Naročnina
PnevB» Izdaja
za državo SHS
meseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za Inozemstvo
mesefno 35 Din nedeilskn Izdala celole no v Jugoslaviji 80 Din. za Inozemstvo lOO D
Cene oglasov
1 stolp, petll-vrsta mali oglasi po 150 ln ZD.veCIl oglasi iMd 45 mm vISIne po Din 2-50, veUkl po 3 In 4 Din, v iiredniikemdclu vrstica po IO Din n Pri većiem a naročilu popust
Izide ot> 4 ziutraj
rožen pondelJKo tn dneva po prazniku
S ïedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«

ммшшмм^мматммшпшаншаш
Uprava /e v Kopltarfevl ul.št.e s- Čehov nI ravan: Cfubllana štev. 10.6S0 In 10.349 sa Inscrate, Sarajevo .41.756.J. Zanreb št. 39.011, Prava In Dunaj št. 24.797
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. e ill Sokopls) sc ne vračajo, nefranltlrana pisma ee ne sprejemajo ■>- Uredništva telefon štev. 5O, upravnlštva itev. 328
Poštnina Plačana v gotovini LetO LV.	V Ljubljani, V torek, dne 8. marca 1927	St. 54. Posamezna številka 2 Din
■ДИШИ1И ■■■ иадмишиаиииииимимтциммииимииииммиим—^-■------
Or. Č-a:
Nemčija in zapad.
>Rhein — ein deutscher Flufi, aber nicht Deutscblands Grenze!« »Ihr sollet ihn nicht haben, den freien deutschen Rhein.« Tako mi-tii narod. In zunanja ofitielna politika? Prve dni je bila dokaj romantična. Glavni delegat za sklepanje premirja z antanto, pokojni Erz-berger je skušal maršalu Fochu dopovedati, da 70 milijonskega naroda ni mogoče uničiti, kar je Foch na kratko kvitiral s »très bien«. Ver-zailjsko mirovno pogodbo so skušali razboli-nati kot diktat, ki ima mogoče edino primero v Brenu, ki je Rimljanom zagrmel svoj: Vae victis! In so se upirali vsem določbam.
Drugo fazo je otvoril bivši kancler Wirth s »politiiko izpolnjevanja po možnosti«, to je »najprej kruh, potem pa pridejo reparacije na vrsto«. A zaupanja še ni bilo. Francija je očitala Nemčiji, da je enako oborožena kot prej, ne po uradnem vojaštvu, ampak po drugih zasebnih vojaških in športnih društvih, in misli torej ob prvi priliki napasti Ahacijo-Lore-no. Zato se je postavil Stresemann na realna tla in na lastno pest sklenil locarnsko pogodbo: Francija, Nemčija in Belgija se obvezujejo, da so zapadne meje definitivne, da nobena država ne bo skušala teh meja s silo spremeniti, Anglija in Italija nastopite v pogodbi kot garanta.
Nemčija je podčrtavala, da je to pogodbo sklenila pre sto voljno, torej zavestno. Od tedaj je sporazumevanje očitno napredovalo kljub temu, da smatrajo nemški politiki Locarno za preuranjen, ker da se ni v pogodbi zasigurala kulturna avtonomija Akacija in Lorene. Lo-carmki duh. ki je našel v Franciji tla pripravljena po rmagi levičarskega kartela leta 1924, че je utrdil s sklenitvijo različnih industrijskih trustov med Francijo, Nemčijo, Belgijo in Lukeemburško. Stresemannu se je posrečila ukinitev vojaške kontrole, a vse sile nemške zunanje politike gredo za tem, da se Porenje predčasno izprazni. Ali pride do zbližanja? Na njem se tudi kulturno veliko dela; v Nemčiji mrgoli posebnih številk revij, listov in glasil o franeorko-nemškem sporu. Nemčija čuti, da mora najprej Francija izreči svojo odvezo »nemškemu barbarizmu«, če hoče nastopati v svetu kot kulturna država, kjer ne režija več samo meč. Obe stranki se zavedate, da je ta брог edini te vrste na svetu, saj posega do verdunske letnice 843! Optimisti verujejo, da se bo v bližnji bodočnosti ta spor končno premostil, in njihova »muzika idealne bodočnosti« je franeosko-netnško-ruski bletk. Posledice tega sporazuma bi bile za ves kontinent ogromne, sporazum pa mnogo lažji, če bi ne bilo tam preko Kanala — ljubosumne Anglije.
Razmerje z Anglijo je bilo kmalu po vojni boljše kot s Francijo in to radi starega angleškega diplomatičnega recepta, da nasprotnik ne sme biti premočan, a tudi ne preslab. Zato so se Angleži v najhujših časih zavzeli za Nemce proti Francozom, zato realna politika ne dovoljuje iti napram Francozom predaleč, da se ne razburijo Angleži. Državni podtajnik Schubert podčrtava predvsem angleško prijateljstvo, ker bi za njim stala ameriška Unija, in pa, ker je Anglija pograbila največ bivših nemških kolonij. Ce Nemčija računa, da jih dobi nazaj, se te nade ne morejo izpolniti brez prijateljstva z Anglijo. Angleške blokade ne marajo več občutiti.
Zdi se, da gre Stresemann v enem oziru čisto po stopinjah Bismarcka in njegove realne politike: računati z dejstvi. Kot izkorišča na vzhodu poljsko-ruski spor, izkorišča na zapa-du angleško-francosko-italijansko ljubosumnost, ne da bi ee Nemčija odločila enostransko za kak veliki politični ikoncept. Samo ob sebi razumljivo pa je, da raste v takem položaju moč in ugled Nemčije, da kopni stalno število njenih bivših neizprosnih sovražnikov, da države izbirajo trenutke, ko bi se dal sporazum z njo kupiti po najbolj nizki ceni, a koncem koncev: da je 63 milijonski narod s 33 milijoni svojih ljudi izven države, gospodarsko vendarle na nogab, postal iz objekta subjekt mfdnarcdnopravnih odnošajev.
Menda ni treba posebej podčrtavati okol-nosti, da je nekdanji ,navidezno neizprosni politični nasprotnic nemških nacionalcev — zunanji minister Stresemann — ob sedanji vladni krizi ravno Istim stisnil roko pod mizo. Saj je Stre^emannova politika gotovo nacionalna v najl>olj?eim pomenu.
POVRATEK DR. NINČIČA IZ INOZEMSTVA.
Belgrad, 7. marca. (Izv.) Bivši zunanji minister dr. Montčilo Ninčič se je včeraj vrnil iz inozemstva, kjer ee ie dosedaj mudil.
Glasovi o razširjenju sedanje vladne
koalicije.
Belgrad, 7. marca. (Izv.) Današnje >Vre-me« piše o glasovih o razširitvi vladne koalicije sledeče:
»Vprašanje razširitve koalicije še vedno zanima vse politične kroge. Skoro z vseh strani prihajajo vesti, da vladni krogi neoficielno delajo poskuse v smeri razširitve koalicije s samostojnimi demokrati ali demokratsko za-jednico. S poslednjimi se delajo resni poskusi, ker se veruje, da bi bila ta kombinacija mnogo stabilnejša in bi bolj odgovarjalo interesom. Težave pa so na obeh straneh. Zdi se, da je Pribičevič sedaj zelo razpoložen za sodelovanje z radikali. Težko pa je spraviti v sldad interese samostojnih demokratov in g. dr. Koroš ca. Radikali so mnenja, da mora g. dr. Korošec ostati s svojo stranko daljo v vsaki kombinaciji. Sedanja koalicija radikalov in g. dr. Korošca se mora namreč smatrati
kot celota in na to se mora gledati pri vseh kombinacijah. Zato tudi radikali Pribičeviča z ozi rom na njegove ponudbe za vstop v vlado opozarjajo na to, da se mora sporazumeti naravnost z g. dr. Korošcem.
Glede sporazuma z deir.okrni.sko zajedni-co vladajo še vedno težave. Vendar sedaj demokratski prvaki ne dajejo več tako ostrih izjav. Ravno včerajšnji sklepi glavnega odbora, kjer so se posebno naglašali skupni momenti, jasno dokazujejo, da so ludi demokrati prišli v enem oziru na isti teren kot sedanja vlada. Gospodarski program je ravno program, na čigar temelju se je ustvarila sedanja koalicijo radikalov in g. dr. Korošca. Zato se smatrajo sklepi demokratskega glavnega odbora kot zelo značilni in pravi, da se ustanovi skupen temelj za sodelovanje z demokratsko za-jcdnico.c
M km potek proračunske debate.
Belgrad, 7. marca. (Izv.) Proračunska debata poteka v največjem mirit. Da bi se debata pravočasno končala, se od danes naprej vTšijo skupščinske seje dopoldne in popoldne.
Na dopoldanski seji je prvi govoril demokrat Milan Grol. Kritiziral je proračun. Posebno ostro se je irražal o notranjem ministru Boži Maksimoviču. Napadal je hudo tudi Ni-kolo Uzunoviča, češ, da svojo politiko temelji na tem, da hoče na vsak način za sebe rešiti ugoden položaj in ostati na vladi.-
V istem zmislu je govoril demokrat Grga Angjclinović, ki je posebno naglašal hrvatsko
stališče, češ, da nikakor ne gre, da se tako dolgo vlada brez Hrvatov. Zavzema se za razširitev koalicije, v katero naj vstopijo zastopniki Hrvatov.
Radičevec Vojković se je pritoževal nad terorjem vlade za časa, ko so bili radičevci na vladi, češ, da so bili radikali že takrat nelojalni zavezniki.
Na popoldanski seji je govoril radičevec Celan, za njim pa radikal Sveto/ar Stankovič.
Nato se je seja zaključila. Prihodnja bo jutri. Na dnevnem redu je nadaljevanje proračunske debate.
Seja s^vnega odbora Demokratske
stranke.
Belgrad, 7. marca. (Izv.) Včeraj je imel širši glavni odbor demokratske stranice sejo, na kateri je razpravljal o strankini organizaciji. Izvolili so odbore za organizacijo stranke v Bosni, Hercegovini, Hrvatski in Slavoniji. Nadalje so govorili o delu stranke. Na seji so sprejeli sledečo resolucijo: 1. da se obnovi organizacija stranke po celi državi, 2. da se bo stranka borila za uresničenje svojega progra-
ma, posebno za okrepitev in zajamčenjje usta%'-nih pravic državljanov. Z ozirom na težko gospodarsko stanje ljudstva mora stranka pri svoji akciji posvetiti posebno pozornost reševanju gospodarskih problemov v zmislu in v mejah svojega programa, da se zajamči pravilni razvoj kmetijstva, kateremu se mora ohraniti toliko potreben značaj kmetske demokracije.
Pričetek ženevskih raigovorov.
PRIČETEK SEJ SVETA DRUŠTVA NARODOV. - MASARYK TUDI PRIDE V ŽENEVO. - RUSKO-ANGLEŠKI SPOR BO GLAVNA TOČKA ZASEBNIH RAZGOVOROV. - KITAJSKO VPRAŠANJE PRED DRUŠTVOM NARODOV.
v Ženeva, 7. marca. (Izv.) Danes so se pričele seje sveta Društva narodov. Seja jo pričela ob 11. uri in je bila do polpoldne lajna. Seji je predsedoval dr. Stresemann.
v Zenova, 7. marca. (Izv.) Na javni seji sveta je poročal japonski zastopnik o delu odbora za higiensko vprašanje. Predlog Cham-berlaina, ki ga jo podpiral tudi Stresemann, da se naj v ta odbor pritegnejo k sodelovanju tudi ženske, jo bil z odobravanjem sprejet.
Praga, 7. marca. (Izv.) Predsednik Masaryk, ki v kratkem nastopi svojo potovanje v Egipt, se bo ustavil v Bernu, cia tam obišče predsednik Motta. Pri tej priložnosti se bo predsednik zadržal d\ia do tri dni tudi v Ženevi, kjer se bo sestal z vsemi važnejšimi državniki, ki prisostvujejo zasedanju Društva narodov.
v Žoneva, 7. marca. (Izv.) V ospredju privatnih razgovorov med državniki bo predvsem rusko-angleški spor. Nemčija bo poskušala dobiti vlogo posredovalca. S tem je v zvezi tudi prihod varšavskega nemškega poslani-
ka v Ženevo, ki pride sem na izrečno željo dr. Stresemanna.
v Ženeva, 7. marca. (Izv.) Kitajski član sveta Cangčungču je izjavil časnikarjem, da on ne namerava spraviti v razgovor kitajskega vprašanja. Kitajska vlada si je pridržala pravico, da poda odgovor nn angleški memorandum tajništvu Društva narodov. Poslanik pa dosedaj iz Pekinga ni prejel nikakih navodil. Stališče Kitajske pa bo vsekakor zelo pomirljivo.
Berlin, 7. marca. (Izv.) Nemški poslanik v Varšavi bo na dr. Stresemannovo željo odpotoval v Ženevo. Očividno hoče Nemčija ob tej priliki, ko se srečata poljski in nemški zunanji minister v Ženevi, poizkusiti z obnovo pogajanj za trgovinsko pogodbo. Ta pogajanja so namreč zadnji čas popolnoma zàstala. Razmerje med obema državama pa nikakor ni kritično. Te dni se vrne v Berlin predsednik poljske gospodarske delegacijo za pogajanja z Nemčijo dr. Prodzinski, da sklene dogovor glede namestitve poljskih sezonskih delavcev v Nemčiji.
Stalno napredovanje kantonske armade.
New York, 7. marca. (Izv.) Sunkiang, ki leži 30 milj južno od Šangaja so 3. t. m. zavzele kantonske čete. Železniško progo Nan-king-Sanghaj je napadla že na več mestih konjenica južnih čet in tračnice razdrla. Kantonske čete prodirajo v treh kolonah. General Cang-čung-5sng je v obupnem položaju. Med četami, ki so se koncentrirale pri Suijgkiangu so upori na dnevnem redu. Nekateri polki so že prestopili h Kantoncem. Šanghaj sain je v veliki nevarnosti. Računajo, da bodo tekom tedna kantonske cele že v mestu.
Parit, 7, marca. Kitajci so se odločili, da.
bodo z vsemi silami branili evropskim četam prehod preko mednarodne črte. Kitajski minister za zunanje zadeve je izjavil zastopnikom evropskega in ameriškega časopisja, da je pojav tujih čet zelo razburil kitajsko prebivalstvo, ki smatra, da hočejo tuje čete izrabiti sedanjo zmedo med Kitajci v ta namen, da razširijo koncesijsko ozemlje, kakor so že dolgo nameravali. Kantonska armada je medtem zasedla že Sučan, kakih 80 km od Šangaja. Zanesljiva poročila povedo, da je kan-tonceni padel v roke tudi Vukiang, ki leži kakih 50 kan južnozupodno od Nankinca. Vsa
poročila z vojuih pozorišč so zelo skromna, tako da izgleda, da je položaj prav resen. Iz Londona javljajo, da so konzularne oblasti v Šanghaju prišle končno do sporazuma glede obrambe mesta.
v Šanghaj, 7. marca. (Izv.) Kantonske čete s!alno napredujejo in vedno še dobivajo nova ojačenja. Prekoračile so že včeraj Jang-cekiaug. Zasedle so tudi železnico v Nanking.
26 milijonov za regulacijo rek.
SEJA VLADE.
Belgrad, 7. marca. (Izv.) Zvečer se je vršila seja vlade, na kateri se je razpravljalo o nekaterih resornih zadevah ter o delu v narodni skupščini v zvezi s proračunom in v zvezi z aniandementi, ki jih bo vlada predložila.
v Belgrad, 7. marca. (Izv.) Ministrski evet je danes na predlog kmetijskega ministra dr. K ulove a sprejel med drugimi važnimi aniandementi tudi amandement v znesku 26 milijonov dinarjev za regulacijo rek Drave, Save in Donave.
Dr. Kuiovec Izdelal zakon o
kmetskih zbornicah.
Belgrad, 7. marca. (Izv.) Kmetijski minister dr. Kuiovec dela na načrtu zakona o kmetijskih zbornicah, ki bi bila po vzorcu trgovskih, industrijskih in obrtnih ter delavskih zbornic, zastopnica kmetijstva. Načrt bo v kratkem gotov, nakar ga bo dr. Kuiovec predložil vladi, nato pa parlamentu.
Trgovinska pogajanja s Češkoslovaško.
Belgrad, 7. marca. (Izv.) Na današnji seji češkoslovaške in naše delegacije za sklepanje trgovinske pogodbe med obema državama so člani dokončali prvo periodo svojega dola. Razpravljali so o zahtevah, ki bodo predmet proučevanja korporacij obeh držav, ki bodo v kratkem času pozvane, da čimprej podajo svoje mišljen e o teh zadevah, da bi se mogla pogajanja kmalu nadaljevati v Češkoslovaški.
Konferenca slovenskih hmeljarjev,
Belgrad, 7. marca. (Izv.) Včeraj se je v kmetiiskem ministrstvu vršila konferenca zastopnikov slovenskega hmeljarstva. Konferenci so prisostvovali tudi poslanci dr. II o d ž a r, Vladimir Pušenjak in Štefan Falož. Od interesentov so prišli iz Žalca Vinko Va-bič, Fran Roblek, Viljko Senica, Ivan Marolt, Josip Tiršek iz Polzele in dr. Godnič iz Celja. Na tej konferenci se je razpravljalo o zaščiti domačega hmeljarstva in o korakih, ki jih je treba v to svrho podvzeti. Prihodnje dni se bo na poziv kmetijskega ministra vršila konferenca interesentov hmeljarstva iz Bačke in Buranje, nakar bo kmetijski minister storil potrebno korake.
SPREMEMBE
V NAŠI DIPLOMATSKI SLUŽBI.
Belgrad, 7. marca. (Izv.) Dosedanji pomočnik zunanjega ministra Jovan Marković je imenovan za poslanika v Bernu. Na njegovo mesto prido Cincar-Marković, dosedanji oprav-nik poslov v našem poslaništvu v Budimpešti. Dosedanji poslanik v Bernu Milutin Jovanović je zaenkrat postavljen na razpoloženje in bo morda imenovan za poslanika v Budimpešti.
POVELJNIK AMERIŠKE FLOTILJE V BELGRADU.
BelgTad, 7. marca. (Izv.) Danes od 5 do 8 se je vršila v dvoru čajanka na čast ameriškemu podadmiralu Burrage. Podadmiral Bur-rage se že par dni nahaja v Belgradu v pol-oficielni misiji. On jo poveljnik ameriške flo-tilje v Evropi. K čajanki so bili povabljeni zastopniki diplomatskega zbora in ministri.
RADIČEVCI IN PRIBIČEVIČ,
v Zagreb, 7. marca. (Izv.) Današnji »Večer«, ki podpira pol tiko radičevcev, prinaša iz P.elgrada ostre napade proti Pribičeviču. Pravi, da hoče Pribičevič zopet osnovati narodni blok, da hoče stopiti med radikale in zavzeti tam Paščevo mesto. Napadi so značilni radi toga, ker še ni dolgo tega, ko so se snovale politične zveze med SDS in IISS.
SEJA VODSTVA HSS.
v Zagreb, 7. marca. (Izv.) Danes je prišel iz Belgrada Pavle Radič, da poroča predsedstvu HSS o političnem položaju. Seja vodstva HSS se ie vršila na stanovanju Šteoana Radiča.
Intrige.
Ko se je sestavila sedanja vlada s sodelovanjem SLS, jo je g. Pribičevič označil kot predp-stno vlado, ki se bo komaj par dni držala. In to prerokovanje šefa SDS je bilo edino upanje, ki se ga je oklepalo »Jutro« v svoji neskončni bolesti nad tem, da so klerikalci na vladi : Zdaj pa teče že šesti teden, ta vlada pa še vedno stojL >Jutra< se loteva obup. Sost tednov že napoveduje svojim pristašem polom »kleroradikalskega režima« in prihod velike spasonosne vlade s SDS na čelu, a doživi vsak dan samo kako novo blamažo.
Ves pretekli teden je na dolgo in široko pripovedovalo, kako se radikali kar pulijo za SDS in so pripravljeni, takoj klerikalce vreči ven, samo če bi prišla SDS v vlada Kar je bilo sveda vse samo »Jutrov« švindeL Da se pa iz tega švindla spet izkoplje (ker so namreč tisti sicer redki ljudje v žirjavovskem taboru, ld pokukajo tudi še v kako drugo časopisje, začeli zabavljati na tako otročje in popolnoma nesmiselno prikrivanje dejanskega položaja, ki SDS na Slovenskem, kjer ljudje vendar še niso vsi na glavo padli, samo škoduje), obrača »Jutro« zdaj vso stvar tako, češ da je bila tista radikalska ponudba samo intriga vlade proti SDS. Sedanja vlada sploh da intrigira na vse strani, da razbije opozicio-nalno fronto.
Seveda se mora vsak razsoden človek na to vprašati, zakaj neki bi bilo treba vladi, ki ima svojo večino, intrigirati proti opoziciji? Pač pa ima narobe opozicija ves interes na tem, intrigirati proti vladi in jej podminirati tla. In to pozicija tudi prav pridno poizkuša, posebno pa gg. Pribičevič in Radič, ki sta postala zdaj debela prijatelja. In seveda mora pomagati tudi »Jutro« pridno intrigirati. Po svoje seveda. Pa je v teh šest tednih proti SLS zintrigiralo več ko pa vseh dosedanjih osem let skupaj. Kajpak brez vsakega efekta. Zakaj vse »Jutrove« intrige imajo to eno napako, da so preneumne. Vedno le to eno in isto: klerikalizem, škof, papež, stara Avstrija, proti-državnost, separatizem... Na vse te puhlice danes nobena resna javnost več ne reagira. In mora »Jutro« že iznajti kakšen nov proti-klerikalen šLager, ki bi morda še užgal.
