GLAS NARODA
TM slovenaluh flelaveerv Ameriki.
ttth. 1M al (be Put OttUx M New V.rk. N. i, u
No. 66. — Štev. 66
(Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 7,'1943. — SREDA, 7. APRILA, 1943
VOLUME LL — LETNIK LL
ZRAČNI BOJI V POLNEM RAZMAHU
Včeraj so zavezniški aeroplani v Tuniziji pričeli največjo ofenzivo, ko so izvedli nad 1000 poletov, da razbije jo o si ska letališča v Tuniziji in na Siciliji. Uničili so 18 transportnih aeroplanov, zažgali več parnikov in ognji so bili
videti na razdaljo 100 m.
i
Transportni aeroplani, ki so 'bili uničeni, so .peljali feidiuar-šalu Rommelu tako po-trebni bencin za njegove tanke, kajti iz vsakega aeroplana so visoko v zrak švigali plameni. Neusmiljeno so tudi bombardirali in ojbatreljevak Romraelove postojanke na Ikapnem.
Proti večeru je bilo treščilo <na tla 58 sovražnih aeroplanov in na letališčih je obležalo se več letal. Zavezniki so v t?h oojili| izgubili samo 12 aeroplanov.
Poglavitnejša Skoda, k: je bila sovražniku povzročena, je naslednja:
En sovražni konvoj je bil u-naieen 25 roil j od tumškc obali, kamor je bil namenjen. 31 aeroplanov, med! njimi. 18 transportnih Junkerjev, 6 Junker-jev strmoglavcev in 7 zasledovalnih aeroplanov je bilo uničenih.
Pri napadu no pomorski konvoj pri • rtn Bon je bil razstrelili en ru&lec, trije tovorni par niki so jyoreli in dve drugi la-J jI stalili zadeti.
V Tvapmiijn na Sk-il i ji so v pri sta rr šoti nastali trije (požari; voe i?to bomb je e&s^plodiralo na let alis^Tli Borizzo, Booa di Fal-eo, blizu Plalerrrta in v Milo. Letalca pravijo, da so uničili 30 sovražnih aeroplanov.
Bombardirana so br]a letali-1 šča pri La Fauconnerie in E1 D j emu blizu S'foxa v Tuniziji, od (kaiterih je Mdmaršal Rommel odvisen za mračno potnoč. Obstreljevano je bilo tudi letališče v Sidi Ahmed iblfzu Bd-zerte in letališče E1 Aouina bi L Tnniza. Uničena je bila železniška post ja blizu Sfaxa.
Angleška o-nia armada je zopet pričela z veliko ofenzivo oib južnem obrežju Tunizije, ame riška armada pa zoužje svoje obkoljevamje od zapada in je na p redo val a pet milj v okolici El Guettarja, (kjer se nemški A-frika Konps umilka.
Angleži so z veliko silo vda-rili na Rommelovo naglo zgrajeno utrjeno črto ob Wadi Aka-rt. 20 milj severno od Galbesa.
Široki in globoid. W«dl, po katerem v tem letnem času teče voda. bi bil kadar je brez vode, izvrstna ovira cza tanke in Rommel je razstrelil edini že-lt-znLski most čez globoko strugo.
Nacijske horde uživajo pri uničevanju
doskva.—(ONA)—Mesto Veliki Luki je blo pred vojno veliko industrijalno središče n kultura se je razvijala, da je bilo veselje.Nemci so to mesto zavzeli pred 16 meseci er ga spremenili v mesto razvalin in bede.
Gorenji zemljevid kaže bojno fronto v Tuniziji. Na gorenjem kontni kaže št. 1 protdiraaije .prve armade proti Bi zerti in Timizu. Št. 2 predstavlja napredovanje ameriške armade proti obrežju; št. 3 pa kaže Maretli utrjeno črto, katero je razbila angleška osma armada, ki sedaj že prodira 20 milj severno old Gaibe&a.
Vojaška obveznost moških v starosti 38 do 45 let
Wat-iUnogtan, 3. aprila. — Začenši s prvim majem bodo moivia pozvani v armado za vojaško službovanje sposobni moški od 38. do 45. leta, razen seveda a!ko so uposljeni v izjemnih ali za vojne ter za rijvilne potrefbe važnih delili. To naznanilo je dal gen. Lewis B. Hershev, direktor za naborno službo.
Tovarno za lokomotive so pqpolnoma razdejali, uničili so tudi opelkarno, dve mdhaniizirani pekariji. veNko lesno žago, tovarno aa- izdelovanje rokavic in predilnico. Poleg tega so razdejali ogromno elektrarno in vodno napravo ter požgali 16 Šolskih poslopij, tri strokovne | šole, gledišče, knjižnico, dve , bolnišnici in porodnišnico.
Mesto je že (prej v zigodovini šlo skozi težke katastrofe, toda vse to ni 'brio nič v primeri z razdejanjem, ki so ga pustili za seboj naciji. Več kot tri tisoč prebivalcev jeibilo deportiranih v Nemčijo, ostali-^o morati delati na utrdbah po 15 in 16 ur na dan. Kdor se ni odzval točno ali kdor ni mogel priti na delo raidi bolezni ali oslabi jenost i, je bil pretepen.
Lokalni nacij&ki li^t je zaaii-čljivo zapisal, da najboljši način vzgajanja za otroke je tele-
. sna kazea.	so.
gladne obroke in mladino uvajali v "novi red" sužnjevanja.
Za pkčo so dajali ljudem 200 gramov kruha, ki je bil zamešan z meko pomešan z žagovi-no. Nemci so namreč tekom vojne pričeli delati poizkuse z (akoervano lesno moko, katero mešajo s krušno moko. S takim kruhom hranijo svoje sužnje.
Ko je rdeča armada zopet zavzela mesto, je ibilo ljudstvo o-slabljeno in mnogo prebivalcev je trpelo na (posledicah pomanj kanja, pretepanja in krutega ravnanja. Rdeča ®rmada je prinesla mestu zopet pravi kruh in je odprla pekarije, restavra-eje in kuhinje. Življenje v mestu je zadobila nekoliko prejšnjega lica, odipirale so se bri-
Ubogi ženini
New Yor!k. —• Don Carlos je imel nevesto in vse je bilo pripravljeno za .svatbo, le nevesta je imela priti iz West Vir-gini je. Don Carlos je pel od veselja in povalhil svoje prijatelje, katerih je imel veliko, de pridejo na gostijo.
Sv at jo m goftt je so re.* vsi pr«li točno na določeni dan, da prisostvujejo poroki in gostiji, ali neveste ni bilo od nikoder in Don CarVos Je nehal žvižgati in peti. ker ga ni skrbelo le to, da njegova zaročenka ni prišla k poroki, ampak je znoM tudi plačati račun za amatbo. ki ni stala malo.
Nekaj dni po »vatbi brez ne veste je ta pr&la v New York in je bila nemalo zavzeta, da so s vato vali brez nje. Vzrok njene
Od prvega wpnla naiprej velja iisto pravilo za mlajše mo-ške, ki so Ibiii tudi opozorjeni, da naj si poiščejo tejemma ali za vojni naipor potrebna dela, ali pa (bodo vpoklicani v armado neglede mato, ee imajo družine in otroke.
Med neizjemna dela spadajo razna dela, katera laihfeo (prevaa mejo žeriske ali pa starejši moški in mladi dečki. Tako n<i<so za-posljeni v Važnem delti i^ta-karji in točilci (pijač po restavracijah in pivnicah, itd., dabe flnaailici čevljev, operatorji dvigal, tekači, ter drogi delavci v sličniih lahko nadomestljivih poklinih in delih.
Zdaj sicer sploh ne po®iva.jo k vojakom molkih med 38 in 45 letom, toda' kakor je razvidno iz pisma, katerega je razposlal lokalnim nabornim odborom general Hershev. se naglo veča potreba po večjem številu mo-
zamude je bilo pcfcno dostavljen brzojav. Ženin je zPto tožil brzojavno družbo in je menda dobil petsto dolarjev, ali sva-tje so pospraviM ddbrlh jedil za
ške sile za naš vojni napor. In radi tega ibo potrebno, da se porazdeli moško delovno s*lo tako, da bo šlo dobro spod rok f®r-manj« in indfustrija. Vsi tisti ki bi se ofclevali iti v vojmo m-djustri^o ali na farme, ako so za to delo sposobni, bodo vpoklicani. To velja tudi za take, ki ni-80 sposobni za vojaško službo, o so pa sposobni za delo v tovarni, na farmi, itd.
Vsi oni, iki imajo kaj sposobnosti za farmanje. bodo prejeli pisma od svojih lokalnih odborov in bodo s tem pozvani, da se priglasijo za delo na farmah. Enako bodo pozvani tudi dru$2ri delavci, ki niso sedaj v važnih delih, naj sprejmejo delo v kaki vojni industriji, kjer je ^pomanjkanje delovnih sil. Lokalni naborni odbori bodo imeli nalogo, da primerno in z razsodnostjo porazdelijo delovno silo isz vrs=t onih, ki so v raizre-du 4-F ter onih od 38 do 45 let starosti. Moški stari nad 45 let in s siposobnostjo za farmanje bodo tudi pozvani, da gredo na delo na farme, izrecno na farme, ki producdra jo mleko, sirovo maislo, itcL Tudi moški stari nad 36 let, W bodo odpuščeni iz vojake* službe, »bodo poavaaii,
ZA VRTNARJE IN FARMERJE
Kadar sadite zelje, ovefcačo, oihrovt, paa-adižnike in sploh vso socivnato zelenjavo, katero rade žro gosenice, ovijte okrog s:tcft>lca nekaj centimetrov širok trak Lz časnikarskega papirja kateri nrsj bo pol v zemlji ipol nad zemljo—go6euiee se bodo tega ognile in ne bodo zlezle na ajelišče.
NACIJI IZGUBILI 1,193,525 MOŽ PRETEKLO ZIMO
London, 3. aprila. — Sovjetski informacijski urad je izdal posebno -j»oroeilo, v katerem je navedeno, da je rdeča armada tekom zimske ofenzive pobila 850 tisoč nacijev ter zajela — 343,525 mož.
Dodatno k tem rzgtibam pa so naciji tudi utrpeli pelike izgube v materjalu in orožju.
