številka 9 / letnik 58 / Ljubljana, 4. marec 1999 Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov w Slovenije Pogajanja so se začela spodbudno Ta torek so se po daljšem premoru sestali predsedniki socialnih partnerjev in začeli pogajanja o približeva-nJu pogledov na pokojninsko refor-m°; Iz skopega skupnega sporočila Za Jaynost je jasno le to, da se bodo Pogajalci prihodnji teden sestali dva-krat. Iz tega sklepamo, daje na po- gajalsko mizo prišlo nekaj novih možnih rešitev, kijih bo treba še temeljito proučiti, če naj bi dosedaj sprti partnerji kmalu prišli do kompromisa. Kompromis pa je seveda mogoč le, če nobeden od partnerjev ne drži fige v žepu, da reforme sploh ne bi bilo. \Z Čestitamo za S. marec, mednarodni dan žena niu°S,t.anju se 33f delavcem proizvodne enote Industrije usnja Vrh-Ve*a t IUVJ obeta katastrofa. Ker je IUV v postopku prisilne poravnanj’ 80 vs' delavci v Šoštanju prejeli odločbe o enomesečnem čakavci na. delo. Dve tretjini delavcev naj bi po novih pogodbah nadalje-Ve-° de,° “do nadaljnjega”, kot piše na pogodbah. Ker pa jih velika hiu *7a *arad|’ zaprtja tovarne verjetno ne more računati, da bodo ohra-služiv °’-se zbirai° pred tovarno. Informacije iščejo tudi v kadrovski bni;1’ kjer pa ne morejo dobiti odgovorov na vprašanja, ki jih naj- 1 muč'Jo. Več na strani 5 POSLANKAM IN POSLANCEM DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE I Slovenski sindikati, ki smo se danes zbrali pred poslopjem Državnega zbora Republike Slovenije, želimo s simbolnim oblikovanjem "žive delavske verige" opozoriti poslanke in poslance na enotnost naših stališč do pokojninske reforme in da predlagani zakon o pokojninski reformi vsebuje številne rešitve, s katerimi ne soglašamo! Zato vas, poslanke in poslanci Državnega zbora Republike Slovenije, pozivamo, da predlog zakona o pokojninski reformi, ki ga Vlada Republike Slovenije predhodno ni uskladila s socialnimi partnerji, vrnete v usklajevanje Ekonomsko-socialnemu svetu in ga obravnavate šele, ko bo usklajen med socialnimi partnerji! NEODVISNOST-K^nf^leracijakovih smdjkatov Slovenije z / s . predsednik: Da konfederacija sindikatov Slovenije PERGAM predsednik DuSan Rebolj NeodviS! predsednik: R, univ uur>di i r\cuuij ** TVmo-v. (fUv^ . mi sindikati Slovenije \ Imk Rosiko Plohl \ < Rosiko Plohl Sindikat zdravstva m socialnega varstva Slovenije predsednica: Nevenka Lfekše — Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije -SVI2 predsednik: Branimir Štrukelj Sindikat pridobivanja en&getAih surovin Slovenije j predsednik: Franc Dn Policijski sindikat Slovenije Izvršni sekretar Zdravko Melanšek (k % Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije predsednica Jelka Černivec . Zveza svobodnih sindikatov SJovemje predsedmk ofišan SemolijtV —._______ V Ljubljani, 25. februarja 1999 Faksimile izjave, ki so jo predsedniki sindikatov podpisali pred parlamentom 25. februarja Več na 2. in 3. strani fj ***"'*...... V* *»>« NM. Internacionalo in angleško delavsko pesem so udeleženci zbora v Kinu Uni- Rajko Lesjak je takole povedel kol°' on poslušali stoje. Vžgale so zlasti besede o tem, da bomo v Zvezi skupaj no pred parlament. močnejši. Bilo je spet zelo rdeče in vroče! Skupni protestni shod večine slovenskih sindikatov seje začel v dvorani Kina Union v Ljubljani, kjer so se zbrali člani Svobodnih sindikatov. Pravo vzdušje med udeleženci, ki so prišli z zastavami, kapami, transparenti, ragljami in piščalkami, je ustvarila tudi glasba. Internacionalo in angleško delavsko pesem Solidarni bomo vedno, so udeleženci poslušali stoje. O razlogih za shod in sklenitev žive verige okoli državnega zbora jim je spregovoril predsednik Dušan Semolič. Rajko Lesjak pa jih je seznanil z organizacijo protestne akcije, v kateri poleg Svobodnih sindikatov sodeluje še osem drugih sindikalnih organizacij. Pred dvorano in na ploščadi Ajdovščina so se 1300 članom Svobodnih sindikatov, ki sta jih vodila Dušan Semolič in Rajko Lesjak, pridružili še člani drugih sindikatov. Skupaj so oblikovali kolono, kije po Slovenski in Šubičevi cesti krenila pred parlament. V koloni in pred parlamentom je bilo skupaj 3000 udeležencev. Pred kolono je hodila skupina amaterskih igralcev Cinkarne Celje, vodja Lenart Horvatič, in uprizorila “državni cirkus”. Lenart je bil oblečen v delavca, njegovi kolegi pa v državne uradnike in so ga kot lutko na vrvici vlekli vsak na svojo stran. Iz Lenartovega megafona so prihajale težke obtožbe na račun države, kije pripravljena delavce izkoriščati do pozne starosti, mladim pa ne omogoča, da bi delali. “Živalsko sem garal 40 let, zdaj pa o moji usodi odločajo mladi lenuhi,” je bentil Lenart. Jezil seje tudi na študetsko populacijo, saj bo do pokoj- Parlament v živem obroču tritisočih sindikalistov Glavna tarča na transparentih je bil minister Tone Rop. “Državni cirkus” je vodil Lenart Horvatič. nin prišla lažje kot delavci v proizvodnji. Lenartova skupina je državni cirkus igrala tudi pred vhodom v parlament, ki so ga udeleženci dvakrat obhodili. Predsedniki sindikatov so pred parlamentom podpisali skupno izjavo, s katero od poslancev zahtevajo, naj predlog zakona o pokojnin- skem in invalidskem zavarovanju vrnejo ekonoi° sko-socialnemu svetu v uskladitev. Poslancev, ki jim je bilo vse to zlasti namen) no, ni bilo kaj dosti videti. Izjema je bil le Vince0 cij Demšar, SKD, ki pa je pred igralci in drugi0’ protestniki kmalu pobegnil. Več drugih posla°ce ■NMMMM MBHHHMBDNMMMMI ■MMM r ....................... nikTomaž Kšela • Naročnina, tel. 327-697 • Posamezna številka stane 230 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: Delo TČR d.d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-5569 pN*1« kije bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSSS. v l iV l-j I Vil 11'M1 Dalmatinova 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 310-760 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 321-255, novinar ured- SEDEM dni v sindikatih smo videli šele po končanem shodu, ■ 0 80 se udeleženci mirno in dostojanstveno razšli. Nekaj po 12. uri je Pnsla tudi Ana Majda Kregelj Zbač-. . ’ Predsednica matičnega odbora za uelo pn državnem zboru, ki bo ta te-en začel obravnavati predlog zako-a o pokojninskem in invalidskem žalovanju. Naletela je le še na Duša-H ' emoliča in ga prepričevala, naj pri-v® "Jenemu odbom ob 13,30 obrazlo-j.kaJ zahtevajo sindikati. Semolič J> je povedal, da so kolegi že odšli in da nima pooblastila zastopati vseh sindikatov. Predsednica odbora seje zaradi tega odločila vse sindikate povabiti po telefaksu. ta zdravstvene nege, prišli smo tudi štirje novinarji. Po desetminutnem čakanju smo vsi odšli, saj ni bilo nikogar od poslancev. Za predsednico odbora pa smo neuradno izvedeli, da naj bi se zadržala v restavraciji državnega zbora. F. K. Na to povabilo sta se odzvala Du-i Semolič in Saša Kotar iz Sindika- Dolenjci gredo mimo Name. Pušan Semolič, predsednik ZSSS: „e nas politika ne bo upoštevala, se ji slabo piše Pred letom dni smo Svobodni sindi-kati Z Zborovanjem na Jrgu republike zrušili dva najbolj nevarna predloga iz i knjige o reformi Pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Mislim na dru-8‘ (naložbeni) steber m to, da bi moški