Svetujemo mu zato, naj »Jutro« razpiše nagrado za najboljši protiklerikalni šlager, morda se pa le najde v SDS-arskem taboru kaka brihtna glava, da ga pogrunta. Tudi nas bi to zelo razveselilo, kajti nam je že naravnost mučno gledati, kaiko se mora »Jutro« dan na dan boriti proti klerikalnemu zmaju s tisto povegrano liberalno helelxardo iz starih c. kr. časov, ki jo je celo starina »Slov. Narod« že zavrgel kot neporabno. In je pobijanje klerikalnega zmaja s takim nezadostnim orožjem tudi sicer obžalovati, ker je to prav za prav trpinčenje živali. Pa bi moralo proti temu primerno nastopiti vsaj društvo za varstvo živali.
Helessiœ
Д Za najboljšo koncentracijo se je zdaj
izjavil g. Stjepan Radič, a ta bi bila po njegovem mnenju vlada, v kateri bi bila večina Srbov, Hrvatov in večina Slovencev. — G. Radič pa je zdaj v skupni opozicionalni fronti z g. Pribičevičem. In ko bi se to zgodilo, kar g. Radič želi, bi šla potemtakem prvič ta fronta vsak sebi, drugič pa ostala SDS spet na dilcL Zato se bo »Jutro« radi te Radičeve izjave gotovo hudo razburilo. Ali naj se nikar ne razburja Ker je to gotovo spet kaka intriga klero-radikalske vlade, kakor je bila tista ponudba SDS. Mi sumimo naravnost SLS, da je ona na-hujskala g. Radiča, naj reče tisto o večini Slovencev. Pozor torej pred nadaljnjimi intrigami I In le hladno kri obdržati. Hladno kri! Kajti ravno to nedeljo je g. Pribičevič na SDSarski konferenci v Banjaluki zopet to-le povedal: »SDS ima danes mnogo upanja, da postane jedro nove stranke, ki se bo ustanovila iz vseh onih elementov, ki se zavzemajo za državljansko svobodo in pravi parlamentarizem.« Torej kaj za to, če SDS ne pride do vlade? Zato bo pa postala jedro nove stranke, ki... itd. In to je vsekakor tolažljivo.
Д Obračunavanje. Govor, ki ga je imel g. Pucelj v narodni skupščini (in s katerim jo je g. Pucelj polomil kot še nikoli), je vzbudil v Žerjavovem taboru veliko zadovoljnost in »Jutro« mu je posvetilo svoj nedeljski uvodnik. Predvsem zato, ker je bil ta govor energičen obračun s klerikalno politiko, kar je tudi sam poudaril. No, pa to je tu postranska stvar. Torej »Jutro« je zadovoljno z g. Pucljem, ker da je obračunal s klerikalno politiko. Zato pa obračuna »Jutro« v zahvalo v istem članku s politiko g. Puclja in piše: »Geslo »samo kmet bo rešil kmeta«, to je ena najbolj plehkih fraz, 8 katero se ponižuje seljaštvo, ki tvori prav za prav narod, ter se sili v razredno borbo ...« — Imenitno I Ravno to geslo pa je geslo stranke g. Puclja, in to stranko s tem geslom je postavil v svet dr. Gregor Žerjav. In ta stranka je res ponižala našega kmeta, da ga bolj ni j mogla. — Tako je torej g. Pucelj obračunal e klerikalci, »Jutro« zato pa ž njim in dr. Žerjavom skupaj. Roka roko umije.
Д O našem kmetu bi »Jutro« rudo kaj pisalo, zraven ga pa imenuje »seljaka«, — Torej ta naprednjakarskd gospoda, ne samo da je našega kmeta proglasila za kvalitativno manj vrednega, politično nezrelega in kulturno zaostalega, bi mu vrhu vsega rada vzel« §e njegovo poiteoo slovensko ime. NaJega kmeta
hočejo reševati, pa z njim le slovensko govoriti nočejo oziroma ne znajo večl
Д Ali bomo znali? »Jutro« piie: SLS je
nam vsem vrgla rokavico. Obnoviti hoče »tare avstrijske čase in prakse deželnega odbora kranjskega. Obnavlja kulturni teror, ki ga bolj in bolj zaostruje. Ali ji bomo znali odgovoriti? — Ne boste znali, gospoda slavna! S temi vrsticami samo, ki ste jih postavili pred to vprašanje, dokazujete več kot dovolj, da vas zadnjih trideset let prav nič ni Izučilo, prav čisto nič, da ste torej politično za najmanj trideset let zaostali in duhu in razmeram današnje dobe torej absolutno niste dorasli in niste kos. Nikdar vi ne boste znali odgovoriti na to, kar potrebuje in zahteva slovensko ljudstvo.
„Peti evangelij in papeževa nezmotljivost po „Jutru".
L. 25.
Pred kakimi 14 dnevi je šla skozi časopisje vest, da se je našel neki stari evangelj-ski rokopis, ki se ne ujema z našimi štirimi evangeliji. Strokovnjaki si še niso na jasnem, ali je to falzifikat ali pa kak apokrifni evangelij, kakršnih je že znano več iz prvih krščanskih stoletij. »Jutro« pa s slastjo prinaša poročilo o »petem« evangeliju, po katerem ima Kristus »brate« itd.
бе bolj pa je »Jutro« z dno 5. marca v »skrbeh« radi papeževe nezmotljivosti. Kaj pa je temu povod? Nič manj kakor prevod ene hebrejske besede »poked« v II. Mozesovi knjigi, 20. poglavje, peti verz. Da bo stvar jasna, prepišimo peti in šesti verz tega poglavja po Wolfovi slov. bibliji: »Ne moli jih (maliikov), in ne časti jih; -zakaj jaz sem Gospod, tvoj Bog, močen, goreč Bog, ki pokorim (ta beseda se glasi hebrejski: poked) hudobijo očetov nad sinovi do tretjega in četrtega rodu nad njimi, ki me sovražijo, in ekazujem milost do desetstotnega rodu tistim, ki me ljubijo in epolnujejo moje zapovedi.«
V	Budimpešti živi biblicist Benjamin Donath, ki uči, da se hebrejski izraz »poked« ne eme prevajati s »pokorim« ali »kaznujem« ali »maščujem«, ampak z »uvažujem« ali »v poštev jemljem« (kot olajševalni nagib); »Jutrov« izraz »spominjam se« ni točen. Sv. Hie-ronim, naš rojak, bi po tem napačno prevedel hebrejski »«poked« z latinsko »vieitans«, to je »obiskujem« (e kaznijo), kar je prešlo iz Hie-ronimove vulgate v druge prevode. Vatikanska biblična komisija, ki revidira že 20 let Hiero-nlmovo vulgato, in je izdala pred kratkim šele popravljeno prvo knjigo Mojzesovo, je poklicala Donatha k sebi v Rim, da bi ji razložil utemeljitev novega prevoda za »poked«. Do-nath je prišel v Rim in je v vatikanski knjižnici razlagal obširno svoj prevod pred kardi-nalom-benediiktincem Gasquetom, predsednikom biblične komisije, in referentom iste komisije, izdajateljem revidirane I. Mojzesove knjige, benediktincem škofom Quentinom. Kardinal Gasquet, ki popolnoma obvlada he-brejščino, je z Donatbom pregledal vsa mesta ev. pisma, na katerih ee nahaja hebrejski glagol »poked« ali »pakad«. Kardinal je po nekem, seve neavtentičnem« poročilu izjavil, da je hebrejski izraz res dvoumen. Kardinal je pokazal Donathu jeruzalemski list »Bolletino di Palestina«, v katerem se razpravlja Dona-thov prevod. Jeruzalemski patriarh je papežu poročal o tem članku in papež je oddal zadevo pristojni biblični komisiji, ki je nato povabila Donatha v Rim. Strokovnjaki bodo še dolgo študirali, preden se bo odločilo, kateri prevod je bolj pravilen. — S papeževo nezmotljivostjo pa nima ta »poked« seveda nič opraviti. Kaj pa napravi »Jutro« s tem »pokedom«? Pod debelim napisom »Biblija ima napako« piše med drugim:
»Talmudist je bil zasl šan in je razložil svojo tezo kakor v Budimpešti; povedal je, da ee je beseda »poked« doslej razlagala kot glagol »kaznovati« mesto »spominjati se«. Svetopisemski verz, ki govori o maščevanju božjem nad otroci zeml'e, torej ni bil pravilno razložen; mesto o »kazni« bi morale razlage govoriti o tem, da se bo Bog »spomin'ak grehov očetov, ki so jih storili in ki so prešli na otroke. Kardinal Gasquet, predsednik komisije za razlaganje svetega pisma, je ob tej priliki pokazal Donathu pismo jeruzalemskega patriarha, ki razlaga ono mesto na sličen način kakor talmudist iz Budimpešte (op. réf.: primerjaj zgornje pravilno poročilo o jeruzalemskem patriarhu!). To pismo je bilo predloženo v pogled tudi papežu, ki se je za stvaT živo inte-resiral. In kako tnili ne — ko gre vendar za nezmotljivost, ki jo bo treba netlvomno popraviti! (Podčrtal referent, da se vidi »Jutrova« naslada.
V	veliki vatikanski biblioteki se je razvila o predmetu med židovskim talmudistom (Jutro« piše dosledno napačno talmundist) in kardinalom ter člani komisije velika debata. Oovorilo se je v treh jezikih: v hebrejskem, v latinskem in itali janskem. V diskusijo je posegel tudi pater Quentin, zgovorni in bistroumni benediktinec, ki je skušal zagovarjati vatikansko tezo, da mora ostati vse pri starem; toda Donath ga jo kmalu posekal (op. réf.: »Jutro« st predstavlja newyorski šahovski turnir!) in kardinal Gasquet se je moral umakniti ter priznati, da je katoliška cerkev v zmoti (od. réf.: tako ni prevedel samo sv. Hic-
ronim za katoliško cerkev, ampak tudi druge cerkve so splošno tako prevajale in Judje sami so »poked« tako doslej razlagali).
Končna odločitev v tem dellkatnem vpra-Sanju pa kljub temu ni bila storjena. Komisija • za kontrolo svetega pisma se bo vnovič sestala in bo na podlagi izjav najboljših svojih tolmačev biblije ukrenila, kar se ji bo zdelo primerno in za vatikansko cerkveno politiko umestno (podčrtal referent, da se bolj vidi jutrovski ton).
Donath se je medtem vrnil v Budimpešto in je začel z mrzlično naglico nabirati novo gradivo, s katerim hoče podpreti svojo trditev. Podoba je (op. réf.: iz katerega jezika je le vzelo >Jutro« to podobo?), da bo prišlo med talmudistom in med Vatikanom do srditega besednega dvoboja.« (Op. réf.: Ne gre za srdit besedni dvoboj, в"ppak biblicisti vseh veroizpovedi so interesirani na tem, da se doseže prvotni pomen tega hebrejskega glagola »poked«; za papeževo nezmotljivost in vatikansko cerkveno politiko pa se »Jutro« naj nikar ne boji, ker ne prideta tu v poštev, naj se »poked« prevaja tako. kakor ev. Hieronim, ali pa tako, kakor misli Donath.)
Socialni v g sinile
Žerjavov pravilnik za bratovtke skladnice.
Da bo enkrat konec hvalisanja tega pravilnika po »Jutru«, katerega je izdal Žerjav in proti kateremu je nastopilo splošno vse delavstvo tako, da se je v Ljubljani na rudarskem glavarstvu prenaredil in sla se vršili v Belgradu na ministrstvu za šume in rude tozadevno že dve anketi, — hočemo navesti glavne točke, ki so delavstvo razburile in jih za njihove že pridobljene pravice oškodovale.
Člen 6. med drugim pravi: — Vsak izvoljeni delegat ima en glas. Število glasov, ki pripada podjetjem, odnosno od teh imenovanim zastopnikom, je enako številu glasov na skupščini prisotnih delegatov.
Člen 8. govori: Glavni upravni odbor volijo prisotni delegati članov in zastopniki podjetja na glavni skupščini in sicer a) šest članov kot zastopnike delavcev in b) šest čla-nov kot zastopnike podjetij.
Torej: Če glasuje le en delavec v prilog delodajalca, propadejo delavci z svojim predlogom bodisi na sejah krajevnih bratovskih skladnic ali pa na občnih zborih. (Slučaj predlog Pliberška na občnem zboru prejšnjo nedeljo.) Poprej pa je imelo delavstvo v bratov-skih skladnicah dvotretjinsko večino, kakor je edino prav.
In kaj govori člen 48: Izstop iz dela radi zmanjšanja obrata. Ako si "n. pr. tudi z 20 leti reduciran in če po preteku šestih mesecev ne stopiš v službo, izgubiš pravico na članstvo ali penzijo. To je pokazala posebno lanska redukcija.
Navedli bi lahko Se več točk, naj pa te zadostujejo. Če je dobilo nekaj vpokojencev, ki so bili vpokojeni od L 1925. naprej, malo lepše pokojnine, vprašamo, kje so ostali pa oni tisoči kronski starovpokojenci, ki dobivajo 10—44 kron mesečno? Sicer je pa glavno za nas to, da se pravilnik popravlja in da zopet pridobi delavstvo vsaj ono, kar je že imelo.
NEENOTNOST V ANGLEŠKI DELAVSKI STRANKI.
v London, 7. marca. (Izv.) Listi poročajo, da je Mac Donald radi neenotnosti delavske etranke v kitajskem vprašanju jako razoča-
ran. Ne bilo bi nikakega presenečenja, če bi že prihodnje dni odstopil kot voditelj stranka To je toliko verjetneje, ker misli Mac Donald v kratkem oditi na potovanje v Ameriko. Imenujejo se že osebe, ki bi stopile na Mac Do-naldovo mesto.
REKONSTRUKCIJA PRUSKE VLADE. Berlin, 5. marca. (Izv.) V pruski vladi se je izvršila delna rekonstrukcija Ministrski predsednik Brauns je sprejel demisijo justlč-nega ministra dr. Z e h n h o f f a in imenoval na njegovo mesto dr. S c h m i d t a. Oba moža sta markantni osebnosti pruskega parlamenta. Dr. Schmidt je bil dalj časa predsednik centrumovega parlamentarnega kluba.
VOLITVE V AVSTRIJL v Dunaj, 7. marca. (Izv.) Volitve v avstrijski parlament so določene na 24. aprila. Velikonemška ljudska stranka je kot glavno točko volivnega programa postavila zahtevo priklopitve Avstrije k Nemčiji.
ZA AMERIŠKE IZSELJENCE, v Washington, 7. marca. (Izv.) Sklep ame-riškega kongresa, da stopi v veljavo nov izse-ljeniški zakon, Iti bo določal kvoto priseljen-cev po narodnostih, šele čez eno leto, je danes podpisal tudi predsednik Coolidge.
DAVEK NA SAMCE NA GRŠKEM, v Budimpešta, 7. marca (Izv.) Ogrska vlada pripravlja nov zakonski načrt, po kate-rem se bo uvedel davek na vse neoženjene, ki eo stari nad 40 let. Doliodiki tega davka se bodo porabili za podporo revnim družinam z več otroci.
Francija za svojo obrambo.
Pariški parlament je pričel razpravljati o zakonu o industrijski organizaciji države v vojnem času in o zakonu o reorganizaciji narodne vojske. Oba zakona tvorita enoto. Po skušnjah iz zadnje svetovne vojne stremita zakona za tem, da izrabita in usmerita vse narodove sile v tak tok, da bi za slučaj potrebne vojne brambe vsak Francoz in vso francosko gospodarstvo služilo samo glavnemu cilju: obrambi domovine.
Država je razdeljena v dvajset gospodar-skih in vojnih okrožij. Obojna okrožja morajo v vojni delati skupno. Zakonski načrt vsebuje popolno shemo in razpored vzajemnega dela tako v miru kakor v vojni. Najvišjo kontrolo ima v vsakem slučaju parlament On sestavi in nadzoruje vlado, ki mora pripravljati in izvajati mobilizacijo. V ta namen i postavlja parlament poseben sosvet za državno ;bmun-bo. V vojnem času se osnuje poseben organ: vrhovno poveljstvo, ki je vladi podrejeno. Novi zakonski načrt znižuje redno vojaško službovanje na eno leto. Nova francoska armada bo imela v miru 615.000 mož in 30.000 dvB nih nameščencev.
Razpis.
»KatoL prosvetno društvo ▼ Sv. Pet™ pod Sv. Gorami« raz- lirlofclfjh Hol za noT
pisuje oddajo tlUCIl OMII UCI društveui dom z dvorano in drugimi prostori. — Načrt ia pogoji so na ogled vsako dopoldne pri predsedniku gradbenega odseka Lojzetu Zorenč, posest v Sv. Petru pod Sv. gorami. — Ponudbe je vložiti najkasneje do 15. marca L L pri imenovanem predsedniku.	1672
Naročajte .Slovenca'!
Splošno stanje v mariborski oblasti.
(Referat namestnika velikega župana dr. Stareta na prvi seji oblastne skupščine 23. februarja 1927.)
(Dalje.)
Finančno stanje regulativnih hranilnic se zaradi postopnih odpisov avstrijskih vojnih posojil, za kar se vporablja čisti dobiček, stalno zboljàuje. Bančni polomi zadnjih let so imeli za posledico, da je prebivalstvo zopet dobilo zaupanje do denarnih zavodov, ki so radi jamstva občin in okrajev popolnoma varni. Regulativnih hranilnic ima-m v oblasti 14. Petnajsta se snuje v Murski Soboti. —
Po dolgotrajnih pogajanjih z Zvezo za tujski promet v Ljubljani glede organizacije tujskega prometa v naši oblasti je prišlo do sklepa prizadetih faktorjev, da se s sedežem v Mariboru osnuje samostojna tujsko-prometna zveza za mariborsko oblast. Ustanovni občni zbor se je vršil 5. novembra 1926. Ker so priprave za pričetek poslovanja tujsko-prometne pisarno v Mariboru v polnem teku, se jo nadejati, da se bo ta pisarna otvorila ob pričetku letošnje tujsko-prometne sezone. Si je ustvarjen organ, ki bo vršil pomembno nalogo propagiranja, posredovanja in olajševanja tujskega prometa v mariborski oblasti, ki po svojih naravnih posebnostih nudi tujcu mnogo užitka, pa jo kot izletišče, letovišče, kopališče in zdravilišče žal še mnogo premalo izrabljena. Da bo domača tujeko-prometna zveza kos svojim nalogam, treba, da jo podpro vsi, ki jim je na poživitvi in pomno-žitvl tega tolikanj bogatega izvora ljudskih dohodkov.
Da je delovanje ekspoziture obrtno-pospeše-valnega urada v Mariboru, ki obstoja še na pa-
!>irju, zaradi manjkujočih kreditov onemogočeno, e znano. Na oblastni samoupravi bo, da tej za na-prodok obrtništva velevažui ustanovi pripomoro do nekdanjega ugleda.
Isto ali ne dosti boljšo je e strokovnim šolstvom. Brezskrbno obratujeta le dvorazredna trgovska šola v Celju in trgovska akademija v Mariboru, ustanovljena leta 1926. Obstoj 81 obrtnih nadaljevalnih šol je v več slučajih ogrožen, ker bo razpoložljiva sredstva nezadostna. Tudi za 8 trgovskih nadaljevalnih Sol so dosedaj zasigurane podpore nezadostno. Priporočam, da se oblastna uprava pri sestavi oblastnega proračuna ozre tudi шшја	(Dalje.)
Obrtništvo v oblasti.
Kakor se je povodom volitev v zbornico za obrt, trgovino in industrijo v Ljubljani ugotovilo, je v mariborski oblasti skupaj 18.157 obrtnih upra vlčencev, in sicer 12.757 obrtnikov, 165 industrijalcev in 5235 trgovcev.
Snovanje industrijskih in obrtnih naprav v teh letih je bilo malenkostno, kar je posledica gospodarske krize. Omeniti je le ustanovitev tekstilne tvornice v Mariboru in razširitev omrežja Fal-ske elektrarno iz Ptuja preko Ormoža v Središče in iz Ormoža preko Ljuiomera v Mursko Soboto, končno daljnovod Zadružne elektrarne v St. Ilju, ki dobi električno stmjo iz Avstrije. Obeta se elektrifikacija občine Trate, v obravnavi je projekt daljnovoda Falske elektrarne Ormož-Ledanju (Hrvatsko).
V vsem času oblastne uprave se jo v II. instanci podelilo le 29 obrtnih koncesij. To so stavbeni obrti, elektrotoliničnn podjetja, zobotehniške koncesije, posredovalnice služb, tiskarne knjigarne itd. Med temi je omeniti pridobitev koncesije za prevažanje potnikov na avtomobil, progi Maribor-Celje in Maribor-Dravograd po mestni občini mariborski. ki ima namen, oživotvoriti še druge avtomobilske proge v okolici mariborski, za kar so prošnje že vložene. Avtomobilni promet se je povečal še z zasrbno koncesijo na progi Rečica ob Paki-Gornjlgrad, Mnribor-Ptuj in Maribor-Svečina.
Število sejmsklh občin jo 110. Upravičene so do 409 letnih blagovnih in 871 živinskih sejmov. Več sejmskih pravic se je podelilo v obmejnih krajih, da se z ozirom na novo trgovsko pogodbo poživi promet z Avstrijo.
Organizacija obrtnikov in trgovcev v obligatornih obrtnih zadrugah in trgovskih gremijili Jb skoro popolna, število obligatornih obrtnih zadrug je bilo koncem leta 1926 119. Od teb je 23 gost i i-ničarskih zadrug, ki so včlanjene v Zvezi gostil-ničarskih zadrug v Celju, ter 14 trgovskih gremi-jerv in zadrug, ki so izvzemši eno včlanjene v Zveri trgovskih gremijev in zadrug v Ljubljani. Ostala obrtnn zadruge so včlanjene v Splošni zvezi obrtnih zadrug v Mariboru.
Kaj se godi đoma
Spomenik človekoljubja.
V	dananjih časih, ko prevladuje grobi mate-rlaKzem in sebičnost, se mora beležiti kot redkost p.kt, ki se je vršil preteklo soboto, dne б. t m., v jami bolnici v Mariboru. Omenjenega dne se je rràila od oblastne direkcije razpisana kolavdacija novega oddelka za jetično bolne, katerega je zgradila protituberkulozna liga v Mariboru.