Drugi način, ki je menda že1 Od 10. novembra do zadnjega star, n uči i tudi obrambo proti marca letos, pravi poročilo, so škodljivim gosenicam in to je Nemci izgubili 5,00 letal, 9190 krog pepela iz drv. Gledati je, tankov in 20,300 topov, treba, da je kolobarček ali krog	•
strnjen, sicer gosenice lahko Redno poročilo iz ruske fron-poišče stezico, ki jo srečno po- te je dbelodanilo vest, da je čepel je k mastni južini. Pepelne hoslovaska vojaška enota, ki je kroge okrog rastlin je treba bila zbrana v Rusija pod pota ko j namočit« z vodo, ker to veljstvom polokovnika Svobo-fannira močan lug (lye) kateri da, v akefiji ob Reki Doneč, ter gosenicam nič ne prija. Paziti da je pred nekaj dnevi uničila pa je tre^ba, da pepel ni natre- 22 sovražnih tankov in pobila šen prebifeu fsočivmh rastlin 1400 naoijev. FSimB, ■ •
"T
KRATKE VESTI
Nemci so poslal v Srbijo
OB DONECU
Ru^ko polnočno poročilo na znanja, da so bili Nemci ob Do- ena t na ojačenja. ker je delova-necn pregnani z več zelo važnih nje gerilcev močno oživelo v postojank. Posebno vroči boji se zadnjem času. bije jo južno od Izijuma.	|	*
Moskva tudi poroča o velikih i AP poroča iz Berna dne 3. bojih v predelu okoli Cugujeva' apršla, da so bili v Požarevcu v Donecevem bazenu.	j hudi fzgredi proti nemški obla-
Drugače pa ruska poročila ne! sti o priliki nabiranja delavcev naznanjajo posebnih d z p re-' za prisilno delo; 400 oseb je bi memb na fronti.	lo ubitih.
HITLER BI RAD RAZDVOJIL RUSKA LJUDSTVA
približno tisoč dolarjev. — Don Oarlos se je končno vseeno po-jcb se priglasijo za delo na far-roČil brez ponovne ohoeti. »mah in v vojni industriji.
vndce, trgovine, popravljalnice čevljev.Kmalu so bile tudi spra vljene v tir vodne cevi, telefonske zveze in druge 'komunikacije. Matere so nosile domov slal^kor in mleko ter piškote za otroke.
Bolnike so prenesli nazaj v bolnišnice, iz ikatenih s*> jih vrgli naerja. B>uski zdiravnifcl in
bodiničarke so začeli z delom zdravljenja oslabelih in bolnfh ter mučemih. Nekega dne je na tračnicah zasopiihala loikomoti-va, ki je vlekla .prvn v.lak proti Moskvi in je bilo to kakor odrešenje iz strašnega suženjstva.
.Vse to je seveda komaj začetek obnavljanja, ljudje še vedno žr.vijo po pritličjih in kleteh in siploih kjerkoli morejo dobi/bi kako varno streho nad seboj. Obnavljanje je težje nego zidanje na novo, ker je treba najprej odstraniti razvaline, mine, itd. Bogastvo, ki g» je mesto poznalo pred vojno, se zdi sedaj kakor sanja pravljične de žele.
Ljudstvo navtzlic vsemu deta neumorno itn Veliki Lmki ima tudi že svarj list. Po mestu ljudje ponavljepo besede stare babice, 'bi je vzkliknila, ko je videla vojake Rdeče armade, —
"Vrnilo se je, vrnilo se je!" Vprašali šo jo (kdo se je povrnil in je dejiala: "Življenje se • je vrmlo!"
London. (ONA). — Sedaj, ko je zadobil od Busov zaslužene udarce, se je pričel Hitler vračati nazaj k svojim starim poiskusom razdvajanja £n sejanja razkola med ruskimi ljftid-sfcv*.
Poročila, ki so dosegla zavezniške kroge pravijo, da vodijo Nemci intenzivno kampanjo za vzpostavi jenje tako imenovanjih "Osvobodilnih armad", sesto-jeeih vz domačih ljudi v zasedenih kra jih, katere 'bi radi poslali v boj prati njih lastnim bratom na ruski fronti. Prizadevajo si na vse kriplje, da bi pridobili za to idejo Ruse, Ukrajince, liiitvince, Latvince ter Estonce in druge.
Kot poveljujoči general teh osvobodilnih armad bi b:l pol-kovni general Andrej Vlasov, o katerem Nemci pravijo, da so ga zajeli tekom bojev na ruski fronti, ko je poveljeval drugi sovjetski armadi napadalnrh Čet. Naieiji trdijo, da je Vlasov bil eden najboljših ruskih generalov. Toda opis njegovih u-•nirform iprilkaizuje car"gtfrčne>ga generala.
Kot poveljnika Latvincev bi postavili generala Rudolfa A-bansrerskisa. ki je bil član carskega genera'nega štaba za časa rusko-japonske vojne. Tekom svetpvne vojne pa je sodeloval s Kolčakam v kampanji proti boljševiikcttiL
V IJkrafjini so za eno z rekru_ tiranjem podvzeli naciji široko politično kampanjo, s katero se apelira na Ukrajince, naj se borijo ramo db rami z uemškimi armadami za "ukrajinsko svo-
bodo. za samostojnost in ob-novljenje kuluturnih tradiciji Ukrajincev.' Enako pesem se poje vsem trem baltiškim državicam. Hitlerjevi najnovejši manevri
Iz Hrvatske
Dr. Mačka so naciji spet premestili
Zurich, 3. aprila. »—. Po poročilu Reuter agencije je brl zopet premeščen -iz Zagreba v Kupinec dr. VIa<dko Miaček, vodja Hrvatske sel jaške stranke. Dr. Maček je odbil večkratne ponudbe sodelovanja z dr. Ante Paveličem, hrvatskim kvi-zlingom, katerega so naciji postavki za načelnika po njih vzpostavljene hrvaške administracije. Ker se dr. Maček no- * če podatti, mora biti v interna-o ji oziroma pod vednim nadzorstvom Gestapa,
Sabotaža na Hrvaškem
Carigrad, 2. aprila. — Delovanje jugoslovanskih gnerilcev v zagrebški cfcoiioi je privedlo' do zelo napetih razaner v hrvaški prestolnic«, tako da tam ■zdaj vlada p rek i sod. Po ul cafc korakajo močni oddelki žandar-merije in policije, italijansko in nemško poslanstvo sta zastraženi in ravno tako tucK stanovanja in uradi Paveličevih 'prvakov \
TCf^zliftarnTst ^ots Hrvatska* poroča, da smejo odpotovati iz Zagreba le take osebe, k!i imajo posebno potniško dovoljenje. Toda kljiib izjemnim ukrepom nemške okupacijske oblasti in njenih pomotgačev, mora Hitler, list 'Deutsche Zei-tumg in Kroatien' priznati, da so se dofgodiii v Zagrebu zopet novi slučaji sabotaže in opozicije.
Dne 16. marca so bile prekinjene telefonske zveze, doč m so v neki tovarni za vojaško opre-I rno jugoslovanski uporniki pretrgali žico za prenos elektrike in tako za več dni ustavili obratovanje.	(JIC.) •
Beda na Hrvaškem
N. Y. T. poroča dne 4. apr'la Reuterjevo vest iz Zuericha, da
v tem ozLru ne bodo najbrž i-meli posebnega uspeha, ker oni Ukrajinci, ki so v resnici kaj dali na nemške obljube v tem »žiru. so se tekom te vojne pre-prčali, da so naciji lopovi, ki hočejo imeti le njihovo zemljo, njih same pa za svoje sužnje, dočim &o njihov o kulturo povsod na debelo in .po vandalsko uničevali. Ravnotako vedo ostala ljudstva, ki bi jih sedaj ho-teSi naciji pritegniti v borbo proti Rusom, da Nemci hočejo nadaljnega " ka.n«n-futra'keT so jim Rusi dobro zredčili njih lastne, kakor tudi vazalske armade.
vladajo v onih krajih na Hrvaškem, katere so zasedli It ali ja-I ni, strašne razmere bede in lakote'; na feisoče ljudi, katerim so Itali jani? zažgali domove, živi po poljih in gozdovih.
Domače duhovništvo je izdelalo statistične podatke, glasom katerih je do konca meseca marca poginilo pribl žno 150 tisoč otrok od bede in pomanjkanja.
Tudi na Slovaškem ni vse mirno
London. (ONA.)— Protihit-lerske demonstracije v gledališkem teatru v Bratislavi so bile . vzrok, da so oblaisti zaprle gle-' dwlietSe. Tako poročajo čeho-
Porcči.a o tem se glase, da se ljudstvo upira nasilnemu rekru. tiranjn in moški beže v gozdove k guerileem, odkoder potem napadajo naborne urade.
Z avezniwki poenavalci položaja pravijo, da se je Hitler malo prepozno spomnil na to, da bi pričel z iskanjem kvizlin-gov Ob ruski fronti, saj mu še pred napadom na Rusijo ni bilo mogoče .najt i takih prijateljev v Rusiji, kaj šele sedaj, ko ga pozna je, kot steklega psa in vodjo barbarov, ki so pomorili nestevrlno žensk in otrok ter u_ mčili vse pridobitve ljudstva, ki jo marljivo gradilo svoj-o gospodarsko in kulturno bodočnost.
slovaški viri.
Oblasti so gledišče ''L ga'' zaprle notom, ko je brla na platnu prikazana Hitlerjeva slika z napisom: "Pomagajte meni, ker bodete pomagali s tem tudi sami sebi."
Gled&lci so se zaikrohotali i-n po gledišču je bilo čuti vzklike: "Končajte vojno z Riu&ijo! Napravite konec temu bratomor-stvu!
Slovaki so skrajno nezadovoljni, ker je lutkarska slovaška vlada dala Hitlerju na razpolago 30 tisoč slovaških vojakov, ki so bili poslani na rusko front«, krjer pa so mnogi ^obe-. gnili k Rusom.	.
■A NEKAJ Viti KOT
2 na dan dobiratt. • a C 'GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST NA DOM (hn»H »ofct. mMI t» pratnlfcT
ČITAJTE, KAR VAS ZANIHA
rO ___
! i % %>. Prosimo, poglejte m n ; iti \ % naslova sa dan, ko I Vaa 0 ^ ote6e. V teh čaaih I I splo^4	'% cen, potrebu-
je list % \ -jvanje, Skuiajte imeti na^^ v vnaprej plačano. JI
Unmtrvš m 8»hI Ohi Matin 8f»Tr^r> Utk. IM9 al ifae P«al OMUb aš Ne« V«rk. N. i, mašm A* Cmagnm mt Mank M, m.
WEDNESDAY ^APRIL 7, 1943
WAWOTUP L. 1—
Slovenci in Slovenke!
Te dni je miimlo drugo Jteto, odkar vdrle &ovrajzne tolpe' t Slovfiuijo, kjer ste ae aami,'
ali pa vaši stariši rodili. Od ene strani ao prikorakale itali-1 janske čete ,od droge so prihru-mele nerojake trume, a da ne za-1 netajajo za ugledom svojih ro-' jkovnjaških pajdašev, so če madžarska krdela preplavila Prefamrurje.
