♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ t Smo v tednu, posvečenem našim najmlajšim. Te dni pregledujemo uspehe (in neuspehe), ki smo jih dosegli pri otroškem varstvu. Veliko mater je zaposlenih in marsikatera se znajde pred neprijetnim dejstvom, da nima kje pustiti dojenčka, medtem ko je v službi. Res je, veliko smo že dosegli v pomoči družini, vendar je še marsikatero vprašanje nerešeno. Še precej otrok je, ki so prepuščeni sami sebi ali pa vzgoji ulice, kar nezdravo vpliva na njihov moralni razvoj in na učenje v šoli. To so problemi, ki jih moramo obravnavati v tednu otroka; toda ne le v tednu otroka, nekaj dni je premalo. O tem moramo razmišljati vse leto, vsak dan, vsako uro. V teh dneh pa se moramo vpra- šati, ali smo res naredili dovolj? In videli bomo, da bi lahko storili še marsikaj, da pravzaprav strogo vzeto, niti nismo storili veliko! Čeprav je naša občina glede varstvenih ustanov v Sloveniji med najboljšimi, še vedno ne moremo biti zadovoljni. — Razmišljanja o tem, ali smo za mladi rod storili dovolj, preberite na 5. strani. Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva občin Kočevje in Ribnica Lelo Vil. - it. 40 KOČEVJE 5. oktobra 1962 Cena 20 din ♦ ❖ * 4> Celotni dohodek bo doseži Zbor proizvajavcev občinskega ljudskega odbora Kočevje je na zadnji seji razpravljal o izpolnjevanju plana v prvih osmih mesecih. Iz poročila in razprav je bilo videti, da bo plan celotnega dohodka dosežen, plan narodnega dohodka pa ne. Izpad pri narodnem dohodku bo nastal predvsem zaradi občutno višjih proizvodnih stroškov, kot so bili predvideni. Zbor proizvajavcev je po poročilu in razpravi sprejel naslednje sklepe, predloge in priporočila: S Gospodarske organizacije, ki zaostajajo za planom, naj skušajo zamujeno- čimbolj nadoknaditi, gospodarske organizacije, ki pa dosegajo plan, naj ga skušajo- čimbolj prekoračiti. S Proizvodne stroške je treba čimbolj zniževati, obseg proizvodnje -pa povečevati. 9 Go-s-podarske organizacije naj se bolj posvetile študiran ju trga. 9 Pri investicijah se je strogo držati rentabilitetnega računa. ♦ Če zahtevajo koristi gosp. organizacije, komune in skupnosti, ?aj bi se -podjetja še naprej zdru-zevala ali sodelovala tako v o-kvi-^ komune kakor tudi izven njenih meja. ® Delavskemu samoupravljanju je treba oskrbeti materialno- podlago. 6 Še nadalje se je nujno vključevati v mednarodno- menjavo in tudi podpirati investicije, ki to vključevanje omogočajo. S Podjetja naj izboljšajo tudi kvaliteto, kar jim bo omogočilo nastop na zunanjem trgu. 9 Kolektivi gosop-darskih organizacij se morajo zavedati, da je uspeh podjetij odvisen od njih, zato je nujno, da izdelajo dober sistem delitve -čistega dohodka. O Proizvodne zmogljivosti je nujno še bolje izkoristiti, investicije pa vlagati tja, kjer -bodo prej donašale koristi. 8 Nujno je proučiti poslovanje podjetij, ki so zašla v težave zaradi obračunavanja po vnovčeni realizaciji. sla'mostni seji ObLO Kočevje so si odborniki in gostje ogledali Kemično tovarno. (Na sliki notranjost nove Kemične tovarne.) en, narodni pa verjetno ne @ Gospodarstveniki in organi, ki so odgovorni za gospodarstvo občine, naj bi vsaka dva meseca obiskali podjetja in se seznanili z njihovimi problemi. 9 Gospodarska organizacija, ki naleti na težave, ko želi -koristno sodelovati s kakim podjetjem v občini, naj bi o tem obvestila občinski ljudski odbor, da bi ta lahko ustrezno ukrepal. ® O priporočibh, ki jih daje občinski ljudski odbor gospodarskim organizacijam, morajo delavski sveti tudi razpravljati. Tega do-sle-j v večih podjetjih niso delali. Sklepi zadnje seje ObLO Ribnica Zadnja seja obeh zborov ObLO Ribnica je potrdila še več dragih sklepov in določil, med drugim so tudi: ® imenovali upravni odbor komunalnega sklada; ® imenovali šestčlanski upravni odbor Uprave komunalne dejavnosti; 9 potrdili preimenovanje finančno samostojnih zavodov v samostojne zavode (Komunala, Lekarna, Veterina, Zdravstveni dom, Delavska univerza); 9 sprejeli odlok o -kategorizaciji cest IV. reda (predvsem za Loški potok, ki se je letos priključil občini); 9 potrdili so pravila komunalnega in cestnega sklada; @ potrdili likvidacijo vodne skupnosti Bistrica (ki je zaradi pomanjkanja sredstev prenehala z delom); ® potrdili garancije za KZ Sodražica, Trgovsko podjetje, LIP, Avto-moto, režijskemu odboru za gradnjo vodovoda Gregor in KZ Ribnica. Na koncu \ so razpravljali še o že Izvedeni j reorganizaciji mreže osnovnih šol v občini in o ustanovitvi glasbene šole ... 1 V počastitev občinskega | praznika občine Kočevje je | bila v ponedeljek, 1. oktob-1 ra dopoldan v dvorani mno- j | žičnih organizacij slavnost- j j na seja obeh zborov ObLO. ; [ Predsednik ObLO Drago j [ Benčina je toplo pozdravil ! | odbornike, preživele odpo- : i slance Kočevskega zbora, ki j i so se udeležili seje, prvo- i ! borce in zastopnike občin- j ! skih ljudskih odborov iz j i Ribnice, Grosuplja, Delnic j : in Gabra. Nato so odborni- i kom čestitali za občinski j praznik pionirji obeh kočev- [ Slavnostna seja skih osemletk, tričlanska delegacija pa je odnesla vence na partizansko pokopališče in pred spomenik Svobode. Predsednik ObLO je v i svojem nagovoru orisal raz- | voj NOB na Kočevskem, j zgodovinski Zbor odposlan- j cev slovenskega naroda, po-vojno graditev in aktualne j naloge razvoja našega go- ! spcdarstva v sedanjem času. 1 Po slavnostni seji so si od- f borniki in gostje ogledali 1 nove prostore Kemične to- 1 varne in gradnjo stolpnic ob ! Rinži. 20-lelnica kočevskega zbora Prve priprave Pred dnevi je bil v Kočevju prvi sestanek odbora za pripravo proslave 20-letnice Kočevskega zbora, ki bo prihodnje leto v Kočevju. Sestanka so se udeležili predstavniki občinskih društev in organizacij, muzejskega odbora, Seškovega doma, gradbenega odbora doma telesne kulture, društva inženirjev in tehnikov in drugi. Prisotne je seznanil z dosedanjimi pripravami za to pomembno slavje predsednik občinskega odbora SZDL Janez Merhar. Glavni odbor SZDL je sprejel predlog občinskega odbora SZDL, da naj bi bila, oktobra prihodnje leto v Kočevju proslava 20-letnice Kočevskega zbora. Proslava bo imela republiško obeležje. Datum proslave še ni točno določen. Takrat bo v Šeškovem domu slovesno zasedanje republiške ljudske skupščine, ki naj bi se ga udeležili tudi preživeli poslanci Kočevskega zbora. Kasneje bo pred spomenikom veliko politično zborovanje. Do proslave pa je treba urediti nekatere objekte: • SEŠKOV DOM bo kulturno zgodovinski spomenik. Stranske prostore z avlo (okoli 400 kvadratnih metrov) bodo preuredili v muzej, medtem ko bo glavna dvorana namenjena poslej le prireditvam DPD Svobode. ® DOGRAJEN BO DOM TELESNE KULTURE. V njem bodo dobila prostore društva in organizacije ter knjižnica. Sem bo pre-nešen tudi muzejski arhiv, ki bo v študijski knjižnici na razpolago interesentom. • CESTA LJUBLJANA-KO- CEVJE BO ASFALTIRANA. Ta cesta namreč ne rešuje samo vprašanje prometa, ampak tudi zdravstva, kulture, šolstva in gospodarstva. • POPRAVLJENE IN ASFALTIRANE BODO NEKATERE ULICE V MESTU, urejeni pločniki, razsvetljava, podrti nekateri zastareli objekti. Dograjenih bo precej stanovanj, urejene fasade podjetij in stanovanjskih zgradb, v kolikor že niso itd. Občinske organizacije in društva bodo imele že mesece in mesece pred praznikom razne prireditve, razstave in tekmovanja v počastitev 20-letnice Kočevskega zbora. V tern času bo v Kočevju tudi več prireditev in tekmovanj republiškega značaja (tekmovanje traktoristov, telovadni nastopi, športna tekmovanja itd.). Ob zaključku sestanka je bil sprejet sklep, naj društva in organizacije izdelajo programe, s katerimi nameravajo sodelovati v proslavjanju 20-letnice Kočevskega zbora. Sredi meseca bo nov sestanek pripravljalnega odbora, na katerem bodo te programe vskladili. Kočevje praznuje: Prizor z nedeljske parade kmetijskih strojev 1. oktobra se je pričel mesec varnosti v prometu. V tem mesecu bodo po vsej državi razne akcije za izboljšanje ali povečanje prometne varnosti. Čeprav so vsi šoferji že dostikrat bili opozorjeni na potrebne ukrepe in vedenje na cesti, je še premnogo prekrškov in neupoštevanja nasvetov in predpisov, posledica pa je večkrat večja ali manjša nezgoda. Zato ne bo odveč, če tudi s tega mesta dajemo šoferjem na pot dobrohotna opozorila. Vsak lahko mnogo prispeva k varnosti v prometu in bi tu navedli le nekatere primere, kdaj in v kakšnih okoliščinah lahko to stori: Prvi primer: Neumestno prehitevanje, kjer je trenutna prometna situacija na cesti taka, da bi ogrožala bodisi pešca ali pa vozilo. Tu je priporočljivo, da se kršitelja z lepo besedo in na tovariški način opozori na zle posledice, ki bi mogle nastati zaradi njegovega nepremišljenega ravnanja. Šoferjem na pot Drugi primer: Če voznik, ki pripelje nasproti, na ostrem in nepreglednem ovinku ali pa na ozki cesti ne javlja pravočasno (ali pa sploh ne) svojega bližan j a. Tudi tu naj bo tako ton kakor beseda opozorila zmerna in tovariška. Tretji primer: če opaziš vozilo, ki z veliko naglico drvi po cesti, potem pač ni možno opozorilo, kvečjemu si lahko zapomniš številko vozila zaradi opomina po drugačni liniji. četrti primer: Alkohol je kaj slab sopotnik šoferjev in premnogokrat botruje nezgodam, če torej v pavzi ali kratkem odmoru med vožnjo v gostilni opaziš, da si kak tvoj tovariš naroča kot okrepčilo alkohol, ga tovariško skušaj odvrniti od takega naročila. Še marsikaj drugega lahko vidimo med vožnjo na cesti, kar bi bilo potrebno opozorila ali graje. Nihče naj ne reče, da so osebne intervencije voznikov v navedenih in mnogih drugih primerih malopomembne ali celo praktično neizvedljive, ker jih nihče ne bo upošteval, ali pa zato ne, ker tudi ti nimaš časa za to. Če so tvoje besede v mesecu varnosti pri morda 20 primerih samo enkrat padle na rodotivna tla (in morda niti vedel ne boš, kdo jih je ali bo upošteval), potem si za varnost na cesti storil dobro delo. Naj ti ne bo odveč ali morda celo sram včasih za nekaj minut ustaviti in izreči nekaj koristnih besed. Divjad ogroža Na zadnji seji zbora proizva-javcev ObLO v Kočevju sta odbornika iz Osilnice in Poljanske doline predlagala, naj bi ObLO, pristojni svet in drugi organi cirnprej nekaj ukrenili, da ne bi divjad ogrožala polj in ljudi. Odbornik iz Poljanske doline je dejal: »Medveda najdeš, kjer češ, divjega prašiča v vsaki dolini, jeleni pa so prišli pozimi 10 m do moje hiše. Kmetje, ki ves dan delajo, morajo ponoči stražiti na poljih — pa to niti niso prave straže, ampak že nekakšne »lauf-patrole«, saj mora stražar tekati od njive do njive, da vse zava- polja in ljudi ruje pred divjadjo.