Pri kolavdaciji so bili navzoči ustanovitelj in duša protituberlkuloEne lige, priv. docent dr. Mat-ko, predsednik, srez. poglavar dr. Ipavic, tajnik Ravter, blagajnik dr. Pavlic, odbornik Alt in za-»to*pnik oblasti od gradbene direkcije v Ljuibljani ilr. Novak, od mar. vel. župana inž. Pfeifer, zdravstveni referca>t dr. Jurečko, srezki zdravnik dr. Pod-leemk za mestno občino fizik dr. VVankmtiller in inž. Baran, za bolnico upravitelj g. Stegnar in graditelj, sAavb. podjetnik g. Zivic.
Delo protituberkulozne lige je javnosti že dovolj znano, dasi ga še premalo ceni in vpošteva. Ambulatorij je postal pravo pribežališče vseh pljučno bolnih in revnejših slojev, ki si niso mogli preje privoSčiti specialista in dragega zdravljenja ter so postali radi svoje revščine žrtve neizprosne jetike. V Ambulatoriju lige so jim zdravnik in moderna zdravilna sredstva, kot višinsko solnce itd. brezplačno na razpolago.
Ze z ustanovitvijo in vzdrževanjem ambulato-rija, s poučnimi predavanji in tečaji je liga med našimi dobrodelnimi društvi zavzela prvo mesto. Tem večje priznanje in naravnost občudovanje pa zasluži drugo njeno delo, katorega je izvršilo z ogromnimi žrtvami v čudovito kratkem času. To je «graditev oddelka za z/lravljenje tuberkuloznih v mariborski splošni bolnic.i, delo človekoljubnosti, ki mu je v naših razmerah in časih težko najti primera.
Zgraditev zdravilišča za jetične je bil že dolgo časa eden glavnih ciljev docenta dr. Matka in lige. Zdelo pa se je, da bo ta cilj ostal nedosegljiv. Liga v javnosti v začetku ni našla pravega odziva, sredstev ni bilo od nikoder, uresničenje takega načrta pa je zahtevalo naravnost ogromne žrtve. Kljub negotovim izgledom na uspeh pa se je odbor Hge z vso silo oprijel dela in s požrtvovalnostjo ter spretno organizirano akcijo v razmeroma kratkem času nabral toliko sredstev, da se je zgradil v bolnici idealno urejen oddelek za jetične.
Liga je žrtvovala za zgradbo okrog 7CO.OOO dinarjev, od tega 302.035 Din 4 par v gotovini, ostalo v materialu. Denar se je zbral z raznimi podporami in prireditvami polagoma, materiala pa je bilo v kratkem času toliko zbranega, da jo zadostovalo za zgradbo prizidka, v katerem je novi oddelek. Darovi v materialu so obsegali les, opeko, cement ia apno. Med darovalci so bili dobrotniki, ki eo darovali po cele vagone v vrednosti več deset-tieoč dinarjev.
Oddelek je nameščen v novozgrajenem nad-zidku v južnoležečem traktu bolnice. Oddelek obstoji iz 5 sob, katerih vsaka obsega 3 postelje, nadalje iz 1 večje sobe za 5 do 6 bolnikov in 2 razrednih sob za 1 do 2 postelji. Slednjim stoji na razpolago lep balkon, med tem ko se bodo bolniki ostalih sob posluževali velike in prostorne proetozračne dvorane. Vse bolniške sobe z balkonom in prostozračno lopo so obrnjene proti jugu. Ves oddelek je opremljen z najmodernejšimi napravami za izlečenje jetike.
Namenjen je nov oddelek le bolnikom z odprto, tereijerno tuberkulozo. Ti nesrečneži tvorijo posebno v mestih, kjer vitel a stanovanjska mizerija, stalno nevarnost za okolico. S tem, da se jih vzame iz družin ter se jim oskrbi tako rekoč nov, udobnejši dom, kjer so jim obenem na razpolago vsa potrebna sredstva za zdravljenje, je napravljen velikanski korak za splošno pobijanje tuberkuloze im naknzana je smer, katere se bo morala tudi država držati.
V	nedeljo, dne 20. t. m., se bo vršila blagoslovitev novega oddelka in predaja prostorov upravi bolnice. Tega dne bo novi oddelek tudi na ogled
iiCgIS ■
Ravnokar je izšla tretja številka >Casa«.
Dve velevažni vprašanji stojita danes v oepredju vsega javnega življenja, nele pri nas, ampak skoro v vseh državah: kakšno usodo bo imel dosedanji parlamentarizem, in pa, kaj je z nacionalizmom. Obe ti vprašanji obravnava pričujoča številka »Časac.
V prvi razpravi (str. 125—162) odgovarja dr. Andrej Gosar na vprašanje, sta li moderna demokracija in moderni parlament ▼ krizi v tom zmislu, da pravi: politična demokracija, ki je pridobitev francoske revolucije in ki je pomenila enakost vseh pred zakonom, ni v krizi, ampak bo pač ostala trajna pridobitev človeštva; tudi parlament s svojim načelom, da v državi odločuj večina, ni v kriza ; pač pa je v krizi sedanja sestava raznih parlamentov, v katerih odločuje mrtva matematika (mehanično število), ne pa živo življenje, to je socir.lni stanovi države, vsak s svojimi posebnimi, bitnimi potrebami. Zato gTe in mora iti razvoj od politične demokracije dalje k širšemu pojmu, k avtonomiji stanov in slojev, razvoj od sedanjega parlamenta pa dalje k dvema koordiniranima zbornicama, politični in sccirlnoekonomski, ki ju je že predlagal Jugoslovanski klub (str. 153). Pisec nam na podlagi politične zgodovine iu pa tudi na podlagi filozofije zgodovine (str. 150 nasl.) kaže nujnost takega razvoja; odkriva nam vzroke, zakaj v državah raste nezadovoljnost s parlamentom. (Zanimivo je tudi dejstvo, da je ao
občinstvu. Priporočamo, da si ga vsakdo ogleda, potem bo znal ceniti delo lige. Liga sama in njen ustanovitelj docent dr. Matko pa si je postavila s tem delom trajen spomenik.
Zlobna roka?
Do&deva se, da je občino Ižakovei pri Beltincih v Prekimurju zadela usoda nesrečnih vasi Go-renjsike, v katerih jo teden za tednom razsvetljeval temne noči rdeč, strah vzbujajoč plamen in je budil speče žalosten plat nvona. Kar drug za drugim se vrstijo požari. Kako so nastali, kdo jo bil krivec, nikdo ne ve. Najprej je gorelo pri Štefanu Žižek, potem pri Kotrovlh in nato pri Francu Poredoš. Vsi znaki kažejo, da gre za hotone požige in o kakih le slučajnih nesrečah skoraj niti govora ni. Najbolj značilno pri celi stvari je, da so si ti trije požari sledili natanko v presledku treh tednov in sicer jo začelo goreti vedno v nedeljo ponoči okrog 11. ure, torej v času, ko ljudje spijo prvi globoki san. Razumljivo je, da se je prebivalstva lotil nemir. Saj nikdo ni varen iu lahko vsak trenutek pričakuje, da bo tudi njegova hiša gorela. Strah je tem večji, ker ljudstvo ne ve, s kom ima opravka in od katere strani da pride nesreča. Noči so polne trepeta in mnogi sploh zaspati no upajo, marveč čuvajo svojo domačijo. — Upamo, da se zadeva polagoma razjasni in da krivec prido do zasluženo kazni. Kdorkoli je, toliko se lahko reče. da mora biti prava zver. Ižakovei,so blizu Muro in je prebivalstvo razen drugih nezgod moralo lansko leto mnogo pretrpeti vsled poplav.
Beda ga $e gnala v smrt.
V	nedeljo ob 9. uri dopoldne so našli v svoji sobi v Koroščevi ulici št. 5 v Mariboru obešenega 36 let starega in upokojenega železniškega kurjača Ivana Kraulanda. Rajni je služboval pred vojno v Trstu, kjer ima enega sina in hčer. Po prevratu se je naselil v Mariboru in živel od prihrankov ter malenkostne pokojnine. Celi Maribor ga je dobro poznal, ker je pobiral v Veliki kavarni par let dinarsko davščino. Bil je miren in trezen, a v zadnjem času je večkrat izjavljal, da si bo sam končal življenje, ker postransko službe ne dobi, prihranki so izčrpani, od skromne pokojnine pa ne more živeti. Prijatelji, do katerih se je obračal v bedi, so se zavzeli zanj in bi bil dobil službo kontrolorja pri mestnih avtoomnibusih, a si je končal pred nastopom službe iz obupa nad revščino življenje.
Za konja sa le osullufal.
V	Gačniku na Pesnici pri Mariboru je pošten ter marljiv posestnik Sokol, ki je povrh še težek vojni nvalid. Pri tem Sekolu se je oglasil to dni zgovoren ter elegantno oblečen gospod, ki se je začel z vso mešetarsko gostobesednostjo pogajati za Sokolovega konja. Po dolgi barantiji sta so pogodila za žival z neznancem, kateremu je bil konj še prav posebno všeč, ker je za vprego ter ježo. Neznanec je plačal Sekolu 200 Din aro na kupljenega konja, po ostalo pa bi naj prišel Setkol v Maribor, ko bo konj vsestransko preizkušen. Kupec se je vsedel na konja in od tedaj ni videl Sekol ne neznanca, ne konja, za katerega je dobil le 200 Din. Naše poštene podeželtne opozarjamo in svarimo, naj ne nasedajo ljudem, katerih ne poznajo niti po imenu. Danes se klati žalibog tudi po Sloveniji vse polno goljufov.
Avto zserel.
Živinskemu prekupou Martinu Vajdič se je pripetila v Podsredi nentdoma nesreča. Pripeljal se je v svoj rojstni kraj Sedlarjevo z avtomobilom ter nadaljeval nato vožnjo v Podsredo. Tu se je šofer opijanil ter pri povratku zavozil v jarek. Avto se je prekucnil in pri tem je počil rozervoar za bencin. Z dverma paroma volov so spr&vili nato avto nazaj na cesto. Ko pa je šofer motor zopet pognal, se je bencin vnel in v hipu je bil celi avto
pred 100 leti nemški romantik Fr. Schlegel napovedal, da bo samo politični parlament kmalu poka al svojo onemoglost, ker ni nastal or-ganično. PrLm. Werner Thormann, Propheli-sche Romantik, Matthias Grtlnewald, Mainz, 1924.) Iz razprave pa tudi vidimo, da je pot do popolne avtonomije iz vzrokov, ki jih našteva, še dolga, dolga (če je sploh na svetu dosegljiva).
Zelo poučno jo, kako in za koliko vsa ta vprašanja (demokracija, avtonomija, ljudska volja, večina ...), ki jih obravnava že Ušenič-nikova Sociologija, dr. Gosar z novimi skušnjami kakor tudi z novo, važno sociološko literaturo poglablja in širi. Razprava je pisana zelo pregledno: v treh delih, ki ima vsak tri poglavja. KdoT bo v naših društvih predaval o francoski revoluciji, dobi na str. 126 in nasl. nekaj prav važnih podatkov. Skoro se nam vsiljuje paralela: ker 1. 1789 prva dva stanova nista hotela priznati enakosti glede obdavčenja (str. 127) se jo ločil tretji stan in pričel z revolucijo — tako je tudi pri nas en velik vir nezadovoljnosti davčna neenakost.
Pod zaglavjem ïPregledk se pečata oba sestavka z nacicualizmom, prvi s sodbo nom-Skih katoličmov (osent avtorjev) o tem vprašanju (str. 166—172), drugi pa, z veliko mar-ljivos'jo sestavljen po lanski francoski L'Illustration (v 11 številkah) ter po Hochlandu (1926-27, januar) govori o italijanskem fašizmu, ki ae zelo tiče nas in naše države. Oba sestavka je spisal dr. L. S u š n i k.
Zelo prijetno se oita >Prieoevek k vpra-
v plamenu. Ostalo je lo ogrodje in motor, «e drugo je zgorelo.
Težke posledice fantovskega pretepa.
Gostilna »Pri Hrvatu« v fari Sv. Eme je bila preteklo nedeljo pogorišče krvavega in žalostnega dogodka. Pri pijači so ee fantje med seboj sporekli. Prišlo je do pretepa, ki se je izpremenil v pravi pokolj. V rokah fantov so se zabliskali noži in na bojišču je obležal 1 mrtev, zaboden v srce, trije pa težko ranjeni, da so še komaj žive prepeljali v celjsko bolnico. Žalostne so posledico pijančevanja.
Poceni so prišli do pijače.
Posebno predpustno šalo so si dovolili delavci v Banostni v Vojvodini. Kmet Pavlo Dugalič je kupil vino in ga vozil domov. Med potjo so jo ustavil pred gostilno in pil. Medtem ko je on
mirno pil, pa je prišla po cesti gruča delavcev, ki so bili dobre volje. Kar mirno so pristopili k vozu, odbili čep in točili. Sami so se ga napili in še vsakemu, ki je šel mimo, eo dali. Tako je bil sod hitro prazen. Zavalili eo ga k vodnjaku, ga napolnili z bistro studenčnico in zopet naložili na voz. Sele ko je kmetic pripeljal domov, je ugotovil, kaj je pripeljal.
Nepoboljšljiv zločinec.
Mladoletni II. v Zagrebu je poskusil strašen zločin. Polil je celo očetovo hišo, vso opremo in celo svojega očeta v postelji s petrolejem in je hotel zažgati, da bi zgorelo vse z očetom vred. K sreči je njegovo početje pravočasno opazil nek stanovalec v hiši. Zločinec je rojen 1. 1912. Bil jo že večkrat kaznovan in so ga isti dan, ko je zvečer hotel zažgati očeta in hišo, izpustili iz kaznilnica na ponovne mile prošnje očetove.
* Obolel jc v Belgradu g. dr. Anton Korošec. Dobil je hripo. V soboto in nedeljo se jc bilo bati, da pritisne pljučnica, kar sc pa hvala Bogu ni zgodilo. Včeraj sc jc stanje g. dr. Korošca zboljšalo, vendar pa bo moral šc nekaj dni ostati v postelji. Ljubljenemu načelniku SLS želimo mi kakor tudi vsi njegovi mnogobrojni prijatelji in častilci v vseh krogih, da bi čimprej popolnoma ozdravil. Iz Belgrada smo prejeli snoči šc sledeče poročilo: Kmetijski minister jc včeraj (pondcljck) obiskal v demokratskem klubu Ljubo Davidoviča in ga obvestil o stanju bolezni dr. Korošca, ki jc izven vsake nevarnosti.
k Slovo velikega župana dr. Bcltiča od uradništva. Včeraj ob 11 sc jc oficiclno poslovil od uradništva dosedanji veliki župan dr. Vilko Baltič. V svojem poslovilnem govoru sc je zahvalil uradništvu za vestno in točno delo, ki jc zaneslo sloves, da jc uprava Slovenije vzorna, po ceh državi. Odhajajoči veliki župan dr. Baltič jc izrekel željo, da ga ohrani uradništvo v dobrem spominu. V imenu uradništva sc mu je zahvalil vladni- svetnik dr. Rudolf Andrejka. Dr. Baltič se jc poslovil še od vsakega uradnika posebe ter vsakemu podal roko. V tem pogledu — treba reči — jc bilo slovo prisrčno. — Neposredno na to je ogovoril zbrano uradništvo novi veliki župan dr. Vodopivec Fran, poudarjajoč, kako naj bo uradništvo nepristransko pri reševanju uradnih spisov in uljudno pri občevanju s strankami, da bo naša uprava še popolnejša- Novemu županu jc predstavil vsakega uradnika posebe vladni svetnik Sene-kovič.
ir Novi veliki župan mariborske oblasti prevzel posle. V pondcljck ob 11 prcdpcldne jc prevzel g. dr. Schaubach posle velikega župana mariborske oblasti. Ob tej priliki se je poslovil od uradništva dr. Pirkmajer in jc bilo uradništvo predstavljeno novemu g. velikemu županu.
it Pobožne želje. Parkrat je že objavilo ■•Jutro«, da pride odstavljeni veliki župan dr. Pirkmajer za načelnika v notranje ministrstvo, a najbližja okolica bivšega velikega župana izjavlja, da so to lc pobožne želje »Jutra«, ki bi rado nn ta način vrinilo svojega eksponenta v notranje ministrstvo. Dr. Pirkmajer sam si nc želi v Belgrad, ampak v Paris na Plojevo mesto. Zaenkrat je g. dr. Pirkmajer šc v Mariboru in se mu ne mudi prav nikamor.
it Sodnike bi naj bili žalili. Ker smo beležili o novem velikem g. županu dr. Schau-bachu, da jc bil eden najbolj objektivnih sodnikov, se obregava ob nas nedeljsko »Jutro«, češ, da smo s to našo ugotovitvijo žalili sodni stan, kakor da bi drugi sodniki ne bili obje-
šanju o ja%Tiem mnenju v francoski Iliriji« (dr. Melita Pivec): kaže nam, kako je bister opazovalec Pelleue sodil o našem narodu pred sto leti (str. 162-166).
Dalje prinaša ta »Čas* še tri nekrologe: o velikem geografu Jovanu C v i j i č u (spisal dr. Iv. R a k o v e c) z navedbo in zanimivo oceno poglavitnih del pokojnikovih, o gimnaz. ravnatelju Fr. W i e s t h а 1 e r j u (str. 178 si.) ter o velikem dobrotniku Leonove družbe, ve-lendustrijalcu Andreju Gassnerju (str. 178 nsl.).
Končno sla prišli na vrsto v tej številki dve književni oceni: o »Zborniku znanstvenih razprav juridične fakultete ljubljanske« iz leta lf 25-26 (avtorji so profesorji: L. Pitamie, A. Bilimovič, K. Šavnik, Gj. Tasič, M. Dolenc, M. Jasinski, R. Kušej, S. Lapajne, M. Škerlj) obširno govori dr. M. Malnerič, o dr. Fr. Kova-čičevi »Slovenski Štajerski in Prekmurju« pa Jos. Mal.
Želeli bi si še več pregledov, ker si tujih revij ne moremo naročati.
»Čase stane letnih 60 Din; naroča se pri upravi v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6. kol-portažni oddelek.	х~гУ-
Kdor želi letos imeti prvovrstno in najmodernejšo slikarijo, naj naroči le pri t.rdki
Ivan Martine,
Ljubljana, Poljanska c, 20 Cen« konkurenta« In soiidncu
ktivni. Vsi so objektivni, drago »Jutro«, toda tudi objektivnost ima svoje stopnje; eden je bolj objektiven; drugi menj. Saj ima tudi svetost svoje stopnjo.
к Družabno poučno potovanje v Orient. Z danšnjim dnem sc zaključijo priprave za potovanje. Udeležencev jc petnajst, sami tehtni možje, ki hočejo Orient, predvsem biblične dežele, res tudi študirati. Obenem se zaključi rok za prijave, ker jc naročenih in deloma žc plačanih petnajst prostorov. Udeleženci so prejeli točna navodila in se jih naj tudi ločno držijo. — Šc nekaj tednov, pa potujemo lastovkam naproti! — Pripravljalni odbor.
it Združenje oblikujočih umetnikov (klub arhitektov) v okrilju Združenja oblikujočih
umetnikov se je osnoval »Klub arhitektov« s ciljcm usmerili sodobno oblikujočo umetnost potom reclncga, pozitivnega dela. — Člani kluba so obvezani prevzemati naročila potom Združenja in siccr vsa dela, ki pripadajo sodobni arhitekturi, to je izvrševanje načrtov za vse nadzemne stavbe nabožnega, pijetet-nega, profanega ali povsem utilitarnega značaja. V nadaljnjem vsa dela interjerja, tako napravo načrtov vsakovrstnega pohištva ali cclotnih oprem ter pri tem tudi reševanje vseh dekorativnih nalog v ožjem smislu arhitekture ter grafične umetnosti in obrti. Posebno pažnjo bo Združenje polagalo na umetno obrtne stroke, ker razpolaga v tem pogledu s povsem izvežbanimi močmi, tako glede osnove kakor izvedbe, z ozirom na navedeni cilj kluba arhitektov sc bodo posamezni člani za izvršena dela zadovoljili z minimalno možnim honorarjem, pri tem bodo pa skušali zadostiti vsem težnjam naročnika.
it Novi ravnatelj drž. kmetijske šole na Grmu inž. Podgornik jc nastopil svoje mesto dne 3. t. m. Želimo mu, da bi v težkih razmerah in v pomanjkanju, ki ga zavod sedaj preživlja, dosegel čim več uspehov.
it Usposobljenostne preizkušnje za osn. šole sc prično na dTŽ. moškem učiteljišču v Ljubljani dne 29. aprila 1927 ob 8 zjutraj. Pravilno opremljene prošnje za pripust k uspo-sobljcnostni preizkušnji naj sc predlože po običajni uradni poti pravočasno pristojnemu okrajnemu šolskemu nadzorniku, da bodo najkasneje do 20. aprila v rokah izpraševalnc komisije. Kdor bi ne bil pripuščen, sc bo pravočasno obvestil, posebna vabila k izpitom se nc bodo pošiljala. — Izpraševalna komisija za osnovne in meščanske šole v Ljubljani.
it Na Raki bo letos živinski in kramarski sejem v sredo, 9. marca, ker bo v četrtek 10. marca kvaterni sejem v Škocjanu.
it Kosta Hristić umrl. V nedeljo je umrl v Belgradu po kratki bolezni Kosta Hristič, bivši minister in poslanik. Najprcjc jc bil Hristič sodnik v Valjevu, pozneje uradnik v Belgradu, končno je postal pravosodni minister. Hristič sc jc bavil tudi s pisateljevanjem in opisal stari Belgrad.
it Umrl je v Zabnici v nedeljo zvečer g. Andrej Vilfan, šolski upravitelj v Sori. Pogreb bo v sredo ob pol 9. Blagi pokojnik jc bil skrben vzgojitelj in delaven član naših izobraževalnih organizacij. Bog bodi plačnik njegovi blagi duši!