(Nobenega junaštva ni bilo treba za to "zmago" in ni ga "bilo. Kar jo bilo jmgo&iovao-ake vojske v slovenskih krajih, se je umakmilto na povelje vrhovnega komanda, ki je pričakovala, da bo oibtraniba uspešnejša v juižnih hribih.. Ko so fašisti vseh treh barv prihra-
ni njiifovi pajdaši v ta tolovajski naanen. Poniževanje in za-srataovaaije, bolj boleče od uddica in rane, se je pričelo ■takoj s p riihodom prvih tujih oiblaeFtnilcov; toda bmtalnofeti oavcgevafLaev je bilo to zadošče nje premajhno, ka&ti žalitev ne ubija, moralna klofuta ne prinese izemflje in blaga. Prišli so torej pa dnevni red umori, včasih imenovani smrtna kazen wasLh eksekuci ja taieev, bolj navadno pa sploh nekiščeni. 3>a se proeee pospeši, je bilo organizirano masno izganjanje in prisilno presedjevanjie. Slovenci so danes razkropljeni kakor Židje po razdejanju Je-
SONART
REKORDI
Lepe Melodije 1
fit. MS11—Na Marijane«, polk« Kje so moj« rottae MarlCka pegla—polka Doqaette University
tamburica orkester
ftt M&7Z—Terednka polka
Na plantneab—valček Jerry EoprlrSek in orkester
Za to*, cenik ln cene plofič se obrnite na: MBN MARSICH. Ine, 463 W. «nd St, New Ymk
NEMŠKA PROPAGANDA V JUŽNI AMERIKI
Južno-amerlške države so se prickraS'le zavoznJSkun narodom več ali mano, nekatere so osišou tudi napovedale vojno, le Argentina, najvplivnejša, četudi ne največja republika se nikakor noče pridružiti in rarvno v Argentini vodijo Nemca veliiko nacijjskoHfaši&tično propagando. ,
V	Argmtiiw ni nač manj kot 46 pro-nacijsfcih časopisov, ki ■so tiskani v raznih jetnikih. Ti isti ddbivajjo podporo od nemškega poslaništva in dragih poslaništev.
Poleg osifikwflh Jistov: italjamkih in japonskih izhajajo v Argentini še tradi listi v poljsfkem, rusk«an, češkem, S B B-SKEM, HRVATSKEM, uknajioakem titvinakem, grSkem, danskem, madaairskesn, bolgarskem, runMm&kem in arabskem jcezikn.
NACIJSKO - FAŠISTIČNEGA LISTA V SLOVENSKEM JEZIKU NI
T listi pa ne služijo samo nscijdfci propagandi med tujeje-?'enimi narodi v Argentini, temveč tudi za izvqz v zasedene dežele, da shtžijo nemškim namenom. V zasedenih deželah v Evropi potman ikr jo Nemci te tiste, da ljudstvu dopovedo, -kaj mi-t ijo in kaj delajo njihovi bratje onstran morja.
Oeški list "J&o Americano*', n. pr. nima nikdar več kot 1 omaj 300 naročnikov, toda na tisoče kztisov pošljejo v češkoslovaški prot^ktorat.
V	Angenini izhajajo štirje tujejeeiwai pro-nacijski dnevniki: en italjamsfk, en nemSki in dva japonska. Najbolj pomembna kolonrja v Argentini je itaJjanska, ki ateje 1,400,000 daš. F«i-' stični list "D Matino d'ltaAia" ima cOtob 35.000 naročnkov. Tesno je v zvezi z ita1 jenelkim poslaništvom, na vid« pa te zdržuje od svojih naročnikov. Poleg tega pa v Argentini še izhaja pet drugih ktaijanskih listov s sfcupnkn številom naro-enkov akoK 17,000. ki pa pišejo tako fažiznra naklonjeno, da jfh pošiljajo tiodl v Italije*.
Je pa tudi en italjan^ki tednik "Italia Libre/' ikd je proti fašizmu. _
Za Nemce, ki jih je v Argentiail 145,«000, iahaja 16 listov, katere podpira nemško poslaništvo ali pa nemška društva. Nem-Čki dnevnik "Deutsche La Plata Zetom*" izhada v 20,000 izvo-diih. (Za nemško delovanje v Argemtrni dofbro skitoe ostali listi, ki izhajajo v skupnem števila 100000.
V	Argentini pa je tudi 5 nemških listov, ki pasejo proti r»a-e\jem in eden je dnevnik.
Navzlic malemu sfevi'u Japoncev — j h je sani0 goOO — izhajata v Argentini dva janonAa lista, ki ae dobro vzdržujeta, kasjli prinašata večinoma- osrlase neorčkih i« japonskih tvrdfc.
Za 82,000 ooljfekfa naseljencev izhaja 11 listov, izmed katerih sta dva odločno nacijNka.
ttusov, zlasti Beio-rusov je v Argetvtkni dkol: 100,000, od ka-terili je 30 000 NemSko-K-nsov. Njihov list "Severiani" je odločno pronazijski m izhaja v 2000 izvodih. Je pa tndi nekaj beloruskih listov, ki so prati nad jem, pa so nazadnjaški in proti zaveznikom.
Cehi imaie em nac jifci list, ki aknSa zasejati spor in zmešnjavo med Čehi, ki pa so veo:noma n« zavezniški strani.
OsiSki denar podpira DVA SRBSKA m DVA HRVATSKA lisita. katerih vsalk izhaja v 1000 izvodih. Vadfcarf imajo dva lista, ene^ poHp r^jo Nemci, enega pa Madžari. Izhajata skupno v 3000 izvodih.
En araMri list piee proti Židom in proti zaveznikom ter r>rov: "Jainfciji <Amerikanci) so isto kot židi/» List izhada v 1500 izvodih.
SLOVENCI PA RES NIMAMO NIKJER KVIZUN-
uO v !
ineli, ni ibi-lo nikjer v Sloveniji vojske tza longaniziran odpor; prepuščena je bila -sovražniku na milost in nemilost — sovražniku, kateremu je milost bolj neznana kot druga stran lune.
Pa Slovenci niso berači in niso moledovali za milost. Toda pričakovati eo smoli vsaj toliko pravičnosti ,kolikor je je mogoče v vojnem času po nače-
lih mednarodnega prava. Ampak govori nacija in fašistu o pravičnosti, pa te bosta debelo gledala in te ne bosta razumela, kajti tndi te besede ni v njunih slovarjih. Edino sila je v njunih ooefo oboževanja vredna in ker se Skvenci niso dali kar meni nič, tebi nič pod peto. je zver zarjo vela in udarila, ker je bila tako močna, da ji žrtev ni mogla vrniti udarca z enako sito.
Začelo se je na slovenskih tleh, ki so v tisočletni zgodovini popila še mnogo krvi, naj-
nuzaletana; na~ tisoče družin je razbitih, da otroci ne vodo, kje so jim{ starši in ti ne, kje bi iskali sinove in hčere. Na tisoče so jih odgnali v sužnost v Nemfčijo in Italijo,, da proti »roji vo^ji delajo za sikiike. In da (bo kupa do vrha polna, so izvršili največjo podlost z zapiranjem nedolžnih slovenskih deklet v hiše blodnosti za naslado poživinčene nemške in italijanske eoludateske
Dve leti traja križev pot slovenskega naroda in konca še ni na vidiku. A v teh dveii le-tih eaprimernega trpljenja se 'ljudstvo v domovini ni vdalo in ni se ga polastil' obup. Kot da je pod neprizanesljivim kladivom usode našlo svojo pravo moč, je pritegnilo pasove, zavihalo rokave in okrepilo sve^ odpor. Slovenski narod ?e bojuje. In sovražnik besni, ker doti udarce upornega na-
IZ PISEM SLOVENSKEGA FANTA-VOJAKA
vprašanje in je odgovoril. Na podlagi njegovega sklepa torej (proglašata nedeljo 18. aprila (ovetno nedeljo) za SLOVENSKI HAN in prosim vse podružnice, vse organizacije in netanove, d^ ga proslavijo na način, ki je z ozirom na njihove okoliščine najbolj primeren. SANS ne more v term ozira izdajati nobenih predpisov, priporočljivo pa je, da se ta dan po možnosti prirede sestanki ali zibori, posvečeni trpečeaniu in tkojujočemu se narodu vsta--ri domovini in da se mu v resolucijah pove, da bijejo naša srca zanj, da občudujemo njegovo vartrajnoet in njegov od-poT in da bomo storili kar je v naših močeh za nresn loexiQ e njocTovrh idealov .
Žaloben spomin velja preteklosti, ki je ne izpremcnljiva; sedan>o«t zahteva delo in bolj v bodočnosti pa nas mora voditi up m neomajna vera v končno nmago pravičnosti. .
Duša slovenskega naroda je žeina okrepila; podajmo mu ga, prožeči mm mko preko morja na SliOVKVSK DAN!
(Mr. Valentine Orehefk, zapisnikar Združenih eiovenskih drrudtev v New Yortai, mi je zadlniiiič poteuzal nekaj pisem od svojega starejsega sina, Valentina, ki se nahaja v Severni Afriki jn mena so se -zdela takoj na prvi pogled tako zanimiva, da sem ga vprašala, če mi dovoli prevesti del teh pisem za mojo kolono. Rojak Orehck je dejal, da to laihfco storim in taiko se tlaihko prepričate saini, da ima Oreiflsov sin isAjoren talent za opisovanje krajev, ljudi, reizmesr, itd. V enem pismu pravi med drugim:
"Dragi domači: Še sem cel in zdrav in ponosen, da pripadam enoti, ki je prva prispela semkaj.
4'Od svojega prthoda dalje sem imel različne in navadne izkušnje in zelo mi ugaja mesto v (katerem sam nastanjen. Je veliko bolj zabavno nego v angleškem trgu, kjer sem bil prej. Francoski ljudje so zelo prija zni in ljutoeznjivi, prav taki, kot se o njih govori da &o. Ženske se znajo jafeo ofensno oblao ti viki joto temu, da jih loči precejšnja razdalja od modnega Pa. riea. Kožo imajo lepo, gladko in rožnato, kakor breekvin sad. In to vktjiA dejstvu, da tu ni sveže vode (kdor hoče tufka-j piti svežo vodo, jo mora kupiti v steklenicah tea- tudi ne mnogo mžla. Naravne p tne vade v teb krajih ni . . . iz pip teče slana voda. Zato pa tufeaj vsi pijo vino, celo mali otroci. Dežela je poznana po svojih izvrstnih vr-
stf nam hcfteli pridružiti v borbi proti Boehe-ju.
