Poštnina plačana v gotovini. Štev, 36. Mesečna priloga „N0VE D0M0UUB01/E PODOBE". V Ljubljani, dne 10. septembra 1925.
Leto I.
NOVI
Izhaja vsako sredo ob 6 zjutraj. — Cena 38 Din za celo leto. — Za inozemstvo 60 Din. — Posamezna številka 1 Din. — V inscratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din.
Spisi in dopisi se poSiljajo Uredništvu »Novega Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati pa Upravniitvu »Nove<» Domoljuba«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
*Od sto duhovnikov je v Sloveniji morda en sam dober ali pa tudi ne.«
Samostojne vabe: živinorejska razstava, konjska dirka in Radič.
Pred kratkim so priredili v Krškem živinorejsko razstavo in konjsko dirko. To je samonasebi lepa in hvalevredna stvar. Naravno je, da taka prireditev vleče in ljudstvo jo hoče imeti ali iz radovednosti ali pa radi pouka. Tako se je tudi v Krškem zbralo precejšnje število ljudi. Naši samostojneži so pa hoteli to priliko izrabiti v svoje politične namene. Dobro vedo, da jim drugače na svoje shode ni mogoče zbrati večjega števila obiskovalcev, zato so kar dirko in razstavo uporabili za politični shod. Poleg tega so naznanili kot novost tega dne še gospoda Štipica Radiča, o katerem se je toliko pisalo in je radi svoje republike po Hrvatskem tako zelo zaslovel. Na Hrvatskem je res skozi šest let oznanjeval republiko, ker je to kmetom prijalo in je s tem hotel vse zbrati Okoli sebe. Sedaj je pa mož svojo republikansko zastavo lepo zvil in jo je položil v skrinjo med stare cunje. Kaj bodo hrvatski kmetje na vse to rekli, to je njihova stvar.
Na Hrvatskem: »Hvaljen Isus! <, na Slovenskem: »Udri popa!«.
Pa temu gospodu Radiču se je zahotelo, da bi tudi slovenske kmete tako vtaknil v žep kakor hrvatske. Z republiko ne more več šariti, ta je sedaj pokopana. Treba je dobiti drugo geslo, ki bi vleklo in vžgalo, si je mislil gospod Stipica Radič. In iztuhtal jo je: Na Kranjskem je treba udariti po »popovih«, to bo morda vžgalo.
In dogodilo se je, da je na krškem polju izrekel proti vsej duhovščini ta gospod Radič tako obrekovanje in tako žalitev, da si je večje niti misliti ne moremo. Na Kranjskem smo imeli z našimi liberalci in nekaterimi zagrizenimi brezverci zelo želo hude politične boje. Pa nihče od teh se ni nikdar usodil, da bi izrekel proti slo-
venski duhovščini tako žalitev, ki je obenem tudi obrekovanje najhujše vrste. Gospod Radič je rekel po soglasnih poročilih vseh listov sledeče: »Od sto duhovnikov je v Sloveniji morda en sam dober ali pa tudi ne.« Po poročilu »Kmetskega lista«, ki je sedaj glasilo tega čudnega gospoda Radiča v Sloveniji, je pa to tako-le povedal: »Od sto jih je eden dober ali pa nobeden.«
Neumno obrekovanje.
Premislite, slovenski ljudje, dobro te besede g. Radiča. Z drugimi besedami se to pravi, da v celi Sloveniji morda niti enega dobrega duhovnika nimamo. Če pa že kje kakšnega najdeš, jih gotovo hi nad deset. Vsi drugi so, tako je Radič očitno in brez sramu pred par tisoč ljudi obre-koval, slabi, nedobri, nepošteni, protiljud-ski. To pomenijo besede, ki si jih je upal izustiti g. Radič pri svojem vstopu na slovensko zemljo. Ali ni to nekaj nezaslišanega?
Sedaj pa pomislite dalje: Ali more sploh kak pameten človeku celemu stanu očitati, da je vsak poedinec tega stanu za nič, ničvreden, nepošten? Ali ne bi vsakega nagnali, če bi se drznil trditi, da je med celotnim kmetskim stanom vse slabo morda samo z eno aH drugo izjemo? Ali ni človek, ki more kaj takega trditi, ali zloben ali nespameten ali pa zasleduje pri tem kake druge slabe namene? Ali bo slovensko ljudstvo tako grobo žalitev mirno preneslo? Slovenski duhovniki so naši najboljši sinovi. Mislimo, da tega ne more mirno prenesli, če kaj da na čast svojih sinov. Vsi slovenski duhovniki so sinovi kmetskih staršev, izšli so iz kmetskih domov, kmetski žulji so jih s težavo in pritrgovanjem odgojili in izšolali. Ali naj bodo zdaj ti kmetski sinovi samo radi tega sami ničvredneži, ker nosijo duhovniško suknjo? Saj živi pretežna večina duhovnikov med kmeti, dela za kmetsko ljudstvo, izobrazuje kmetsko mladino in deli s kmetskim ljudstvom trpljenje in veselje. Duhovniki delajo po zadrugah, po društvih, posojilnicah, v cerkvi, v šoli. Duhovniki vedo, da
so izšli iz kmetskega ljudstva, in mu hočejo tudi služiti in zanj delati. Ali ni nekaj nezaslišanega, da se upa Radič tem kmetskim sinovom, ki jih je dal kmet izšolati za duhovnike, metati take žalitve v obraz? S tem pa ta Radič pri nas ne bo upalil, kvečjemu pri kakem izgubljencu, ki je zgubil vero in poštenje in mora že radi tega duhovnika mrziti. Naše pošteno ljudstvo se bo pa povsod z gnjusom^obr-nilo od takih prerokov!
Zakaj so pa Radiču duhovniki tako na potu, da ne najde niti enega dobrega med njimi? Na Hrvatskem .je Radič na svojih shodih neuko ljudstvo pozdravljal: »Hvaljen Jezus i Marija! Živela republika!« Kako lepo, kajne?! Čisto pravi čistokrvni klerikalec! In ljudstvo mu je nasedlo. Pri nas so ljudje pa že malo bolj razboriti. To našemu ljudstvu še ne zadostuje, da bi mu nasedlo. In v svoji jezi je izbruhal svoj srd na one, o katerih meni, da so mu največja ovira, da ne mprs svojega liberalizma in proticerlcvenega duha zanesti med slovensko ljudstvo. Na potu so mu pošteni in delavni slovenski duhovniki in zato žveplo in ogenj nadnje.
Sram jih je.
S to brezmejno žalitvijo poštenih slovenskih duhovnikov se je pa Radič zelo zelo zaletel, kakor je že vobče njegova navada. Zadnji »Kmetski list« se trudi v potu svojega obraza, da bi zabrisal to žalitev in obrekovanje in dal Radičevim besedam drug pomen. Zastonj ves trud! Beseda izgovorjena ne vrne se nobena! Vse časopisje poroča o tej žalitvi soglasno tako, kakor je zgoraj zapisana. Poročevalci listov, ki so bili navzoči in zato prišli, da bi Radičev govor pisali, vendar niso gluhi in tudi ne šeme. Zato je zastonj ves trud, da bi zabrisali to žalitev. Slovensko ljudstvo si je dobro zapomnilo in Radiču in njegovim slovenskim pomagačem zelo glasno dopovedalo, da takih prerokov v Sloveniji nam ni prav nič treba. Naj govori dalje po Hrvatskem, dokler se ga ne bodo tudi tam naveličali! In ta čas bo tudi tam prišel.	^
Vs« vrline, ki jih gospodinja zahteva od mila, vsebuje naše milo znamke »GAZELA«. Zato pri Vašem trgovcu zahtevajte samo tega.
Radič
In naši samostojneži.
Kakor luna.
Ko so vprašali Črnogorca, ponosnega na svojo gorato domovino, koliko je vseh Črnogorcev, je mogočno odgovoril: nas je t Rusi vred sto milijonov. G Pucelj se danes pravtako postavlja kakor ta Črnogorec. Ker ne more sam na Slovenskem ničesar doseči in ker ve, da mu nihče ničesar več ne verjame, se je združil z Radičem in danes mogočno pripoveduje, da pripada eni najmogočnejših strank v državi.
Pravijo, da so se radičevski poslanci dolgo otepali ponujanja pucljevcev, ko pa je prišel Radič iz ječe, je Puclja proti volji drugih sprejel v hrvatski radičevski klub. Temu se ni prav nič čuditi, ker moža zelo spadata skupaj. Oba se tako razumeta na spreminjanje, da jih radi tega ves svet občuduje. Radič se je prelevil iz hudega republikanca v monarhista, iz navdušenega zagovornika samostojne Hrvatske v central ista. In naš gospod Pucelj, kdo ga ne pozna! Leta 1921 je navdušeno glasoval za centralistično ustavo, pri zadnjih volitvah se je junaško boril proti Radiču, po volitvah se je proglasil na zborovanju Samostojne kmetijske stranke 18. marca 1925 za avtonomista, in danes je spet navdušen centralist v najprisrčnejšem objemu z Radičem. Kdo se more torej meriti s Pucljem in Radičem v izpreminjevanju? En sam je na Slovenskem, ki bi jima bil še morda kos ln to je zaslužni slovenski republikanec gospod Prepeluh.
Radiča pripeljejo pokazat.
Ne vemo, kako bodo hrvatski kmetje prenesli vsa ta izpreminjanja Štefana Radiča, pri nas na Slovenskem vemo, da je bil in bo v veljavi mož, ki se drži tega, kar enkrat spozna za pravo. Slovensko ljudstvo se nikoli ni dalo in se ne bo dalo od lepih besed prevarati, ampak hoče le trdne doslednosti ln pa dejanj.
Če govorimo o novi spreobrnitvi nadih samostojnežev, na eno ne smemo pozabiti. Že pri zadnjih volitvah, ko se je gospod Prepeluh zatekel pod hrvatsko Radičevo suknjo, smo v »Domoljubu« poudarjali, da Slovenci pravtako ne maramo hrvatskih nasilj, kakor ne maramo izginiti v vele-6rbskem morju. Če so samostojneži tako lahko zatajili svoje slovensko ime, ko je njih vodja stopil v hrvatski klub, naj ve on in naj vedo drugi, da stoji ta mož pravtako osamljen med Slovenci, kakor je stal takrat, ko je vstopil v klub srbskih zemljoradnikov. Slovenstvo nam bo vedno pravtako vzvišeno, kakor nam je sveto naše krščansko prepričanje. Ne enega ne drugega nam ne bodo iztrgali Radič in njegovi pomagači, pa naj to delajo zahrbtno ali naravnost. S Hrvati in Srbi smo lahko prijatelji, a samo kot enakopravni 2*
Ali je presedljanje komu koristilo?
Marsikdo se vprašuje, zakaj se samostojneži tako spreminjajo. Mi vemo to, da so nekateri ljudje v svojih mislih često omahljivi, vemo pa tudi, da nekaterih ljudi ni prav nič sram. Take privoščimo tudi po Slovenskem Radiču. Drugi spet upajo, da jim vržejo radičevci kako kost in da 6e zato izplača presedlavati. Že dvanajstine, za katere je tudi g. Pucelj glasoval, pa kažejo, da Slovenija tudi drobtin od sedanje vlade nima pričakovati in da je ta njihov račun čisto napačen. Čas bo pa pokazal, kako strašno se ti ljudje varajo, ko mislijo, da je naš kmet cunja, ki se more vsakdo vanjo obrisati. Tudi hrvatski radičevci bodo to poskusili.
Kjer je še kak samostojnež, ki je dobre volje, sedaj je čas, da spozna s kakimi ljudmi ima opraviti. Somišljeniki, opozorite svoje znance, da spregledajo.
To okrožnico si zapomnimo.
Okrožnica gosp. finančnega delegata dr. Šavnika, o kateri smo pisali v »Domo-ljubovi« prejšnji številki, se tako-le začne: »V zvezi s tuk, odredbo z dne 30. julija, št. Al 3150 ex 1925, sem dognal, da so koncem julija znašali zaostanki na direktnih davkih, vključno davek na poslovni promet, — nad 76 milijonov dinarjev! Naročili delegacije z dne 28. marca, štev. Al 1347, in z dne 14. julija, št. Al 2977, torej nista imeli nobenega uspeha, — nasprotno v primeru s stanjem ob koncu prvega četrtletja so se razmere celo občutno poslabšale. Znano mi je, da vsebuje gornja vsota več sorazmerno visokih postavk, zlasti davka na vojne dobičke, ki so ali sploh neizterljive ali se vsaj v doglednem času ne bodo dale izterjati. Uvažujem tudi vse težave, ki so se z dobrim namenom ali v detajlnem nepoznavanju naših razmer delale naši davčni upravi z ekseku-torji, in priznam slednjič, da je pod pritiskom javnega mnenja morda zavladala prevelika, četudi razumljiva popustljivost napram prošnjam za odlog eksekucije in plačilo v obrokih. Vse to pa še zdaleka ne opravičuje raznih visokih zaostankov, ki tem jih povzel iz poročil. Opuščam vsako
I rekriminacijo b zlasti nočem raziskovati kdo je zakrivil, da davčna urada za mesto Ljubljano in v Mariboru, ki bi morala biti za zgled vsem drugim, izkazujeta, prvi nad 28, drugi nad 15 milijonov zaostankov. Upam pa, da se vsaj sedaj, ko sem Vam odkril bilanco, ne najde več noben organ in noben funkcionar finančne uprave v Sloveniji, ki bi ne čutil potrebe takojšnje in najenergičnejše poprave.
Na davčno uradništvo v Sloveniji pa g. finančni delegat v svoji okrožnici takole pritiska:
V nevarnosti je predvsem naš (uradniški) dobri sloves, ki smo si ga v najtežjih prilikah znali ohraniti dolgo vrsto let. Aparat, ki dosega take uspehe, je izgubil pravico, da si da kaditi kot najboljši in najodločnejši v državi, a očitki utegnejo — ako Vas prav poznam — skleti temboij, ker se bo neuspeh brezdvoma spravljal v zvezo z odpravo percentualnih nagrad, ki sem jo jaz baš v interesu našega renomeja z vso odločnostjo zagovarjal. Ali hočete, da poročam na merodajno mesto: »Gospod, motil sem se, moji ljudje brez proccntov ne bodo več izpolnjevali svojih dolžnosti?«
Koliko je vreden ta dobri sloves za slovenske kmete in posestnike, to je seveda drugo vprašanje?! Tudi gospodje uradniki debelo gledajo kedaj so zaslužili tako oceno. Toda
p G. finančni delegat samo ukazuje. »Pričakujem torej, da so z vso energijo in vnemo lotite in osredotočite ves svoj trud na to,
1.	da se škandalozno visoki zaostanki, kakor so narasli do konca julija t. L, čimprej in čim izdatneje znižajo;
2.	da se za III. kvartal (do novembra!) dospela vsota pobere točno po navodilih tuk. odloka zdne 14. julija tek. leta, št. 2974.«
»Ne kratim nikomur svobode prepričanja in udejstvovanja v mejah zakona, ugotavljam pa še enkrat, da ste državni administrativni organi in kot takšni za službeno poslovanje nimate razen od mene sprejemati direktiv od nikogar, pa naj zavzema v naši javnosti katero mesto hoče..
