STAJERSKI GOSPODA
Verlag und Schriftleitung: Marburg a. d. Drau, Badgcsse 6 - Fernruf 25-67 - Bezugspreise: In der Ostmark, vierte Jährlich RM 120 einschl 9 Rpf Postgebühr, im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpt Postgebühr, zuzuglich 18 Rpf Zeitungszustellgebuhr
Postscheckkonto Wien Nr. 55030
III. lahrgang
Marburg a. d. Drau, Samstag, 13. März 1943
Nr. 11
Zimska bitka z nezmanjšano silovitostjo
Nemške divizije pridobivajo prostor pri Harkovu - Strahovite sovjetske iz ube v področju pri Orelu - Nemške čete so povsod gospodar situacije - Na južnem odseku fronte blato in deževje
Po našem zadnjem poročilu o položaju na vzhodni fronti je ostal značaj vojskovanja bistveno neizpremenjen v toliko, da se je tudi v preteklem tednu odigravala zimska bitka z nezmanjšano silovitostjo. Operacije sio potekale počen-ši s preteklim četrtkom kakor sledi:
V južnem delu fronte sta deževje in blato zelo ovirala operacije. Kljub slabemu vremenu in terenu je napredoval nemški protinapad ob srednjem in gornjem Donecu, kjer so napadale nemške divizije v širini 250 kilometrov. Mesto Slavjansk je bilo v naskoku zavzeto. Južno od Harkova je bila glavnina 3. sovjetske oklopne armade na ozkem terenu obkoljena ter je zaman skušala raz" biti nemški jekleni obroč. Severozapadno od Kurska so se tudi še v sredo odigravali težki obrambni boji. Severozapadno od Orela so bili odbiti valovni napadi sovjetov ob težkih izgubah za sovražnika.
Po petkovem poročilu so nemške čete na fronti ob Donecu iztrgale boljševikom številne vasi, med drugim tudi mesto Lisičansk. V ozadju mesta • so pri tem uničile več razbitih sovražnih skupin. 3. sovjetska armada je bila medtem južno od Harkova stisnjena na najožjem prostoru, na katerem je pričakovala svoje uničenje. Vsi poskusi izbruha so bili zavrnjeni. Zapadno od Kurska in severozapadno od Orela je imel sovražnik ob ponovitvi svojih napadov izredno težke izgube. Med Gšatskom in med jezerom Ilmen so se zrušili sovjetski napadi v nemškem ognju. Na obeh straneh od Staraje Rusje je sovražnik po temeljiti artilerijski pripravi začel napadati z močnimi pehotnimi odredi, tanki in letali-Po menjajočih se borbah je uspelo nemškim četam, vreči sovražnika povsod nazaj. Pri tem se je odlikovalo nemško letalstvo.
Na severni fronti kubanskega mostišča so nemške čete uničile po sobotnem poročilu dve sovjetski diviziji. Dru<*e divizije so bile močno natolčene. Nemci so ujeli nad tisoč mož, poleg mnogo drugega materijala in vozil pa so zaplenili 69 topov in nad 250 strojnic in metalcev miti. Sovjetske krvave izgube so
Wenn die Sache, die man vertritt, dem inneren Gesetze des Volkes entspricht, dann kommt sie über •kurz oder l-ang zum Siege!	Bernhard Köhler
bile izredno velike. Pri Staraji Rusiji je sovražnik nadaljeval svoje masirane napade, ki so pa bili vsi odbiti. Sovražnik je tu izgubil 31 tankov.
V nedeljo je bila objavljena vest, da so nemške čete skupno z Waffen-ff vrgle sovražnika južno od Harkova kjlub hudemu odporu dalje proti severu. Obkoljeni odredi 3. sovjetske tankovske armade so bili uničeni. Po prvem štetju so nemške čete zaplenile 225 topov, 60 SSSHSnnraHRaraintai
V edinosti je moč!
Iz šolskih časov se še spominjamo tistega vzgleda, ki so ga učitelji tako radi pripovedovali: posamezno palico lahko zlomiš brez posebnega napora, če je pa zvezanih več palic v butaro, jih tudi najmočnejši človek ne more prelomiti. Tega vzgleda se spominjamo tudi sedaj, ko je treba v totalni vojni napreči vse sile za izvojevanje dokončne zmage. Posameznik ne more ničesar! Skupnost, trdno povezana, je pa tolika sila, da je ne zlomi noben vihar usode. Vse naše življenje naj torej služi skupnosti, sedaj pa vojni povezanosti vsega naroda. Fronta in domovina morata v trdni povezanosti izvojevati zmago in bodočnost nemškega naroda!
tankov in nad tisoč vozil. Zapadno od Kurska in v področju Orela so se menjali močni sovražni napadi z uspešnimi protisunki. Sovražnik je vrgel novff divizije v boj in kljub temu ni mogel prodreti. Nemške čete so po načrtu Izpraznile mesto Gšatsk. Pri Staraji Rusiji so se mej tem izjalovili vsi sovjetski napadi. Južno od Dadoškega jezera so nemške čete izboljšale svoje pozicije.
V ponedeljek, dne 8. t. m., je bilo sporočeno, da so nemške čete jugozapadno od Harkova zlomile sovražni odpor ter prenesle svoj napad v prostor zapadno od mesta. Pri Orelu so se sovjeti zaman zaletavali v nemške črte. Ederl izmed nemških armadnih korpusov je v nede^ ljo v težkih bojih razbil na zemlji 66
od 90 sovražnih tankov. Osem tankov je bilo razbitih po letalskih bombah. V srednjem sektorju fronte, kjer je skušal sovražnik motiti nemško gibanje, je bilo mesto Sičevka po načrtu in bre* sovražnega pritiska izpraznjeno.
Južno od jezera Ilmen se je medtem nadaljevala velika obrambna bitka z nezmanjšano silovitostjo. Vsi napori sovražnika z artilerijo, tanki ln letalci, so se zrušili v nemškem ognju. Nemški letalci in artileristi so na tem odseku zbili 60 sovjetskih letal.
V torek, dne 9. t. m., je javilo nemško vrhovno poveljstvo, da se nadaljuje zimska bitka na vzhodu z nezmanjšano silovitostjo. Nemške čete so pa kljub temu povsod gospodar situacije. Nahajajo se ali v uspešnem napadu, ali držijo na drugem mestu neomajno svoje črte ali pa se odmikajo po zapovedanem načrtu v skrajšane frontne črte. Medtem je pa napredoval nemški napad v prostoru pri Harkovu. Nemške divizije so vrgle sovražnika iz nadaljnih postojank odpora ter pri tem v naskoku zavzele mesti Valki in Ljubotin. Istočasno se j« nadaljevala silna brambna bitka v prostoru pri Orelu in Staraji Rusiji. Sovražnik kljub silnemu prizadevanju nI imel nikakih uspehov, ker so nemšk« čete s pomočjo letalstva zadrževale i* odbijale vse njegove napade.
Dne 10. marca je bilo sporočeno, da je južno vreme na južnem odseku fron. te preprečevalo operacije večjega obsega. Pri Harkovu pa je nemški napad zopet dovedel do novih terenskih uspehov, in sicer zapadno in severozapadno od mesta. Sovražnik je sicer metal nove čete v boj, toda nemške divizije so povsod dosegle svoje zapovedane dnevne cilje. Pri Orelu so se zrušili tudi to pot vsi sovražni napadi v nemškem ognju. V srednjem odseku fronte je skušal sovražnik vdreti v načrtne umikalne operacije nemške vojske, toda brez uspeha. Ena sama nemška divizija je pri tem sestrelila 17 sovražnih tankov. 2000 sovjetov je obležalo pred njeno črto. Nemške čete so mesto Relij v noči na 10. marec izpraznile po načrtu ter s tem iznenadile sovražnika. Medtem je nekoliko pojenjal sovražni naval na nemško postojanke pri Staraji Rusiji. Vse opisane operacije je na vzgledni način podpiralo nemško letalstvo, ki je na žariščih bojev razbijalo z bombami ln orožjem sovražne postojanke, kolone in dovoz sovjetov.

Nad Tunezijo, kjer je bilo po poročilu z dne 9. marca razmeroma mirno, so nemški lovci zbili pet sovražnih letal. Sovražne letalske sile so napadle 9. marca obalo zasedenih zapadnih pokrajin ter neko obmejno mesto v zapadni Nemčiji. Ponoči so napadli mesto Nürnberg:. Prebivalstvo je imelo izgube. Nastala je večja škoda zlasti v stanovanjskih predmestjih ter na javnih poslopjih. Več kulturnih spomenikov je bilo razrušenih. 17 sovražnih letal je bilo zbitih na tla.
Na afriškem bojišču je bilo po poročilu z dne 10. t. m. mirno. V alžirski lukl so nemška letala pri nočnem napadu za-palila neko srednje veliko trgovsko ladjo. V noči na 10. marec je angleško letalstvo napadlo mesto München. Prebivalstvo je beležilo izgube. Večja ško-da je nastala v stanovanjskih predmestjih, na bolnišnicah, cerkvah in kulturnih spomenikih. Tudi na druge naselbine zapadne Nemčije so padle posamezne bombe, ki so pa povzročile le manjšo škodo. 12 sovražnih letal je bilo zbitih na tla.
Hitra nemška letala so napadla v nizkem poletu angleško mesto Worthing, ponoči pa so nemški bojni odredi bombardirali mesto Hull. Druga letala so bombardirala južnoangleška pristanišča.
Pred nizozemsko obalo je napadel odred angleških hitrih čolnov neko nemško spremljavo. Spremstvo je odbilo napad ter potopilo tri hitre čolne, do-čim sta nadaljna dva čolna zgorela.
V zadnjih petih dnevih so nemške podmornice v snežnih viharjih severnega Atlantika, v vročini ekvatorja ter v jesenskih burjah ob Rtu Dobrega Upanja v trdih, žilavih bojih potopile 23 ladij s skupno tonažo 134.000 brt. Sest drugih ladij je bilo torpediranih.
nikov. Boljševiki se nikakor nočejo vezati s takozvanimi zavezniki, ker odklanjajo vsako podreditev svojih lastnih vojnih ciljev, t. j. boljševizacijo sveta. Za pošiljke tankov, letal, sanitetnega blaga, živil itd. nimajo boljševiki niti besede. To je Amerikance tako zaskele-lo, da je ameriški veleposlanik s svojo izjavo napravil malo diplomatsko demonstracijo. Sedaj se vtepa Anglosasom njihova opičja ljubezen do Sovjetije. Stalin se dobro zaveda, da nosi v tej vojni v takozvanem »zavezniškem« taboru Sovjetska Unija skoro izključno največji krvni davek, zato se vojskuje sedaj nekako »na lastno roko«. Anglosaai, ki v svoji aatelebanosti »molijo« celo za zmago sovjetskega orožja, žanjejo sedaj Stalinov ciničen prezir. Sovjetska Unija se ni marala udeležiti konference Angležev in Amerikancev v Casablanci, pa tudi Churchill-ove konference v turškem mestu A dana se ni udeležil noben zastopnik Stalina, h vsega zadržanja Sovjetije se zrcali globok prezir napram plultokratskim silam, ki so po Stalinovem mnenju zrele za boljševizacijo. Odtod njegova oholost in pomanjkanje slehernega političnega takta napram An-
Druck und Verlag; Marburger Verlags- und Druckerei-Oes m. b. H. - Verlagsleitung-. Egon Baumgartner- Hauptschrittleiter Friedrich Qolob: alle in Marburg a d. Drau. Badgasse 6.
Zur Zeit für Anzeigen die Preisliste Nr I vom 1. Juli 1942 gültig. Ausfall der Lieferung des Blattes bei höherer Gewalt oder Betriebsstörimj gibt keinen Anspruch auf Rückzahlung des Bezucs-geldtv
Zopet 36 ladij potopljenih!
Nemške podmornice so s tem poslale zopet 231.100 bit. sovražnih ladij na dno morja - Potek letalske vojne šn operacij v Afriki
V	preteklem tednu so potekale operacije proti Angliji in Ameriki kakor sledi; Sovražnik je v Tuneziji preteklo sredo zaman napadal postojanke, ki jih je moral prepustiti nemško-italijanskim četam. V preteklem tednu so nemške čete v Tuneziji ujele 2110 Angležev oziroma Amerikancev. Zbitih je bilo 68 tankov in uničenih 36 topov. V noči na 4. marec je angleško letalstvo napadlo se vero- in severozapadno Nemčijo, zlasti Veliki Hamburg, kjer je nastala večja škoda. Prebivalstvo je beležilo izgube. 14 večmotornih bombnikov je bilo zbitih na tla. V isti noči je nemško letalstvo napadlo London z eksplozivnimi bombami težkega kalibra ter s tisoči Kažigalnih bomb. Dne 4. marca je vdrl odreci agleških bombnikov v Holandijo ter v zapadno Nemčijo. Prebivalstvo je Imelo izgube. Pobitih je bilo mnogo, mnogo holandskih otrok. Nemški lovci so pri tem zbili deset večmotornih bombnikov.
2e v prvih dneh meseca marca so nemške podmornice v težkih bojih potopile 13 ladij s skupno 97.100 brt. ter mirno tega torpedirale še drugi dve ladji.
V	Sredozemskem morju so nemški bojni letalci potopili iz neke spremljave tri parnike s skupno tonažo 26 tisoč brt. Na tuneški fronti je bilo ob tem času razmeroma mirno. Dne 5. marca zvečer je angleško letalstvo med drugim napadlo tudi mesto Essen, kjer je nastala velika škoda. Civilno prebivalstvo je Imelo izgube. 15 napadalcev je bilo zbitih na tla.
Tudi 8. t. m. ni bilo na tuneški fronti nič važnega, razen lokalnih bojev. Uspešni so pa bili nemški letalci, ki so v letalskih bojih sestrelili devet lovcev tipa Spitfire. V luki Tripolis sta zgoreli dve ladji vsled učinka nemških letalskih
bomb. Hitri nemški letalski odredi so 8. marca podnevi napadli mesto Eastbourne na južni obali Anglije. V noči na 8. marec so padale nemške eksplozivne in zažigalne bombe na mesto Southampton v Angliji.
Prevarjeni
vojni zločinci
Te dni s« je odigral dogodek, ki je značilen za razmerje med našimi sovražniki. Zgodilo se je namreč, da se je vrnil iz Kujbiševa — sedeža boljševiške vlade — ameriški veleposlanik admiral Stanley v Moskvo, kjer je govoril pred zastopniki angleškega in ameriškega tiska. Stanley jim je Izjavil sledeče: »Ves čas, odkar sem tukaj, sem skrbno pazi] na to, da bi ruski tisk priznal dejstvo, da Rusi ne dobivajo pomoči iz Amerike samo potom zakona o posojilih in zakupih, temveč tudi 8 strani Rdečega križa in ameriške organizacije za pomoč Rusiji. Do danes pa še nisem odkril nikakega priznanja tega dejstva«. Na vprašanje, zakaj sovjetske oblasti po njegovem mnenju sovjetskega prebivalstva ne informirajo o tej ameriški pomoči, j« dejal Stanley sledeče: »Izgleda, da hočejo doma, kakor tudi v inozemstvu zbuditi vtis, da se sami vojskujejo. Na ruski strani prevladuje menda želja, delati tako, kakor da se vojskujejo t» pomočjo lastnih pomožnih virov, da jim ne bi bilo treba priznati pomoči s katere koli strani.«
Trma, n katero prejemajo boljševiki angio-ameriško pomoč, ne da bi to pomoč prlpoznali ali pa se zanjo celo zahvaljevali, je značilna za diplomatlčno strategijo in taktiko kremlskih oblast-
Ununterbrochen rollt der Nachschub Sowohl aul der Bahn als auch auf der WiistenstraBe wird Kriegsmaterial heran-
geschallt.
PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Jourez (Wb.)
Angleži bodo prejeli nemški odgovor
Napade na nemške žene in deco smatrajo kot „vojne operacije" - Nemški narod živi v zavesti, da protiudarec ne bo izostal!
Iz Berlina poročajo: »Z nemške strani se ugotavlja, da očitujejo bombe na stanovanjska predmestja in kulturne spomenike nemških mest barbarstvo, ki ga Anglija ne more prikriti s trditvijo, da hoče angleško letalstvo rušiti edino le oboroževalno industrijo in prometne naprave. Nobenega dvoma ni več o tem, kakšne namene zasleduje Anglija s svojimi letalskimi napadi. V Londonu so
gliji in Ameriki. Hudiča, ki so ga klicali Angleži in Amerikanci, se sedaj ne m°rejo znebiti, pač pa jim je dovoljeno ugibanje o Stalin-ovih načrtih, ki jih ne more izvohati niti tako sijajna angleška vohunska umetnost. To je plačilo, ki ga prejemajo iz Moskve v boljševizem zaverovani Anglosasi tako, kakor l si ga tudi zaslužili.