Уг Metulji so žc pogledali na dan, ker jih je izvabilo par lepih dni. Invalid II. Puc iz Celja nam jc poslal dva, ki ju jc vjel na Starem gradu.
it Kaj je z loterijo »Kat. prosvetnega društva y Sv, Petru pod Sv. gorami« mnogi vprašujejo. Poročamo, da sc šc žrebanje ni vršilo, temveč jc za nekoliko časa preloženo". Pač pa jc loterijski odbor povišal število dobitkov od 1000 na 1100 komadov. Dan žrebanja bomo pravočasno javili v »Slovcncu«.
it Požar. V nedeljo zvečer sc je opazil v smeri Velike nedelje — Ključarovci zelo velik požar. V trgu šc ni znano, kje jc gorelo, po velikosti ognia sklepati pa je moral biti goreči objekt zelo velik.
•A- Smrtna kosa. V Spodnji Šiški jc včeraj zjutraj umrl g. Bruno F a v a i, državni uradnik in rezervni podporočnik. — V Postojni jc umrl v nedeljo, 6. t. m. g. Ludvik C u k. Blag jima spomini
it Dve nagli smrti. Iz Zirov nain pišejo: Pretresljiv dogodek sc jc pripetil v pustni noči v našem kraju. Luka Lozar in njegova žena st* ik v iostilno h »Bahaiu« y Stari vasi. Tu
Slrun 4.
« »SLOVENEC«, (lue У. marca 1927.
Btev. 64.
se jc žena opolnoči nenadoma zgrudila, zadeta od kapi. Poskusi z umetnim dihanjem so bili brezuspešni. Mrtvo so naložili na voz in odpeljali domov, gostilno pa zaprli. Žalostna novica se je hitro raznesla po vseh gostilnah, ki so se kmalu spraznile. Pokojna zapuiča osem nedoraslih otrok. — Dobra dva dni pozneje je prav tako na naglo umrl njen sosed 79 letni Janez Tušar. Ko je šel v petek dopoldan ven, mu je postalo slabo in je začel klicati. Domači so prihiteli in ga spravili v hišo, kjer je kmalu izdihnil. Prejšnji daa je bil pri njem neki zdravnik, ki mu je popravil iz-pahnj eno nogo. Rekel mu je, da bo še dolgo živel. Za visoko starost je bil v resnici trden; lansko leto je še zidal. Obema družinama naše sožaljc! — Mesarji so spustili cene govejemu mesu na 10 Din.
-k Kap ga jc zadela. Posestnik ln cestar Fran Primožič v Račici — župnija Loka pri Zidanem mostu, star komaj 40 let, dobra in mirna duša, se je podal zadnjo sredo zdrav k počitku. Ko ga je v četrtek zjutraj žena poklicala, da bi vstal, se ji ni več oglasil. Po noči ga je zadela srčna kap in zapušča ženo in pet malih otrok. — Pogreb dne 5. t. m. je pokazal, kako ga je vse v župniji cenilo ter spoštovalo.
-к Popravil Zadnji »Ilustrirani Slovenec« omenja med člani Jugoslovanske akademije znanosti v Zagrebu pomotoma tudi vseučili-škega profesorja (sedaj dekana tehniške fakultete) g. dr. Karla Hinterlechnerja. V resnici je dr. HintcrlechneT član praške akademije znanosti Tu je zunanji član že od leta 1919. ter je torej najstarejši član te akademije med Slovenci sploh.
~k Velika vodna katastrofa za Vse svete 1926 je uničila vse idealne naprave mladega Solčavskega Orla in odnesla celo tla stadiona z »domom« in ograjo vred. Vse to jim lahko pomagaš vrniti za 5 Din. Toliko namreč stane ena srečka.
•k Cbčini Begunje pri Cerknici je z odlokom vel. župana ljubljanske oblasti z dne 14. febr. 1927. O. št. 448 podeljena pravica do dveh letnih kramarskih in živinskih sejmov in sicer za govedo, konje, prašiče in drobnico. Sejma se bosta vršila na dan 18. marca in 8. oktobra vsakega leta. Ako pade na sejmski dan nedelja ali praznik, se • vrši dotiini sejm na prihodnji delavnik. Prvi sejem se torej vrši dne 18. t. m. Kupci in prodajalci se vljudno vabijo.
it Slovenski rojak ▼ Ameriki ponesrečiL Poslovodja Mihael Rojina iz ugledne ljubljanske rodbine Rojina, ki je stalno bival v mestu Canton, v državi Ohio v Ameriki, se je smrtno ponesrečil pri avtomobilski vožnji Pokojni zapušča ženo in dva otroka. Preostalim naše globoko sožalje.
Zadružni občni zbor »Kolektivne obrtne zadruge« za politični okraj Radovljica na Bledu se bo vršil dne 19. marca 1927 ob 15 v prostvorih restavracije Potočnik na Bledu, Grajska cesta.
*	Ameriška pooblastila preskrbi in druge ameriške posle uredi najhitreje in ceno: Dr. Ivan Cerne, Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6, poslopje Ljudske posojilnice.
*	Avtomobilska nesreča. V nedeljo zjutraj je v Zagrebu nek avtomobil v temi zadel v nekega fijakerja baš v trenutku, ko je stopil z voza. Sunil ga je na tla in mu zlomil nogo. Šofer je avto takoj ustavil in ranjenega kočijaža prepeljal v bolnico.
•k Avtomobilska nesreča pri Jaški. Med Krašići in Jasko se je prevrnil nek avto v jarek in pokopal pod seboj šoferja in trgovskega potnika Alkalaja. Šoferju se ni nič zgodilo in je ostal nepoškodovan. Potnik Alkalaj je pa dobil težke rane na glavi in po celem telesu. Prepeljali so ga v Zagreb v bolnico.
■k »Miss Yougoslavie — Miss Europe«. Ob priliki znane konkurence lepotic je bila izbrana kot najlepša Jugoslovanka Hrvatica Zagrcbčanka Stefica Vidačić. Te dni »o jo v Berlinu izmed 10 lepotic iz raznih evropskih držav izbrali za »Miss Euvropo«. Kot taka je nastavljena kot filmska igralka pri filmski družbi »Fanamet« s tedensko plačo sto dolarjev. V nedeljo se je vrnila v Zagreb, kjer jo je občinstvo navdušeno sprejelo. Vidačičeva je časnikarjem izjavila, da je povsod nastopala kot Hrvatica in Zagrebčanka. Izjavila je tudi, da svojega imena ne bo spremenila. Sedaj se mora do junija naučiti angleščine, jahanja, tenisa in drugega športa.
•k Zborovanje Judov v Zagrebu. V nedeljo so imeli zagrebški židje zborovanje, na katerem so nastopili govorniki iz Belgrada in iz Jeruzalema, ki so govorili o položaju v Palestini.
Krvavo delavsko zborovanje v Zagrebu. V nedeljo je sklicala strokovna delavska organizacija na Vilsonovem trgu shod. Govorniki so se bavili z gospodarsko krizo. Proti koncu zborovanja so začeli vpadati komunisti z medklici, ki so dali povod pretepu. Med pretepom so razbili celo vrsto miz in stolov. Ranjenih je bilo več zborovalcev, katere so prepeljali v bolnico.
Pri zaprtja, pehanju, bolečinah v boku, bolečinah ob straneh, pomanjkanju sape, utri-
panju srca, migreni, šumenju v ušesih, omotici, slabem razpoloženju povzroči naravna Franz-Josef grcnčica izdatno izpraznjenje črev in osvoboditev tesnobnih občutkov. Mnogi zdravniki vporabljajo »Franz-Josei« vodo z izbor-nim uspehom tudi pri zdravljenju trakulje.
•k Nogavice, vezenine in žepne robce kupite najceneje v trgovini Osvald Dobeic, Ljubljana, Pred škofijo 15 in Sv. Jakoba trg 9.
Cfubljana
O Predsednik Kola jahažev in vozačev v Ljubljani general g. Tripković je sprejel od ministra dvora sledeče pismo: Gospod predsednik 1 Nj. VeL kralj je z zadovoljstvom sprejel izjavo udanosti, poslano ob priliki občnega zbora Kola jahačev in vozačev prestolonaslednik Peter v Ljubljani in je blagovolil odrediti, da se sporoči Njegova iskrena zahvala. Mineter dvora Janković.
O Rokodelski dom. Nocoj ob 8 pevska vaja. Vsi gg. pevci naj se je zanesljivo udeleže 1
O Ljubljanska sodalitota se snide v sredo 9. marca ob 6 popoldne v semeniški kapeli in dvoTani. Referira dr. p. Hugo Bren: O ameriški duMopastirski metodi in praksi. — Predsednik.
O Libroto k operi »Tajda< (Kampostelj-skj romarji), spisal dr. I. Pregelj, uglasbil p. Hugolin Satiner, ki se bo v sredo 9. marca prvič izvajala v Ljubljanski operi, se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani za 10 Din.
O Proslava sv. Alojrja in sv. Stanislava ob 200 letnici svelništva v nedeljo 13. marca ob 8 zvečer v veliki dvorani hotela Union. Spored: 1. M. Rožanc: Koncertna koračnica. Orkester PZ. 2. Geslo naše mladine za pozdrav. 3. V. Winkler: Alojzi je vska. Deklamacija. 4. Bendel: Trnjulčica. Klavir. 5. V. Winkler: Sv. Stanislav. Deklamacija. 6. Mascagni: Avé Maria. Orkester PZ. 7. Dve imeni — ena misel. Govori dr. p. Roman Tominec OFM. 8. a) St. Premrl: Himna sv. Stanislava. Dvoglasni zbor s spremljevanjem klavirja, b) St. Premrl: Sem kakor oljka. Zbor in bas 6olo e spremljevanjem klavirja. 9. Koraki k svetosti. Skioptične slike razlaga dr. Gregor Rožman. Vstopnina: Rezervirani sedeži 10 Din, sedeži 5 in 3 Din, stojišče 2 Din, dijaki 1 Din. — Dijaški Orel.
O Umrla je včeraj zjutraj po dolgi bolezni v eplošni bolnici v Ljubljani gdčna Lina R a v -n i h a r v 28. letu starosti, uradnica pri drž. zdravilišču v Rogaški Slatini. Pogreb bo v sredo ob pol 4 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice. Blaga in srčno dobra pokojnica naj v miru počival
O Danes, v torek, ob 20 v dramskem gledališču recitacij ski večer pesmi Srečka Kosovela. Nastopili bodo gospa Mila Saričeva, g. Slavko Jan in g. Ciril Debe-vec. Uvcdne besede bo govoril g. Alf. Gspan. Čisti dobiček prireditve, ki se vrši pod pokroviteljstvom častne dvorne dame gospe Fra-nje dr. Tavčarjeve, je namenjen za Izdajo izbranih pesmi pokojnega pesnika. Prepričani «mo, da se bo tega večera udeležila vsa naša javnost, ki zna ceniti kulturna stremljenja naše na mlajše pesniške generacije, ki ji je bil vodnik prav Srečko KosoveL
Q Razstava moetavačkih narodnih vezenin v Unionu. Javnost opozarjamo na razstavo narodnih ve-.enin, ki jo prireja Anka Sajnović iz Moslavine, v srebrni dvorani hotela Union in ki bo odprta še danes in jutri ves dan. Razstavljena so dela, ki so jih ondotne kmetice same izvezlo na doma tkani svili in platnu: dekorativni predmeti (zavese L dr.), rute, otroške oblek ce in cele narodne noše. Vzorci so stari do 150 let. Vstop na razstavo je prost. Pričakovati je, da se bodo prilike poelužile med drugimi gojenke ženske obrtne šole, ker si vzorce lahko prerišejo.
O Predavanje v radio-klnbu. Ker se v četrtek napovedano predavanje ni vršilo, bo prihodnje predavanje v torek 8. marca ob pol 9 zvečer. Predaval bo g. Povše o sistemu in zgradbi visokih, sobnih in okvirnih anten. Člane in prjatelje vljudno vabimo. .
© Bučno olje najcenejše pri K o 1 š e k u , Dunajska cesta št. 47.
МстгШо.г
П Vsem nižjim državnim uslužbencem.
Združenje nižjih drž. uslužbencev pododbor v Mariboru vabi vse člane kakor tudi nečlane na izredno važni sestanek, ki se vrSi v nedeljo, dne 13. t. m. ob 10 dopoldne v hotelu »Kosovo«, Grajski trg 1. Poročal bo delegat, ki se je udeležil občnega zbora oblastnega odbora v Ljubljani. Ker je velike važnosti, je za člane obvezno.
□	Resnici na ljubo ugotavljamo, da je prinesla »Marburgerica« v nedeljski številki resničen in pohvalen članek o novem velikem županu g. dr. Schaubachu.
□	Dobro obiskovano proslavo 5 letnice Katoliške omladine v dvorani pri Gôtzu so posetili tudi prevzv. škof dr. A. Karlin, veliki župan dr. Schaubach in mestni župan dr. I. Leskovar.
П Svečana predaja od PTL novozgrajenega oddelka za pljučno bolne upravi javne
I bolnišnice v Mariboru se bode vršila v nedeljo, 20. t. m., ob pol 11. uri dopoldne. Pol ure pred predajo se bode vršil V. redni občni zbor PTL z običajnim dnevnim redom. Podpornike in prijatelje lige, kakor tudi celokupna javnost se k svečanosti uljudno vabi.
□	Klub kat. akad. starešinstva ima danes zvečer ob 8 v zdravniški sobi restavracije na kolodvoru svoj sestanek,
□	Vlom v kino Apolo. Vlomilci so pričeli zadnje mesece zelo predrzno strašiti po Mariboru. V noči od 5. na 6. t. m. so vlomili v čakalnico kina Apolo na Slomškovem trgu. Odprli so vrata v čakalnico z železnim drogom, nato pa sc spravili z dletom nad dnevno blagajno, ki pa je bila prazna. Vlomili so nato v Luffet ter odnesli iz predala več zavojev čokolade. Škoda je neznatna.
□	Rekorden obisk zaporov. Včeraj se je nahajalo v policijskem zaporu 21 are.s.antov, med temi 4 radi tatvine, 5 radi odgona, 5 radi potepušlva, 3 razgrajači, 1 radi prekoračenja meje in 3 berači.
n	r.n	Mi	9 Г.1	(1M	Pfll	Ш . „„.f\\\% Aleksandrovo cesto Z/l
nuuiun MHIIII nu 1 ш» — Pliftta Ljuàliini!» НнШм оикг anonCna in rehlamna drnibn i o. z. па p(s D f|S Мпо цн|9)						
1)г.§пШа
Trlzovlie
Ižojpisi
Judita. To nabožno igro s petjem vprizori na orlru Rokodelskega doma tukajšnja Marijina družba due 25. t. m. Snov je zajeta iz sv. pasma in je zelo učinkovita. Tudi pevske točite so lepo prilagodijo besedilu. Ker jo igra zelo primerna postnemu času, bo občinstvo gotovo do zadnjega količka napolnilo dvorano.
Nesreča. Dne 4. t. m. je kopel delavec Karel Turk v kamnolomu na Verdu kamenje. Pri tem se jo utrgala velika skala, ld bi ga bila zmečkala, da se ni "pravočasno umaknil v stran. Vendar ga je del skale zadel na nogo in mu jo zmečkal. Ponesrečenca so odnesli na nosilnici domov. Želimo, da bi mu poškodba ne zapustila trajnih posledic.
Smrtno ponesrečila bii bila pretekli teden oba otročiča tukajšnjega mesarskega mojstra g. Bra-deško. Padla sta raz Tomšičevo brv v vodo, ki ju je zanesla do grabelj. Po srečnem naključju je nezgodo opazil neki delavec, ki je prestrašena otročiča pravočasno potegnil iz vode.
Predpuslnih veselic s pleeom je bilo tudi letošnje leto pri nas mnogo preveč. V teh slabih časih res ni umestno prirejati hrupne veselice, ld stanejo nele veliko denarja, ampak tudi v kulturnem oziru nikomur ne koristijo. — Na pepelnično sredo ponoči so fantje vlačili »ploh« po vasi. To je star običaj, nad katerim se sicer ne spotika nihče, razen onih, pod čijih oknih so ustavijo, češ: Letošnji predpust je minul brez poroke! — Najdo-stojueje eo se zabavali člani naših društev, ki so priredili dva zabavna večera s šaljivimi prizori, kupleti itd. v Rok. deomu. Vsakdo so je lahko iz j srca nasmejal neprisiljenemu humorju, ki veje lz šaljivih prizorov, in ker ni bilo treba plačati nika-ke vstopnine, tudi nikogar žep ni bolel. Iz teh dveh razlogov kakor tudi vsled lepega vtisa, je take razvedrilne prireditve pozdravljati in priporočati vsakomur, komur je na dostojni zabavi bres plesa res kaj ležeče.
ф Blamaža Znano je, da ministrstvo za socialno politiko ni kompe'entno nalagati davke ali doklade. Naše županstvo je pa ravno na to ministrstvo vložilo vlogo za pobiranje doklad 1 Din od premoga, namesto na notranje ministrstvo, kamor spadajo občine. Županstvo ne skliče plenarne seje, da bi se taka važna zadeva obravnavala. Zadeva se ni razpravljala ludi ne na nobeni starešinski ali odsekovi seji in na poizvedbo o tem ni nihče ničesar vedel. To za danes, ker smo zadevo že 14 dni zasledovali in vemo, da je imela vloga čisto drugi namen kot pa rešiti stanovanjsko krizo. Izgovor, da je finančna delegacija diktirala višino občinskega proračuna, je jalov, ker nobena občina si ni pustila take stvari diktirati
ф Nova avtobrizgalna. Rudniško gasilno društvo se razvija nad vse lepo. Že sedaj ima krasno gasilsko opremo, le dni pa dobijo še novo avto-brizgalno, ki stane neocarinjena 40.000 Din. Motor ima 22/86 HP, je 4 cilinderski po 75X120. Obratov dela na minulo 1700 in se ohlaja z vodo. Z brizgal no zvezan, dela pa po 3200 obratov na minuto. Črpanje vode do globočine 8 m, dvig vode v višino doseže 00 m pri 60 m3 vode na uro pod pritiskom 11—12 atmosfer. V načrtu imajo tudi rešilno postajo. Rešilni avto bo stal od 110—250.000 Din. Avto bo urejen na toliko konjskih sil, da bo omogočeno voziti ponesrečenco in obolele tudi iz bregovitih kolonij kot n. pr. Dobrna. Pri rešilni postaji bodo stalno nameščeni ljudje. Čisti dobiček od proslave blagoelovilve nove avtobrizgalne je žo namenjen za rešilni avto in je upanje, da se ta važna socialna naprava uresniči že v teku enega leta ali še prej, ker bo prispevala k stroškom tudi bolniška blagajna Bratovske sldadnice, občina, okrajni zastop itd. Funkcionarjem rudniškega gasilskega društva vsa časti
so se na graščakovo vabilo zbrali njegovi uslužlben. cl, katere je lepo pogostil h» ko so mu naši domači pevci pred graščino zapeli, sta zaročenca prišla т gostilno in se zabavala z zbranimi. — Zaročencem! iskreno čestitamo!
KNJIŽEVNE ZANIMIVOSTI.
Ustanova Carnegie za mednarodni mfr pripravlja zgodovino vojne, ki bo obsegala 175 zvezkov. Vprašanje se bo obravnavalo v njej z vseh stališč: vojaškega, finančnega, političnega... Sodelovali bodo strokovnjaki iz različnih držav.
V Grčiji ustanavljajo banke literarne nagrade. Vsekakor originalno! Narodna banka nudi 30.000 drahem pisatelju, ki napiše najboljšo studijo o odločilnih okolnostih za gojitev in uporabo sladkorno реве. Atenska banka daje 13.5C0 dral em za najboljše delo o zgodovini helcnizma. — Čemu bi se šo naše banke ne zganile ln pokrenile knj sLičnega' Pisatelji bi jim bili brez dvoma hvaležni.
Historična razstava knjig v Kolmarfu Je Imela tak uspeh, da jo mislijo obnoviti že v enem ali dveh letih. Zlasti so vzbujale občudovanje listine, katerih najstarejša je bila iz 1. 627. po Kr., daljo nabožni in posvetni rokopisi, povečini poslikani, h pa nedosežni inkunabli. Mnogo bibliofilov je za to priliko odstopilo za nekaj dni najlepâe komade iz svojih zbirk.
Cfufolfanslco tfleziišče
DRAMA.
Začetek ob 20. url zvečer.
Torek. 8. marca: RECITACIJSKI VEČER. Izven, Sreda, 9. marca: BOŽJI ČLOVEK. Red A. Četrtek, 10. marca: Zaprto.
OPERA.
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
Torek, 8. marca: Zaprto.
Sreda, 9. marca: TAJDA, premijeTa. Izven.
Četrtek, 10. marca: Zaprto.
Proiuijera P. H. Sattnerjere opere »Tajda«. Jutri v sredo dno 9. t. m. je v ljubljanski operi pre-mljera izvirno slovenske romantične opere »Tajda«. O zasedbi, ki je sestavljena iz naših najboljših opernih moči, smo poročali že včeraj. Delo je i največjo vestnostjo in ljubeznijo pripravil in na-študiral za izvajanje operni ravnatelj g. Mirko Polič, režijo pa je prevzel višji režiser prof. Osip Sest. Po po'eku glavnih vaj sodeč bo opera absolutno uspela in tvorila močno privlačnost v letošnji sezoni. Gledališka uprava je preskrbela tudi nove dekoracije po načrtih scenografa Vaupotiča. izdelal jih jo pa mojster Skružny. Na premijero opozarjamo vse naše občinstvo. Vrši se kot izven-predstava in so vstopnice v predprodaji pri dnevni blagajni.
