DONESEK K SLOVENSKI VUKIANI
Ob jubileju Vuka St. Karadžića je bila med pomembnimi dejanji tudi razstava slovenske vukiane v Narodni in univerzitetni knjižnici, ki jo je skrbno pripravil J. Dolar. Gradivo je bilo dokaj obsežno in tudi dragoceno, besedila o Karadžiću pa verjetno zbrana po obstoječih bibliografijah. Spričo tega, da je bila zveza med Kopitarjem in Vukom tudi na Kranjskem znana še za njegovega življenja, je kar presenetljivo, da o Karadžiču ni zapisa v slovenskih glasilih vse do njegove smrti.
Ker je bilo pred več leti mogoče v ustreznem znanstvenem okolju predstaviti dotlej neznano istrsko varianto znamenite balade Smrt Omera i Merime, neznane tako izdajatelju istrskih ljudskih pesmi Olinku Delorku kakor, med drugimi, tudi J. Nikoliču, avtorju študije Motiv Omera i Merime u srpskohrvatskoj narodnoj poeziji (Prilozi za knj., jez., ist i folklor 1958,3-4, 294-300), je zapis Jakoba Volčiča v Slovenskem glasniku 1864 privedel predstavitelja različice tudi do Volčičevega članka v Novicah o narečni naravi Istre, kar je bilo potem v študiji omenjeno (prim. J. Rotar, Balada »Smrt Omera i Merime« i njena istarska varijanta. Godišnjak Odjeljenja za književnost Instituta za jezik i književnost u Sarajevu, knj. III - FV, 1975, 385-394, 386).
Jakob Volčič je bil kot slovenski rojak vrsto let dušni pastir na Veprincu pri Opatiji. V 52. št. Novic 1858 je na 414. strani prebral Prošnjo do naših učenih rodoljubov. Začetek se glasi: »V svojem in v
"> Pri njem je bil Novačan urednik slovenskega dela; sicer pa je bila to ugledna literarna revija dežel Slovencev, Hr--valov in Srbov v času jugoslovanske koncentracije, pri njej so sodelovali tudi Ivo Andrič, Miroslav Krleža in Miloš Cmjanski. Žal iz tukaj omenjenega projekta ni bilo nič.
" Pričevanje je izšlo na prvi in drugi strani že omenjene (6.) številke Naše vasi zares pod črto, na zelo pomožnem mestu.
187
imenu svojega slavnega mojstra gosp. Vuka Štefanoviča nam je poslal gosp. profesor dr. Klun iz Du- i naja sledečo prošnjo, naj bi jo razglasili po Novicah«, Prošnja vsebuje štiri vprašanja. V prvem želita odgovor, če so na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in v Istri »take krajne imena (Localbenennun-gen), kakor jih nahajamo pri drugih južnih Slovanih, na priliko: Posavina itd.« Potem vprašujeta za narečja Istranov, ali pripadajo slovenskim ali ilirskim, pri čemer »naj se gleda na jat (poglej tudi Kopitarjevo Grammatiko str. 172)«, na vprašalnico: »Slovenci vprašujejo s kaj, Horvati s ča (pravilneje s ca), Serbi s što itd.«; dalje želita vedeti, kako je s končnico -1 ali -o, potem o črnogorski vasi »Peroj ; blizu Pole)« in končno »tudi stanovavci med Metliko in Črnomljem in v Gožah so nek serbske- ¦ ga rodu?« j
Dr. Klun z dunajske Handelsakademie je v 5. št Novic 1859 na 38. strani lahko prebral izčrpen članek J. V., ki najprej pove, da je Istra po jeziku razdeljena na kajkavščino, čakavščino in štokavščino, j pri čemer se je oziral tudi na antropološke značilnosti prebivalcev, za ponazoritev pa našteva tudi, kraje in področja. »Čakavski gradi so najmanj poitaljančeni«, dodaja. Ciči so po večini pokranjčeni, omenja pa tudi Bezjake v Istri. Zanimivo pisanje sklene s takrat priljubljeno spodbudo k delu: »Ki zna bolje, daj bolje i za moj poduk!«
Mogoče je Vuk Stefanovič zbiral gradivo, da bi odgovoril na polemični zapis Bogoslava Šuleka iz leta 1856, s katerim je ta zavračal Vukov spis iz leta 1850 Srbi svi i svuda, kjer je delil Srbe, Hrvate in j Slovence nekako tako, kakor so v vprašanjih v Novicah označeni z značilnimi vprašalnicami. Očitno j pa Karadzic teh zadev ni več utegnil celoviteje razmisliti in izoblikovati.
Naj sklenem z mislijo, podobno Volčičevemu končnemu stavku, da ta drobec mogoče ni edini slo-1 venski spis o Vuku Karadžiću pred Naznanilom smrti, ki ga je prinesel Slovenski glasnik v 3. številki \ leta 1864. Za Volčiča in njegovo predstavitev v Slovenskem biografskem leksikonu 14,1986, 567-568 i pa je ta podatek o odgovorih na Klunova in Karadžićeva vprašanja žal že prepozen. (O J. Volčiču j prim.: M. Bertoša, Jakov Volčič i njegova prepiska s kulturnim radnicima u Hrvatskoj u drugoj po- ! lovini XIX stolječa. Historijski zbornik, Zagreb XXIII-XXIV, 1970/71, 325 in si.) 
Janez Rotar Filozofska fakulteta v Ljubljani