« Nadalje so odborniki povedali da zaradi divjadi otroci večkrat zamude avtobus, ki jih vozi v š°', lo. šolarji namreč včasih srečaj0 ] medveda in se boje iti naprej, avtobus pa medtem odpelje. Odbornik iz Osilnice je pove' dal, da lovci sicer ocenijo in pik čajo škodo po divjadi, vendar p° odkupni ceni pridelkov. Njihov' kmetje pa pridelujejo le za svoj'° porabo in ne za trg, zato moraj° z denarjem, dobljenim za škodo, kupiti pridelke in jih seveda pik čati po občutno višji ceni. Pred občinsko konferenco IMS Letne konference aktivov LMS v naši občini so v glavnem že končane, razen kjer so vodstva aktivov premalo aktivna in kljub opominom Občinskega komiteja niso izpolnila svoje naloge. Te konference bodo še ta teden. Konference aktivov LMS so bile organizacijsko dobro pripravljene. V nekaterih aktivih je bilo opaziti, da konference vsebinsko niso bile najbolj pripravljene. Tu je krivo predvsem vodstvo aktiva. V nekaterih aktivih je bilo vodstvo krivo tudi za slabo delo aktiva, drugje pa vidimo, da so bili mladinci v sekretariatu aktiva zelo aktivni, niso pa našli podpore med članstvom. Na splošno lahko ugotovimo, da so aktivi v naši občini v glavnem delali zelo dobro. Opaziti je bilo, da so bili mladinci naj- bolj aktivni na kulturno-prosvet-nem in športnem področju, na področju izobraževanja in idej-no-vzgojnega dela pa v večini aktivov P* bilo dosti napravljenega. Kritizirati bi bilo potrebno predvsem nekatere večje delavske aktive, kot so ITAS, Rudnik in Lesna industrija ter aktiv LMS na Gimnaziji ,ki kljub temu, da imajo vse možnosti za delo, ne pokažejo vsega. Na letnih konferencah mladinskih aktivov sta izstopili predvsem dve vprašanji, ki sta za nadaljnje delo mladine zelo važni: delo mladih v organih delavskega in družbenega samoupravljanja, povezano s prenašanjem sklepov teh organov na vse mladince v aktivu in deloh mladih v ostalih organizacijah. O tem bo razpravljala tudi občinska konferenca LMS, ki bo predvidoma 27. oktobra. Tako stoji pred vodstvi aktivov LMS in pred Občinskim komitejem LMS nova važna naloga od katere je odvisno delo organizacije v naslednjem letu. Od aktivnega sodelovanja delegatov na Občinski konferenci LMS, na podlagi izčrpnih diskusij, ki naj bi izvirale predvsem iz praktičnega dela mladine in na podlagi predlogov, kako naj se delo organizira v bodoče, je odvisen uspeh občinske konference LMS, kakor tudi bodoče delo aktivov. Zato naj se delegati na občinski konferenci prej posvetujejo z mladinci. Posebno važno je posvetovanje z mladinci, ki delajo v vodstvih organizacij in v organih delavskega in družbenega samoupravljanja, kajti le tako bomo res prišli do zaključkov in skle-pov, ki bodo grajeni na realnih osnovah in ki jih bomo tudi lahko reševali. Poudariti je treba, da je uspeh konference odvisen od sodelovanja in priprave vseh delegatom Potrebno bi bilo, da diskutira vsaj en delegat iz vsakega aktiva, kajti le tako bomo prišli do zaključkov, ki jih bomo lahko izvajali v slehernem aktivu, le tak° si lahko zamislimo poživitev dela aktivov LMS v delavskih in šolskih aktivih, kakor tudi v vaških, kajti le z aktivnim sodelovanjem pri sprejemanju sklepov in z aktivnim delom pri njihovem izvajanju lahko upamo, da bodo letne konference aktivov LMS prihodnje leto boljše, da bo na teh konferencah sodeloval0 tudi več mladincev v diskusiji ih da bomo z delom mladinske p°' litične organizacije res lahko zadovoljni. Številka 4o 0 predosnutku nOVB UStflVB j osebni dohodki v sklad« s predpisi I. 6 USTAVI NASPLOH M O JUGOSLOVANSKIH USTAVAH t •°0 PREDOSNUTKA USTAVE FSR JUGOSLAVIJE Kadarkoli govorimo o uštain, moramo Imeti pred očmi dvojni % Pomen tega Izraza: materialni in formalni. ♦ Materialno pdfnmi ustava skupnost obstoječih dejanskih od- * nosov v družbi, glede na celotno družbeno življenje, njeno raz- ♦ \fdno in politično zgradbo, vključujoč družbeno ekonomiko, ka- X jr sna v resnici je, ter glede na temeljne pravice in položaj človeka % ln državljana v dani družbeni stvarnosti. Tako pojmovana ustava ❖ nam omogoča ugotoviti obstoječi red tudi v tistih državah, ki t sPloh nimajo pisane ustave in kjer se javno življenje razvija * skladno s potrebami družbe in njene države, Omogoča pa nam tudi ugotavljati razlike in odklone med dejanskim družbenim in državnim redom in tistim, ki naj bi po pisani listavi obstajal v določeni državi, Formalno pa je ustava pravni pojem in kot taka pomeni prav- X nO listino, ki v določeni državi urejuje družbeno ekonomske in ♦ Politične temelje, obliko in tip države, njene organe, funkcioni- X * vrij e in medsebojna razmerja teh organov. Določa predstavniška % telesa, sodno, upravno in vojaško organizacijo, poglavarja države ter_ položaj in temeljne pravice človeka in državljana, če pa je država zvezna, določa ustava tudi sistem federacije. Prav zaradi tega, ker urejuje tako pomenbna vprašanja družbenega življenja, je Ustava temelj in branik zakonitosti in demokracije ter živi v zavesti ljudi kot sredstvo za zavarovanje člo- ♦ veških pravic, kot nekaj, kar človeka varuje pred nasiljem in sa- ♦ ruovoljo ih tilu zagotavlja določeno mesto in razvoj v družbi. Čeprav pozndmo v zgodovini obdobja revolucije, vojskovanj, nasilnega prevzema oblasti, diktatur, ko neha veljati skoro vsaka dštavnost in so teptane najosnovnejše pravice človeka in državljana in vlada v družbi nasilje in samovolja; čeprav se v številnih državah dnevno kršijo ustavne določbe, se ljudstvo vseh držav znova i znova zateka k ustavi in ustavnosti kot sredstva, ki je dovolj močno, da lahko zagotovi mirno življenje v urejeni državi, varuje njihovo delo, premoženje, obstoj in razvoj. Zgodovina jim daje polno opravičilo za tako ravnanje. ^ Zavedajoč se, da je ustava neizogibna za življenje človeške ♦ družbe so po končani I. svetovni vojni tudi jugoslovanski narodi želeli urediti svojo mlado državo tako, da bi v njej zaživele in se Uresničile vse tiste napredne težnje, zaradi katerih so se združili. Toda jugoslovanskih narodov ni nihče vprašal za mnenje, ♦ kakšno državno ureditev si želijo. Regent Aleksander je enostran- sho ♦ razglasil novo državo za kraljevino in poznejša ustavodajna ♦ skupščina ni mogla drugega kot to njegovo odločitev potrditi. ♦ Ustava pa, ki je bila izdana 21. junija 1921 (Vidovdanska), je X uzakonila oblast kapitalistov in meščanstva, oblast zasebne last- ♦ nine in izkoriščanja tujega dela. Jugoslovanskim narodom je bila ♦ namesto nacionalne samostojnosti vsiljena teorija troimenega ju- X ♦ ♦ * ♦ ♦ ♦ ♦ doslovanskega naroda in nadoblast velikosrbske buržuazije. Razumljivo, da taka državna ureditev, kot je bila predpisana z ustavo in s silo državnega aparata uveljavljena, ni bila sposobna dolgo živeti. Vendar pa je Vidovdanska ustava imela nekaj demokratičnih določb: uveljavila je splošno, enako in neposredno votivno pravico, močnejši položaj parlamenta od položaja vlade, vezanost . kralja na sodelovanje z vlado, zakonodajno oblast je dala parla- £ ♦ * V o ♦ ❖ uientu, itd. Prav to pa je bilo napoti interesom meščanstva pod vodstvom dvorske klike in 6. januarja 1929 je kralj Aleksander izvedel državni udar, odpravil ustavo in uvedel osebni diktatorski režim. Toda tudi kralj ni mogel dolgo brez vsake ustave in politični Pritisk znotraj in zunaj države ga je prisilil, da je 3. septembra » 3] izdal svojo lastno, osebno »oktroirano« ustavo, ki je varovala + ■nonarhofašistični značaj oblasti. Država je postala skrajno biro- ♦ kratična, policijska in centralistična. Bila je samo še ustavna, ne ^ ♦ <■> ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Pa več parlamentarna monarhija. Nedemokratičnemu in nazadnjaškemu političnemu položaju ie bil podoben tudi gospodarski položaj: Jugoslavija je bila med uajbolj zaostalimi državami v Evropi. Tri četrtine njenega prebi-vavstva je na nesodoben način obdelovalo zemljo in le 10 % ljudi le bilo zaposlenih v industriji, ki pa je po proizvodnji močno zaostajala za evropskim povprečjem. V državo je prodiral tuj ka-Pital, posebno nemški in italijanski, kar je v končni posledici pri- vedlo Jugoslavijo v fašistični tabor, po drugi strani pa ustvarilo Pogoje za socialistično revolucijo. Z okupacijo države in narodnoosvobodilno vojno formalno prenehal ustavni red stare Jugoslavije, čeprav sta NOB in J socialistična revolucija dejansko ta red povsem porušili. ♦ ♦ Pač pa je ustavni red stare Jugoslavije doživel pomembne- * spremembe z zgodovinskim II. zasedanjem AVNOJ 29. nov. 1943 X v Jajcu, kjer so bili izdani ustavni akti o najbistvenejših sestavi- ♦ nah državne ureditve in kjer je bila država proglašena za De- ♦ vnokratično federativno Jugoslavijo, ne da bi se odločalo o usodi £ kraljevine. Narodi Jugoslavije so vsak zase, pa vendarle pod skup- ♦ ni7n vodstvom KP, gradili med NOB svoje države in organe držav- X ne oblasti ter po II. zasedanju AVNOJ prostovoljno, uporabljajoč X Pravico do samoodločbe, postali federalne enote Demokratične ♦ Jederativne Jugoslavije. S tem procesom in s tako graditvijo t družbenega reda pa se je tudi formalno spremenil ustavni red ♦ Kraljevine Jugoslavije, ki pa je dokončno nehal veljati šele s ♦ Prejetjem »Ustave FLRJ« iz leta 1946, ne pa z okupacijo (SE NADALJUJE) % Naloga komisije za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka gospodarskih organizacij in zavodov je, da vskladi delitvena razmerja v posameznih gospodarskih organizacijah in zavodih s predpisi o delitvi čistega dohodka, ki jih je izdal zvezni izvršni svet, v zavodih pa s pojasnili, ki jih je izdal k predpisom republiški izvršni svet. Ti predpisi določajo, da se osebni dohodki lahko povišujejo le, če se povišuje tudi produktivnost posamezne gospodarske organizacije. še posebej pa je po teh predpisih dovoljeno, da se osebni dohodki lahko povečajo (oziroma so se lahko povečali) zaradi podražitve v letu 1961 za 10 odstotkov in letos še za 5 odstotkov, kar gre v breme skladov. To povišanje je sicer dovoljeno, ni pa obvezno, če ga posamezni gospodarski organizaciji položaj ne dovoljuje. Komisija za izvajanje predpisov, ki je torej dolžna, da prouči, če so osebni dohodki v skladu s povišano produktivnostjo in dovoljenim povišanjem zaradi podražitve, je doslej na grobo pregledala podjetja Elektro, INKOP, Trgopromet, Hotel Pugled, Tek-stilano, Rudnik, Pekarijo, Avto, Kočevski tisk, Krojaštvo in čevljarstvo. Ugotovila je, da so osebni dohodki v skladu s predpisi povsod, razen pri majhnih obrtnih podjetjih, pri kateirh gospodarski položaj ne dovoljuje bistveno zvišanje že sicer nizkih osebnih dohodkov (pa tudi ne ustvarjanje sredstev za sklade). Majhna podjetja komisija tudi ni mogla obravnavati enako kot ostale gospodarske organizacije, ker so pavšalizirana. Komisija je podala poročilo o dosedanjem delu tudi zboru pro-izvajavcev. Poročilo o stanju v ostalih podjetjih pa bo podala na naslednji seji zbora proizvajav-cev. Kočevje na sliki V izložbi trgovine Non-stop v Kočevju so bile 30. septembra razstavljene slike fotoamaterjev iz Kočevja, ki prikazujejo mesto z raznimi motivi in iz raznih zornih kotov. Slike so kvalitetno izdelane in bi bilo prav, da bi po njih izdelali razglednice, ker je teh v Kočevju še vedno premalo. Fotoamaterji so se v iskanju motivov kakor tudi izdelavi potrudili in izdelali res kvalitetna dela. V izdelavi propagandnega gradiva, pa naj bo to v besedi ali sliki, smo v Kočevju še vedno zelo šibki. Dopisne karte s slikami iz Kočevja prodajajo samo trafi- ke, ki so pa ob nedeljah zaprte. V Kočevje pride največ ljudi na obisk ob nedeljah in večkrat sem že opazil, da so ljudje spraševali, kje bi dobili razglednico Kočevja za spomin. Baje jih prodajajo tudi v hotelu, kar je pa malo vidno in obiskovavci Kočevja tega ne vedo. Ali ne bi bilo primerno, če bi na avtobusni postaji, kamor prihaja ob nedeljah največ ljudi, postavili kiosk, kjer bi prodajali razglednice. Gradiva zato je dovolj, potrebno bi ga bilo samo urediti in organizirati prodajo. Pe Novi del Kočevja — Ljubljanska cesta Odlok o obratovalnem času Na zadnji seji O.bLO Ribnica