МатЊот&ио cplecfJSče
Torek, 8. marca ob 20: ZA NARODOV BLAGOR
Abon. B. P r e m i j e r a. Sreda, 9. marca: Zaprta
Četrtek, 10. marca ob 20. uri ZA NARODOV BLAGOR. Ab. A. Kuponi. Petek, 11. marca ob 15. uri pop.: PEPELKA. Sol ska predstava pri znižanih cenah. '
Tatvina. V noči od sobote na nedeljo sta biia ukradena v sobi hotela Zavratnik v Ljutomeru nekemu potniku dva kovčeka z obleko, vredno več tisoč dinarjev. Tat je odSel nato peš iz Ljutomera proti Ormožu. V Ivanjkovcih je prebudil kolodvorskega restavraterja ter ga prosil za prenočišče, toda bil je odklonjen. Nadaljeval je nato pot proti Ormožu, kjer se je izgubila sled. •
Solčara. Dne 3. marca 1927. je bila v Gornjem gradu dražba znamenite Knezove žage s pol-nojarmonikom. Prišlo je precej kupcev. Dobil jo je Matevž 1'odbrcžnik, lesni trgovec iz Gornjega grada za 160.000 Din, pa še prevzame zraven dolg podjetja Jerman.
Velika nedelja. K notici v >Slovencu«, dne 4. t. m., »Smrt ugledne gospe Line Guštinove« moram še jaz v spomin povedati kot njena dolgoletna dobra prijateljica, da je bila gospa Lina Gužtin velika dobrota i ca revežov. Imela jo dobro, usmiljeno srce. kakor tudi njen pokojni mož dr. Julij Guštin, svojčas notar v Črnomlju. Zato ji je Bog dal že na tem svetu srečo, da je sebe ln svojo deco lepo oskrbela. Spavoj mirno, draga Lino, z dragim Julijem, dokler so no vidimo gori nad zvezdami! - K. V.
Ortenek. Zaročil ee je tukajšnji graščak gosp Oskar Kosler z gospodično Elo Urbane, hčerko uglednega vcletrgovca Feliksa Urbanca iz Ljubljane. V soboto 5. t. m., ko so jo pripeljal ob pol 4. url ponohlne vlak v našo	je streljanje
kazalo, da je nekaj izrednega, in res, prisj>cln sta zaročenca in goep. Kosler je svojemu osobju predstavil bodočo graSčnkinjo. Pridobila si je v hipu srca vsuh, kateri so io vidoli V Cvarovi gostilni
Pri Beethovnovi IX. simfoniji, ki se izvaja 19. t- m. (praznik sv. Jožefa) pod vodstvom višjega kapelnika dr. Jos. Čerina, sodelujejo sledeči solisti: gospe Zdenka Zikova (sopran), gospa Marta Pospišdlova (alt), gospod Josip Križaj (bas) iz kr. opere Zagreb, in gospod Peter Burja (tenor) iz kr opere Maribor. — Vstopnice za ta koncert se prodajajo v Matični knjigami (Kongresni trg).
Predavanje o Beethovnovi IX.» simfoniji, ki je bilo prvotno napovedano za danes v lorek, se vrši jutri v sredo dne 9. marca ob 6. uri zvečer v pevski dvorani Glasbene Matice v Vegovi ulici Predavanje, katero je prevzel dvorni svetnik dr. Josip M a n t u a n i je namenjeno v prvi vrsti kon-servatoristom, pa tudi vsemu ostalemu občinstvu, ki se zanima za to epohalno delo. Predavanje priredi ravnateljstvo konservatorija. Vstop prost.
Beotiiovnova IX. simfonija pod taktirko opernega ravnatelja Poliča. Za to izvajanje vlada v našem mestu tako veliko zanimanje, da so vstopnice razven par posameznih sedežev in večjega števila stojišč, popolnoma razprodane. Prireditelja, Pod-savez Muzičara in ljubljanska Glasbena Matica sta dala natisniti drobno knjižico, v kateri je priob-čen Albrechtov prevod Schillerjeve ode »Radosti« v zvezi s podrobno vpeljavo v posamezne stavke IX. simfonije. To razlago je napisal dirigent, operni ravnatelj g. Mirko Polič. Knjižica se bodo dobila od srede dalje v Matični knjigarni, na večer koncerta pa pri večerni koncertni blagajni. Opozarjamo, da bode pred začelkom izvajanja simfonije govoril o Beethovnu dvorni svetnik dr. Josip Man'uani, ki je eden najboljših poznavalcev Beethovna
Ponovitev Beethovnovo IX. simfonije. Vsled naravnost velikanskega zanimanja, ki vlada za izvajanje IX. simfonije, pod vodstvom ravnatelja Mirflfo Poliča, kar jasno dokazuje že danes razprodana dvorajia, sta se odločila prireditelja te spominske svečanosti, da ponovita v celem obsegu in z istimi sodelovaki koncert v soboto, dne 12. t. m. zvečer ob 20uri v Unio-nski dvorani. Cene posameznim sedežem za ta koncert so za eno četrtino nižje, kakor za prvi koncert, ki so vrši v četrtek, 10. t. m. Predprodaja vstopnic od srede dalje v Matični knjigarni.
Klavirski večor pianistke .Tadvige Poženclove se vrši v pondeljek dno 14. t. m. ob 20. uri v Fil-harmonični dvorani. Koncert ima sledeči spored: Bach: Parita št. 1, Beethoven Sonata op. 26, Debussy: L' Isle joyeuse, Severac: Coin de Cimilicr« au printemps. Baigneuses an Soleil. Alheniz: »Ibe-ria« a) Evocation, b) El Albnicin. Gdč. Poženelova je priznana klavirska umetnica, ki je izšla iz konservatorija Glasbeno Matice 1er za tasa svojega nadaljnoga študija v Parizu, nastopila tam na pai koncertih z največjim uspehom. Kolikor je nrnn znano, je bila gdč. Poženelova najboljša klavirska učenka znamenite umetnice Blanche Selva. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
V>Gixveđ®vanfa
Izgubljena je bila v nedeljo dopoldne usnjena leva rokavica na poti od policije preko Valvazor-jevega trga, Aleksandrove ceste, Dunajske cesto do Strojnih tovarn. Pcž'cn najditelj naj jo oddu proti nagradi na Bleiwcisovi cesla 20/1. levo.
Nasln so je v mestu denarnica in nekaj denarja. Kdor ga ooereba, nai so zalasi pri frančiškanih na porti
Knfi&e in revife
»Stoveneki Učitelj«. Pedagoška revija ln glasilo Slomškove družbe. Stev. 1—8. Letošnji letnik tega lista jo izšel v lepo preosnovani obliki in z raznovrstno vzgojno vsebino. Članek dr. Jože Jeraja »Reforma osnovne šole na stanovskem temelju« opozarja na geslo sedanje enotne šole, ki hoče preko vseh individualnih, narodnih in stanovskih razlik tvoriti brezstanovsko in internacionalno družbo, v kateri bi gospodaril izključno človeški intelekt in koristnost. Članek temeljito razjasnuje kmečko in mestno kultura Poklic, kot izraz duševnih sposobnosti, ne sme hiti samo sredstvo za pridobivanje denarja, temveč božja .naloga, da izrabimo svoje talente v prid domače občine, družine in države. Pisatelj članka »Misli mojega mentorja« je črpal zdrava načela iz spominov profesorja Roloffa, ki je tudi znan s dostavo nemškega pedagoškega leksikona. Kaj zajemljivo jo naziranje o učnih nnčrtili na strani 9 in o krščanskemu nauku. Urednika Lužarja opis Montessorinih otroških domov in samostojni delavne-tj otrok kaže vpogled na težnje vzgoje, posebn ) v predšolski dobi. Dostavljena je ocena o teh šolali. Hribski je predstavil fiziološko izsledo-vanje o čutnih izkustvih, kar tvori bistvo o spoznanju delovnega pouka. Človeška duša reagira aktivno na zunanje vtise, t. j. hoče so ji ustvarjanja in oblikovanja. Dr. L. Sušnik je obširno opisal šolstvo na Poljskem, očrtal zgodovinski razvoj, šolsko upravo, osnovne, strokovne in srednje šole. Za šolnika so telo važne številke iz prosvetne statistike. Listek o kvarjenju slovenščine je dober prispevek za očiščenje slovenščine. Pri kulturnem preglodu kaže revija »Slovenski Učitelj« nn koroško ponemčevalno Solo, na prosvetno organizacijo v MUnchen Glad-bachu, na delovno šolo Pestalozzija in mnogo drugih podatkov. Poleg oddelkov o šolskem izkustvu, književnem pregledu in drugih zapiskih je otvorjen tudi poseben oddelek »Vestnik za starše«. List ima glasbeno prilogo za šolsko petje in mladinske zbore. Naročnina lista znaša letno 40 Din ter se naroča pri upravništvu v Ljubljani, Jenkova ul. 6. Uredništvo je v Glinški ulici, vrtna kolonija.
Cerlkv&mi vesinilt
Kongregacija za gospe pri sv. Joïoln Ima danes ob 5 shod. Ob 4 jo od borova seja.
JVoše dligašivo
Akademska kongregacija ima sestanek ob četrt na devet
Nn oznanila
Esperantistil V četrtek dne tO. t. m. točno ob 8. uri zvečer se bo vršil III. redni občni zbor Espe-rantskega kluba v Logatcu v ljudski šoli. Certa partopreno de čiu ano, estas simpla devot
26. redni občni zbor Trg. društva »Merlnir« *a Slovenijo v Ljubljani se vrši v sredo 9. marca 1927 ob pol 8. uri zvečer v mali dvorani Zbornice za trg., obrt in industrijo v Ljubljani, Beethovnova ulica, z običajnim dnevnim redom. — Odbor.
Ša&
VELEMOJSTERSKI ŠAHOVSKI TURNIH V NEW Y0RKU.
Namesto napovedanega X. J;ola eo ee v četrtek in petek, dne 3. in 4. t m. na newyorâkem rel-eturnirju odigrale viseče partijo, in sicer v četrtek partije: dr. Aljehin—dr. Vidmar in Niemcovič—Marshall Obe igri sta končali z remijem, ln sicer prvoimenovana že po par potezah po skupaj 48 potetzah. Igrana je bila od obeh nasprotnikov brezhibno, korektno, prav v velemojsterskom štilu. V drugoimenovani partiji je bil Niemcovič nekoliko v prednosti. Zadostovala pa je ona ne zadosti premišljena poteza, da si jo Marshall opomogel, in veled tega je partija ostala neodločena. S to igro je Niemovič dohitel Cnpablanco in je bilo doseženo sledeče stanje: Capablanca in Niemovič 6И, dr. Aljehin in dr. Vidmar pa 3 XA in vsak po eno visečo (z Marshallom). Spietmann 3. Marshall 2 in 2 viseči (proti dr. Aljehinu in dr. Vidmarju).
V	petek pa sta se nadaljevali viseči partiji dar. Aljehin—Marshall in dT. Vidmar—Marshall. Dr. Aljehin je v srednji igri uropal kmeta, kar mu Je zadostovalo za mnago v kon Janki. Presenetil jo feld druge še viseče partije. Dr. Vidnvar si je v Daimskem gambitu proti Marehallu že pridobil Enatno, četudi ne odločilno prednost. Naenkrat iz-pregloda najmočnejše nadaljevanje, Marshall Izkoristi takoj izpremenjeno situacijo in igro dobi. Končno stanje po IX. kolu je sedaj definitivno bilo sledeče:
Capablanca in Niemcovič 6И, dr. Aljehin 4M, đr. Vidmar 3И, Spielmann—Marshall 3.
V	soboto, dne 5. t. m., se je doigralo X., to Jo zadnje kolo drugega turnusa ali prve polovice turnirja. Izid nam še ni znan Igrali so Capablanca— dr. Aljehin, dr. Vidmar—Niemcovič, Spielmann— Marshall.
Priobčimo danes igro med vodečfma velemojstroma iz drugega turnusa. Igrana je skrajno previdno in korektno, vendaT zelo jasno, da ne potrebuje nobenega komentarja. Vsi napadalni poskusi se od obeh strani v kali zaduše in preprečijo tudi še tako globoko zamišljeno komplikacije.
INDIJSKA PARTT.TA.
Igrana v VIII. kolu, dno 1. marca 1927.
Capablanca—Nicmcovii.
1.	<f2—d4	Sg8—f6
2.	Sgl— f3	o7—ев
a	Lcl—g5	h7—h6
4.	Lg5—h4	b7— b6
Б.	Sbl—d2	Тл-в—b7
6.	e2—e3	ТЛ8—e7
7.	Lfl-d8	d 7—d6
a	c2—c3	n—0
9.	h2—h3	c7—c5
10.	0—0	Sb8—св
U.	Ddl— eS	Sf6—h5
12.	Lh4—e7:	Dd8—e7:
13.	Ld3—nO	Sh5-f6
14	Tfl-dl	Tf8—d 8
15.	e3—e4	Lb7—a<5:
16.	De2—ав:	Г>е7—c 7
17.	Tal—cl	Td8—d7
18.	b2—b4	Tn8—d8
19.	Da0-e2	srO—e7
20.Tdl—el		Se7—g6
21.	g2-g3	Td8—г8
22.	h 4—c5:	d6—c5:
	Sd2—b3	cô—d4:
24.	c3—d4:	iV7-b7
Tj.	Tel— c8:	nb7—c8:
20	Tel—<i1	Td7—c7
27.	Tel—c7:	Пс8—c7:
28.	Sf3—d2	TV7—cO
29	De2—aO	DoO—c7
30.	Da6—e2	Remi».
pustiti kmeta na a7 tn b7 nezabranjena in vsled tega črnemu no kožo drugega, kakor da ponavlja svoje potega
Sport
Igri eta popolnoma izenačeni, tako da Je remis vsled ponavljanja potez neizogiben. Pozicija beloga ie nerazrutino trdno, črna dama ne sme
NOGOMETNE TEKME ZA PREHODNI POKAL LNP V LJUBLJANI.
Hermee: Krekovo 8:0, Ilirija: Panonija 21:0.
V prvem kolu za prehodni pokal LNP imajo naši manjšii, drugorazredni klubi priložnost, da merijo svoje sile s prvorazrodnimd drugi. Tako se je preteklo nedeljo ses'al SK Krakovo s Herme-som in SK Panomja z Ilirijo, prihodnjo nedeljo pa igra Slavija s Slovanom, Svoboda s Primorjom in Reka z Jadranom. Drugorazredni spoznavajo v teh srečanjih, koliko so dosedaj naprodovali in koliko se jim je še učiti, da se približajo kvaliteti naših večjih in velikih klubov.
Krakovo in Panoniia sta izmed naših najmlajših športnih klubov. Razvila sta v nedeljo proti svojemu premočnemu nasprotniku oba vso ambicijo in požrtvovalnost, kar pa seveda ni zadostovalo, da izravnata tehnično in taktično premoč Her-mesa ali celo Ilirije. To tem manj, ker sta tudi ta dva po dolgem zimskem odmoru igrala z veliko vnemo. Ilirija kakor Hernies sla popolnoma zagospodovala na igrišču ter po kombinatorično večinoma dobri igri sigurno iri z lahkoto zmagala v visokem razmerju. Na igro in seveda še bolj na posel je neugodno vplivalo deževno vreme.
Med klubi, ki nastopijo prihodnjo nedeljo, predvidoma ne bo tako velike razlike. Pri morje ima proti Svobodi pač vso šarse ne svoji strani, toda tekmi Slovan: Slavi ia in Reka: Jadran bosta najbrže popolnoma otverjeni 1er zmagovalcev ni mogoče označili vnaprej.
TUDI V POZNEJŠIH LETIH M0RA8 TELOVADITI
S tem oklicem se obrača Pruska visoka šola za telesne vajo na vse one, ki mislijo, da niso več za telovadbo. V .razmotri- !iju tega vprašanja je povabila športna šola v bj .:dauu zastopnike uradov in časnikarstva na razgovor. Ta sporlna šola, že 75 let stara, je upoštevala vse moderne nazore in je združila staro z novim. Njena knjižnica obsega 1800 zvezkov in je največja športna knjižnica na Nemškem, morda tudi v vsej Evropi. Poleg razgovorov so telovadni in športni učitelji tudi praktično dokazovali, da leta niso nikakšnn ovira gojitve športa. Ni dosti, da smo vpisani v klub ali v -'ru-štvo, tudi sodelovali moramo, do najpoznejših let. Na tem mestu smo navedli že vse polno slučajev; beremo o 70- in o 801otnili telovadcih.
AMERIKE JE SIT.
Kdo? Finec Steenross. Menda je on najboljši novodobni tekač na dolgo razdalje, poleg Avstralca Milesa, ki je pretekel v Bostonu v Ameriki 42.2 km v rekordnem času 2 ur 25 minut in 7 sekund. Steenross je star sedaj 88 let, dve leti je že v Ameriki, sedaj jo bo zapustil. Na olimpiadi v Amsterdamu hoče še enkrat nastopati, zastopati hoče svojo domovino v maratonskem teku, 42.2 km. »Kljub mojim letom hočem dokazati, da sem še zmeraj na višku moči.« Besedica »kljub« se nam ne dopade; kajti prav leta okoli 40 bo najbolj pripravna za dolge vztrajnostne teke.
TRAGIČNA SMRT AVT0M0BILISTA DIRKAČA.
Opetovano smo pisali o velikem dirkaču Thomas Parryju, specialistu v avtomobilnih hitrostnih rekordih. 18. novembra 1924 je na dirkališču Brook-lands (Anglija) napravil nov svetovni rekord, 175.527 km na uro. Rekord je kmalu zgubil, liitrost jo rasla v velikanskih skokih. 28. aprila 1920 je dobil rekord nazaj z tndicirano hitrostjo 275.200 km na uro. Ni ga imel dolgo; letos 4. februarja mu ga je vzel znani major Campbell s hitrostjo 281 386 km. Parryju to ni dalo miru; 8. t. m. je dirkal v Walesu ob obali Pendine, zopet si hoteč priboriti rekord. Po treh brezuspešnih poskusih je poskusil četrtič. Z izredno hitrostjo je avto brzel; todaj se je utrgala veriga ob zadnjem kolesu, trikrat ee jo avto prevrnil, divjal je pa še 1 kilometer naprej, in vnel se je. Ko so prišli na lice nesreče, je bil Thomas Parry mrtev; veriga se mu je bila omotala okoli vratu in mu je odtrgala glavo od telesa. Take so posledice hitrostne blamostL
ZADOVOLJNA JE.
Nazaj je prišla Iz Ameriko, božanstvena Suzana, pa 100.000 dolarjev je prinesla s seboj. Ona pravi, da samo 50.000; bi bilo tudi dosti. »Kako je bilo v Ameriki?« so jo vprašali. »Krasno, povsod sijajen in odkritosrčen sprejem, v vsakem oziru.« — »Ali hočete postati spet amaterka?« — »Niti najmanje ne, še na misel mi ne pride.« — »Kaj pa Tildenl Ali bo tudi on postal profesional?« — »Mislim, da bo postal.« — »Koliko iger ste igrali v Ameriki?« — »43 v 42 različnih državah.« — »Kakšni so vaši načrti za bodočnost?« — »Mir, veliko miru, seveda na Rivieri. Pozneje bom morda otvorila teniško šolo.« In ravno na Rivieri jo najmanj miru, zlasti še za igravce tenisa.
'Poro ÎGL
MARIBORSKA POROTA.
Dne 7. t. m. se je pričelo na mariborskem okrožnem sodišču porotno zasedanje, ki bo precej dolgotrajno, ker so na sporedu številni in težji slučajL
NAPAD Z NOŽEM.
Dne 7. t. m. se je po otvoritvi zasedanja zagovarjal prvi 24 letni Rupert Doki iz Police v ljutomerskem okraju. Njegov slučaj je bila tipična stika pretepaških razvad, ki vladajo pri nas ob časih vojaških naborov. Obtožnica ga dolži, da je dne 14. novembra 1926 v Ščavnici z nožem sunil v srce Ivana Trstenjaka ter ga ubil. Obtoženi so je omenjenega dne v družbi Alojzija Horvat in Ivana Bračko peljal v Ljutomer, da se zglasi kot vojaški obvezanec pri okrajnem glavarstvu. Od tu so odšli na Bračkov dom, kjer so pili vino in potem na Plitvički vrh, kjer so se ustavili v gostilni Danater ln popili več litrov jabolčnico.
Ko ee je obdolženec nahajal v gostilni, jo nastal zunaj prepir in Doki je razburjen odprl nož ter grozil, naj le pride kdo, on mu bo žo pokazal. Bil je žo vinjen in njegova spremljevalca sta ga komaj umirila. Odvedla sta ga iz gostilne in odšli so proti gozdičku, oddaljenem 10 minut od gostilne, kjer je obdolžcnec malo zaostal. V tem času je prišel od druge strani Ivan Trstenjak, posestnikov sin iz Sčavnice. Pozdravil je Bračka in Horvata in nato še kakih 10 korakov za njima oddaljenega obtoženca. Nenadoma sta Bračko in Horvat zaslišala klice »Joj, joj«, za katere ee nista zmenila. Kmalu pa ju -je dohitel Doki ter Izjavil, da gn je Trstenjak napadel, on pa mu je povrnil. Imel je na nogi manjšo rano, vendar jo lahko nadaljeval pot. Medtem jo našel Miha Sinček v bližini svoje hišo opotekajo-cega ee Trstenjaka, ki je kmalu nato omedlel ter umrl, pred Rmrljo pa jo še povedni, Ha ga jB M-bodci Doki.
Obtoženca eo orožniki kmalu aretirali. Izgovarjal ee je v preiskavi, da je zabodel Trstenjaka v silobranu. kar ie malo verjetno, ker ie bil umor-
jeni znan kot izredno miren človek. Izvedenci so ugotovili, da je Doki zgrabil najprej Trstenjaka z levico za vrat, z desnico mu je pa zasadil nož s tako silo, da je gladko prerezal rebrno kost ter ee zasadil v srce. Najbolj verjetno jo, da je obdolženec napadel Ivana Trstenjaka, ker ga je zamenjal z njegovim bratom Jožefom, na katerega je že dalje časa kuhal jezo.
Doki je bil obeojen na 4 leta težke ječe, poostrene vsakega 14. novembra в postom in temnico. Trstenjnkovi vdovi mora plačevati vsak mosec 200 dinarjev.
NOVOMEŠKA POROTA.
MAŠČEVANJE IZ LJUBOSUMNOSTI.