Zelo zanimiv je tudi komentar, ki ga je navezal na Štalin-ovo izjavo diplomatski zastopnik italijanske agencije Štefani. Po njegovem mnenju smatrajo kremlski oblastniki kapitalizem kot popolnoma zastareli socialni in ekonomski pojav, o katerem so mnenja, da bi ga v slučaju svoje zmage vsak trenutek! lahko hitro likvidirali. Stalin se nikakor ne čuti obvezan, zahvaljevati se Angležem in Amerikancem za njihovo pomoč, saj mu je dobro znano, da so angleške in ameriške dobave izključno v interesu Anglije in Amerike. Stalin ve, da se Anglija in Amerika brez sovjetske pomoči ne bi mogli upirati vojaški sili Trojnega pakta. Amerikancem še vedno ni jasno, da se bori boljševizem za svoje lastne cilje. Kakor se bori za te svoje cilje, tako bi v slučaju svoje zmage hotel izsiliti tudi svojim načrtom in interesom odgovarjajoč mir, in sicer z isto brutalnostjo in prezirljivostjo, ki jo manifestira že danes. Kakor je pravilno omenil »Popolo d Italia«, sta mislila London in Washington dirigirati zavezniško igro in izkoristiti boljševike v svoje manevre. Zgodilo se je pa tako, kakor Angleži in Amerikanci niso pričakovali: Moskva je spremenila Anglijo in Ameriko v dve figuri boljševiške šahovske igre. Tako je Moskva napravila iz te vojne svojo vojno, da bi dosegla, po čemer je tako dolgo hrepenela. Izjava, ki jo je podal veleposlanik admiral Stanley, je zgovorni dokaz za zagato, v katero so zašli Angleži in Amerikanci. Sovjetska Unija nič več ne prikriva svojih imperialističnih in revolucionarnih» ciljev, pri tem je ne ženira niti njeno zavezništvo s plutokracijami. Hudičeva setev, ki so jo opravili Anglosasi, gre sedaj že ravno v klasje. Moskva noče imeti nikakega opravka z atlantsko Izjavo o povojni ureditvi sveta, ker ima Stalin za to svoje lastne recepte. Samo nemški oboroženi sili se ima svet — in z njim tudi anglosaški svet — zahvaliti, da boljševiško barbarstvo ne bo uničilo evropske kulture in civilizacije. Anglosasi so se zvezali z boljševiškim vragom, zato bodo plačali ta pakt po najvišji ceni. Stalin je prevaril vojne zločince ob Temzi in v VVashingtonu. Ob zamisli, da se varajo vsi skupaj, občudujemo junaško nemško vojsko, ki uničuje satanske kre-mlske načrte kljub jalovi pomoči izdajalcev Evrope.
menda mnenja, da bi utegnilo bombardiranje nemških stanovanjskih hiš, cerkva, muzejev, bolnišnic itd. zlomiti nemški odpor, v resnici pa izgubljajo s temi napadi Angleži še zadnji ostanek svojega ugleda pred kulturnim svetom.
Zares: višek cinizma je, ako razglaša angleški radio mnenje, da se Angleži radujejo nad trpljenjem žena in dece v Nemčiji. Na brutalnejši način pač niso mogli razkriti svojih pravih namenov, da jim torej ni toliko za odkrito borbo z nemško vojsko, temveč za teroristične napade proti civilnemu prebivalstvu, ki je izpostavljeno terorju angleškega letalstva. Vsi drugi oficijozni komentarji so hlinjenje. Angleško veselje nad teroriziranjem nemškega prebivalstva se druži na drugi strani z naravnost otročjo skrbjo za boljševike, Ki jih je treba v vsakem oziru zadovoljiti. Stalin je bil namreč že zelo ozlovoljen nad dejstvom, da Angleži nimajo pokazati nikakih vojaških akcij. Toda v Londonu si raje premislijo trikrat, štirikrat,
če in kje naj bi sledila kaka ofenziva proti Evropi. Enostavneje in varneje je torej bombardiranje stanovanjskih predmestij ter se radovati spričo povzročenih posledic. Tako so Angleži namreč sigurni, da jih v Kremlju hvalijo. Za bombardiranje Berlina se je Stalin Angležem zahvalil s telegrafsko čestitko, ki je predstavljala višek angleške sreče. Toda Angleži naj pomnijo, da bo nemški narod vse te angleške teroristične napade prenesel z močnim srcem in dostojanstvenim mirom, toda v zavesti, da protiudarec ne bo izostal. Anglija je že v prvem vojnem letu pričela z letalsko vojno proti nemškim mestom in je pol leta pozneje prejela pobotnico. Sedaj je Anglija zopet pričela s poostreno zračno vojno, toda protiudarec tudi to pot ne bo izostal.
Pod razdejanimi strehami in med razbitimi šipami se razbije sleherna iluzija o lahki vojni. Ta borba, ki jo vodijo z najbrutalnejšimi sredstvi, gre za obstoj nemškega naroda. Bili smo posvar-jeni, sedaj smo notranje ojačeni. Pomoč skupnosti nam daje duševno moč in tako se učimo v letu 1943. živeti po zakonih, ki jih predpisuje vojna s svojo trdoto. To je zelo neprijetno, toda ves nemški narod vč, da gre v tej borbi za ves narod.«
O tretji svetovni vojn! že govorijo
Podpredsednik USA, Wallace, tolaži Južno Ameriko - Previdno odmikan!e od Moskve naj bi uspavalo južnoamer ške države
V	nevtralnih državah je vzbudil govor, ki ga je imel te dni ameriški podpredsednik Wallace, nemalo senzacijo. Govoru, ki ga je imel v državi Ohio, pripisujejo programatski pomen, čeprav je govoril Wallace bolj nekako za sebe in v agitato-rične svrhe. Namenjen je bil predvsem
Južni Ameriki ter ga je potemtakem smatrati tudi kot političen manever.
V	državi Ohio se je vršila namreč konferenca, ki naj bi ugotovila »krščansko podlago svetovnega reda«. Na tej konferenci se je podal Wallace tudi na polltič-
no polje, ker je izjavil, da mora nujno izbruhniti tretja svetovna vojna, ako ne bi uspelo pred koncem sedanjega konflikta ustvariti sporazuma med demokracijami in med Sovjetsko Unijo. Taka vojna bi bila po mnenju ameriškega podpredsednika neizogibna, ako bi Sovjetska Unija hotela izvesti Trockega zamisel o svetovni revoluciji.
Wallace-ov govor je treba smatrati kot čisto agitacijo. To tembolj, ker se odpravlja državni podtajnik za zunanje zadeve Sumner Welles, na veliko agitacij-,
PlC^riegsberichter Seltsam (Sch)
Im Zerlege werk eines Luftzeugstabes	*"•-,. Ar
Die Tragfläche eines zu Bruch gegangenen Flugzeuges wird von französischen Ar-beitern sachgemäß auseinandergenommen Die e.nzelnen Te.le, «l.e nicht beschädigt sind, werden zur Wiederverwendung der Geratestelle zur Verfügung gestellt.
Sovjetsko rovarenje na Bližnjem vzhodu
Angleži podpirajo boiiševizacijo Sirije in Libanona - Glavno središče agitacije je v Bagdadu
»Vö'kiseher Beobachter« objavlja zelo zanimive informacije, ki jih je prejelo uredništvo iz Rima. Doznalo se je namreč, -ia je sklenila Sovjetska Unija izdati© ojačiti svojo agitacijo na Bližnjem vzhodu. Sovjetija se poslužuje v to svr-hc diplomatske krinke. Svojim agentom j« dala namreč čin poslanikov, da bi pod saSčito takozvane »eksteritorijalnosti« lažje boljševiziraii področja Orienta. Sedež boljševiške agitacije v Prednjem Ori-«ntu je glavno mesto Iraka, Bagdad. V Bejrutu je bilo nedavno že prvo zborovanje komunistov, ki so se ga — kar je zelo značilno — udeležili tudi zastopniki angleških in ameriških oblasti. Glavni sovjetski agitator Khaled BagdaS je imel pri tej priliki govor, v katerem je poveličeval delovanje boljševikov ter je konč-
no izrazil željo, da bi bilo sodelovanje Arabcev in sovjetov vedno popolnejše.
Pri vsem tem je zanimivo, da Angleži nimajo tej očitni komunistični agitaciji ničesar zoperstaviti. Kakor poročajo iz Egipta, uživajo komunistični agenti tudi tam vso podporo angleških oblasti. Tako so na primer Angleži, ne da bi vprašali za dovoljenje s strani egiptovske vlade — omogočili posebnemu dopisniku sovjetske agencije Tase ustanovitev lastnega urada v Kairu. Zelo značilno je tudi dejstvo, da nosi ta dopisnik, ki je sicer polkovnik sovjetske vojske, uniformo angleškega co-lonela aii polkovnika. To krinko so mu Angleži dovolili menda radi tega. da se napeto razmerje med Egiptom in med Sovjetsko Unijo ne bi še bolj poostrilo.
Amerikanci hoče o izropati angleški imperij
Anglija se že boni proti Rooseveltovim gangsterskim namenom Odločna izjava angleškega kolonijalnega ministra Stanleya
Te dni je imel angleški kolonialni minister Oliver Stanley v Oxfordu govor, ki ■ijajno ilustrira napetost med Anglijo in Zedinjenimi državami. Kakor smo že ope-tovano ugotovili, govorijo številni ameriški politiki danes brez ovinkov že tako. kakor da bodo jutri raztrgali angleški imperij in si pobrali najboljše dele tega carstva. Povsem konkretno pa že govorijo o tem, da bo treba po vojni angleško kolonialno posest s finančnega in uprav-
Fko potovanje v Južno Ameriko. To potovanje so že napovedali z veliko reklamo. V Washingtonu pa dobro vedo, da se južnoameriške države, kjer ima komunizem idealna tla za svoje podtalno rovarenje, silno boje boljševizma. Posledic boljševizma namreč niso spoznali samo te poročil o razmerah v Sovjetski Uniji, temveč tudi začasa španske državljanske tojne. Samo pod najhujšim pritiskom Ze-dinjenih držav so južnoameriške države vzpostavile svoje diplomatske odnošaje s Sovjetsko Unijo. Čimbolj pa se identificirajo Zedinjene države z vojnimi cilji Sovietije, tem manjša Je pripravljenost Južne Amerike glede popolne podreditve pod ameriške vojne cilje. Politika ustanavljanja vojaških oporišč USA v Južni Ameriki je tudi prispevala k poglobitvi obstoječega nezaupanja. Podoba je. da je V južnoameriških državah simpatiziranje K Rooseveltom vedno bolj odvisno od zadržanja Zedinjenih držav napram Sovjetski Uniji. Da bi nekako pripravil teren ta Welles-ovo potovanje, je Wallace, ki tolmači Roosevelt-ovo politiko, govoril v Ohiu tako, kakor da se Zedinjene države nekako odmikajo od vojnih ciljev boljševizma. Wallace je hotel s svojim govorom Opravičiti sedanje prijateljstvo med Zedi-njenimi državami in med Sovjetsko Unijo z ugotovitvijo, da se bodo morala sve-tovno-nazorna nasprotja med demokracijami in med boljše viki razčistiti prej ali »iej bodisi v okviru sprave ali pa v odkritem konfliktu.
nega vidika j intemacionaliziratif, to se pravi amerikanizirati. Lahko s je misliti, da so ti in taki načrti vzbudili v Angliji vihar nevolje.
Minister Stanley je dal Amerikancem
ako je Anglija dane« še dovolj močna,
upirati se ameriški grabežljivosti
Anglosaksonski sestri sta si torej v laseh, To je tem značilnejše, ker vadljajo za stvari, ki jih še danes niti nimajo" Za »zavezniško« stvar ni ravno razveseljivo, da se grizejo med seboj še v času ko se mora vsaj Anglija boriti za svoie lastno življenje.
EZRSK TEDNA Ljubimo našo domovino!
Veliki nemški domoljub in pisatelj Ernst Moritz Arndt je zapisal: »Wo dir die Sonne zuerst schien, wo dir seine Sterne zuerst leuchteten, wo seine Blitze dir zuerst seine Allmacht offenbarten, da ist deine Liebe, da ist dem Vaterland. Und seien es kahle Felsen und öde Inseln und wohnen Mühe und Armut dort mit dir. du mußt das Land ewig lieh haben.« Prevedeno v naš jezik, bi se to reklo: »Kjer ti je sonce najprej zasilaio, kjer so ti njegove zvezde svetile in kier so ti njegovi bliski oznanjali njegovo vsemogočnost, tam je tvoja ljubezen, tam je tvoja domovina. Ie če tudi so to gole skale in pusta otočja in živiš v trudu n revščini, moraš to deželo večno ljubiti.«
Arndt je bil bolj patriot kakor pesnik. Rodi! se je 26. dec. 1769 v Groß-Scho-ritz-u kot sm švedfkega podanika. Študiral je v Greifswald-u in Jeni. Pozneje
odgovor v imenu angleške vlade." Izjavil | * ba »¿"fj ter mnogo potoval Sirom
je namreč, da odklanja angleška vlada vsak načrt, ki bi slonel na tem, da se angleško kolonialno posest upravlja potom mednarodne organizacije. Uprava angleških kolonij je po mnenju angleške vlade izključno angleška zadeva
S Stamley-ovim govorom je pričela Anglija pobijati Roosevelt-ove cilje, ki gredo za tem, da bi se Amerikanci pod krinko internacionalizacije polastili najvažnejših delov angleškega imperija, ki naj bi tako prišli pod ameriško kontrolo. V konservativnih krogih bi bili tako odločnost angleške vlade zelo radi pozdravili že prej in ne šele sedaj, ko je postala ameriška požrešnost že nevarna za angleški imperij. Drugo vprašanje pa je,
Evrope. Spisal je več knjig in posta! izreden profesor univerze. Leta 1803. je z-dal knjigo o zgodovini tlake, kar je dalo povod, da je kralj švedske leta 1801. v Vorpommerr-u isto odpravil. V knjigi Germanien und Europa« je napovedal bližajoče se dogodke ter pozival nemški narod proti Napoleonu. Skoraj vso njegovo pisateljsko delovanje je bik) v glavnem usmerjeno v domoljubnost ter povezano v mednarodne in vojnopolitične dogodke. Ves svoj vek je ta mož. ki ga za takratno dobo lahko štejemo med največje domoljube nemškega ljudstva, posvetil eni in isti misli, uplivati in učiti narod, da bo čislal in ljubil svojo očetniavo. Umrl je 29. januarja 1860 v Bonn-u,
Star spodnještajerski pregovor pravi,
Rooseveltove skomine po četrti kandidaturi
Njegova soproga že pripravlja javno mnencZedinjenb držva na dovršeno dejstvo
Iz Lizbone poročajo nemški listi, da se pripravlja rodbina Roosevelt že na četrto volivno perijodo v Beli hiši. Dne 8. marca je gospa Eleanor Roosevelt-ova prvič od-grnila kopreno ter prikazala namene, ki jih goji njen soprog Franklin Delano Roosevelt. Izjavila je namreč, da je njen soprog začasa vojne primoran. živeti ta--korekoč iz dneva v dan. Radi tega —. tako je izjavila gospa Eleanor — je danes še preuranjeno, misliti na četrto funkcijsko perijodo ali pa na kakršnekoli ukre-pe.
Iz zelo pretkanih izvajanj gospe Roosevelt-ove pa ni težko uganiti, da se rodbina Roosevelt-ova v resnici pripravlja na četrto predsedniško kandidaturo. Gospa
Eleanor je namreč dobesedno izjavila sledeče: »Da sedimo že deset let v Beli hiši, ni pripisati političnemu ugibanju, temveč celokupnemu svetovnemu položaju. B;,a bi pa "Velika napaka, ako bi danes govorili o politiki, ker bi utegnila politična čuvstva in nasprotja škodovati vojnim naporom.«
Z drugimi besedami: gospod Roosevelt je pooblastil svojo blebetavo soprogo, naj pred ameriškim javnim mnenjem poudari njegovo »nenadomestljivost« v Beli hiši. Radi tega bi morali sedaj pasti vsi oz;ri na ameriško tradicijo in ustavo. Vsaj tako bi rada pripravila gospa Roosevelt-ova svojemu soprogu gladko pot do četrte predsedniške kandidature.
PRISPEVAJTE
v nedelfo, 14. marca 1943 v tretjo in zadnjo g ietošn o hišno zbirko voino zimske pomoči | (Opfersonntag des Kriegsw nterhilfswerkes> *
/
Panzerspähwagen gegen U-Boot
Von Kriegsberichter Theii.
da tam, kjer se ptič zvali, tja najraje leti. Kakor misli Arndt-a, tako tudi ta naš pri-prost ljudski pregovor na celi črti drži. Kjer smo zagledali luč sveta, kjer so nas naše matere slišale najprej jokati, kjer so nas dojile z lastnim mlekom ter nas v plenice zavite nosile ali vozile na sonce in zrak, tam se nam zdi najljubši kraj na svetu. To ne velja samo za ljudi, temveč je dognano, da tudi živali nikdar ne pozabijo kraja, kjer so prišle na svet. Najbolj je pa ta zavest trdna v človeku, ki se, dokler živi, rad spominja rojstva in najnežnejše mladosti. Znano je, da je vsakemu človeku rojstna hiša in rojstni kraj nekaj najdražjega. Zgodovina človeštva dokazuje, da je ljubezen do rojstnih krajev in domov, znana že izza pradavne dobe. Naši predniki so se takratnim razmeram odgovarjajoče držali svojih domačih rodnih krajev, v kolikor so se mogli zadržavati v istih. Mila in draga jim je bila domovina, tudi če je bila še skromna in slaba, ljubili so jo ter bili vedno pripravljeni žrtvovati za isto vse, kar so imeli. Razvoj civilizacije, ki je pozneje pojm domovine dvignil, ker so postala ljudstva kulturnejša in države popolnejše, je seveda spoštovanje, ljubezen in povezanost ljudi na svoje rojstne kraje in domovine še veliko bolj poglobil in razširil. V mednarodni tekmi za izboljšanje življenja na račun drugih narodov, se je ljubezen do lastnih držav in domovin mnogokrat izražala v krvnih davkih, ki so jih narodi morali in še danes doprinašajo za blagor svojih ljudstev in domovin. Mi vemo, da je človek, ki živi visoko v neplodnih planinah, kjer se le z muko in težavo preživlja, ravno tako zaraščen in povezan s svojo domovino, kakor tisti, ki ima cvetoča posestva v najbolj rodovitnih krajih. Ri" biška družina, ki jo na pustem otoku preživlja neaiguren in trd ribolov, ravno tako ljubi svoj otok, kakor industrijski delavec, ki se je rodil, rastel in živel med premogovnimi rovi in jaški ter videi več ali manj samo premog in goro. Ljubezen do domovine je že po naravi nekaj prirojenega, kar se s primerno vzgojo še bolj razvije. So ljudje, ki jih življenje vrže v daljne kraje, kjer se jim morebiti tudi ne godi slabo in so si takorekoč ustvarili novo domovino. Ko pa ti ljudje ostarijo in se jim tok življenja začne nagibati. se v največjih primerih pripeti, da si želijo, predno zapustijo življenje in »vet, še vsaj enkrat videti svoj rodni domači kraj. kjer jim je tekla zibelka. Ljubezen do domovine je sila, ki jo lahko uvrstimo takoj za otroško ljubeznijo do svojih staršev. Kakor so otrokom starši nekaj nepopisno dragega in visokega, tako je domovina ljudem, ki jo znajo ceniti, v najožji povezanosti s starši, ki so jih rodili, vzgojili in spravili na noge, nekaj, kar zavzema v človeških srcih najbolj častno mesto.