4 4 K.o se vrnem' vam. bom po--vedal kdkšno vlogo je igrala naša mala skupina, kateri sem do. defcjen, v prvih, dogodkov polnih dn«h. K«t zanimanja vredno točko naj oanačdm, da smo uživali nalš ''krst" 9. novembra. Kalkšen dan in kakšna noč! I
" Olovek ibi se skoro ne zavedal, da je na temnem kontinentu, če bi me (bilo tam zunaj mesta -nenavadno urejenah vinogradov, posajenih po rdeči prsti, ter arafbskih selišč. Ulice te-gi mesita pa me spominjajo prav zelo na druga mesta, ki sem jih videl v latinskih deželah. Bogastvo tukaj je koncentrirano v rokah Francozov in male manjšine Araboev. Ostali Araiboi ne morejo bati bolj revni. kot so. Toda izgleda, da to m krivda JVancoaov, kajti A-raftxji povečini niso n/ti zainJte-reeirami v to, da bi si issboftaalii evoje mizerno življenje. Četrta, v katerih živijo in njijav način življenja povtzroga bolezni, ki ae širijo med njimi. Mnogi so pokriti s uljesii in krastami ter u-ma2?:'Dostjo in opazil sem, da jih posebno veliiko trpi za vnetjem očesne mrene. Veliiko je med njimi slepcev, najbrž vsled omenjene bolezni, katere posledaca je slepota, ako se pravočasno ne eanstavL G-lede obleke pa rečem, da n^sem se nikdar prej videt ljod"' odetih v take raztrgane cunje."
. . . Dalje jutri.
roda, kateremu je sužnjost bolj zoprna od smrti. Sovražnik robni, ker mm je, velikanu, matic med narodi, zavalil skalo na i pot, katere vsa njegova pre-,
Etbin Kristan, predsednik SANSa.
bog Krvcuccno, najbolj nečloveško preganjanje in zatiranje in nobeno sredstvo ni bilo tiranom in njihovim oprodam prepodlo, pregrraeno, da bi doseli svoj cilj pokončati slovenski na red tako temeljito, da ne bi ne na njegovi zemOji, ne na svetu sploh osta'Ja kakšna skd njegovega življenja, njegovega bivanja, njegovega dela in nje-erove kulture. .
Visi v«&te, kaktsnega orožja
a ,	—— —0 c? . — r--
vestnost np more odvaliti. Od jeee se peni. ker ne more vsa ore&ita kri izbrisati bef?ed, ki jih je reke't in zapisal na steno — ttnene tektt ufwiywn . . .
leti, bratje in «eetre! In kako dolgo se?
Ove loti olbrača slovenski narod oči po širnem svetu in prisluškuje, da bi slišal besedo, ki ' bi podprla njegov čudoviti po
se poeikišajejo hlapci »vastike! gnan. Ali moremo, ali smerno
molčati, vedoci, da bo naš glas ogrel kri v njegovih žilaht in mu pctndft, da njegov boj ni zaman t
Slovenski amerikanski narodni svet si je postavili to
TJspefino jih je podrezal
Washington. — Kongresnik George A Dondero, k Michi-gnna, je v zbornici pred »ekaj dnevi prečitrl pravila o rodu in etiketi predpisani za uboroval-ee kongresa in pri tem je po-se^>no poudaril one to^ke, ki ao
Sendee voditeljice bodo konf erirale
New York. — Voditeljice ra-Tmih ženskih gibanj za povojno rekonstrukcijo se bodo sestale danes v New Yorku kjer bodo i-
mele v N. Y. Tim«s Halli konf e_
JSJSMAJi
Note
za
t

1.	Odsorjenje medtem, ko i-
ma kateri član kongresa besedo.
2.	Citanje časopisov v zbornici.
3.	Rab! jen je ikrstn«^a imena članov te^oim d^bai.
4.	Kajenje v szboraici.
5.	PoJ"g»nje ao^ na sedeče pred seboj.
Medtem, ko je "DandeTO te stvari z rečno poudarjal, je blip hitro potisnjenih vstran kakega pol ducata časopisov in v&i kongresDoki &o a« vzravnali
m svet ozotroma vpnšanj«': — *4Kaitosen. svet hočemo ircetit"
Temu zianimivemn zborovanju.bo predsedovala Mrs. Anne OUare McOormick in dvanajst odličnih ženskih predstavni« ^bo podalo referate. Predstarnire ra®1' onib ženskah organizacij in klubov bodo «a*tonr>fie na konferenci potom svojih čMegatk.
v avojrh sedežih; dočim si je xlen opekel prste, ko je naglo akošal ugasnili avojo cigaro.
KLAVIR .	aH
PIANO HARMONIKO
36 centov komad — 3 za $1.—
¥ Breezes of Spring
Tbrc of Blossom (Oetnl Cu)
*	Po Jeaero Kolo
¥ Tam na vrtni sredi Maribor Walt*
*	S p* vaj Milka MoJe Orphan Waltz
*	Dekle na Trtn
Oj. MariCka, pegljaj
V	Bfitficft maffl kapetane
*	Gremo na £lajenko StajeriS
*	Happy Polka
Če na tujem
*	Slovenian Dance Vanda Polka
V	Zfdana moreta
Vewli bratci
*	Ohio Valley SjriTla Polka
*	Zvedel oem nekaj Ko. pttčlca ta mala
*	Pojdi z menoj Dol « planine
*	Kadar boš a vandrat jgi
^ZVEZEK 10 SLO-VEN8KIH PESMI za p^ano-iharmofrifko za $1.
Po 25c komad
MOJA DKKUB JE Š£ MLADA NaroČite pri:*
Knjigarni filovenic Publishiiur Co.
21« Weal 18th St. New York
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSK0SL0VENSKA KATOLIŠKA E D N 0 T A

Najstarejša slovenska t>odporna organizacija
v Ameriki t . . Posluje že 48. leto <Wtvo 37300	Premotenje $5,000,000
SOL VESTNOST K. S. K. JEDNOTH ZNAfiA 127.24%
K. S. K. 4KDNOTA ^.prejen« in Umhe m* «« 4« « ieU. •»(rulte p« lakaj p« rnjstvn in do 1C. leta pmi mjr akHUe
K S. H- JKONOTA izdala naj— cltr.ciV mte certifikat« «e-danje dnbe od	d« SSJHW.M
K. S. K. 4KDNOTA je prava nati vdat in um. Ce »e nW «fcu> <»•1 Planini lr	in ln»cale UalaUUtr podpnrne •rexnirarljr.
tnidi w in frhtapi lakaj
Aa ^niamiilu u <u»varwvaluini in «a vr dru^r ae «feniik na aradnlkr i* uradnic* krajevnih druter« JL S. *L Jadnote. ali pa a»:
OLAV5I URAD
361-353 Ho. Chicago Street,	Jolie*, Illinoia
»tah vina (fdeče?a) in vino ser-viraja z vsafcim dbedom. v restavracijah in kavarnah. Tudi živeža je tukaj več, feat v Angliji- {IVi/dodam naj k temu, da ndbema dežela ne nživa talko dobre in tako raalnkie 3ire«e, ka-Tcor nasše ddbre, stare Zedinjeoie države.)
"Francoski otroci so draže-stni in maaki ljnbeznjivi. Že jezik sam zadostuje, da človek vniljinfei te ljudi. Seveda je pre-bivadfjtvo tdkaj mešano in -sroer je razdeljeno v tri glavne skupine : francosko^ arabsko in špansko . . . Španci so begunci.
"Francoščina mi če®dalje (bolj T»gaja. Je to en jezik, ki zveni lepo celo iz uet crobiJa. Potrudil se bom oelo, da se ga. naučim. Dekleta tukaj so povečini krasne. Imajo svetle velike oči. ki se iskrijo kot solnčni žarfjji, kadar s»e smejijo ... in smehljajo se rade. Skoro da že manevriram za kak sestanek— s pomočjo mojih tovarišev. Id so po večini lingvisti in lahko pomagajo tolmačita.
"Prijaznost teih ljudi je ne-k?»j tafiio naravnega, kakor zrak, ki ga človek diha in vzfoiouooča, kot vrhovi planin. Američane imajo raids in so jih sprejeli z odlprfcimi rokami, ko je bilo enkrat vse potrebno dovršeno. Oe9o vojaki na® imajo radi in mnogi so. izrazili mnenje, da bi
Mesto zidano na sedmerih gričih'
Newton, Mass.—-Meffto Xew-ton, ki je dalo s svojim vidikom spokojnosti B al p h Wafctn
Emereonu tako žive idejo o večnosti, ima nekaj skupnega z "večnim mesjtom" Rimom in isicer to. da je zgrajeno na sedmerih gricib, kakor Sim.
Sužnji novega reda
London. (ONA.)—Semkao je cbspel podtalni Hst tiskan v Iiege-Ti. v Be%igd rn v njem jp podan opip iSUfcenjskfli razmer deJaveev, ki so laposljeni pri gradnji trdnjav.
List je objavil pismo nekega belgijekega žšda, kateri je bil poslan po Nemcih v Calais, kjer 3e bil prideljen Skupini, ki je gradila utrdbe ob kamin.
V pianu je rečeno, da so mo-ra!li delavxi vsrttati zjutraj ob polipetih in potem so jih držali* na delm do šeste ure zvečer in če je potreba tako nanesla pa tudi do polenajste nre ponoči. Prostori, kjer so delavci spali 9o biH postlani s slamo m na tej slami so delavci prebili noči*—iv vsafei koHbi okrog 140 mož. KoWb», v kateri je spal pisec pisma t dragimi sodelavci, je (bila oddalijena sedem milj od kratja, kjer po delali in delavca so morali vsako jntro in v«afit večer prehoditi to dolgo pot.
Frank Bodies Se p^Ul »vtoriH	ptmthno rada &Lm povedi in slMno gr»-
, ried^ka" uganko, za retftev kuUr* ji diro. Pravi, da bo via&Mt lepo pisali, j Je obljubil košara nssrate za	Tf i bovrc. Pogorele« iu Baluninuki, ka-
doi, sli izgleda, da bo rt^ra« prej v! terena osebno pozna. Kolona Mrs. Kra evetju. kot ho tista uganka re^na. ker] sne m U dopade, ker je vtasih pmeda-je sou red oi ca veda* zap^tfjeaa c m v	m ikqurff.
ni mi stvarni potez pisanja novic kil katione. Ob priliki pa faoau morda le i poiskusill rešiti tisto upuoko, da pro-najdemo, koliko }e rojak Rodisa star.
Mrs. Keshe iz Starford, Plu kbm pa po pomoti poslali opomin, ki ga nI bilo treba—tudi to se vtarih pripeti, ker smo pa* jludje vsi včasih zmotljivL
Mrs. Birsa prihaja iz &1. *>elr» na Krasu in pravi, da so Italijani iz cje-nega doma naredili umobolnico. .Njena rojstna, hiša je bila sezidana pred 560 leti in sicer je to bH tedaj grad Tura.
Rojaki/, ;a pravi I rdi, da ima s armadi Strica gama ttfri sinme ki hčerka pa dela * vojm tov-arai k'abnk dol pred nip malerjo lm naj bi se sinovi vsi srečno vrnili na svoj dom, ko bodo nabiti Nemoi in Italijana, kot ae
je sna mu izrasOa v pismu. •
Upa pozdravljeni vsi skupaj!