so sprejeli tudi odlok o obratovalnem času v trgovinah in gostinskih lokalih. Gostinski lokali morajo biti odprti vsak dan od 6. do 23. ure, ob sobotah in pred prazniki pa so lahko odprti do 24. ure. Obrati s prenočišči morajo sprejemati go- ste tudi tedaj, ko so lokali zaprti. Bifeji morajo biti odprti od 6. do 20. ure, ob nedeljah pa od 7. do 21. ure. Kolektivi gostinskih lokalov lahko določijo, da lokale odprejo že prej, vendar ne pred 5. uro. Trgovine morajo biti odprte najmanj sedem ur dnevno. Seja ObLO Ribnica Gibanje gospodarstva Družbeni plan gospodarskega razvoja občine Ribnica za leto 1962 je bil postavljen na osnovi pokazateljev iz prejšnjega leta, kakor tudi na podlagi smernic in načel perspektivnega plana. Celotna realizacija družbene proizvodnje, ki je bila planirana s tremi milijardami 910 milijoni din, je bila v prvem polletju realizirana s 46 % (milijarda 803 milijone). V primerjavi s prvim polletjem lani se je letos proizvodnja dvignila za 1 %, medtem ko se je celotni dohodek oziroma plačana realizacija dvignila za 4 %. Poslovni stroški so se letos zmanjšali za 16 %, nekoliko pa so se zmanjšali tudi skladi. Osebni dohodki so se letos povečali le za 7 %, torej na enega zaposlenega od 19 na 23 tisoč din, po drugi strani pa se je zmanjšalo tudi število zaposlenih (za 40). Po vsem tem se je vrednost proizvodnje na enega zaposlenega v letošnjih prvih šestih mesecih v primerjavi z istim obdobjem lani dvignila za 18 %. Poglejmo še stanje nekaterih gospodarskih panog: Industrija (najmočnejša gospodarska panoga v občini) je dosegla polletno realiza cijo z 38 % m ni dosegla lanskega nivoja. Letos se je pojavilo tudi vprašanje trga, zlasti plasiranja lesnih in opečnih izdelkov. Zaloge so se letos dvignile za 59 % ali za 42 milijonov din. Najnižja realizacija je bila dosežena v Opekarni in na LIP, povzročili pa so jo predvsem objektivni faktorji. V Opekarni je največ ji problem sušenje izdelkov in pomanjkanje delavcev, posebno v sezonskih mesecih, v ostalih mesecih so odvisni predvsem od vremenskih prilik. Moderna sušilnica, ki so jo nabavili lani, je majhna KOČEVJE PROSLAVLJA: V pohodu okoli okupiranega Kočevja je sodelovalo več patrol. Start ženske patrole Kočevskega tiska Nerešeni Najbolj burna debata na seji ObLO Ribnica se je razvila ob vprašanju združitve zadrug in trgovin, ko so bili najbolj prizadeti odborniki iz Loškega potoka. Nobeno pojasnjevanje, da je perspektiva našega kmetijstva edino v močni, dobro organizirani zadrugi, da ni več čas, ko lahko' sile drobimo na majhne, nepomembne obrate in zadruge, je bilo zaman. KZ Sodražica je že načelno pristala na združitev, ljudje v Loškem potoku pa se je bojijo, kot bi res zgubili vse. Poudariti je treba, da se po naj novejšem zakonu lahko ukvarja z gozdarstvom na enem območju le ena organizacija in ne tako, kot v Ribnici (kjer se z gozdarstvom ukvarjajo kar štiri organizacije — KZ Loški potok se namreč zaradi objektivnih okoliščin bolj malo ukvarja s kmetijstvom!). Naloga našega kmetijstva je predvsem, ustvariti močno organizacijo, ki bo sposobna ukvarjati se s kmetijsko in gozdno proizvodnjo. In odborniki iz Loškega potoka? »Počakajte še eno leto ...« so prosili! Kakor razdrobljene zadruge nima perspektive tudi razdrobljena trgovina. Samo' močno trgovsko vprašanji podjetje, ki bo poslovalo na območju cele občine, bo lahko veliko prispevalo pri modernizaciji in izboljšavi trgovske mreže. In odborniki? »Če jim paše, pa naj se združijo!« (namreč trgovine!). Nekateri so izražali bojazen, da bi po združitvi trgovin postali posamezni artikli dražji. Drugi je predlagal, naj bi se priključili močnejši trgovini izven občine (kajpak, toda najprej se je treba združiti doma!) In še nekaj: kar poglejmo, kako se je trgovina v Ribnici izboljšala, ko so se združila trgovska podjetja: dobili smo samopostrežno trgovino, kmalu pa bo zaključena adaptacija druge trgovine ... Skratka, nekateri odborniki so pri reševanju teh vprašanj pokazali skrajno neodločnost, nezanimanje (ali morda bojazen, da sami ne bi bili oškodovani?), namesto da bi združevali, krepili, so ravnali ravno nasprotno. Toda lahko pričakujemo, da bo razvoj sam pripeljal do združitve in šele tedaj bodo spoznali v kakšni zmoti so bili, vendar bo morda že prepozno ... (vec) in ne more zadostiti vsem potrebam. Pomanjkljivosti skušajo odpraviti z rekonstrukcijo (dokončana je bila konec junija), vendar plan ne bodo mogli doseči... S podobnimi težavami se je boril tudi LIP. Plan so dosegli s 34 % vrednost proizvodnje v prvem polletju se je v primerjavi z lanskim prvim polletjem zmanjšala za 21 %. Polletnega plana niso dosegli predvsem zaradi zloma dveh polnojar-menikov, zaradi pomanjkanja hlodovine, zaradi vremenskih razmer in zaradi zmanjšanja naročil za vezana vrata in luščeni furnir. — Podjetje je letos dalo na sklade tri milijone din, osebni dohodki na enega zaposlenega so se povečali za 20 %, povprečna plača pa se je dvignila od lanskih 20 na 24 tisoč dinarjev. Zmanjšalo se je tudi število zaposlenih, zaloge pa so se dvignile od lanskih 20 milijonov na 35 milijonov din, vendar jih bodo v tretjem tromesečju lahko vse fakturirali. GRADBENIK je dosegel plan v prvem polletju z 31 % in je realizacija nižja od lanske za 18 %. Poslovne stroške so nekoliko znižali in ustvarili primerne sklade. Po- sebno pozornost je treba posvetiti šušmarstvu v gradbeništvu, ki je v ribniški občini močno razširjeno (zidarji se v službi takorekoč odpočijejo, da lahko popoldne delajo pri privatnikih. Pravzaprav je to poseben problem, o katerem bi veljalo spregovoriti kdaj drugič!) Trgovina je dosegla v prvih šestih mesecih 47 % letnega plana (trgovska podjetja Jelka, Travna gora, Loški potok in Suha roba). Poslovni stroški so1 se zvišali (predvsem v Loškem potoku), za 13 % pa sta se povišala tudi dohodek oz. čisti dohodek. Povečali so se tudi skladi in znašajo' 9,800.000 din. Iz tega vidimo, da je trgovina, čeprav plana ni dosegla, ustvarila nekaj skladov, ki pa pridejo do pravega izraza šele združena, torej, če bi bila v enem samem podjetju, s čimer bi lahko modernizirali trgovsko mrežo in jo približali potrebam sedanjega časa. Doseženi promet v gostinstvu se je letos povečal za 11 %, plan v 6 mesecih pa je bil dosežen z 52 %■ Poslovni stroški so se povečali za 3 %, ustvarjen je večji čisti dohodek, vendar se ne odraža v skladih, saj so se ti zmanjšali za 48 % v primerjavi z lanskim prvim polletjem, temveč pri porastu os. dohodkov. Torej gostinstvo kljub vsemu temu ni moglo ustvariti prepotrebnih sredstev za sklade (več zaposlenih in višji osebni prejemki!). Kakšen1 bo železniški vozni red prihodnje leto? Pred dnevi je bila v^Kočevju sektorska konferenca o železniškem1 veznem redu za leto 1963/64. Udeležili so se je predstavniki podjetij, šol, organizacij in občinskih ljudskih odborov Kočevja in Rib-nice. Udeleženci (bilo jih je vsega 19) so predlagali več sprememb v sedanjem železniškem voznem redu. Tako so med drugim predlagali tudi naslednje: — Vlak iz Kočevja, ki pripelje v Ljubljano nekaj minut po 7. uri zjutraj, naj bi prihajal po novem nekaj minut pred 7. uro; — vlak, ki pripelje v Kočevje ob 6.42, naj bi prihajal pred 6. uro; — vlak, ki odpelje iz Ljubljane ob 5.21, stoji v Ljubljani premalo časa, zaradi česar je pričakovati predvsem pozimi stalne zamude, zato naj bi to nekako uredili; Obisk iz Lilije 26. septembra so obiskali Ribnico in Kočevje člani organizacije VVI iz Litije. Po programu so nameravali priti v Kočevje okrog 14. ure, ker pa so imeli v Žlebiču pri prevozu čez železniško progo malo nezgodo, so zakasnili. Avtobus je potem do Ribnice odpeljal tovorni avtomobil, kjer so ga popravili in pripeljali šele ob 19.30 v Kočevje. Ogledali so si mesto, vse ostalo pa je odpadlo. V skupini izletnikov so bile povečini žene in matere, ki so v naših krajih v NOB izgubile može in sinove. Želele SO' videti naše kraje, kjer so se borili njihovi svojci, ker večina ni bila še nikoli v Ribnici in Kočevju. Izletnike iz Litije so v Kočevju pozdravili zastopniki organizacij VVI in ZB ter se z njimi zadržali do njihovega odhoda iz Kočevja. — nujno je, da odpelje iz Kočevja vlak ob 13.20 uri, ki bo odpeljal predvsem dijake; — nujno je tudi, da odpelje V Kočevja vlak ob 21.05 uri. Naslednja pripomba je bila, naj bi uvedli še en vlak, ki bi pripeljal v Kočevje dopoldne, iz Kočevja pa bi odpeljal okoli 18. ur£' Tej želji pa najbrž ne bo mogoč6 ugoditi, ker železnica ne bo imel6 na razpolago novih vlakov. Prisotni so nato predlagali, naj bi vsa! avtobusno podjetje obdržalo avto; bus, ki odpelje iz Kočevja okoli1 19. ure. Žal se ni konference udeležil zastopnik »Avto«. Prisotni so po-udarili, da bi morala železnica ifl »Avto« bolj sodelovati pri sestavljanju voznih redov. Zdaj se namreč zgodi, da peljeta v isto sm6' ob istem času vlak in avtobus te1' imata zato vsak le nekaj potnikov Potniki od takega prometa nimf jo koristi, pa tudi obe pod jeti’ imata od tega verjetno le zgub6' Direktor železniškega podjetji iz Novega mesta, ki je vodil konferenco, je obljubil, da bo skušal6 podjetje čimbolj ugoditi želji k0-čevskih in ribniških potnikov. S6! veda pa bodo morali upošteva® tudi predloge in želje potnikov » ostalih krajev ob tej progi, ki 6 se sestali dan po konferenci v čevju v Grosupljem in se bod" verjetno delno razlikovale od ših želja. Razen tega pa bo trsih upoštevati tudi zveze z drugi, kraji (iz Ljubljane in Grosupli3' prevoz poštnih pošiljk in podoba0' OB TEDNU OTROKA Smo storili vse za mladi rod? OTROCI DO 16 LET STAROSTI NE DELAJO VEČJIH PRESTOPKOV Pri sodniku za prekrške občinskega ljudskega odbora Kočevje smo zvedeli, da mladoletniki v kočevski občini ne delajo večjih prestopkov, če izvzamemo 4 izrazitejše primere. Mladi prestopniki v glavnem kvartajo za denar (hazardirajo) tudi do pozne noči. Igralnice imajo po raznih skritih kotičkih pa tudi povsem javno, kot na primer pri kinu (kjer tudi »cifajo« za denar), pri fizkultur- 7 OTROK V VZGOJNIH ZAVODIH Iz kočevske občine je 7 otrok zaradi družbene neprilagodljivosti v raznih vzgojnih zavodih. Zaradi raznih drugih telesnih in duševnih pomanjkljivosti pa jih je v raznih zavodih še 14. Vzgoja v teh domovih in zavodih stane za otroka 14.000 do 42.900 dinarjev na mesec. Večji del plača občinski ljudski odbor, manjši (1000 do 3000) starši, za vzgojo pa se porabi seveda tudi ves otroški dodatek. Zaskrbljujoče je, da število Otroci potrebujejo primerno igrišče. Na sliki: otroško igrišče v Ljubljani nem domu, na igriščih v Gaju, po klopeh v parku in drugod. Odrasli jih vidimo tod vsak dan in hkrati lahko slišimo tudi, da znajo prav dobro preklinjati in sploh nespodobno govoriti. Otroci pa ne preklinjajo samo, kadar igrajo za denar. Sočne kletvice je bilo slišati med počitnicami tudi za Rinžo, ko so pionirji in mladinci lovili ribe. Preklinjajo tudi na športnih prireditvah in drugod. Otroci se tudi v poznih večernih urah potikajo po cesti in Parku. Nekateri poizkušajo »srečo« v telefonski govorilnici pri kavarni in poizkušajo, če bo padel iz avtomata kakšen kovanec, če jih vprašaš, kaj delajo ob 10. Uri zvečer v telefonski govorilnici, ti povsem nedolžno odgovore, da telefonirajo mami!! Nekateri otroci so začeli tudi krasti, kar je verjetno posledica igranja za denar (kvartanja, ci-fanja, sklepanja stav itd.). To