Danes, ko radi vojne gre za domovino, je veliko bolj, kakor kedaj preje na mestu in potrebno, da se ljubi domovino. Tam. kjer je ljubezen, je tudi podlaga za žrtve. Cim večja je ljubezen, tem več žrtev je možnih, žrtve davnih prednikov za domovino, ki so jih v vseh dobah radevolje in iz ljubezni do iste do-prinašall naši, že pred davnimi stoletji živeči predniki, nam naj bodejo svetel vzor in vzgled. Človeško življenje je že od nekdaj bilo navezano na storitve in dajatve ljudstva za ljudsko skupnost, združeno v eni državni obliki, je danes tako ter verjetno tudi v bodoče ne bo drugače. Zato pa ljubimo našo domovino in se žrtvujmo zanjo!
PK. Heute merkt man hier an der tunesischen Küste wenig davon, daß wir mitten im Winter und in der Regenzeit sind. Die Sonne scheint wie im Mai. Die Sicht ist klar. Nur das Meer tanzt ein wenig. Der Wind wirft kleine, weiße Schaumkronen auf. Der Krieg scheint ferner denn je zu liegen. Drinnen im Land, in den Bergen, ist allerhand los in diesen Tagen. Hier am Wasser aDer stehen die deutschen Soldaten um diese Tageszeit ein wenig gelangweilt und schauen seewärts, wo ein kleiner italienischer Schlepper, einen Kilometer von der Küste entfernt, mit Kurs nach Süden vorbeifährt. Wenn die Tommies oder die Amerikaner ein kleineres oder größeres Unternehmen a la Dieppe planen sollten, dann sucnen sie sich eine andere Zeit aus, als diesen sichtigen Sonnennachmittag.
Gerade als sich der Schlepper in Höhe des deutschen Gefechtsstandes befindet, wird die kleine Schiffsbesatzung von einer deutlich erkennbaren Unruhe erfaßt. Der Grund hierfür ist vorerst nicht erkennbar.
Im Scherenfernrohr des deutschen Beobachters ist zu sehen, wie ein Mann der Besatzung mit ausgestrecktem Arm nach links weist.
Langsam schwenkt das Blickfeld des Fernrohres suchend in die angedeutete Richtung. — Da — mit einem Schlage ist der Beobachter hellwach. In breiten Strömen fließt das Wasser vom Turm eines Unterseebootes ab, das in nahezu einem Kilometer Entfernung von der Küste auftaucht.
Man kann von einer Landratte nicht verlangen, daß sie aus den Umrissen eines plötzlich auftauchenden U-Bootes ohne weiteres die Nationalität des Bootes erkennen. Der Mann am Scherenfernrohr sieht zum ersten Male ein auftauchendes U-Boot. Jeder Zweifel aber verschwindet, als aus dem Turmluk drei Mann herausklettern, an das Bordgeschütz laufen und sich daran zu schaffen machen. In kürzester Zeit wird der erste Schuß aus dem Geschütz gejagt, und schon springt links von dem italienischen Schlepper eine Wassersäule auf — noch eine — und eine dritte. Das englische U-Boot feuert mit beachtlicher Geschwindigkeit.
Als der achte Schuß das englische Rohr verlassen hat, sind unsere Männer an ihrer 2-cm-Kanone so weit, während zwei Panzerspähwagen heranfahren. Die Leuchtspurgeschosse ziehen hart über die Wasseroberfläche hin. Ein Mann der englischen Geschützbedienung wird getroffen und stürzt ins Waaser. Die beiden
anderen versuchen in das Turmiuk zu-rückzuklettern. Jetzt eröffnen unsere Panzerspähwagen das Feuer auf das IT-Boot Der erste Schuß liegt zu weit — der zweite schon besser — der dritte Volltreffer im Turm. Kurz darauf sitzt ein weiterer Volltreffer im Bug. Eine hohe Wassersäule steigt auf, weiß und gischtig. Das sieht sehr nach Preßluftbehälter aus. Daneben qualmt es dunkeL Innerhalb weniger Sekunden ist das Boot untergetaucht — ein wenig zu schnell für ein planmäßiges Tauchmanöver.
Das Scherenfernrohr hängt geuannt an der Steile, an der ein weiläer ücnauni-kreis aulsteigt. Die Minuten vergehen sehr langsam, wenn man auf eine Entscheidung wartet. Der xi.asenkrels wird schon dünner.
Acht Minuten Sind verstrichen. Denen im Boot aa unten wird es wie eine Ewigkeit vorgekommen sein. Die Ueschutze der Panzerspähwagen sind iängst wieder feuerbereit — Entlernung 800 Meter. Das Scherenfernrohr schwenkt jetzt nach rechts und links. Noch immer ist nichts zu sehen. Aber die gespannte Aufmerksamkeit der Besatzungen in den Panzerspähwagen und des rfeooaeh ers läßt nicht nach.
Das Ungewöhnliche dieser Jagd voo Land aus auf See hinaus hat jeden bia in die Fingerspitzen h.nein ergrifien. Solche Ziele setzt einem das Kriegsglück nicht jeaent Tag vor die Nase. Nacn winteren zwei M nuten taucht der Turm des U-Bootes fast an der gleichen Stelle, wo es untertauchte, langsam auf, als wenn eine gewaltige Faust unter dem Bootsrumpf nach oben drückt. Kurzes Nacn-richten der Geschütze genügt. Em acnuB sitzt hart über der Wasserlinie im Turm des Bootes. Für Sekunden liegt der Turm im Rauch der Explosion, dann kippt er schwer nach der Seite und schlägt da* Wasser auf.
Für eine Weile ist das Meer an dieser Stelle unruhiger als anderswo. Aber da« Helle da draußen sind keine Schaumkronen, die der Wind auftreibt, es 3ind Luftblasen.
UNTERSTEIRER !
Ueutsch ist die Sprache «lein* Gesinnung, deiner Volksgemeinschaft und deine* Heimat. Es ist daher in deinem Interesse, die deutsche Sprache voll und gan« zu beherrschen. Darum lerne, sprich, lies und denke deutsch S
Zatemnitev
od20.do4.ure
¡■■II g*
.- - "
PK.-Kriegsberichter Leßmann (PBZ—Sch)
Deckung gegen Feindsicht Eine Blende aus dicken Hoizstämmen, die sich quer durch die Hartumkämpfte Stadt ___zieht, schützt unsere Grenadiere gegen Feindsicht
Beim Kreisiandwirt auf Kreta
PK. — Die große Gemüsegärtnerei war uns schon einige Maie aufgefallen. Sie trug immer mehr Grün als sämtlicne Nachbarfelder und war auch ständig besser gepflegt. Wir überlegten schon, wem das Gelände wohl gehören kojine, als das Rätsel sich eines Tages einfach löste. Ein . Landser, seines Zeichens Gefreiter in einer Baukompanie, tauchte auf und gab Sich als Verwalter des Betriebes zu erkennen. Er brachte uns auch zu seinem Vorgesetzten, dem Kreislandwirt. So erfuhren wir, daß nicht nur im Osten landwirtschaftliche Fachkräfte eingesetzt sind. Auch auf Kreta, dem südlichsten Bollwerk unserer europäischen Front, gibt es solche Dienststellen bei den Militärbehörden.
Bis zu zehn Ernten ...
Zu ihren Aufgaben gehört vor allem die Obsorge für die, von der deutschen Wehrmacht übernommenen griechischen Staatsgüter. Die Gärtnerei, von der wir eben kamen, ist eine von diesen Besitzungen. Sie war von der griechischen Regierung nicht bewirtschaftet worden und lag brach, während das dazugehörige Haus an einen Ausländer vermietet wurde. Ende Mai 1941 spielten sich gerade In dieser Gegend heftige Kämpfe ab, so daß nach der Übernahme des Anwesens erst einmal gründlich aufgeräumt werden mußte. Griechische Hilfsarbeiter wurden aufgenommen und dem Gefreiten unterstellt. Sie begannen damit, daß sie die Trümmer zerstörter Panzer beiseite schafften und die Bombentrichter einebneten. Die nächste Sorge war Dünger für den ausgedörrten Boden. Man bekam Ihn schließlich von den bespannten Einheiten. Zu gleicher Zeit wurde die vorhandene Bewässerungsanlage instand gesetzt, die mit Hilfe eines Dieselmotors das unentbehrliche Naß aus einem tiefen Brunnen holt, die Vorbedingung für jede intensive Landwirtschaft in diesen südlichen Regionen.
Mit sichtlichem Stolz berichtet der Kreislandwirt, daß er seit der Übernahme des Betriebes auf jedem Beet durch-
schnittlichen zehn Ernten eingebracht habe. Die dazu notwendigen Sämereien mußten natürlich aus dem Reich herbeigeholt werden. Es hat sich aber dabei erwiesen, daß auf der Insel grundsätzlich alle Pflanzen gedeihen, die bei uns in der Heimat wachsen, insbesondere Tomaten und Gurken. Die Radieschenbeete dieses einen Gartens umfassen etwa einen halben Morgen. Regelmäßige Abnehmer für die reifen Erzeugnisse sind die umliegenden Truppenteile. Wöchentlich zweimal rücken die Gemüseabholer bei der Gärtnerei an und werden so beteilt, daß allen möglichst viel von der wichtigen Zubuße an frischen Vitaminen zugute kommt.
Wichtiger noch als diese kleinen Betriebe sind aber die großen Güter, die der griechische Staat auf Kreta besaß und nur zu einem Teil bewirtschaftet oder bewirtschaften ließ. Hier eröffnen sich Möglichkeiten, die, gemessen an dem Umfang der Insel und ihrem Bedarf, als sehr groß zu bezeichnen sind. Von den Soldaten, die zur Beaufsichtigung solcher Unternehmungen eingesetzt sind, muß sehr viel Fleiß, Organisationstalent und Wissen verlangt werden, damit der gewünschte Erfolg allmählich eintritt.
Eines der staatlichen Mustergüter lag zu zwei Dritteln brach. Als es übernom-
men wurde, war außer einigen Eseln nur ein Stier, ein Kalb, ein Eber und eine Sau vorhanden, obwohl ausgedehnter Grundbesitz zur Verfügung stand. Solches Erbe kann natürlich nicht von heute auf morgen gesunden. Trotzdem hat der Mann, der es jetzt leitet — ein Unteroffizier aus einer Bauernfamilie — schon vieles wieder aufgebaut Heute steht auf diesem Gut eine stattliche Schafherde, es arbeiten Rinder und Pferde auf den Feldern und eine Schweinezucht gibt Ferkel an solche Einheiten ab, die sie mit Feldküchenabfällen großziehen wollen. Alle Anbauflächen sind bestellt und die ersten Ernten eingebracht. Um eine weitere Erhöhung des Ertrages zu erzielen, müßte die Bewässerungsfrage gelöst werden. Der griechische Staat hatte für dieses Gut schon Millionenbeträge zum Bau eines Staubeckens ausgeworfen, aber mit der Durchführung des Projektes wurde nie begonnen. Hingegen sind einige Maschinen vorhanden, darunter die einzige Dreschmaschine auf ganz Kreta, ein englisches , Fabrikat. Das ehemalige Personal des Betriebes ist auf seinen Arbeitsplätzen geblieben und stellt s'ch willig in den Dienst der intensiveren Bewirtschaftung des Gutes. Der Versuch, den Familien der Betriebsangehörigen, wie das in Deutschland üblich ist, kleine Grundstücke zur Verfügung zu stellen, wurde mit Beifall aufgenommen und ergab bereits ein'ge Hausgärten, wie man sie bisher hier nicht kannte.
Besonders gedeihlich ist das Verhältnis zu den Bauern der Umgebung. Sie sind gern gesehene Gäste und stellen sich häufig ein, um dem Kreislandwirt etwas verdolmetschen zu lassen, wenn er gerade anwesend ist, oder um sonst irgendein Anliegen vorzubringen. Das Gut hat seine frühere Aufgabe als Deckstation und als Saatgut! ieferant im verstärkten Umfange wieder aufgenommen, wodurch schon eine ständige Zusammenarbeit mit der benachbarten Landwirtschaft herbeigeführt wird. Augenblicklich ist am häufigsten das Ersuchen um Bereitstellung von Saatgut für den Kartoffelanbau, den die Bauern jetzt auch mehr betreiben wollen. Die größte Bestellung liegt aber in guten deutschen Pflügen vor. Der Kreis, um den es sich hier handelt, hat allein den Bedarf von 4000 Stück angemeldet. Bisher waren die Verhältnisse auf Kreta so, daß die meisten Äcker nur mit primitiven Holzpflügen bearbeitet wurden. Absatzmangel und das Ausbleiben jeder Förderung durch die Athener Behörden erzeugten Armut und lähmten die Schaffensfreude. Heute beginnen die Bauern wieder ihren eigenen Wert, die Quellen ihrer Kraft, zu erkennen und sie nehmen das deutsche Be'spiel gerne auf.
Kriegsberichter Dr. Robert Ofner.
Morske ožine med Azijo
in Evropo ter sedanja vojna
Nedavno podane izjave vodilnih' turških državnikov so ponovno podčrtale voljo in željo Turčije, ostati izven sedanjega oboroženega konflikta. Kakor znano, sloni turška nevtralnost na dveh pogodbah, sklenjenih z Nemčijo in Anglijo, ki ji nudita nekakšno ravnotežje ter omogočata biti nevtralna. Medtem, ko so sosedi Turčije: Sovjetska Unija, Iran, Irak, Sirija, Grčija, Bolgarija ter s temi državami vred tudi Turčijo obdajajoče Črno, Sredozemsko in Egejsko morje posredno ali neposredno že v bojnem metežu, je ta
v prednji Aziji in deloma na Balkanu ali v Evropi ležeča republika z dvajset milijonov prebivalcev, nekakšen otok miru in ni še bilo povoda, da bi okrog Turčije sa vojskujoča tabora imela tehtne razloge, grozilno uplivati na to nevtralnost.
Glavne zunanje politične probleme Turčije ne predstavljajo odnošaji do Nemčije in Anglije, kakor bi mogoče kdo sklepal iz zgoraj omenjenih pogodb, temveč odnos do Sovjetije, ki obstoja že izza časa ruskih carjev. Ta njena največja soseda jo že dolgo ogroža, ker je med vsemi nje-
/
PK.-Aufnahiue: Kriegsberichter Schlaudaß (Wb.)
nimi mejaši edina velesila, ki že stoletja zasleduje znani cilj bivše Rusije in sedanje Sovjetske Unije, ki gre za tem, da bi se polastila morskih ožin med Evropo in Azijo, katere bi ji omogočile morsko plovbo v Sredozemsko morje in dalje v Atlantski ocean. V teh starih težnjah sta nekdanjo carsko Rusijo v precejšnji meri podpirali vladi v Londonu in Parizu, kadar jima je šlo za protinemško zunanjepolitično smer. Danes so seveda interesi Anglije v tej zadevi (vsaj prikrito) bolj na strani Turčije.
Preporoditelj, obnovitelj in organizator Turčije po svetovni vojni, pokojni Kemal Ataturk. je leta 1921. s Sovjetijo sklenil nekakšni bratovski pakt, po katerem je Turčija Sovjetiji vrnila Batum, za kar je Sovjetija kot prva priznala vlado turške narodne skupščine, ki ji je on načeloval ter je s tem v veliki meri ublažil in pomiril zunanjepolitične napetosti med obema državama. Kemal Atatiirk je vedno stal na stališču, da mora turška zunanja politika storiti vse, da se zadeva morskih ožin ne zaostri. Politika, ki jo je Ankara vodila napram Moskvi, je bila vedno konsekventno prijateljska, ki na kljub temu ni vedno na celi črti držala.
Lansko leto so po svetu krožile vesti o nekem sovjetsko-turškem paktu, izkazalo se je pa, da takega pakta ni bilo. Poznavalci politike si lahko predstavljajo, kako bi takšna pogodba med Sovjetijo in Turčijo izgledala. Sovjetiji bi se moralo v pogledu morskih ožin na celi črti ugoditi. na kar Turčija ne more pristati.