V ponedeljek 7. t. m. so je začelo v Novem mestu porotno zasedanje. Na porotni klopi sedi Marija Krašovoc, roj. Krevs, vdova po Vrtačniku, rojena 9. oktobra 1S71 v Hraetju, pristojna v Trc-belno, r. k. vere, ouiožena, poseslnica v Čužr! vaei štev. 11.
Obtožnica jo dolži požiga in opisuje vso stvar takole: Obdolženka je poročena žo 15 lot a Francetom Krašovcem, s katerim pa nima nobenih otrok; pač pa ji živo šo trije otroci iz prvega zakona. S sedanjim možem sla živela najprej v St. Jurju pri Mirni peči, pred nekaj leti pa sta se naselila v Čužni vasi pri Trobo.lnom, kier sta najprej kot solastnika posedovala manjše kmelsko possstvo. Razmerje med zakoncema ni bilo dobro, v hiši je bil na dnevnem redu prepir in pretep.
Žena je možu očitala, da ima ljubezensko razmerje z 19 letno Lojzko Radovanovo iz Čužne vasi. Radi tega sta so končno ločila. Obdolženka je ostala na posestvu sama, njen mož pa eo Je preživljal kot dninar in kot tak zahajnl često tudi k sosedu Antonu Iladovan, kjer so mu dajali tudi hrano in prali perilo, kar je ženo eeveda strašno jezilo. Ženo jo jeza spravila tako daleč, da je 21. novembra lanskega leta ob neki priliki, ko je videla na cesti svojega moža skupaj z liadovanom ln njegovo hčerko, šla in požgala ltadovanu hišo.
V preiskavi jo žena priznala, da je res ona zažgala, in sicer Iz maščevanja, ozirpma ljubosumnosti Rekla je, da jo bila žo preje vsa obupana in zmešana. Ko pa jo 21. novembra zjutraj zagledala svojega moža v družbi Alojzijo Radovanove, se je je lotil obup v taki meri, da je kot nora letela naprej. Ker ji jo postalo slabo, jo zavila v gozd in se vsodla. Da si obriše potni obraz, je potegnila i? žepa ruto, tu pa jo v niem zaropotala šlcatljica žve-plenk. Z<laj ji jo šinila v glavo misel: »Nazaj grem, nekaj bom naredila, kar žo bom.« Res jo stekla nazaj v Čužno vas do Radovanove hiše, vprasknila žcplenko in jo vtaknila v slamnato streho, potem pa jo tekla nazaj Via Trebelno.
Državni pravdnik sklepa, da jo obdolženka zanetila požar iz jeze in sovraštva do moža in Radovanovo rodbine, da jo ravnala pri popolni zavesti ter da ni resničen njen zagovor, da jo izvršila dejanje v nekaki hipni duševni zmedenosti.
Na podlagi prnvoreka porotnikov jo sodni sonat obsodil Marijo Krašovec na 5 tet tcžlco ječe.
TO ЖШ OHO
Stoletnica smrti Laplaca.
Dne 5. marca je poteklo sto let, odkar je umrl Pierre Simcn Marquis de Laplace, znameniti astronom in matematik. Njegove teorije, ki jih je postavil neodvisno od znanega filozofa Kanta, tvorijo še danes temelj moderno astronomi čne vede (teorija Kant-Leplace).
S 17. leti je objavil svojo prvo matematično razpravo. Udejstvoval se je kot nstronom, matematik in fizik. Nevenljive zaslugo pa si je pridobil e svojo teorijo našega eolnčnega sistema. Dognal je, da so vsi planeti gibljejo v enaki smeri, skoro enaki legi, toda v neenakih razdaljah okoli solnca. To svojo teorijo je tudi matematično utemeljil in dokazal. Proučil je tudi gibanje meseca okoli zemlje, vzroke plime in oseke itd. Na podlagi njegove teorije sta se pozneje odkrila planeta Uranus in Neptun kakor tudi številni mali planeti, znani pod imenom asteroidi. Znana je tudi njegova teorija o postanku svetovja, ki se danes splošno naziva Kant-Laplasova teorija. Oba misleca sta zasnovala to teorijo neodvisno drug od drugega.
Edina hiša svoje vrste v Londonu.
»Skoraj sem ee bal zapustiti živahno ulico Brixton Hill v Londonu ter nerad zavil v vežo najbolj čudno hiše tega mesta,« piše neki Anglež v velikem andotmein listu. »Lastnik Mr. Oldman me je z veseljem sprejel ter mi bil vodnik. On jo namreč etnološki zbiralec, kupujo in prodaja strašne, lepe in čudno eksemplare umetnin ter raznih drugih izdelkov divjih narodov. Njegova velika hiša je prenapolnjena do podstrešja z najrazličnejšimi predmeti. Orožje barbarov, ma Liki, skrinje, črepinje in no vem kaj še vse, je tu nakopičeno. Kdor to stvari vidi prvič, ga spreletava groza. Mr. Oldman pa čisto mimo in ljubeznivo razlaga najrazličnejšo dogodljaje, ki so v zvezi s temi predmeti. »Vidite tale stari ko-loe,< ter pokazal na grdega, osem čevljev visokega velikana, ki jo bil s kamenito sokiro izsekan iz debla. »Ta starodavni kip je bil last poglavarja Kwakiotov, katerega je imel postavljenega pred vhodom svojega bivališča, da mu je odganjal zlo duhove.«
Z nekakim strahom sem sledil prepri-jaznemu Mr. Oldmanu v njegovo delavnico, v kateri prebije noč in dan sredi med čre-pinjami in človeškimi kostmi, nanešenimi skupaj iz celega sveta. Kdor nima trdnih živcev, se tu ne bo počutil dobro. Z mirnostjo, kateri sem se čudil, mi je pokazal črepinje avstralskih praljudi, s katerimi so zajemali vodo. Med temi je tudi črepinja nekega poglavarja iz Nove Guineje, kateremu so glavo odsekali, nato pa jo povečali na ta način, da so med kožo in mesom nagačili vlakna kokosovega oreha. Mr. Oldman jo pripomnil, da je imel ta glavar najbolj oteklo glavo. Neka druga glava nI dosti večja od jabolka, a ima dolge lase na sebi, kar je dokaz, da jc bila kakega poglavarja, ker le ti so smeli nositi dolge lase. Dobil jo je iz Equadorja. Po smrti glavarjevi so iz glave izrezali kosti, nakar je meso zlezlo vkup v obliko, kakršna je še danes. Take trofeje so zelo redko in veled tega tudi zelo drago.
Ko sva si ogledala še štiri sobane, napolnjene s trideset tisoč komadi teh redkosti, mi je povedal par dogodkov, združenih z iskanjem za temi predmetL
»Nekega dne sem prejel zaboj ostankov, poslanih iz Bornea. Med temi je bil tudi zavoj pšic, s kakršnimi gredo divjaki v boj. Konice pšic so namazane z strupenim gumijem takozvanega upas drevesa* in navadno zadostuje najmanjša praska s tako pšico, da človek v petih minutah v strašnih bolečinah umrje. Ko sem pobiral slamo iz zaboja, sem naenkrat začutil bolečino in ko sem potegnil roko proč, som z grozo videl, da imam s tako pšico prebodeno dlan. Pomislito, kakšni eo bili tedaj moji občutiti. Bilo je samo vprašanje par trenotkov, ko bo 6lrup pričel učinkovati. Vendar ecm bil še zvečer živ, diasiravno strn-šno pobit in bolan, ker cela roka je bila silno • otekla. Z ničemur nisem roko zdravil, bilo bi ludi brozusjpeišno. V dveh dnoli je oteklina
por.:-' la in nisem čutil nfkakih posledic. Tako se mi jo vsaj davna želja izpolnila, namreč da bi dognal, ali strup upas drevesa učinkuje tudi po dolgem času, kar jo bila pšica namočena v strup. Vendar pa so mi niti sanjalo ni, da bom to preizkusil na tale način.«
Problemi gospodinjstva v indiji.
Ako prido Angležinja, ali katerakoli druga Evropejka v Indijo, je primorana, da se privadi ua popolnoma drugačno gospodinjstvo uego v domovini.
Na uslužbencih ni pomanjkanja, teh je v izobilju in navadno so tudi inteligentni in zvesli. Gospodinja nima nobenih skrbi z nakupovanjem raznih potrebščin, ker vse to oskrbi kuhar, ki po bazarjih nakupuje in »gliha«, gospodinji pa predloži samo računa Indijsko služabništvo je v precejšnji meri spretno in tudi za nepredvidene gosto v naj-krajšom času pripravi vso potrebno. V tem oziru torej evropejska gospodinja nima težav. Pač pa so te na drugi strani. Poštenosti on-dotni domačini no cenijo posebno visoko. Tu so v prvi vrsti računi. Sestavlja jih kuhar in tu jo pač najlepša prilika, da so kaj pripiše. Tej skušnjavi ee lo maiokateri upre. Poleg tega navadno stanuje s kuharjem tudi njegova družina v isti hiši v posebnem oddelku. Pazljiva goepodinja bo kmalu uvidela, da ne plačuje samo za svoje gospodinjstvo, pač pa tudi za številne družinske člane uslužbencev.
Neka gosta se jo po daljši odsotnosti vrnila ter uašla v predloženih računih, da je njen mož v tem času popil veliko ninožiue mleka. Ko je kuharja prijela, ji je ta mirno odvrnil: »Ko pa je imel gospod v tem času toliko povabljencev.« Drugi računi so pa pokazab", da ni bilo ros tako in da se tudi njegovi gostje niso ravno mleka posluževalL
Dasi bi po verskih predpisih morali biti Indijci pred vsem čedni in umiti, se za ta predpis no zmenijo dosti. Evropejska čistoča jim jo tuja. Neki gospod jo presenetil svojega slugo, kako jo skozi nogavico precejal njemu namenjeno juho. Na njegov protest je dobil mirnodušen odgovor, češ da je bilo nogavico itak že treba oprati; »jo že vse v redu.«
Posebno pazljivost mora evropejska gospodinja posvetiti pitni vodi. To je treba namreč prekuhati in filtrirati. Alto to delo prepusti služabništvu, gotovo ne bo vso v redu, ker domačini smatrajo lo lo kot neknko seka-turo. V neikem kraju je izbruhnila kuga, ker so pitno vodo zajemali v bližnji reki. Pozneje so dognali, da so par kilometrov višje ob reki prali mrliče kakor to zahtova indški verski obred.
• • •
-f Zgodovinski spominski dnevi. 27. fe-
; bruarja 1807 se jo v Portlnudu rodil ameriški pesnik PI. W. Longfellow. 28. februarja 1552 I so je rodil znameniti zvezdoslovec in matematik Juslus Byagius (Biirge), iznajditelj ure ni-lialke. 1. marca 1837 se je v Marlins Ferry v [ Oliio rodil znameniti amerikanski novelist j William Dean Howells. 2. marca 1867 se je rodil kemik Henrik Daneel. 3. marca 1227 je bil Gregor IX. izvoljen za papeža. 4. marca 1852 je v Moskvi umrl ruski pesnik Nikolaj Vasilje-vič Gogolj. 5. marca 1827 sta umrla matematik , in zvezdoslovec Pierre Simon Marquis de Laplace v Parizu, v Como pa fizik Alessandrc grof Volta.
+ Strašna železniška nosrcČA v Mehiki
Te dni so jo pripetila v Mehiki med postajami Tampico in Montcrrey strašna železniška nesreča, ki je zahtevala veliko žrtev. Železniški vagoni so bili v razvalinah. Z vseh bližnjih postaj so pripeljali zdravnike in sanitetno osobje, ki je lo z največjimi težavami reševalo nesrečneže. Reševanje je trajalo več ur. Tekom tega časa so mnogi nesrečneži vsled strahu in bolečin znorelL Oblastva so preiskovala vzrok strašne nesreče. Kolikor so jo dosedaj dognalo so ropnrji razdrli progo, da bi oropali vlak, ki je vozil s 6eboj velike vsote denarja.
i	Spominjajte se
Podpornega društva slepih. 1 UubUana. Wolfovt 121
Žid o prei
aanianju Rusiji.
vere v
K zborovanju Društva narodov v Ženevi:
Vodilni državniki današnjih velesil (od leve na desno): Briand (Francija) Stresemann (Nemčija), Chamberlain (Anglija) in Daves (Amerika).
Rudniška katastrofa na pustni ponedeljek:
V Ebb Walle na Angleškem je zasulo na pustni ponedeljek 133 rudarjev, izmed katerih so jib izvlekli iz rovov mnogo mrtvih. Nesrečo je povzročila eksplozija jamskega plina.
Zanimiv o&ii
Henry Ford ne bo napravil
testamenta.
Ford je pred kratkim izjavil znanemu ameriškemu časnikarju Wilkinsu, da niti najmanj ae misli na to, da bi napravil oporoko. Pravi, da ima do svoje smrti še toliko dela, da mu ne preostaja časa, da bi se odločil za tako nekoristno delo, kakor je sestava oporoke. Wilkins je vprašal Forda, kaj naj ?e zgodi z njegovim premoženjem po njegovi smrti. Ford mu je odgovoril, da ne mara slediti svojemu prijatelju Rockfelerju. Dosedaj šc ni napravil nobene ustanove, niti ni podpornik umetnosti ali znanosti, ali socialnih dobrodelnih ustanov. Tega ne namerava tudi ▼ prihodnjih letih, najmanj pa bi to storil v svoji oporoki.
Ko je Ford opazil Wilkmsovo presenečenje radi te svoje izjave, mu je pojasnil svoje stališče, češ, da je po njegovem mnenju dajanje podpor škodljivo, ker uničuje podjetnost. S tem se nadarjenim ljudem jemlje možnost in veselje kaj ustvariti. Zato je on od nekdaj nasprotnik dobrodelnosti Pač pa je zato, da se daje ljudem prilika in možnost, da delajo in ustvarjajo. Nič ni lažjega na svetu, kakor dajati podpore in denar. Radi tega ni treba prav nič napenjati možgan. Iz nič pričarati možnost dela pa je seveda pomembno bolj zavita in težka naloga. Zate se bogataši starega in novega sveta raje odločijo za razdeljevanje davil in miloščine, da se izognejo drugi težji, toda učinkovitejši rešitvi problema.
Časnikar Wilkins je nato Forda vprašal, kai da on misli o dolžnostih, ki jih ima bogataš, kakor je on, napram domovini, ki mu je dala možnost, pridobiti si neštevilne miljone. Ford mu je odvrnil: Glavna dolžnost je ta velika sredstva tako uporabljati, da učim ljudi ceniti vrednost dela in iskati pot, se z lastno iniciativo povzpeti kvišku. Moja podjetja, ki obsegajo svet, dajejo neštevilnim tisočera delo in številnim stotinam možnost, da postanejo bogati in ugledni. Usoda teh podjetij ni več odvisna samo od moje osebe. Ta podjetja bodo obstojala dolgo po moji smrti. Zato mi pač ni treba delati nobenega testamenta.
Svoboda govora.
Stvar se godi v nemškem parlamentu. Nekaj tednov sem uporablja skupščinski predsednik troje različno barvanih žarnic, ki jik po potrebi prižiga s pedalom pod svojo mizo. Luč vidi edino fovoroik in mu služi kot znamenje. Po dogovoru pomenja modra luč, da ima govornik «mo še pet minut n» razpolago. Če j« luč rdeča, ni več pomoči: umakniti ee mot* ka oditi u ivoi aad«dL Ako i* pa rmena.
menja, da se govornik oddaljuje od predmeta. In bai v tem je križ. Pcnavadi ima vsak predmet več strani. Se mar govornik oddaljuje od predmeta, če napravi včasih dolgo, a potrebno digresijo? Se mar oddaljuje od njefa, če odgovarja zlobnemu ali zahrbtnemu medklici^ ki hoče napeljati govor na drug tir? Marsikaterega govornika bo zmedla rmena luč; jecljal bo in iskal... Pa bo zagledal modro in bo vedel, da se mora požuriti. In ko se bo prikazala rdeča luč, bo prisiljen, da zapusti oder, ne da bi bil niti prav začel...
Čudno vabilo.
*>Rcv. Philip A. Goodwin si Šteje v čast, da vas najvljudneje povabi na svoje obešenje po oblasteh države Kalifornije v ječi St. Quentin dne 14. januarja 1927. R. S. V. P.«
To je pač najbolj čudno vabilo, kar jih je bilo kdaj odposlanih ...
Goodwin je bil najprej vojak, nato igralec in končno pastor ter ob usmrtitvi 30 let star. Kot pastor majhne župnije v Los Angeles je bil namreč obtožen, da je nedavno umoril svojega najboljšega prijatelja med vožnjo na njegovem avtomobilu, katerega se jc nato polastil. Truplo nesrečnega prijatelja so našli z razbito lobanjo . ..
Brž ko je Gocdv/in izvedel, da mu kalifornijski zakoni dovoljujejo, da povabi pet oseb, ki jih sam izbere, k svoji usmrtitvi, se ni pomišljal, poslužiti se te zadnje ugodnosti. Dal je tiskati pet okusnih vabil na spodobnem trdem papirju z gotskimi črkami in z ele-' gantnim žalnim robom.
Domneva se, da je povabil tri filmske zvezde, katerih imena pa so tajna, enega izmed jetniSkih paznikov, ki mu je bil posebno simpatičen, ter časnikarja, katerega poročila o umoru je morilcc v ječi z zanimanjem bral...
In tako ima Amerika zopet nov rekord. Več originalnosti bi res težko kje naîli...
Doiivlj8š3 Kozlova ekspedklje v Hongclili.
Znameniti ruski raziskovalec obrst P. K. Kozlov se je pred kratkim vrnil s svoje ek-epedicije po Mongoliji in po Tibetu. Sedaj predava v Moskvi o svojem potovanju in o tem, kar je v osrčju Azije odkril. S Kozlovom je potovala njegova pogumna žena, ki ga je povsod spremljala. S svoje ckspedicijc je Kozlov prinesel brez števila prirodrslovnih in •taruioclovskih ntjdb. Zato vlada v Moskvi za njegova predavanja velikansko zanimanje.
Najpreje se je Kozlov v Kurganu bavil z izkopavanjem in z preiskovanjem južnega dela Kentcja. Potem pa se je podal s svojo ekspe-* dicijo po raki Tole in preiskoval pokrajine
step do Šanghaja. Potoval je v puščavo Gobi, potem skozi pokrajino Hold. Našel je ostanke nosoržcev, žiraf, jelenov, hijen in neštevilnih drugih živali iz predzgocWinske dobe. Končno se je podal v mongolsko Altai-ozemlje in v »mrtvo mesto« Karakoto.
Kakor Kozlov pripoveduje, je mongolsko prebivalstvo njegovo ekspedicijo povsod zelo prijazno sprejelo. Po njegovem zatrjevanju so Rusi pri Mongolcih zelo priljubljeni.
Kljub podpori domačega prebivalstva pa se je ekspedicija borila z ogromnimi težavami. Najtežje so prenašali vremenske spremembe. Ekspedicija je trpela pozimi vsled silnega mraza, poleti vsled neznosne vročine. Pozimi je bil mraz tako strašno oster, da so čez noč na njih zmrznile obleke. V Mongoliji divjajo silni vetrovi, katere so Rusi težko prenašali. Poleti pa je vročina dosegla, kakor poroča Kozlov, do 70 stopinj R. Da so mogli hoditi po žarečem pesku, so si morali obuti čevlje z dvojnimi podplati.
Ekspedicija je odkrila vodopad, ki je visok 21 metrov. Dala mu je ime »Vodopad Ko-zlova«. Ko so se vračali, so odkrili nagrobni spomenik prejšnjega kana. Jugozapadno od Šanghaja so našli staro mesto Huhilaj-kan. Kozlov v svojih predavanjih obširno popisuje mongolsko prebivalstvo, stavbe, grobove prejšnjih mongolskih vladarjev, budistične, templje, stare mongolske in kitajske napise na kamenitih kipih itd.
Moskovski vseučiliški profesorji izjavljajo, da je Kozlov prinesel s seboj toliko materiala, da se bodo učenjaki lahko z njim ba-vili več desetletij. Kozlov namreč lahko s svojimi najdbami napolni celi muzej.
Mlečno drevo.
Tropični gozd skriva v sebi še polno novosti za botaniko. Tako jc nedavno odkril na potovanju skozi Guatemalo in Honduras Samuel J. Record, profesor na vseučilišču v Yale, izredno drevesno vrsto, ki je o njej poročal že začetkom 19. stol. Alcks. Humholdt. Ako raniš skorjo, priteče na dan tekočina, slična navadnemu mleku, nekak penast sok, ki se izceja v veliki množini. Domačini uživajo to naravno živilo bodisi samo, bodisi pomešano s koruzno ali maniokovo moko. Ameriški prirodoslovec je po preizkušnjah na suhi skorji dognal, da bi se dalo drevo udomačiti tudi v severnejših pokrajinah, kjer bi se dal sok, če ne za drugo, uporabiti v tvor-nicah za gumi.
• • •
-j- Tndi rekord. Nekemu velikemu angleškemu časopisu pošilja neki bralec, ki je 4S let star, tole: »Nikdar v življenju nisem rabil dežnika, nikdar kakršnegakoli klobuka, nikdar se kopel v mrzli vodi, nikdar pokusil šampanjca, nikdar gledal nogometa, nikdar se vozil na biciklu, nikdar sc vozil s čolnom in nikdar videl ženske osebe, katera bi bila zame.«
4" Pet milijonov Smithov. Statistični urad Združenih držav Severne Amerike si je nadel nalogo, sešteti vse Amcrikance, ki sc pišejo Smith, oziroma Schmidt. In prišli so do števila pet milijonov! Samo v ameriški armadi je bilo za časa vojne 304.300 Smithov,
Znani ameriški filozofski pisatelj žid Lewis Brown zbira gradivo za obsežno novo delo »The faithful world« (Verni svet), ki bi naj podalo objektivno sliko onega vpliva, ki ga zavzema verstvo v življenju sodobnega kulturnega sveta. Dobil je informacije odpovsod, toda si nikakor ni mogel ustvariti jasne slike o ruskih razmerah. Iz Rusije so namreč prihajale nad vse nasprotujoče vesti. Brown se je tedaj podal osebno v Rusijo in zdaj poroča o svojih vtisih v washingtonskem »The National Géographie Magazine« (priporočam ob tej priliki ta mesečnik tudi »Ilustriranemu Slovencu«, kajti nikjer nisem videl krasnejših fotografskih slik v naravnih barvah iz Rusije, Jugoslavije in sploh celega sveta. »Autochrome Lumiere« nudijo izreden užitek).