»Položaj je tako resen, da moram i obžalovanjem pri sledečih davčnih uradihi in sicer:
GAZELA MILO
m
W
Da se z našimi vojaki ne bo grdo postopalo.
Ker sem dobival dan za dnem od slovenskih vojakov in njih staršev pisma, kako v nekaterih garnizijah grdo ravnajo z našimi vojaki, sva s tovarišem Fr, K r e m-ž a r j e m poslala dne 14. julija t, 1. predsedniku narodne skupščine g. vojnemu ministru pismeno interpelacijo (upit). Zahtevala sva pojasnila v posameznih slučajih ter obenem odločno protestirala proti grdemu ravnanju z vojaki — Slovenci.
Te dni sem dobil ministrov odgovor na naše vprašanje. Minister general Trifu-novič piše; »Povodom Vašega protesta in vprašanja je izvedena najstrožja preiskava o tem, ali zares podoficirji Srbi in Hrvati tepejo Slovence in jih nazivajo »Šva-bi«. Napram vsem vjjakom, ne oziraje se na pleme in vero, v naši armadi in mornarici se enako postopa. Ne sme biti več razlike na škodo ne enega plemena. Vsako protizakonito postopanje brez ozira proti komu je učinjeno, v vojni in mornarici ima zakonite posledice. Radi tega, kadar bi se ugotovilo, da se s Slovenci postopa protizakonito, se bo proti krivcem postopalo ostro in po zakonu. Izdal sem že strogo naredbo na vse komandante, da te v vojni in mornarici postopa z vsemi vojaki tako, kakor določajo zakoni, pravila in predpisi.«
Tako odgovarja vojni minister.
Ako sc bodo vkljub ministrovi obljubi in odredbi dogajali slučaji grdega ravnanja z našimi vojaki, prosim prizadete starše in sorodnike, da meni ali mojim to-varišem-poslancem pošljejo o vsakem posameznem slučaju resnične podatke z navedbo datuma, kraja in oseb. Samo v slučajih, ki so podprti z dokazi, se da kaj doseči. — Fr. Žebot, poslanec.
d Umrla je v Kovitih pri Dobrniču dne 30. avgusta Anica Žerjav, poštna odpravnica v Dobrniču, stara 23 let.
d V čirčah pri Kranju je umrl 23. avgusta t. 1. v visoki starosti 84 let obče-znani in spoštovani posestnik g. Franc Strupi. Rajni je bil pristna stara gorenjska korenina; vsakomur je rad pomagal, bodisi z nasvetom, bodisi dejansko. Bil je 24 let nepretrgoma župan občine Hrastje ter 15 let načelnik okrajnega cestncga od-
Brežice, Cerknicr, Dol. Lendava, Kočevje, Kozje, Krško, Ljubljana mesto, Ljubljana okolica, Litija, Maribor, Maren-berg, Mokronog, Murska Sobota, Ormož, Prevalje, Radovljica, Slov. Gradec, Tržič, Vrhnika, Višnja gora ukiniti vse dopuste vse dotlej, dokler so no uverim, da se je stanje izboljšalo. Uslužbence, ki so na dopustu, je takoj pozvati, da brez odloga in pod disciplinarno odgovornostjo nastopijo službo.«:
In uradniki, ki so, na glasu, kot najstrožji davčni uradniki v državi, so morali prekiniti dopust, da gredo izvrševat strašen ukaz.
bora in je napravil v tem času mnogo splošnokoristnega za občino in okraj.
d Tisoč dinarjev je darovala neznana oseba za romarsko cerkev na Mirni gori pri Planini v Belokrajini v nedeljo dne y0. avgusta pri sv. maSi. Redek slučaj. Kaj bi vsevedni Bog bogato povrnil ponižni do-brotnicil
d Slovenci v Franciji. Primorani smo se zopet ogla i in razložiti naše delo in življenje. Žene tistih mož, ki se nahajajo v Franciji ali pa tisti, ki pridejo domov iz Francije, se zelo pohvalijo s Francijo. V resnici pa ni tako tu v Saargebietu. Res, da se več zasluži, toda samo pri stavbenih delih, ki pa niso vsak dan radi vremena. Delo traja le toliko časa, da je stavba končana, torej kvečjemu šest tednov. Potem smo pa brez posla po 8 do 14 dni. Kar si poprej pristradal, pa v času, ko si brez posla, porabiš. Tudi nekateri gozdni delavci in tesači so nekaj zaslužili, pa so redki. Živimo pa samo ob kruhu in kavi, le malokateri si kupi včasih kaj mastnega. Kuhanih jedi tu ne poznamo. Rudarji imajo pa res zelo majhno plačo, da si v resnici ne morejo nič prihraniti. Mnogi pridejo sem, pa nimajo ne denarja, ne dela, ne jela.
d Sin ministra in poslanca Radičeve stranke dr. Šuperina se je poročil v pravoslavni cerkvi v Splitu.
d Zaplemba. Državna oblast je v Sarajevu zuplenila glasilo Jugoslovanske muslimanske organizacije in dr. šefkija Behmen je tožen radi hujskanja. Višje sodišče je zaplembo potrdilo. To sporočamo, da bodo naši čitatelji vedeli zakaj marsikaj ne pišemo, kar bi po splošnem mnenju morali napisati. Sedanja vlada hoče izvajati tiskovni zakon v vsej strogosti.
d Dolg na »Domu duhovnih vaj« pomaga manjšati tudi vsak, kdor kupi molit-venik »Sveto obhajilo« (prej »Kruh življe-njac po Soengenu), ki so ga letos na novo izdali in založili oo. jezuitje (Uprava »Glasnika Srca Jezusovega«, Ljubljana, Zrinjskega c. 9) v Ljubljani. Knjižica obsega 580 strani v priročni obliki. Vsled podpore nekega dobrotnika jo lahko dobiš po izredno nizki ceni in sicer:: v platno vezani (izvirne in zelo okusne platnice) z rdečo obrezo samo 12 Din, s polzlato obrezo 15 Din, z zlato obrezo samo 18 Din. Poštnina posebej za en izvod 3 Din. Čisti dobiček tega molitvenika, ki ga je prav mnogo v zalogi, je namenjen za »Dom duhovnih vaj«. Naročajte ta lep molitvenik, ki so ga mnogi evliaristični shodi toplo priporočili, posebno, ker ima poleg jutranje, večerne, spovednih molitev, treh sv. maš, še 40 obhajilnih molitev (priprav in zahval za vse praznike in važnejše govore cerkvenega leta, za Božič, Veliko noč itd.), po 10. 20, 50, 100 izvodov skupaj na en naslov, n. pr. Marijine družbe, tretji red sv, Frančiška itd. Ker poštnina dosti stane, naj ga iz bližnje ljubljanske okolica ali od
drugod, ko greste po opravkih v Ljubljano, pridejo iskat osebno k vratim kolegija (samostana) oo. jezuitov poleg cerkve sv. Jožefa, Zrinjskega cesta 9 pri »Upravi Glasnika Srca Jezusovega«, Ljubljana. Denar lahko pošljete po poštnohranilnih položnicah, ki jih dobite zastonj na vsaki pošli, na naslov: Uprava »Glasnika Srca Jezusovega«, Ljubljana, Zrinjskega cesta 9, z označbo, da je denar za molitvenik »Sveto obhajilo« (ček. račun št. 10.6C4). Iščemo tudi zanesljive in poštene osebe po deželi in mestih, ki bi knjižico oddajale; dobe nekaj popusta. Javite se torej sami osebno ali pismeno, ali pa pošljite natančne naslove takih oseb (ime, priimek, kraj, hišno štev. in zadnjo pošto) na Upravo »Glasnika presv. Srca Jezusovega«, Ljubljana, z dostavkom, da bi spečavale ta molitvenik.
d »Domovina« o duhovnikih. »Domovina« piše proti Radiču, ob tej priliki je nehote zapisala to-le resnico: »Nihče ne more utajiti, da je duhovniški stan vzvišen in da je med slovenskimi duhovniki bilo in je dokaj lepo število poštenih in zaslužnih mož, ki iskreno ljubijo domovino in državo.« To je bilo treba »Domovini« zapisati radi Radiča, da ne bi kak demokrat ušel za njim. Par vrstic naprej seveda ne pozabi na »zlorabo« prižnice In spovednice, — Brez teh dveh liberalen list ne more izhajati.
Kmetijsko gospodinjska šola ▼ Rep-njah otvori s 15. oktobrom zimski kmetijsko gospodinjski tečaj, ki traja šest mesecev, in sicer od 15. oktobra 1925 do 15. aprila 1926. V zavod, ki je v rokah šolskih sester iz reda sv. Frančiška, se sprejme 18 gojenk z vso potrebno oskrbo. Oskrbovalnina znaša 450 Din na mesec. Nckolekovane, lastnoročno pisane prošnja naj se opremijo s sledečimi potrebnimi prilogami: 1. zadnješolsko izpričevalo, 2, zdravniško izpričevalo, 3. krstni list, 4. posestni list, potrjen po davčni oblasti, 5. obvezno pismo staršev ali njih namestnikov, da bodo zanje plačali vse stroške šolanja, 6. zavezni list gojenke, da se bo natančno ravnala po hišnem redu. Prošnje za sprejem gojenk, ki naj bodo vsaj 16 let stare, je vlagati do 1. oktobra 1925 pri vodstvu kmetijsko gospodinjske šole v Repnjah, p. Vodice nad Ljubljano, kjer se dobe na željo potrebne informacije.
d 20 odstotno znižanje voznih cen na vlakih. Minister prometa je izdal naredbo, po kateri se znižajo vozne cene na vseh progah in za vse brzo- in potniške vlake.
d 100 Din denarja je najdenega v Ljubljani v Stritarjevi ulici na soboto, 25. jul. Kdor bi bil izgubil, naj piše na naslov: Fr. Skubec, Rambert 5, p, Litija._
Verno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, poleg hotela,Union'.
Obrestovanie najugodneje.
ti vknjižbi na pos poroštvu i. t d.
Posojila proti vknjižbi na posestva, proti porosti
B*
d Nova železniška tarifa. Dne 15. septembra t. 1. bo objavljena nova železniška tarifa, ki stopi v veljavo dne 1, oktobra t. 1. Z novo tarifo bo izvršeno poenostavljenje in združenje vseh dosedanjih načinov in se uvede predvojno zaračunavanje. Nova železniška tarifa bo veljala od po-četka leta 1926. Do takrat pa se bo sestal tarifski odbor in proučil vse njene nedo-statke. Na podlagi tega proučevanja bo odbor izvršil spremembe in sklenil defini-tivno stalno tarifo. Posebno važno je, da bodo po želji prometnega ministra sedaj prvič v tarifskem odboru tudi zastopniki naših gospodarskih udruženj, kateri bodo mogli izraziti svoja mnenja glede tarifske politike.
JunaSld duhovnik. Francoski duhovnik Henrik d'Orgeval-Dubouchet, ki je 25 let vneto deloval v duinem pastirstvu v Parizu, je moral začetkom vojne odriniti z vojaki na bojišče. Prejel je nešteto odlikovanj, a kot tisočim drugim, je vojna tudi njemu vzela zdravje. Mesto da bi šel v toplice se zdravit, je šel v 51. letu med gobavce v Oceanijo, med nezdravljivo bolne.
Admiral — duhovnik. Bivši francoski admiral Malcor, ki je bil med svetovno vojno poveljnik brodovja pri postaji Bi-serta, je postal duhovnik. Admiral je posestnik velikih zemljišč v Tunisu (Sev, Afrika); popustil jih je na korist misijonu. — Prav tako si je izvolil svečeništvo (v redu sv, Frančiška) bivši trdnjavski poveljnik (Ingolstadtu) general pl, Beichlin-Meldegg. Sedaj je prejel kot samostanski brat Askanij nižje redove.
d Dete % dvema jezikoma. V splitsko bolnišnico so prinesli malega Milka Bez-maljinoviča, ki ima dva jezika in ne more govoriti. Operirali ga bodo.
d Medvedko je ustrelil preteklo nedeljo posestnik Janez Zupančič iz Tisovca pri Strugah (Dobrepolje).
d Otroci ne smejo vsega videti. V španski vasi Valdepenas se je zgodilo. Mati je pripravljala ovčjo glavo za večerjo. Otrok je gledal, kako je iztrgala oči iz ovčje glave in odrezala uSesa. Sel je tudi sam poskusit, kako se to dela. Z vilicami je iztaknil oči malemu bratcu, ki je ležal v zibki. Hotel mu je že tudi ušesa >orezati; tedaj je stopil v izbo oče in ko e uzrl to čudno delo, je v nagli jezi zgradi malega mesarja in ga vrgel ob zid, da e mrtev obležal.
d Hud naliv je bil od četrtka na petek 3. na 4. t. m.) v Gor. Logatcu. Deževalo e vso noč, proti jutru pa kot bi lilo iz škafa. Voda je narasla Čez dva metra nad normalo. Vsa nekoliko nižje ležeča pota so bila pod vodo. Prehod po državni cesti, ki pelje iz Logatca proti Kalcem, je bil onemogočen, otroci niso mogli v Solo, uradniki ne v urade. Po nekaterih hišah Je stala voda nad pol metra, kakor n. pr, v Soli, En posestnik je bil obdan okoli in okoli od vode, tako da sam ni mogel iz
hiše, pa tudi nihče ni mogel do njega, _
Hvala Bogu, voda je kmalu začela vpa-dati, vendar je naredila precej škode zlasti
Eo polju. Krompir je bolj majhen in črn i gnije, a tudi drugI sadeži niso kot bi
morali biti. Takega poletja in takega naliva že zlepa ne pomnijo ljudje.
d Silne poplavo na Japonskem. Po celi Japonski je razsajala v sredo silna nevihta. Narastle vode 60 odnesle skoraj vso mostove. V Tokio je na tisoče hiš poplavljenih. Ves promet v deželi je ustavljen.
d Veliko neurje v Italiji. V noči na 25. p. m, je divjala po srednji in severni Italiji silna nevihta. Domalega vse brzojavne in telefonske zveze so bile poškodovane. Vlada je iz Rima poslala poseben vlak z delavstvom in materialom, da se zveze nemudoma popravijo. — Vihar je ponekod podiral tudi poslopja in je bilo več oseb poškodovanih.
d Tudi v Bosni je divjala silna nevihta. V okolici in kraju Derventa je poškodovanih okoli tisoč hiš. Toča, ponekod debela kot jabolka, je silno padala.
d Toča, Nekaj lepih dni smo imeli, pridno smo spravljali otavo, kar se dne 2. septembra zvečer napravi k hudi uri; ob osmih se osuje ploha s točo. Toča je pobila pas od PoljČ do Dvorske vasi. Trpele so tudi Begunje, Letina je sklonjena, zlomljena; največ škode je poznati na ajdi in prosu,
d Grozen vihar je v noči 20. avg. podrl hlev posestniku Bitencu št. 27 v Davči. Dva fanta, ki sta spala v senu, sta se čudežno rešila. — Tri turiste in eno turistinjo je vrgel vihar v takozvani ljubljanski graben. Med silnim nalivom so se rešili v neko koparsko bajto. Posebne nesreče ni bilo.
d Pogorel je kozolec Francu Anžiček, usnjarju v Škocijanu št. 42.
d Kozolec pri pokopališču v Mokronogu je 27. avgusta dopoldne do tal po-
I[orel. Zažgati je morala zlobna roka, Da-eč naokoli je bil to največji kozolec. Gra-ščak ga je dobro zavaroval,
d Vsled božjasti ja padla v ogenj A. Siličeva v Dobri na Goriškem, ko je kuhala večerjo. Dobila je težke opekline.
