36. številka V Ljubljani, dne 7. septembra 1918. V. leto Delavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5 20, za pol leta K 2 60, za četrt leta K t'30. Posamezna Številka 11 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. PoSiljatve na uredništvo in upravništvo Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6., I. nadstropje. Rokopisi so ne vračajo. — Inserati z enostolpnimi pe-tit vrsticami se zaračunavajo, in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., pri trikratni po 16 vin., pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vin. za vsakokrat. — Za razne izjaveitd.stanepetit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštnine proste.— Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo. Pomagajte si sami! Prav nobenega vpliva nimaš na podjetnika, zapoveduje ti, določa koliko časa boš delal, kaj boš delal, koliko ti bo plačal, tlači prikrajšuje in izkorišča te, kjer in kakor more; plačati mu moraš, če si mu kaj pokvaril, ukradel, zapravil ali če je vse to kdo drugi napravil, pa tega ne moreš dokazati. Tudi se utegne zgoditi, da je bilo naročeno delo ali material napačno vpisan; ti ga nisi dobil, a od tebe ga zahteva. Poslušati moraš, surovosti, poniževati se moraš, biti pokoren, imeti ne smeš svoje volje, ne spoštuje te in skoraj se sramuješ in če le zineš ti zabrusi neprijetne besede v lice: »Počakaj bova že gotova!“ Dokler te podjetnik tako ogovarja, brez vsakega spoštovanja dokler te smatra, da si sam, ki si ne moreš pomagati, bo tudi podjetnik ravnal s tabc tako kakor s stvarjo, ki je brez moči in brez upanja. Združiti se moraš s svojimi tovariši, z vsemi, ki delajo s teboj, ki morajo prodajati svojo delovno moč tako kakor ti in zavedati se morate, da treba postati složen eden za vse in vsi za enega. Potem podjetnik ne bo več vpraševal: »Kaj hočeš?“ Rekel bo potern: „Kaj hočete?'* In s spoštovanjem bo izrekal te besede, zakaj vsaj to prav dobro ve, da sam ne šteješ nič, vsi skupaj ste pa moč. Utegne se pa pripetiti, da ta moč še ne zadostuje. No, in potem se je treba še bolj združiti, še bolje organizirati od obrata do obrata, po vseh krajih in deželah, če ste povsod organizirani potem vas bo podjetnik pričel spoštovati in se vas bati in ne bo ravnal z vami kot z ljudmi slabejše vrste. Podjetnik bo potem vpraševal kaj hočete; ne več poniževalno: ,Kaj pa ti hočeš?“ Tu bo imel pred seboj vse delavce in s temi se mora govoriti drugače kakor s posameznikom. Kako je sedaj ? Če stopiš pred podjetnika in zahtevaš izboljšanje plače ali :taj drugega, pa te kratko zavrne: »Če ti ni všeč, pa si pomagaj, vsaj te ne rabim." In prav ima; ti ne šteješ nič, tebe lahko pogreša, če si še toliko časa v obratu ali pa še tako izvrsten delavec. Stopi pa v organizacijo, ti in vsi tvoji tovariši, pa boš videl, kako drugače bo govoril podjetnik, če boste vsi stavili zahteve, odločno se postavili, dajte mu predložiti svoje zahteve po zastopnikih organizacije, pa boste videli, kako se bo spremenila slika. Naenkrat postanete ljudje, obravnaval bo z vami spoštljivo, in to samo zato, ker ste organizirani in ste se začeli zavedati svoje vrednosti. Pregovor pravi: »Pomagaj si sam!" Za vas vse, delavci in delavke, velja: »Pomagajte si sami!“ Organizirajte se strokovno, pridružite se centralnim organizacijam, bodite solidarni s svojimi tovariši, pa si morete pomagati. Idrijsko delavstvo. V nedeljo dne 1. t. m. se je vršil v Idriji javen shod podružnice Unije rudarjev pri .