Morske ožine Dardanele in Bosporus tvorijo tudi danes sporno jabolko med Turčijo in Sovjetsko Unijo. Najnovejša poročita o sovjetskih vojnih ciljih v slučaju zmage zaveznikov niti najmanj ne prikrivajo, da bi v takem primeru Sovjetska Uniia v prvi vrsti pograbila turške morske ožine, o čemer se v Turčiji ne vdajajo nikakšnim samoprevaram. Vlada v Ankari sloni na duhovni dedščini velikega Kemal Atatiirka ter pravilno presoja položai. erledaioč v svoji nevtralnosti "edini način sodobne meddržavne politike, ki ji naj omogoči " prebroditev kritično vojno dobo. Ako Turčija ne bo od nikogar z orožjem napadena bo — po vseh znakih sodeč — v tej vojni ostala nevtralna V slučaju napada bi se seveda z vsemi silami do skrajnosti branila, ne ozirajoč se pri tem na morebitno brez-lzglednost uspešne odbrane. Zaključek sedanje vojne bo seveda problem turških morskih ožin postavil na dnevni red, kakor še morda nikdar. V nizu ostalih meddržavnih rešitev bo takrat svet rešil tudi to. že tako dolgo v zraku visečo zadevo.
V izpopolnitev ne bo škodovalo omeniti. da pomeni beseda Bosporus toliko kakor carigr. morska cesta med Črnim in Marmara-morjem. Tu gre za morsko ožino, ki je do neke meje podobna veliki reki v širini 660—3300 metrov ter je 29 kilometrov dol °;a. Niena erlobina se giblje med 50 in 120 metrov ter je v tem podana možnost za vožnjo, vseh, tudi največjih, bojnih ladij. Na največjem zalivu, takozvanem Zlatem rogu, leži na evropski strani ožine mesto Istambul ali Carigrad. istemu nasproti na azijski strani pa mesto Skutari. Dardanele predstavila-¡o morsko cesto od Galipolija in morsko ožino med Azijo in Evropo ter edino morsko zvezo od črnega v Sredozemsko morje in od tam na Atlantik. Tudi Dardanele izgledajo kakor nekakšen veletok. 67 km dolga ter 3—7 km ■ široka morska cesta Je globoka 9 do 81 metov. Na. izhodu iz Dardanel v Mar mara -morj e leži obrežno
Der Posten inuß seinem Zugführer genau angeben können, welche Beobachtungen er im Niemandsland und vor der feindlichen Stellung gemacht hat.
POUTIČNE BELEŽKE
■	Sovjetski povojni cilji. Dopisnik lista »Frankfurter Zeitung« poroča svojemu listu iz Berna v Švici sledeče: »Politika Velike Britanije se trenutno korakoma umika sovjetskim zahtevam po obvladanju Evrope. Značilen za to je članek bivšega moskovskega dopisnika lista »Dally Mati«, v katerem govori neki opazovalec, da nI gojil nikdar slepih fantazij za Sovjetijo, pač pa sedaj piše o »novi fazi« sovjetske zunanje politike, ki omogoča postavitev anglosaksonskega načrta za svetovni mir — seveda pod gotovimi predpogoji. O teh predpogojih pravi omenjeni novinar najprej, da ima Sovjetska Unija samo potrebo zavarovati svoje meje, da pa nikakor ne želi narodom, ki se temu upirajo, vsiljevati komunizma. Nato pa pobile samega sebe. Sovjetija bo — tako nadaljuje — ponovno zasedla baltiške države. Besarabtjo in Bukovino, še prej si bo pa zasigurala izhod iz Črnega v Sredozemsko morje, ki si ga hoče na vsak način preskrbeti in nato skleniti s Turčijo pogodbo. Izhod iz Črnega v Sredozemsko morje bi lahko šel očividno neposredno skozi morske ožine ali pa po ovinkih preko Balkanskega polotoka z znatnimi pridobitvami ozemlja za Sovjetsko Unijo. Naj bi se to rešilo tako ali tako, krimska vojna bi bila naknadno za Anglijo izgubljena, da o Turčiji sploh ne govorimo.« — Angleški list »News Chronicle« je pa nedavno zapisal, da se po končani vojni lahko reši vprašanje sovjetsko-poljske meie na račun ozemlja Vzhodne Prusije. Tako si želiio povojno ureditev Evrope. Vidi se, da imajo Sov-jeti dober ape tit po tujih narodih in deželah. Ker bi se ti načrti samo lahko uresničili, če bi naši nasprotniki premagali sile osi, je vse to smatrati kot moskovske fantazije.
■	Razkrinkan vodja hrvatskih komunističnih tolp. V našem listu smo že svoječasno poročali, da stoji na čelu hrvatskih partizanov, ki rovarijo in ropajo po bosanskih gozdovih, taiinstvena oseba. ki jo nazivajo »Tito«. Sedaj je pa hrvatskim oblastem uspelo v kartoteki zagrebške policijske direkcije med slikami kriminalnih zločincev razkrinkati tega zaupnika Moskve in povelinfka balkanskih cestnih roparjev. »Tito« se niše Josip Broz. Rodil se je 6. marca 1892 v Ku-manovcu, občina Zagorska, okraj Kla-
mesto Galipoll, njemu nasproti na azijski strani pa Lapsaki. Lastnik vojaško utrjenih in zastraženih morskih ožin Bospo-ra in Dardanel in njenih obal je absoluten gospodar istih. Nobena, in tudi naj-
njec, je torej takozvani hrvatski Zagorec, Po poklicu je ključavničarski pomočnik, Oče mu je Franc, mati Marija, rojena Za< vašek. Do leta 1928. je bil to kriminalen tip, pozneje se je pa vrgel na javno delovanje v komunistično usmerjeno gibanje. Tako je prišel v stike z Moskvo, ki ga je podpirala in izobraževala za rovarenje in delovanje v bivši Jugoslaviji in na Balkanu ter v sedanji vojni postavila na čelo tolp, ki naj vznemirjajo ljudstvo na Hrvatskem in v Srbiji ter pomagajo pripravljati tla za komunizem.
■	Izmet Ineni potrjen kot prezident Turčije. Novi turški parlament se je v ponedeljek sestal v navzočnosti diplomatskega zbora k svoji prvi seji. Po zaprisegi poslancev so izvolili predsednika parlamenta in njegove namestnike. Nato je velika narodna skupščina v smislu ustavnih določil izvolila državnega prezi-denta, čegar funkcijska perioda je potekla z delovno dobo parlamenta. Kakor je bilo pričakovati, je bil dosedanji prezident Izmet Ineni izvoljen za nadaljno dobo štirih let kot državni poglavar Turčije.
B Cangkajšek je v škripcih. Kakor poroča Associated Press iz Cungkinga, se vlada maršala Cangkajška ne čuti več varna. Pomanjkanje municije je silno, toda Cangkajšek noče izdati dovoljenja za uporabo zmanjšanih zadnjih rezerv stre-ljiva.
■	Turčija ostane čuvarka morskih ožin.
Kakor poroča angleška poročevalska služba iz Kaire, je objavil neki egiptovski list razgovor svojega dopisnika s turškim ministrskim predsednikom Saradžoglom., V teku razgovora je ugotovil Saradžoglu, da bo ostala Turčija, ne oziraje se na vse, kar bi se utegnilo zgoditi, čuvarka morskih ožin.
■	Tudi v Jemenu so Amerikanci izrinit Angleže. M^ed Veliko Britanijo in Zedinje. niml državami se je do nedavno vršila huda podtalna borba za izključni upliv v Jemenu. Borba je končala z zmago Ame« rikancev, ki imajo že svoje gospodarske svetovalce pri jemenski vladi.
■	Domišljija ameriških senatorjev. Senat Zedinjenih držav je soglasno sprejel predlog, da se v znak priznanja Roose-velt-ovega poleta v Casablanco izdela posebno zlato svetinjo ter isto podeli Roo-sevelt-u. Stroške nosi ameriški oddelek mednarodne zveze pilotov. — Ce tu ne gre za oboževanje, kakor so ga poznali v času rimskega cesarja Caligule, o kate-
večja sila, si na lahek način ne bi mogla z orožjem izsiliti, prehoda za svoje ladje. Ni čuda, da so te ožine kot politično vprašanje eden najbolj trdih orehov, ki ga doslej še nikdo ni zdrobil.
rem so zgodovinarji trdili, da je bn prismojen, ker je več stoiov, na katerih je sedel, povzdignil v božanstva, potem se res ne ve, kam plovejo ameriški senatorji v svoji domišljiji.
■	Angležem se odpirajo oči. Izjava ameriškega mornariškega ministra Knoxa, da hoče Amerika,graditi mornarico, s katero bo obvladala vsa svetovna morja, je po poročilih iz švedske, Angležem zaprla sapo. Dopisniki švedskih listov poudarjajo, da ni Amerika Angliji še nikdar tako jasno in očitno izjavila, da želi postati gospodar svetovnega morja.
■	Vojaški protokol k saadabadskem paktu. Kakor poročajo iz Bejruta, je bil tnani saadabadski pakt, ki so ga sklenile leta 1937. Turčija. Irak, Iran in Afganistan razširjen s pomočjo vojaškega protokola. Imenovani protokol predvideva medsebojno vojaško pomoč, obenem pa tudi pravico prekorakanja v slučaju, ako bi bila nevarnost ene izmed imenovanih dežel ogrožena.
■	Severna Afrika —- ameriška kolonija. Po poročilih iz Tangerja nameravajo Amerikanci spremeniti francosko Severno Afriko tudi na zunaj v nekako ameriško kolonijo. V krogih, ki so blizu ameriškemu vorhovnemu poveljstvu, se namreč sušlja, da se bo že v kratkem odigral »važen političen dogodek«, s katerim bodo zavarovani ameriški interesi« v zasedenem ozemlju. Kakor se čuje, gre baje za ustanovitev »ameriškega generalnega guvernementa« za Severno Afriko. Na ta način bodo Amerikanci spremenili francosko Severno Afriko de iure in de facto (pravno in dejansko) v kolonijo Ze-dinjenih držav. Prvi generalni guverner bo baje dosedanji njujorški župan, znani žid Laguardia, ki se že poslavlja od svojih županskih poslov. V zvezi z Lagardio imenujejo tudi bivšega židovskega guvernerja v državi New York, Lehman-a. Tega žida je poslal Roosevelt v Severno Afriko, da naj ustanovi »odbor za rehabilitacijo tujih dežel«.
■	Zavezniki dvomljive vrednosti. Vse od meseca januarja doslej so bili japonski letalski odredi silno aktivni zlasti nad pokrajinama Kvantung in Burma. Japonci so povsod paralizirali delovanje ameriških letalcev, ki so v službi maršala Cangkajška. Pri ofenzivi v področju Vu-hana. so bili ameriški letalci popolnoma pasivni. V Cungkingu vlada spričo takega zadržanja ameriških zaveznikov ne-mala nezadovoljnost. General Mao Peng Ho, vrhovni poveljnik Cangkajškovih letalskih odredov, se bo podal v Zedinjene države, da bi dosegel izdatnejšo pomoč. Vsekakor so Amerikanci zelo dvomljivi zavezniki maršala Cangkajška!
■	Amerikanci bi radi obvladali vsa svetovna morja, Ameriški mornariški minister Knox je kongresu predložil načrt za povečanje vojne mornarice. Za izvedbo je zahteval štiri milijarde dolarjev dodatnega kredita ter med drugim utemeljil, da potrebuje Amerika vojno mornarico. ki ne bo obvladala samo dveh oceanov, temveč vsa morja. Ker je na obvladanju svetovnih vodnih cest zainteresiran tudi še drugI svet, bodo o tem soodločali tudi drugi momenti m ne samo ameriški dolarji. Bodočnost bo pokazala, v koliko bo Knox lahko izvedel svoje imperialistične načrte.
■	Vojna zoper žene in otroke jim ugaja. Stalin je Churchill-u posla! prisrčno brzojavko, v kateri mu je čestital, da je angleškemu letalstvu uspelo bombardirati civilno prebivalstvo in bolnice mesta Berlin. Churchill je seveda takoj preko
londonske radio-oddajnice dal prečitati Angležem Stalinove čestitke. Oddaja ra-dio-poročil še ni bila zaključena, ko so v j Londonu imeli letalski alarm. Prileteli so I namreč v odgovor na bombardiranje Ber-j lina nemški bombniki ter kljub obrambi : zmetali ogromno bomb na London. Bombardiranje angleške prestolnice je bilo zelo uspešno.
■	DedSfino si je ogledal. Roosevelt-o? osebni zastopnik v Indiji, Philips, se nahaja pravkar na potovanju po Britanski Indiji. Ogledal si bo Bombay. Haidarabad, Madras in druga mesta Amerikanci se pač zelo zanimajo za dežele, ki jih nameravajo podedovati po razpadu angleškega imperija...
■	Boljševizem nevarnejši kot Džingis-kan in Atila. španski tednik »Mission« je zapisal te dni, da je bilo razkrinkanje silnega potencijala Sovjetske Unije prava sreča. Nikdo si po mnenju lista ne more predstaviti nevarnosti, ki grozi Evropi, ako nemške čete ne bi mogle razbiti vojnega stroja boljševizma. Bolj nevaren kot sta bila Džingiskan in Atila je boljševizem radi tega, ker ima v raznih deželah že svoje »predstraže«. Samo najtesnejše sodelovanje vseh evropskih narodov je v stanju, zaustaviti veliko vojaško in ideološko atako proti okcidentu.
B Angleško-ameriška letalska oporišča v Saudi-A rabi ji. Kakor poroča švedski list »Svenska Dagbladet« iz Meke, so si Angleži in Amerikanci zgradili v Saudi-Arabiji svoja oporišča, že oktobra lanskega leta je bila podpisana med kraljem Ibn Saudom na eni, Angleži in Amerikanci na drugi strani pogodba, ki daje s privolitvijo arabske vlade nasprotnikom sil osi pravico do izgraditve letališč. Pogodba vsebuje natančna določila o tem, kako se imajo obnašati angleške in ameriške čete. Na arabskih tleh jim je prepovedano izvešanje svojih zastav ter Iskati stikov s prebivalstvom. Oskrba letalskih garnizij se ima izvesti s pomočjo letalstva.
■	»Združene države Afrike.« Amerikanci se bavijo z zamislijo, da bi na afriškem kontinentu ustvarili novo politično tvorbo v obliki združenih držav Afrike. Za govornika te zamisli so si izbrali južnoafriškega poslanika v Washingtonu, R. W. Close-ja, ki je v tej zadevi izrazil upanje, da bi se iz britanskih kolonij In južnega dela Afrike ustvarilo »The United States of Africa«. Roosevelt torej nikakor ne prikriva, da hrepeni po svetovnem gospodstvu!
■	Churchill tudi zna zaslužiti težke
denarje. V ameriškem listu »American Mercury« objavlja neki Luis Alber svoje spomine in je med drugim popisal tudi neko vrsto predavanj Winstona Churchilla, ki jih je imel leta 1931. v Ameriki. Za predavanja so mu Amerikanci plačali honorar v iznosu 50 tisoč dolarjev ter krili vse izdatke, ki jih je na tem potovanju imel za sebe ter za ženo in hčerko Mary, ki sta ga na potovanju spremljali. Albers je pri svojih spominih tako indiskreten, da brblja celo o dobro »popranih« računih, ker je Churchill znan ljubitelj šampanjca in konjaka.
■	Izgubljene ladje ga skrbijo. Gospod Koth, zunanji minister norveške emigrantske vlade v Londonu, je nedavno od-letel v Ameriko ter obiskal Washington. Tam so ga seveda po židovsko-plutokrat-skih metodah lepo sprejeli ter končno pustili tudi k očetu vseh demokratov. Slednjemu je britko potožil, kako je njegova Norveška ob svojem razpadu Anglosa-som izročila vse svoje ladje za vojne svr-he in kako so jih sedaj nemške podmor-
nice že v največji meri potopile. Opirajoč se na te velike izgube, je Koth Izrazil upanje, da bi mu Amerika do končane vojne in osvoboditve njegove mile domovine pripravila ladjevje, kakor ga je Norveška imela pred izbruhom sedanj« vojne, ker bi obnovljena in zopet osvobojena Norveška brez primerne trgovske in vojne mornarice sploh ne mogla obstojati. Kakor se je izvedelo, je ekscelen-1 ra_ Kot-h bila od visoke gospode v Beli hiši samo lepo pogoščena in potolažena, ne da bi ji bil kdo dal kako obljubo, kako in kaj. Zunanji minister vlade brez dežele in brez naroda je na ta način svoje znanje obogatil z eno novo izkušnjo ter se z letalom vrnil čez Atlantik v London, kjer ima svoj urad in svoje stanovanje. Roosevelt je pa imel priložnost, osebno spoznati enega svojih zaveznikov iz vrst marionetnih vlad, ki se vrtijo okrog Londona.
■	Angleži kot zavezniki Francije so se
polastili raznih francoskih kolonij, kakor Sirije, Dakarja, francoske Severne Afrike itd. Zavezniki: Anglija in Amerika, sta si pa danes že dovolj otipljivo zakulisno v laseh, ker so Angleži že davno prišli do uvidevnosti, kako jih Amerikanci izkoriščajo ter pripravljajo vse, da bi se počasi. najkasneje pa po vojni polastili ostankov razpadajočega svetovnega cesarstva. Angleži so trenutno navezani na ameriško materialno, denarno in vojaško pomoč, ameriški kapital bo pa položaj izkoristil v svoj prid.