Smrtna nesreča. Dne 2. sept. t. I. se je ponesrečil na poti od Čermošnjic proti Toplicam posestnik Jožef Novina iz Pod-turna, oblina Toplica na Dolenjskem. Mož je_ peljal trame na kolodvor Straža-To-plice; ker se je bližal klanec, je voznik zavrl sprednji dve kolesi, nato stopil na zavoro in pri tem padel pod voz, da mu je zadnje kolo voza šlo čez prša. Teža je bila okrog 2000 kg. Ponesrečeneo je bil takoj mrtev. Zapušča ženo in 10 otrok. Naj počiva v miru!
d Obesil se je 1, septembra t. 1, v Gaberju št. 53 201etni hlapec pri Novaku Franc Kozobran iz Šmarja pri Jelšah. Vzrok samomora ni znan. Bil je zelo mirne narave, priden in delaven hlapec. Gotovo se mu je omračil um,
d Samomorileo. V gozdu pri Veliki Preski so našli v nedeljo obešenega Janeza Kotarja, posestnika z Velke Gobe v litijskem okraju. Pogrešali so ga že od 14. avgusta in ker je že delj časa hodil zamišljen ter se menil, da se boji za živino, da mu je ne vzamejo v vojno in več takih stvari, so takoj sumili, da si bo kaj naredil ter ga Iskali, pa Se?© v nedeljo 23. avg. so ga našli vsega gnilega.
d Svinja požrla otroka. V, vasi Stu-
denci v Bosni jo odšla žena tovarniškega delavca čosiča za nekaj minut iz hišo In pustila svojega otroka brez nadzorstva. V ženini odsotnosti pa je prišla v sobo svinja ki je na tleh so igrajočega otroka požrla! Ko se je mati vrnila, jo našla le še nekaj kosti svojega otroka na tleh.
d Okraden trgovec. V Pobrežju pri Teznem je bilo vlomljeno pri trgovcu Rudolfu Horvatu. Vlomilec si je nabral raznega blaga za ženske obleke in perilo, več kilogramov sladkorja, kave, lonec masti, 7 kg bonbončkov in pa par škatelj cigaret in smodk. Škoda znaša 10 tisoč dinarjsv,
MED BRATI IN SESTRAMI.
Kako se godi Slovencem na Koro-Škem. Županstvo v Dobrlivasi je 30. decembra 1924 zasedlo dvorano in čitalnico »Kat. slov. izobraževalnega društva za stanovanjske namene. Lastnica društvenega doma — Hranilnica in posojilnica se je proti temu odloku županstva pritožila na okrajno glavarstvo v Dobrlivasi. Sodišče pa je pritožbo zavrnilo. Nato se je pritožba poslala na višje sodišče v Gradec, Višje sodišče pa je ugotovilo, da je postopanje županstva nezakonito in ukazalo, da se morajo zasedeni društveni prostori zopet vrniti društvu. A nemško županstvo v Dobrlivasi se pa ne zmeni za sodbo višjega sodišča in je zapečatilo vhod v društvene prostore ter zahtevalo ključe,
Slovenska dekleta kaznovana radi okrasitve slavolokov. Ob priliki birmova-nja v Šmarjeti v Rožu (na Koroškem) so postavili ŠmarjeČani več mlajev in med drugimi tud enega 8 slovenskim napisom, Nemci so poklicali orožnike in ovadili šmarjetska dekleta, češ, da so okrasile slavolok z belo-rdeče-modrimi cvetlicami, Orožniki so dekleta naznanili okrajnemu glavarstvu, ki jih je kaznovalo z denarno globo in to kljub temu, da so potrdile priče, da so se za okrasitev mlajev rabile tudi druge rože in ne samo bele, modre in rdeče. Taka je enakopravnost Slovencev na Koroškem!
Nemški pobalini razgrajajo pri slovenskih igrah. Dne 9. avgusta so Slovenci v Ločah priredili igro »Deseti brat«. Iz Celovca so se pripeljali v avtomobilu nemški orjunci in vdrli v dvorano, kjer se je vršila igra. Poslanec dr. Petek je bil v tej zadevi pri deželnem glavarju in je odločno zahteval, da se napravi red.
Nesreča pri vožnji otave. Ivan Čubej iz Erzelja pri Vipavi je vozil otavo domov. Na nekem ovinku se je voz prevrnil v globok jarek. Pri padcu se ie en vol ubil, dragi pa si je zlomil noge. Oubej je lahko poškodovan.
Nevihte na Goriškem. Posebno hud je bil naliv v noči od četrtka na petek v Solkanu in na Sv. Gori, kjer jo voda napravila ogromno Škodo. V Solkanu bo jo odtrgal od Sv. Katarine velik plaz zemlje, ki je odnesel posestniku Avgustu Bratužu hlev z vso živino vred.
Vedno najnovejše
volneno blago za lenske obleke in bluz« A. & E, SKABERNE Ljubljana, Mastni M 1&
........——^——'——-.-.—'—--------------------------------— j
ir on DonaPirio
OLSEVEK.
(Nova maša.)
Dne 80. avgusta, to jo na angelsko nedeljo, se jc obhajata r Olševku lopa slovesnost nove maše, katero je pel č. g. Janei Koželj D. j. Is ugledne Krhljeve rodbine. G. novoinašnik, ki je sodnja leta študiral v Lovanju v Belgiji, d osel je v svojo domačo vas v petek 28. avgusta popoldne v spremstvu preč. g. župnika šenčurskega Pibra in škof. tajnika g. Josipa Jagodica. Odveč bi bilo povdarjatl da je bil Olževek prav lepo okrašen s visokimi mlaji in zastavicami Pri šoli, kjer je bila zbrana šolska mladina in obilo ljudstva, pozdravil je novomaš-nika domači duhovnik g. 8. Aiman, potem pa nad-uuiteljeva hčerka Jakobina Slapar in sestrična Hici fttempihar • prelepimi nagovozi Razvrstil ie je potom lep sprevod v duhovmjsko cerkev, kjer je nove-mašnik podelil blagoslov. — V nedeljo nato Je g. novom&šnik zapel svojo prvo iv. mašo v duhov, cerkvi sv. Mihaela, ki je bila sa to slovesnost p« prizadevanju g. župnika Pibra popolnoma prenovljena od zunaj in znotraj. Ob d»ločeni iri jM*r<iik.-l se je lep sprevod v cerkev na čelu mu g. rov<»-ma:'nik, obdan od 4 jeiuitov in 10 sosednih duhovnikov. V corkvi je g. novomoiniku govoril preč. g. proviacijal jugosiov. jezuitska pokrajine dr. Prešeren.
ZAGORJU.
Pri volitvah je SLS dobila 7, komunisti 0, liberalci 5, noclaiisti 4 odbornike. Udeležba pri občinskih volitvah je bila znatno manjša kot pri skupščinskih volitvah.
SMIHKL-8TOPICB.
Kakor znano, so razpisane volitve v naši občini sa nedeljo, 20. t. m. Vloženih je skupno 8 list Skrinjici: Siotennke ljudsko stranke so: DBUUA (ta 3mihel in Vavto vas), TRETJA sa Stopite, ČETRTA za Podgrnd. - Prosimo naše zaupnike, da volivte e tem poučijo.
AR2ISB.
Dne 18. t m. so pri dim v rudarskem domu na Lokah občinske voliti e. Nasprotniki, v sveati si, da pridobe na moči, če desežej«, <la prem ee te volišče U Izlak na Loke, so tudi to do«ogli. Toda volilci kmetje in delavci — pristaši SLS pokuiite, da se ne bojite ne poti in ne vre^eua in pohitite r nedeljo vsi na volišče ter vrtite vsi krogljiao v drugo skrinjico — v skrinjico SLS, da izvolite može, katerim je sa protpeh občine in dobrobit njenih občanov. Zavedajte se, da odločujete t nedeljo sami o svoji utodi — ne bodite več hlapci in vrzite ras sebe breme, ki vaa (laži in volite one, ki bodo vam pomagati U teši tel ji, ne pa vaši tlačitelji. — Zato vsak saveden mož na volišče In pripelji s sabo ie one, ki omahnjejo,
MIRNA.
(Občinska hiša.)
Povsod drugod primanjkuje denarja, gorentsld svet na Mirni no ve kam ž njim. Prejžnji župan jim je s pametnim gospodarstvom prihranil okrog 45.000 Din. Najprej so hoteli sezidati občinsko hišo. Sedaj pa že sodnijo in druge prostore ia urade, ki bi prišli is Trebnjega in Mokronoga. Gerentski svet še toliko ne ve, da on sploh nima pravice zidati, ne sodnije in no občinske hiše. On vodi saino tekoče posle. Zadnjič je razpisal volitve za občinsko hišo. Pravijo, da jih jo dovolil veliki župan. Mi tega ne moremo verjeti. Tako zanimivih volitev svet še ni videl. Zjutraj pred eerkvijo so jih »klicali Vršile so se takoj, in tiste, ki bi jih ne bilo, bi šteli, da so za zidavo. Prave turške volitve 1 Razpiše Jih gerentski svet, vrše se tnltoj in javno in kdor ne pride ga vladna stranka Žteje za svojega. Na ta način bi mogoče že Žerjav dobil v Sloveniji večino, gerentski svet pa je vseeno pogorel. Zapomni naj si eno, da stroškov sa take neumnosti, kakor so bile tiste volitve, strokov w načrte in inženirja itd., ki jih dela bres pravice, ne bo nosil* občina, ampak člani gerent-okoga sveta. Ali se že čudite, zakaj vam ljudje ne
taupajo?	*
IG.
(Kmetijski Hst in njegovega Davida boj s Goljatom.)
G. Senk ao se vendar opogumili in odgovorili v Kmet listu dne 2. sept Njihov odgovor je precej daljši kot uvodni člaa«k Krast Usta in tudi daljši kot je zgodba: Davidov boj > G®Ij.\fe><n! In kaj so odgovorili g. Senk? Pišejo: »Hud j« boj s dušovnlm velikanom za preprostega V m ©to. P\ ker se je tudi mali David ubranil velikan1) Gttjatu, tudi jai ne obupam.« — G. Senk primerjajo <wbe kot priprostega kmeta malemu Davida, mene pa kot duševnega velikan* velikemu Goljatu. Is zgodb bi pa bilo lahko znano g. fienku, da je bil duševni velikan David, telesni velikan pa je hil Goljatl
V	zgodbah g . Senk niso prav dobro podkovxntl
Dalje pišejo g. S.: »Torej g. kaplan naj ii vzame tri gostače v proste sobe. rt naj uničujejo ti ako ve in drugo pohižtvn, on naj pobira od njih stanarino, županstvt pa naj skrbi sa popravo.« —
V	Domoljubu dne 27. ma$a sem g. dopisniku Kmetijskega lista povedal, da naj pride prej v kaplv nijo pogledat vse tlakove in pohištvo, ki spada h kaplaniji, potem naj o tej stvari piše v Kmetijskem listu!
Gk 9. pišejo: Občina ne zahteva nikake sobe zase, ampak kar <V>aaša, naj se porabi sa poprav« Iste. Dopisnik taji, da ae vleče 1800 kron stanarine. Dogovor u to vsoto je bil med županstvom in najemnikom (priča sa to županstvo). —• Kakšen dogovor Je bil med županstvom in pa najemnikom, zame ni čisto alč mer.idnjno. Merodajen je dogovor <ued menoj ln med najemnikom. Ker županstvo nI niti gospodar in niti lastnik kaplanije. Lahko se kdo dogovori s županstvom, da bo drugo loto vzel v najem polovico kaplanijskeapt vrt« in da bo tam vsadil tobak. Lahko mu županstvo to tudi garantira. I'a Vam, g. denk, s gotovostjo garantiramo, da po tem dogoveru in županski garanciji ne bo ua kaplanijskem vrtu nikdar rastel tobak 1 — In vendar je občina ie popravljala vrtno ograjo, čeprav župaa nima nobene pravice odločati n* vrtu samoin. — In zopet pišejo g. S., da glede slikanja sob leži na županstvu pismena zahteva do-pisuna! G. šenkl Pojdite na županstvo in poiščite tam mojo pismeno prošnjo! Predno jo preberete, si nataknite na nos očala, morda kar s navadnim steklom, potem pa počasi preberite tisto moje
Eismeno prošnjo s dne 25. nov. i. I. f prošnji ne osto dobili niti besedice o kakem slikanju sob. Torej g. 9.1 V branja ste pa preveč dobro podkovani, ker znate brati nekaj, kar ni sapisano. Prepis tiste prošnje hranim tndi sam in sato dobro vem, kaj je v prošnji. S tem pa nikakor ne rečem, da sebe v kaplaniji niso nujno potrebne, da »e n* novo preslikajo!