so večinoma posledice premajhnega zanimanja staršev za otroke. Nekateri niti ne prihajajo na roditeljske sestanke, drugi 'Pa spet zagovarjajo otroke, kadar bi jih morali posvariti itd. tatvine, delomrzništvo, POTEPANJE Po podatkih socialnega varstva j e trenutno v občini Kočevje 20 (sicer pa jih je več) družbeno neprilagojenih otrok. Največ je mladih tatičev, ki so zagrešili manjše in večje tatvine, pa tudi vlome. Na drugem mestu so de-lornrzneži, se pravi taka mladina, ki ji je socialno varstvo in zavod f® zaposlovanje priskrbela služ-o°, pa so jo odklonili. družbeno neprilagodljivih otrok raste. Predvsem narašča število tatvin in vlomnih tatvin, ki jih zagreše otroci od dvanajstega do štirinajstega leta. Največ otrok zabrede na slaba pota, ker so njihovi starši alkoholiki in se ne zanimajo za njihovo vzgojo. Slede otroci iz dobro situiranih družin, kjer sta oba starša zaposlena, a jim je žal denarja, da bi dali otroka v vrtec. Precej prestopnikov je tudi iz družin, ki nimajo primernega stanovanja. V SEDMIH VRTCIH 278 OTROK V kočevski občini imamo 7 vrtcev, v katerih je 278 otrok in še oddelek za dojenčke (v Stari cerkvi), v katerem je 5 varovancev. Ekonomska cena v vrtcih je 6500 do 7800 din na mesec (v ceni sta vračunana tudi 2 obroka hrane). Starši pa plačujejo za otroke le po 1000 do 1500 din na mesec, za dojenčke pa 3000 do 4000 din na mesec. Samo v Kočevju je še 24 otrok, ki so NUJNO potrebni varstva, ker sta oba starša zaposlena, in nad 60 otrok, ki jih varujejo razni sorodniki in znanci. KROŽKI SO — OBISKA NI šolski otroci se lahko udejstvujejo v več krožkih (dramskem, modelarskem, šahovskem, foto-krožku in drugih). Skoro v vseh šolah in po vseh večjih krajih so televizorji. TVD Partizan Kočevje ima po nekajkrat na teden telovadbo za mladež. Toda — obiska ni! (Vsaj večjega ne). Na teh področjih se izživljajo le otroci, ki so že sicer v šoli pridni in tudi doma primerno vzgajani. Otroci pa, ki bi jim bilo udejstvovanje na teh področjih najbolj potrebno, raje kvartajo za denar, se potepajo, kradejo, cifajo, se neprimerno vedejo itd. Otroci imajo na razpolago še vse premalo igrišč. Primanjkuje tudi telovadnih prostorov in športnih rekvizitov. ŠE NEKAJ PRIPOMB Otroci si tudi »sposojajo« kolesa in mopede, jih običajno pokvarijo in jih puste na povsem drugem kraju. Igrajo se z ognjem in razstrelivom, kar je nevarno zanje in za druge ljudi in objekte. Starši prestopnikov običajno svoje otroke po storjenem prestopku še zagovarjajo, če jih kdo opominja. Otroci obiskujejo prepovedane kinopredstave. Mladina zahaja v gostinske lokale in pijančuje, čeprav bi to moral prepovedati odlok o javnem redu in miru (ta bi moral tudi prepovedati, da otroci ne smejo biti po osmi uri zvečer na ulici. Kočevje morda tega odloka nima ali pa v njem to ni zajeto, če pa je, se ne izvaja). ZA JASLI NI DENARJA, ZA VZGOJNI DOM PA JE • Za teden otroka je namerava-% la Stanovanjska skupnost £ Kočevje-mesto odpreti v Ko-0 čevju otroške jasli, v katerih £ bi varovali dojenčke zaposle-0 nih mater. Starši in delovni ^ kolektivi pa ustanovitev te po-0 trebne ustanove niso podprli 0 niti moralno niti denarno. ^ Prav v tem času pa priprav-0 Ija oddelek za socialno var-0 stvo družine pri ObLO spet 0 novo skupino kandidatov za Q vzgojne domove. Doslej imajo 0 predvidene najmanj 3. Njiho-0 va vzgoja bo stala NA MESEC 0 starše in občino od 14.000 do 0 40.000 din! — Za to pa bo de-0 nar!!? KAKO JE Z VARSTVOM DOJENČKOV ZAPOSLENIH MATER V KOČEVJU So jasli potrebne ali ne? Vse kaže, da v Kočevju še ne bomo imeli tako kmalu varstvene ustanove za dojenčke. Stanovanjska skupnost Kočevje-mesto je sicer pripravila vse potrebno za ustanovitev jasli (kakor pravijo varstveni ustanovi za dojenčke), vendar ni dobila potrebne podpore pri gospodarskih in drugih organizacijah in ustanovah, ne pri materah, ki imajo dojenčke oziroma otroke do dveh let starosti. Stanovanjska skupnost je poslala okrožnico o ustanovitvi jasli in prošnjo za razumevanje in podporo okoli 25 podjetjem in ustanovam. Odgovorila so le 4 podjetja in sicer približno tako: TRGOPROMET: Naše organe upravljanja in vse člane kolektiva smo seznanili z vašim dopisom, ki govori o ustanovitvi otroških jasli. Sporočamo vam, da pri nas ni interesentov, ki bi bili pripravljeni dati svoje dojenčke v varstvo tej ustanovi. Tudi finančnih sredstev zaradi gradnje lastnih stanovanj ne moremo prispevati... AVTO: Ena žena bi prišla v poštev, da bi oddala dojenčka v varstveno ustanovo ... Zaradi težkega finančnega položaja ne moremo nič prispevati za ustanovitev jasli... KOVINAR: Obvestili smo člane kolektiva z razglasi na oglasnih deskah naših obratov in ustno preko poslovodij obratov, a ni bilo nobenega prijavi jenca ... TEKSTILANA: Trenutno v našem podjetju ni interesentov ... Večina zaposlenih žensk stanuje namreč izven mesta Ostala podjetja niti odgovorila niso na dopis. Na podlagi odgovorov (in neodgovorov) bi se dalo sklepati, da v Kočevju res ni potrebna varstvena ustanova za dojenčke. Toda življenje kaže prav nasprotno. Vsako jutro vozijo matere dojenčke v varstvo k privatnim ženskam. Te se nekatere bolj druge manj ukvarjajo z dojenčki (morda so med njimi tudi take, ki jim je samo za denar). Varstvo v jaslih bi bilo cenejše — matere bi morale manj plačevati, kot plačujejo zdaj. Dojenčki bi bili v jaslih pod vsakodnevno zdravstveno kontrolo in strokovno nego. Tudi varovavka bi bila seveda pod zdravniško kontrolo in bi bila le malenkostna možnost, oziroma je sploh ne bi bilo, da bi otrok zbolel. Kljub temu pa le ni bilo prijav za jasli. Pobudo za ustanovitev jasli bi morale dati pravzaprav zaposlene matere, podjetja pa bi jo posredovala stanovanjski skupnosti. Pri tem bi morale odigrati največjo vlogo kadrovsko socialne službe podjetij, ki pa so pri nas šele v razvoju in se ne znajdejo. Zaposlene matere in podjetja ter ustanove bi morale pravzaprav same uvideti, da so jasli potrebna in nujna ustanova. Matere, ki bi imele otroke v jaslih, bi delale bolj brez Skrbi za otroka, zato bi več naredile, ker pa bi se delovna storilnost zaposlenih mater povečala, bi se hkrati povečali tudi njihovi osebni dohodki. Naše matere in naša podjetja ter ustanove pa tega še ne razumejo... Svet za socialno varstvo in varstvo družine in drugi organi si bodo še prizadevali ustanoviti jasli. Upamo, da bodo v bodoče podjetja in ustanove pa tudi matere bolj razumele, da so otroške jasli v Kočevju potrebne. Stanovanjska skupnost Kočevje-mesto pa je še vedno pripravljena ustanoviti jasli, če bodo starši in podjetja ter ustanove to zahtevali. TRATAR MARJAN-UCO: Tudi pionirji so pomagali partizanom Ko letos proslavljajo naši pionirji dvajsetletnico njihove organizacije se mi nehote utrinjajo misli tudi na mnoge pionirje, s katerimi sem prišel skupaj v velikih dneh NOB. Naj bodo te vrstice posvečene vsem tistim pogumnim pionirjem na Kočevskem in Beli Krajini ob tem jubileju. POD KREMPO IN BORlCEM SO ŽE POMAGALI Ko je prišel v kraje pod Krem-po za učitelja kasnejši rajonski sekretar tov. Zmago Mokorel, je našel med otroci nekaj prav pogumnih pionirjev in pionirk, ki so kaj kmalu zvedeli iz ust svojega učitelja o borbi proti sovražniku, okupatorju in o partizanih. Kar požirali so vse, kar jim je tovariš Zmago pripovedoval. In ko so Italijani poleti 1942 ob znani roški ofenzivi požgali tudi njihovo vas ter šolo, so- se morali s starši umakniti v gore, skale, v jame ali v bližnje gozdove pod Boričem in Krempo. Ko se je vse nekako umirilo, je tod nastalo že osvobojeno ozemlje. Zato je tam zrasla prva partizanska šola, ki ji je bil prvi učitelj ravno pokojni tovariš Zmago. Učenčke — pionirčke je zbral kar pod smreko, v naravi in tam je vlival svojim šolarjem vse tisto, kar je napolnjevalo tudi njegovo srce, ljubezen do partizanov, do tega, kako pregnati okupatorja in postati res sam svoj gospodar. In pionirčki so ob njem rasli, postali pogumni in odločni, pravi pionirji. To so tudi kasneje večkrat dokazali z raznimi akcijami. Ko je tovariš Zmago moral na novo mesto in prevzel posle rajonskega sekretarja, je bila tudi šola drugačna, prav partizanska. Čitanje in pisanje se je umaknilo nalogam za akcije, spoznavanju celo malih vojaških veščin in obveščanju. Saj so postali takrat pionirji izpod Krempe in Boriča najboljši obveščevavci ter kurirji. Marsikatero pisemce je bilo odne-šeno v bližnje vasi. kjer je bil okupator, in marsikak partizan je bil obvarovan. O tem bi vedeli veliko povedati takratni pionirji in pionirke Valenčičev Mirko, Dulminov Mirko. Pojetov Tonček, pa med pionirkami Pojetova Ančka, Černetova, Dulminova in še in še... TUDI NA MITINGIH SO SE PIONIRJI DOBRO IZKAZALI Mogoče mi je res ostalo najbolj v spominu obdobje od jeseni 1943 do poletja 1944, ko je zajela področje kočevskoreškega sektorja živahna kulturno prosvetna dejavnost, v kateri so odigrali nemajhno vlogo tudi naši pionirji ter pionirke z ozemlja od Osilnice in Papežev do Kužlja in onstran gora do Mlake in Štalcerjev. Na številnih mitingih, ki so prerasli v prave kulturne prireditve, so se kosali in tekmovali s svojimi točkami — recitacijami, skeči, prizorčki iz NOB, celo s telovadnimi nastopi, plesi itd. Pevskih točk je bilo vedno dovolj. Ne bi mogel bolj pohvaliti, kateri zborček je pel lepše. Še se spominjam takega večjega mitinga ob prvem maju 1944, ko so zapeli v Kočevski Reki vsi pionirji skupno pionirsko pesem, takrat peto na melodijo Parmovih »Mladih vojakov«. V ŠOLI SO TUDI BILI MARLJIVI Že ko je nastalo prvo osvobojeno ozemlje v kočevskoreškem področju pred 20. leti, so moji pionirčki v šoli .prvič čuli o partizanih, o borbi za svobodo in risali v zvezke zvezde in titovke, ki so jih videli na glavah prvih partizanov. Jeseni 1943 pa so si izbrali pionirski štab. Načelnik je bil Lapajnetov Peter, načelnica pa Lavrič Olga. Tudi v Brigi se jih spomnim, ko smo v šoli spoznavali črke, številke, pisali na odrezke papirja, ki so nam ga dali naši partizanski tiskarji iz Triglava, pa peli, deklamirali. Takrat smo pripravili zelo uspešno proslavo stoletnice Gregorčičevega rojstva s pravo akademijo pesnikovih pesmi v recitaciji in glasbi. Ko me je zanesla leta 1944 pot tudi po nekaterih šolah tega področja, se spominjam, da sem obiskal pionirje onkraj Boriča, ob Kolpi v Kužlju, Bosljivi loki, kjer so pisali kar na vrata, ki so jim služila za tablo. Posebno pa sem bil vesel svojega obiska v Osilnici, kjer sem se ustavil za dobro uro v njihovem razredu in ko me je s stene pozdravil verz iz pionirske pesmi. Še se spomnim, ko so mi recitirali, peli in pripovedovali o partizanih in svobodi, ki bo kmalu prišla. Spominjam se vseh pridnih, pogumnih pionirjev, ki so nas stražili, obveščali o prihodu sovražnika, v Brigi, v naši vasi in na vsem Kočevskem. Želim vsem, ki bodo te vrstice prečitali, da bi sledili svojim vrstnikom iz velikih dni, njim pa, ki so sedaj že veliki državljani, da bi tudi ob spominu na 20 let pionirske organizacije in na njihov pogum ter opravljene naloge tudi sedaj nadaljevali in dali vse za lepši jutrišnji in današnji dan! V znamkah so prikazali lepote domovine Sel sem z odprtima očmi mimo nje, pa nisem videl njene lepote, ker je bila zame nevidna. Zdela se mi je vsakdanja in nezanimiva, ko sem pa spoznal njen utrip in njeno življenje, se mi je odprl nov svet, ki ga do tedaj še