Črnem orlu", ki je izrekel protest proti zvišanju cene moki, razpravljal o odgovoru rudniškega ravnateljstva in pri zadnji točki sprejel daljšo resolucijo glede idrijske ljudske šole. Sodrug Bajt je poročal o prvi točki ter omenjal, da se s pcdraženjem moke | vzame to, kar so rudarji pravkar dosegli z | zadnjim bojem. Cene so se zvišale v korist ogrskim in našim agrarcem. Rudarji zahtevajo, I da diferenco med staro in novo ceno poravna država. Sodruga Vidmar in Jazbar sta poročala o odgovoru ministrstva in o obravnavah z rudniškim ravnateljstvom. Doseglo se je vsaj pravilneje napredovanje. Zagotovilo se je dalje, da bodo rudarji dobivali za nedoločen čas po 12 kg moke na mesec, njih svojci pa po 6 kg. Peter Rupnik poroča, da je aprovizscijski delavski odbor rudniške aprovizacije zahteval pravočasno dobavo krompirja od zunaj. Nato sta bili sprejeti naslednji resoluciji: I. resolucija. »Delavstvo zbrano na javnem shodu dne 1. septembra 1918vpivarni pri »Črnem orlu" v Idriji, ogorčeno protestira proti povišku cen moke. Povišek, ki ga je določila vlada, da žnjim pokrije mastne zaslužke, ki jih je vlada že zagotovila agrarcem stern, da jim je dovolila povišati cene žitu in da realizira dohodke skupinam in obenem tudi državi. Vse to se godi na račun revnega ljudstva, ki je itak že do skrajnosti izmozgano in odrto po prekupčevalcih in državi sami. Javni shod protestira tudi proti temu, da si je dovolila vlada na svojo pest brez dovoljenja parlamenta zvišati c.ne, ki bodo otežile revr o ljudstvo za entisočsto milijonov kron na leto. Zato zahteva shod, da se povišanje razveljavi in zahteva, da se skliče takoj državni zbor". II. resolucija. »Delavstvo zbrano na javnem shodu dne 1. septembra 1918vpivarni pri .Črnem orlu" v Idriji odločno protestira proti zvišanju cen mlevskih izdelkov obenem pa zahteva sledeče: Ker je finančno ministrstvo skupno z ministrstvom za prehrano odredilo zvišanje cene moke kakor jc razvidno iz razglasa c. kr. deželne vlade kranjske zakona § 2. dež. zak. št. 7, kar za 150%, si dovoljuje shod, visoko c. kr. ministrstvo za javna dela na Dunaju potom c. kr. rudniškega ravnateljstva v Idriji vljudno naprositi, da se pokrije diferenca med staro in novo ceno prejetih mlevskih izdelkov za rudniško delavstvo in njih svojce v Idriji iz državnih sredstev, kakor so to storile bruske, tekstilne, strojne in kemične tovarne, ter usnjarne na Češkem iz lastnega nagiba. Delavstvo je vsled slabih razmer in plač stalo dne 7, 8. in 9. julija 1.1. v stavki in se mu je komaj izboljšala za 30% plača na šilit, toda s tem se mu ni nič pomagalo, ker je vlada dovolila na drugi strani takoj nezaslišano visoke cene moki. Delavstvo opira svojo prošnjo na ob stoječe razmere, v katerih mora živeti ob vedno naraščajoči draginji tako, da s strahom gleda v bodočnost. Zato se nadeja, da se bo zahtevi ugodilo, v nasprotnem slučaju pa bi bilo delavstvo primorano takoj zahtevati nadaljnih 90 > draginjskih doklad". Pri slučajnostih se sklene na predlbg J. Kavčiča, poslati tri može takoj k vojaškemu poveljniku s prošnjo, da bi vojaška uprava oskrbovala tobak za rudarje. Nato je poročal s. Širavs o razmerah provizijonistov. Za te se nihče ne briga. To so bili naši tovariši, izrabili so se za rudnik, ze državo ; diažja moka, zima pred durmi, brez obleke so sami in otroci. Za te se moramo tudi mi zavzeti. Sodrug Štravs predlaga končno tole resolucijo: III. resolucija. »Občinstvo mesta Idrije, zbrano na javnem shodu v