Brown se jo prepričal, da nadaljuje sovjetska vlada neizprosno vojno zoper vsa verstva in izdaja bajeslovne zneske za prolireli-giozno propagando. Uspeh pa je dvomljiv. Opazovanja v Moskvi, Kijevu, Homelju in drugih mestih so Browna prepričala, da pomeni pravoslavna in ob zapadni meji katoliška cerkev veliko moč, ki kljubuje napadom. V zavesti svojega neuspeha pri odraslih je usmerila vlada glavni napad na mladino. Razuzdanost ima velike uspehe in krščanske cerkve resnično lahko ostanejo brez vernega naraščaja, če bo sojeno boljševikom več let ostati na vladi.
V največji nevarnosti pa se nahaja, tako sodi Brown, sinagoga. »Židovska veroizpoved bo kmnlu izumrla.« Znana rabinska šola v Odesi, tako zvani »Ješibot«, ki je slovela po vsej Rusiji, je izpremenjena v knjižnico in še ta bo zaprta. Vlada očita vodstvu .Tešibota, da podpira tajno caristične sestanke. Znana brod-ska sinagoga v isti Odesi je davnič izpremenjena v komunističen klub in zdaj čudno izgleda: starinski kameniti deski z Mozesovimi zapovedmi nad vhodom sta prepleskani z rdečo barvo, med njima visi Ljeninova slika. Posebno žalostno je, da se udeležuje židovska mladina preganjanja vere svojih očetov in nastopa tako divje, da protestirajo časih celo komunisti nežidje. Kljub vsemu pa je našel avtor v Moskvi krožek židovskih visokošolcev, ki skrivaj študirajo zvečer talmud pod vodstvom starega in preplašenega rabinca.
Antisemitizem v širokih krogih prebivalstva je nedvomen, naj ga še tako tajijo oblasti. Na koncu sklepa Lewis Brown, da bo ostala Rusija kljub vsemu krščanska dežela. »Ne vem. ali bo v slanju bodoči cerkveni zgodovinar označiti vse razsežno rusko ozemlje kakor nekdaj % eno besedo: pravoslavje. Zato pa ni dvoma, da je ne bo označeval kot domo vino absurdnega komunizjna.«
PROGRAMI:
Zagreb 310. Breslau 322.6. Proga 348.9, Frankfurt a. M. 428.3, Brno 441.?. Rim 449, Lan-genberg 468.8, Berlin 483.9. Dunaj 517.2 Varšava &S0.
Sreda dne 9. marca: Zagreb. 17 popoldanski koncert, 18.45 poročila. — Breslau: 20.15 klavirski koncert — Piaga: 20.08 koncertni večer. 21 godba. — Frankturt: 19 Dr. Prinzhorn: psihološko predavanje, 19.30 HBn-delov oretorij »Salome<. — Brno: 19.30 Zika-kvar-tet. — Rim: 20.46 concerto vocale e strumentale. — Langcnborg: 20.30 Koln pravljična igra »Kronska nevesta« Avgusta Strindherga, 23 Dortmund: koncert. — Berlin: 20.30 poljuden literarno-rnnn-«tven večer, 21.30 sonata (koncert), 22.30, 21.80 plesna podba. — Dnnaj: 21.05 godba in petje iz jjndskih iger in burk, nato lahka večerna godba. — Varšava: 20.30 ljudski koncert, 22 30 jazz-band.
Četrtek, dno 10. marca-Zagreb: 20 rušCina. 20 30 vesela večerna godba. — Breslau: 20.15 Štajerski večer, 22.15 plesna godba. — Praga: 20 operni koncert. — Frankfurt:
20	simfonična koncert s sodelovanjem tenorja Jana Kiepure. — Brno: 19 Vrhlickega komedija »V Piogenevem so<1u«, 20 prenos iz Prage. — Rim:
21	prenos iz gledališča. — Langonborg: 20 KOln prenos iz Stu!tgarta, koncert 7, Janom Kiepuro, 23.15 piesna godba. — Berlin: Л) prenos iz Stuttgart (kakor zgoraj), 22.30 godba — Dunaj: 19.30 Mendelssohnov veliki oratorij >Elias< s solisti državne opere. — Varšava: 20.30 koncert »Polskie Radio«.
mm JErm* JBL 1 FRANC BAR. LJubljana«
v največji Izbiri stalno v zalogi pri Cankarlevo nabr. S Telet. 407
Velik ciklon jc divjal te dni v Franciji
(v severnem delu Tourainel in razrušil več vasi. — Škoda je jako velika.
med katerimi jih je bilo z imenom Schmidt. \ Newyorku je največ prebivalcev z imenom Smith, a takoj za tem pa sledi Cohn. V Phi-ladelfiji jc tudi Smith na prvem mestu, na drugem pa Meyer. Po rodu so reveda Izraeliti.
-j- Berači in radio. Berlinski berači gredo s časom naprej. Med tem ko pri nas hodijo od hiše do hiše in z lajno iščejo usmiljenih ljudi, so si borlinski berači nabavili radio sprejemne postaje, katere vozijo na malem vozičku z anteno vred in prirejajo koncerte. Največ se zbira okrog nj'h radovedna mladina.
-f Stolnica v Spoletto v nevarnosti. Razen v Bosni, so istočasno čutili potres tudi v več krajih Italije. Znamenita stolnica v Spoletto je dobila več razpoklin. Še ta mesec bodo pričeli graditi zidove podpornike.
+ Poletni čas na Poljskem. Poljski ministrski svet namerava s 1. aprilom uvesti poletni čas. Gre le še za to, ali naj uvede vzhodno evropejski ali pa kavkaški čas, pri katerem je dve uri razlike.
Ix Rusije
Gospodarstvo
Važne spremembe v organizacijah vinogradništva.
V	soboto fi marca sta se ob Številni udeležbi vršila skupna občna zbora pokrajinske zveze jugoslovanskih vinogradnikov ter vinar-ekega in sadjarskega odseka slovenske Kmetijske družbe. Potek zborovanja, na katerem eo se sklenile važne spremembe glede organizacije slovenskega vinogradništva, je bil sledeči:
Skupna občna zbora pokrajinske zveze jugoslovanskih vinogradnikov za Slovenijo in vinarskega in sadjarskega odseka slovenske Kmetijske družbe sta se ob številni udeležbi vršila 6. marca na srednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru.
Predsednik zveze g. Robert Košar je otvoril občni zbor s pozdravom navzočih delegatov in gostov ter se spomnil smrti zaslužnega in požrtvovalnega vinarskega in sadjarskega strokovnjaka g. svetnika Boh. Skalickija, ravnatelja grmske kmetijske šole, ki je v najtežjih Saših oral ledino ter polagal kleno zrnje, ki danes že rodi s-toteren sad. Slava njegovemu spominu!
V	poslovnem poročilu je nato g. predsednik omenil, da so vinogradniki že v stari Avstriji Lmeli močno organizacijo pod imenom vOesterreichischer \Veinbau-verein«, krtercga dolgoletni predsednik je bil ludi naš rojak dr. Ploj in katero društvo je posebno za časa obnavljanja naših goric storilo mnogo koristnega. Slično, vse jugoslovanske vinogradnike «begajoče društvo se je po preobratu ustanovne pod imenom »Zveza jugoslovanskih vinogradnikov« (katere sedež se je prenesel v Zagreb), ki pa miruje. Slovenski del tega telesa pa noče več mirovati, ampak delali in napredovati. Zato se je stavil na dnevni red občnih zborov tudi razpust odseka, ki zasleduje iste cilje kakor zveza, in reorganizacija zveze, njena prekrstilev ali celo razpust in ustanovitev novitev novega društva, oziraje se pri tem na razmere in potrebe Slovenije, ki je prišla po prevratu v neugoden položaj, ker je izgubila konzumirajoče zaledje, na drugi strani pa trpi pod poplavo kvantitetnega blaga južnih, bogatejših pokrajin. Samo negovanje kvalitete in uveljavljenje iste na domačih in inozemskih trgih nam obeta lepšo bodočnost. Za naše vinogradništvo velja to še v posebni meri, saj čutimo poplavo banatskega in dalmatinskega vina. Tudi na pocenitev pridelovalnih in dru-^ttrštrbškov bo treba misliti. Imeti bomo mo-ralfiudi svoje glasilo. Zato krepko na delo!
V	imenu službeno zadržanega predsednika odseka g. Zabavnika je podal poročilo g. podpredsednik Robič. Odsek in Zveza sta skupno študirala razmero na vinskem trgu v Avstriji ter delegirala v to svrho svoja predsednika na lice mesta. Informativni članki v raznih listih so bili plod tega potovanja. Odsek pa je tudi zasledoval vse važne pojave v prid našega vinogradništva ter storil primerne sklepe. Pravočasno je tudi rešil svoje precejšnje premoženje iz Slavenske banke. Velezanimivo je bilo poročilo o izvozu naših vin v Avstrijo. V četrtem kvartalu lanskega leta je izvozilo iz Maribora 105 strank 839.79 hI, iz Gorenje Radgone 13 stranic 313.28 hI, iz Sv. Lenarta 31 strank 221.44 hI, iz Podčetrtka 1 stranka 0.58 hI, iz St. Ilja 1 stranka 5.78 hI, iz Ormoža 2 stranki 43.50 hI. iz Ptuja 5 strank 138.86 bl; skupaj 159 strank 1580.23 hL Ker se je v prejšnjih treh kvartalih izvozilo skupno okrog 6000 hektolitrov, znaša torej izvoz v lanskem letu 7580 hI. Za ljubljansko oblast ni podatkov, vendar se lahko trdi, da bi številke precej zaostale za štajerskimi. Glasom trgovske pogodbe bi smeli izvoziti na leto 80.000 hI, dosegli pa menda nismo niti desetine tega. Dr.
Povaleju gre hvala za tvidenco štajerskega izvoza.
Poročila obeh odborov je podal tajnik g. ing. Zupanič. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da ima odsek 13.921.35 Din, propagandni odsek 39.798.46 Din, zveza pa 3075.56 Din premoženja v blagajni. Vsa poročila so se vzela z odobravanjem na znanje.
Nato je referiral g. ravnatf ij Zmavec o grozdnem sukaču ali kiseljaku, ki nam grozi z ogromno škodo. Nie^ovo temeljito in poljudno predavanje jo bil" sprejeto z občo pozornostjo in zahvalo. Posebno priznavanje pa mu gre za izdano brošuro o tem predmetu, katero je založil in gmotno podprl odsek. Udeleženci občnih zborov so dobili to knjižico brezplačno.
V	zvezi z likvidacijo odseka, ki je bila razširjena tudi na zvezo, se je po dolgih in zanimivih debatah pokazalo stremljenje po delu na novi podlagi. To stremljenje je kukniniralo v sledečem, skoraj soglasno sprejetem predlogu: Likvidira po vinarski in sadjarski odsek in zvoza in so izvoli likvidacijska odbor za odsek in zvezo r ivljem, da so osnuje vinarsko društvo v Mariboru, ki izdaja tudi R~nje frl"«iIo. Likvidira so v prid novemu društvu. V likvidacijski odbor so bili nato izvoljeni gg. Zmavc, Košar, Puklavec, Zabavnik, Zupanič, Robič, Nemanič. Stara društva, ki imajo po deželi zelo delavne odseke, delujejo naprej do ustanovnega občnega zbora novo organizacije. Upajmo, da bo novo društvo ?ndost;lo splošnim zahtevam. Ob 2 popoldne sta se zaključila zanimiva občna zbora.
Navcdiîa ?л cfm?»-© davka v letu 1927.
V	poslednjem ïasu so ponavljajo časopisni napadi na finančnega delegata v Ljubljani, češ, da je izdal davčnim oblastvom tajna navodila, da naj izterjujejo davčne zaostanke z vso ostrostjo, da morajo za leto 1027. odmeriti davke v dosedanji višini. Z ozirom na to finančna delegacija uradno objavlja, da je izdala lotos eno samo okrožnico z dne 11. februarja 1927, štev. I A 821, ki se glasi dobesedno:
>I)a bo priredba osebnih davkov tudi letos pravočasno končana, naročam naslovom
1.	da predpriprave za priredbo dohodnine n davčno leto 1927. tako pospešijo, da bodo mogli sklicati cenilne komisije za cenilne okraje manjšega in srednjega obsega že meseca maja t. 1., za cenilne okraje večjega obsega pa najkasneje seca julija t. I. Do teh terminov je cdmeriti tudi rentnino po napovedi. Izkaze o številu stavljenih odmernih predlogov naj mi naslovi predlagajo točno na dan 1. in 16. vsakega meseca izza dne 16. marca 1927, in sicer na dosedanjem obrazcu.
Proti predpisu dohodnine za leto 1927. vložene prizive naj naslovi instruira jo in obravnavajo tako pravočasno, da jih bo imela delegacija od oblastev manjšega in srednjega obsega koncem avgusta, od oblastev večjega obsega pa najkasneje koncem oktobra t. 1. že v rokah.
2.	Zaradi pravočasnega dokončanja priredbe davka na poslovni promet in davka od zaslužka telesnih delavcev opozarjam naslove ponovno nn v tukajšnjih odlokih z dne 1. decembra 1926, št. I A 6799 in z dne 6. oktobra 1926, štev. I A 2201 odrejene termine, in sicer na davek na poslovni promet 30. april, za davek na ročno delo pa 16. marec.
Hišnim poslom, ki so zaposleni izključno v zasebnem gospodinjstvu, naj naslovi v smislu drugega odstavka točke 4. razglasa delegacije z dne 6. oktobra 1925, štev. 2201-1, Uradnega lista štev. 318-95 z dne 12. oktobra 1925 uradoma izločajo eno tretjino ugotovljenega letnega zaslužka kot odškodnino za čezurno delo in davek odmerijo le tedaj, če ostanek presega 5000 Din.
Delegat ministra financ: Dr. Šavnik, 1. r.
Občni zbor Narodno banke. V nedeljo se je ob številni udeležbi delničarjev iz vse države vršil v Beigradu občni zbor Narodne banke. Zborovanje je otvoril poslevodeči viceguverner dr. Drag. Protič, ki je pozdravil navzočo delničarje, kakor tudi prisotnega bivšega guvernerja G,j. Vajferta in sporočil zborovalcem, da je upravni odbor izvolil odstopi v-šega guvernerja za častnega guvernerja. Občni zbor je to izvolitev z odobravanjem sprejel. Po prečita-nju letnega poročila in predlogov upravnega odbora se je razvila živahna debata. Različni govor-
niki so se pečab' « vprašanjem nevega guvernerja, ki po sedmih meeecih *« ni našlo rešitve. Glede kandidatov kakor znano nI soglasja med vlado in upravnim odborom. Nik. Stanarevič, ravnatelj zavarovalnice »Sumadija« je izrazil mnenje, da je ludi izven upravnega odbora mogoče najti osebnost, ka-teri bi se moglo poveriti mesto guvernerja. Tih. I Pavič je kritiziral kreditno politiko Narodne banke, zahtevajoč strožjo cenzuro podpisov ravno tako advokat Pero Grabenac, ki je predlagal, dn izdela posebni pravilnik zn dodelitev kreditov. Predsednik Ljubljanske kreditne banke dr. Defranccechi Je razpravljal o kreditnem kontingentu Narodne banke v Sloveniji. Poudarjal je, da se mora slovensko gospodarstvo boriti z najtežjimi razmerami in z močno inozemsko konkurenco, ki obratuje z cenenim kreditom. Narodna banka bi morala tudi industriji dovoliti potrebne izvozne kredite. Podpredsednik belgrajske trgovske zbornice M. Stano-jevP г-e je zavzel za nvtonotnijo bank» v zveza z ime-.rvanjem novog" •pr/ernerjn Viceguverner dr. Protič je nato orlftr-^tinl n-> gtnirijpnn vprašnnja. Vladni komisar načc'iik Mit. Zebić jo izjavil, da so bili svoječasno vladi predloženi kandidati zakonito izvoljeni, "endar M bilo potrebno, da so doseže sporazum mod	in upravo banke in -in so volitev kandidatov revidira. Dalje se je razpravljalo o polomu Banke * štcdionice za Primo^je. kateri je Narodna ban Vi še teden dni pred polomom dala velik kredit. Gen. rav. jo z ozirom na to kritiko izjavil, da je ta banka brez lastne krivde propadla. — Poročilo z bilanco je bilo sprejeto z večino glasov, nakar so se vršile volitve v uprnvni in nadzorstveni odbor. Na mesto pokojnega dr. Tril-ler.ja je bil izvoljen v upravni odbor Ivan Jelačin ml., v nadzorstveni svet pa je bil ponovno izvoljen industrijalec Drag. Hribar.
Mobilarno in imobilame davčno oksrkarijo т Sloveniji t IV. čofrtlotjn 1026. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja izkaz mobilarnih in imobilarnih eksekucij, ki so se izvršile v Sloveniji v IV. četrtletju 1926 zaradi neplačanih zaostankov .nn direktnih davkih. Iz tega izkaza je razvidno, da jo bilo v IV. četrtletju preteklega leta razposlanih i 303.161 opozoritvenih položnic in vročenih 60.902 opomina. Potom mobilarrega eksekucijskega i> stopanja jo bilo v 9312 primerih eksekviran. .i 14,912.438 Din, od tega je bilo v 9313 primerih bru prodaje eksekviranih 14.777.380 Din, polom piv dajo premičnin pa je bilo v 29 primerih ekselrvi-ranih 185068 Din. Imobilarno eksekucijsko postopanje se je uvedlo v 170 primerih; v 65 primerih .je bila vknjižena zastavna pravica v skupni vsoti 532.307 Din, v 105 primerih pa je erar pristopil k dražberem postopanju (prisilni prodaji) in tem potom ekeekviral 353.270 Din. Erar sam v tem Četrtletju ni predlagal nobene dražbe nopremičnin.
Občni ibori. 21. marca se vršita v prostorih Delniške družbe pivovarne »Union« v Ljubljani redna občna zbora »Delniške družbe združenih pivovarn Žalec in Laško« in »Delniške družbe pivovarne Union v Ljubljani«; 28. marca pa redni občni zbor Združenih opekarn d. d. v Ljubljani.
Stanje Narodne banke z dno 22. februarji t. 1. (Vse v milij. dinarjev, v oklepa jih razlika napram stanju z dne 15. februarja.) Aktiva: kovinska podlaga 426.3 (+ 4.1), posojila na menice 1119.6 (— 18.6), na vrednostne papirje 231.7 (— 23), -in Id o raznih računov 634.5 (— 4.8); pasiva: bankovci v obtoku 54'IG.6 (— 37.0), državno terjatve po raznih računih 253.4 (+ 42.5), obveznosti po žiru 464.9
(— 11.6), po raznih računih 245.1 (— 14.6). Ostale postavke so ostale neizpremenjene.
[
N«du«t'0ljlvu
tau de Cologne Chypre
Bourjol« — Pari»
]
î&orssa
Dne 7. marca 1926.
DENAR.
Zajrrrb. Berlin 13.49-13 52 (13.505), Italija
249.02—251.02 (251), London 276-276.80 (270.40). Newvork 56.75—66.96 (66.85), Pariz 222.50 -224.50 (223.50), Praga 108.30-169.10 (118 70), Dunaj 8.006 —8.035 (8.025), Curih 10.94—10.97 (10.956), Amsterdam 22.772—22.882.
Corih. Bolgrad 9.13 den. (9.13 den.), Budimpešta 90.85 (90.85), Berlin 123.26 (123.25), Italija 22.80 bl. (22.86 den.), London 25.2385 (25.2325), Newyork 620 (520), Pariz 20.8375 (20 385), Praga 15.40 (15.40), Dunaj 78.20 (73.21), Madrid 87.C.0 (87.G0), Bukarešt 8.10 (3.10), Sofija 3.825 (3.785), Varšava 68 ( 58), Amsterdam 208 15 (2Q8.15), Bru-solj 72.30 (72 30), Ivopenhagen 138.Gu (138.60).
Dunaj. Devize: Helgrad 12.45, tiodanj 188.95, London 34.41, Milan 31.135, Newyork 709.15 (čeki 706.95—711.10), Pariz 27.82. Varšava 79.15. Valute: dolarji 706.30, francoski frank 27.87, lira 31.12, češkoslovaška krona 2C.09.
Praga. Devize: Lira 147.92, Zagreb 59.19, Pariz 131.75, London 108.52, Newyork 33.61.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. "% invest. posoj. 88- 89, vojna odškodnina 313 den., zastavni lis'i 20—22, kom. zadolžil ice 20—22, Celjska 195 197, Ljublj. kreditna 150 den., Merkantilna 99--'%', Praštediona 925, Kred. zavod 160—170 StiW-* iltn., Trbovlje 420 bl., Vevče 120 den., ^Ut. :</« ao—65, Ëeèir 104 den.
Zagreb. 1% in e«t. posoi. 90, vojna od-šVo^in.i Si"—3'3, H-v ез1: 104 51 - 1(5, Itipnban-ka 61—64.Г0, jugoi.mka 103— uH. Pi;,štediona 925 930, Ljublj. kreditna 150 den . komuna 49— 500, Slavonija 32.50—33, Trbovlje 420- 422,60.
Dunaj. Podon.-savsku-jadnm. 84.65, Živno 81.05, Alnin ' 41.80, Kranjske, industrijska 51.75, Trbovlje 58.50, Hrv. e*;,. .-,30, Leykam 12.10, Jugobanka 8.2, 1 - t,-, tvoii.ice zu dušik 22.50, Slavonija 3.80.
ltLAGO.