.......^______
_


"GLAS NARODA-
*wci m m f»m>_
rraok SakMK, PNdtat; iffM •■da, Trmam; Joiepb Unfek flpa Plan* «C bntnma ot tka ompoaatkm and a<Mr— m oC ibm idle«: U« WUm 1Mb 8TREBT, WWW TORK, N. X.
50th Year
-----■	" * . • '	I." ^ I u	■ 1 -	_-
and Holidays.	Seeflapa
Ca oelo loto roija Ust aa Ameriko ta Kanado fL—: aa pol tata W-—j as tatrt tata »UO- — Za Hew York aa eata leto fT.—; aa pol tata fUH Za lao—aatno u celo leto fT —; m pol tata UM.
-Olaa Naroda" tahaja vaakl dan imnil sobot , nedelj ta mmdkov
-MLAS NABODA-, «|< WEST tttk STREET, NEW YOU. N. 1 Tiltphiae: CBetaea »—IMS
RAZGLEDNIH
Plie Anna P. Kruna
Naši naročniki in čitatelji
Zanimivo pisma nam je poaUta ro- 1 jaldnja Frane« Birsa b K. S. Pitta- ■ fcfTfV Mre. Bkaa ptae, da je ta M tat namfcan na "Glaa Naroda" tar
LOKALIH OTkBOE ftT. 8. JPO SS.
Prihodnja seja očTbora »t. 8. JPO. gloTeneka sekcija, bo v pontMjek 12. aprila 1943, v spodnji dvcTani SKiiPJ, Lawn-dala Are. iti 27. carte. Priče-tek točno ob 8. uri zvečer. Te eeje naj «e udeležijo vm zastopniki in odborniki slovenskih druj^ev, Mnbov, organi-zacij, uredniki slovenskih listov itd., sploh vsak, ki se za* nima ta slovensko pomožno akcijo in je> pripravljen sodelovati pri naši veliki dobrodelni ori red i t vi v nedeljo 30. maja 1943.
Bodolnibni wxzdrav
Jolm Gottiieb, tainik.
Chicago, Tli.
& Mai data* mM i« m$m draciat, caramj n pri MjbrijU. pa-lad ta oadMivantai podporni organtaadjl, KRANJSKO SU>¥EN
»KI KATOLIŠKI JKDNOTI. kjer «e takko imnta ta .......Ibi.
razor «M*lt«dbe. wpvmdje. pr®ti bolrnri tn «uc»|lwll
Kanadski Vestnik
Poročila is raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci
Kanada precenjuje Edenov in Wellesov govor
»	-—	"	i-:- '' •	-"	m
v Kanadi,
- *	* -;- 'i.	i I i	t 1 i ■	*	• % •
DRUŽABNO IN DRUŠTVENO ŽIVLJENJE.
resnici nam ni bil dolgčas. Še bomo prišli. V odgovor se je slišalo. Pa de drugič se bede že poskrbelo, da bo le se boljše.
Dne 14. marca je tukajšnji jugoslovanski odbor aa pomoč j stari domovini priredil eknp- \ ni koncert, na katerega pro-J gram je seveda podalo nekaj točk tudi naše pevsko društvo, j Na izrecno željo omenjenega', odbora so podali eno točko tudi j mladi slovenski partizani, — take namreč so dali Srbi in Hrvatje ime našim najmlajšim, t kateri so peli in predvyeli mlade junake. Zato so preje- i li od navzočih velik aplavtz. Tstotako Knafedc Izidor za podano peseta "Srtbijanci ijm Bosanci" na piano harmoniko se ie moral oovrniti in zaigrati de eno. Vflik vtis je napravila slovenska narodna noša; v kateri sta nastopila Peooa Mak&e , In *>odo»ani s pesmijo «v dasta. "Padel Krt iz izvora." Obleka ie naroravila toliko vpliva, da so članice Tibora tmSli do "alrl^nčka. da v fcoiikor nam bo mogoče, vsi si bomo naba-. vJli narodno nošo.
- J£ot je bilo v mojem zadnjemi dtpisu poročano, kako se naša! tukajšnja mladina vadi in' mauljivo pripravlja za nastop pri koncertu za 2S. febr. morem i reči danes, to jc to že v preteklosti, ter nam je od omenjenega dne ostul 441110 še lep in svetel spomin na. zuvrseno prireditev, da mlad na, kakor tudi odrasla člantvo je to pot pokazalo, kaj se doseže z odločno voljo in skalno vstraj-no^tjo. .
fDa pi ne bi kdo mislil, da jaz . s to hvalo obračam pociorno^t nase, radi tega, ker sem tudi pri tej stvari sodeloval, ali pa) da br pri tem dedal kakšne ier ?eme. Ne, tega ne. Tu jaz iss-izrazim (kritiko publike, katera j ^ bila ta večer naveoča. A kritika je bila vse splošno zelo 1 »pikava. Da pa še več povem, kar je tudi nepobitna resnica. Priznanje zasluži vse ^inpptvo, za#enia se. pri najmlajših -cd 4 Wt starosti stopnjuje pa tam do 40 let.
Seveda si bo mislil kateri, in mogoče tudi rekel: "Ta pa Haano tisto gobeeda, kar je ie
bilo takorekoč izvršeno. No, p« da bo vsfcreženo na vae strani, bom pa še to povedal in zapisal. Na Velikonočno nede-ljci, kot običajno, pri pol 10 ev. maši bo slovensko cerkveno petje v iraki cerkvi. Za Belo nedeijo se pripravlja koncert z igro. O tem bo natančno še poročano. Sedaj za naprej posluša Jmo tukajšnji ISt Jean klub, kateri kua redne nedelj' ske ladicfcprograme na tukajšnji radio postaji CJKL od 1. dt 1,30 Ure popoldne. Za drago nedeljo po Veliki noči ,to je 9. maja, pa je omenjeni khri> iz prijaznosti odstopil tiste pol me našemu pevskemu zboru. Jo minut bo pnof. Julien Pipette predaval v francoskem jeeitku, o agodovini slovenskega naroda, cetalih 15 minut pa bodo vključene prv»ke točke društva "Triglav." Radio postaja ni ena močnejših, sliši se pa na daljavo 200 milj. Mo-goiče da povzame program še kakšna večja postaja. O tem Se nismo sigurni, vseeno pa je važno za naš narod v server-; nam Ontario, da obrnejo ta čas ooaornast na radio aparate. Kaljen vtis bo to napravilo na poeatmeznika in splošno, trosimo, emorogite. Vsa "kri-, tika. ninenie in želje naj si pi$-| mere* izrabijo v slovenščini na podt>isa»e«a a v »nsfl-Sčiiii ^ireHno na Radio Station C J. K". L. Dmt. Podale se bodo ■nn^ledn^e twini: slovenska naroda himna "Nanrei v-astavp dnve" me?«m rihor "Ti OSTO-nit? V> hofi." Tnjt«d?T*s\i Tfonr
"XTr'eya ptica toSHa". mešani
2^bor "Ko lami sem tam mimo 3el" duet.
Na tem mestu se moram, tudi zahrvaliti uredniku Mr. Hudetu za poslano knjigo "Slovenija hoče živeti," iz katere je imeno vani profesor dobil prtceg do-hro tvarino za predavanje dne 9. maja. Omenim naj, da bo etičen pnogram podan ee enkrat kasneje s to razliko, da bo predavanje podano v angleškem govoru. Ker pa mrsto še ni re«e:virano na postaji, bo to vse še pravočasno sporočeno potom "Gliasa Naroda" določen čas in dan.
Končno še veselo Alleluja jn poadrav vsem poznanim in nepoznanim Seli
Matija Otoni čar, Kirkland Lake, Ont. Can.
ZVEST KANADSKI NAROČNIK.
Priloženo pošiljam monry order v znesku $6.00 za podaljšanje moje naročnina na list "GTas Naroda" za celo leto. Pa vas prcfc&n, da oprostite, ker sem se nekoliko zakasnil.
List prejffnam rodno in sem prav *ad!o<voljen ž njim, ker prinaša prav dosti zanimivega in poučnega branja, ter ga vsakemu Slovencu priporočam. Listu pa želim veliko uspeha.
Pozdrav od vašega starega naročnika
Leo Levstik, Port Arthur, Out. Can.
ZNIŽANA CENA
za koračnico
SOLDIERS ON PARABF i
Ker iell, * m <fa» MJ nušlri m PIANO HARMONIKO'
koračnica "MLADI VOJAKF
je Mr. Jerry W. Kopriviek vedD i laloinikom. fa rojaki lahka do* •Uadbo po zniiani ni, to >
Sedaj 35c
Ova kimala za 7t centov.
Naročite lahko tudi pol:
Slovenic Publishing Ca
21« We* 18th St* Now ledi
VLADA BO POKUPILA VSO VOLNO.
V Toronto se je vnšala kost-vencija orcjerejoev, katere se je udeležilo kakih 200 de^ga-tov iz v&eh krajev Kanade in vladni organi so dali konvenciji vedeti, da bo vlada pokupila vse volno tekom vojne in eno leto po vojni.
MED DKLAVGX
Dva Angleža sta pri dela
rasmotrivala o vojni in njenih probLmih teir o povojni difcvi:
"To bo ogromno delo, Qua" je rekel eden. ^MjsIS!" je vprašal drngL "Kaj bi ne mislil," je dejal prvi, "saj vidiš kako Bnrei zajemajo Nemce, Nemci pa Br *e. P pojde to kar naprej Se Ttekai časa, bodo vsi Rusi na Vf mlk.^m. Nen>w pa na Ruf»-kem in potmi ho	^p-
,V1 p- rv» p^n^	r .V^ jpgjt bMe*
-.-'k	vsak Bos odki
domov.
i • i
KUHARSKA KNJIGA:
a Recipes §f Ali
RECEPTI VSEH NARODOV
Sta ne snmo	^^ '
Knj^a je Udu vt-/aua i)i ima /Sit
Recepti 80 napisani % angkikem jen k t:' uoj^kr. -. ^ run r jps.iku oare la ki »•;< jt knjp<i onntrTtn« v nnva.];
"n "" Ihjii' jf t.ek;t» jHXtbne^Jt /.;» Oiie. Ki ^'t	«Jw /.»»
Buiviujt iti te hočejo v njeni čimbolj ;/veživit: tu
f Rojake prosimo, ko i [ pošljejo za naročnino, j j da poslužujejo — j
UNITED STATES J oziroma
O A N A D I A H POSTAL M0NXT ORDER,
; ako je vam le priročno j
Angl. in amer. vijaki a namenjenimi puškami spremljajo osiake vojne ujetnike v ujetniški tabor nefkje v Tuniziji.
KJNJIGAKN1 SLOVEjNIC PUBLISHING CO
n« West l«tb fltroat	Hew York, N. Y
IZ BOJEV V TUNIZIJI
TAKA SKRB!