nisem poznal. Filatelistična razstava v dvorani podružnice SZ v Kočevju je 30. septembra prikazala marsikaj lepega in zanimivega. Filatelisti, katerih je v Kočevju 22 starejših in 52 mladincev in pionirjev, so se zelo potrudili. Anton Mihelčič je prikazal znamke s cveticami v naši domo- vini. Mak, lipa, kamelice, hmelj, šipek, jesenski podlesek, navadni brin, majaron in mačje oko, vse te rastline so na znamkah od leta 1955/61. Miro Hadžič je prikazal slavne može. Prešerna, Cankarja, Pupina, Rusjana in Koširja, ki ga smatrajo kot idejnega ustanovitelja poštnih znamk, ter ostale naše zaslužne kulturne delavce. Bojan Pečar iz Ljubljane, Andrej Arko in Andoljšek Marija so v znamkah zajeli šport, NOB, RK in razne grbe in like. Našo ljudsko revolucijo so z znamkami prikazali po zgodovinskih krajih in Pripravljanje drv je prvi znak porajajoče se zime mestih od leta 1918/41, kakor tudi leta NOB. Savo Kovačevič, Marko Oreškovič, Mirčo Acev, Filipovič, Sutjeska, Jajce itd. vse to nas spominja na slavne dni naše ljudske revolucije. Športna dejavnost od Balkanskih iger v letu 1938 do danes je bila tudi lepo zastopana. Zato zaslužijo organizatorji razstave vse priznanje. Pojasnilo publiki Svobodaši so morali spet preložiti že težko pričakovano premiero »Z vrati treskajo«. Bolezen je onesposobila eno največjih vlog, ki je ni mogoče nadomestiti brez ponovnega celotnega študija. To pa je praktično nemogoče. Intenzivni študij zadnjih tednov je ansambel docela utrudil in vsi komaj čakajo, da bi z nastopom oddali veliko odgovornost do publike in Svobode. Posebno bi radi ugodili kočevskim prijateljem gledališke umetnosti, ki predstavo željno pričakujejo. Naša mladina, ki zaseda glavne vloge, ni malodušna, ni izgubila volje in vrgla puške v koruzo. Ne! Pokazali so skrajno mero discipline. Premiera bo, če bo bolezen odnehala, v soboto, 6. oktobra ob 20. uri. Držimo figo, da bo bolezen odnehala pravočasno! Vse ostalo pa bo razvidno iz plakatov, na kar vas posebej opozarjamo. Cveto Novak V dolini Jelenovega studenca KOCA PD KOČEVJE SE UJEMA S SVOJO OKOLICO Dolinica Jelenovega studenca je zelena oaza med gozdnim drevjem, kjer stoji koča PD Kočevje, ki ustvarja ugoden kontrast barv. Zelenica služi tudi za pašo divjadi. Koča iz brun je prilagojena karakteristikam tega kraja. Odločujoča je seveda bližina pitne vode, t. j Jelenov studenec, ki ima 9^Jn.,okusno/odo. Nesporno je, sas*®* MŠsmrn .Hsveidss ot »votmieu tal oUH sobnosti vpijanja in zadrževanja vode. Samo na eni 300 let stari jelki so našli 200 kg lišajev, ki v nalivu zadržijo najmanj 200 litrov vode. Zato je v gozdovih, kjer je staro drevje, celo v največji poletni vročini zrak prijetno hladen in vlažen in izviri tega hladu niti v največji suši ne usahnejo. Ta blagodejni vpliv vlage in hladu je prav dobro občutil vsak obiskova-vec koče. Brez pitne vode ne bi bilo mogoče ničesar storiti. Zavetna lega koče in višinsko sonce • i omogoči; i ■ nnvK&ČaksSi ži®'£?okbl'i'co 3grft8tip&dto$8$®r>t>r(W iž/lesa Barva strehe, krite s šindro, se ujema z barvo stebel pepelnato sivih bukev. Močno pa kontrastira svetlosiva streha, pokrita z deščicami, v dve smeri s temnozelenim ozadjem iglavcev. Zeleno prepleskana okna in z rdečimi rožami poslikane poltne dajejo koči potrebno ljubkost. Koča nudi obiskovavcu toplo zavetje in streho pred vremenskimi nepri-likami. SREČA LJUBITELJA PRIRODE JE CAS, IZKORIŠČEN V HRIBIH, RAZDELJEN N A MNOGO CILJEV Najlepša izletna točka koče PD Kočevje je pragozd itn. Eleonorina \toč- " ^ .prilagajajo gc ^.fHstju. MMm] hovega gradu na Stojni. Najvišji razgledna točka je Mestni vrh kjer je italijanski bunker v spo min na pretekle dni. Z Mestnegi vrha vidiš v čistih jesenskih ii zimskih dneh celo Julijske Alpi m Kamniške planine. Na zahodn strani je Notranjski Snežnik, k moli svojo belo glavo v modri nebo. Na severu je vidna Donač ka gora na Štajerskem. Na jugo zahodu vidimo čudoviti »Klek na Hrvatskem, znan po čarovni cah. Pred nosom se razprostir Kočevski Rog. Ledena jama je ž zgodaj opozorila človeka nase Z Friderik Celjski je hladil tam v: pavsko črnino in meso. Jama tre bratov je najbližja izletniška tol ka koče pri Jelenovem studenci (Konec na 10. strani) Naš veliki praznik Na odrednem sestanku sem bil izvoljen za delegata na proslavi 20-letnice pionirske organizacije. Težko sem pričakoval odhoda v Ljubljano. Zjutraj ob petih sem se odpeljal z avtobusom v Ribnico, Ogledal sem si trg. Ob desetih je prišla tov. Lovšinova, ki nas je spremljala v Ljubljano. Ko je prišel vlak, smo vsi srečni zasedli hiesta. V Žlebiču je vstopilo še hekaj pionirjev. Ko smo prišli v Ljubljano, so nas že pričakovali učenci šole Toneta Čufarja. Neka novinarka nas te prosila za kratek razgovor, večkrat pa smo se tudi slikali. V BANJA LOKI Na dan 20. obletnice pionirske Organizacije so pionirji v Banja ,°ki dopoldne položili šopke cvet-la na grobove neznanim partizanom, ki so žrtvovali življenja za niše lepše življenje. Popoldan so Pripravili proslavo v novozgrajeni šoli. Po končani prireditvi je bil roditeljski sestanek, katerega so se ndeležili tudi člani šolskega odbora in odbora krajevne organizacije Rdečega križa. Govorili so Predvsem o vzgoji in prehrani s°lskih otrok. L. K. PRAZNOVALI smo pionirski DAN Tudi pri nas smo praznovali 20. ^letnico pionirske organizacije, .čenči drugega razreda osnovne % v Sodražici smo se tudi prijavljali za nastop na proslavi. Naučili smo. se Partizansko kolo ,n nesem Bor. Nastopili so tudi drugi pionirji in mladinci. Naš razred smo okrasili z rožami, zelenjem in zastavicami. Miran pa te narisal na tablo pionirje. Trudili se bomo, da bomo posta-*’ res dobri pionirji. .Pošiljamo lep pozdrav vsem pionirjem in pionirkam. Učenci 2. razr. osn. šole Sodražica Dve pionirki sta nas peljali v šolo, kjer so nas prijazno sprejeli. Na tabli je bilo napisano: »Dobrodošli !« Dali so nam posebne izkaznice, na katerih je bilo ime gostitelja in gosta. Dobili smo tudi lepa darila. Knjigo Mi otroci vojne, Pionirski list, Najdihojco, fotografijo pionirskega spomenika in značko. Potem so nas odpeljali v Poljansko šolo, od koder so nas tamkajšnji pionirji odpeljali na domove. Odšel sem s pionirjem Mirom Kupljenikom v Njegoševo ulico. Najprej sva šla na kosilo, potem pa sva šla na proslavo v Union. Na svečani proslavi je govoril France Bevk, pela pa sta solista Korošec in Bukovčeva. Nastopali so tudi pionirji. Nato smo šli v povorki po ljubljanskih ulicah na Trg revolucije .Začetek slovesnosti na Trgu revolucije so naznanile fanfare. Neki ljubljanski pionir je pozdravil pionirje-delegate, pionirka pa je prebrala pozdravno pismo tovarišu Titu. Zelo lep je bil tudi ognjemet. V nedeljo smo šli pred Muzej NOB, kjer je pisatelj F. Bevk odkril spomenik pionirjem. Nato so se zvrstile deklamacije, pel pa je pionirski pevski zbor pod vodstvom Radovana Gobca. Potem so bile razne športne igre. Pionirski praznik se mi je nepozabno vtisnil v spomin. Zdel se mi je najlepši, kar sem jih doživel. Branko Košmrlj, osn. šola Loški potok PREVOZ OTROK V ŠOLO Učenci ribniške osnovne šole, ki se vozijo v šolo z avtobusom na relaciji Grčarice—Ribnica, imajo pravico do popusta pri mesečnih vozovnicah. Tako plačajo starši oziroma skrbniki za enega otroka od Grčaric do Ribnice 1500 din mesečno, za vsakega nadaljnjega otroka pa po 500 din, na relaciji Grčarice—Dolenja vas in Dolenja vas—Ribnica pa po 750 (oziroma 250) din mesečno. Razliko do polne cene krije občinski ljudski odbor. 20 - letnica pionirske organizacije Kakor vsi slovenski pionirji Srn° tudi pionirji šeškove šole ^iznovali od 28. do 30. septem-ri 20. obletnico ustanovitve PO. 29. septembra smo se zbrali Ua športnem igrišču. Zapeli smo Pionirsko himno, nato pa nam je °varišica povedala nekaj o po-nnenu po. Potem je tov. Andrej ^rko, predsednik zveze za teles-n° vzgojo, podelil diplome, ki si J Pl je naš odred priboril v času za leto 1962. Diplome so pre-,eti tudi najboljši pionirji. Sle-le so recitacije in govori pio- nirjev, nato pa medrazredna tekmovanja v atletiki. Kočevski pionirji proslavljamo obenem tudi praznik občine in smo izvolili delegacijo pionirjev, ki je šla pozdravit slavnostno sejo občinskega ljudskega odbora. Dne 30. septembra pa smo v okviru občinskega praznika sodelovali pri pohodu ob žici okupiranega Kočevja. Benčina Draga, učenka 6 b r. osn. š. J. Šeško Kočevje Ljubljana je pričakala prejšnjo soboto mlade goste slovesno okrašena. Vsepovsod so visele zastave, preko ulic pa so bile napete vrvi s papirnatimi zastavicami. Na sliki: Ajdovščina v zastavah V soboto in nedeljo so naši pionirji praznovali svoj veliki praznik — 20. obletnico svoje organizacije. V Ljubljani, kjer je bila centralna proslava, se je zbrala mladež iz vse Slovenije, prišli pa so tudi delegati iz ostalih republik. Ljubljana je mlade goste pričakala slovesno, okrašena z zastavami in cvetjem, vse večje ljubljanske izložbe pa so napolnili učenci ljubljanskih šol s svojimi izdelki. Na glavni proslavi v Tivoliju pa se je zbralo nekaj tisoč pionirjev in odraslih. Vsi so z zanimanjem prisluhnili besedam priljubljenega pisatelja Bevka, ki je pripovedoval o ustanovitvi organizacije in velikem deležu pionirjev v NOB, nato pa odkril spomenik pionirjem, delo kiparja Zdenka Kalina (na sliki). Tudi pionirji iz naših krajev so se udeležili proslave. Nekateri so nam poslali vtise s praznovanja, nekateri pa so nam tudi sporočili, kako so proslavili 20-letnico na njihovi šoli.., Pionirsko slavje v Loškem potoku 20-letnico pionirske organizacije smo tudi pionirji v Loškem potoku svečano proslavili, že dalj časa smo se pripravljali na to. 27. septembra smo obiskali Jelenov žleb, kjer so bile slavne partizanske borbe. Nekateri smo bili tam že večkrat, a znova nas je prevzel pogled na brezno. Pot po mirnih gozdovih in senožetih je bila nadvse prijetna in naš smeh se je izgubljal v daljavah. V Mrtalozu smo pred spomenikom štirih padlih učiteljev iz naše šole položili jesensko cvetje. Drugi dan je imel skoraj vsak pionir delo: pripravljali smo bakle, nosili drva za taborni ogenj itd. Zvečer smo prižgali bakle Bila sem Pionirji so me izbrali, da sem na proslavi v Ljubljani zastopala naš pionirski odred. 29. septembra smo se odpeljali z vlakom v Ljubljano, ki je bila vsa okrašena z zastavami in cvetjem. Ljubljanski pionirji so nas sprejeli prisrčno. Jaz sem šla s pionirko Renato Gorše na njen dom in sem bila pri njih v gosteh dva dni. Nato smo odšli na proslavo, ki je bila zelo lepa. Pionirji so peli, deklamirali, zvečer pa smo videli ognjemet. To je bilo žeto lepo. Naslednji dan so odkrili spomenik pionirjem. Vsak pionir je dobil sliko spomenika in knjigo Mi otroci vojne. Vse je bilo lepo in težko mi je bilo, ko sem se morala posloviti od Ljubljane. To praznovanje mi bo še dolgo ostalo v lepem spominu, spominjala pa se bom tudi svojih gostiteljev, ki sem jih povabila, naj pridejo po- rn prepevaje odšli po vasi. čudovit je bil pogled na številne plamene v naših rokah. Vaščani so se ustavljali pred hišami in zrli v nenavadno igro svetlobe in teme. Medtem se je že razplamtel kres. Veseli smo dali duška svojemu veselju, mladosti in velikemu prazniku. To je bil za nas prelep večer... V soboto smo imeli proslavo. Recitirali smo, peli, plesali, potem pa smo si še ogledali mladinski film »Črni biseri«. Spomin na našo veliko pionirsko praznovanje bo ostal nepozaben. Branko Košmrlj, Loški potok delegatka gledat, kje sem doma. Zelo vesela bom, ko bodo prišli. Majda Oražem, učenka 4. razr. Sušje DVORANO SO JIM VZELI (P. A.) Cmi potok — Preteklo zimo je imela mladina na razpolago vaško dvorano, v kateri je med drugim igrala tudi namizni tenis. Zaradi slabega vodstva se pa mladina ni držala hišnega reda. V dvorano so prihajali tudi otroci, ki so razgrajali, poškodovali zidove in inventar ter vznemirjali stanovavce. Mladina tudi ni plačala porabo elektrike, zaradi česar jim je krajevni odbor prepovedal uporabljati dvorano: Potrebno bi bito, da bi neka organizacija ali organ le plačeval porabo elektrike za mladino. Pohvale vredno namreč je, da mladina, ki se je zbirala v tej dvorani, ni pila alkoholnih pijač, amiPak samo brezalkoholne, T. PREŠEREN »Ali veš, če bo kmalu prispel čolnič?