Toliko sa danes. Da bo dvakrat Kletno, bom na vse drago is Kmetijskega lista odgovoril prihodnjič. To tudi sato, da ne bo g. Šenkn predolge branj o delalo težkoč. Pa bres zamero! O. M.
RIBNIUA.
(Proslava orlovske petnajsti etmea.)
Moramo povedati, kako nenavAJao slavje sinu imeli v nedeljo 80. avgusta, kako nadvse pričaio- j vano je uspela proslava petnajstletnice našega Orla. 2e priprave same, ki so bo vršile v velikem obsegu, so vzbujale sanimanje med ljudstvom. Se vreme nam je bilo, hvala Bogn, ta dan nadvse ugodno. Našemn vabila so se odzvali v velikem Štovilu vsi okrožni odseki in tadi šentpetorski odsek is Ljubljane. Po prihodu vlaka se jo začel pomikati sprevod, na čelu mu orlovska konjenica ter narodne noše, po trgu, odkoder je krenil nazaj v društveno dvorano; po kratkom odmoru so od tanj vsi Člani in članice sprovodoma vkorakali v cerkev k službi božjL Pri popoldanski Blužbi božji s »alivalno pesmijo ob pol 2 je bil sopot skupen nastop v eerkvi, nato pa odhod na telovadišče, na gradskem trav- j niku. Telovadni program le bil selo obširen. Ne- j prestani vzkliki ki Jih Je bilo slišati venomer b občinstva, so pričali kako težke pa sanimive točke bo izvajali telovadci ObMnstvo je kar strmelo ln komaj sledilo bogatema programa. Telovadbo to zaključil stafetni tok med šentpetersko ln ribniško vrsto! (Mamljivo, d« so smagali Bentpeterčani
Razvila Be je nato prosta zabava z bogatim srečo-lovom, sa katerega gre zahvala ribniškim laranom, ki bo zanj veliko prispevali, zlasti nekatero va«L Da je bila tako ogromna udeležba občinstva, tako pri telovadbi kakor tudi pri prosti zabavi, gre zahvala tudi prostoru, ki je nadvse mičen in prikup-ljiv. Tik ob drevoredu, v senci mogočnih in košatih kostanjev, jc sedelo občinstvo, ter se po končani telovadbi kar nihče ni mogel odstraniti iz že naravno prijetnega kraja, temveč so sode pri mizah izpod mogočnih dreves gledali doli na Ribnico, ki je bila to popoldne prazna in mrtva. Prosta zabava, ki je trajala komaj dve uri, bo je o pravem časa konjria bi občinstvo se je razšlo z vsem zadovoljno in i najlepšim u t is oni. Ni bilo niti najmanjše ne-ro-lnoftti Ribniškemu ljudstvu pa, ki je ob tej orlovski prireditvi pokazalo toliko razumevanja sa 4ob?o stvor in prispevalo, tako k srečolova kakor k pripravami, vsa čast in zahvala!
P0DBREZJE.
Naše prosvetno društvo je priredilo s sodelovanjem dekliške Mar. družbe dne 23. in 80. avguste t. 1. igro s petjem: Rosa Jelodvorska. Igra je sama ua sebi lepa. Igralei ln igralke bo zvršili svoje vloge prav dobro. Trikrat so jo igrali ob veliki udeležbi. Podbrežani bo pokazal L, da visoko cenijo dobre igre, Škoda, da nimamo svojega doma. Pa tudi do tega bo še prišlo, da bo stal naš lepi oder v lastnem domu. Sliko dramskega odseka bo prinesel »Ilustrirani Slovenec«. 2eleti je le že, da se ta krasna igitl natisne, da jo bodo igrali tndi na drugih podežel-kih odrih.
OSILNICA
Loto« pri nas njive samo razkopavamo, ko smo druga leta rekli, da krompir kopljemo. Zelo ga je malo, a glavna hrana je. Tadi drugi pridelki 90 pičli. Živina bre« eene, a drage potrebščine so »stal« pri isti seni delavci pa bres saslužka. Vsake leto je slabše! — Le g. gerent je 100.000 kron ob-činsknga denarja prihranil v petih mesecih. Mislili smo, da je res, a smo se prepričali, da se s nami ie šali 911 smo namreč na povabilo gledat račune 30. avguita bi smo našli le 207 Din, če se poravnale občinski računi Ce se pa odbije 5e Vrtnlkov dolg 8000 Din, še toliko manjka. — Kovačevi pristaši ugibljejo, da pomeni N. blok na Vrtnikorl lisd »Narodni blok«. Pa je lahko tadi »Napredni« ali p* »Navadni blok«, kar kdo hofo, ia se menda nekateri neopravičeno radi tega imena jeze, dragi p« nam in 1 frtniku smejejo. Zakaj se pa ne bi liberalcev malo potegnilo? Sicer pa glejmo, da se nam ne isbije vinska naklada. Štiri skrinjee so tako kakor grmenje, sa katerim je sjaani. To pa vsi dobro razumemo, da nam nasilstve ni všeč, p« naj pride odkoder hoče! — Boli nam gre ie« glavo, da imam« v tari štiri učne moči, pa ga nI »nega, da bi n« orgle pritisnil.
F AH A PRI KOSTELU.
Dne 28. avgusta se Je vrSil* v vasi veselica vaškega gasilnega društva. Celo Javnosti Je bile poročano, da je veselica »sel« dobro uspela«. Gospa ^-pokroviteljica« Je tndi sel« ponosna nanjo. In re«, glavna in najvažnejša točka veseličnega reda — ples — Je bila dobro izpeljana. Zal Je to lepo razpoloženje okrog polnoči malo motil nepričakovana nastali pretep in s nJim sdraženo prekllnjovanje. Zabava se Je nato nadaljevala v gostilni Glumal je nastopil tako prosto, da ni bilo že vei vzgojno, pač pa slasti sa kmečke tanto poniževalno. Pri na* se vendar navadno ne vede tako kmečkt tant, U le že precej obdolan tudi v obliki Tisti, ki so biti kaj po svetn, pravijo, da jo glumač namesto kmečkega fanta prav dobro pogodil takosvanega dunajsko*« pouličnega »štrika«. — Drugod nastopajo ognjegasci v krojih oziroma pri nas s čepicami, le pri javnih nastopih in to res samo rodni člani i določeno starostjo. Pri nas pa vidiš tokati po cesti bosonoge dečke b čepico na glavi in cigareto v ustih. Co so mogoče misli na kak naraščaj, naj bi bil ta oddelek zuse pod posebnim poveljstvom. Nikakor pa ne bi smeli taki pobiči Imeti dostopa prt veselicah, ki imajo na sporeda ploB ln trajajo pozno v noč. Nedavno še Je nekdo v 185. številko »Slovenca« spravil dopis is Fare, kateri dopis Je kaj čudno zavit V dopisa priporoča gasilno društvo te» opozarja na veselico. Na koncu pa pristavlja: »Pa naj bi se mladina, namesto da bi hodila na ples n t slabe družbe, sabavala v društvih in se tako o«®-vala duševnega in telesnega propada!« Glej ga spa-ka! Na vabilih na gasilsko veselico, kjer se Je ple-salo kako* m tekmo porno v noč, smo [» Skali eelof
TOirokom b slari&i Tstop prost.« P« sc dobijo ljudje, ki pravijo, da je to vse potrebno. — Z društveni dom bo pa te moralo poskrbeti društvo samo s svojimi člani, nečlani naj sc pa kar nikar ne vtikajo v to, Tudi Orel se bo lahko ustanovil, pa, nc p«/ onih, ki iz sanic zavisti nasprotujejo prosvetnemu druStvu.
IZ PREDDVORA ?*AD KRANJEM.
Ker me dopisun iz Preddvora v »Domovini« sumniči radi dopisov v »Domoljubu«, izjavljam, da nisem jaz pisal zadnjega dopisa iz Preddvora kakor tudi ne nobenega izmed prejšnjih dopisov. (Potrjujemo! Uredništvo.) — Obrekovalcu in lažnivcu v »Domovini« pa v odgovor to-le; Motiš se, ako misliš, da te ne poznamo, če tudi se skrivaš pod raznimi iz; mišljenimi imeni in lajaš izza plota. Napadaš poleg mene poštene fante in dekleta, orle, občinske može in župana ter jih obrekuješ in ga kmalu ne bo v fari, ki bi imel mir pred teboj. Nad tvojimi dopisi se zgražajo vsi fa-rani, saj v njih s svojo oliko »ceglarčku« niti do pasu ne segaš. Da te bolč uspehi naših Orlov, ti verjamem. Glede prispevkov za našo dvorano pa ti nisi nič dal in te tudi ni nihče prosil. Čegava slava gre v Preddvoru v obče h kraju, se pa že kaže. Na morebitno ponovno skovikanje v »Domovini« ti ne bom odgovarjal. Enkrat za vselej. Pika. — Cuderman Ign.
IZ FARE PRI KOSTELU.
(Našim krošnjarjem.)
Dne 9. avgusta t 1. je imela Obrtna zveza krošnjarjev v Fari pri Kostelu svoj IV. letni občni zbor. Za društvenega predsednika je bil zopet izvoljen g. Peter Marinč iz Krkovega. Iz poročila načelstva je razvidno, da je imelo društvo 1, 1922., ko se je ustanovilo, 233 članov, leta 1924. pa samo 92. Krošnjarii, tega ne bi smelo biti) Držite se svojega društva, ker le v organizaciji je moč. Članarina, letno 5 Din, je tako nizka, da se ne more noben krošnjar izgovarjati, da tega ne zmore. Kroš-njarji, ali ne veste, kako je bilo leta 1922., ko sploh nismo mogli dobiti »oašoša« za kroš-njarstvo? Ali ste pozabili, kako smo prosili g. poslanca Škulja, da bi se pri oblasteh za nas zavzel? In ko je g. poslanec pri oblasteh raztolmačil naše bedno stanje, dopovedal, da nas je preko 200 samo organiziranih, se skliceval na naše pravice itd., smo dobili spet dovoljenje, da smo šli lphko do svetu. Kroš-njarji, kaj pa, če bi se kaj takega zopet primerilo. Kdo nam bo pomagal, če ne bomo organizirani? Nihčel Torej, krošnjarji, vsi pristopimo k našemu društvu. — Krošnjar.
SV, JURIJ POD KUMOM.
Stari so nekdaj rekli: »Če bo vse šolano in učenoj kdo bo pa na polju delal?« In bili so proti šoli. Danes so kaj redki, ki bi se ne zavedali koristi izobrazbe. Zato se ne da odobravati, da je nadučitelj Fr. Peček celo vrsto otrok oprostil od šole ter jim dal odhodnico, sklicevaje se na čl. 100. drž. zak. o ljud. šolah. Ta člen pravi pa le to. da se more otroku, pri katerem ni upati kakega uspeha, dati od-hodnica, ko doseže šoli odraslo starost. Torej: Ko doseže šoli odraslo starosti Šoli odrasla starost je pa pri nas 14. leto.
Kaj je gospod nadučitelj s tem dotičnim koristil? Če se otrok ne nauči branja in pisanja, ali mu je s tem storjena kaka usluga? Ali je usluga staršem? Ali more tisto otrokovo delo odvagatf znanje tako potrebnega branja in pisanja? Če nevesta pride k izpraševanju za poroko in se ne zna podpisati? Če jo mora ženin podpisati? »Zakaj se ne zna podpisati«, vprašaš. »Ni hodila v šolo, ker tam (slučajno v Koški!) niso tako strogi za šolo,« dobiš odgovor. Komu je to v uslugo in korist?
Dobro in poceni
se kupuje v manuiakturni trgovini k. k E, SKABERNE — Ljubljana, Mestni trg 10.
SV. RUPERT V SLOV. GORICAH.
(Smrt vsled zastrupljcnja krvi.)
Mrak tihe žalosti ie ležal pretekli teden nad Gornjo Voličino. Kruta smrt fe obiskala
HAHaJnmo in .. C r\ 'vL .. va.in ftnhrn hI fin N111-
lica ter marljiva Marijina družbenica. Napravila se ii je na nogi med prsti majhna rana, ki je naiprej povzročila na stopalu hude bolečine in kmalu na celi nogi. Zastrupila se ji je kri. Vsa zdravniška pomoč je bila brez uspeha. Ob zdravnikovi navzočnosti je že umirala Lizika. Ko so se oglasili mili ruperški zvonovi, nihče ni mogel verjeti, da leži Štuber-jeva Lizika na mrtvaškem odru. Vse ljudi je ta vest silno pretresla in osupnila. Bila je lepega in prikupljivega vedenja in vedno vesela. Dasi je bila obdarovana s telesno lepoto in z velikimi duševnimi talenti, je bila povsod ponižna in skromna. Ni je bilo slovenske narodne pesmi, ki bi jo ona ne znala. Za njo ne žalujejo samo njeni starši, ampak vsi, ki so jo poznali. K pogrebu so jo nosile Orlice in Marijine družbenice. Spremljala jo je velika množica ljudi, znak njene priljubljenosti. Ob grobu pa je bilo silno ihtenje in nobeno oko ni ostalo brez solz, ko se je poslovil od nje z ginlji-vimi besedami domači g. župnik. Lizike ni več med nami. Zapustila si v cvetju mladosti 3voje ljube starše, ki si jim bila edino veselje, tolažba, upanje in krepka opora na stare dni. Zgubile so s teboj pa tudi naše katoliške organizacije zmožno in marljivo članico in delavko. O, kako te bomo pogrešali! Sivolasemu, osemdesetletnemu očetu in materi, iskreno sožalje; tebi, Lizika, pa kličemo: »Lepše solnce naj ti sije, lepše zarja rumeni!«
DOLENJSKI POPOTNIK.