1 Harry Hargreaves, ki je star 74 let, je bil odlikovan za njegov doprinos k vojneafiu naporu, a odlikovanje gu je začelo skrbeti, kakor hitro jt bil obveščen o ttem. kajti, Harry hodi v t dno v ecldjah im -sedaj, ko je bil imenovan, da -bo dobil medaljo Rritekega Imperija,, fee je ustraši da »bo morda moral iti'v London po to ^ieoko odlikovanje ter si tudi kupiti eev-lje„ ker v dokljah bi ga v kraljevsko palaoo najbiže ne pu-ptilL
Poročilo ne pove, ee je predel te t ari Hargreaves odEkavanje v eokljah ali v eevljih, je pa povedano, da je nekdo zložil ob tej priliki staremu možakarju v east in priananje prav lepo pesem, ki je bila objavijena v vec listih. .
Bilo je vsekakor popolnoma i umestno poudariti duhovno vaajenunost, ki vlada med A-se-mi britakimi deželami vldjub dejstvu, da ne obstaja nobeno strogo pravilo, ali kaka precizna formula med njimi glede tega. Naravno se od prvega dno«, ko je Aluzija stopila (v vojno, da izpoSni svoje zavezniške dolžiiof-ti do Poljske, vse britanske dežele so stale skupaj in podprle vlado. Ali na-1 vzlic temu so kanadski poslu-' šalci Mr. Bdena bili nkoliko razočarani, kr jim ni mogel, po, njegovih washingtonskih raz-gOTOrih obljubiti mič diegpega, kot nado, da se bo duh vzajemnosti in medeeebojneiga sodelovanja razširil tudi med drage narode.
Ko «o Kanadčani naslednji dan čitali v listih govor Mir. Sumner TVellesa, 50 ramrmeli pr, vidnost in besedno okleva-* nje Mr. EJdeoa.. Kanadski K-stv 'kot "The Montreal Gazette", "Toronto Globe" in drn-i gi «o prinesli na prvih straneh komentar je in iwvleeke iz gwo--ra Mr. Wcllesa. izjavil, da je Mr. Welles v 6vo-'
List "Montreal Gasette" je
Otitawa. — V četrtek 1. aprila je govoril pred kanadskim pai lament om hritaki vnanji iiibuster Anthony Eden in istočasno je govoril pred trgovsko zbornico države New York ameriški državni pod tajnik, SuHijntr Welles, radi česar se je v tukajšnjih krogih smatralo, da »ta go vat a dopolnjevala drug drugega. Prepričani so tukaj tudi, da je bil namen teli dvth govorov pojasniti oziroma pokazati na kateri tački so se morali razgovori glede povojne bodočnosti sveta zaključiti, ter pustiti pet odstotkov razlik, o katerih je predsednik Boc^evelt dejal, da jih bo še treba rešiti.
Mnogi tukaj, ki &o poslušali Mv. Edena, so bili presenečeni nad njegovo previdnostjo v napovedovanju ali odbljuiblja-
njhi bodoče svetovne kooperacije ali celo zavezniške kooperacij?. Njegovo mnenje, "da je bctjiSe gTaditi sproti in tako preizkusiti naše razumevanje vzajemnosti ter isto izpopod-n je vati, kakor začrtati si kakso imenitno dovršeno zgradbo, v katero bi potem skušali vstavljati posamezna dele, kakor bi patč najbolje mogli,," je razočaralo, ker pač nestrpno čakali, da slišijo nekaj o kakem norem v edu glede mednarodnih odnašajo v .
KANADSKI TISK PRIPOROČA VRTOVE ZMAGE.
iSedaj ko je vsaka doma pridelana stvar tolikega pomena za skupno vojno prizadevanje, je naslovil kanadski tisk na ljudi apel, naj «e vsakdo potou-di, da obdela kak koe zemlje^ neglede Ikako majhen je, morda tak košoek zemlje, ki mu damo naiziv "vrt zmage".
Važno pa ni le to, da se kos zemlje obdela in posadi s eo-čivjem, ampak je skoroda ie bolj važno da se poskrbi da bodo na vrta 22nage zrastli dobri in potrebni ter j&adostni vitamini, ki bodo dajali družini novih moči'in ji ohranili ljube Sklravje. (Bede'pridelave s&-čivja, ki je bogato na raznih potrebnih fvitaminih, je dobro vpošUvati bedeče:
Vitaffiun 4. je najti v vsak: cel en javi ali strcivju, ki je temno zelena ali pa rumene barve. |B:i tem pride v postev spina-|ča, ohrovt, repa in repino per-(pripravljeno ket spinaea) sladka paprika, korenje, rume-'na kontza, koleraba, sladki krompir, buče itd. .
Vitamin B se drži najraje v zelenrm grahu in fižolu, katerega vjsak vrtnatr in vsak farmar rad mnogo nasadi. .
Vitamin C dajo paradižniki, razne jagode in laanovrstno sadje. S!adko ali sveže zelje, uživaoro v surovem -stanju, je zelo bogato na tem vitamina. Torej glavnata selata ie zelj-nate glav? je zelo zdrava jed.
Vitamin D se navadno nahaja v večini zelenjave in so-j čivja, ki raste na solnanem kraju, ker ta vitamin dajel soluce. '.
Dne 7. ma'ioa je isto društve priredilo družabni večer v ob liki maskarade v prostorih Ja neza Braniselja. Kaj naj bi 'človek rekel o tej zabavi? Pri biti s. mora, da je to bila za bava in pol, da je razpoloženj« bilo na višlku. K temu so se veda naravnost pripomcgl« krasne maske in kostumi, k« tere so bile /v resnici tako za nim"ve in mikavn?, da aks> b ?o gla-ova b za na5!Qp»&o1, bi prisotni paišli v zadrego, zt katero bi se odločili. Tudi ja*? bi v tem slučaju priSel v koč H'ry noloižai. Za ta ve-čer veli^ hvala — katerim? T>a bi "Wsa kesra posamezno im m»val, b vzelo preveč prostora, a )>ojin se ttsdi, da bi sofcem konr: ne kateri priktrofti, 5e rai^i za meril. Tosra pa ni potreba
Dolžnost pa me veže, da se ^ imenu pevskega društva zahvalim vtsem boljšim poUovi earn, katere so tako marljiv« k^deloraJe maakaradne kapice hjekle pcitice, itd. Da še oele nekaj tort je biLo prinesenih oc I gotovih družin. Hop, Matija i pazi na zamere. Tudi mošk: | <vet je doprinesel svoj del Pre s k Tabeli so, da ni manjkalo trde I pijače in tudi za mehko mokro 1 to so se pobrigali. Zakaj vi del sem tak'oj v pričcttoa zabave, kako sta dva moiža prinesla vf=ak po eden zaboj mehke pijače kot dar društvu. Za hvala gre vsrm, kateri so m trudili ca priprav«; a v gplfaš-n«n vsem posrtaikam zabave,, k at ©'d eo se ob času pobiranja pra.^ovtoftjmh prispevkov take
velikodnŠBo oderali. Gk^er 1 ure po potnoč! pa smo se začeli iTHEhfriati na s^nie domove, in vsak-imfa je sijalo veselie in TT®ii5Tanost iz oČi — vsak na-vwvči ie prišel na svoj rs&m. Tako da uri sestanku ?e sifeorr ^ednji rekel: na tako za-hov** se pa že isplača priti. "V
jem govoru izrazil kar kna v svojih mislih Silednji Kanadčan, ko je rekel, "da nasi zavezniki se vprašujejo, če ne bomo morda mi (Američani) sledili isti poti„ kot v letu 1919, ko je ta velika dežela odstopila od skDro vsakega sodelovanja s *vx>jimi bivšimi zavezni-ki," ter ko je dodal, da je to eden glarvnili dvomov, ki tičijo v mislih združenih narodov.
List je kvoti^ane besede printer jal z Mr. Ed ene v o previdno izjavo tem komentiral, da za tesni izjavami je bila prikazen iz leta 1919, ko je Woodrcw Wilson stopL pred svet s svojimi 14 točkami, da bi se amo-gočil trajen mir. Toda točke so bile v svojih praiviUh tako negibne in precizno formalne, celo take, ki&fc so bile sprejete po ostalih zavetnikih — da jih Wilson ni mogel prodati niti lastnemu senatu. Sumner Wei-1 le« zato svari pred ponovitvijo tega debakla in njegovo svarilo je nastavljeno na Američane im njihove r-urezentante, j ravnotako pa Eden iz tega vi dika poziva B itanoe v sploš^ nem in Kanadčane še posebej k sodelovati,ju in vzajemnosti.
List dalje raamotriva o potrebi Kanade, da vzpodbuja im deluje za boljše mednarodno j sporazumijenjo tec zaključuje z mnenjem, da je Mr. Eden, kakor Mr. Ghnrohin in predsednik Booeevelt pritisnil pe-čaft neodobmvanja na glasne zahteve intelektualcev, ki hočejo imeti strogo in točno formuliramo zgradbo mednarodnega na& ta za jwvojini »vet že (zdaj. Iz vidika /katerega je posebno podčrtal Mr. Welles, je nemogoče sedaj razviti podrobni načrt za povojno ko-' operacijo in gradnjo, četudi bi bi jo to zažefljeno. Predsednik Roosevelt ne more vsili svoji deželi nekega programa katerega kongres lahko zavrže.
ARMADA BO POMAGALA FARMARJEM.
Ottawa. — Izgledi so, da sunejo farmarji pričakovati, da bo storjeno vse, kar bo mo-gc«Č£ (glede nudenja delovne pomota poljedelcem. Fann&rski »inovi in faimamki defcvci bodo dobili potrebne dopuste, da bodo lahko pomagali na farmah. Ti vojaki bodo seveda izbrani iz takih edinic, ki niso sposobne ali potrebne za akcijo preko morja ali pa iz čet. katerih vojaki se še vežbajo.
Prva knjiga, ki je ^fek izšla v slovensči- ^HTT ni izza naci-faši-tičnega vpada v domovino
"Ko smo šli v morje bridkosti,,
Spisal Rev. K. Zakrajšek
Si?®*	r* m V ^	pHjmtdnJe, kako Je
Hitler nartsrUal tknnie« ta zaajkcr ki pripmiu "stru*" cm Juroriovme in njihov, državo ie dolg* prt j kot jo Je mfmd$L
l
■««'Je brMkosU" na Slovenijo in ostal« Jugoslavijo. Kakor
Knjiga Je fino iadelana, ima 207 strani in je vezana v platnu.