in zenske v imenu enakopravnosti morali delati do 65. leta. Žal Poseje zli duh bele knjige kasneje prese-1 v predlog zakona 0 Pokojninski reformi. Gre za določbe, ki bi prizadele zlasti tiste, ki 0 začeli delati mladi, praviloma v gospodarstvu. Svobodni sindikati sf jemu najbolj upiramo, saj bi bilo krivično, če delavci po 40 letih ^ela ne bi mogli dobiti polne pokojnine. To je ključna točka, kjerSvo-°ani sindikati nasprotujemo predlogu zakona. Oa se temu upiramo, nam ni treba hoditi v Rim ali Amsterdam, z.a-/>s. ca’ da pogledamo, v kakšnih razmerah delajo delavci v naših fabri-l'Tistim, ki nam očitajo, da smo demagogi, reforma ne bo škodova-a' Te sreče pa delavci in delavke, za katere nam zlasti gre, žal nimajo, ffavijo, da so razmere pri delu zdaj res slabe, da pa je prehodno obdobje in da bo boljše, da bo tudi več dela. Temu, preprosto pove-aijo, ni mogoče verjeti. Vemo pa, da je delo vedno težje, da so norme aziatske, da starejši elavci komaj zmorejo to, kar delodajalci zahtevajo od njih. Medtem Pa za mlade dela ni. In to je podoba Slovenije. Državni zbor sprejema zakone, ki so do delavstva vedno bolj ne-Pr,jazni. Tak primer je , Kebričev zakon, enako slabe so spremembe '■(ikona o zavarovanju za primer brezposelnosti. Spremembe v pokojninskem zavarovanju so usmerjene zlasti proti e lav kam. Dlje bodo morale delati tudi zaradi tega, ker bodo sicer Pokojnine nižje. delodajalci, ki predlog zakona hvalijo in opozarjajo na zamudo pri nje-Sovem sprejemanju, še zdaj niso odgovorili na naše vprašanje, ali bodo s arejšim delavkam in delavcem, naprimer pri 63 letih, sploh dajali delo. Vlada skupaj z delodajalci pravi, da sedanji pokojninski sistem ne 0 Preživel, če ga ne bomo takoj spremenili. Hkrati govorijo, da bo-° spremembe postopne. Naj se zmenijo, kaj od tega drži. ‘o, da imamo 126.000 brezposelnih, je naša stalnica, to ni problem vrope. Zmanjšanje števila brezposelnih je naša pot iz krize. Slovela potrebuje zlasti nova delovna mesta. Ta proračunski problem je nastal leta 1996, ko se je vlada odloči-U' “a zavarovanci in delodajalci ne bomo plačevali več enakega 15-astotnega prispevka, da bodo delodajalci plačevali le po osem od-otkov. Zaradi tega je v pokojninski blagajni nastala luknja. Zanjo je riya vlada, ki je to predlagala, ne delavci in sindikati. . z jrianjšanje števila brezposelnih je naša pot iz krize. Slovenija po-n ■(e plasti nova delovna mesta. . Država je pred kratkim 600 ljudem, starim od 40 do 45 let, omogo-uPokojitev. To ni prav, saj račun plačujemo vsi. . Danes gremo pred parlament zato, ker nas vlada, kjer smo že bili, 1 Poslušala. Od poslancev bomo zahtevali, naj zakon vrnejo ekonomsko-jjj^dnemu svetu. Če nas politika ne bo upoštevala, ji res ni pomoči. Ana Majda Kregelj Zbačnik je Dušana Semoliča takole povabila na sejo odbora. Ko je prišel, je ni bilo nikjer. Protestni zbor sindikata! Pozor, pozor, poslušaj nas državni zbor. Zahteve sindikalne za delavca edino so realne. Verjeti ni mogoče, kaj vlada delavcem storiti hoče. Za dolgoletno pridno delo takšno kazen naj bi zdaj sprejelo. Bela knjiga najslabše je berilo, kar delavstvo je kdaj dobilo. Uničena bodočnost naših bo otrok, saj ti ostali bodo praznih rok. Poslušaj, vlad,a še enkrat naše prošnje, odpri razum in tudi napolni naše mošnje. Mi vsi bili smo vaši volilci, a vi slabega življenja krivci! Minil enkrat vaš bo mandat, premislili si bomo mi še do takrat! Marija Nuhovič 0 f 'i.. Ch »za:;: t>CiT4v4 Verigo so začeli predsedniki sindikatov. Delavke in delavci Mure o pokojninski reformi Ce bi morale delavke po novi pokojninski zakonodaji delati do 35. leta starosti, delavci pa do 65. leta, kakor to predlaga slovenska vlada, bi bili še posebej prizadeti zaposleni v tekstilni industriji, kjer je delo zelo intenzivno Predlogi za zvišanje starostne meje za upokojitev so nepošteni do delavk in delavcev, ki so mladost pustili v tovarnah in težko. Tako o predlagani pokojninski reformi menijo delavke in delavci največje tekstilne tovarne v državi - murskosoboške Mure. Visoke norme “ubijajo” delavce Andrej Smolko: Pri pokojninski reformi moramo misliti tudi na višino pokojnin, saj delavci nimajo dovolj visokih plač, da bi varčevali za varno starost. “V našem obratuje med zaposlenimi velika večina žena,” pravi delavec in sindikalni zaupnik Andrej Smolko iz Murine tovarne v Gornji Radgoni. “Čeprav je povprečna starost zaposlenih v našem obratu okoli 35 let, je že danes mogoče reči, da delavke nikakor ne bodo zmogle opravljati svojega dela do 63. leta, moški pa ne do 65. leta starosti. Že doslej seje morala večina delavk in delavcev predčasno upokojiti, saj so imeli težave s hrbtenico, s krčnimi žilami, z rameni ter z drugimi sklepi. Delo v tekstilni in konfekcijski industriji je namreč izredno težko, saj delavec opravlja svoje delo leta in leta ob enaki drži in z enakimi gibi. Zato bi lahko na prste ene roke preštel delavke in delavce, ki so odšli v pokoj po redni poti.” Andrej Smolko meni, da starostne meje za upokojitev za tekstilne delavke in delavce ter za delavce s podobnimi poklici nikakor ne bi smeli povečati. “Še zlasti to velja za delavke. Da bi morale delavke, ki so hkrati še žene in matere, delati za tekstilnimi ali šivalnimi stroji na tekočem traku do 63. leta starosti, lahko predlagajo samo takšni ljudje, ki tekstilne tovarne še niso videli od znotraj! Če bi jo, česa tako nehumanega zagotovo ne bi mogli predlagati!” Pri pokojninski reformi bi morali po besedah Andreja Smolka razmišljati tudi o višini pokojnin, saj so danes plače v industriji tako skromne, da delavci ne morejo varčevati za varno starost. “Še posebej skromne so plače v tekstilni industriji in dmgih delovno intenzivnih in uzvozno usmerjenih podjetjih. Mura uspešno posluje, vendar so tudi pri nas tako skromne plače, večina delavcev z njimi komaj preživi mesec, kaj šele da bi varčevala za starost. Osnovno pokojninsko zavarovanje, ki mora temeljiti na medgeneracijski solidarnosti, mora biti takšno, da bo lahko vsak upokojenec s pokojnino lahko normalno živel." Po S mol ko vem mnenju bi morali primerne pokojnine zagotoviti tudi tistim delavcem, ki so se zaradi poklicnih bolezni, izčrpanosti ali poškodb pri delu prisiljeni predčasno upokojiti. “Zavedati se moramo, da so danes razmere v tekstilni industriji vseskozi nenormalne: norme so visoke, roki kratki, planiranih dopustov delavci skoraj nimajo, tempo dela pa je tako hiter, da človek nima časa za kratek oddih ali rekreacijo med delom. Ob takšnih pogojih dela bo tudi v bodoče veliko ljudi omagalo, preden bodo dopolnili 35 oziroma 40 let delovne dobe.” Sicer pa po mnenju Andreja Smolka delavci takšnega tempa, kakršen je danes v naših izvozno usmeijenih tovarnah, ne bodo več dolgo zdržali. “Počasi bodo morali tudi naši politiki in me-nedžeiji postati bolj odločni v pogajanjih s part-nerji iz Evropske unije. Na vse, kar zahtevajo od nas, ne bomo mogli večno pristajati, saj ima tudi zmogljivost delavcev svoje meje!” Tekstilne delavke se počutijo prevarane “Delavke in delavci v naši tovarni v načelu ne nasprotujejo pokojninski reformi, saj se vsi zavedamo, daje nujna,” pravi delavka in sindikalna zaupnica v Murini Tovarni moških oblačil Slavica Meglič. “Vendar pa so vse zelo prizadeli predlogi ministrstva za delo in vlade, naj bi delavke za polno pokojnino delale do 63. leta starosti in delavci do 65. leta starosti ne glede na delovno dobo. Pri nas je veh delavk, ki so začele delati že s 15 oziroma leti. Pri 50 letih so takšne delavke iztrošen • Zato se počutijo izigrane, ko morajo sedaj P° slušati predloge, kako naj bi delale še 13 • Potemtakem bi morale takšne delavke za p°la pokojnino delati 48 let!! Ali si tisti, ki to pre lagajo, sploh lahko predstavljajo, kaj p®1716 ni za tekočim trakom delati toliko let!'