« »čez dve uri.« »V redu. Kaj hočemo, se bova pač spočila, mudi se mi tako in tako ne. Jaz pa grem mimo in vidim: tvoj brat šofer kadi. Daj, pomislim, stopi k njemu, da skupaj pokadiva. Samemu je cela kaditi in umirati neznosno. Ti pa razkošno živiš, ko kadiš cigarete. Izgle-da, da si jih zmočil? No, brat, tobak je namočen kot konj ozdravljen in oboje ni nič prida. Daj, bolje je, če prižgeva mojega, krepkega!« Iz žepa vojaških poletnih hlač je izvlekel malinasti svileni in oguljeni tobačni mehur, zavit v kolobar, ga odprl in uspelo mi je prebrati na robu všit napis: »Dragemu borcu od učenke 6. razreda Lebedjanske srednje šole.« Prižgala sva močni domači tobak in .dolgo molčala. Hotel sem ga vprašati, kam gre z otrokom, kakšna nuja ga sili po takšnih razmočenih poteh, toda sam me je prehitel z vprašanjem: »No, kako, si bil vso vojno za krmilom?« »Skoraj vso.« »Na fronti?« »No, tudi jaz sem moral tam, bratec, srkniti grenkobe do roba in še čez.« Na kolena je položil velike, temne roke in se skl j učil. Od strani sem ga pogledal in nisem se počutil dobro... Ali ste kdaj videli oči, ki so take, ko da so posute s pepelom, napolnjene s takšno neiznebljivo smrtno žalostjo, da jih je težko gledati? In prav take oči je imel moj slučajni sobesednik. MIHAIL ŠOLOHOV na Kuban, za hlapca h kulakom in zato sem tudi ostal živ. Oče z materjo in sestro pa so doma pomrli od gladu. Ostal sem sam. Sorodnikov, pa če bi pretaknil ves svet, ni bilo nikjer, niti žive duše ne. No, čez eno leto sem se vrnil s Kuhana, prodal kočico in odpotoval v Vo-ronež. V začetku sem delal v tesarski obrti, potem pa sem prešel v tovarno in se izučil za ključavničarja. Kmalu sem se oženil. Ženo so vzgajali v dečjem domu. Bila je sirota. Naletel sem na čudovito dekle! Mirna, vesela, uslužna in pametna, da ji do gležnja nisem segel. Že od otroštva je vedela, po čem je funt nesreče in morda se je to kazalo v njenem značaju. Če si jo gledal od strani — morda sama po sebi ni bila na oko tako lepa, toda seveda je nikakor niti nisem gledal od strani, temveč naravnost v oči. In ni bilo zame lepše in bolj zaželene kot je bila ona, ni je bilo in je ne bo na svetu! Z dela prideš utrujen, včasih tudi nasajen kot vrag. Ne, na grobo besedo ti ni odgovorila z grobostmi. Ljubezniva, tiha ni vedela, kam bi te posadila, borila se je, da bi ti ob majhnih sredstvih pripravila najboljši grižljaj. Opazuješ jo in mine te jeza, kmalu zatem pa jo objameš in rečeš: ,Oprosti, preljuba Irinka, nesramen sem bil do tebe. Ali razumeš, pri delu sem danes imel smolo.’ Mar veš bratec, kaj to pomeni za delo? Zjutraj vstanem 'kot bi prhnil, grem v tovarno in ljubo delo mi gre hitro in gladko od rok! Evo, kaj pomeni imeti pametno ženo — tovariša! Zgodilo se je, da smo kdaj po plačilnem dnevu s tovariši kaj popili. Kdaj pa Najdaljša noč ()fvnekaoa usotln 2 Iz pletene ograje je odlomil suho, ukrivljeno in dolgo šibo, trenutek molče brskal z njo po pesku, vrisal nekakšne zamotane like, potem pa spregovoril: »Včasih ponoči ne spiš, zreš v temo s praznimi očmi in razmišljaš: ,Zakaj si me, življenje, tako zdelalo? Zakaj si me tako izmaličilo?’ In ni odgovora ne v temini, niti pri jasnem sončecu.. . In tega tudi ne bom nikdar dočakal!« In nenadoma se je nekaj spomnil. Ljubeznivo je skrivaj podregnil sinka in rekel: »Pojdi, dragec, poigraj se ob vodi, v veliki vodi otroci vedno- najdejo kakšen plen. Samo glej, da si ne zmočiš nog?« Se medtem, ko' sva molče kadila, sem kradoma opazoval očeta in sinka ter z začudenjem opazil zame nenavadno podobnost. Malček je bil oblečen preprosto, toda trpežno; tudi v tem, kako se mu je prilegal podloženi, lahko ponošeni suknjič z dolgimi škrici in v tem, da so bili drobceni škorertjci sešiti z namenom, da jih obuje na kratke volnene nogavičke in zelo umetelni šiv na raztrganem suknjičevem rokavu — vse to je izdajalo- žensko skrb, spretnost materinske roke. Oče pa je bil videti drugačen: na več mestih prežgani vateni jo-pič je bil malomarno in grobo zakrpan, zaplata na ponošenih vojaških hlačah ni bila prišita tako kot je potrebno temveč na hitro prišita s širokimi, mo-zakarskimi prešivi. Imel je skoraj nove vojaške nizke škornje, toda močne volnene nogavice so bile prezrte od moljev m zenska roka se jih ni dotaknila. Se takrat sem pomislil: »Ali je vdovec, ali pa ne živi z ženo v dobrih odnosih.«’ Ko je z očmi pospremil sinka, je zamolklo zakašljal, znova spregovoril in jaz sem se spremenil v eno samo uho: »Spočetka je bilo moje življenje običajno. Sem domačin iz Voroneške gubernije, rojen tisoč devetstotega leta. Med državljansko vojno sem bil v Rdeči armadi, v Kikvidzejevi diviziji. Leta dvaindvajsetega, v letu lakote, sem se podal kdaj je bilo tako, da greš domov in z nogami tako opletaš, da te je od strani najbrž strašno videti. Ulica ti je pretesna, in mir besedi, da o stranskih ulicah raje ne govorim. Takrat sem bil zdrav in močan fant kot hudič, lahko sem mnogo popil in domov sem se vedno privlekel na svojih nogah. Toda včasih se je zgodilo tudi tako-, da sem poslednji odsek šel v prvi hitrosti, to je po vseh štirih, pa sem se vendar privlekel. In spet niti očitka, niti kričanja niti preklinjanja. Moja Irinka se samo posmehuje in še to- obzirno, da bi se v pijanosti ne počutil užaljenega. Sezuje me in mi šepeta: »Lezi k steni, Andrjuša, da ne boš med spanjem -padel s postelje. No, in jaz telebnem kot vreča z ovsem in vse plava pred mojimi očmi. Samo Skozi sen slišim, da me z roko boža natiho in po glavi in šepeta nekaj ljubeznivega, to pomeni, da me pomiluje. Zjutraj me dve uri -pred delom postavi na noge, da -bi se pretegnil. Ve, da zaradi mačka ne bom ničesar jedel, no, od nekod privleče slano kumarico ali še kaj drugega, lahkega in natoči brušeni kozarček vodke. ’Preženi si mačka Andrjuša, samo več nikar, moj ljubi.’ Ali je mogoče zlorabiti takšno zaupanje? Popijem, se ji zahvalim brez besed, samo z očmi, poljubim, jo in grem na delo kot priden otrok. Če pa bi mi zmačkanemu rekla besedo očitka, zavpila ali ozmerjala, bi se jaz, tako- -kot je bog svet, naslednjega dne spet napil. Tako se tudi dogaja v drugih družinah, kjer je žena avšasta. Nagledal sem se tudi takšnih noric in vem. Kmalu so začeli prihajati otroci. Sprva se je rodil sinček, čez leto pa še dve deklici. Tedaj sem se ločil od tovarišev. Vso plačo sem nosil domov, družina je postala precejšnja po številu in ni mi bilo do popivanja. Ob prostem dnevu sem popil vrček piva ali pika. Devetindvajsetega leta so mi vzbudili zanimanje avtomobili. Izučil sem se za šoferja in sedel za krmilo tovornjaka. Zgodba se dogaja v mestu Manheim, v enem številnih nemških industrijskih mest. Na gradbišču, kjer gradijo dvanajstnadst-ropni blok. Dela štirideset Jugoslovanov, od katerih je dvajset Slovencev iz bližine Kočevja. Delovodja gradbišča je Banatčan, ki je pred petnajstimi leti pobegnil čez mejo in se dokopal do tega položaja-Mrzi Jugoslovane in jih ceni le kot delavce, kot slab stroj. Njegovo mržnjo vseh štirideset ljudi osebno okuša vsak dan. Vsi bi šli radi proč, drugam, a se ne da. Edina pot jim je nazaj v domovino, ker pa so komaj prišli, se sramujejo, da bi se že vrnili. Vleče jih tudi denar, odnosno marke,j ki jih dobe. Take in podobne zgodbe se dnevne dogajajo po vsej Nemčiji z našimi ljudmi, po gradbiščih, rudnikih, tovarnah in drugod. »Spominja se, da je z vso silo potegnil železni; drog k sebi. Vzel ga je zjutraj v skladišču, ko je: šel na delo in ga ni pregledal. Ni videl, da j« nalomljen. — Potem ... . Ko se je osvestil, ve, da je najprej bruhal. Čutil je grenkobo v ustih, dušečo grenkobo. Sedel je, povračal in gledal. Kje je? Kaj je z njiim? Ne, ničesar ni vedel. Polagoma, neskončno dolgo se mu je vračala zavest. Po vseh štirih -se je k-ot pes povzpel kvišku in se naslonil na betonsko steno. Ničesar ni čutil, nobenih bolečin, le slabost da bi še in še povračal. Nekako se je splazil po lestvi in naslonil čeki na hladni beton. Se ves omotičen je videl kak« prihaja mimo šef gradbišča. Poklical ga je.’ Hote1! ga je prositi pomoči, hotel mu je povedati...- »Sedaj nimam časa!« Kot odmev so prišle te besede do njegovi! ušes. Takrat, takrat pa se je nekaj zlomilo, nočit-l v njem kot železo v rokah. Ob pol osmih je slišal zvonce, a ne kot tolikokrat v tem času. Čisto drugače; prodimo tožeči, nekako motni glas bi mu skoraj priklical solz6 prevare in razočaranja, a jih ni bilo v izsušeni! očeh, zardelih od cementnega prahu. Vzel je kladivo in opotekaje prešel tistih borih petdeset metrov do barake, ki so bili zani desetkrat daljši kot navadno-. Ustavil ga je osoren glas: »Wo ist dein Pisen?' Moral je ponovno nazaj. Znoj mu je lil iz vsake pore, iz slednjega dela telesa. Slabost, ponoV na slabost... Je to res on? Niso to mogoče sanje. Zavedel se je resničnosti, krute, bridke. K<>" dva dni je bil tu. Auslander, tujec, med ro" jaki tujec. Ivan je sedaj doma. Da, prišel je skoraj ob nogo. Pomnil bo to deželo kot on' V« želo »Indijo Koromandijo«, kjer bonbončki visi?: od vej. Oh, ironija! »Schnell, schnell, ich habe keine Zeit« Glas skladiščnika ga je osvestil, prenesel 1 stvarnost. Pohitel je kolikor je mogel nazaj ! zlomljenim železom in drogom. »Was machen mit?« Zabolelo ga je to vprašanje. Bilo je težje d padca, vsaj zanj. Tako, teh nekaj kilogramov Spleza je važnejše kot on? Povedal mu je. da se f\ pri delu zlomilo, da je padel in ... »Schon gut, schon gut.« In potem? Nekako se je privlekel v barako, se slekel ? padel na pograd. Ponovno- se je onesvestil Nil?c od rojakov niti od tujcev se ni zmenil zanj. Sf bili mar prepričani, da je od utrujenosti zasp8 ne„ da. bi večerjal? Tega vprašanja ni pozne? reševal, kot še marsičesa ne. Zavedal se je, da t v tujini, kjer pozna vsak samo sebe, kjer ti vs4 obrača hrbet in ti moli dlan le tedaj, kadar iib! -kaj denarja. Če si doma, se lahko vsaj sklicuj na zakon, a tu? Kako je z njegovim prijatelju? Matijem v Kolnu, ki je na krožni žagi izgubil ? prste in se že več kot pol leta zanj nihče ne zib! ni. Pravica ima tu zelo dolgo pot za tujca, ali ■ pa sploh nima. Zjutraj je vstal, a je med poslednjimi zapusl barako. Ni vedel, kako se je sploh oblekel, ka? je poravnal pograd. Vzel je orodje in nekako- P*1 šel na gradbišče. Poskusil je delati, a ni šlo. ^ tevala se -je omotica, čelo se mu je orosi? obraz In vročina in ti krči, ti strašni krči v prsjj Sesedel se je na kup opeke, napol nezavest V takem stanju ga je našel šef gradbišča. Pove dai mu je, kaj se mu je primerilo včeraj. — In zakaj mi nisi tega rekel prej? — Saj sem vam hotel včeraj, pa ste rekli, ° nimate časa. .. Ni mu hotel odgovoriti, le dejal je: »Če ti d£' ne gre, pojdi k zdravniku.