Ljubljana. Les: Smreka, jelki: hlodi 4 m, I., II., monte 180-210, hlodi od 4 m naprei 220— 250, trami merkanlilni 200-250, t r.-uniči 240 275, skorete konično 10 mm, monte 550—570, škoreto paralelne 10 mm, monte 570—590, deske, plohi !ii»j., od lo naprej 420—500, doeke plohi par., od 10 naprej 450—5-10, madriers 500-500; bukev: deske plohi naravni, ncobrobljeni 430—500, desko plohi naravni, ostrorobi 600— 900, desle plohi parjeni, neobrooljeni 580—830, deske plo-lii parjeni, ostrorobi 700—1160. hlodi I. 220— 250, hlodi 1-, U. 100—200; hrast: hlodi I. 600-1000, hlodi I.. II. 300 - 450, deske plohi ostrorobi (podnice) 1250—1400: železniški pra<ri (2.60 m, 14X24): bukovi 25-33, hrastovi 45—55.
Žito: Pšenica bačka 75 kg 2—3% 352.50 357.50, ovos bački 280--240, oves bosanski orig. 220—225, koruza bačku 1 210—216, banatska I 210 —215.
Tendenca. Les: Za miidure čvr ta. deželni pridelki: čvrsta. Zaključki: Les 5 vagonov.
Vremensko poro&lo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dno 7. marca 1927.
Višina barometra nr
	Opazovanje		Barometer	toploto T C1	Kel. vlaaa ' %	Velet in brzina v m	Oblof-nosi 0-1«	Vrsta padavin		M v. "	a . u a. U
	krni	PB?						oh npnzovnnju 1	» mm Ho !ћ 1		
		7	756-7	3-2	98	NNE 3	10	megla	6-8	11-4	3-1
	L]ubl|ana (dvorec)	8	756-9	3-4	100	NNE 2	10	megla			
		14	755-3	10-2	72	mimo	8				
		IL	754-4	7-0	81	S 0-5	2				
	Maribor		754-8	54)	95	W 3	10		0-3	12	5
	Zagreb		756-5	6-0	96	SSE 1-5	10	megln	54)	14	5
	Belflrad	8	755-9	8-0	88	S 3	9			19	7
	Sarajevo		757-2	9-0	83	mirno	10	po dežju	o-i		6
	Skoplfe		761-8	8-0	93	mirno	10			17	3
	Dubrovnik		758-7	13-0	75	SE 7	4			7	7
	Split		755-3	11-0	91	SSE 13	10	dež	84)	13	U
	Praga	7	754 1	4-0		SW 3	10		PO	13	4
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vretne. Barometer v mejah od 755
do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vromenska napovoil za torek, 8. marca: Rastoča pooblačitov, malo padavin nI izključeno, milo vreme bo trajalo šo nadalje. Povpr. barometer nižji kot včeraj za 1.4 mm.
Sir H. Rider Haggard:
131
Hči cesarja Monîezume.
Zgodovinska povest Iz angleščine prevel Jos. Poljanec
»Sedaj,« 9em rekel, ko sem pogledoval pri svetlobi vzhajajočega meseca naše delo, »si mora Španec, ki hoče dospeti do našega gnezda, poiskati krila, da bo ž njimi poletel do nas.«
»Da, Tjule,« je odgovoril nekdo zraven meno, »povej mi pa, kakšna krila bomo mi imeli?«
»Krila smrti,« sem mu rekel trdo in odšel svojo
pot.
Bila je skoraj polno?., ko sem dospel do templja; delo s potjo nam je vzelo več ur časa in živež so nam poslali od zgoraj. Ko sem prišel bliže, sem ves začuden slišal glasove svečanega petja; še bolj pa sem bil zavzet, ko sem videl, da so bila vrata Huicelkotlovega templja odprta in da je sveti ogenj, ki že toliko let ni bil gorel, iznova močno plamtel na oltarju. Obstal sem ln poslušal. Ali so mc ušosa varala ali som v resnici slišal strašno petje žrtvovanja? Ne, iznova se je po nočni tišini razlegal divji zbor:
Tebi žrtvujemo!
Reši nas, Huioelkotl,
Huicelkotl, naš bogi
Plnnil som naprej: ko som zavil izza vogala templja, som uzrl pred seboj prizor, kakor sem jih dosti videl v preteklosti; kakor v nekdanjih časih sem videl pred seboj pnbo ali duhovne, oblečene v črna oblačila, z dolgimi lasmi, ki so so jim valili po ramali, in s straš-
nim nožem iz stekla za pasom. Na desni strani žrtvo-nilca so bili oni, ld so bili določeni za žrtev bogu, in tamkaj so peljali proti žrtvoniku prvo žrtev, tlaskalan-skega ujetnika, katerega so držali možaki oblečeni v duhovsko obleko. Blizu njega je stal eden mojih poveljnikov, ki je bil svoje čase, kakor sem se spominjal, duhoven Tezkatlipoke, preden je bilo malikovalstvo prepovedano v Mestu smrek; bil je oblečen v škrla-tasto oblačilo žrtvujočega duktvna, okrog njega pa je bil širok krog žensk, ki je iz njihovih ust vrelo ono strašno petje.
Sedaj sem ra7rumel vse. V njihovem poslednjem obupu, ko jih je kruta usoda naredila skoraj besne vsled izgube očetov, mož, sinov, in v pričo bližnje gotovo smrti je v njihovih divjaških srcih vzplamtel ogenj stare vere. Tamkaj je bil tempelj, tamkaj je stal žrtvenik in orodje za žrtvovanje, in tamkaj v njihovih rokah so bile žrtve, ujete v boju. Nasititi so hotele poslednje maščevanje, žrtvovati so hotele bogovom svojih očetov kakor so bili pred n jimi žrtvovali njihovi očetje, in žrtve so vzelo iz vrst svojih zmagovitih sovražnikov. Da, umreti so morale, ampak hotele so priti v palače solnca posvečene s krvjo p rok letih Tjulov.
Dejal sem, da so žensko prepevale strašno žrtvo-valno pesem in se divje ozirale po žrtvah; vendar še nisem povedal vse grozoto, ki sem jo videl; tam pred njihovim krogom je namreč slnla Montezumova hči, moja žena Otomi, oblečena v bela oblačila, z ovratnico iz velikih smaragdov nn prsih, ki mi jo je bil Guatemok podaril, s perjem kraljevsko zelene barve v laseh, in dajala z majhno palčico takt za smrtno pesem. Nikdar je nisem videl tako lepe, tako strnšne. Ampak to ni bila prejšnja Otomi; kje je bil Aien nežni
nasmeh, kje njeno mile oči? Pred menoj je stala maščevalna boginja v obliki žensko. Mahoma sem se zavedel, kaj se godi, dasi šo nisem videl vsega. Otomi, ki se jo od nekdaj nagibala h krščanski veri, dasi so ni bila popolnoma izpreobrnila, Otomi, ki dolga leta ni govorila o teh strašnih obredih razen s srdom in gnjevom, Otomi, ki je vsako njeno dejanje bila ljubezen, vsaka beseda prijaznost in dobrota, je bila v svojem srcu še vedno malikovalka in divjakinja. Vsa ta leta je bila skrivala to plat svojega srca pred menoj; morebiti so šo sama ni zavedala, kakšno srce ima v resnici; parno dvakrat sem bil priča, ko jo v njej vzkipela tista divja kri. Prvikrat se jo zgodilo takrat, ko ji je biln Marina prinesla tisto oblačilo, da bi mogla vanj preoblečena pobegniti iz Kortezovega tabora; drugikrat pa tedaj, ko jo baš tisti dan igrala s Tlaskalancem znano vlogo in ga z laslno roko pobila na tla, ko so je sklanjal nad menoj.
Vse to in šo več drugega mi je v tistem krotkem trenutku padlo v glavo, ko je Otomi dajala takt za smrtno pesem in so pabe vlekli Tlaskalanca na žrtvenik.
V naslednjem hipu som bil pri njej.
»Kaj pa se godi tukaj?« sem jo vprašal resnobno.
Otomi mo jo pogledala hladno, začudeno in s praznimi očmi, kakor da bi mo no poznala.
»Pojdi proč, beli človek,« jo odgovorila; »ni dovoljeno, da bi se tujci vmešavali v našo obrede.«
Ves osupel som obstal in nisem vedel, kaj bi storil; sveti ogenj je gorel na oltarju in smrtna pesem se je dvigala pred podobo Iluicelkotln proti nebu, hudobnega duha Huicolkotla. ki se io do večletnem spanju zopet zbudil.
► t» d	g
N M TJ	S
N	S ^ £
НЈ j a	Л
C 1 'ST
(0 S	»
• — J w	>
3.3i	î
-, O	01
j ;
S «	g
S>ï	j
_ Q -i	o -Д
« I	a. D ^00
f	d Ul
i»	6	-s
> S	•	s *
o «	—	2 «
- E	<4	O >
o o	i	,
"g	1	« .9
23	ë	5û
и	X	00
q'çCI	a™
—	ra a
У	S	2 m
Z	«	„ « -3
■N	S
R	л	"
m ^ O ^
Z S š!	O	treh
O ,o -	s:	
« ô Q	Pi	
Q 'SS		
	i	
rt o . M a	.d	
0 _	Q	
E tj "3 « o J _ C M	S	
" «	ti	
2 » 1	>	
o u J	i	
		
	Q	
fr, -> Ш	3	
Priporočajte
naš list ob vsaki dani priliki. Priporo(a]te tudi njegov oglasni del
Ana
.MEDNARODNI VELESEJEM
ki se vrši
od 20. do 27. III. 1927
odpotujejo
poselniki lahko že 10. marca.
50% Ш
pri osebnih in brzovlnkih na jugoslovanskih in češkoslovaških železnicah.
Brezplačna pojasnila in legitimacije se dobijo pri
MATELIC & C0., Češkoslovaški LJUBLJANA konzulat v Liubljani
Kongresni trg 3	Breg 3
\RZ FIS.
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo
vocicvod. instalacije, centralne kurjave in kopališča, pečarska dela ter obzidavo štedilnikov in naprave solne, oken. zastarov
za 80 rtanovanjsko hišo na Ahacljevi cesti v Ljubljani.
Vsi potrebni pripomočki in podatki se dobe počenši dne 14. marca t. I. med uradnimi urami v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored št. 2, II. nadstr.
Ponudbe za napravo pečarskih del in štedilnikov ter za napravo solnčnih za-storov je vložiti najkasneje do 21. marca 1927, za vodovodno instalacijo, centralno kurjavo in kopališče pa do 26. marca t. 1. vselej do 11. ure dop. pri imenovanem uradu.
MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI,
dne 7. marca 1927.
Potrti globoke žalosti naznanjamo tužno vest, da je naša predobra in nepozabna hčerka, sestra, svakinja in teta, gospodična
Lina Ravnikar
uradnica
dne 7. marca 1927 ob pol 9. uri dop., po dolgi in mukepolni bolezni mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb drage po-kojnice se bo vršil v sredo, 9. marca, ob pol 4 popoldne iz drž. bolnice na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana, dne 7. marca 1927.
Žalujoči rodbini: Ravnikar, Sirca.
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš sin, brat in stric, gospod
Bruno Favai
drž. uradnik in rez. podporučnik
danes ob 5 zjutraj po dolgi in mučni bolezni, r 28. letu starosti mirno v Gospodu raspal.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v sredo 9. marca ob 13. uri iz hiše žalosti, Medvedova ulica 38, na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana, dne 7. marca 1927.
ŽALUJOČE RODBINE FAVAI.
Vsaka drobno vrat'ra 1-30 Din ali vsaka besede SO por. Na|manf$! og'as 3 ail S Г In. Oglasi nar devet vrstic ae računalo vlie. Za odgovor жпатлО Na vprnSanJa brez znamke ne odgovarj.inn t
\ćluSbeišćeio\
Kroj. pomcïnik, poštenih staršev, išče službe. -Naslov v upravi št. 1667.
BLAGAJN1ČARKA išče mesta. Naslov v upravi rSlovenca« pod št. 1530.
FÔTNÏK
galanterijske stroke, pri odjemalcih priljubljen, v še ne odpovedani službi, želi mesto spremeniti; sprejme tudi drutfo stroko. Cenj. ponudb*: na upravo lista pod »Dober potnik«.	1650
TRGOV. POMOČNIK
za trgovino s špecerij. in kolonijal. blagom ter dro-gerijo, vešč tudi knjigovodstva, z znanjem slovenščine, nemščine in pa ogrskega jezika, išče službo. Naslov v upravi pod štev. 1656.
ŠOFER
išče »lužbe. Nastop 15, t. m. ali 1. aprila. Cenjene ponudbe poslali upravi lista pod »Šolcr št. 1653«.
Dekle iff
marcem k mirni družini. — Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Poštena«.	1694
Stanovoma
Gospodično Ti
na stanovanje in dobro hrano. - Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 1693.
Vido kuvi? Papir
za zavijanje, čist, à 5 Din za kg pri odjemu vsaj 20 kg, prodaja Jugoslov. tiskarna — Ljubljana.
MIVKE
lepe, več vagonov, odda Heuplm-an, Kresnice 4.
Strojnik
išče službe s 1. ap.-ilom, izvežban stroj, ključavničarstva in električ. naprav. Prevzame tudi delo na žagi. - Naslov v upravi lista pod ï!. 1S92.
ошззташш
9rosU službe i
TREZNEGA, poštenega in žc upeljanega VOZNIKA za nadrobno raz-važanje premoga sprejme se proti dobri proviziji. Javiti se pri D. ĆEBIN, Wolfova ulica 1. 1641
POSTREŽNICO,
ki zna tudi kuhati, iščem za čas od 7. ure zjutraj do 9. ure zvečer. Naslov pove uprava pod št. 1649.
Prodajalka
vešča v špecer. stroki, se sprejme v Ljubljani. — Ponudbe upravi lista.
VRTNARJA,
izvežbanega, ki zna vrtnarstvo in delo v parkih, potrebuje Šab?čka bolnica. Začetna plača 750 do 10C0 Din z dokladami na vsakega člana družine po 150 Din mesečno. Ako je samec, ima tudi hrano in stanovanje v bolnici. Prošnje z zahtevami in priloženimi izpričevali o zmožnosti je poslati na: »Upravo oblastne bolnice v Šabcu«. Nastop takojl
TRG.UČENEC
dobrega vednja, se sprejme takoj v modno manufakturno in specerijsko trgovino Al. Krainz, Ljutomer.
Zastopnike
v vseh krajih v Sloveniji iščemo za prodajo najnovejšega, vsakomur potrebnega aparata. Mesečno lahko zasluži agilen prodajalec 6000 do 10.000 D in več (tudi trgovci itd.). Za prospekt je priložiti 5 Din v znamkah. - Ponudbe pod: »Eksistenca 1927« na upravo lista.
Starinska AVBA
in SKLEPANEC, se proda. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »SLOVENKA 22«.	1611
»Gospodarska zvoza«
v Ljubljani opozarja kmetovalce na svojo zalogo
umetnih gnojil,
semen, kot češkega ovsa, detelje, pese in cementa vseli vrst.
Ivan Gržinić,
ROČ (Istra), nudi I a.
ORINJE
po Din 3.25. franko Postojna. Kot protivrednost se prevzame koruza, deske, krompir, fižol.
Kompanjona
iščem, ki razume mlinsko obrt, blizu mesta nekje na Štajerskem, s primer, kapitalom. - Naslov pove uprava lista pod (t. 1591.
"ШГшоГ
lep nizki, ima naprodaj večjo množino po ugodni ceni tvrdka PETER ŠETINA, Radeče — Zid. most.	1677
SODNA DRAŽBA STEKLENEGA PULTA
(konkurznega sklada E. M a 1 h a p e) v skladišču »Balkana« 10. marca ob pol 9. uri zjutraj.
Oido p f oda? i
HHSHH—HHHHHHBH
Malo POSESTVO
z gospodar, poslopjem, v bližini mesla, kupim do 60.000 Din. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Malo posestvo« št. 1664.
Kupim 500 do 1000 m
poljskega tira.
Ponudbe staviti na Ing. Fran Tavčar, d. z o. z., LJubljana, Breg štev. 8.
елдапак® ABONENTE sprejmem na dobro hrano po 6 Din. Naslov v upravi; št. 1646
FfSlnartl!
Rž, proso, ajdo In Ječmen kupite najceneje prt
A. VOLK, LJUBLJANA
veletrgovina Шп tn moke.
Na dobro hrano
domačo, se sprejmejo abonentt. Cena po dogovoru. - Ahacljeva c- 5 — Urška Markovič, gostilna Anton Maver.
XBRËCELJ
trgovina z lesom in : premogom :
na drobno in na debelo
—	se priporoča po solidnih cenah. MARIBOR
—	Koroška cesta it. 49.
Foto M. Japelj
Maribor
Aleksandrova c. И. 25/Ш.
nudi lepe slike in zelo Јв^- poceni. "9C
Priporočam veliko zalogo
modrecev,
otoman — vsakovrstnih mrež, zložljivih postelj, divanov itd. — Velika izbira žime, atrika (See-gras), vedno v zalogi in najcenejše prodaja
Franc Jager
tapetnik, Ljubljana, Sv. Pctn nasip 29 — poleg Zmajskega (prej mesarskega) mostu.	1305
ta
Uradništvo in uslužbenci državnega zdravilišča Rogaška Slatina naznanjajo, da je umrla gospodična
Lma Ravnikar
arhivska uradnica
v najlepši mladosti 25 let. — Pogreb nepozabne koleginje se bo vršil v sredo 9. marca ob pol 4 popoldne iz drž. bolnice v Ljubljani. — Blagi pokojnici ohranimo hvaležen in časten spomin. Rogaška Slatina, 6. marca 1927.
Pri slabi prebavi
želodca.
zaprtju telesa, napihovanju črev, hemeroidih, slabotnem delovanju čre-ves, arteriosklerozi itd. izborno deluje kri osvežujoči in kri čistilni „Planinka" zdravilni čaj, ker 1. raztopi tuje snovi v človeškem telesu, 2. jih odpravlja iz telesa in 3. oječa iu obnovi ves organizem. Dobi se v vseh lekarnah. Kjer ga pa ne bi dobili, vpošljite Din 20 direkno na lekarno: Mr. BAHOVEC, nakar se vam vpošlje 1 orig. paket „PlaninKa" čaja breznadaljnih stroškov. Generalni depot ra Marihor: Lekarna Mr. Vidmar
PLAN	INKA*
Г1.Д	11ЧП«
m ■ v*	IU
PSfe
Javljamo tužno vest, da je včeraj preminula gospodična
Lina Ravnikar
arhivska uradnica.
Blago pokojnico, ki si je s svojim pridnim delom pridobila zasluge za naše drž. zdravilišče, bomo ohranili v hvaležnem spominu. Rogaška Slatina, dne 6. marca 1927.
Ravnateljstvo drž. zdraviliška Rogoška Slatina.
Potrti neizmerne boli javljamo vsem sorodnikom in znancem neutolažljivo vest, da je naš srčnoljubljeni in nenadomestljivi sin, brat in svak, gospod
мшчизж: ODDA SE
v najem gospodarsko poslopje s hlevom, kletmi in potrebnimi shrambami. Polje in travniki so poleg poslopja. Pripravno za mesarjn, zidarskega ali tesarskega mojstra, sploh r a vsak»g* obrtnika. • Travmiki •* eventelno oddajo iami. Poizve s« n* Dolenjski cesti 72.
Ludovik Čuk
včeraj 6. t. m. ob 4 popoldne, previden s tolažili za umirajoče v cvetu mladosti izdihnil svojo prcbla'o dušo.
Pogreb nepozabnega nam pokojnika se vrši jutri 5. t. m. ob 4 popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče v Postojni.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v domači farni cerkvi in v Ljubljani.
Ljubljana - Postojna, 7. marca 1927.
Globoko žalujoči rodbini ČUK — KIKELJ.

temu možu
.4
vidi se
da nosi
potpetnîké^
PREČAST. DUHOVŠČINI
priporoča svojo bogato zalogo sukna, kamgarnov, drapé in satinov za obleko, talarje in površnike
specialna tovarna za samostansko sukno GEBR. MEHLER, St. Josephs - Weberei Tirscbenreuth, Bayera,
Tvrdka šteje že precej, število odjemalcev v lavant škofiji.	Vzorci se vpošljejo n« zah^çvo
______r
Na debelo I	Na drobno I
A. BERDAJS, Maribor
trgovina z meîanim blagom In semeni
Telefon 351.	Telefon 351.
priporoča svojo veliko izbiro
deteljnesa, travnega, vrtnarskega In cvetličnega semena najboljše kakovosti.
Zaloga Tomaževe žlindre in kalijeve soli. Ceniki na razpolago! Častno priznanje 18861 Ustanovljeno 18691
Razpis službe stražnika.
Mestno županstvo v Krškem razpisuje službo občinskega stražnika. Prednost imajo osebe, ki so že služile kot stražniki ali orožniki in so muzikalično izobraženi. Lastnoročno spisane prošnje, opremljene s potrebnimi prilogami in z navedbo plačilnih zahtev, jo vložiti do 20. marca 1927.
MESTNO ŽUPANSTVO V KRŠKEM, dne 4. marca 1927.
Otvoritev čevljarske delavnice!
"Naznanjam, da sem poleg svoje trgovine s čevlji
otvoril še špecijatao delavnico za popravilo čevljev.
Sprejemajo se v popravilo čevlji vseh tovarniških znamk in popravila snežnih čevljev ter tudi izdelava vseh vrst čevljev po meri.
Vsa dela se ievršnjejo pod todstrom pri-inanega strokornjt ka g. M. Peternela.
Naročila in popravila se sprejemajo т trgovini čevljev, Sv. Petra cesta 6.
Se priporoča
H.TREBAR
LJubljana, Sv. Petra cesta 6.
Špecerijska trgovina
e. kjvez
Celje, Olavnl trg št. î©
kupuje vse deželno pridelke kakor: fi&ol, kumno, janež, kuhano maslo, vosek, strel, orehe, suhe gobe Itd. po nojvl$|i ceni,
( Z* JuftMlovuuko tiskarna v Liubliaai; Karel
izdajatelj: dr, Fr. Kolovec.
Uradniki Franc Тегм^кт,