? Slavica Meglič meni, daje predlog vlade i zvišanje starostne meje za upokojitev nepošte do delavk in delavcev, kisov naših tovarnah Pu stili svojo mladost. “Od vlade in parlamenta mo ramo zahtevati, da takšnim delavcem omog°c upokojitev, ko zberejo 35 oziroma 40 let delovn dobe. Poleg tega pa bi bilo treba delavkam v teKS tilni industriji dati še bolj ugoden status. Ne ^ bilo pošteno, če bi tekstilne delavke in delav izenačili z delavci v negospodarstvu. DelavC1 negospodarstvu, ki to želijo, lahko zaradi me ne delajo v pisarnah tudi do 80. leta, če jim1 dopuščajo moči. Nikakor pa česa podobnega n mogoče terjati od delavk in delavcev v pj°* vodnji, kjer so pogoji dela izjemno težki.’ “Opozoriti moram tudi na dejstvo, da Je tekstilni industriji največ invalidov. Delavk in delavce način proizvodnje dobesedno ' v to, da postanejo invalidi. Mnogi že danes ve do, da bodo čez desetletje ali dve invalidi,” pra vi Slavica Meglič. “Pri našem delu najbolj K pijo roke, hrbtenica, ramenski sklepi in vra-zadnje čase pa se čedalje več delavk in delavce zdravi tudi zaradi psihičnih težav. Pritisk nora in hitrega tempa delaje neverjeten. Deloda jalci oziroma tuji partnerji želijo iz delavce iztisniti največ, kar se da, pri tem pa nihče n pomisli na posledice, ki jih bodo občutili d lavci in posredno tudi celotna država.” Slavica Meglič je prepričana, da povprec6 tekstilni delavec danes ne more nič pri hran ti za varno starost. “Država za tekstilce in de lavce v drugih delovno intenzivnih panoga Slavica Meglič: Sindikati in delavci moramo enotno nastopiti proti nesprejemljivim predlogom vlade nima nobenega posluha. V takšnih pogojihs naše plače tako skromne, da z njimi večina k maj preživlja dmžine. Pri nas se ta čas dejansk borimo za preživetje, na varčevanje za staro pa niti pomisliti ne upamo!” * “Svobodne sindikate čaka še dolga inte ka borba, če želimo hoteli doseči, da bo P° kojninska reforma poštena do delavcev,” je P1?: pričana Slavica Meglič. “Vendar pa v tej h°r ^ ne smemo popustiti. Če bo treba, se moranj zateči tudi k državljanski neposlušnosti. S' dikati in vsi delavci se moramo poenotiti odločno nastopiti proti nesprejemljivim pre logom vlade, saj gre za reformo, ki bo odi _ čilno vplivala na življenje večine delavce^ Tomaž 8= SESEMDNIV SINDIKATIH Soštanjsko usnjarno Več kot 200 delavcem se obeta Katastrofa I azPoloženju med 331 zaposlenimi v Prelog. ni en°ti Šoštanj, ki posluje kot družba z "ika rl'1'1 ot*S°vornostjo Industrije usnja Vrh-Li d' d- (IUV), smo se pogovarjali s sindi-Vd azaupnico Rezko Radovan, referentom jeni k L?jzetom Glasenčnikom in sekretar-teksn m-H^ne^a odbora sindikata delavcev Atni ' • 'n usnJarskopredelovalne industrije bil-. r°;Lem Kranjcem. Po njihovih besedah je ta ]Q7c * ), cene sadja (3,2 %), zelenjave ,1 %). Šest košaric življenjskih potrebščin tri- in štiričlanske delavske družine je bilo februarja dražjih za 0,42 do 0,47 %. V en^ letu so se podražile za 5,06 do 8-32%. .- Strokovna slU^ SINDIKALNI zaupnik št. 9 / 4. marec 1999 1 •J? 9 je sc do vprašanja, kaj pomeni zg asiti se’, ni natančnejše opre-*11°. saJ je samo ugotavljalo, da htZn, n' navajal, daje izrecno za-val, da ostane na delu do dokonč-osti sklepa, to pa verjetno zaradi °jega smiselno izraženega prav-j-v?a stališča, ki ga revizijsko so-1 ee ne sprejema, da v primeru pre-6e aijJa delovnega razmerja po prvega odstavka 100. čle-ugovor do dokončne odlo-• delodajalca ne zadrži izvršitve in?i,0rej v teh primerih določba D' njena ZDR ni uporabljiva, i ^nvizijsko sodišče zato meni, da ht v zavrn'tev tožnikovega za-evka materialnopravno vsaj prehranjena, saj drugostopenjsko so-sce zaradi nepravilne uporabe 11° °čb 106. člena ZDR ni ugotav-Jai°. ali se je tožnik na delo de-j nA"° vrnil in želel delati, pa mu odo to preprečeno s strani tone stranke, ali pa je šlo samo za , rnialri0 zglasitev pri toženi stran-' 0 Pomeni, daje bilo zaradi 01 ne uporabe navedenega pred-f'?a ln posledično tudi določbe 6. ZriB prvega odstavka 100. člena jan•!k neP°P°lno ugotovljeno de- 5*nižanje osnovne Plače za podlagi fplošnega akta Prodajalca I ^iCl^ cenJeni rev‘ji št. 6 z dne p ' februarja t. I. je bil v rubriki rovna mnenja in nasveti na stra-1 objavljen odgovor, ki mu ni celoti pritrditi. za pravno vprašanje (ne)-ln?Znosti spreminjanja plače, do-ieCfe!e y pogodbi o zaposlitvi, če x , “ spremenjen pravilnik o pla-b delodajalca. Iz vprašanja ni in'/ ti,z' kako sta se delodajalec t jfevec dogovorila glede uskla-Vanja v pogodbi določene osnov-pl P}a^e v tolarjih. Pri določitvi ^ace gre mmre£ za tipično pogod-no dogovorjeno pravico oziro-obveznost, ki se v času veljav-v [Pogodbe spreminja. Zato se n jf/?1' P°8°db določa, da se plača Qi tajuje na podlagi v splošnem (i.u določenih pravil (pravilnik o (v,?Vn‘h razmerjih, pravilnik opla-P kolektivni pogodbi). ,. Znano tudi, na čem temelji pr ltey> da spreminjanje plače v Sptjfeiku o plačah ni v skladu s H d, sklicujoč se na njen ■ *len. V 3. odstavku tega čle- PRAVNA MNENJA IN NAOVETI Piše: Katarina Lavrin, dipl, iur. Neenakomerna razporeditev delovnega časa Ali lahko delavec, ki ima 40-urni delovni teden, dela po začasni prerazporeditvi delovnega časa nekaj tednov manj, nekaj tednov pa več kot 40 ur na teden? Ali določilo o prerazporeditvi delovnega časa pomeni, da se delovni čas prerazporeja samo v okviru enega tedna (torej en dan več, drugi dan manj ur, vedno pa točno 40 ur v tednu)? Štirideseti člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) v prvem odstavku določa, daje lahko delovni čas med letom neenakomerno razporejen, če to zahtevajo narava dejavnosti oziroma organizacija dela, boljše izkoriščanje delovnih sredstev, smotrnejša izraba delovnega časa ter dokončanje določenih del oziroma nalog v določenih rokih. Tretji odstavek istega člena pa na je le določeno, da osnovna plača delavca za poln delovni čas, vnaprej določene delovne rezultate in normalne delovne pogoje, s katerimi je bil delavec seznanjen pred sklenitvijo delovnega razmerja oziroma pred razporeditvijo, ne more biti nižja od izhodiščne plače, določene v tarifni prilogi te pogodbe. Le če bi se v pravilniku in posredno s tem tudi v pogodbi določila tako nižja plača, pravilnik ne bi bil v skladu s SKPgd. Odgovor na zastavljeno vprašanje bi se tako moral glasiti, da je delodajalčevo ravnanje bilo pravilno, kolikor z znižanjem osnovne plače v svojem pravilniku ni le-te znižal pod raven, določeno v SKPgd in kolektivno pogodbo dejavnosti, če ta določa višjo raven in če sta se stranki s pogodbo o zaposlitvi dogovorili o usklajevanju plače (tudi navzdol, ne le navzgor) skladno s pravilnikom o plačah. Le če takšne