Stane $2.50
Počtaina in zavarovalnina
Karocite knjigo - "KO SMO SLI V MORJE BRIDKOSTI". — Vsak Slovenec bi moral kitati to žalostno sgodovaisko zgodbo slovenskega na-*oda. — Naročite jo lahko pri:
SLOVENIC PUBLISHING PO
216 West 18th Street	New York City
'■GLAS nakopa- - N<m M__WEDNESDAY ,APRIL I, 1943
V VAil BUŽIHI JE ROJAK, KI MI ŽE HASOČEN KA SLOVENSKI DNEVNIK. - KOT ZAVEDNI SLOVENEC, ALI MP KE BI IZEOCIU TO ŠTEVILKO V 8TBHO, PA SE NABOOlT
t
"GLAS NARODA" -NnM
WEDNESDAY ,APRIL 7, 1943
TRANO
■-TaškentHH
Baska povest iz dni velike lakote. Napisal: ALEKSANDER NEVEROV
36
Ob zaključku kampanje ARK
Na postaji so ifežali lunžiki, babe — nagi, na <pcl naig^; 1 K>enveli od taakemt&ktiga sotoca, bolni„ umirajoči Ma&ka jlli je videl od daleč, utopil je 'k njimi, oibstai za trenutek in premišljeval: Ali je pomanjkanje kruha tudi tukajf
je dalje. Plašno je krenil na zeleno oesto z visokimi drevesi in obstal. Nagnil je glavo daJec nazaj in gledal dre-vp, ki je krnelo i mnogo vej, gledal oimobradega mužika na žrebcu in se je nenadoma ves prestrašil; nekaka postava ran je šla nasproti — ali je človek, »li ni? ' Noge se vidijo, sdava je, *aino namesto obraza je majhno, črno zagrinjaio. Bila je to Sartjanika z zakritim obra-aom. Miška je skočil na stran pred to strahoto, skrenižil je obraz, naipel ustnice in je sel po-t-uai dalje po oak i, zeleni ee^ti, ki je peljala v -zaprašeno, suho, vroče mesto. Dolgo je že korakala po cesti temna glava v veliki, očetofvi kapi, z belimi nogavicami peek o pieč. Nato je ostala, ti ogieda'lia zanuizan, zaprašen jarek z vodo, Sla dalje zavila za vogal in izginila..
Nekega toplega vedrega dne, pozno v jeseni, je obetal laškentski vlak na majhni postaji med Buzuluikotri in Sainaro. Lz vagona so poskakali mužiki ma peron. Vlak tukaj ni dolgo -tal. Ke so se vagoci zopet odpeljali, so ležale na trdem, /. .rznjeneutu pesku t>ole^ tračnic, zložene druga poleg druge vtieče, polne kruha, zaznamovane z neveščifend rokami s križi, palicami.
Na dveh vrečah, od katerih je vsaka držalla več kakor pad, j« stalo zapihano s kopitnim svinčnikom: "Mih Doden."
K vrečam je stopil čokat, od solnca zagorel mladenič, pokrit z veliko, raztrgano Kapo. Skrbno j? pregledal vode, po tipal vreče s preti in siunozavestno spustil sapo skozi nos.
Lahek, moder oblak je bežal po visokem, vedrem nebu. Zakril je z ene strani solr.ee in zarisal lahno senco.
Čokat, od soJnca ožgan mladenič je stal kakor nifužik, široko razkoračen, z onu-čnmi ovitimi okrog nog. Oledal je preudarno in spoštljivo na dve vreči in vdihaval krepak je--»■n-ki zrak s«kozi nos. Pokaži jal je in strt sel glavo:
"Pri nas tukaj je mrzlo. iFonotči gotovo zmrzuje." "
Ta miladenič je bil Miška..
V Taskentu je dolgo blodil po bazarjih. Prenočeval je za. plotovi, pclegaJ poleg umazanih jarktov. Lotila se ga je ci\vesna bolezen. liolge- dnea-e ga je mučila griža. Oreva mu hotela malone oibniiti
JUGOSLOVANI V NEMŠKE UNIFORMI,
<JIC.) — Časniška agentura Beuter je prinesla vest, da je bilo v Tuniziji ujetih več Jugoslovanov v neenaki vojaški uniformi, od katen ih sta dva, stara
Peto polo je odbor prejel od Mr. Thomas Bertoka ki se je pod Okriljem podružnice &t. 557. IWO zavzel za uspeh te akcije. Mr. Bertok se pridno udejstivuje tudi v "Domovini". Skupni znesek njegove pole znaša $15. Prisapevali go po $1: Thos. Bertok, Mario Leban* Mario Bruna, Jcts. Gkssich, Fr. Utfoa/nčiic, Frank Kovacich, Fe-condo Franco, Anton Glazar, John Gerzel, Luka Spilar, F. Hrtečak, Carlo Catalan, M. Masten in And. T. Bertok, Peter Schinlaz 50c., K. Sheer 25c. in Stefy Franco 25c.
6esto polo je imel na skrfbi naš župnik Rev. P. Petrič. Nabral je $35. a pok g tega je po* tom cerkvene aikcije ARK poslal okrog $75. Na njegovo polo so prispevali: Po $5: Je-riica Peterka. Kari Zaje, Fannie Ansicih. Po $3: družina John Bučar in Eev. B. Ambroži«. Po $2.: Ana Srne, Bose Kovač, Družina P en ko in Ka tie Kepic. Po $1: Mary Curl, Ivanka IRčar, Ivanka Se: že®, Agnes Vijskavich, John Maček in Nehnlenovan.
I Sedma pola se je rabila za prispevke, ki jih je odbor prejel <d darcivalcev na sestanku 6. marca v Slovenskem domu, katerih pa seveda niti od daleč ni bilo dovolj, da bi polo napolnili. Da je ta* pola pol-1 na do zadnje linije in skupni znesejcr tako visok,, gre priznanje Mrs .Jennie Pes-hel, ki je bila med najagilnejtnmi so-trudnicami v tej akciji. Nobene prilike ni zamudla, da je z besedo in dejanjem podprla to delo. Ta polia izkazuje $51.65. Prispevali pa so: po $5: Družina Jutius Adamič, Fannv
Orehek, Mary Giehek, France« J. Orehek, John Orasch, Francis J. Orehek, Jos. Skrabe, Gabriel Tassotti, John Vassel, K. Lu^tik, John Lis ar, Helen We gezyn, Luka Cerka, Mary Cer-ka, Kay Van Horn, Peter Cerka, Marko Akrotp, Amelia A-<krop, Alois Cesauk, Cecilia Grtgorin, Anna Škulj, Martin Huzich, Anton Anzlavar in S. Gertreiter.
Skupni znesek zadnjih devet pol je $269.20, prej priob-Čene so (pa znašale $725.95. Tako iznašajo vse priobčene pole $995,15.
iNato je "Slovan" dodal še $4.85 in tako ssnaša celotni sklad AE&K slovenske naselbine tv New Yorku polnih tisoč dolarjev.	1
Odbor se ob sklepu kampanje prav iskreno zahvaljn je v prvi vrsti vsem nabirate-Ijem za njihov požrtvovalen tr ud ter dalje •vsem društvom in posameznim darovalcem za darovane zneske. .
Slovenski Odbor ARK. za N. Y. C.
s.; mu hotela malone oibniiti. Bila je to posledica nagnilih jabolk in breskev, ki jih je pobiral in jedel. Vendar ni propadel v teh težkih čtulili. PretrpJ je vse, prenesel vse, tudi lisi in nsnago in črevesno bolezen. Moral je prodati nož, da si je kupil jed pobiral je na tleh gnijoča jabolka, stegaval je roko za miloščino. Nato mu j? vse to začelo presedati in po-t i kanje se mm je pristudilo. MSžika pa potrebuje seime, da poseje njive, da noši gospodarstva. .
Udinjal se je za delavca v vrtu, nekega bogatega Sarta. Naletel je tam na mužike iz Bmzuhika in je šel ž n jimd v stepo na delo. Mlati J je pšenico, rezal je rogoz, zaslužil je dve vreči k niha, vsega skupaj tri pude. Del od tega je dal, da je lahko potoval domov, jedel je med potjo srvoj kruh, ker ni vte maral prositi miloščine in se je Lako vrnil z drugimi mužiki v svojo domačijo«	i	.i **
Nikogar iz Loptaina ni bilo na postaji. Ko sta se pripeljala dva voza iz sosednje vasi k vrečam in so mužiki svoje vreča ualožili„ je rekel Miška voznikom: "Tudi moji vreči naložita. Piačam vama.** "Pretežko bo," se branita votzniika. Mištka odgovori: :
"Saj ni maaogo. Komaj dva puda. Le počasi peljita. Ne utegnemo mnogo razpravljati. Saj peljeta mimo naše vasi.'
Konji so potegnili, njih koščena hiflbtiča so se skrivila od napora, prijetno Škripanje koles se zaslši, z lipinega ličja spleten voz zaječi in vreča, napolnjene s težkim, zlatim zrnjem, se p 1 jejo po ozki poljski cesti v prozorno tišino praznih poljan.
MilŠika je korakal poleg mužikov, za vozom, pogledoval hrepeneče na majhne hritčflte, polja, na luknje podlasic in je mislil na mater — Ali še živi, ali je mrtva!
Razburjen© oči idedajo po mrtvih, golih njivah. Pobral je majhno, trdo griudico zemlje, je stisnil' in vzdihnil:
"Koliko stane neki pri nas konj, če bi ga hotel kupiti!" A' vasi je zagledal prazno, tiho izbo z zelenimi, majhnimi ukni. Z dvorišča, skozi odprta
vrata, ga gleda majhna, kodrasta trava, kopriva, rastoča vsa gosta ob ograji in pozabljena, počrnela duga. .
Mati mu ne pride nasproti
Vozniki so zanesli Miškove vieče na drvorišče in jih položili pod "okna.
In še vedno ni nikogar, ki bi pozdravil prišleca. Srce mu trepeče. Temni se irm pred očmi.
D.d Tgnatij pride tam od vrat Zasenči si oči z noko, gleda vozove z vrečami in zakliče s slabotnim glasom:
"Ali je prispela, za koga podpora!'*
Miška je plačal vozniku z zrnjem iz vreče. Skočil je k i/ sušenemu, omahujočernu starcu. •
"Ded, kje t&o moji"
D d Ignatij ga je gledal z otožnimi, brezizraznimi očmi in je prijel brado s tresočimi prsti.
"Stoj, stoj, od kod prihajaš!"
Dve ženski prideta, bližje, potipfljeta vreči, ki sta ležali pod oknom, pobereta dve zrni, ki sta padli na tla" n rečeta:
"Batjuška, kaj ta ni vsega prinesel!"
V prazni, mračni iizibi, na goli postelji, pod ttnrtvimi očmi dveh svetniškiht slik je ležala boltaa mati. Jaška in I'jodjka *ta bila mrtva. Miška se je sklonil k bolni materi in je rekel:
"Mati, aiboidi se, — jaz sem."
Mati &e »trese, radost jo oibjame, slabotno giblje z ust. nicami: "O, Bog, Miška!"
"Kruh. sem prinesel, mati. Za tebe."
Vzel je iz žepa tidi kos kruha, pest porušenih jabolk, in vse stifcne mate ri v mrzle roke. .