■	»Največja uš v angleškem kožuhu«
je po mnenju angleškega gospodarskega lista »The Statist« pogodba o Izposojanju in zakupu, ki sta jo sklenili Anglija in Amerika. Med drugim piše o omenjeni pogodbi sledeče: »Mi smo že od vsega začetka govorili, kako občutno se bo izražal ta načrt na angleško eksportno industrijo. Lani je ta razvoj šel še dalje. Amerika je dobila še več baz za svoje zračne zveze. Velika Britanija je v 19. stoletju zgradila svoj Imperij, ker je obvladala vse potrebne morske baze s postajami za premog. Danes pa živimo že v času zračnega prometa. Anglija pa ne more trditi, da je v tem pogledu Sirom sveta tako dobro preskrbljena z zračnimi bazami kakor Amerika. Kdor obvlada transportni sistem, obvlada tudi svetovno trgovino. Bilo bi dobro, posvetiti strokovno pažnjo temu problemu ter ugotoviti, da Anglija nima niti na podlagi at-lantiškega dogovora In tudi ne na podlagi pogodbe o izposojanju in zakupu po tej vojni v tem pogledu ničesar pričakovati«. Po poročilih iz New Torka namerava baje demokratski senator Tydtng v senatu predlagati, da Velika Britanija Ameriki za stalno prepusti vojna oporišča, ki jih je leta 1941. Amerikancem odstopila za 50 starih rušil cev za dobo 99 let. Kakor vidimo, bo Anglijo po vojni vzel hudi« na vsak način. Na eni strani jo bodo po-drapali zunanji nasprotniki, na drugI strani pa ameriški zaveznik bi prijatelj, ki je na najboljši poti, da prevzame velik del dedščine razpadajočega britanskega Imperija.
■	Lepe cerkvene poglavarje ima Anglija. Odkar so Angleži in Sovjeti zavezniki v boju zoper Nemčijo, so angleški cerkveni knezi postali veliki simpatizerji in prijatelji brezverskega boljševizma, ki j« dosledno uničil vse verske pokrete nekdanje Rusije ter večinoma pomoril, Izgnal in uničil vse duhovnike. V našem listu smo že neštetokrat poročali o brzojavkah, čestitkah in drugih izrazih ljubezni hi prijateljstva najvišjih angleških cerkvenih krogov, e katerimi se klanjajo Stalinu In
pozdravljajo njegov režim. Vse to seveda nima ozadja v odkriti in resnični naklonjenosti angleških škofov napram komunizmu, temveč je zgolj komedija, ki zasleduje namen, podpirati in utrjevati vojno zavezništvo Londona in Moskve, da bi razbili Nemčijo. Te pobožne želje Angležev in Sovjetov je nedavno podprl tudi kardinal Hinsley v svojem pastirskem listu, v katerem je med drugim napisal: »Mi dnevno molimo za Sovjete«. Par dni pred objavo tega pastirskega lista bedastim angleškim vernikom, je pa ugleden cerkveni knez, nadškof v Yorku, agi-tiral za razširjenje potniškega prometa v Sovjetsko Unijo po zmagovito zaključeni vojni. Canterburyski nadškof pa v svojih molitvah ne pozablja boljševiške armade, ki bi v slučaju, da bi res premagala Nemčijo, kar seveda ne bo, brezdvomno prišla tudi v Anglijo ter bi z angleškimi cerkvami in cerkvenimi poglavarji napravila isto, kar je napravila z ruskimi v Rusiji.
■	Angleži imajo zastarele in nesmiselne vzgojne metode. To je zapisal angleški pisatelj H. G. Wells v angleškem listu »Evening Standard«. Po njegovem mnenju trpi angleško ljudstvo radi zastarelih ln danes že preživelih vzgojnih metod. Zato so pa tudi široke plasti ljudstva brez vsakega zanimanja za vse, kar se dogaja in ni naroda v Evropi, ki bi v tem pogledu bil enak Angležem. Tudi tako-zvani izobraženi Angleži ne razpolagajo z nikakšnim znanjem, ki bi bilo za ljudsko skupnost važno. O kakšni resnični izobrazbi ni govora. Za vse to pa odgovarja celoten angleški vzgojni aparat, ki za znanstven napredek nima smisla.
■	»Vsak Anglež se veseli, ako so možje, žene in otroci prisiljeni strašno trpeti.« Tako se je glasil stavek govora angleškega radia v Londonu, ki je razpravljal o angleških zračnih napadih na nemška mesta. Tej brutalnosti sploh nI kaj dodati!
■	Političen govor bolgarskega vojnega ministra. Bolgarski vojni minister general Mihov je imel te dni govor, v katerem je izjavil, da stoji Bolgarija ob strani svojih velikih zaveznikov. Samo cilj teh zaveznikov lahko zavaruje bodočnost Bolgarije. Na Balkanu je Bolgarija po besedah vojnega ministra mostišče novega reda. Bojni duh zaveznikov Bolgarije je en sam dokaz hrabrosti in požrtvovanja. Ta duh je tudi predpogoj za dosego končne zmage. V tej veliki borbi Izpolnjuje tudi bolgarska armada važno nalogo, ker tvori predstražo na evropskem jugovzhodu.
■	Točka, v kateri so si Angl°sasi edini.
Uničili bi radi Nemčijo in nemški narod. Guverner države Minnesota, Harold E. Stassen, je na nekem zborovanju podal sliko o postopanju z narodi sil osi v slučaju zmage zaveznikov. Po njegovem se mora v silah osi po porazu sestaviti vlade, ki jih bodo sestavljali Amerikanci in Angleži. Urediti se mora tudi mednarodno policijo, mednarodno upravo letališč in zračnih prog ter vzdrževanje sistema o izposojanju in zakupu. Vse to je povedal in ostal je živ.
■	Vse sile za vzhodno azijsko blagostanje. Japonski general Minami, ki je prepotoval po nalogu svoje vlade vsa od japonske vojske zavoj evana področja, je izjavil, da vlada v vseh teh krajih veliko zaupanje do Japonske in da naprezajo vse sile za ustanovitev sfere vzhodnoazijskega blagostanja. Mnogo je k temu prispevala izjava, ki jo je podal v japonskem parlamentu ministrski predsednik Tojo. Izjavil je namreč, da bosta Burma to Filipini čimprej dobili svojo neodvisnost.
GOSPODARSTVO
Prodaja vina privatnikom
Svojevoljno tolmačenje samotržne pravice po neodgovornih elementih, je prisililo den Beauftragten für Ernährung und Landwirtschaft v Verordnung»- m Amtsb'att-u des CdZ. št. 4, od 16. 2. 1943 objaviti izvršilno navodilo k § 10, odredbe od 1. 10. 1942 (V. ta Abi. des CdZ. Nr. 101 od 29. 10. 1942).
Na podlagi tega izvršilnega navodila sme v bodoče prodajati vino privatnikom smo tisti vinogradnik, kateri dokaže, da je tudi v letih 1939. ta 1940. prodajal vino privatnim osekam. Pod tem pogojem prodane količine pa nikakor ne bodo uračunane v 80«/(>no, oddajni obveznosti podvrženo količino, temveč mora vsak vinogradnik iste kriti iz 20«/0ne količine, katere sme po odredbi obdržati za lastno potrebo. Ostalih 80o/0 letine mora vsak vinogradnik slej ko prej v določenem roku, t. j. najmanj 40"/o do 30. 4. 1943 in nadaljnjih 40% do 30. 9. 1943, potom Schlußschein-ov prodati kupcem, ki so v posesti Einkaufsmark.
Z gornjim izvršilnim navodilom pa do-iočbe odredbe št. 3 der Hauptvereinigimg der deutschen Weinbauwirtschaft od 9. 6. 1937 niso dotaknjene ta mora vsak vinogradnik tudi za vse, privatnikom prodane količine vina koncem meseca zahtevati pri pristojnem Ortsbeauftrag-ten für die Weinbauwirtschaft na podlagi posebnega seznama, izstavitev Schlußschein-a. Seznam mora vsebovati natančen naslov kupca, prodano količino vina in prodajno ceno.
Pri prekrških proti tej določbi lahko sledi poleg denarne kazni tudi takojšnja zaplemba celokupne vinske zaloge.
Letošnjo obdelovanje njiv
Nežna zima bo letos širom Evrope omogočila bolj rano obdelovanje njiv. Radi tega ni dvoma, da se ne samo v Nemčiji, temveč tudi v vseh ostalih evropskih zemljah, ki so z Nemčijo povezane, vršijo pridne predpriprave za setev, ki naj kmetijski pridelovalni bitki omogočijo lepe uspehe. Kakor je Nemčija ter z njo povezana Evropa vsa dosedanja vojna leta po zaslugi umnega nemškega kmetijstva za svoje narode preskrbela prehrano, da je Anglosasom prekrižala nakane, ki jo zasledujejo z blokado, tako bo tudi letos naša zemlja dala iz sebe vsega toliko, da nam ne bo manjkalo kruha. Pridelovalna bitka ni samo gospodarski uspeh, ki nam skrbi za prehrano naroda ta armad, temveč tudi vojnopolitična, ker v veliki meri onemogoča načrte zaveznikov, ki bi Nemčijo ta z njo povezane države radi z gladom prisüili na kolena.
Kmetijskopridelovalne metode, ki jih je uvedla Nemčija najprej na področju Reich-a ta so se uvedle pozneje tudi v osvobojenih ta novopridobljenih pokrajinah, so kaj kmalu našle posnemalce tudi v ostalih, Nemčiji prijateljsko naklonjenih državah. Da so se obnesle, je dokaz v dvigu pridelkov, ki od leta do leta rastejo. Nemčija, ki je pod nacionalsociali-stično državno upravo pravzaprav že pred desetimi leti podvaela vse potrebne korake za intenziviranje svojega kmetijstva, služi danes vsem evropskim državam za vzor ta merilo. Skoraj vse evropske države se danes poslužujejo nemških pridelovalnih metod, mnogo jih je pa tudi, ki so v svojem kmetijstvu nastavile nemške strokovnjake za organizatorje in voditelje. Na ta način se je zaostalo kmetijstvo gotovih dežel moderniziralo. Nemčija Jim
dobavlja kmetijske stroje to orodje ter sredstva za dvig pridelkov, hkrati je pa odjemalec pridelkov, v kolikor jih ne uporabijo za lastne potrebe.
Izkušnje, ki jih imamo z evropskim kmetijstvom v sedanji vojni so nam dokaz, da se je organizacija, ki jo je na agrarnem področju uvedla nacionalsocia-listična agrarna politika, na celi črti uveljavila. Primanjkljaj, ki ga je kontinentalna Evropa pred vojno krila z uvozom iz prekomorskih dežel, se je našlo v povečanju nasadov in pridelkov ter v intenziviranju njiv. Jasno je, da bo tudi Spodnja Štajerska letos v popolnem obsegu obdelala vse svoje njive ter kot sestavni del velike nemške agrarne celote, ki obsega ta zajema vso Evropo, s svojimi pridelki doprinesla svoj delež k skuoni obrambi domovine. Jasno kot beli dan pa je, da nas naši sovražniki s svojo blokado, ki nam onemogoča uvoz kmetijskih pridelkov iz prekomorskih krajev, doslej niso kdo vi kako zadeli ta da nas tudi nikdar ne bodo sestradali, da bi na ta način omogočili zmago nad silam osi. Zato bo skrbelo kmetijstvo evropske celine, ki ga umno ta skrbno vodijo nemški, agrarni politiki
GOSPODARSKE VEST*
X Nova elektrarna na Švedskem. Na
Švedskem bodo maja t L stavili v obrat novo dograjeno elektrarno pri Gimmaanu v Medelpadu. Stroški celotne naprave znašajo 30 milijonov švedskih kron. V začetku bodo izdelovali samo 45 tisoč kilovatov toka, kar se bo pa pozneje povečalo. Elektrarna je grajena tako, da se v slučaju potrebe lahko postavi še več agregatov.
+ ■rurcija j« imela lani dobe, pridelek bombaža. p0 cenitvah turškega gospodarskega ministrstva so v Turčiji lansko leto pridelali za 50 odstotkov več bombaža, kakor leta 1941. Ploskev, na kateri gojijo bombaž, je dosegla 182.000 hektarjev. Razvoj turške tekstilne industrije je šel vzporedno z razvojem bombaževih nasadov ta je v veliki meri predelan vgs pridelek doma, ki je znašal 186.895 bal.
X Slaba koruzna letina v Braziliji. Suša Je v Braziliji uničila velik del koruznih nasadov. Vlada Je izdala ukrepe, da se koruzo ne uporablja za krmo.
X Krma za povečanje reje svinj. Pri reji svinj je vprašanje krme glavna stvar. Sladkorna pesa prinaša napram ostalemu krmilnemu rastlinstvu štiri do petkrat, napram krompirju in krmilni repi pa do dvakratni večji prtaos redilnih vrednot na kvadratni meter zemlje. Zato bo treba povečati gojitev sladkorne pese, kar bo omogočilo pridelati krmo za pitanje svinj. Staatssekretär Backe je izdal že tozadevna navodila za letošnjo kampanjo.
X Madžarsko-turška trgovinska pogodba. Po isti bo Madžarska dobavljala Turčiji bombaž, semena za olja, opij, suho sadje, predivo ta azbest. Madžarska bo pa iz Turčije uvažala papir, tekstilije, kovinske izdelke, izdelke elektrotehnike, telefonski materijal, kmetijske stroje, elektromotorje, barve, kemikalije, porcelan ta kaolta.
X Romunija bo izkoriščala gozdove v Transnlstrijl. Romunske oblasti delajo načrte za eksploatacijo obsežnih gozdov Transnlstrije, to je, dežele, ki so jo Romuni skupno z nemško vojsko v tej vojni odvzeli Sovjetom. Bogastvo teh gozdov je prostrano, ker gre večinoma za trdi les. Saj je do 60 odstotkov hrastovega drevja, ki čaka na sekiro in žago.
UMNI KMETOVALEC_______
Pravilno sa enfe sadnega drevfa
Naši dedje so rekli: »Jablane, hruške in druge cepe, — cepi v mladosti za stare zobž!« S tem so hoteli povedati, da sadno drevo potrebuje dolga desetletja, preden doraste in začne roditi in da gospodar, ki v mladih letih sadno drevje sadi, šele na stare dni lahko uživa sadove svojega dela.
Napak bi bilo, če bi se dandanes starejši kmečki gospodar oziral na ta pregovor in menil: »Meni se ne izplača več, ukvarjati se s sadnim drevjem! Naj pa Se tisti kaj nasadi, ki bo za menoj gospodaril!«
Ne tako, dragi prijatelj! Sodoben napreden sadjar — mlad ali star — mora svoje sadovnjake leto za letom obnavljati, mlado sadno drevje saditi. Sodobne žlahtne sorte sadnega drevja se dajo namreč komaj v čem primerjati z divjimi in poldivjimi sadnimi sortami, ki so jih poznali naši dedje. Medtem, ko je na primer »tepka« ali kakšna »rjavka« začela roditi Sele, ko je dosegla približno pol stoletja starosti, začno plemenite sorte sadnega drevja roditi že v šestem, desetem, in le nekatere šele okoli petnajstega leta. Breskev pa rodi takoj drugo leto, enako mnoge črešnje in višnje.
Sodobne žlahtne sorte sadnega drevja pa se od starih sort ločijo po drugi strani tudi v tem oziru, da je njih življenjska doba mnogo krajša kot pri divjem in pol-divjem sadnem drevju. Jablanam in hruškam žlahtnih sort ne smemo računati na splošno več kot 40 let življenja. Pa tudi te starosti ne dočaka nemara niti polovica posajenih dreves. Leto za letom uničujejo mlada, komaj posajena drevesca: zajec, voluhar, krvave in listne uši, gosenice itd. Velik del nasadov polomi sneg in pašna živina, komaj ozelenele cepiče odlomi veter ali ptič, ki sede na mladico. Ob hudih zimah pozebe istotako nešteto mladih drevesc — pa tudi odraslih! Nič manjšo škodo povzroča spomladanski mraz. In če drevo srečno kljubuje vsem tem nevarnostim dotlej, da začne roditi — razčesnilo se bo morda jeseni, ker je preobloženo s sadjem in ne dovolj podprto. In nazadnje moramo pomisliti še na drevesca in drevesa, ki jih uničijo razne bolezni, predvsem rak in krasta-vost (fuzikladij), ker nismo posadili pravih sort v pravo zemljo in v pravo podnebje.
Iz vseh teh naštetih in drugih, nenašte-tih vzrokov, nastajajo leto za letom v naših sadnih nasadih praznine. Dober gospodar, dober sadjar ne sme trpeti praznin v svojih sadovnjakih, marveč mora vsako propadlo in odstranjeno drevo čimprej nadomestiti z drugim. Z drugo besedo: skrben sadjar mora sadno drevje vsako leto podsajati.
Še posebno važno je sprotno podsajanje pri mladih nasadih, da podsajeno drevje po možnosti v rasti dohiti prvotno zasajen nasad.
Gojitelji breskev pa itak vedo, da rodi žlahtna breskev le do 15 let in da mora torej vsako leto obnoviti določen del bres-kovega nasada, če hoče imeti reden in enakomeren pridelek.
Sadna drevesca moramo torej vsako leto, tudi letos, čeprav je vojna, saditi! Kdor je prepozno naročil drevesca za spomladansko sajenje, nai takoj zdajle spomladi ponovno naroči potrebno število drevesc vsaj za jesensko sajenje!
Dober sadjar pa mora sadna drevesca ne samo saditi, marveč tudi prav posaditi! To se pravi, predvsem se je treba že pri izbiri in naročanju sadnih plemen in sort ozirati na to, kakšno je podnebje, lega, zemlja, način izkoriščanja oziroma obdelovanja zemljišča itd., ter saditi samo ona sadna plemena in sorte, ki so z ©žirom na dane okoliščine najbolj prikladne! Pameten sadjar ne dela nobenih, niti še tako »naprednih« poizkusov z novimi sadnimi plemeni in sortami v večjem obsegu, marveč sadi na veliko le sadna plemena in sorte, ki se v dotičnem okolišu že več desetletij najboljše obnesejo. Nove sorte pa preizkuša na ta način, da z njimi precepi posamezna drevesa ali da posadi po eno ali dve drevesci teh sort ter opazuje, kako se razvijajo.