določbe pogodba ne vsebuje, je enostransko znižanje plače delodajalca nepravilno. Ali pogodba vsebuje takšno določilo, pa iz vprašanja ni razbrati, zato tudi ni moč kategorično trditi, da je delodajalec ravnal nezakonito. V pričakovanju, da vaši bralci dobijo popolne in strokovno utemeljene odgovore na postavljena vprašanja, Vas lepo pozdravljam. Drago Mežnar, direktor Inštituta za delovna razmerja določa, da se pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa po prvih dveh odstavkih 40. člena upošteva določen polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost delavca v obdobju, ki ne sme biti daljše od enega leta. Če je v pogodbi o zaposlitvi določen 40-urni delovni teden kot polni delovni čas, to pome- ni, da mora delavec delati povprečno 40 ur na teden, torej enkrat manj, drugič več - ti presežki in manjki pa se morajo izravnati v obdobju enega leta. Pri določitvi delovne obveznosti za konkretno obdobje je potrebno upoštevati zakonske določbe o dnevnem in tedenskem počitku, v okviru tega pa se delovni čas lahko neenakomerno razporeja. Določba, da se delovni čas lahko neenakomerno razporeja, ne pomeni, da se razporeja v tedenskem okviru 40 ur, torej da bi delavec delal npr. 3 dni po 10 ur, dva dni pa po 5, kar bi v tednu skupaj zneslo neenakomerno razporejenih 40 ur. Ta določba pomeni, da lahko delavec nekaj tednov dela npr. 30 ur na teden, potem nekaj tednov 50 ur (pač glede na potrebe delovnega procesa), v celem letu pa mora opraviti povprečno 40 ur na teden (seveda ob upoštevanju določb o dnevnem in tedenskem počitku. Sindikalna lista Marec 1999 Gospodarske dejavnosti Javni sektor* (temelj je SKP za gospodarstvo) (nekdanje negospodarstvo) Prvi del SIT SIT 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 3.693,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 1.846,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.285,00 2. Kilometrina (od 27. 3. 1998 dalje) 35,94 35,94 3. Ločeno življenje 66.025,00 53.909,00 4. Prenočišče - Povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu. ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 1. 1999) - po SKPGD (na delovni dan) 537,00 537,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let 53.311,00 45.321,00 - za 20 let 79.967,00 67.981,00 - za 30 let 106.622,00 90.641,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 330.126,00 495.198,00 oziroma dve plači delavca, oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje če je to zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči - po SKPD - ob smrti delavca 99.038,00 90.641,00 - ob smrti v ožji družini 49.519,00 - 4. Minimalna plača (od 1. 1. 1999) 68.233,00 68.223,00 5. Zajamčena plača 39.082,00 39.082,00 6. Regres za letni dopust - najmanj 102.000,00 84.800,00 - delavci s plačo pod 110.000,00 SIT na mesec 102.000,00 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. 3. Regres za prehrano je v januarju nižji za 11,00 SIT na dan zaradi nižje rasti cen prehrambenih izdelkov v decembru v primerjavi z junijem 1998. Predlog za usklajevanje regresa za prehrano dvakrat na leto in z rastjo cen prehrambenih izdelkov je naš. Če bi veljala eskalacija kot za izhodiščne plače, bi bil regres za prehrano tudi v drugem polletju lani 517,00 SIT na dan. Za januar pa bi se povišal na 545,00 SIT. Dejansko smo lani imeli regres v višini 548,00 SIT na dan. Z gotovostjo ocenjujemo, da bo po prvem polletju znesek iz januarja v višini 537,00 SIT usklajen na višji ravni. 4. Regres za letni dopust za letos še ni določen, zato je zapisan dosedanji znesek. Strokovna služba ZSSS 10 ^7 ^ TTTTirTTT, 5t. 9/4. marec 1999 gospodarjenje Nagrade so odsev kakovosti gospodarstva Svečana podelitev nagrad GZS. Na sliki dobitniki iz srednjih in velikih podjetij: od leve proti desni Anton Turnšek, direktor Pivovarne Laško d. d., Branko Selak, direktor Marmorja Hotavlje, Andrej Mesarič, generalni direktor Hen-kel Slovenija, Kristina Kobal, predsednica uprave Gorenjskega tiska in Viljem Glas, direktor Lisce. Podeljene letošnje nagrade Gospodarske zbornice za gospodarske dosežke trajnejše vrednosti V minulem tednu je Gospodarska zbornica Slovenije podelila letošnje “Nagrade GZS za gospodarske dosežke trajnejšega pomena” desetim slovenskim gospodarstvenikom v dveh kategorijah glede na velikost podjetij, kijih vodijo: petim menedžerjem iz srednjih in velikih podjetij in petim lastnikom in menedžerjem malih podjetij. Predsednik komisije za podelitev nagrad Edvard Svetlik je ob tem dogodku dejal, daje veliko število kvalitetnih predlogov odsev kakovosti slovenskega gospodarstva. Komisij a je morala oceniti 21 predlogov za podelitev nagrad menedžerjem srednjih in velikih podjetij in izbrati izmed trinajstih predlogov za mala podjetja. Ocenjevala je s pomočjo kar tridesetih meril, med katerimi je seveda glavno težo nosila poslovna uspešnost, med njimi pa so bila tudi skrb za okolje, zadovoljstvo zaposlenih, zadovoljstvo kupcev itd. Skupna značilnost podjetij nagrajenih menedžeijev je, da so vsa nosilci certifikatov standard ISO 9000, vsa so veliki ali dokaj veliki izvozniki, vsa imajo jasno raz- vojno strategijo in vsa imajo dobro kadrovsko sestavo. Nagrade GZS gospodarstvenikom so pri nas z 31 -letno tradicijo naj starejša oblika priznanj za dobro gospodarjenje. Morda so se vedno tudi najprestižnejše in P° besedah predsednika GZS Jožka Čuka najbolj nevtralno, najbolj objektivno priznanje, kljub številnim novim nagradam podjetnikom in gospodarstvenikom, ki so se pojavile v zadnjih letih, vključno z republiškim priznanjem za poslovno odličnost. Letos so nagrade dobili poleg že omenjenih menedžerjev srednjih in velikih podjetij še Jadranka in Drago Lemut, direktorica m lastnik podjetja LE-Tehnika d. o. iz Kranja, Igor Pečovnik, direktor podjetja Pečovnik d. o. o. iz Velenja, Stanko Šinko, direktor podjetja Form Tehnik d. o. o. iz Jesenic na Dolenjskem, Vladimir Wravor, direktor podjetja Wravor d. o. o. iz Stranic, ter Milena m Cvetko Zadravec, direktorja podjetja Hobby program d. o. o. in Sera d. o. o. iz Hoč. B. P- Država zapleta prodajo Tama Minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja in direktor Slovenske razvojne družbe Bogdan Topič sta se s predstavniki MTI Evropa iz Maribora dogovorila, naj bi podjetje MTI Evropa sklenilo tri pogodbe o nakupu Tama in družb, nastalih iz njega (podjetij MPP). S prvo pogodbo, ki naj bi jo podpisalo s stečajnimi organi, bo podjetje MTI Evropa postalo lastnik celotnega premoženja nekdanjega Tama. Za to bo moralo podjetje po sklepu sodišča plačati 10,5 milijarde tolarjev do konca julija. Z drugo pogodbo naj bi podjetje MTI Evropa pridobilo lastništvo nad družbami MPP, ki so v lasti Slovenske razvojne družbe. Na podlagi cenitve vrednosti teh podjetij sedaj potekajo pogajanja o ceni, po kateri naj bi podjetje MTI Evropa omenjena podjetja kupilo. S tretjo pogodbo pa naj bi podjetje MTI Evropa uredilo svoje odnose s slovensko državo oziroma vlado, kije pod določenimi pogoji (ohranitev delovnih mest, nadaljevanje proizvodnje itd.) podjetju pripravljena pomagati pri oživljanju proizvodnje v Tamu in pri reševanju številnih problemov, ki se bodo v zvezi s tem pojavili. Pogajanja med strokovnjaki