« (Se nadaljuje) Za kopališče v Kočevju Pretekli teden je bila seja odbora krajevne organizacije SZDL Kočevje, na kateri so podrobneje razpravljali o delu in nalogah organizacije v sedanjih pogojih dela. Pregled dela sekcij SZDL, ki so pričele z delom v letošnjem letu, je pokazal, da je večina vodstev sekcij povsem pravilno reševala in obravnavala probleme s Področja svojega dela. Sekcija za klubsko življenje se je trudila, da dobi SZDL in ostale organizacije v Kočevju svoj klub, ki naj bi postal središče družabne dejavnosti. Ta bo v bivših prostorih obrtnega Podjetja »Steklarstvo«. Sekcija za ureditev mesta in prostovoljno delo ugotavlja, da prebivavci našega mesta, zlasti v stranskih ulicah, ne skrbe za dovoljno ureditev okolice Sklenili so, da bodo pozvali vse hišne svete in lastnike stanovanjskih stavb, naj urede okolico posameznih ulic. Sekcija za rekreacijo in oddih pa je posebej obravnavala oddih delovnih ljudi v prostem času. Ugotovila je, da so posamezna društva pri tem napravila letos mnogo, kljub temu pa so bili mnenja, da je potrebno rekreacijski center pri Rožnem studencu v Mahovniku čimprej urediti. Posebej so obravnavali probleme kopališča v Kočevju in so bili mnenja, da mora Kočevje čimprej dobiti javno kopališče. Letošnje kritično stanje glede kopanja, kritične pripombe prebivavcev Kočevja in ostalih obiskovavcev ter razna obolenja, ki se pojavljajo zaradi slabe vede v Rinži, nujno narekujejo, da pričnemo v Kočevju graditi kopališče. Vodstvo krajevne organizacije SZDL meni, da bi pri uresničevanju tako nujno potreb- Ljudje v Kostelu in njihovi problemi Žuboreča Kolpa, ki se vije mimo vasi v Kostelu, je tiha in mirna, le po jezovih šumi in poje svojo pesem. Ljudje v vaseh Kostela so pa nezadovoljni. Kaj je vznemirilo ljudi v tej dolini, da so postali nezadovoljni? V Kostelu so ukinili šolo. Na Žagi so zaprli žago. To sta dva problema, ki tareta ljudi v okolici Parkirni prostori v Zadnja leta povsod naglo narašča cestni promet. Ribniška dolina v tem nekako prednjači, kljub temu pa se število kolesarjev ne zmanjšuje, nasprotno, tudi njih je Vsak dan več . . . Ribniške ulice in ceste so včasih skoraj preplavljene s kolesi, motorji in avtomobili. To še ne bi bilo tako hudo, saj se Moramo privaditi velikemu prometu in hrupu, a huje je, da tudi pločniki niso več prosti in da pešec niti na pločniku ni več popolnoma varen. Včasih so tako zasedeni s kolesi, da mora pešec stopiti na cesto. Stojala za kolesa so Prenapolnjena, zidovi pred gostilnami preobloženi s kolesi. Neredno vidimo otroke in celo odrasle, ki se »junaško« vozijo po pločniku. Cestni znaki za motorna vozila s° Postavljeni na že tako skromno odmerjenih pločnikih. . Pešec naj si pomaga kakor ve m zna. Posebno če kaj nosi! Gostilna »Pri Cenetu« izgleda ob le-Pem vremenu kot čebelji panj. Ob modnih vratih v lokal do cestnih r°bnikov je polno koles, motorjev >r> avtomobilov. Veliko stransko dvorišče je namreč rezervirano za vPrežna vozila. ,. To vprašanje je treba rešiti čimprej. Ribnici so nujno potreb- ljudje kritizirajo lastnika žagarskega obrala v Potoku pri Vasi je žaga, kjer izrezujejo les prebivavcem Kolp-?ke doline. Lastnik obrata pa se , ? delo premalo zanima. Med Judmi se sliši kritika, da morajo rakati tudi po leto dni, da hlode azrežejo. Kaj je vzrok tako sla-i s®a tor j a je bil na zadnji seji ObD-imenovan Rudi Lesar . . . raslem gozdu. Lahko se je prepd čal v resničnost ljudskega preg1^ vora, da v gozdu dvakrat dežuj^ Spočetka moči dež vrhove drev6’’ medtem ko je pod njimi sub Ko pa je zunaj zopet posijalo so’ ce, pada voda z dreves v debel kapljah. Na tleh zadeva deževnM na drug sistem ovir, ki zadržuje! 1 njeno odtekanje. Gozdna tla pokrita s plastjo listja, igličeVj.; trohnelih ostankov lesa, z bla^, nami mahovja in lišajev. Ta PtJ nik z valovitimi stranicami, porasel z gozdnim drevjem, katerega dno meri cca 526 m-. Zgornji rob krožnika je mnogo večji in meri ccalS.OOO m- Dno krožnika se nagiba v eno smer, kjer je studenec, ki je dobil ime po Jelenih, žejnih vode. Je to vodo-zbirni bazen, dobro podložen z glino, ki ne prepušča vode. Ob nalivih se voda zbere v kotlu in na drevju, ki vodo počasi oddaja. Kako deluje gozd kot vodni rezervoar, je lahko spoznal vsakdo, ki je doživel neurje s ploho v od- nami manovja ui uaajc«. , pomeni naravno oviro, skozi * tero voda le počasi ponika do P sti, skozi plast prsti pa še bolj V časi do rudninske podlage. ye^ dar se niti tu ne konča počaS pomikanje vode v globino. S k mrežo razpoklin, špranj in lukb^ si voda polagoma utira pot .$ spodnjih nepropustnih plasti podzemeljskih zalog podtalne , de. Šele čez dolgo časa po neV^ se vrača padavinska voda na zemeljsko površje v ob izvirka (Jelenov studenec). (Konec) * SmdikaCne špactne lgxe Ker so' sindikalne športne igre za leto 1962 še v teku, bi bilo prezgodaj dajati podrobne ocene o uspehu, ki so jih dosegle. Že sedaj pa lahko ugotovimo dve značilnosti. Bile so nosivec programa v okviru proslav letošnjega občinskega razmika, bile pa so tudi zelo množične, saj je šlo v desetih dneh preko športnih igrišč nad 600 tekmovavcev iz 17 kolektivov. Tekmovali so po novem pravilniku, ki se je izkazal kot dober. Pravilniku bo treba le še nekaj dopolnitev, da bo jasnejši, s čimer se bomo izognili napačnemu tolmačenju posameznikov, ki potem ustvarjajo hudo kri (če izgubljajo) in s tem motijo splošno razpoloženje, organizatorjem pa nepotrebno delo z reševanjem ne-osnovanih prigovorov. O tem bomo poročali prihodnjič, ko bomo Podali analizo iger z ozirom na športne uspehe in organizacijo. Do sedaj so znani rezultati (navajamo samo prva tri mesta): Namizni tenis: (6 ekip) 1. ObLO I 2. »Itas« 3. Rudnik Atletika (10 ekip) moški 1. Kočevski tisk 2. Itas 3. Trgopromet ženske 1. Kočevski tisk 2. Zidar Posamezniki — moški kk na 100 m 1. Bižal S., Prosv. del. 12,2 sek 2. Magdič Joco, Inles 12,4 sek -i. Sturm Franc, Kem. 12,8 sek tek na 400 m 1. Sturm Franc, Kem. 58,4 sek 2. Magdič Joco, Inles 59,3 sek 3. Lunder M., Koč tisk 60,0 sek skok v višino L Koruzar M., Koč tisk 150 cm Sturm Franc, Kem. 150 cm 3. Šega S., Trgoprprom. 145 cm Pogorelc S., Itas 145 cm Hren N., Itas 145 cm skok v daljino 1. Bižal S., Prosv. del. 5,72 m 2. Šturm Franc, Kem. 5,42 m 3. Magdič Joco, Inles 5,19 m *het krogle L Šega S., Trgoprom. 10,79 m 2. Magdič Joco, Inles 9,61 m v 3. Adamič T., Prosv. del. 9,40 m 2 e n s k e tek na 60 m 1. Bohan ec M., Koč. tisk 2. Milešič Z., Koč. tisk 3. Ramljak A., Zidar skok v daljino 1. Bohanec M., Koč tisk 2. Milešič Z., Koč. tisk 3. Zlodej Anica, Zidar met krogle 1. Bohanec M. Koč. tisk 2. Zlodej Anica, Zidar 3. Milešič Z., Koč. tisk Streljanje (13 ekip) moški 1. Rudnik 2. Avto 8,6 sek 10,0 sek 10,8 sek 4,64 m 3,51 m 2,77 m 7,80 m 7,38 m 7,08 m 575 kr. 565 kr. 3. Itas 548 kr. posamezniki 1. Kozina F., Avto 128 kr. 2: Legan Jože, Itas 125 kr. 3. Mihev Lojze, Snežnik 122 kr. žen ske 1. Kočevski tisk 228 kr. 2. Zidar 198 kr. posamezne 1. Kocijan K., Koč tisk. 71 kr. 2. Podržaj Ivanka, Zidar 67 kr. 3. Žagar Anica, Koč. tisk 56 kr. Šah (10 ekip) 1. Avto 2. Itas 3. Prosvetni delavci Balinanje (9 ekip) 1. Tekstilana 2. Zidar 3. Avto Odbojka (11 ekip) 1. Avto 2. Trgopromet 3. Prosvetni delavci Kegljanje (15 ekip) 1. KGP 2163 keg. 2. Zidar 2153 keg. 3. ObLO 2142 keg. posamezniki 1. Henigman, ObLO 419 keg. 2. Pogorelc, Itas 416 keg. 3. Ocepek, ObLO 410 keg. Nogomet: 1. Itas 2. Kočevski tisk 3. Rudnik Strelci za občinski praznik Občinski strelski odbor v Kočevju je poleg sindikalnih tekem v streljanju z zračnimi puškami tudi letos organiziral tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško v počastitev občinskega praznika. Tekmovanje je bilo v nedeljo, 30. septembra ob 9. uri dopoldne na letnem strelišču v Kočevju. Tekmovalo je osem ekip Iz petih strelskih družin. Tekmovanja se ni udeležila le ekipa strelske družine »Jože Šeško« iz podjetja In-kop v Kočevju, kar za vodstvo te družine vsekakor ni hvalevredno, saj vemo, da je v tej družini veliko dobrih strelcev. Tekmovanje je sicer potekalo v redu po predvidenem programu. V vsaki ekipi so tekmovali po štirje strelci, streljali pa na razdaljo 50 m; vsaka ekipa je lahko dosegla 600 krogov, vsak posamezni ttikmovavec pa 150 krogov. 1. mesto SD Kočevje-mesto — 376 krogov; 2. mesto SD Zmago M okorel, Kočevska Reka — 280 krogov; 3. mesto SD Rudnik-Šalka vas — 261 krogov; 4. mesto SD Oprema — Kočevje — 354 krogov; 5. mesto SD Kočevje-mesto — II. ekipa — 222 krogov; 6. mesto SD Oprema — Koč — II. ekipa — 211 krogov; 7. mesto SD Inštalacija — Kočevje — 193 krogov; 8. mesto SD Inštalacija — Kočevje — II. ekipa 128 krogov. Od posameznikov so dosegli največ krogov: Zupančič Jože — Republiško tekmovanje gasivcev Po končanih 1/4 in 1/2 final-J*1« tekmovanjih gasivcev, ki je Potekalo v občinskem in okraj-**em merilu, se je v finalno republiško tekmovanje plasiralo d okoli 1300 društev le 17 pro-ovoljnih gasivskih društev. Med . tni društvi je tudi gasivsko dru-j'-vo Stara cerkev in Kočevje. To rit uspeh gasivstva na pobočju kočevske občine. Republiško tekmovanje je bilo Oh Ubljani 29. in 30. septembra. . u 845 možno dosegljivih točk gasivsko društvo Gereča vas osegio 758 točk ter s tem osvoji, mesto prvaka, gasivsko dru-dr>° stara cerkev 742 točk — rilo ° n?esto v republiškem me-• > gasivsko društvo Kočevje se jr Plasiralo s 652 točkami na do^Jt68*0, naJslabši uspeh pa je s 4n § 0 pivsko društvo Senovo le„ ° točkami. Tekmovanje je poplin strokovnih gasivskih disci-obsegalo tudi devet šport- nih disciplin. Zaradi uvedbe enotnega tekmovanja gasivskih društev v jugoslovanskem in mednarodnem merilu so bili navzoči tudi naj višji predstavniki gasivskih zvez ostalih republik in predstavniki gasivske zveze Jugoslavije. S A H V počasitev občinskega praznika Kočevje je bil odigran 29. septembra v prostorih hotela Pugled dvoboj na desetih deskah s šahistl Ribnice. Rezultat Kočevje : Ribnica 5:5, kar je vsekakor lep uspeh Ribničanov. Na brzoturnirju, ki je bil 1. oktobra, je zmagal Lisac, sledijo Kovač, Mohar, Čimer, Osterman, Šafar itd. SD Kočevje-mesto — 105 krogov; Hočevar Anton — SD Kočevje-me-sto — 96 krogov; Planinc Lado — SD Kočevje-mesto — 92 krogov; Mihor Lojze — SD Zmago Mokorel — 91 krogov; Žvab Franc — SD Kočevje-mesto' — 83 krogov. Prve tri zmagovavne ekipe bodo prejeli spominske diplome, prvi trije najboljši posamezniki pa manjše denarne nagrade. Najboljši traktorist-Podlogar KU Mlaka V počastitev občinskega praznika je kočevsko društvo traktoristov in kmetijskih strojnikov organiziralo traktorsko tekmovanje na Mlaki. Udeležilo se ga je 18 traktoristov in 3 pionirji-trak-toristi. Tekmovavci, ki so se pomerili v oranju, spretnostni vožnji in teoretičnem znanju, so bili iz KGP (9 z Mlake, 2 iz Koprivnika, 3 iz Cvišlerjev, 1 iz Livolda in 1 iz Mlekarne), Posestva Snežnik iz Kočevske Reke (1) in iz Kmetijske zadruge Kočevje (1), Pionirji so bili vsi iz Mlake. Ocenjevavna komisija, v kateri so bili tudi predstavniki iz kmetij sko-tehničnih komisij pri glavnem in okrajnem odboru Ljudske tehnike, je ocenjevala tekmo-vavce po enakih kriterijih, kot jih