Na Veliki Loki izstopim ter odkorakam na povsem Dolenjskem znano božjo pot k Materi božji na Zaplaz. Že od daleč s 11 me pozdravila dva pravkar dograjena zvonika, ki sta pravi kras Marijinega svetišča in ponos njenih častilcev. S prijaznega hribčka se obrnem nazaj v Čatež. Tamkajšnji še pred kratkim rojeni Orli zidajo Društveni dom. Potem jo mahnem še v Sv. Križ. Takoj zapazim nov prav prijazen Gasilni dom. Kako to mogoče, vprašam v občini, ki je zelo revna. Zvedel sem, da so bili še pred petimi leti ustanovili gasilno društvo in tudi kupili dvokolno briz-galno. Tedaj je društvo zaspalo. Pred dobrim pol letom so se zopet zbrali križki možje in fantje in ustanovili novo gasilno društvo, izvolili novi odbor in novega požrtvovalnega načelnika in spretnega gospodarja, nadučite-lja M. Kovačiča. Društvo je oživdo in v tako kratkem času postavilo Gasilni dom. Vse je stalo nad 100.000 K, pa je skoro vse plačano z darovi, ki so jih občani, ko so spoznali vnetega in spretnega načelnika, tudi radi dali. Dne 15. avgusta je bil dom kakor tudi nova brizgalna blagoslovljena. Novo društvo, ki ima nad 40 članov, je ta dan prvič častno nastopilo. Prav pred odhodom sem zvedel, da nameravajo tamkajšnji g. župnik zapustili Sv, Križ,
8MARJETA,
Dne 23. t. m. smo imeli pri nas orlovsko prireditev, ld je krasno uspela kljub temu, da ie nagajal dež, Posebno je bil ljudem všeč sprevod orlov, orlic, naraščajnikov in goienk. Prireditev je posetil naš vrli poslanec dir. Kulovec. Med rafalnim pohodom članov in prostimi vajami ie položil gospod poslanec par prav iskrenih besed na srca očetom in materam, naj pošiljajo svoje sinove v orlovske vrste, da se bojujejo pod orlovskim praporom proti temi nevere in se vzgajajo v kreposti in izobrazbi duha. Br. Škrjanc iz Št, Jerneja nam je z navdušenimi besedami slikal pomen discipline za orlovsko organizacijo. Telovadci in gostje so kljub neugodnemu vremenu vztrajali v dobrem razpoloženju do konca. Že pred osmo uro je bila, kakor zahtevajo orlovski predpisi, zaključena prireditev. Orlovska srenja Št. Peter se lepo zahvaljuje vsem, ki ste na katerikoli način pripomogli, da se je orlovska slovesnost pri »Nacku« tako lepo izvršila. Posebna zahvala dekletom, ki ste nam pre-
skrbele toliko vencev. Bog vam vsem povrni!
V noči od 24. do 25. t. m. je divjala silna nevihta. Nad vas Toplice in okolico se je vsuJa toča in uničila jesenske pridelke, po-sebno ajdo. Okrog pol ene ure isto noč je treščilo v Kraljev kozolec v Zalogu, da je do tal pogorel. Kraljeva hiša trpi zelo občutno škodo, ker jc pogorela vsa letošnja in še lanska mrva, deske in vse poljsko orodje. Prihitele so na pomoč požarne brambe iz Šmarjcte, škoc-jana in Grmul. Vsa čast požrtvovalnim gasil-cem, ki jim je uspelo ukrotiti rudečega petelina, da ni objel cele vasi. To je že tretji po-žar v naši iari v mesecu avgustu. Vse prizadete priporočamo usmiljenim srcem.
VOJAŠKE ZADEVE.
Vprašanje. Služil sem pri trdnjavskem topniškem polku v Pulju, sedaj sem pa prideljen k pešcem. Kam naj se obrnem, da bi bil zopet prideljen topničarjem?
Odgovor, Za enake prošnje je pristojno vojno okrožje. Vendar ni verjetno, da imate tako važne razloge za spremembo dodelitve, da bi se prošnji ugodilo.
Vprašanje, Pri letošnjem naboru sera bil spoznan za začasno nesposobnega, a bi rad čim prej odslužil svoj rok. Aii naj vložim prošnjo in kam? P, M. Ž.
Odgovor. Po našem vojnem zakonu morajo služiti samo sposobni moški. Kaj silite vendar v vojaško suknjo, če ste nesposoben in Vas ne morejo porabitil Počakajte, saj pridete drugo leto zopet na vrsto. Če boste do 25. leta starosti sposoben, Vam vojaška suknja itak ne odide,
Vprašanje. Potrjen sem bil leta 1921, k trdnjavski artiljeriji in sem služil od 27. decembra 1921 do 12. julija 1923, pa še do danes nisem prejel vojaške izkaznice. Kam se mi je obrniti, da jo dobim? F. O.
Odgovor. Obrnite se tozadevno s pismeno prošnjo na poveljstvo polka, pri katerem ste služili.
Vprašanje. Rojen sem leta 1905. in sem bil letos potrjen. Prvi moj brat je slu-žil v bivši avstro-ogrski vojski sedem let, drugi brat pa dve leti in v Jugoslaviji polni rok. Ali imam pravico do skrajšanega roka? I. B. J.
Odgovor. Ako je prvi brat služil ak; tivno in ne kot črnovojnik, in če ste Vi tretji, imate pravico do skrajšanega roka, To bi bili lahko povedali že na naboru in bi ne bilo treba vlagati prošnje. Kakor smo že ponovno pisali, rešuje take prošnje vojno okrožje.
Vprašanje. V vojni sta mi padla dva brata. Ali je res v tem slučaju tretji brat oproščen vojaške službe? N. J.
Odgovor. V smislu čl. 49., točka 4,, zakona o ustrojstvu vojske služijo oni, ki sta jim v vojni padla dva rodbinska člana, skrajšan rok (9 mesecev).
Vprašanje, Sem posinovljenec tete, ki je vdova in stara 58 let. Imava posestvo, od katerega plačujeva okrog 300 dinarjev davka. Rojen sem 1, 1901. in sem bil leta 1921, potrjen ter sem služil 7 mesecev, potem pa sem bil odpuščen. Sedaj sem pa zopet potrjen na polni rok. Ali imam pravico do skrajšanega roka.
Odgovor. Ako je minilo med Vasiffl posinovljenjem in prvim naborom pet le, tedaj se prištevate k tetini rodbini in ce nima drugih otrok, se smatrate za edinca in imate tedaj pravico do skrajšanega ro-

PDLITlCm • 2RPISKI

■sm
p Delavski dan v Mariboru. Krščanski delavci prirede dne 7. in 8. septembra v Mariboru veliko zborovanje, na katerem bodo na podlagi predavanj najodlič-nejših strokovnjakov govorili in sklepali o svoji organizaciji, ki ji hočejo postaviti temelje za daljšo bodočnost. Na teh zborovanjih bodo govorili; Fran Žebot, dr. A. Korošec, dr, Andrej Gosar, dr. Jože Jeraj, Marko Kranjc, tajnik SLS, Jože Stabej, obč. svetnik v Mariboru, dr. Andr, Veble, odvetnik v Mariboru, in delavski tajnik Andrej Semenič, Kmetska zveza želi po-seslrinski organizaciji obilo uspeha in blagoslova.
p Kmečka zveza za Kranjski okraj je
na cbčnem zboru 31. avgusta t. 1. izvolila sledeči odbor; Anton Umnik, Šenčur, načelnik; Brodar Janez, poslanec, Hrastje, podnačelnik; Ahčin Anton, Zgor. Brnik; Burgar Jos., Hraše; Grilc Fr,, Trata pri Velesovem; Hafner Val., Zg. Bitno; Ku-ralt Fr., Kranj; Novak Jernej, Trboje; Pavlin Jan., Polica; Pokorn Peter, Prim-skovo; Rozman Matija, Sr. Bela; Šink An-rej, Sp. Besnica; Tiringar Fr., župan, Mar-čiče; Umnik Jos., Suha; Zaplotnik Kari, Letence, odborniki; Watzl Fran, profesor, tajnik.
p Shod SLS v Škoiji Loki. V nedeljo, dne 6. t. m., od devetih dopoldne bo v Društvenem domu v Škofji Loki shod SLS, na katerem bosta poročala poslanca gg. Brodar in Smodej. Vse somišljenike vabi na shod krajevni odbor SLS v Škofji Loki.
p Shod SLS v St. Petru pri Novem mestu. Prejšnjo nedeljo se je vršil zelo dobro obiskan shod v Št. Petru pri Novem mestu. Na shodu je obširno poročal poslanec dr. Franc K u 1 o v e c o političnem položaju. Zborovalci so odobrili politiko Jugoslov. kluba. Na shodu je bilo navzočih več nasprotnikov, ki niso imeli niti bese-
ka. Ako pa med navedenima dogodkoma ni minilo pet let, tedaj še spadate k svoji rcdbini in se Vam je vojaški rok določil z ozirom na razmere v Vaši družini.
Odgovor na več vprašanj. Skrajšan rok služijo: V rodbinah, kjer se potrdi prvi sin, ki ima še živega očeta in nima nobenega brata starega 17 ali nad 17 let, služi ta prvenec skrajšan rok, naslednja dva brata pa služita po vrsti polni rok. Če pa ima prvi sin 17 ali nad 17 let starega brata, tedaj služi ta prvi sin in še en njegov brat po vrsti polni rok, tretji pa služi skrajšan rok. Skrajšan rok služijo dalje oni, ki se hranijo sami ali ki so samci ter so podedovali poljedelsko posestvo ali obrat, ki ga morajo osebno obdelovati ali voditi.
Dopisnike v vojaških zadevah opozarjamo, naj čitajo tudi druge odgovore in naj ne čakajo samo odgovorov na svoja vprašanja. Mnogokrat se pripeti, da pride več enakih ali popolnoma podobnih vprašanj. V takem sl.učaju odgovorimo seveda na vsa vprašanja z enim odgovorom.
dice v obrambo vratolomnih skokov svojih političnih voditeljev.
p V Zagorju sta na shodu SLS govorila poslanca Kremžar in dr, Gosar. Zborovalci so viharno pritrjevali politiki SLS.
p Poslanci Anton Sušnik, Dušan Ser-nec in Ivan Strcin so se pretekli teden mudili v Belgradu, kjer so posredovali v raznih nujnih zadevah svojih volivnih okrajev.
p Agrarna odredba ministra Pavla Radiča. Minister za agrarno reformo Pavle Radič, je izdal za varaždinsko županijo in Medjimurje ukaz, da se vsem kmetom, ki so dobili zemljo po zakonu o agrarni reformi po 8. februarju dalje v zakup, ista odvzame. Kmetje, kateri so pridelke že pospravili, jih morajo vrniti ali pa odplačati zanje odškodnino. Proti temu ukazu so prizadeti kmetje vložili protest.
p Zemljoradniška stranka je imela svoj kongres v Belgradu. V stranki ni nobene enotnosti. Sedaj ena struja zahteva, da se stranka priključi radičevcem, druga pa je proti temu in vstraja pri sedanji organizaciji stranke. Medsebojni prepiri bodo najbrže uničili to stranko. 0 kongresu bomo poročali.
p Avtonomist in Slov. Rcpublikanee, ki jih je izdajal g. Prepeluh sta pisala: sNas smatra g. dr. Korošec za silno pokvarjene ljudi, če misli, da bomo svoj republikanski program zatajili kar čez noč." Naše mnenje je, da zahteva ssloven-ska stvar« danes, da glasuje cela Slovenija za republiko, in ne za kakšno m o n a r -h i s t ič n o stranko. Slovenska stvar zahteva, da se cela država preuredi v republikansko-federativnem smislu, sicer Slovenci nikdar ne bomo imeli besed na svojih tleh.< Malo dni na to je bil g. P r e p e 1 u h član vladne stranke, ki je v parlamentu dala takole izjavo; ?Pri sklepanju sporazuma je bilo ugotovljeno, da se obe stranki nahajata na popolnoma enotnem stališču glede osnove naše države 2>k r a 1 j e v i n e SHS -:... — :>Tako sestavljena vlada je složna v vseh pogledih, posebno pa z ozirom na ureditev naše države.« »V tem pravcu se bo vlada trudila za integralno izvajanja ustave v državi.« — »Izvrševanje ustave se mora provesti na celokupnem teritoriju kraljevine SHS brez slehernih izjem, in sicer tako, kakor ustava sama odreja za celo enotno in nedljivo kraljevino. — Beri še enkrat prvi stavek.
p Kako sodijo o Pucljcvi združitvi z Fadičem, Zemljoradniki so pretekli mesec imeli v Belgradu svoje zborovanje. Znano je, da je bil g. Pucelj, preden jc prestopil k Radiču, član zemljoradniškega kluba. Dalmatinski odposlanci so zato na tem zborovanju začudeno vpraševali, zakaj sc je mož izneveril zemljoradnikom. V imenu glavnega odbora jc Uroš Stajič podal izjavo, ki je zelo značilna: »Pucelj se je moral z Radičem združiti radi posebnih slovenskih razmer, ker je moral.poiskati zaveznikov v boju proti klerikaliz-mu.« Kaj je torej raznim samostojnim prvo, skrb za kmeta ali boj proti kleri-kalizmu? Naše ljudstvo že ima določno sodbo.
p Radič, vera in duhovniki. »Kmetski list« pere Radiča radi njegovih napadov na duhovnike v govoru na krškem polju. Pravi, da razlikuje Radič med vero in politiko tudi pri duhovnikih. Mi opozarjamo na besede, ki jih je Radič govoril na grobu Krpičevem, pa vsakdo vidi, da je ves zagovor »Kmetskega lista« ničev, Da je večina hrvatske duhovščine za Radiča, to naj verjamejo verniki okrog »Kmetskega lista« ■— seveda, če hočejo.
p V Belgradu so začeli s pripravami za jesensko zasedanje parlamenta. Vlada vodi obširne priprave za potovanje kralja po Črnigori. Ministrski svet je imel sejo preteklo soboto in sklepal o podporah za visokošolce v inozemstvu in za pogorelce v južni Srbiji, kjer so pogorele cele vasi. Časopisi poročajo, da se pripravlja zopet oster nastop opozicije. Davidovičeva stranka in bosanska muslimanska organizacija sta imeli več dogovorov za enoten nastop. Pridruži se jima najbrže tudi Hrvatska zajednica. Pribičevič je hodil pretekle 14 dni po Hrvatskem in Dalmaciji, da bi zbral svoje razkropljene ovce, pa nikjer ni dosegel znatnega uspeha.
Uspehi. Ali se še spominjate, kako je nasprotno časopisje, zlasti »Kmetski list« vpilo, da Davidovičeva vlada, v kateri so bili tudi naši poslanci, v dveh mesecih svojega obstoja, ni ničesar napravila? Toliko časa so s svojim zabavljanjem pomagali rušiti, da je končno padla. Danes so v. vladi Radičevci, toda na drugi strani berete, kako se znova privija davčni vijak. In to letos, ko je znano, da je tako pomanjkanje denarja! Pripominjamo samo, da je gospod delegat Šavnik, finančni delegat pod vlado RR. In g. Pucelj, kakor znano sedi v klubu enega izmed R, to je v klubu g. Radiča.