ministrstva, Slovensko razvojno družbo in podjetja MTI Evropa so po besedah direktorja tega podjetja Martina Budne naporna, vendar o vsebini ni dal nobene informacije, saj so se s partnerji dogovorili. da v javnosti ne bodo nastopali z ločenimi informacijami. Vsekakor pa je podjetje MTI Evropa zainteresirano, da bi pred nakupom Tama in plačilom 10-odstotne are uredilo odnose z vsemi zainteresiranimi tako, da bi lahko proizvodnjo v Tamu čim hitreje ponovno oživili. Prvega marca, ko bi moralo podjetje MTI Evropa po sklepu stečajnega senata plačati aro in pred notarjem podpisati kupoprodajno pogodbo za nakup premoženja Tama, pa se to ni zgodilo. V izjavi za javnost je direktor MTI Evropa Martin Budna pojasnil, da pogajanja s stečajnim upraviteljem Tama, s Slovensko razvojno družbo in z ministrstvom za gospodarske odnose in razvoj potekajo normalno - vsi partnerji so po besedah Martina Budne “kooperativni in tvorni”. Vendar pa MTI Evropa lahko podpiše samo vse tri pogodbe hkrati, saj sicer ob podpisu pogodb ne bodo poznali vseh pogojev za svoje bodoče gospodarjenje. V MTI Evropa zato vztrajajo, da se pogodba o nakupu Tama podpiše šele po končanih pogajanjih s Slovensko razvojno družbo in ministrstvom za gospodarske dejavnosti. Ravno pogajanja z omenjenim ministrstvom pa so očitno sporna, saj želi ministrstvo kupcu omejiti razpolaganje s Tamovim premoženjem. To pa je po mnenju Martina Budne pravno sporno. Slovenska razvojna družba je podjetju Mj Evropa že poslala cenitve svojih petih druzu MPP, ki imajo v najemu proizvodne prostore u1 tehnološko opremo Tama v stečaju, vendar pa podjetje MTI Evropa še nima vpogleda v poslovne knjige teh družb. V MTI Evropa so se odločili, da bodo Slo- venski razvojni družbi poslali vlogo za odkup treh družb MPP, ki sojih pripravljeni plačat1 takoj po podpisu pogodbe. Za te družbe z6 imajo naročila za izdelavo 550 avtobusov-Pravniki MTI Evropa se bodo še naprej usklajevali in dogovarjali s predstavniki mit’1' strstva za gospodarske dejavnosti v upanju* da bodo odpravili vse neusklajenosti. Marti)1 Budna zagotavlja, da imajo interes, da z ruj' nistrstvom za gospodarske dejavnosti podpis pogodbo, zato j e vplačalo tudi dodatni depoz' v višini 75 milijonov tolarjev za odkup Ta' ma in 20 milijonov tolarjev za naročene pr°' totipe avtobusov. . V MTI Evropa pričakujejo, da bodo v nekaJ tednih sklenili sporazum z ministrstvom za gO' spodarske dejavnosti in Slovensko razvojno družbo ter da bodo podpisali pogodbo za nakup ce lotnega premoženja Tama. Sedaj je samo še vprašanje, kaj bo na vse to rekel stečajni senat. Pravnoformalno narnr6 podjetje MTI Evropa ni več kupec Tama, k6 ni izpolnilo pogojev, ki jih je postavilo sodišč®-Stečajni upravitelj je zato že predlagal prodal Tama po delih. ^ SOUPRAVLJANJE št. 9/4. marec 1999 i»I3f^ET?7iTrTTv 11 Kako uveljavili delavske interese pM‘ ZSSS je izšla knjižica o učinkovitem zastopanju interesov zaposlenih pri delodajalcih - Priročnik za svete delavcev in sindikate v, Pred kratkim je v založbi ZSSS iz-a knjižica “Pravice delojemalcev -svet delavcev - sindikat", ki jo je na-Plsa "emški strokovnjak za področje ^^upravljanja in dober poznavalec . (ly?nskih razmer na tem področju ' Heribert Kohl. V njej je strnil svoje vnanje in prakso, upoštevaje tudi iz-jU5nJe> ki si jih je pridobil med vo-eujem izobraževalnih seminarjev za ea Vs!ce Predstavnike v slovenskih Pfdjetj.ih. Knjižica se zato odlično laPlja v vsebine izobraževalnih P,r°gramov, kijih v Zvezi svobodnih 'udikatov opravljamo na področju (Vv.Pravljanja in usposabljanja za sin-1 'uhio delo. Tako je v predgovoru 'upisal Milan Utroša, izvršni sekre-ur ZSSS za soupravljanje, in dodal, a Je knjižica delo, ki je lahko v neposredno pomoč delavskim predstavam v podjetjih. . knjižica je razdeljena na šest po-n Prvem piše o načrtovanju Podjetij in sodelovanju zaposlenih, ij'lem (na primeru iz Nemčije) za-JUci, daje bistveno načelo gospo-I ureditve in odnosov med de-odajalci in delojemalci soodločanje, 'Je definirano kot zgodnje vključeni6 zaposlenih in njihovih predstav-'kov v proces sprejemanja odloči-ev v Podjetju, še preden so odločit-e tud' sprejete. Cilj je, da bi po možnosti preprečili slabe posledice za tiste, ki jih bodo zajeli ukrepi (racionalizacije, modernizacije itd., op. p.) in da bi optimizirali delo, delovne rezultate in delovne pogoje. Takšna kultura podjetja je velika dobrina, ki jo je treba negovati in varovati, daje ne bi samovoljno uničile tradicionalne metode, ki se zgledujejo po kapitalu. V drugem poglavju Kohl piše o organizaciji dela sveta delavcev, pri čemer opredeli glavne interese delojemalcev (varnost delovnega mesta, urejen osebni dohodek, sprejemljivi delovni pogoji) in naloge sveta delavcev (nadzor nad izvajanjem zakonov in predpisov, kolektivnih pogodb, ki zadevajo zaposlene, varstvo individualnih pravic iz dela, varstvo skupin zaposlenih, kijih je treba še posebej zaščititi, ter dajanje pobud in predlogov delodajalcu). Doda pa nekaj primerov, kako naj svet delavcev ravna oziroma kako ni pametno, da deluje. Mislimo, da bo za sleherni svet delavcev pri nas zelo koristno podpoglavje o pridobivanju in obdelavi podatkov. Kohl v njem trdi, daje za svet delavcev zelo koristno, tako rekoč nujno, da se ne zadovolji le z običajnimi poročili o podjetju, kijih posreduje uprava, pač pa mora razviti lasten sistem poročanja in obveščanja na osnovi določenih kazalnikov, po- membnih za svet delavcev. Pri tem tudi nazorno prikaže, kako svet delavcev pridobi želene podatke in kako jih je treba analizirati, da bi postali argument v rokah sveta delavcev za pogajanja z upravo. Kohl na primer tudi svetuje, naj sveti delavcev ne reagirajo samo takrat, ko “so vprašani”, kajti v tem primeru bo “svet delavcev samo nadležen socialni figov list ali nujno zlo za upravo”. Svet delavcev naj oblikuje lastne predloge in se o njih pogaja z delodajalcem. Samo tako se lahko razvije pozitivno sodelovanje z delodajalcem, od katerega bodo imeli korist vsi. V tretjem poglavju avtor piše o delu z bazo za doseganje skupnih ciljev, pri čemer uvodoma omenja, daje svet delavcev samo toliko močan, kolikor ga podpirajo zaposleni. Pogoj za to pa je, da je kolektiv obveščen. Sledijo nasveti, kako organizirati zbore delavcev in kaj na njih zaposlenim povedati. Zbori delavcev naj se ne preoblikujejo v prireditev delodajalca, ampak si mora svet delavcev izboriti pravico sklicati in voditi zbore delavcev ter določiti dnevni red. V knjižici je precej prostora namenjenega sodelovanju sveta delavcev s sindikati, ki mu Kohl pripisuje velik pomen. Z dobrim sodelova- njem med obema zastopstvoma zaposlenih v podjetju se njuna učinkovitost lahko močno poveča. Kohl zato priporoča toliko medsebojnega usklajevanja in sodelovanja, kolikor je največ mogoče, ter toliko delitev nalog in raznolikosti metod, kot je smiselno. To velja posebej, če je v podjetju več sindikatov, ki imajo svoje predstavnike v svetu delavcev. Konkurenca je koristna v gospodarstvu, ne pa pri zastopanju interesov delavcev! V petem poglavju je obdelano sodelovanje in obvladovanje konfliktov z delodajalciŠe posebej je obrazložena taktika vodenja pogovorov in pogajanj z delodajalci ter delovanje arbitraže pri