ocenjujejo na republiških in zveznih tekmovanjih traktoristov. Naj večji uspeh na tekmovanju so dosegli traktoristi iz kmetijske uprave Mlaka, ki so zasedli najboljša mesta in pobrali vse nagrade. REZULTATI: 1. Aleksander Podlogar 406 točk, 2. Branko Poje tudi 406 točk (a je bil Podlogar bolje ocenjen pri oranju), 3. Alojz Poje 382 točk, 4. Lado Peeler 364 točk in 5. Rudi Vlašič 363 točk. Teh 5 najuspešnejših tekmovavcev je bilo tudi nagrajenih s 6000, 5000, 4000, 3000 in 2000 dinarji. Predsednik društva traktoristov Lojze Petek čestita zmagovavcu Podlogarju in mu izroča diplomo Pri pionirjih je zasedel 1. mesto Jože Kovač z 221 točkami (dobil 2000 din nagrade), 2. Janez Pohlač 207 točk (in 1500 din nagrade) ter 3. Slavko Lovšin 171 točk (1000 din nagrade). NOGOMET VISOKA ZMAGA GOSTOV Drugo moštvo Rudarja iz Trbovelj je 23. septembra nad NK Kočevje zasluženo slavilo visoko zmago 6:0. Gostje so takoj na začetku pokazali, da so za razred boljši od domačih. Njihovo moštvo so sestavljali mladi, vendar izkušeni nogometaši, med katerimi so nekateri že oblekli dres prvega moštva. Igrali so tehnično zelo dobro, vendar so svojo premoč v prvem polčasu izrazili le z enim golom. Kočevarji so igrali borbeno, poznalo pa se jim je, da so kondicijsko premalo pripravljeni. Začetek drugega dela igre je pripadel domačim, vendar nespretni napadavci niso znali izkoristiti nekaj izrednih priložnosti. V hitrem protinapadu so gostje povišali rezultat na 2:0. Po tem golu so Kočevarji močno popustili, igrali so le z desetimi igravci in gostje so do konca tekme dosegli še štiri gole. KOČEVJE : DOB 2:1 (1:0) 30. septembra je odigralo moštvo NK Kočevja v Dobu prvenstveno tekmo. Močno pomlajeno moštvo je izpolnilo zaupanje vodstva kluba ter zmagalo. Zadetke sta dosegla v prvem polčasu Smuč, v drugem pa Leskovšek. Boljši del moštva je bila obramba, ki je spretno odbijala vse napade fizično močnejšega moštva Doba. Prihodnjo nedeljo igra NK Kočevje doma z NK Medvode. Tekma bo prvenstvena, začela pa se bo ob 15. uri. leden, zg vgs ^iviac* ve<^no ^°ij pustoši njive KOČEVJE Poročili so se: Tekavec Stanislav, mizar iz Cerknice, Tabor 3, star 23 let in Bartol Pavla iz Cerknice, stara 27 let; Vidmar Srečko, strojevodja iz Reke, Borisa Kidriča 11, star 42 let in De-renčin Katarina, knjigovodkinja iz Reke, Borisa Kidriča 11, stara 33 let; Novak Franc, cestar iz Lašč 12 pri Dvoru, star 23 let in Kozic Marija iz Smuke 1, kuharica, stara 23 let; Komoljenovič Dragutin, zidar iz Kočevja, Reška c. 13 a, star 25 let in Šekoranja Ivanka, kuharska pomočnica iz Kočevja, Reška cesta 13 a, stara 21 let; Vla-šič Stanislav, kovač iz Brega 28 pri Kočevju, star 24 let in Marolt Ivanka, delavka iz Brega 16, stara 25 let. Rodila je: Javornik Milena, magistra farmacije iz Kočevja, Črnomaljska cesta — dečka. Umrli so: Papež Neža, gospodinja iz Kočevja, Tomšičeva cesta 9, stara 66 let; Svete Jože, upokojenec iz Šalke vasi 52, star 62 let; Marič Karel, delavec iz Kočevja, Rudnik, star 26 let. DOLENJA VAS Rodili sta: Dejak Roza, gospodinja iz Prigorice 84 — deklico m Pahole Nežka, gospodinja iz Prigorice 54 — deklico. DOBREPOLJE Rodila je Čirič Urška, medicinska sestra iz Zdenske vasi 43 dečka. Poročili so se: Mustar Milan, čevljar iz Kompolj 48, star 29 let in Grandovec Veronika, delavka iz . Kompolj 28, stara 20 let; Meglen Anton, čevljarski pomočnik iz Kompolj 72, star 29 let in Gale Ivana, delavka iz Male vasi 15, stara 29 let. ČESTITKA Dragemu možu Francu Mrvarju iz Kočevja želita za god vse najlepše ter mu kličeta še na mnoga zdrava leta žena Olga in sinko Franci. JADRAN KOČEVJE: 5. do 7. okt. italijanski barvni film »Maratonska bitka«, 7. oktobra matineja »Zimska fantazija«, 8. in 9. oktobra ameriški barvni film »Troje bojevitih«, 10. in 11. okt. jugoslovanski film »On, ona in šef«, 12. do 14. oktobra italijanski barvni CS film »David in Golij at«. ZAHVALA Iskrena hvala vsem, ki ste nam nesebično stali ob strani in nam pomagali ob tragični smrti našega ljubega moža, očeta, brata, strica, svaka in dedka RUDNIK: 6. in 7. oktobra italijanski film »Stranpota«, 13. in 14. okt. nemški film »Rdeči krog«. RIBNICA: 6. in 7. oktobra ameriški film »Pouk o ljubezni«, 13. in 14. oktobra italijanski film »Kam s truplom«. FRANCETA ČEŠARKA iz Ribnice STARA CERKEV: 6. in 7. oktobra jugoslovanski film »Ples v dežju«, 13. in 14. oktobra francoski film »Rdečelasa Julija«. ki ste mu poklonili vence in cvetje ter ga v tako* lepem številu spremili k zadnjem počitku. Žalujoča družina Češarek in sorodstvo Vujič, Čampa, Arko in Tušar. (P. A.) Črni potok — Jesenski naval divjadi na jugu Kočevske doline presega vse meje, saj prihajajo prav do vasi. Skoraj ne mine noč, da ne bi ščetinarji to ali ono njivo vsaj delno opusto-šili. Zdaj je na vrsti dozorevajoča koruza. Lovci so pridno na preži in se jim včasih posreči odstreliti kakšnega škodljivca. V noči od 29. na 30. september so položili na dlako dva precej težka ščetinarja in ju poslali naslednji dan v Ljubljano. Prefoivavci bi želeli, dal bi jim lovci, če bodo imeli dober plen, prodali po zmernih cenah meso uplenjenega prašiča, saj se prašiči hranijo v glavnem z njihovimi poljskim pridelki. Zgradili so nogometno igrišče Gasivska vaja Spored RTV Ljubljana Vsak dan: poročila ob 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. (J. S.) Predgrad — Pred kratkim je imelo gasivsko društvo' v Predgradu mokro vajo>, ki se je je udeležilo veliko gasivcev. Pred-grajski gasivci so tudi zelo zadovoljni, ker so za svoje namene dobili od ObLO Kočevje občinsko hišo št. 41. (P. A.) Črni potok — Mladina je letos ustanovila nogometno s ek-; cijo in zgradila nogometno igrišče. Zemljišče za igrišče jim jč odstopila gozdna uprava Mozeli Mladi so za izgradnjo igrišča vlo"; žili okoli 200 prostovoljnih deloV nih ur. Pobudnik akcije je bil Jakob Pantar iz Črnega potoka. N» igrišču igra in tekmuje tudi mladina iz Zajčjega polja, Livolda i6j Dolge vasi. Sobota, 6. oktobra: 8.05 Poštar-ček v mladinski glasbeni redakciji — 9.25 Zabavna ruleta — 11.25 Izberite si svojega pevca — 12.15 Kmetijski nasveti: inž. Jože Šilc: Pozna setev ozimin, dognojevanje in posebnosti — 13.30 Niz orkestralnih skladb — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 12.25 Spomini na Johanna Straussa — 17.05 Gremo v kino — 18.30 Pet popevk za pet pevcev — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 »Opatija 62« — 22.15 Oddaja za naše izseljence. Medved je pa hruške tresel Kanjon Kolpe, Podsten in Banja loke je bil zavit v prve jesenske megle. Po deseti uri se je megla razpršila in posijalo je lepo jesensko sonce. Vasi Kaptol, Podstene, Suhor, Ograja in Aj-belj so se smehljale, kot bi se veselile življenja, ki jih obdaja. Naš razgovor z ljudmi v Banja loki pa je odkril vrsto težav, ki mučijo ljudi v okolici Banja lo- ke. Naj večja nadloga je sedaj v' Nedelja, 7. oktobra: 8.00 Mladinska radijska igra: Zgodilo se je ob 12.40 — 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden — 10.00 Se pomnite, tovariši... — 11.30 Milenko Šober: Proizvajavci velikih motorjev — 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — 13.30 Za našo va:s — 14.15 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavni orkester Werner Muller — 16.20 Melodije za nedeljsko popoldne — 17.05 Športna nedelja — 20.00 Vaša pesem — vaša melodija — 22.15 Zabavni ansambli RTV Zagreb. Medobčinska shupnosl zavarovancev^ jesenskem času divjad, ki dela p6 njivah veliko škode. Po domovih so povečini stari ljudje, ki ob'; delujejo mala posestva. S težav6 plačujejo kmetijsko dohodnino-Za delo je malo sposobnih ml9 dih ljudi, ker so v Kočevju in p6 drugih krajih. Ljudje izražaj6 mnenje, da bi jim morali na up ravi za dohodke ObLO v odme? dohodnine malo bolj popustit1-ker so njihovi dohodki bolj nW ki. '3'- Ribniška občina ima okrog 4000 zavarovancev, za ustanovitev skupnosti zavarovancev pa jih je treba 10.000. Zato so na zadnji seji ObLO Ribnica potrdili sklep o ustanovitvi medobčinske skupnosti zavarovancev s Kočevjem; računovodstvo bo za vsako občino ločeno. Nekateri odborniki so se zanimali, zakaj ne bi Ribnice priključili drugi, gospodarsko močnejši občini, ker je novoustanovljena skupnost že vnaprej obsojena na deficitno poslovanje ... kdo bo sklepal zakonske zveze LOŠKI POTOK: 7. oktobra ameriški barvni film »Arivederci Roma«, 14. oktobra ameriški film Mož s tisoč obrazi«. VELIKE LAŠČE: 6. in 7. oktobra italijanski CS film »Sladko življenje«, 13. in 14. oktobra francoski barvni CS film »Žena in njena igračka«. DOBREPOLJE: 6. in 7. oktobra ameriški barvni CS film »Zadnji vo-z«, 10. oktobra nemški film »Rože za državnega tožilca«, 13. in 14. oktobra ameriški barvni film »Linija za Tacson«. PONIKVE: 11. oktobra nemški film »Rože za državnega tožilca«. Ker je prejšnji odbornik, pooblaščen za sklepanje zakonskih :zvez v Sodražici zaradi objektivnih okoliščin odstopil, bi morali iz vrst obeh zborov ObLO Ribnica na zadnji seji izvoliti novega pooblaščenca. Ker se pa noben odbornik iz Sodražice ni čutil dovolj »sposobnega« za tako mesto, je ObLO priporočil, naj ga čimprej predlaga tamkajšnji krajevni odbor (in ga že vnaprej potrdil!). Jeseni pa še tisto, kar je zn slo po njivah, uničuje divjad. J6' leni, svinje in medvedje so V° stali gospodarji po njivah in ne bojijo nikogar. Eni ženski r divjad uničila vso koruzo. Ob V6' cerih ljudje kurijo ognje, pa vS skupaj nič ne pomaga. Škode, ™ jo napravi divjad, ne dobijo h1’ koli povrnjene v celoti. Medvedje, ki so v okolici, s. prosto sprehajajo okrog vaS’ Neka medvedka vodi seboj m*6 diče in pred njo bežijo tudi Pretekli teden je medved o km šeste ure zjutraj v Banja lo9 tresel hruške, ko je vozil sko9; vas avtobus iz Broda proti LjU6 ljani. Drugi dan je nesla žensK8 iz vasi v gozdarsko hišo, kjer st9' nuje, mleko. Na cesti je zagled9 la medveda. Otroci iz okolišP; vasi se bojijo hoditi v šolo v S9 nja loko, kar je razumljivo, medveda tudi starejši človek ne sreča, ker medved je medv6( in kdo ve, kaj mu pride lahko glavo. Vse to teži ljudi v okolici S9 nja loke v tem času in so mO6. nja, da bi se moralo proti tefl1 nekaj ukrepati. Sodnik za prekrške SODRAŽICA: 6. in 7. oktobra ameriški film »Ljubezen Marjo-ri Morningstar«; 13. in 14. okt. mehiški film »Pesem upornikov«. PREDGRAD: 6. in 7. okt. ameriški barvni film »Nočni prehod«, 13. in 14. oktobra angleški barv. film »Oliver Twist«. BROD NA KOLPI: 6. in 7. okt. ameriški barvni film »Dve ljubezni Eddy Duchina«, 13. in 14. oktobra ruski barvni film »Leta. radosti«. . V soglasju z okrajnim senatom in občinskim ljudskim odborom Ribnica so preteklo sredo na seji obeh zborov izvolili za sodnika za prekrške Mirka Samso iz Retij pri Velikih Laščah, ki je že sodnik za prekrške občine Ljubljana-Vič-Rudnik in bo enkrat na teden prihajal v Ribnico. Njegov namestnik bo tov. Vaničeva iz Ribnice. »NOVICE« Glasilo Socialistične zveze delo' nega ljudstva občin Kočevje j Ribnica. Izdaja ČZP »KočeVf j tisk« Kočevje. Urejuje uredni^ odbor. Odgovorni urednik FraO , Grivec. Uredništvo in uprava: čevje, Ljubljanska 14/a. Tele* . uprave in uredništva 389. Let uprave in uredništva 389. ^ naročnina 800 din, polletna 400 o in jo je treba plačati vnaprej- tJ- inozemstvo 2000 din oziroma ____________ ameriške dolarje. Tekoči ra6 . 600-27-1-265 pri NB podruža* Kočevje