Idriji, dne 1. septembra 1918 v pivarni pri »Črnem orlu" naproša visoko c. kr. deželno vlado s tem, da blagovoli nujno reorganizirati preskrbo prebivalstva mesta Idrije in okolice, z obleko in obuvali, v večji množini in na ta način, da bodo vpoštevani vsi sloji, ki so obleke in obutve resnično potrebni. Oddaiališču tvrdki Pollak v Ljubljani za obuvala naj se določi množino obutve, ki jo mora redno oddajati aprovizacijam v Idriji, da se prihranijo ljudem stroški in čas za pot v Ljubljano, ki je največkrat brez uspeha. Enako naj se pozove druga oddajaiišča obleke in obuval, da vpoštevajo Idrijo izjemno kot industrijalno mesto v svrho nakazila večje množine blaga. Prihaja začetek šolskega leta in bliža se zima, toda ni obleke in še manj pa obutve- osobito ne za sioje izven vojne industrije. Kaj pa počno starši šoloobveznih otrok sami brez obleke in obutve, če se jim ne odpomore. Postava zahteva reden obisk šole, starši ter ostali odrašeni morajo izpolnovati svoje rodbinske in postavne dolžnosti, toda to je mogoče le tedaj, če se zanje tudi od državnih in drugih oblasti primerno skrbi. Zategadelj se nadeja shod, da se bode želje občanov mesta Idrije vpoštevale, ker sicer bi padla odgovornost zmedenih posledic na vladajoče sloje same". Ko je bila ta resoluc'ja sprejeta, je povzel s. Štravs še enkrat besedo in govoril o idrijski rudniški ljudski šoli. Na tej šoli odloča o vsem rudniško ravnateljstvo. Učni red ni v zmisiu zakona, šolo nadzoruje rudniški inžener, ki ne razume slovenščine, ni pedagog; že v prvem lazredu se poučuje drugi deželni jezik; učne osebe so večinoma ženske razen dveh moških, dasi je šola 5 razredna deška in 8 razredna dekliška, in še med temi sta dve, ki nista popolnoma vešči slovenščine. V razredu je po 80 otrok, o šolskih zamudah razsoja rudniški pisar Reven. Zato sklene shod delavstva v Idriji, da se predloži posebna spomenica, s katero se strinjajo vse tri stranke, ministrstvu. (Glej resolucijo v „Napreju“ z dne 5. septembra 1918.) Spomenica zahteva, 1. da pride ljudska šola pod naučno upravo, 2. krajni šolski nadzornik naj bo zmožen in vešč slovenščine, 3. pouk po odobrenem učnem načrtu, po katerem se materinščina ne zapostavlja; 4. v višjih oddelkih deške šole naj se nastavijo moške učne osebe, 5. od vsega učiteljstva naj se zahteva popolno znanje slovenščine. Spomenica se je predložila c. kr. ministrstvu za javna dela, v prepisu pa deželnemu šolskemu svetu in Jugoslovanskemu klubu v državnem zboru. Razmere so v prehrani, v obleki in obutvi v Idriji prav slabe. Zato bi bilo prav umestno, da bi merodajne oblasti upoštevale idrijske opravičene želje, ki so izražene v resolucijah, pa tudi one ki so izražene v spomenici. Natančneje poročilo je prinesel „Naprej“ že v četrtek in ga lahko vsakdo tam čita; za nas, ki imamo malo prostora so bistvene sprejete resolucije. Navijalci cen in plačilne zahteve delavcev. Dober svet, da to r.e more iti dalje, da morajo biti že vendar enkrat omejene večne zahteve po plačilnem in mezdnem zvišku — smo čuli že neštetokrat. In čisto nič se ne čudimo, če se vladi ježijo lasje pred vedno večjimi državnimi izdatki. Vprašanje je konečno tudi to, kaj kdo stori ali pa namerava storiti, če se mu gre za vrat Oglejmo si položaj ne le s fiskaličnega, ampak iz zgolj življenjskega stališča. 