sporih v podjetju. V zaključnem poglavju pa so nanizani metodični in praktični pripomočki, s pomočjo katerih svet delavcev laže doseže svoje cilje, se pravi prepriča upravo podjetja o smiselnosti in pomembnosti svojih predlogov. Gre za osnovna pravila učinkovitega vodenja pogovorov, pripravo in vodenje pogajanj ter boja proti taktiki delodajalca. Osnovna pomanjkljivost delojemalcev je, pravi Kohl iz svojih bogatih izkušenj, da ne obvladajo dovolj tehnike pogajanja in ne znajo prepričljivo navajati svojih argumentov. Zato bi bil pouk retorike in vodenja pogajanj za delavske predstavnike prav tako potreben kot seminarji iz strokovnih znanj. Knjižico toplo priporočamo ne le predsednikom in članov svetov delavcev, pač pa tudi sindikalnim zastopnikom v podjetjih. Novo v založbi Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dr' Heribert Kohl PRAVICE DELOJEMALCEV - SVET DELAVCEV - SINDIKAT ~~ analiza nemških in slovenskih izkušenj " učinkovito zastopstvo interesov: pozitivni in negativni primeri ki je izšla v sodelovanju s fondacijo Friedrich-Ebert-Stiftung iz Nemčije • Podnaslovom “Delovne smernice za sindikate in svete delavcev v Sloveniji" namenjena sindikalnim zaupnikom in članom svetov delavcev kot nePosredni pripomoček za njihovo delo v podjetjih. Vsebina: - položaj v tržnem gospodarstvu - organizacija dela sveta delavcev - delo z bazo • doseganje skupnih ciljev - sodelovanje s sindikati - sodelovanje in konflikt z delodajalcem - metodični in praktični pripomočki ®na knjige je 1600 sit in poštni stroški. V ceni je že vključen prometni davek. x Pisna naročila lahko pošljete na naslov: ®2a svobodnih sindikatov Slovenije, Milan Utroša, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana. Faks: 061/13-34-279, elektronska pošta: jozica.anzel@siol.net Dodatne informacije na tel. št.: 061/316-359. Knjige vam bomo poslali po povzetju. Pogovor s sekretarko Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije (SGiT) Karmen Leban Z737 Katerim organizacijskim nalogam ste se posvetili po izvolitvi? Karmen Leban: Na prvo mesto postavljam povečanje števila članstva našega sindikata. Prepričana sem, da mora gostinske in turistične delavce povezovati le en močan sindikat. Naša naloga je zato biti v vseh podjetjih naše dejavnosti. V SGiT je sedaj le 10.000 članov, vseh gostincev in turističnih delavcev pa je kar 18.000. Nekateri gostinci so povezani v Obalno sindikalno organizacijo, pojavljajo pa se tudi poskusi ustanavljanja podjetniških sindikatov. In kje se to dogaja? Karmen Leban: Takšen primer seje zgodil v Termah Čatež, kjer so se lani naši člani najprej prevezali v KNSS-Neodvisnost, novembra pa konstituirali kot samostojni sindikat podjetja. Mislim, da za vsem tem tiči vodstvo podjetja in da večine članstva o tem niso nič vprašali. Ta primer omenjam zaradi tega, ker lahko postane vzorec za slabšanje moči sindikata. Direktor si na ta način namreč ne podredi le sindikat, ampak tudi svet delavcev. Če se vrnem k vašemu prvemu vprašanju, pa lahko povem, da želimo letos v SGiT pridobiti vsaj tisoč novih članov. Naše rezerve so zlasti v manjših in srednjih podjetjih, kjer sindikat sploh ni organiziran. Naš cilj je tudi povezava v močan sindikat storitvenih dejavnosti, kjer pa moramo ohraniti lastno identiteto. Kako boste ta cilj dosegli? Karmen Leban: Tako, da bomo šli v podjetja in ljudem predstavili sindikat. Z zaposlenimi hočemo vzpostaviti neposreden stik. Povedali jim bomo, da začenjamo boj za še boljšo tarifno prilogo. Ugotavljamo namreč, da so plače v gostinstvu in turizmu, še posebej za osnovne profile, zelo nizke. Povprečne plače v naši dejavnosti so sedem odstotkov nižje od povprečja v gospodarstvu. Natakar, ki ima srečo, da dela v dobrem podjetju, zasluži mesečno po 85.000 tolarjev. Podobno zaslužijo kuharice in kuharji. V slabih podjetjih so zaslužki precej manjši, saj podjetja ne izplačujejo različnih dodatkov. Sedaj čakamo na analizo bilanc podjetij. Če bodo rezultati pokazali, da podjetja ustvaijajo vsaj nekaj dobička, je tu možnost za nas, da delodajalce prepričamo o povečanju plač vsaj za osnovne poklice. Natakarji in kuharji so po mojem mnenju nosilni poklic v gostinstvu. Glede tega smo že pripravili svoj model novih rešitev, ki jih bomo partnerjem ponudili za začetek pogajanj. To verjetno ne pomeni, da delodajalci spoštujejo vse druge določbe kolektivne pogodbe? Karmen Leban: Zaradi organizacije dela je marsikje ogrožena pravica delavk in delavcev do dnevnega in tedenskega počitka ter letnega dopusta. Za izobraževanje delodajalci skoraj ne skrbijo. O preventivnih zdravstvenih pregledih lahko delavci le sanjajo. Na svojem kongresu ste se pohvalili z dobrim sodelovanjem z delovno inšpekcijo. Karmen Leban je sekretarske posle prevzela po skupščini sindikata konec novembra, ko se je upokojil prejšnji sekretar Ivan Jurše. V sindikatu ni novinka, saj je že vrsto let delala v območnem odboru tega sindikata za Ljubljano z okolico. Ker je delo SGiT začrtano, se je Lebanova najprej posvetila stalnicam: povečanju števila članstva, povezovanju sindikata z drugimi sindikati na področju storitvenih dejavnosti, izboljšanju tarifne priloge in pokojninski reformi. Predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je krivičen tudi oo natakaric in drugih gostinskih delavcev. Boste glede tega aktivni le v ZSSS ali boste tudi sami kaj ukrenili? Karmen Leban: Predlog zakona je neprijazen zlasti do zaposlenih žensk, teh pa je pri nas kar 68 odstotkov. Minister Rop se ukvarja š tekstilkami, na gostinke pa kar pozablja. Številne naše članice, še posebej natakarice, hostese in kuharice, so prisiljene dnevno delati po 12 ur. Iz izkušenj vemo, da stare več kot 42 let tega dela več ne morejo dobiti. Zaradi tega za te poklice pred' lagamo izjeme, saj vemo, da beneficirana delovna doba ne more biti sprejeta. Mm1' stru Ropu bomo zato predlagali, naj najde rešitev za dekleta, ki začnejo praviloma delati pri 18 letih ali še mlajše. Ko nastopajo delo, so prisiljene podpisati izjavo, da soglašajo z odpovedjo dela. Mislimo, da bi mo- Vsaj tisoč novih članov Karmen Leban Po vaših navedbah se je položaj zdaj poslabšal, drži? Karmen Leban: Do zastoja je po začetni veliki vnemi prišlo zlasti pri preprečevanju dela na črno, ki ogroža redno zaposlene. Ne vemo, zakaj je do tega prišlo. Bojim se, da iz velike akcije ne bo nič. Sicer pa z inšpekcijo še naprej normalno sodelujemo in jo opozarjamo na probleme. Kako pa v SGiT skrbite za izbraževanje svojih zaupnikov? Karmen Leban: Ta naša naloga je zaradi delovnega časa in številnih posebnosti v naši dejavnosti dokaj otežena. Načrtujemo seminar o davku na dodano vrednost, ki naj bi po napovedih prizadel položaj podjetij naše dejavnosti. Z državnim sekretarjem Branetom Omerzujem se že dlje časa dogovarjamo za predavanje o zmanjševanju dela na črno. Prizadevamo si tudi, da bi se več naših aktivistov udeleževalo izobraževalnih seminarjev pri ZSSS. rale po 35 letih dela imeti pravico do redne upokojitve. Delovna doba pri natakarjih m kuharjih mora biti osnovni pogoj za upokojitev. Če pa to za predlagatelje zakona m sprejemljivo, pa naj za te poklice naredij0 podobno izjemo kot za tekstilce in tekstu-ke. Da bi natakarice delale