Vprav izredno ostre zime v letih 1928. in 1942. so v mnogih okoliših docela uničile nekatera sadna plemena (n. pr. žlahtne-orehe) in sorte, ter nas na ta način poučile, da dotična sadna plemena In sorte v te okoliše ne spadajo!
Kot prvo načelo pri podsajanju sadnega drevja, naj torej velja: Nikdar ne smemo vnovič saditi istih sadnih sort, ako je prejšnje drevo na tem mestu propadlo vsled pozebe, rakavosti ali krastavosti (fuzikladija^
Od jablan so za naše spodnje štajerske razmere najpriporočljivejše sorte: ma-šanckar, bobovec, Boskoopski kosmač, Boikovo jabolko, Ontario; za boljše lege in zemljo še Porenski krivopecelj, Bau-manova reneta in Kanadka; a za hladne in visoke lege Damazonka, Landsberška reneta in Kraljevi kratkopecelj.
Drugo načelo za sajenje sadnega drevja si zapomnimo:
Nikdar ne posadimo v svoj sadovnjak drevesca, za katerega ne moremo biti stoodstotno prepričani, da je zdravo in da je res one sorte, za katero smo ga kupili. Z drugimi besedami povedano: Sadno drevje kupujmo in naročujmo le od dobro poznanih in poštenih drevesničarjev, ki jamčijo za zdravje, rast ter pristnost sorte. Kdor se tega načela ne drži, bridko Obžaluje svojo površnost, kadar ugotovi, da je bodisi dolga leta vzgajal drevje malovrednih sort ali pa sadil namrzla, ali celo okužena drevesca. Mnogo sadjarjev se najbrž niti ne zaveda, da grozi našim sadnim nasadom nov sovražnik, namreč kapar San-Jose, ki se razširja predvsem potom razpošiljanja z njim okuženih mladih sadnih drevesc.
Kar se sajenja sadnih drevesc samega tiče, so osnovna pravila bila že tolikokrat napisana in na predavanjih obrazložna, da upravičeno upamo, da jih zna na pamet vsak sadjar in je samo njegova malomarnost kriva, ako kljub temu — napak sadi. Naštejmo jih:
1.	Sadnega drevja ne smemo saditi pre-nagosto; v sončnih strmih legah vendar bolj na gosto, kot v ravnih, breskve in slive bolj na gosto kot jablane, šibkora-stoče sorte bolj na gosto kot košate in bujnorastoče v sadovnjaku bolj na gosto kot na travniku, kjer sušimo seno, a še bolj na redko pri njivskih nasadih.
2.	Jame je treba izkopati za spomladansko sajenje že pozimi, za jesensko že poleti in morajo biti dovolj obsežne (najmanj 1 kvm) ter dovolj, a ne preveč globoke (60 cm).
3.	Jame moramo zasuti vsaj 14 dni
pred sajenjem, a kol za k sadnemu drevesu zabiti v dno jame že prej, da trdno stoji. Kol mora biti obeljen in spodaj ožgan.
4.	Pri sajenju prirežemo drevescu korenine na sveže in mu pri sajenju nasip-ljemo h koreninam rahle, rodne zemlja ne pa gnoja, niti kep, niti travnate ruše!
5.	Koreninski vrat mora biti pri posajenem drevescu nekaj višje kot je okoliška površina tal, ker se drevesce sčasoma nekoliko globlje usede. Istotako mora biti koreninski vrat višje obsut z zemljo, da korenine ne pogledajo na dan, ko se zemlja posede. Da se posedanje zemlje okoli posajenih drevesc zmanjša, moramo prst pri sajenju dovolj tlačiti okoli drevesc in po končanem sajenju drevesce obilno zaliti z ne premrzlo vodo.
6.	Posajeno drevesce je takoj privezati h kolu, vendar ne na tesno! Kol ne sme segati med veje in ga moramo prikrajšati, če je predolg. Po možnosti postavimo kol na severno stran drevesca.
7.	Posajeno drevesce nato še obrežemo in sicer pustimo pri peškatih sadnih plemenih (jablanah in hruškah) en osrednji daljši odganjek (voditeljico) ter tri do štiri enakomerno dolge stranske vejice; pri koščičarjih, posebno še pri breskvah, pa tri enakomerno dolge mladike; orehov pri sajenju nič ne obrezujemo!
8.	Gnoj smemo pri sajenju zakopati le nad korenine, ne pa pod ali med korenine drevesca.
9.	Zemljo okoli posajenega drevesca prigrnemo v obliki plitvega krožnika, da padavinska voda namaka koreninice.
10.	če je zemlja zmrzla ali blatno ne saditi drevja!
... skrbno gojiti!
Slišali smo od nekoga nasvet: »Drevo posadi, potem ga pa par let pri miru pusti!« Dober sadjar ne misli tako. Saj celo pregovor pravi: »Mlada šiba se da upog-niti. stara veja le zlomiti!« Zato skrben sadjar hodi v prvih letih po sajenju prav pogosto okoli svojih drevesc. Spomladi jih obrezuje in jim rahlja drevesni kolobar (die Baumscheibe), jih privezuje h kolu in morda tudi škropi, čez leto uravnava drevescu enakomerno rast s tem, da priščipava in odstranjuje odvišne, prebuj-no ali v nepravo smer rastoče mladice, uničuje listne uši itd. Jeseni osmuka pravočasno mladim drevescem listje in jih zavaruje tudi proti zajcu. Skratka: Z mladim drevescem imamo neprestano delo, enako kakor z malim otrokom. Sadjarju pa, ki se tega dela ne; ustraši, je trud poplačan s tem, da ves nasad lepo enakomerno raste, da so vsa drevesca zdrava in da v sorazmerno kratkem času začnejo in nato redno rodijo.
Pojdi zato tudi ti, ljubi čitatelj, okoB vseh svojih mladih drevesc zdajle sDomla-di, preden začno odganjati, na obisk! Ob-reži jih. kot smo to v zadnjem razgovoru obrazložili; ošpiči in nanovo zabij kol, če se je omajal ali sprhnel, tako da mora drevesce kol držati, namesto kol njega; kjer je vez utrgana, priveži drevesce znova; drvescem, ki jih je zajec obžrl, za-maži rane z voskom in jih obveži; in Če le moreš, poškropi vse mlade nasade pravočasno s pravilno močno raztopino drevesnega karbolineja. Zemljo okoli drevesc zrahljaj in k slabotno rastočim za-koplji košek mastnega hlevskega gnoia ali pa komposta. Obenem ugotovi, kje bo treba jeseni podsajati, ker so se drevesca lani posušila, ali ker so od zaica uničena.
... pomlajevati in precepljevati.
Posebjio češplje in slive, od jablan pa nekatere sorte (n. pr. zlata parmena) po
enem ali dveh desetletjih rasti prenehajo z rastjo In po par letih tudi z rodovitnostjo. Tako drevje je treba pomladiti, to je, prikrajšati mu vse večje veje, da požene nova, mlada krona. Seveda je ta ukrep potreben le, če rast drevesa preneha kljub temu, da smo mu redno gnojili s hlevskim gnojem ali z gnojnico, oziroma z dušičnimi umetnimi gnojili. Kdor bi hotel doseči s pomlajevanjem novo rast ta rodovitnost pri drevju, ki je prestalo rasti in roditi vsled pomanjkanja hranilnih snovi v zemlji, to je, ker nismo drevju nikoli gnojili, — bi doživel prav nepričakovan uspeh: drevo bi se v kratkem posušilo!
Včasih pa pomlajujemo drevje tudi zato, ker dela dotična sorta po svoji naravi preredke, preveč v višino ali na vise strani moleče veje in je sadjar s tem, ker nI mladega drevja obrezoval (ali vsaj ne pravilno) povzročil, da ima drevo preobsežno in preredko krono, kjer veje niso skoraj nič obrastle. Pri takem drevju lahko dosežemo s pomlajevanjem, da se krona bolj zgosti in obraste.
Včasih pa kako drevo kar »v nebo sili«, to je, da dela ozko, pokončno, a zelo visoko krono s prav šibkim ogrodjem. Ob vsakem deževju se taka krona obesi nav-Bdol, a zgodnji sneg ali teža sadja jo neizogibno polomi. Zato moramo »urezati krono nazaj«, da se krona zniža in v spodnjem delu okrepi.
Bujno rastočih sort z gosto krono pa ne smemo pomlajevati, ker bi s tem rast še huje pospešili. Prebujno rastoča drevesa zdravimo tako, da jim dogleden čas ne gnojimo z dušičnimi gnojili, ki pospešujejo rast, marveč samo s fosfornimi, ki pospešujejo rodovitnost.
Ce nam pa sorta pri takem drevesu ni všeč, je najbolje, da drevesa precepimo. Kdor nima pripravljene večje množine ce-pičev in veziva, letos precepljanja itak ne bo mogel več izvesti, pač pa naj si pripravi vse potrebno za prihodnjo pomlad.
Dr. F. J. Lukas:
Tako za precepljanje kot za pomlajevanje drevja velja načelo, da moramo krono prikrajšati v naravni piramidasti obliki, torej tako, da pustimo veje v sredini višje, a naokoli jih bolj na kratko prirežemo. Za precepljanje naj še pripomnimo, da je precepiti čim več glav, da je uspeh bolj gotov.
... prav cepiti!
Glede precepljanja omenjamo, da so vsi načini dobri, ako smo pri delu spretni in
PK.-Aufnähme: Kriegsberichter Baumann
(Wb.)
Unsere Abwehrfront ■ am Atlantik Der Oberbefehlshaber West, Qeneralfeid-marschall von Rundstedt, besichtigt die Verteidigungswerke an der Atlantikküste, die immer noch ausgebaut werden.
Ausschneiden! Izrezatl!
hitri, ako imamo zdrave, pravilno hra-jene cepiče in dober cepilni vosek, ter končno, ako cepiče dovolj trdno prive-žemo. Vsak, kdor hoče biti dober sadjar, naj se pravilnega cepljenja drevja priuči pri naprednejšem sosedu, da ne bo po-končeval sadnega drevja s svojim načinom cepljenja »po starem«: da namreč razkolje deblo drevesa enako kot poleno na tnalu, vtakne vanj cepič na sredi, kot zagozdo in nato vse skupaj zapaca z blatom. Seveda taki »cepljači« verujejo, da je le od sreče in od meseca odvisno, da-li se cepič prime. ... In ima res srečo, komur se cepič prime kljub takemu cepljenju!
Na nekaj pa pozabijo navadno tudi dobri sadjarji: zavarovati z lojem cepiče pred ptiči in vetrom, ki mnogo lepo vras-lih cepičev polomijo.
...in pa: gnojiti, gnojiti, gnojiti!
Vsled ukaza oblastev, da morajo letos vsi sadjarji vse sadno drevje očistiti, bodo letos na marsikateri kmetiji oskrbljeni z drvmi za vse leto, ker so požagali v svojih sadovnjakih suhe in pregoste veje ter posekali (bolje bi bilo, če bi jih izkopali) suha drevesa. Marsikdo je bil celo bolj priden, pa je z drevesnih debel opraskal odstopajočo skorjo; nekateri — naj-pridnejši — so se celo toliko potrudili, da so debla namazali z apnom in posebno za napredek vneti sadjarji so dali svoje sadovnjake letos — prvič v življenju! — celo poškropiti.
Napačno ravna sadjar, ki sicer svoje drevo lepo obreže in očisti, pobeli debla z apnom, ali jih celo poškropi, — pozabi pa, drevju pognojiti toliko in tako, kakor je to glede na pleme in rast drevesa potrebno: šibko rastočim drevesom s hlevskim gnojem, kompostom ali z dušičnati-mi gnojili, bujno rastočim samo s Tho-masovo žlindro in kalijevo soljo, — vsem pa z apnom, a posebno še breskvam, marelicam, črešnjam in višnjam!
c)	Alle Wörter welche endigen auf -ei, -keit, -schaft, -ung, -in, -ie, -ion, -tat: die Freiheit, die Volksgemeinschaft, die Bedeutung, die Partei, die Nation, die Universität.
d)	Fast alle Einsilber auf -cht und -it.
d) skoraj vsi enozložniki na -cht, in
-ft:
die Macht, die Schrift.
tlbungssätze: Blumen sind Pflanzen. Die Flaschen sind aus Glas. Morgen wird die Sonne wieder scheinen. Ich warte schon zwei Stunden und der Autobus kommt nicht. Die Lehrerinnen unterrichten deutsch. Klagenfurt hat keine Universität aber Graz hat eine Universität. Ich kenne diese Melodie. Seine Schrift ist sehr schön. Dieser Lärm hat keine Bedeutung. Die Volksgemeinschaft ist schön und nützlich.
2. Sächlich sind:
a) die Metalle.
2. Srednjega spola so:
a)	Imena kovin: das Eisen, das Kupfer, das Gold.
b)	Alle hauptwörtl. gebrauchten Nennformen.
b)	Vsi samostalniško rabljeni nedoloč-niki (nesamostalniki) das Essen, das Trinken, das Schwimmen.
c)	Die Wörter auf -chen und -lein.
c) Vsi samostalniki s pomanjševalnico -chen in -lein: das Kindlein, das Blümlein, das Häuschen.
Wiederholungssätze.
Stavki za ponavljanje: Haben Sie ein Löschblatt? Bitte, hier ist es. Was hat jeder Vogel? Jeder Vogel hat Federn. Ist
Deutsch für Erwachsene methodisch und praktisch
(Nemščina za odrasle metodično in praktično.)
10. Stunde.
Lösung der Aufgabe: X. Gegenwart Ich trinke du trinkst er, sie, es trinkt wir trinken ihr trinkt sie trinken Zukunft
Ich werde trinken du wirst trinken er, sie, es wird trinken wir werden trinken ihr werdet trinken sie werden trinken
H. Ich werde deutsch lernen. Franz Völker wird heute abend singen. Du wirst gerne tanzen. Wo wird Karl sein? Wo ^ird eine Haltestelle sein? Was wird die Fahrt kosten? Wir werden morgen nicht kommen? Ihr werdet keine Zeit haben. Wann wird der Zug kommen? Er wird sofort kommen. Wo werden Sie wohnen? Ich werde in Graz wohnen. Die Schülerinnen werden ein Lied singen.
HL Vino, pivo in voda so pijače, žganje je alkohol. Koliko odstotkov alkohola ima to pivo? To pivo ima samo 6% alkohola. Kaj boste delali v nedeljo popoldan? Gotovo bo deževalo in jaz
bom spal. Je že zelo pozno? Ne, ura je šele 8. Kje stanujete? Na Pet-tau-u. Rad bi kupil poštne znamke. Prosim eno znamko za 6, eno za 12 in eno za 24 pfenigov. Nemčija rabi kolonije!
IV. Wir singen. Wir werden singen. Du lachst immer. Sie wird neues Kleid kaufen. Sie werden die Milch trinken! Nein, ich werde die Milch nicht trinken, ich werde eine Tasse Kaffee trinken. Tiere trinken Wasser. Die Enten fliegen schlecht aber sie können gut schwimmen. Bitte eine Briefmarke zu 12 Pfennige! Deutschland will seine Kolonien wieder!
Weitere allgemeine Regeln.
Nadaljna splošna pravila (o spolu samostalnikov).
1. Weiblich sind:
a) Namen weiblicher Wesen.
1. ženskega spola so:
a)	Imena ženskih bitij: Die Frau, die Lehrerin, die Kuh.
b)	Abstrakte Wörter und fast alle Zweisilber, die kein Lebewesen vorstellen.
b) Abstraktne in skoraj vse dvozložne besede, ki ne predstavljajo bitja: Die Blume, die Flasche, die Sonne, die Stunde.
MALE VESTI
*	¿aonja letošnja tilftr., ¿birka ca VVHVV bo v nedelja, dni- 14. marca,
Spodnještajerci! Pomislite uu prebivalce v pokrajinah, ki so izpostavljeni zračnim napadom. Medtem ko mi vsaj naše noči lepo mirno prebijemo in prespimo v toplih posteljah, se mnogo družin z malimi otroci in starejšimi ljudmi noč za nočjo stiskajo po zavetiščih in kljub temu gredo naslednjega dne v tovarne, pisarne, na njive in v rudnike, da opravljajo svoje dolžnosti. Mnogo jih je tudi, ki jim sovražne bombe porušijo hiše, uničijo stanovanja, pohištvo, obleke in vse, kar imajo in kjjub temu ne izgubijo volje do življenja, dela in borbe za zmago. Ko bomo v nedeljo obiskani radi prispevka v WHW, se bomo spomnili teh ljudi, ki prinašajo za domovino veliko večje žrtve, kakor jih doprinesemo mi, če sežemo v žep in pri tej zadnji zbirki prispevamo nekoliko več kot doslej.
*	ueiavcu ki delajo na svojem domu, so podvrženi prijavi. Generalni pooblaščenec za vpostavo na delo je k svoji odredbi o prijavah naknadno razglasil, da se tudi delavci, ki delajo v svojih stanovanjih. v smislu odredbe smatrajo kot ljudje, ki izvršujejo samostojne poklice. Zato so taki delavci tudi podvrženi pri-
«■vi. če se jih od strani uradov dela pokliče.