50 dek svinine je stalo v letu 1914. še 1 K 12 vin.; sedaj stane 16 K. V tem času je stalo 20 dek masti 45 vinarjev; danes stane 10 kron. Pred vojno je stala moška obleka 50— 60 K; danes stane slabejša kvaliteta 400—500 K. Gibanje cen na vsakem predmetu je delalo sedemmiliske skoke in smelo trdimo, da so se cene zvišale za 10 do 20 odstotkov. Kar je pa še naj-značilnjše, da se vsakdanje potrebščine sploh ne dobi potom legitimnega kupčevanja. Država je pogorela s svojo prisilno upravo, kar se pa vidi še trgovskega in prometnega, to pa ni več urejena trgovina, temveč kompletna gospodarska anarhija. Kdor noče gladu poginiti ter se zateče k tihotapcu in nobenega sodnika ni najti, ki bi z mirno vestjo lahko trdil, da še nikdar ni kupil pri tihotapcu. Bedasto bi bilo, če kdo misli, da človek lahko izhaja z odmerjenim eksistenčnim minimum. Kdor pa kupi tihotapsko blago, ta si je tudi svest, da bode plačal zelo pretirane cene, ki presegajo neizmerno cene v mirnem času. Ne da se tajiti, da so poskočile tudi mezde za časa vojne. Steklarski pomočnik na Dunaju zasluži danes tedensko 140 K, krojaški pomočnik pa 80 do 100 K. To so plače, ki plašijo srednostanskega špi-sarja, ki je naenkrat sfrčal v proletarijat. Ali tudi današnje cene so naravnost fantastične, zato so pa tudi ti zaslužki le zaslužki, da se ž njimi prav dobro strada. Ob ti priliki bi poprašali vlado, koliko je železničarjev, ki zaslužijo tedensko 140 K? — toliko, kolikor zasluži tedensko steklarski pomočnik. Uradnik in nastavljenec, oba zaslužita danes manj, kakor delavec v privatnem podjetju. In to proletariziranje sega do dvornega svetnika in sek-cijskega načelnika. Kaj se naj toraj zgodi? Pripoveduje se nam, da se ne odstrani zlo z večnimi mezdnimi zviški, ker sledi vsakemu zvišanju mezde tudi zvišanje blagovnih cen. Radi tega naj torej železničar čaka dokler se bode zgrudil gladu. Mizar bode podražil pohištvo, če mora plačati dražje maslo, mast in druge potrebščine; kupec mobilij bode podražil stanarino, ker je cena poskočila na perilu in mo-bilijah. Ce zahteva železničar plačilno in mezdno zvišanje, poviša železniška uprava tarife in na ta način zvali zvišano breme na ljudstvo. In tako kroži cela stvar, do neskončnega in neprestanega zviševanja vseh cen. Sedaj pa pride država in pravi: nehajte že vendar enkrat z vašimi zahtevami — ker vaše zahteve nimajo nobenega zmisla. Ali komaj je država potom svole vlade izrekla te modre besede, zvišuje sama cene na moki, kruhu, dovoljuje zvišanje cene lesu in usnju in zvišuje poštne pristojbine, cene na užigalicah in tobaku. Posledica te zvišbe je ta, da nastopijo delavci in zahtevajo povišek plače. Resnica je namreč ta: vojna je blagovni trg opustošila in povzročila splošno pomanjkanje, skrčila ponudbo in vsled tega pospešila vedno višje cene. In ta brezkončni vijak mehanično vpliva na plače nastav-Ijencev in delavcev. Le ti nimajo drugega sredstva, kakor da zahtevajo več denarja v trenotku, ko nastavi kramar višje cene. Naivno je, če se na-stavljencu in delavcu pripoveduje, da se naj že vendar enkrat opusti zahtevanje po zvišbi plače in mezde. Če je kdo tako prebrisan, pa ve drugi izhod, — le naj ga brez strahu pove! In konec? Kdo ve, kak bode konec takega gospodarstva? Morda bode konec precej drugačen kakor si ga marsikdo predstavlja. Ne nas, ne delavstvo, se ne sme delati odgovornim za konec, ki ne bode ugajal marsikomu. Svarili smo dosti časa radi nadaljevanja kapitalistične državne politike. Ker se nas ni poslušalo, naj pa krivci te politike sami gledajo kako pridejo iz te zagate. Proti prostemu nakupovanju živil. Vlada je izdala ta-le velevažen poziv