do 63. leta in dosegle kar 45 let delovne dobe, je za nas p°' vsem nesprejemljivo. Ste se o tem kaj dogovarjali z delodajalci? Karmen Leban: Ugotovili smo, da smo na istih valovnih dolžinah, vendar nas predlaga-telji zakona vseeno še niso hoteli poslušati-S povečanjem starostne dobe za upokojitev se strinjamo, vendar morajo biti prej urejene vse druge stvari. Mislimo zlasti na razmere pri delu, ki so zdaj izredno kritične. Ste v teh dveh mesecih po kongresu zastavili še kakšno nalogo? .. Karmen Leban: Pogovarjali smo se tudi o tem, da moramo biti v medijih, še posebej v Novi Delavski enotnosti, bolj prisotni. Ob tem, ko bomo za obveščenost tudi sami naredili več, bomo novinarje vabili tudi na naše pomembnejše seje, sklicevali bomo tudi tiskovne konference. Načrtujemo pripravo zloženke, šli bomo na internet. Čakamo na odločbo o reprezentativnosti, na njeni podlagi bomo zgradili novo identiteto SGiT. Skoraj sva pozabila na probleme, kijih rešujete tudi te dni, mislimo na posledice uveljavljanja zakona o denacionalizacija Lahko kaj poveste še o tem? Karmen Leban: Denacionalizacijaje vzrok večine problemov, ki zdaj pestijo gostinska podjetja. Zaradi tega procesa ne more normal' no delati kar 400 zaposlenih v gostinstvu. D6' nacionalizacija še vedno uničuje gostinstv° na Bledu. Če bo gostinstvo v tem kraju uflt' čeno, se dolgo ne bo moglo pobrati. Probl6' me imajo tudi v Rogaški Slatini in še kje. Mj' slim, da bi to vprašanje lahko rešili veliko hi' treje. Dokaz je Hotel Slon iz Ljubljane, kjer je bilo vse rešeno v dveh mesecih, ne da h kdo moral na cesto. « Franček Ka^c Pogovor s sekretarjem v območni organizaciji ZSSS v Celju F|,ancem Klepejem Strah pred posledicami reform Dadas, kije bil nekaj časa lastnik hotela, še vedno dolguje del prejemkov, ki jim pripadajo po zakonih in kolektivni pogodbi. Ob pomoči sindikata so delavci Dadas tožili. Sedaj, ko so tožbo dobili, pa od Dadasa ne morejo izterjati poplačil. • V sindikat delavcev v vzgojni, zobraževalni in raziskovalni dejavni' na našem območju je vključe-™n okoli 1200 članov, zlasti v osnov-"n ,Šolah in vrtcih,” pravi Klepej. elavci v vzgoji in izobraževanju ‘0 čas najbolj nezadovoljni zara-1 Prenizkih plač. Medtem ko je dr-ava Pristala na dvig zdravniških plač, Pa na povišanje plač v vzgoji in izo- a/-cvanju ne pristaja, čeprav delavci a tem področju prav tako opravlja-I '^crr|no zahtevno in odgovorno de-°' ^ato bo naš sindikat v pogajanjih a zvišanje plač v vzgoji in izobra-evanju ter na področju raziskoval-"®dejavnosti moral biti še bolj odlo- Nekateri delavci na področju otro-r ®8a varstva so zaskrbljeni tudi za-adi organiziranja otroškega varstva ’ novih občinah. V večini novih ob-*n vrtci niso samostojni javni zavodi, ^ITlVCC f 1P11 M<3iL- zit nrrtoni-rnoi iclzo uMiovmn sot. zaradi novega 'na organiziranja ni izgubil dela en delavec, kljub temu pa se b Vl’c*a otroško varstvo v okviru osn n sol ne bo imelo ustreznega : .sa- Prepričan sem oziroma upi I a bo vse v redu in da bodo imeli vci na področju otroškega vars strežen status. Res pa je, da se .p otnem področju vzgoje in izot Je presežnih delavcev, saj je v: ^nogih vrtcih in osnovnih šoli ta v Iptr, » 0p0zarja Kil ^ofa/eme je najlažje esiti s pogajanji y območni organizaciji sindikata f aYcev gostinstva in turizma deluje °li 700 članov. Največ jih dela v O tem, kako se Svobodni sindikati na Celjskem borijo za pravice delavcev, smo se pogovarjali s sekretarjem v tamkajšnji območni organizaciji ZSSS Francem Klepejem. Ta opravlja sekretarske naloge kar petih območnih odborov sindikatov dejavnosti: sindikata delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti, sindikata delavcev gostinstva in turizma, sindikata komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, sindikata Glosa (sindikata kulture) in sindikata državnih in družbenih organov. Delavci v celjski regiji so zaskrbljeni zlasti zaradi napovedanih družbenih reform, saj si vlada in delodajalci ob vsaki reformi prizadevajo zmanjšati delavske pravice. Pri tem bo sindikat deloval tako, da bo preprečil poslabšanje položaja. Zdravilišču Rogaška, v Atomskih toplicah in v zdravilišču v Dobrni. Večja podjetja v glavnem spoštujejo kolektivno pogodbo, več problemov pa imajo delavci pri malih, zasebnih delodajalcih,” pravi Klepej.“Marsikateri zasebni delodajalec izkorišča delavce, ki se iz strahu, da bi jih delodajalec odpustil, velikokrat ne upajo včlaniti niti v sindikat. Če postanejo člani sindikata, pa se gostinski delavci pri malih zasebnikih običajno vključijo v Sindikat obrtnih delavcev in se nato z njegovo pomočjo borijo za svoje pravice. Delavci v gostinstvu in turizmu imajo največ problemov s prerazporejanjem delovnega časa, kije v tej dejavnosti nujno zlo. V mnogih podjetjih imajo delavci probleme, ker ne morejo izkoristiti presežnih ur, marsikje pa imajo težave tudi z izrabo dopusta. Probleme rešujemo s pogovori in s pogajanji z delodajalci,” pojasnjuje Kle-pej. V Zdravilišču Rogaškaje pred nedavnim SKB banka prodala Donat zasebniku. Po dosedanjih zagotovilih to delavcem naj ne bi prineslo novih problemov, vendar pa se postavlja Franc Klepej: Svobodni sindikati ne bomo dopustili, da bi se ob družbenih reformah pravice delavcev zmanjšale. vprašanje, kakšen je koncept nadaljnjega razvoja zdravilišča kot celote. Upamo, da bo Slovenska razvojna družba, ki je lastnik Zdravilišča Rogaška, delavcem vsaj omogočila, da bodo sodelovali pri privatizaciji podjetja,” pravi Klepej. Sicer pa so bili delavci Donata že prikrajšani, saj jim Kaj bo prinesel novi način financiranja kulturnih zavodov? “Na Celjskem je zelo aktiven tudi sindikat Glosa (sindikat kulture), v katerega je na našem območju vključenih okoli 100 članov. Največ članov dela v Slovenskem narodnem gledališču v Celju in v Osrednji kjiž-nici Celje,” pravi Franc Klepej. “Na področju kulture se vedno pojavljajo problemi, ki pa jih delavci ob pomoči sindikata Glosa uspešno in učinkovito rešujejo. Delavci v kulturi se najbolj bojijo tega, kaj jim bo prinesel novi način financiranja kulturnih zavodov, saj je skrb za njihovo financiranje prešla z države na občine.” Na vprašanje, kako gre delavcem v komunali, pa Klepej odgovarja: “Na Celjskem nimamo večjih problemov, izjema je le Komunala Laško, kije vpreteklosti poslovala z izgubo, zato so morali v podjetju pripraviti sanacijski program. Ob njegovem sprejetju so morali v podjetju znižati tudi plače. Kakor kaže, pa sanacijski program uspešno uresničujejo.” Boj za pravice delavcev “Naši člani in delavci na Celjskem pa zadnje čase niso zaskrbljeni samo zaradi problemov v svojih podjetjih oziroma panogah, temveč še zlasti zaradi napovedanih reform pokojninskega sistema, delovnopravne zakonodaje, sistema zdravstvenega zavarovanja in podobno," pravi Franc Klepej. “Ob vsaki reformi poskušajo delodajalci in vlada delavcem zmanjšati njihove pravice. Seveda pa svobodni sindikati tega tako kot doslej tudi v bodoče ne bomo dopustili.” T. K. Kolektivna pogodba za sPedicijsko, skladiščno, Pomorsko agencijsko Pojavnost registrirana ?o in *f°lektivno pogodbo za špedicijsko, skladišč- Pomorsko agencijsko dejavnost, podpisana v Dl*a 22. 1. 1999, je ministrstvo za delo vpisalo p^egister kolektivnih pogodb 17. 