"Vzemi, mati, jej/'	«*	« *
"Živiš, sinko!"	,, 1* f t f 1 VI
"Živim mati, ne boj sel" , j Jft J, £ fj J lJ |
TopoJka, Tončka J#vaai, Mts. Granduc, tA' Slovenska šola. Po $2.: Ianac Miklra^ Martin Murn, Frank Koprivnik, "Prijatelji svobode". " Dalje je Mrs. Fanny Pirnat prispevala $2.50 in Ivanka Svet $3.15. Po $1.: Fasnmv Blaun, Mih. Kreso-vridh, Jjchn Ha«bjan, Jennie Pire, Adolf Verbič, Anton Birk Kristina Obervralder, P. Bre-teefl, Viktor Baltazar, Mih. Grašek, Jakob Sesek, Frances Sešek in Jo?. Kerkovich.
Za našo akcijo ARK, ki je bila po svoji popoini organizaciji edinstvena in zato nekaj posebnega, so se zanimali rojaki tudi iziven New Yonka in sicer tako zelo, da so se je udeležili s svojimi prispevki, ki iznašajo $14. Za to zanimanje in znesek gre priznanje Glasu Naroda. Zato izkazujemo te prispevike pod posebno polo. Prispevali so: Peter Maktfa, Bergoc, W. Va. $5. Mns. John Žitko, E. Woroeeter, N. Y. $1; Mrs A. Kass Chicago, 111. $2; Mrs. Johanna Turnšek, N. Ber-tren, N. J. $1; in Mrs. Fanny Premtnu, So. Norwalk, Conn. $5. Odbor tem darovalcem izreka posebno zahvalo. .
Končno je odbor prejel še polo od Mr. Val. Orehka tajnika društva sv. Petra, ABZ. Mr. Orehek, ki spada med najstarejše in najibolj aktivne druš/t-vene d elavee v naselbini, se je zelo potrudil, da je polo napolnil. Ista znaša $30. K temu znesku je društvjo. sv. Petra • prispevalo $5, in Jos. Gomibaoh $2. Po $1 ®o prispevali: Val.
IZ LONDONSKEGA RADIA.
(JIC.) — Govornik na londonskem radiu je v srbohrvaščini ostro odgovarjal Paveii-čevi radio postaji Bakovici, ki je trdila, da so nesreče našega naioda krivi oni, ki so izvedli revolucijo dne 27. marca.
Vsi ti poskusi PaveliČeve propagande so brezuspešni, ker je hrvaški narod vedno odklanjal to nabiranje, in povrhu tega še v svojih težkih sedanjih izkušnjah dobil nov dokaz za (o, da se njegova usoda in srečnejša bodočnost nahajata v rokah naših zaveznikov. Izdajalec Pavelič je zagrešit uboje nad Srbi, katere obsoja ves stvet in poskušal s sillo pokato-ličiti preostale Srb?. .
Tudi Milan Nedič v Srbiji je napadal revolucijo 27. marca. Toda ta preobrat ni bil le delo male peščice ljudi, temveč posledica skupneera upora vsega naroda. Ako -bi ne bilo izdajalcev, kakor sta Nedič in Pavelič, bi bil imel naš narod manj žrtev in bi ne bil toliko trpel .
Toda naš narod se ne bi bil rešil nesreče tudi ako bi bil po volji narodnih izdajalcev podpisal pakt s Hitlerjem. Ali cny>rda Romunija ni razkosana — kljub temu, da je Hitlerju pakflomlla preko 300,000 mladih romunskih življenj. Nedič izroča Srbe Netmioem da jih streljajo, a obenem tirdi, da dela za blagor domovine. Nedič in Pavelič in oni, ki z njimi sodelujejo, nosijo odgovornost za neštete tisoče nedolžnih žrtev.
prvi 19, a drugi 23 itet, izjavila, da sta bila pred 6 meseci prisilno v>paklicana v nemško armado služila sta nekaj časa v Neapolu, a v mesecu januarju so Ibili poslani v Tunizijo.
Z ozirom na položaj v Italiji, pravi an^M^ki list "IjJvening Standard," je zelo značilno dejstvo, da Mussolini s svoje strani mobilizira Italijane za gaimizijfeko službo v Jugoslaviji, dočim pošilja Htler Jugogio vane v garnizijsko službo z Italiji -
iRade volje daje Hitler Ju goelovanom orožje, da bi ga v njegovi službi uporabili proti Italijanom, toda v fronto jih n? pošilja rad. V Tuniziji so imeli Jugoslovani nevarno na-Itogo, da pred nemškimi tanki in infanterijo čistiio minska oolja. .
POLJEDELSTVO V SRBIJI.
(JIC.) — Nemški "Donau-zeitung" javlja v s^jd št. od 24. januarja, da je Nedičev po-ijjedelis-ki minister, Radoslav Vesel i nov ič izjavil, da bodo morali sifl*4d kmetje obdelovati zemljo prav do zadnje krpe plodne grude. Veselinovič je izdal peziv, naslovljen kmetom, naj takoj oddajo ves preostanek živežnih pridelkov in naj svojo domovino zalagajo s hra no, tako da bodo mogli živeti
olitveniki
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii
v krasni vezavi import i-rani iz starega kraja še pred vojno .. . Ko zaloga poide, je ne bo mogoče nadomestiti do konca vojne.
RAJSKI GLASOVI
<5«>f. 355)	3% inffev, T bf-
lem celoUdu; 384 strani.
Cm 75 centov
NEBESA NAŠ DOM
(fitev. 401) 2^X4^4 InCer, 374
Cena 75 centov
<5tev. 415) 2^x414 lufiev 384 strani.	Cena 75 centov
-35e -.75
Slovenic Publishing
Company 210 West 18th Street New York
tudi oni kraji, ki ne proizvajajo
devolj.
Objavil je tudi, da bo tlreba v lxxloee zasejati več sladkorne repe in še nekaterih drugih pridtflkov. Močno je povdar-
ja\ da je pK^lavitna zahteva sedanjtga časa, da kmetijstvo poveča množino svojih pridelkov in da skrbi zato, da bo tudi najmanjša krpica zemlje dala svoj maximum.
MEŠČANSKA MOBILIZACIJA NA HRVAŠKEM.
(JIC.) — Nemišk radio je poročal v začetku februarja naslednje:
"Dr. Pavelič je odredil na Hrvaškem splošno meščansko mobilizacijo. Izšel je dekret, ki predvideva rekviriranje ajgrradtb, prostorov, delavnic in vseh. vozil, za civilno in vojaško uporabo. Civilno prebivalstvo bo obvezano, da se posveti vojnemu naporu. Izvzete so le osebe izpod 15 in iznad 70 let starosti, in matere z otroci do 15 let."
Miška je stal pri materi. Zagorel. Velik. Ni ga bilo veo spoznati. In bo al a ga jie po oiWiazu s svojimi tankimi rokami. "Oh, dragi, ljubljenil\'
Nato je hodil dolgo po praznem s (kodrasto travo obraslem dvorilču. Videl je izsučon konjiški gnoj in se je spomnil konja. Kupiti ga bo treba. Videi je kokošje gnezdo z dvema peresoema na črni slami in je vzdihniL
"Vse gospodarstvo bo t'efba na novo ustvariti. — Nobenega konja — nobene boBioši."	•
Vrabec, ki je ostal pri življenj«, je sedel na raztrgano str&ho hleva, ošopirii je svoje perje in gledal Miško z meze-čimi očmi.
Tudi Miška je gledal zamišljeno vrabca. Pobral je za-črneflo dtigo in jo postavil v kct. Stopil je k vrečam in rekel trdno in odločno:
-"Nič de. Žalostiti ee — ni prav. Vse bom oskrbel na novo."
KONEC.	l
NOVA IZDAJA--
Dobri Atlas
|e nujno potreben
...pn ravno v
HAMMONDOVEM NOVEM
* Svetovnem Atlasu
NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM
Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakoršen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in
demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI
Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu.
Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu.
Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv.
ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz krajev sveta.
NOV J LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem.
VSEBINA ATLASA
Zemljepisni svetovalni odbor Je Ubral iuM* **« tiao* slik Raaao najboljše barvana alike— ta zbirka je tako popolna, da je za vsakega no-obbodiio potrebna tekom vojne in po vojnL
Vključeni m nanaalednji zemljevidi: — »vet. R v ropa (dane«), osrednja Evropa (ob izbrn-tin vojne). Angleško otočje, Francija, New-tija. Italija, Švica, Holandska, Belgija, Švedska. Norveška. Danska. Unija sovjetskih aoeja-ilntltnlb republik. Bolgarska, Rmnnita, Jop*-■Lavija, Grška, Albanija, Azija, Turčija, Sirija. Lebanon. Arabija, Vzhodno Imfljsko otočje hi Malajski polotok. Indija. Bonu, Kitajska, Japonska. Peclflk Jatna Amerika (severni del). Jnfna Amerika (jninl del), Afrika, Severna Amerika, Kanada. Zdrniene drfave, Mehika. O-srednja Amerika In Zapadna Indija.
vseh
Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja
Ta atlas, ki mm aebe popravlja, ima namen refilti marsikatera nasprotujoča al vpraSanja, ki nastanejo v rasnih razgovorih. Strani ao skladišče svetovneca znanja ta podajajo raa-sefno«<t zemlje, prvine soočnega sestava, pokra* jlne in ploboiMno oceanov In jaser, dolgost naj-daljSlIi rek ln prekopov, povrflno poglavitnih otokov ln visokost svetovnih gora. Tu ao odgovori na mnoga dunaSuja vprafianja.
SEDAJ
40
centov
PO POSTI V URADU — 35 CENTOV
Naročite pri:
48 VELIKIH STRANI
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y-.
i
ft ^ A*	S
Slovenski:
KVIŠKU SRCE
(Štev. 355) 2V4X3S4 inčer; 224 strani; v belem celoUdu.
Cena 15 centov
KVIŠKU SRCE
(fitev. 415). 2^X3% in?ev; 234 strani.	Cona 75 centov
RAJSKI GLASOVI
(štev. 408 » 2^X4 inče: 255 strani — Vstevši Sv. Križev Pot
Cena fl~5fl
RAJSKI GL.\SO\l
(Stev. 416) 2^»X4 in«ev; 236 str.; vstevši Sv. Križev Pot
Cena %IM
NEBESA NAŠ DOM
(Štev. 415)	in<S>v
Cena rento*
Molitven
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii
v krasni vezavi im rani iz starega kr pred vojno . . K< ga poide, je ne b goče nadomesti konca vojne.
RAJSKI GLASOVI
tStev. 355 ) 2«£X334 ^ lem celoUdu; 384 strani.
Cena
NEBESA NAŠ DOM
(fitev. 401) 2ViX4H In< strani
Cena
MARIJA VARHINJA
(Ster. 415) 2^X4^ lni strani.	Cena
Angleški:
(Za mladino) KEY OP HEAVEN
I '	'
fino vezano -
v usnje vezano -