*	freacasn0 polaganje pomoomftkth izpitov. Reichswirtschaftsminister je izdal odlok, da se, dokler traja vojna, lahko pusti predčasno k pomočniškim izpitom vajence, ki stojijo pred pozivom v Reichsarbeitsdienst ali v oboroženo silo. Predpogoj je, da je izgled za položitev izkušnje, da je učna doba dogovorjena na tri in pol leta in da mu do popolne izučitve ne manjka več kakor leto dni uka.
* Samo po«Učni fotografi bodo lanko fotografirali, po najnovejših določilih se bo filme, fotografske plošče in fotografski papir prodajalo samo poklicnim fotografom. Hkrati je prepovedano razvijati in kopirati filme in plošče za nepoklicne svrhe.
H -PK.-Kriegsberichter Raudies (Sch)
Nach dem Artillerie-Überfall geht es wieder weiter
Schweres feindliches Artillerie- und Granat werferfeuer hatte das Gelände um das »Gleisdreieck«, das jeder Kämpfer südlich des Ladogasees kennt, eingedeckt. Kaum ist die letzte Detonation verhallt, so ziehen die Männer der Waffen-ff im Straßengraben weiter vor.
*	vonjave in olepševalna sredstva ne bo ved izdelovalo. Reichsstelle za kemijo je izdala odlok, ki prepoveduje izdelovanje blaga iz voska, baklje, kopalno sol ter vse vonjave in olepševalna sredstva. Izjema velja za sredstva za negovanje zob, nog, otročji puder in za izdelke, ki so oblasti Reich-a izdale navodila, da se izdelujejo. Sveč se po lokalih in pri prireditvah ne sme uporab« ljati, ako ne gre za izhod v sili.
*	O popravljanju in izdelovanju oftia-ßd. Reichsstelle für Kleidung je izdal» rešitev, ki določa, da se v bodoče mora v prvi vrsti osigurati popravila oblačit Za obrti, ki so obvezne vršiti popravila oblačil, veljajo sledeče prepovedi: Do 18. maja ne smejo sprejemati nikakšnih na-ročil za izdelavo novih oblek. V času med 15. marcem in 15. majem se pa ne sme izdelovati tistih naročil novih oblek, ki so že pri obrtniku. Prepoved ne velja za rokodelske obrti, ki nimajo odprtih lokalov in so leta 1942. izdelali več kakor 90 odstotkov blaga za zalogo, nadalje tudi ne za mojstre, domače delavcau mojstre od komada in hišne obrtnike, Id delajo za industrijo.
*	»Betriebsführer«. Betrieb3fiihrer aH obratovodja nekega večjega podjetja J» svojim delavcem in nastavljencem oJ»> javil sledeče: 1. želim, da me slej ka* kor prej nagovarjate z besedo »Betrieb* führer«. 2. želim, da me moji najožji sodelavci slej kakor prej nagovarjajo z mojim imenom. Izgleda, da je naziv »B«-triebsführer« izraz prav posebne osebna povezanosti obratovodje s svojo delovna posado.
*	Junaška smrt. ff -Obergruppenf(lhr«r
in General der Waffen-ter poveljnft divizije oklopnih grenadirjev ff, Theodor E i c k e, je v bojih na vzhodu našel Junaško smrt za Führer-ja in Reich. Ta va-lezaslužni mož in organizator svoje divizije oklopnih grenadirjev tf Je bil noetiea
Ihre Hausgehilfin brav? Ja, sie ist sehr brav und sie kann auch kochen. Wie ist die Lampe? Die Lampe ist hellgrün. Und der Vorhang? Jener ist dunkelgrün. Dieses Wasser ist graugrün.
Pomni: Ce se sestavi dva pridevnika, nastane nov.
Was für dunkelblaue Pflaumen! Die Wolken sind dunkelgrau, es wird bald regnen. Dieser Turm ist dünn wie eine Nadel! Was macht der Friseur? Der Friseur schneidet die Haare und rasiert den Bart.
Das Geschlecht eines zusammengesetzten Hauptwortes wird nach dem letzten Wort bestimmt
Pravilo: Sestavljeni samostalnik Ima vedno spol po zadnji besedi, also: die Schokolade, das Eis, das Schokoladeeis
der Arm, das Band, das Armband, der Arm, das Band, die Uhr, die Armbanduhr.
Übungssätze: Der Pfennig ist eine Münze. Mark und Pfennige sind Münzen. Der Wagen, das Rad und das Auto sind Fahrzeuge. Das Feuer brennt, das Licht leuchtet, die Sonne scheint. Was für eine Fabrik ist das? Das ist eine Maschinenfabrik.
Aufgabe.
I. Bilde die weibliche Form:
I. Spremeni v žensko obliko sledeče moške samostalnike: Der Kellner, der Hund, der Maler, der Nachbar, der Beamte, der Lehrer, der Bruder, der Mann, der Sohn, der Vater, der Gärtner, der Schüler, der Schneider, der Gatte, der Russe.
n. Beantworte folgende Fragen: Wieviel Ohren hat der Mensch? Was macht der Friseur? Was ist der Wagen? Was macht der Koch? Was macht das Feuer? Was macht das Licht? Wie leuchtet eine Kerze? HI. Übersetze ins Slowenische: Meine Reise nach Berlin dauert 26 Stunden. Um 16 Uhr kommt der Zug von Wien. Der Dienstmann bringt meine Koffer. Ich möchte Zigaretten und finde keine Trafik. Was werden Sie heute abend machen? Ich werde vielleicht in ein Kino gehen. Hier ist mein Paß! Wo sind heute deine Eltern ? Sie sind heute in Marburg. Bitte ein Einbettzimmer! Wir möchten ein Zweibettzimmer mit Fließwasser und Bad.
Wörter, kennen — poznati
Armband (s) — zapestnica Armbanduhr (w) — zapestna ura Bad (s) — kopel, kopaliSÄ« Bart (m) — brada Bedeutung (w) — pomen Beamte (m) — uradnik Blume (w) — cvetica, roia brennen — goreti dauern — trajatl Dienstmann (m) — postreätek dünn — tenek, -a, -o Eltern (mehrzahl) — staräl finden — najti
Fließwasser (s) — tekoCa voda Freiheit (w) — prostost, svoboda Friseur (m) — brivec Gärtner (m) — vrtnar
Gatte (m) — soprog hell — svetel, -a, -o kennen — poznati Kerze (w) — sveča Koch (m) — kuhar Kupfer (s) — baker Lampe (w) — svetilka Lärm (m) — hrup, ropot leuchten — svetiti Löschblatt (s) — pivnik
Licht (s) — luč »
Macht (w) — sila Melodie (w) — melodija, napev Münze (w) — novec Nachbar (m) — sosed Nation (w) — narod Ohr (s) — uho Partei (w) — stranka Pflanze (w) — rastlina Pflaume (w) — sliva Rad (s) — kolo rasleren — briti Reise (w) — potovanj« Russe (m) — Rus schneiden — striči Schrift (W| — pisava Trafik (w) — trafika Turm (m) — stolp Universität (w) — univerza unterrichten — poučevati Volksgemeinschaft (w) — nar^d-^ *k'ip-nost
Vorhang (m) — zavesa
Wagen (m) — voz
warten — čakati
Wirt (tu) — krčmar, gostilničar
Wolke (w) — oblak
Častnega znaka naeionalsocialis t lčnega ftbanja te» odličja Eichenlaub zum Ritterkreuz. Eicke je bil sedaj že v drugič s »vojo divizijo pred boljševiki. Svojo usode je do neke meje že predvideval, že pekoč v bojih pri Demjansku ni videl drugega izhoda kakor smrt. Vgriznil se Je v jezik ter z grenkim humorjem odredil, da so mu skopali grob. Kljub temu
rpa ni zapustila njegova trdna volja.
peščico svojih vojakov z znaki mrtva-ikih glav je prisilil in izsilil odločitev bo-4ev v svoj prid. S tistimi možmi se je potem podal po Nemčiji ter odšel dalje kot nekakšna osvežitev na zapad. Ko ga je ■edaj zadela usoda, je obležal mrtev med boljševiki. Njegovi bojevniki so ga pa za vsako ceno hoteli kot mrtvega iztrgati iz •ovjetskih rok. Spustili so se naravnost t blazno divjo borbo s komunisti ter jim Iztrgali in rešili ostanke svojega poveljnika in jih prinesli na ščitu nazaj med gvoje vrste. Pri tem je prostovoljno sodelovala cela njegova divizija.
*	Stotisoč poročnih posojil so izplačali leta 1942. v Nemčiji. Doslej je Nemčija dovolila okrog dva miliiona parom poročna posojila ter jim omogočila in olajšala ustanoviti si lastna ognjišča.
*	Dom za vojaške sirote. Ustanova »Großes Militärwaisenhaus Potsdam« pri Berltn-u. kl je bila ustanovljena že leta 1724., stoji danes pod nadzorstvom vrhovnega poveljstva oborožene sile ter vzgoju.te otroke padlih ali umrlih vojakov. Šef ustanove je Reichsmarschali. Medtem, ko je ta ustanova svoječasno bila omejena samo na Potsdam pri Ber-Kn-u. je danes razdeljena na ra?ne hiše ločeno za fante in dekleta. Središnica je v Potsdam-u. ena podružna hiša je v Liebenau-u pri Graz-u, v Zeitz-u jo pa pravkar gradijo.
*	150 pošiljk za vojake Je ukradel ln prejel zato smrtno kazen. Posebno sodl-fce v Wien-u je obsodilo 501etnega Franz
Mach-a kot ljudskega škodljivca na smrt. Mach je kot poštni uslužbenec do januarja, ko je bil aretiran, ukradel nič manj kot 400 pošiljk za vojake na fronti. Del ukradene vsebine je obsojenec prodal drugim ljudem. Za svoj zločin je prejel pravično kazen.
*	ženski slamnati klobuki se za eno točko pocenijo. Reichsstelle fiir Beklei-dung je odredila, da je pri nakupu ženskih slamnatih klobukov zahtevati samo dve točki ali dva punkta od oblačilne karte.
*	O podeljevanju novih obrtnih pravic.
Z ozirom na ukrepe, ki se izvajajo v obrti, industriji in trgovini, je Reichs-wirtschaftsminister s posebnim odlokom odredil, da se pri podeljevanju obrtnih dovolil. koncesij itd. najprej preštudira stanje ustavljenih obrti, ki jih sedaj zapirajo, da se ne bo otvarjalo podjetij in kmalu' nato zopet zapiralo.
*	Sovražna letala zopet nad Švico. Po uradnem poročilu švicarske vlade so v noči od 7. na 8. marec tuja letala preletela v različnih smereh kanton Graubtinden. Letalski alarm so imeli v St. Moritzu, Chur-u, Davos-u in Glarus-u.
*	Petmdvajsetletnica nemške filmske družbe Ufa, Nedavno je v Berlinu znana nemška filmska družba Ufa obhajala pet-indvajsetletnico svojega obstoja. Pri tej priložnosti je Fiihrer odlikoval razne osebe. ki so za razvoj nemške filmske Industrije stekle velike zasluge. Filmi tvrdke Ufa v Berlinu tečejo po vseh kinematografih Evrope ter so kot najmlajša panoga umetnosti ogromno doprinesli na kulturnem področju. Danes si je življenje kulturnega človeka težko predstavljati brez obiskovanja kinematografov.
*	Nova ureditev vajeniških plač. Generalni pooblaščenec za vpostavo na delo je za vse področje Reich-a rn za zasedene pokrajine vzhoda s posebnim odlokom določil učne prispevke in ostale storitve za
A
Zwiegespräche. Wie spät ist es? Wieviel Uhr ist es? Es ist 10 Minuten vor 4 Uhr. Ritte können Sie mir die genaue Zelt Mgen?
Ja. es ist genau 8 Uhr 27. Um wieviel Uhr wird gefrühstückt? Zwischen 8 und 9 Uhr. Wann wird zu Mittag gegessen? Gegen 1 Uhr.
Wann beginnen die Vorstellungen *m Kino?
Ich weiß es nicht, da müssen Sie in dear Reitling nachsehen. Koliko je ura? 10 minut pred 4. uro. Prosim, ali mi morete povedati točni to«?
Da. sedaj je ura točno 8.27. Kdaj se zaitrkuie? Med 8. in 9. uro. Kdai se obeduje? Proti 1. uri.
Kdaj se pričnejo predstave v kinu? Ne vem morate v časopis pogledati. Haben S:e noch einen Augenbl'ck Zeit? Ja. wozu?
Gehen Sie mit mir zur Post, ich muß •In Te'egramm aufgeben. Wann fährt ein Autobus nach Veldes? Alle halbe Stunden.
Wie lange geht man zu Fuß bis zur Post?
Ungefähr 20 Minuten. Und wie lange dauert es mit der Straßenbahn ? Ungefähr 10 Minuten. Wehden Sie morgens immer um 7 Uhr wach?
Ja, ich habe einen Wecker, der weckt mich auf.
Geht Ihre Uhr genau?
Im allgemeinen ja, aber manchmal gebt sie um einige Minuten vor.
Wann sehen wir uns wieder?
Hoffentlich nächsten Sonntag um die-SCltKi Zßit.
In welchem Jahrhundert leben wir T
Wir leben im 20. Jahrhundert.
Ali imate še trenutek časa?
Da. zakaj?
Pojdite z menoj na pošto, moram oddati brzojavko.
Kdaj (od)pelje avtobus na Bled?
Vsake pol ure.
Kako dolgo je peš do pošte?
Približno 20 minut.
In kako dolgo je s cestno železnico?
Približno 10 minut.
Ali se zbudite vsako jutro ob 7. uri ?
Da, imam budilko, ki me zbudi.
Ali je vaša ura točna?
Vobče da, ali včasih prehiteva za par minut.
Kdaj se zopet vidimo?
Kakor upam, prihodnjo nedeljo ob istem času.
V katerem stoletiu živimo?
živimo v 20. stoletju.
* Brzojavke na fronto. Vrhovno poveljstvo je odredilo, da se pregleda privatne brzojavke, namenjene vojakom na fronto glede resničnosti vsebine. Pregled bodo izvrševali Ortsgruppenführer-ji, uradi Kreis-a, policija itd.	_
iJ^ESERVEN^
haben, iet ein altes Gebot. Wenn jetzt der Zivilbedari •n Glühlampen hinter den Wehrmachtslieferungen vorerst zurückzustehen hat, ao rätOSRAM:
Legen Sie jede im Kriege nicht leuchtwichtige Brennstelle durch Lockerschrauben derLampenstill! Diese Glühlampen werden Ihnen in tageslichtarmer Zeit willkommene Reserven sein . . . und Strom wird auch dabei gespart.
174
vajence ln naučnike. Določila se ne nanašajo na vajence ali učence v rudarstvu, kmetijstvu, gozdarstvu, morski ln rečni plovbi ter domačinstvu. Vajenec ali učenec je tisti, ki se uči na podlagi učne pogodbe. Naučnik (Anlernling) je pa tisti, ki se vežba na podlagi naučne pogodbe za kakšen poklic. Višina teh vajeniških učnih prispevkov ali plač se ravna po krajevnih mezdnih razredih. V velikih mestih je prvi, v ostalih pa drugI krajevni razred. Plače se gibljejo med 30 in 85 RM mesečno in se ravnajo po letih starosti. Učne in naučne pogodbe, ki tečejo že dalje kakor veljavnost tega novega določila, ki stopi s prvim marcem 1943 v veljavo, niso podvržene novim predpisom.
*	Bodimo trdi in vztrajni. »Tagespost« piše: »V našem listu smo včeraj imeli smrtno naznanilo mladega moža. ki je padel pri Umskem jezeru. Mož se je udeležil že vojne proti Poljski ter bil lansko zimo ranjen. Za'njim žaluje njegova mlada žena. njegov mali sinček ter njegovi statši, ki so z njim izgubili že četrtega sina v tej vojni, medtem ko se druga dva sinova tudi že nahajata pod zastavo. V zaledju pač ni žrtve, ki bi se dala primerjati s popisano. In takšnih bolečin je seveda še več. Na to naj mislijo vsi. ki so obupani, ako stopi resnost vojne pred nje«.
*	Sijajen uspeh nemškega letalca. Dne
6. marca opoldan je neki nemški lovec zagledal na gladini Sredozemskega morja sovražno podmornico. Lovec je takoj napadel podmornico z bombami in jo je tako sijajno zadel, da se je po parkratnih eksploziiah potopila. Velike količine olja na površini so bile dokaz, da se Je podmornica potopila
*	Amerikanci učijo svoje vojake sovražiti in moriti Poveljnik ameriške armade v domovini, general Leslie Mc. Nair. je dopisniku lista »Times Herald« rekel, da se morajo ameriški vojaki naučiti iz dna svojih duš sovražiti in moriti. Da bi se te voiake res razpoložilo za moiitev, se jim prikazuje filme o gro-zodeistvih. ki jih počenjajo sile nasprotnikov.
*	200 ljudi zgorelo v japonskem kino-gledišču. V nekem malem mestu na ia-ponskem polotoku Hokkaido se je zgodila preteklo soboto strašna nesreča. Iz še nepojasnjenih vzrokov je nastal namreč v nekem kino-gledišču požar, ki se je razširil z bliskovito naglostjo. 200 obiskovalcev predstave je pri živem telesu zgorelo
v poslopju, iz katerega se je rešil samo del publike.
*	Dve brazilski ladji potopljeni. Brazilsko mornariško ministrstvo je sporočilo, da sta bila parnika »Alfonso Penna« (3540 brt.) in »Brasiloide« (,6075 brt.) torpedirana in potopljena ob brazilski obali.