2. 1999, pod za-sl*dno številko 54/4. Pogodbo bomo skupaj s l?P°m o registraciji objavili v Uradnem listu. ] a kolektivna pogodba se skupaj s tarifno pri-g° uporablja od 1. 1. 1999. 2Qn kolektivni pogodbi, ki bo veljala do konca leta tjv '• smo v primerjavi z doslej veljavno kolek-jn n° Pogodbo opravili uskladitev z zakonodajo j sPlošno kolektivno pogodbo za gospodarske deti n°st>- Plače in večina pravic delavcev pa je na Sedanji ravni. g m Labodova Zala iz Idrije potrebuje državno pomoč Kot nam je povedala Branka Novak, sekretarka sindikata delavcev tekstilne in usnjar-skopredelovalne industrije, so imeli prejšnji teden pogovor z direktorico Zale Tatjano Rupnik in predsednico sindikata Zale Nado Mohorič. Direktorica je pojasnila poslovni položaj te družbe z omejeno odgovornostjo. Po njenih besedah vsak mesec fakturirajo po 12 milijonov tolarjev, zgolj za plače pa porabijo 10 milijonov. Zaradi tega so v lanskem letu pridelali za skoraj deset milijonov tolatjev izgube. Vodstvo Laboda, ki je analiziralo razmere v Idriji, meni, da se bodo delavke, večinoma mlade kvalificirane šivilje, morale kmalu voziti na delo v Tip-Top v Ljubljano. Lokacija Zale naj bi bila zanimiva za sosednja podjetja. Predsednica sindikata pa je povedala, da so ljudje zelo potrpežljivi in da zelo cenijo, da imajo delo. Plače pa so zelo slabe, regresa lani niso prejeli. Branka Novak zaradi vsega tega misli, da je tudi Zala eno od podjetij, ki bi jim morala država bolj pomagati. Pričakuje, da bodo kaj naredili tudi državnozborski poslanci, saj pri govorjenju o pomoči tekstilni in usnjarski industriji med seboj kar tekmujejo. F. K. /f "Gospod sodnik, saj nima snus • Tisto, kar sem hotel povedati. ]e povedal moj odvetnik, tisto kar se želel zamolčati, pa je povedal to lec.” Dobrodošla pomoč “Poglejte tega pijančka, kako Za njimi sta bili ekipi Monta Kozje in BPT Tržič. Rezultati - moški: Upokojenci: 1. Bogdan Seljak (Svilanit), 2. Zvonko Kopše (MTT Tovarna tkanin Melje), 3. Lado Benedičič (IB1 (Kranj); nad 50 let: I. Ludvik Soklič (1BI), 2. Janez Ahačič (BPT Tržič), 3. Anton Kruhar (Konus Konex Slovenske Konjice); od 40 do 50 let: I. Drago Bomšek (BODR Celje), 2. Tine Eržen (Gorenjska predilnica Škofja Loka), 3. Miran Vrčkovnik (Prevent Slovenj Gradec)" od 30 do 40 let: 1. Gorazd Fišer (PE Pomada Tabor), 2. Boris Cizi (STŠ Maribor), 3. Roman Vsel (Yulon); do 30 let: 1. Jožef Štirn (IBI), 2. Jure Ortar (Bača Podbrdo), 3. Matej Pruš (Prevent) Rezultati - ženske: Upokojenke: 1. Nežka Trampuž (Gorenjska predilnica), 2. Marica Ortar (Bača), 3. Hedvika Mohorčič (Gorenjska predilnica); nad 50 let: 1. Ana Lesjak (STŠ Maribor), 2. Inge Rojs (Merinka Maribor), 3. Jelka Zupanek (Labod Novo mesto); od 40 do 50 let: 1. Marija Čepin (Mont), 2. Regina Skočir (Svilanit), 3. Sonja Sajovic (BPT); od 30 do 40 let: I. Mojca Toškovič (Prevent), 2. Nina Osolin (Svilanit), 3. Tanja Odbevšek (NTF); do 30 let: Nina Krebl (Prevent), 2. Milena Zakošek (Mont), 3. Danijela Kotnik (Prevent) Zveza svobodnih sindikatov Slovenije organizira izobraževalni seminar Organizacija sistema soupravljanja C'* 1 2] seminarja: Namen izobraževalnega seminarja je prikaz vsebi-oe organizacijskih in komunikacijskih razmerij med posameznimi organi ■'soupravljalski strukturi na eni strani (interna razmerja) ter med vsakim 5? niih in organi delodajalcev na drugi strani (eksterna razmerja). S".re za globalni model operativnega organizacijskega instrumenta-v'Ja> ki naj bi ga spoznali udeleženci seminarja in ki naj bi služil za C'rn doslednejše uresničevanje normativnih pravic delavcev iz ZSDU, [\a načelu sodelujočega vodenja. ^amembnost seminarja: Seminarje namenjen članom svetov dedcev, delavskim predstavnikom v nadzornih svetih gospodarskih ~"Užb in sindikalnim zaupnikom ter drugim predstavnikom posameznih ravni sindikalne organiziranosti. Pogoj za udeležbo na seminarju 16 članstvo v enem od sindikatov dejavnosti, ki so združeni v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. Uas in kraj izvedbe: Seminar bo potekal od 23. do 24. marca 1999 ^Sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici, Gradnikova 1. * PROGRAM SEMINARJA —■-----------------1. dan: torek, 23. marec 1999_________________ Sv l?'00 do ure °d v seminar: Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS Vln Tema I; °9a in vpliv organov soupravljalske strukture v okvirih participa- 1 R, tivne organizacije ' °'stvene značilnosti participativne organizacije p hormativne podlage, " sodelujoče vodenje, 2 p'nformiranje in komuniciranje. 3' pol°žaj in vloga posameznih (so)upravljalskih organov umerjava participativne in samoupravne organizacije $v Tema II: Bl delavcev kot osrednji organ sistema soupravljanja in njegova 1 p organiziranost '^0|ožaj in značaj delovanja sveta delavcev " ikonska izhodišča, - organizacijska izhodišča, - kadrovska izhodišča 2. Kako najti vsebino dela sveta delavcev in njegovo organizacijo - vpliv vplivnih dejavnikov kot pristop k iskanju vsebine dela - opredelitev elementov organizacijske strukture sveta delavcev - definiranje informacijsko komunikacijskega procesa in relacij sveta delavcev 3. Poskusi konkretnega organiziranja sveta delavcev (delavnica) ___________________2. dan; sreda, 24. marec 1999__________________ Tema lil: Nadzorni svet in integralna vloga delavskih predstavnikov v sistemu razmerij med kapitalom in delom 1. Vloga delavskih predstavnikov v procesu odločanja v nadzornih svetih 2. Informacijska in komunikacijska razmerja delavskih predstavnikov kot temelj za uresničevanje njihove vloge 3. Delovanje delavskih predstavnikov pri oblikovanju strateške odločitve (primer iz prakse) Tema IV: Sistem razmerij delavskega direktorja pri vzdrževanju in razvijanju sodelovanja med kapitalom in delom 1. Položaj in vloga delavskega direktorja v upravi družbe in organizacijski strukturi vodenja 2. Vloga in delovanje delavskega direktorja kot nosilca sodelujočega vodenja - v dobro družbe in zaposlenih 3. Delavski direktor v praksi (primer iz prakse) Strokovna izvajalka: dr. Zvonka Šarman, dipl. oec., svetovalka za organizacijo in upravljanje - Inštitut za razvijanje organizacijskih sistemov - IROS d.o. o., Ljubljana Dodatne informacije: Odgovore na dodatna vprašanja v zvezi s tem seminarjem dobite pri Vandi Rešeta na telefonski številki 061/316 489 in pri Jožici Anžel na telefonski številki 061/13 10 033, int.282 ali 061/316 489. Telefaks: 061/13 34 279 in 061/317 298. Vodja izobraževanja pri ZSSS: Vanda Rešeta (Prijavnico za seminar smo objavili v prejšnji številki) GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 9 (4. 3. 1999): Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izrežite in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije -Svet, Dalmatinova 4. Ljubljana. Tudi tokrat je nagrada 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno številko. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka, 15. marca 1999. ^ Pravilna rešitev gesel iz 6. letošnje številke Nove Delavske enotnosti: 1. lA . FARJI ODGANJAJO ZIMO. 2. SPET BO PRIŠLA POMLAD. Nagrado 5000 tolatF prejme Vanja Legat, Alpska 12, 4248 Lesce. Nagrado bomo poslali po pošti. idAMCCA® IZHAJA VSAK PETEK! BOGATE NAGRADE!