Voditelj samostojnežev g. Pucelj je razgovarjal z urednikom nemškega zagrebškega lista »Der Morgen«. Hrvatom se da marsikaj povedati in zato jim je pripovedoval vodja SKS, da je v Slovenski ljudski stranki radi shoda na Krškem polju nastal razdor. Eni, da so zato, da se Slovenci podamo, kakor se je podal Radič, nekaj pa da jih še drži s Korošcem. — Nekateri ljudje se nočejo naučiti, da se pri naši stranki s praznimi besedami nič ne opravi. Mi Slovenci vemo, zakaj držimo skupaj.
Največja izbira
vsakovrstnega sukna in hlačevine za raoSke obleke A. & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni trg 10.
Odprodaja!
Radi preselitve odprodajamo vso zalogo manu-fakturnega blaga, galanterije in usnja po globoko znižanih cenah. — Ne' zamudite ugodne prilikel
»Danica« - MajzelJ & Rajšelj
LJUBLJANA — TurjaSki trg itev. 1.
■•sr,-
Dva gozda in travnik
{1 ha 50 a 79 m», 22 a 80 ffl». 25 a 03 m») nji-prodaf v Podutiku nad Ljubljano. Cenapo do-govoru. Naslov v upravi lista pod Številko
Milijonska škoda.
Težko je vedno grajati, opominjati in kazati na napake. Toda ko vidimo kaj ljudje počno s sadjem, ko ga spravljajo, pa ne moremo molčati. — Čudno to, da baš pri spravljanju sadja tako lahko zataje svojo prirojeno varčnost in skrbnost. Kako vestno poberejo in spravijo najdrobnejši krompirček, vsako žitno zrnoe, vsako bilko sena ali otavel S sadjem pa mno-gokje ravnajo tako kakor bi ne bilo nič vredno, kljub temu, da vsako leto vidijo in slišijo kako ceno ima lepo spravljeno, nepokvarjeno sadje in kako pod nič gre otresena mešanica. Po nekaterih krajih se ljudje nikakor ne morejo sprijazniti s tem, da bi jabolka, ki so na prodaj kot namizna roba, obirali. Rajši jih dado mnogo pod ceno, samo da nimajo z njimi tega posla, ki ga smatrajo za najbolj zamudnega in za najbolj težavnega. Tresenje sadja jim je pa največji užitek.
Letos je vobče slaba sadna letina. Jabolka so obrodila samo po nekaterih krajih. Povpraševanje po lepih zimskih jabolkih je pa jako živahno. Tudi inozemski sadni trgovci se pojavljajo vedno pogosteje. Sadje se bo torej prodalo izredno lahko in dobro. Kakšna škoda torej, ako se s takim iskanim blagom lahkomiselno ravna, da se pokvari in izgubi svojo pravo ceno! Vzemimo primer, ki bo to pojasnil. V krškem in novomeškem okraju, kjer je letos sadna letina najobilnejša, lahko ra-čunimo na 200 vagonov lepih zimskih jabolk, ki bi se prodala razmeroma drago, ko bi bila lepo obrana in ločena vsaj po sortah. Prav brez vsakega pretiravanja lahko trdimo, da bi se obraua jabolka prodala povprečno najmanj po 1 Din draže nego otresena. Pri vagonu z 10.000 kg bi bilo torej pri obranih jabolkah že 10.000 dinarjev dobička, pri 200 vagonih pa lepa vsotica 2 milijona dinarjev ali 8 milijonov kron. Kakšna škoda se dela pa šeie ob dobrih sadnih letinah, ko se otrese na tisoče vagonov jabolk, ki bi se morala obrati, to si vsakdo sam lahko izračuni.
Razlika v ceni se mnogokrat še poveča, ako jabolka raznih sort zmešamo in tudi drobiža in močno pokvarjenih ne od-beremo. S takim ravnanjem tako pokvarimo zunanjost in uglednost sadja, da moramo večkrat prodati najboljše sorte prav poceni, če se jih hočemo izncbiti. — Ljudje božji, ali ni škoda ogromnega denarja, ki se tako lahkomiselno zavrže in ki bi tako prav prišel zlasti v današnih časih!
Navadno se izgovarjajo, da ne utegnejo sadja obirati in razbirati, da so stroški preveliki itd. Da so vsi ti izgovori
?razni, naj pojasni zopet preprost primer, o izkušnjah in natančnih opazovanjih so dognali, da natrga dober obirač na dan povprečno 375 kg jabolk. Po prejšnjem primeru zasluži torej lastniku z obiranjem najmanj 375 Din, plačila za to delo dobi pa največ 75 Din na dan. Imamo torej či-
stega dobička 300 Din. Čim debelejši so pa plodovi, tem ugodnejši ta račun za lastnika, ker debelih plodov se natrga na težo več nego drobnih.
Še preprostejše je delo pri razbiranju ali sortiranju. Ali kaj zamudite, ako de-vate, ko obirate, vsako sorto v svojo posodo, ali na svoj kup? Ali je to taka zamuda, ako poizkusite že pri obiranju vse, predrobne ali na kak način pokvarjene plodove? Nel To malenkostno delo in ta mala skrb ni v nikakšnem razmerju z velikim dobičkom, ki ga dosežemo na ta način. Manjka le dobre volje in zmisla za sadno kupčijo.
Konečno še dve stvari, ki jako občutno kvarita dohodke iz sadjarstva. Pri nas je navada, da sadje prezgodaj spravljajo, češ da je o Sv. Jerneju vse zrelo. Taka roba nima pravzaprav nobene vrednosti razen za sadjevec. Pozna zimska jabolka in hruške so zrele okoli srede oktobra, pa ne koncem avgusta. Čim dalje pustimo tako sadje na drevesu, tem boljše Tn tem trpežnejše je. Pred koncem septembra bi ga pa nikakor ne smeli spravljati. — In še nekaj. — Pri nas se vse preveč sadja obrne za pijačo. Pijača je prvo in glavno, vse drugo je postranka stvar. To . ni pravi Lepo namizno sadje naj se proda, ' kajti tako vrže neprimerno več nego v pijači
Nobena kmetijska panoga ne bi dajala toliko čistega dohodka nego sadjarstvo, ako bi se pridelek pametno uporabil.
Gospodarska obvestila.
DENAR.
g Vrednost denarja 7. t. m. V Curihu je dinar notiral 9.22 centimov, je torej v minolem tednu nekoliko padel. Tuje valute so se na domačih borzah plačevale po sledečih cenah: funt šterling Din 273, dolar Din 56, nemška marka Di nl3.36, švic. frank Din 10.88, avstrijski šiling Din 7.95, francoski frank Din 2.65, lira Din 2.24, češka krona Din 1.67, bolgarski lev 0.39, rumunski lej Din 0.28, 10.000 mažarskih kron Din 8.10.
g Sadni ogledi. Sadjarstvo zavzema v našem gospodarstvu čedalje večjo veljavo. Trdi se lahko, da je 7.a Dolenjce posebno, poleg živinoreje in vrtrarstva najvažnejša panoga našega kmetijstva. Letos, sedaj na jesen jc dolžnost vseh, ki se zanimajo za sadjarstvo, da doženemo, kakšne vrste sadja, predvsem jabolk, uspevajo pri nas in katere so najboljše za trgovino. Zato priredimo sadni ogled v temle redu: v Brusnicah na nedeljo, dne 20. septembra, dopoldne v občinski dvorani v stari šoli. V Toplicah pri Straži dne 27. septembra ob treh popoldne v tamošnji ljudski šoli. Oglede bo izvršil državni ekonom. Naprošajo se vsi župni uradi, šolska vodstva in sadjarji bližnjega okoliša, da po-agitirajo za čim večjo udeležbo. Razstavljeno sadje se bo po prireditvi preneslo in razstavilo n« glavno sadno razstavo na

POSVETU
Rusija in Italija. Anglija plete politiko proti Rusiji in si veliko prizadeva zlasti odvrniti Nemčijo od ruske zveze. Zato išče Rusija sedaj zvezo z Italijo. Baje pride Či-čerin v Italijo »na oddih«. Govore pa tudi, da se poda morda pozneje Mussolini y Moskvo,
»Narodna« vlada v Bolgariji bi najraje poklala in pobesila ves mili narod razen par »narodnih voditeljev«. Kralj Boris se je že mesarije naveličal. Nedavno so mu predložili v podpis 23 smrtnih obsodb, da bi se pobesili razni »narodni izdajalci«, »razdiralci mile sloge« in sploh »podivjanimi elementi«. Kralj Boris pa ni hotel podpisati. Čast kralju, ki je boljši kakor njegova vlada.
Omejitev militarizma na Švedskem, Sedanja socialistična vlada pripravlja nov brambni zakon, glasom katerega se skrči švedska armada od 336 na 114 stotnij, Službena doba bo znašala pri pehoti 140 dni, pri topništvu in konjenici pa 200 dni. Celokupni stroški za armado bodo znašali približno 100 milijonov kron napram 180 milijonom leta 1914. Vladni zakonski načrt bo v parlamentu najbrže sprejet.
Priključitev Avstrije k Nemčiji. O tem govori in piše vsa Evropa. Na mednarodno konferenco v Ženevi so avstrijski delegati prišli z obširnimi in točnimi poročili o gospodarskem položaju male avstrijske re« publike. Istočasno pa se prirejajo po vseli deželah Avstrije velike manifestacije in sklepajo resolucije za združitev. Avstrijski diplomatje spretno igrajo dvojno igro. Po eni strani hočejo izsiliti za svojo deželo nove gospodarske ugodnosti in najti za avstrijsko industrijo inozemska tržišča, po drugi strani pa vendarle ves svet sprijazniti z mislijo, da je nujno in naravno, da se avstrijski Nemci priključijo ostalim. Za nas Jugoslovane je ta stvar toliko važna, ker se bo ob tej priliki zopet načelo vprašanje Koroške.
t Maršal Konrad pl. Hotzendorf je umrl ra Wurtenberškem v starosti 73 let. Hotzendorf je bil začetkom svetovne vojne načelnik avstrijskega generalnega štaba. Cesar Karel ga je povzdignil v grofov-ski stan. Zadnja leta je mož skromno preživel v krogu svoje družine.
Zmaga opozicije v Romusdji. V Romuniji so se vršile volitve v kmetijsko zbornico. K'iub hudemu vladnemu pritisku je zmagala v 35 okrajih opozicija. Vladne stranke so dobile večino le v 25 okrajih. Vsled zmage protivladnih strank zahtevajo, da kralj vlado izroči opoziciji-Seveda se vlada na vso moč trudi, da obdrži krmilo v svojih rokah,
laško brinje
s« dobi pri FRAN POGAČNlK-u, Lfobllan«. Dunajska cesta itev. 36.	_
6072
Grmu meseca oktobra, ki ga prirr-di podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Novem mestu.
Veličasten zbor slovenskih vojakov na Brezjah.
Preteklo nedeljo so Imeli zopet bojevniki iz svetovne vojne svoj veličasten dan pri Marijinem svetišču nuše divne Gorenjske. Kdo prešteje trume, bataljone slovenskih mož, ki o hiteli gori po brež-ltLb klancih, da si podajo bratske roke, že bolj da Blrnijo svoje vrste, povedo Mariji svoje težave in |z dna duše molijo za padle tovariše? Bilo jih je veliko več nego lani, po sodbi vseh okoli 12.000. Zastopane so bile prav vse slovenske pokrajine ne samo iz naše kraljevine, marveč vse, kjer doni aaš jezik. — Nebo je bilo naklonjeno ves čas stalim vojakom, saj je gotovo sv. Peter naprosil nc-icžkega Očeta za lepo vreme, Češ, tolikokrat so iii ti možje do kože premočeni v bojnih posto-ankab, vsaj danes jim prizanesli. — Politična blast je bila sicer tudi nadvse uljudno vabljena a se ni odzvala. Odzvalo pa se Je več nafega ljud-va in več srbskih častnikov junakov, odposlanih i ljubljanske komande, saj dobro vedo ti junaki tj se pravi biti mesce in mesce v toči krogelj in ohi raznih vojnih nezgod in so s svojo navzoč-istjo počastili može, ki so gledali smrti nešteto-rat v obraz in nihče bolj nego oni žeie mogočno, epodarsko urejeno in močno Jugoslavijo,
Nepozaben ostane vsem navzočim oni prizor, j je v cerkvi zadonela iz samih moških grl nad-» lepa pesem: »Ti o Marija«, peta pred zagrnjeno hvalno ploščo. S krepkim glasom je nato superi-r msgr. Kokalj molil starosl o vensko molitev v oinin padlim in v zalivalo Mariji, zdrknila je za-ta in božji blagoslov je priplul nad krasno ploščo, klano v sredi med kapelico Marijino in ostalim iliščem tako, da je vidna po celi cerkvi. Skle-ia je iz čistega, najfinejšega kararskega mar-irja in švedskega granita. Zlate črke v sredi iajo in bodo pričale še poznim rodovom:
VOJNIH GROZOT OTETI, KLIČEMO KRALJICO MIRU: PADLIM PRI BOGU PLACILOI SLOVENSKI VOJAKI IZ SVETOVNE VOJNE ZBRANI NA TEM SVETEM KRAJU 81. VIII. 1924.