*	Za najboljšo angleško službo ni ponudnikov. Španski list »Informaciones« piše, da je najboljše plačana služba na svetu položaj podkralja Indije. Imenovani list se poziva na neka poročila v angleškem listu »Daily Mail« ter našteva ugodnosti, ki so povezane s to lepo in dobre službo. 2e sama plača, ki je navadno ne more porabiti, znaša 20 tisoč funtov šterlingov. Kljub temu se ni v Angliji našlo nikogar, ki bi bil po poteku službene dobe prevzel položaj lorda Lin-lithgowa. List povprašuje, zakaj ni re-flektantov za to visoko mesto ter pravi, da je volja indijskega naroda po samo-osvojitvi in odpravi angleške nadoblasti vzrok, da ta najboljša služba sveta angleškim aristokratom nikakor ne diši.
*	Rojstni dan japonske cesarice. Minulo soboto je japonski narod proslavil 40. obletnico rojstva svoje cesarice.
*	Novi speaker (govornik^ angleške Spodnje zbornice. Pretekli torek je bU Colonel Brown izvoljen za novega spea-kerja al vladnega govornika v angleški Spodnji zbornici. Brown je bil od I. 1938. speaker lordske zbornice.
*	Kapitulacija uplivnega kitajskega generala. Kakor poroča radio Tokio, je uplivni general Li Sing Ki, ki je bil doslej pristaš maršala Cangkajška, položil te dni skupno s 5000 častniki in možmi orožje ter se je priključil nacionalni kitajski vladi v Nankingu.
*	Italijanska oborožena sila dobi namestnika šefa generalnega štaba. Ta položaj bo zasedel oficir v stopnji poveljujočega generala in bo pomočnik šefa generalnega štaba, hkrati ga bo pa zastopal, kadar bo radi bolezni, dopusta itd. odsoten. Zastopnik šefa .generalnega štaba dobi lasten štab, ki ga bodo sestavljali oficirji vseh treh rodov jjrožja.
PK.-Kriegsberichter Schürer (Sch)
Schwere Granaten
Ein Feueriiberfal! wird vorbereitet. Mit iem Zündstellschiiissel stellt der Kanonier die schweren Granaten ein.
PK.-Kriegsberichter Heftisch (Sch)
Hier liegen feindliche Minen Eben ist hier eine Mine hochgegangen. Die Explosion hatte zum Glück nur eine leichte Verletzung bei einem der Männer hervorgerufen. Nunmehr werden Pioniere beim weiteren Vordringen durch das ban-deijgefährdete Gebiet zum Minenräumen eingesetzt.
*	Nov vodja italijanske akcije bojevnikov iz svetovne vojne. Dosedanji vodja akcije, nacionalni svetnik di Crollalanza, je bil na lastno željo razrešen svoje funkcije. Akcija bojevnikov ima nalogo, izsušiti in kolonizirati znana močvirnata področja Pontinija. Duce je na mesto Crollalanze imenoval podpolkovnika dr. Pileri-ja za vodjo irrienovane akcije.
*	Ameriška armada je slaba izvežbana. Ameriške čete so ob Tihem oceanu priredile nočne vaje, in sicer izkrcanje na kaliforniški obali. Pri tem nočnem manevru je baje utonilo 14 oficirjev in vojakov.
*	Zasilni pristanek ameriškega bombnika v španskem Maroku. Kakor poročajo iz Mellile, je moral neki ameriški štiri-motorni bombnik tipa Liberator zasilno pristati na špansko-afriških tleh. Posadka je bila ipternirana.
*	Sosedje bodo pomagali kmetijam brez gospodarjev. Z ozirom na prehranjevanje ljudstva ne sme na podeželju priti do ni-kakšnih odprtin, če kmetje odhajajo pod orožje. V to svrho je Reichsnährstand uredil takozvano Hofpatenschaft ali kmetijske botre, ki bodo gledali in skrbeli za kmetije, katerih gospodarji so pri vojakih. Za izvedbo teh ukrepov bo olajšilno dejstvo, da je vrhovno poveljstvo oboro-žene^ sile ukrenilo vse, da bodo kmetje, ki jih bo vojaška oblast pustila na kmetijah, obvezni skrbeti brezplačno za kmetije, ki jih bo vojaška oblast pustila na kmetijah, ki so brez gospodarjev. To bo-terstvo bo slonelo na dogovoru med Orts-bauernführer-jem, posestvom brez gospodarja in med botrom. Dolžnost kmetijskih botrov bo, opravljati dela in skrbi, ki jih drugače opravlja lastnik sam. Vse to se ima zgoditi potom posvetovanja. Delo botrov je častno delo in se ne sme nagraditi.
*	Gradnja ameriških ladij tipa »Liberty« je udarec v vodo. Ameriški časopis »Time« piše o gradnji ameriških ladij tipa »Liberty«, da se ta vrsta ladij ni obnesla predvsem zato, ker te ladje na razvijajo večje brzine kakor deset vozlov. Na ta način so ladijske spremljave prisiljene svojo brzino znižati na isto brzino. Defekti so pri teh ladjah na dnev» nem redu. Tudi železne plošče se večkrat nalomijo. To povzroča popravila, kar ja zelo zamudno. Mornariška komisija se ja že bavila z načrtom, da bi začela v serijah graditi ladje tipa C, ki vozijo 18 vozlov na uro. To pa ladijskim družbam ni prijalo in so dosegle, da se nadaljuje s gradnjo ladij »Liberty«, ki se bolj hitro producirajo. Mornariška komisija hoče baje sedaj izdelati še en novi tip ladij »Liberty«, ki bi naj predstavljal večjo to-nažo. Ce bo vse gladko izteklo, se bo ta novi tip lahko začel izdelovati šele leta 1944.
*	Angleži priznavajo izgubo ladje za polaganje min. Britanska admirallteta j« objavila izgubo ladje »Welshman«, ki so jo uporabljali za polaganje min.
*	Zavezniki so izgubili 70 tisoč mornarjev. Tako piše v Kopengagenu izhajajoči list »Kritisk Ugerevue« o anglosaških izgubah v tej vojni.
*	Eisenhower ima že namestnika. Da bi razbremenila vrhovnega poveljnika ameriških čet v francoski Severni Afriki, generala Eisenhower-ja, je ameriška vlada imenovala brigadnega generala Everett Hughes-a za njegovega namestnika v poveljstvu v Severni Afriki.
*	Mesto se pogreza v zemljo. Mehika je bila v zadnjem času prizorišče številnih geoloških katastrof. V zadnjem času je bruhalo večje število ognjenikov, ki so s svojo gorečo lavo uničili celo vrsto naselbin ter tako zahtevali tudi človeške žrtve. Kakor poročajo pravkar iz Mehike, se je začelo mesto Yahuiche v državi Ca-
Betten nach Maß Allabendlich, wenn sich unsere Soldaten nach einem Spähtruppunternehmen irgendwo in der Wüste ein Nachtlager bereiten, ist stets die erste Arbeit: Bettenbau. Jeder schaufelt sich selbst eine Kule im weichen Sand, den jeweiligen Körperformen und Wölbungen angepaßt. Das ganze dann mit Decken belegt, kein Himmelbett vermag damit zu konkurrieren.
»ca polagoma pogrezati. Več hiš se je že popolnoma porušilo, druge se sproti ru-Hlo. Prebivalstvo mesta je v paničnem begu zapustilo svoja stanovanja ln se podalo v hribovje. Pivo pogrezanje mesta m opazili že leta 1936., vendar takrat ni bilo opažati tega v tako velikem obsegu.
* Nadarjence se podpira in pospešuje. Reichserziehungsminister je izdal odlok o sodelovanju šol in akcije za izboljšanje storitvenih sposobnosti. Naloga poklicnih tel je izobraževati mladino Izven obratov medtem ko imajo organi akcije za izboljšanje storitvenih sposobnosti skrbeti za dorasle talentirance po tovarnah bi delavnicah. Pri tem s postavlja tiste, ki po podjetjih pokažejo izredne sposobnosti, tja, kjer imajo največ možnosti za Izkoriščanje in izpopolnjevanje svojih talentov. Ljudje, ki jih na ta način človeška družba postavi ob pravem času na prava mesta bodo narodni skupnosti in sebi vsestransko koristni ter mnogo doprinesli za napredek in boljšo bodočnost člove-
Japonska je izpustila vojne ujetnike, ki so doma iz Filipinov. Kakor znano, so Japonci Amerikancem odvzeli Filipine v sedanji vojni. Sedaj so japonske vojaške oblasti odredile, da se vojne ujetnike, ki so rodom iz Filipinov, odpusti ter pošlje domov Na Filipinih je namreč nova japonska uprava pridno na delu obnove ter so se razmere že tako daleč uredile, da so Japoncem ti bivši ameriški vojaki potrebni za delo. Doslej je izpuščenih 3400 ujetnikv.
*	O tujskem prometu. Nedavno izdane smernice o tujskem prometu med vojno določajo, da je tretja oblačilna nakaznica za vpis dopusta veljavna samo do .Ji. marca 1943 Po 1. aprilu 1943 je za novo dopustno leto potrebna 4. oblačilna nakaznica za vpisovanje kot zdraviliški in počitniški gosti. Kdor take karte ne more predložiti, ne more dobiti stanovanja. Zdravniška spričevala so merodajna samo za zdravljenje v letoviščih in zdraviliščih ter ne zadostujejo kot splošen izkaz Prestopki zoper te predpise so kaz-njivl. Morebitno potrebna pojasnila se dobijo pri potovalnih uradih.
*	Preprečite gozdne požare! Odredba pooblaščenca za izvedbo štiriletke za zaščito gozdov pred požari prepoveduje vsako delo, ki bi v gozdovih in v bližini istih lahko povzročilo požare. Prepovedano je torej svetiti z odprto svetilko, odmetavati goreče predmete, kaditi in kuriti v gozdovih in blizu istih. Na to prepoved se mora opozarjati tudi izletnike, ki posebno v letnih časih radi zahajajo v naravo ter so v gozdovih neprevidni. Policijske oblasti imajo navodila, da brezobzirno zasledujejo morebitne prestopke.
*	Armada potrebuje podčastnike. Vsak mlad Nemec, ki je zdrav in zanesljiv ter ima voljo, lahko postane s IV leti ponudnik za podčastnika velikonemške armade. Obveže se lahko na štiri in pol ter na dvanaist let službe. Prijave sprejema Wehrbezirkskommando. Ponudnikom za podčastniško službo se skrajša delovna obvezna služba na tri mesece. Edmico in vrsto orožja si ponudniki lahko sami poiščejo. Povišanja v čin Unteroffizier-ja, so •po devetmesečnem službovanju, če so se na fronti uveljavili, možna. Pri primernih storitvah se take podčastnike lahko sprejme tudi v oficirsko službo. Druga pot ki vodi v poklice aktivnih podčastnikov, je podčastniška šola ali Unteroffizier-Schule. Ponudbe je predlagati na Wehrbezirkskommando ali pa na naslov Annahmestellen für Heeres-Unteroffizler-Schulen, Berlin W 35, Viktoriastraße 32.
Amtliche Verlautbarung
Meldung eingetretener Arbeitsunfähigkeit als Voraussetzung des Bezuges
von Krankengeld.
Die Meldung eingetretener ärztlich bescheinigter Arbeitsunfähigkeit (Krankmeldung) ist binnen drei Tagen zu erstatten. Sie ist durch den Versicherten vorzunehmen. Wird diese Frist versäumt, so besteht kein Anspruch auf Krankengeld bis zu jenem Tage, an dem die Meldung ordnungsgemäß erstattet wurde. Liegen besondere Umstände vor, die die rechtzeitige Meldung unmöglich machten, kann Krankengeld für die zurückliegende Zeit höchstens für eine Woche vor Erstattung der Meldung gewährt werden.
Marburg, am 4. März 1943.
Überleitungsstelle für Sozialversicherung Marburg/Drau
Der geschäftsführende Leiter: 190	gez. I. V. TSCHELIGA
REALITÄTEN UND
GESCHÄFTSVERKEHR
Gewinnbringender Besitz
(10 Joch) sofort zu verpachten. Anfragen in der Verw.	193'2
ZU VERKAUFEN I
Hausgehilfin
Veikaulsanzelgen (Oebrauchtwaren) dürfen nur mehr mit Preisangabe veröffentlicht werden
Grammophon mit £ »»
Johann Schula, Kunigund 1 bei Pettau.
_194-3
Kuh-Doppefioch
40 RM großer Schleifstein samt Gestell 45 RM zu verkaufen. Marburg, Mozart-straße 62. ___
Josef Jagoditsch, Cilli, Marktplatz Nr. 11 und August-Seebach-Qasse 2 Verteilungs-stellc der Ostmärkischen Samenzucht Haubensak & Co., Wien
Neue Samensendung
für Berufsgärtner, Landwirte und Kleingärtner und Weck-Einkochgläser eingetroffen.	203~
j zu KAUFEN GESUCHT
Hhfällo Altpapier, Hadern. Schnei-n UI d 11C derabschnittc, Textilabfalle, Alteisen Metall. Glasscherben, Tierhaare und Schafwolle kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg (Drau), Draugasse 5._
| OFFENE STELLEN ""]
Vor Einstellung von Arbeitskräften muB die
Zustimmung de« zuständigen Arbeitsamtes eingeholt werden
Winxer niit Arbeitskräften ge-sucht. Anfragen: Frangesch, Marburg, Thesen.__*96'6
Schneidergehilfin
wird sofort bei Aloisia Farasin, Damenschneiderin, Willkomm 25, Wachsenberg, aufgenommen.	19i-o
Jüngerer Bursche
von Lande wird für die Gärtnerei aufgenommen. Verpflegung im Hause. Anton Lorentschitsch, Gärtnerei, Gut Brandhof, Post Brunndorf bei Marburg-Drau, Untersteiermark. __\9H-6
mit Koch- und Nähkenntnissen zu 4 Personen gesucht. Anträge unter »Gute Behandlung und kindcrliebend« an die Verwaltung._205-6
Suche dringend ein Dienstmädchen sowie ein Hausmädl. Gasthaus Erlacher, Gams-Marburg.	_
mit	Vermögen
wünscht Ehebekanntschaft mit Besitzer oder Staatsangestellten bis 50 Jahren. Geschiedene ausgeschlossen. Zuschriften an die Verwaltung unter »Radein«.	202-12
Fräulein
HEIRAT
1
Unternehmer sucht
Mädchen
zwecks Ehebekanntschaft bis 28 Jahre. Bevorzugt jene mit eigener Wohnung. Lichtbild erwünscht. Anträge unter »Eheglück« an die Verw. _200-12
Älterer Herr
mit über 2000 RM Ersparnisse, wünscht sich mit einer Witwe mit Kindern auf kleinen Besitz oder gleichen einzuheiraten unter »Frühjahr 537« an die Verw.
204-12
34 Jahre alt' berufs"
DUlshll« tätig in Marburg, auch mittellos und doch sympathisch, zwischen 18—30 Jahren, jedoch nicht zu problematisch. Willst Du mein Frauerl sein?, so sende Anträge unter »Marburg« ein.	201-12
* Jajca v 47. dodelilni periodi. V 47. do-delilni periodi se bo izdalo na odrezke a/47, b/47 in c/47 po eno jajce za vsakega imejitelja živilskih nakaznic. Izdaja se vrši med 8. marcem in 4. aprilom.
HERRENGASSE
IFFEISENKISSE MIRIIIG uu
Fernruf: 24-53
SCHULGASSE
im Gebäude der früheren Unterst-irischen Volksdarlehenskasse Verzinst die Spareinlage» und Einlagen in laufender Rechnung nach gesetzlicher Kündigung und laut Vereinbarung Gewahrt Darlehen: kurz-, mittel- und langfristig a«f Bürgschaft und Intabulation, sowie Kredite in laufender Rechnung
Sparsame, tüchtige
Wirtschafterin
(Köchin) ländlicher Abkunft, .wird für unser Winzerschulinternat gesucht. (Kann auch Kriegswitwe mit 1 Kind sein.) Anbote mit Angabe des Lebenslaufes sind zu reichen in die:
Gutsverwaltung Gaugut Kapellen (Winzerschule) Post: Bad Radein, Steiermark
SPODNJcŠTAJfeRC!
Nemščina, je jezik tvojega mišljenja. tvoje ljudske skupnosti in tvoje domovine. V tvojem interesu je torej, da nemščino popolnoma obvladaš. Zato se uči in izpopolnjuj v nemškem jeziku. Govori, čitaj in misli nemško!
Erste Ziehung der I. Klasse d. 9. Deutschen Reichslotterie am 16. und 17. April 1943 Lospreise: Vs RM 3, y, RM 6
Staatliche Lotterie-Einnahme w E S I A C K
Marburg/Dran, Herrengasse 25
Fernruf 20-97 188
Mästung de, Schweine
R E D I N,
mit garantiertem hrtolg
ZENTRALÜKOUERIE EMIL THÜR, Marburg/Drau. Herrengasse 33.
Proihesen|eder Ar1 ~ Leder - Le,Lhi-
metall - Holz - orthopädische Apparate, Leibbinden, Uummi-strümpte. Bruchbänder erzeugt und iietert das führende l-achgeschäft F. h g e. e r, Bandagen und Orthopädie, Lieterani sämtlicher Krankenanstalten u Sozialinstitute. Marburg Drau, MellingerstraBe 3. CUM. Marktplatz 13
762-14
Ameismeiec, Arnika
sowie alle Heilkräuter kauft laufend jede Menge
W.Gremse, Xnufergrosshandlung
GRAZ, Gartengasse 22 189
Uči se nemščine!
ufxoi
wie immer!
v „ŠTAJERSKEM GOSPODARJU" oglašuje, ________uspeha se raduje w