Zgoraj bronzirana Kristusova glava: Glej tvekl — spodaj umirajoči lev. Deio je nadvse retno In prav po nizki izvršila domača tvrdka »Inik v Ljubljani, ki bodi tem potom vsem na-i tovarišem toplo priporočena. Po odkritju so ariši z ginjeniin glasom zapeli: »Blagor mu«, I nato defilirali z mirnim korakom mimo plo-okoli Marijinega oltarja in se nato v silnih t&li zbrali pred oltarjem na prostem. Rog zatrobi, na prižnico stopi tajnik Zveze Bonač in z mogočnim glasom pove, da prihaja uokar iznad groba nepoznanega francoskega vo-» v Parizu, kjer noč in dan gori plamenica — ivalnlca francoskega naroda. To plamenico vedno novo in novo poživljajo razne organizacije ne-ttih narodov, ki sem prihajajo in tako tudi mi dragi možje, prižgemo v duši naši plame-» ljubezni, zalivale, zvestobe in molitve našim <lim bratom. Naše ljudstvo, posebno pa možje, 'io stali v bojnih vrstah kjerkoli, neizrečeno lju-■i to prekrasno temljo »Mo, ki je vr^lnu J>sfše »zni, saj je tako lepa, da se jt divijo angelska j«. Ljubijo to zemljo ln zahtevajo, da jo de-*«ko ljubijo tudi om, ki so na krmilu države 'm, da jim lajšajo težka davčna bremena in da iremena vračajo celokupnemu ljudstvu v državi J razlike. Nihče no bo učil teh mož patriotizma, i so bili v šoli trpljenja, bridkosti nepopisne in temeljito otresli ne Mino vsakega avstrijakant-i namreč tudi vsakega bizanlinizmn in kleče-Itva. — Dobro naj pomnijo državniki, da nl->or ue vrše pravega domovinskega dela napram Klernu naraščaju, če taki puščajo v nemar Pohabljence, ki so doprinesli vse domovini oltar. Govornik zakliče: Bodimo vsi pravi ko-™1 junaki, ki so nasičeni s svetim kruhom in Pojeni « sveto krvjo, kol pravi srbska narodna, navdušeni v boj za križ častni, ne pa za lasten 'm za svobodo zlato, ne pa za razne nasilnike, *}™eio osrečiti zemljd našo s koli in samokresi. Mariji v varstvo izročamo Korotan, Primorje; konča z molitvijo za padle heroje. — Sredi tfovega govora je nastal resnoben molk ln solze blestele, ko je godba zaigrala ganljivo ialoatin-» Proslavo padlim. Mašo je služil mag* Kokalj *0<u>» le svitala star« cerkvene melodije tako
drage ušesom bivših vojakov. Po maši so pevci zapeli z globoko občutenimi glasovi: Oj ta soldaški boben in na koncu veličastno himno: »Pravde Bog,« ki Je može utrjevala v prepričanju, da pride dan, ko prosta bo Primorska, prost bo Korotan. Večno lepa »Vigred se povrne« je udeležence uvedla v kraljestvo večnega miru in blažilne besede »Libera me Domine«, pele od 15 bivfah vojnih kuratov, so prosile večni mir in pokoj padlim. Srce se Je streslo, ko so pevci, bivši voj. ki, in-tonirali Prelovčevo »Oj Doberdob« in »Oj ta soldaški boben*. S tem je bilo končano cerkveno slavje ln pričel se je občni zbor, tudi pod milim nebom. Predsednik Colarič nadvse prisrčno pozdravlja navzoče, prebere brzojavke generala Maj-stra in drugih, predlaga brzojavko NJega Veličanstvu kralju na Bled. se energično zavzema za invalide in ob 12. url kliče merodajnim faktorjem, naj vendar, vendar izvrše svojo prvo, sveto dolžnosti Tajnik Bonač in blagajnik Wagner podasta poročili o delovanju odbora in Zveze v preteklem letu. Nato so pozdravili občni zbor: tov. Staudeg-ger iz Trbovelj, tov. Tome iz Ljubljane za Udru-ženje invalidov, tov. Geršek za koroške Slovence, tov. Krepek la Maribora in tov. župnik Hafnev. Po govorih in pozdravih Je bila na dnevnem redu volitev odbora. Tov. Pire Jože iz Ljubljane je predlagal odbor in poudarjal v svojem krepkem govoru trud in požrtvovalnost dosedanjega pripravljalnega odbora, zlasti predsednika Colarlča, o katerem je dejal, da je bil mož-častnik tudi v težkih, nevarnih časih Slovenec, velik prijatelj naših fantov, katerim je pomagal, kjer je mogel. Zbor je z velikim odobravanjem sprejel besede tov. Pirca ter izvolil za bodoče leto stari pripravljalni odbor kot redni odbor za prvo poslovno leto in še tri zastopnike iz bivše Štajerske. Major Colarič je nato zaključil občni zbor in posebno poudarjal, da Je danes ustanovljena Zveza strogo nadstrankarska z namenom, da pomaga onim, ki so največ trpeli v svetovni vojni in pa da večkrat v bratski slogi združi vse one, ki so prestali vojno gorje.
Popoldne ob dveh so se zbrali zaupniki Iz vse Slovenije v samostanski dvorani, kjer so v medsebojnem resnem razgovoru začrtali smernice za bodoče delo, določili članarino, poudarjali strogo nadstrankarstvo Zveze in soglasno poverili odboru, da določi kraj in dan sestanka za prihodnje leto. V tovariškem razgovoru, brez najmanjšega Incidenta, v lepi prijateljski slogi, porojeni na bojnih poljanah, je ie prehitro minul dan, ki bo ostal vsem udeležencem v neizbrisnem spornimi. Godba Katoliškega delavskega dru.tva z Jesenic je neutrudno v dveh oddelkih igrala in s tem veliko pripomogla za razvedrilo udeležencev.
Ia- Amerika
se imenuje iina rujava kotenina, izdelana iz najboljšega ameriškega bombaža — Po trikratnem
pranju postane snežno beta. V zalogi pri A. & E SKABERNE — Ljublfana. Mestni trg 19.
Naprodaj~(elLEPO POSESTVO
tri četrt ure od trga Litije, obsegajoče 56 oralov njiv, travnikov, lepega sadnega vrta in dorašče-nega bukovega, hrastovega, kostanjevega gozda, Posestvo lepo obdelano, gospodarsko poslopje v dobrem stanu in se lahko redi 6—8 glav živine; hiša je nova, zklana. Cena 100.000 Din, — Več se izve pri lastniku Iv. Koprivnikar, Vel. vrh 3, Litija
Ža jesensko sezijo nudi tvrdka F. in i. Goričar, »pre Ivanki«
LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA 29
vetiko izbiro novega blaga, kakor! sukno za moške obleka in površnike, velour in pliS za demsk« plašče, volneuo za kosinme, razne barhente ▼ krasnih novih vzorcih kakor tudi vsakovrstno ko-tenino žc od 10 Din naprej. Ravnokar došle svilene rute in ierpe. Velikansko izbiro pletenih volnenih |opio za moške, žensko in otroke. Izgotov-ljeno moško in žensko perilo, oblekce, predpasnike, velike in otroške (pri nas vedno najlepše narejene), Opozarjamo cenj. občinstvo, aa pazi na naš naslovi SV. PETRA CESTA 29, ker 1« tu se nahaja prava trgovina »PRI IVANKI«, kjer *« prodaja raji« a morjšim pa gostejšim dobičkom.
fW W-
mznmrn
fe_&&_m
Dno 28. septembra 1925 6e vrši v Vel. Slevici pol ure od kolodvora Vel. Lašče letni živinski in kramarski sejem kakor tudi sejem za konje in drobnico. V okolici je mnogo lepe živine. Radi romarske cerkve bo tudi udeležba velika, zato se vabijo živinski in konjski kupci ter kramarji. Vsak bo prišel na svoj račun.
n Najden denar. Dotična ženska, katera je pred več {asa v prodajalni ostankov »Tokstilba«ar« na Krekovem trgu št. 10, prvo nadstropje, nekaj denarja izgubila aH Ji je bil ukraden, naj se tam zglasi, najditelj je poznan.
n Odkritje spominske plošče v svetovni vojni padlih vojakov iz Bizovika pri Ljubljani bo v nedeljo, dne 13. septembra t. 1. Ob 9 dopoldne Jo sveta maša, po maši pa odkritje. Kot govornika nastopita g. M. Colarič, major v p. in č. g. Bonač, bivši vojni kurat. Ploščo je izdelal goep. 1. Irt, kamnosek v Štepanjivasi.
n Poreijnnkulski shod na Žalostni gori pri Mokronogu bo v nedeljo, 20. septembra t. 1.
n Sv. Gregor. Tukajšnji Orlovski odsek vaM vso cenj. občinstvo od blizu in daleč ter bratske odseke, da se udeleže proslave petnajstletnice njegovega obstoja, katera bo dne 13. septembra t. 1. Sodeluje godba od Nove Štifte. Spored: Ob pol 10 sprejem in sprevod, ob 10 sv. maša z govorom, potem kosilo, litanije, javna telovadba, prosta zabava, srečolov, šaljiva pošta, godba itd. Za topla in mrzla okreplila in pijačo je preskrbljeno. — Na veselo svidenje! — Odbor.
n Leže. Tnkajšnje prostovoljno gasilno društvo je v nedeljo, 28. avgusta popoldne, obhajalo ob navzočnosti svojega ustanovitelja, g. učitelja Julija Slapšaka petindvajsetletnlco obstoja, a cerkveno slovesnostjo: nagovor g. župnika, petimi Htanijami, zahvalnlco in blagoslovom.
n Nekaj letnikov Bogoljuba, deloma vezanih', odda nekdo izmed naročnikov. Kdor se zanima zanje, naj pošlje svoj naslov tipravništvu.
n V nedeljo, 18. septembra se vrši v KompoljaN Vidom — Dobropoljo vrtna veselica gasilskega društva z godbo drav. div. oblasti. Vabljena vsa gasilska društva, katera bodo sprejeta na kolih dvoru. —
2H•raneCEK *
^^
Molitev da več kot prirojeni talenti ln pridnost. Ta mesec (avgusta) bo pre« teklo ravno 50 let, ko je umrl. zaboden od 21 ran, predsednik republike Ekvador Garcia Moreno, Izredne so njegove za-! sluge za narod in Cerkev. Pa komu jih je sam pripisoval? Imel je edino sestro, ki mu je bila postrežnica do smrti, obenem
(>a velika dobrotnica revežev. Na star* eta pa jo je Bog obiskal s križem, da je oslepela na obe očesi. In vendarl Kaj vse, je storila ta reva za blagor človeštva? Vse namreč, kar je svet pripisoval velikemu Garciju Morenu, da je storil za svojo domovino, je on sam pripisoval molitvam in dobrim delom svoje pobožne sestre, ki jo. je cenil in spoštoval kot svetnico, v
TO JB SKODA!	,
V Francoskem mestu Remas Je uničil ogenj tovarno šampanjca s vsemi naprav* mi, z orodjem ia 0 6000 aodovL

Razno.
Hotel, ki ie v skalo vsekan. Na goro Jung-frau v Švici, visoko 4167 metrov, pelje do višine 3460 m električna železnica. Od zadnje postaje vodi skoz skalo pot do hotela, ki čepi ob gorski steni. Zadnio stran hotela in obe stranski tvori skala, sprednja stran pa pomaknjena ven nad ledenik pod steno. Hotel ima na razpolago 100 postelj, vse v njem je električno.
Ameriški dclavci delajo dolgove. Kdo bi si bil to mislil! Pa je ros in so Amerikanci zato žc r velikih skrbeh. Amerika zelo veliko pridela, pa vsega ne more prodati ven v svet. Trgovci eo izborr.o poučeni, poznajo ljudi in vedo, kaj vleče, Zlasti špekulirajo na ženske, ki so druga dru^i nevcšljive, če ima ta ad ona lepšo obleko itd. Ko pride slab trenutek, pa trgovec žrtev napade. Najslabše je to, ker lahko za majhno naplačilo vse dobiš in doplačuješ potem v mesečnih obrokih. Dolg jc ts '-Oj napravljen, a obroki so dolgi in pride tudi več različnih skupaj Deset milijard in pol ima Amerika izposojenih zunaj med svetom, a v notranjosti bo kmalu zadolžena.
Dober te;:! V bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici so operirali 55let-nega Giovnnnija Bon in so mu potegnili iz želodca jekleno Spiralno ptro. Lani so mu pa potegnili veliko platneno cunjo ven.
i>o'jbCviki kradejo. — Velika ruska politikar-ca Olga Novikov jo v visoki starosti umrla v Parizu. V oporoki je vir ročno poudarjala, da od svoje za;>iiščinc 770.000 dinarjev ne da niti beliča v verske ali dobrodelne namene, ker bo'j-Scvlki vsak tak denar ali ukradejo »li ga pa • c ti— gače porabijo, kakor je v oporoki. Je čieto res.
Pridnost in srefr.. Neki Laiig je raznašal časopise, ko je bil star sedem let; z devetimi leti je delal na kmetih; štirinajst let Klar je vozil oninibus; dvajset let star je bil agent s hišami in posestvi; s 87 leti je postal poslanec in je kmalu nato postal prvi minister avstralske države Novi Južni Wales.
T® se brke! Na enem najbolj živahnih cestnih križišč v Parizu sloji že več kot deset let stražnik Leklerk, ki ima najdaljše brke na Francoskem, ua vsaki strani 45 centimetrov.
Dr. Ivan Pregelj.
Božji mlini.
Direktor in umetnik sta se pozdravila in slikar je prosil, naj sedejo. Njega samega je rahlo vedel za roko mali Edvard. Sedli so k čebelnjaku.
»Tako, oče Romuald, je spregovoril slepi slikar, »zdaj pa povejte kaj lepega o Vaši sliki. Gospod direktor mi je pravil, da ima svojo povest. Kar od srca, oče Romuald. Kar je bilo. Saj ne bo nikoli več. Tudi Vi ne boste več slikali, sem čul. Vaša slika edina in moja edina.«
»Neskončno Vas pomilujem, moj dragi gospod,« je dejal oče Romuald.
»Verujem, rad verujem,« je prikimal umetnik. »Pa pustimo to. Ko sa prvič vidiva,« bridko je na-glasil besedico »vidiva,« »ko se torej vidiva, je treba_, da se natančneje spoznava. Zato mi boste povedali svojo povest. Saj jo poznate. Tudi je prehudo obnavljati spomin in že zaradi tega mojega malega tu, tega prijatelja, ki mi ga je Bog dal za tolažbo.«	_
Šel je ljubeče z roko čez lice otrokovo, ki je zasijalo v neskončni sreči in povedal mimogrede, kako je deček oslepel.
»Torej zgodbo moje slike hočete?« je vprašal redovnik. »Rad ustrežem, če Vas veseli poslušat'. A ne zamerite mi, če bom s kako besedo bridek. Redovnik sem, ne vem, kako se govori v omikani družbi.«
>Pripovedujte po svoje,« je prosil kratko slepec.
Oče Romuald je pripovedoval. Clm dalj je govoril, tem večji ganotje se ga je polaščalo. Nekaka sveta misijonska gorečnost se je obudila vanj. »Marija, kraljica moja,« je občutil vneto, >daj mi tako besedo, da bo prevzela, da bo razgnala še zadnjo temo in žalost iz duše tega nesrečnega.« Govoril je z drhtečimi ustnami. Z očmi je pazil v slepčevo lice. Videl ga je zardevati in bledeti. Sam ves nemiren je povedal vse in umolknil.
»Dajte mi roko,« je dejal po dolgem molku slepec. »Oče Romuald, verujte, da sem Vas umel.«
>0, gospod, ali res?« je oživel redovnik.
»Edvard,« je nagovoril slikar dečka, »jutri naju popeljejo v samostan. Vrnil bom obisk očetu Romualdu.«
»Prav, ljubi gospod.«
»V spovednici ob šestih zjutraj,« se je zopet obrnil slikar k redovniku, ki je sklenil vesel, kakor da bo molil, svoje stare, nedolžne roke.
»Čakal bom, pridite,« js dejal z drhtečim glasom. Slikar je molčal. Potem je spet povzel besedo in dejal:
>Rekel sem, da Vam svoje povesti ne bom pravil, ker Vam je znana. A zdaj vidim, da le moram nekaj povedati. Tudi moja slika ima svoj doživljaj.«
Vzdihnil je in dodal:
»Seveda takšen ni, kot je Vaš, Vaš je sladek, moj je bridek.«
Prestal je za nekaj trenotij, nato je pripovedoval:
»Gotovo se spominjate, kakšno izjavo sem bil priobčil o svoji sliki, ko se je vnel prepir, kaj pred-očuje. Podpisal sem, da sem hotel naslikati Kristusa, ki je pač usmiljen, a le človek, ki čudeža napraviti ne more. Saj se spominjate?«
»Spominjamo se,« je odvrnil za redovnika direktor.
»Tedaj,« je povzel slikar znova besedo, »glejte, tedaj sem prejel od svoje matere pismo. Pisala mi je, kako me hvalijo povsod in kako je ponosna name. Potem pa je omenila ono mojo izjavo in vprašala, ali eem res jaz mogel kaj takega napisati. »Ne verjamem, ne morem,« je pisala. »A če si res zapisal, moj sin, lepo Te prosim prekliči. Bog je, bridko ga boš še potrebovu, boj se ga. Strašno pohujšanje ai naredil
Popravi, dokler je časi« Tako me je rotila in spe v nadaljnjem pisala ljubeče kot mati, naj se le za tečem k njej, če rabim denar, če mi je hudo, in na molim in se varujem slabe družbe, naj ji ne delat žalosti, ko itak dolgo ne bo več živela.«
Razburjen je umetnik prenehal. Grobna tišin je ležala nad njim in prijateljema, ki sta poslušali Edvard je tiho brisal solzo.
»Ali veste, kaj sem jaz tedaj odpisal,« je zače govoriti silno burno in živo umetnik. »Ne vem, š danes ne razumem, kako sem mogel pisati tisi pismo, ki je moralo ubiti mojo mater. Pa saj si lalik izslikate sami, kaj piše človek, ki ga je prvi uspe tako prevzel, da ne ve kam od napuha. »Za ljubeze sem hvaležen mati,« sem pisal, »pa za skrb, ki j imate radi mene. Denarja, ki ga sami nimate, n potrebujem. Tudi lepe nauke bi si lahko v prihodnj prihranili. Glede pohujšanja pa, o katerem pucli pravim, naj pa ostane pohujšanje, če je. Težko ji mati, a hočem biti odkrit, ker moram! Jaz tudi Vi šega Boga ne maram več...«
Beseda mu je zamrla v zadržanem joku. Ljubei se je privil k njemu nedolžni Edvard.
Bog je dober, Bog je dober,« je vzkliknil tol žeče oče Romuald in s čudno pr " srčno besedo zač tolažiti ubogega slepca. Potem je zaključil:
»In jutri ob šestih, fcospod, kaj ne? In kadarke Vam bo hudo, le pridite, potrkajte. In če bi mene vi ne bilo, gospod, saj so še drugi, moji tovariši. Vsi i Vam prijatelji, vsi Vam bodo v tolažbo po Bogu, nas je vse ustvaril in ki Mu gre edinemu vsa čast slava.«
Slepec mu jo stisnil krepko in toplo roko. 0 ljubili so si Še nadalino obiskovanje in se poslovi Po treh letih je že znal mali Edvard sam voditi sv jega »ljubega gospoda« na oibske k očetu Romuald
In vodil ga je poslej vsak dan ...
• • •
In vodil je mali Edvard svojega »ljubega gospi da« vsak dan v samostansko cerkev na kratek obis k očetu Romualdu. Njegov »ljubic gospod ga je b posinil in je skrbel za dečkovo izobrazbo. Poleg sv jega »ljubega gospoda« na obiske k očetu Romuald rastel svet, ki ga je mogel videti tudi brez oči. svoje gosli je dihal le njemu znano srečo, ki jo m rejo okusiti tudi slepci. Slepi umetnik in oče Romua sta veselo slutila, da raste v njiju ljubljencu vel umetnik. Njegove zrelosti nista učakala. Jesenske^ dne, pet let potem, odkar je bil slikar oslepel, je p tekel Edvard k očetu Romualdu. Povedal je, da slikar zbolel in ne more na obisk. Oče Romuald sam šel k prijatelju, našel pri njem zdravnika in vedel, da je slikar smrtno bolan. Trije dnevi bolea so ga strašno vzeli. Tedaj je sam začutil, da je sn blizu. Spravil se je z Bogom, vdano, pobožno. 1 je začel Se huje slabeti, se Edvard in oče Romua nista več genila od njega. Ech»rd je moral vecki igrati bolniku na gosli. Ko je deček igral, je o Romuald molil. Slepi bolnik se je smehljal, a bil preslab, da bi še govoril, kaj vidi. A videl je. J a svetlo je bilo njegovo lice. Sredi Edvardove pes; nekega večera, tik preden je legla tema, se j« s.« bolnik pognal krčevito iz blazin, razširil rok1? vzkliknil zadivljeno:
»Vidim, vidim ...«	„
Nemo se je nato zrušil. Bil je mrtev. Oče muald je tiho pomolil v svojem srcu: »Marija, mati I Še meni tako smrt.« Le mesec dni pozneje mu je Marija mati ua česar je prosil. Med veselo in slovesno pesmijo z\ nov na prvi dan majnika, ves odet v sladki v Marijinega cvetja dehtečih šmarnic, je zaspal v sv skromni celici, da njegovi redoyniški bratje sa niso vedeli kedaj...
Pri nakupu
i
na debelo in na drobno se obračajte le na
Oblačilnlco v Ljubljani
Mikloličeva cesta 7.
PottMfenl botte i prrovrst. blatfom po nlski oeuL
Vf1MW Sprejme se na večjem posestvu bli-IMdVdla zu Ljubljane pošten, priden, zane-
.	.	l.l J. X. kil w
iljiv, trezen in miren krav ar. ki je že bil ▼ enaki službi ter ima veselje do goveje živine. Nastop službe takoj. Plača po dogovoru. Dopise na upravo »Domoljuba« podi »Kravar« itev. 6030.
Mesarskega vajenca poštenih staršev sprejmem. — JOSIP LOGAR, mesar, Cerknica,
KROJAŠKEGA VAJENCA	IVAN
TOMAZIN, Naklo,	6031
nCI/l C ki zna kuhati in opravljati dru^T UELIVLC. hišna dela, se išče proti dobri plači. Naslov pri upravi lista pod številko; 5961.
Mlin na Bregu ob Savi
na 3 gonilna kolesa, 160 konjskih sil vodn« moči, stanovanjsko hišo in preko l¥s t* zemljišča, gozda in kamnoloma, prodal takoj zapuščina pok. Vinko Majdiča t Kranja, kamor naj se pošljejo ponudbe,
Barcm trahove-, ogljeni-, poppščbiiI-, hopirnl papir, hehtografični zvithi in druge potrebščina pri HIP. DAR/IOA. Selenburaoua ulj
najboljši in vendar najccncjši stroj za rodbino in obrt. Nadomestni deli za vse stroje.
J. Goreč, Ljubljana,
Palača Ljubljanske kreditne banke
Nafholjša kolesa nejcensjs.
Vsakovrstne dele in opremo.
in vse vrste divjačine IfBp- KUPUJE L. ROT, krznar LJUBLJANA, Gradišče štev. 7.
-	— — — cj m^ ' —^ — i n -
0 Če potrebujete elektromotorje ali	()
Oče hočete izgraditi električne cen-	A
trale, obračajte se na:	V/
D.
o
o zastopstvo es Sfovenijo o
() Selenbsirgova ul. 7 () A	A
V/ Po^et inženirja je brezplačno na \/ razpolago.	Q
' o"
PnihnVP t'ru *c 't0^e kupuje skozi celo leto rblllUVC D Zdravič. Ljubljana, Florjanska 9.
Najboljši
vsake vrste za žganjekuho se dobijo pri tvrdki
K
v Ljubljani Kolodvorska ulica 18.
ZaMevaHe ceniSt osi m&to
veidrgovina z uncsanim Hladen
sas&siss Mvmmtizr fcfisžcr
preje „BP.JilJfl", trgovsko prometno društuo
HariMOC, riorijonsha ulica 2 (bivša SCahlteva lilša)
Brzojavni naslov: ,,KONZUM", Karlovac,
Interurbani teleion St. 10. Ček-ra£un pošt. ček. zav. v Zagrebu št 35.544. Giro-račun pri Mestni hranilnici v Karlovcu.
Skladišče bombaževine tvornic
„Dugaresa" in „Venecija". Tovarniško skladišče petroleja. Tovarniško skladišče sladkorja. Direktni uvoz kave in drugega kolonialnega blaga. Tovarn, skladišče užigalic „Vrbovsko". Veliko sklad, salam, slanine in ma.Tti. Skladišče moke in otrobov iz prvovrstnih banatskih mlinov.
Veliko skladišče morske in kamene soli. Veliko skladišče vseh vrst kanditov in čokolade. Veliko skladišče mila „Schicht", ,,Gazela", „Lavov" in „Ziatorog". Veliko skladišče manuiakturn. blaga. Veliko skladišče Špecerijske, kratke in pletene robe. Izravni uvoz D-M-C blaga, Izravni uvoz sukanca marke „Steznik",
Zahtevajte ceniki
FflBIflNI 8 3DVEC
LJUBLJANA a Stritarjeva ulica št. 5.
Priporočava se slavnemu občinstvu pri nakupu BLAGA za OBLEKE. Največja izbira svilenih RUT in ŠERP. — Postrežba solidna ter nizke cene. Popolna oprema za neveste.
NafbolJSI
Bivalni stroj Je edino le
Josip Petellnc-a
znamka
Grltsfiner fn Adler
za rodbino, cbrl In Industrijo KjllbljCtna blizu Proiernovega
spomenika, ob todl Pouk « »ejcn)j brtrpiaien. VcCIctn« garancija.
Delavnica kb popravila Ki veliko	Teleion 913	Na mala
Kupujejo ss suhe gobe
vedno in v vsaki množini ter plačujejo najbolje, kakor tudi kunino, janež, fižol itd. — Trg. firma: J. KUŽLAN, trg, z dežel, pridelki, Kranj, Gorenj!
Mlinski kamni
Bogata izbira naravnih in umetnih mlinskih KAMNOV za vsakovrstno meljavo proti garanciji po zmerni ceni samo pri tvrdki
ČADEŽ in BRCAR, Ljubljana, Kolodvorska nI. 35,
PO ZELO ZNIŽANIH DNEVNlFcENAH
si lahko nabavite raznovrstno manufakturno blago za ženske in moške obleke ter k temu spadajoče potrebščine, nadalje vseh vrst galanterijo kakor tudi špecerijsko blago in železnino pri
R. Ruinerja nas!., Vrhnika
Na zalogi vse potrebščine za šivilje in krojače, ka« terim dajem popust. - Postrežba točna in solidna,
liačevarjeva aromatižna železnata tinktura
najboljše zdravilo zoper slabo prebavo, slabokrvnost in oslabelost vsak« vrste, '/i' steklenica 20 Din. Po pošti od 3 steklcnic dalje z navodilom.
Ssdnlkarjev zdravilni prašek zoper obolenje prašičev
Tisočkrat izborno preiskušenl Zavoj 12 Din z navo« dilom in opisom rdečice. Pošiljam poštnine prosto. Za vse moje izdelke zahvala na rajpolago! Izdeluje in razpošilja samo i
Lekarna pri angeiju varhu Mr-st-Mmr-
V zalogi ao vsa zdravila ea Sivino!
Vrhnika
Odete ilanelaale
trppžne-tlgcr55 Din. močne ) rožustu 11(1 nili. fine uiurlc- j »k« kuro 1011 l)iii, krnsne . ,Jaequftnr vzorčasto 140 I), i močne šivano kainhrik ode-1 Je 170 Din. rdeča Ifir. Din, I ktotasle z molino podlago [ 203 Din, klotasto s klotasto | podlago 22S D. močno konj-Bko odeje 140 Din. hol i ftnol 2D8Din, flunel čnr&iivcuG9D j rnzpoAtlJa veletrgovina ll.l fiteriueokj, CelJ«, »t. 19,! lluslr. cenik n čez 1000 sll-S kaml sn pošlje vfmkeimt za-f
slon], vzorci od Miknu, kam- l	___
gnrua in razne luanuf. roba pa samo H dni n" ogled. Kdor prido 7. vlakom kupovat, dobi nakupu prlm. povrnitev vožnje. Kar no ugaja in ni odreza-no. »e zamenja alt vrno denar. Naročila f o/. 600 II. poštnine proato. — — — Trgovci engross cene,
B3esffiBaaBS4H
Zadružna gospodarska banka d. d.
Telefon št. 57 in 470. Ljubljana, MiklOŠiČeVa cesta 10 Brzojav.-. Gospobanka. H.e«npoiln.žač.koTj..«.a,.d«»SloT.nlio	V lastni palači (vis & ViS hotela »Union").	R,{un poHn.ua ^o™^ vZ.ir.ba
Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik. Ekspozitura: Bled. Kapital In rezerve skupno nad K 60,000.000-—, vloge nad K 600,000.000—
Daje trgovske kredjte, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogoji
Amerikanski oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankami. — Urejevanje ameriških zapuščin. mmr PooblaSCen prodajalec srečk Državne razredne loterije. "M
Izdajatelj: »r. Fraae Kutove«.
Urednik: Frnae Zabrct,
Za Jugoslovansko tiskftrilo: Karel ?*>>•
11811500