na vse prebivalstvo: Letina je spravljena, mlačev se je pričela. Po celih tednih pomanjkanja bi mogli zopet vsi Avstrijci dobiti toliko kriiha in moke, kolikor iz pridelka domovinskih tal po pravici odpada na vsakega posameznika. Toda sebičnost in brezobzirna pohlepnost pričenjata razvlačevati in ogrožati tako za sigurano razdelitev vojnega odmerka. Ljudje, ki jim je za oderuški dobiček ali ki zasledujejo sebične koristi, preplavljajo deželo, delajo na neodgovoren način škodo po poljih in nadlegujejo kmetovalca, da bi si tako po krivem pridobili poljske pridelke. Kar morejo dobiti, se porablja nesmotreno in zapravljivo. Majhno število takih ljudi použije tako kar pripada drugim po vsej pravici. Kdor pa v resnici trpi bedo, kdor mora borno izhajati z malo denarjem, kdor pridno dela dan za dnem, komur ni na tem, da bi obogatel, pa je v nevarnosti, da mu sebičnost in oderuštvo vzameta njegovo pravico do kruha. Pričele so se medsebojne preponudbe, da bi se tudi vsi pošteni poljedelci odvrnili od izpolnitve svoje dolžnosti. Marsikateri je podlegel izkušnjavi prekomernega dobička, in mestno prebivalstvo vidi z ogorčenjem, da se pohlepnost marsikaterega kmeta ne drzne samo zahtevati predmetov vsakdanje porabe, temveč vse, celo najnepotrebnejše stvari in luksus ter celo zlato poročnega prstana, da tako izkoristi bedo in stisko. To neodgovorno ravnanje se maščuje prav tako nad kmetskem, kakor tudi na mestnem prebivalstvu. Večina meščanov je zaradi dobička nekaterih brezobzirnežev izpostavljena najhujšemu pomanjkanju, kmetskemu stanu pa v največjo škodo onih, ki pošteno zadoščajo svoji oddajni dolžnosti, preti v slučaju splošne besede osovražena nadloga rekvizicija. Proti zavlačevanju pridelkov bo državna oblast nastopala z vso svojo močjo. Pohlepnost in krivičnost se morete zaireti pri kupcih in prodajalcih, zakonu se mora priba viti spoštovanje in veljava. Kmetovalcu se mora zavarovati moč pri njegovem dragocenem delu, ne sme se po ponudbah vsiljivih tihotapcev izpostavljati najstrožji kazni, meščan pa naj brez zapravljanja svojih moči in svojega delovnega časa po pravilnih cenah dobiva najvažnejša živila. Vlada je trdno odločena, da se brezpogojno izogne povrnitvi težav, v katerih se je nahajala oskrba prebivalstva v poteklem letu. Zato bo skušala vsako prodajo državno uporabljenih pridelkov, zlasti krušnega žita neopravičencem preprečevati z vsemi sredstvi. Oblasti so dobile nalog, da vsakogar, kdor poljske pridelke, zlasti pa žito in moko, prodaja neopravičeno, in vsakomur, kdor ta živila neopravičeno kupuje, skratka kaznujejo kar najstrožje. Zaporna kazen se bo izrekala v najvišji dovoljeni meri proti kupcem in prodajalcem in poleg tega tudi najvišja dovoljena globa. Pri tem se ne bo nikakor oziralo na stan in čin. Kar se bo kakorkoli prenašalo ali prevažalo žita ali moke, zapade brez obzira in sicer tudi v najmanjših množinah zaplembi. Ravno tako se proglasi za zapadel tudi izkupiček in sicer denar kakor tudi v zameno dano blago. Ukrenilo se je vse potrebno, da se bo promet z živili strogo nadziral, za kar najhitrejo zasego razvlečenih zalog in pro-izvedbo prodajalcev se je organizirala posebna služba. Uporabiti se mora vsa strogost zakona, da se napravi konec proti zakonitemu oderuškemu početju, kajti edino le popolno zbranje in pravična razdelitev domačega krušnega žita nas obvarujeta najtežje bede, ohranita notranji mir države in nas približata miru. C! kr. minister in vodja urada za ljudsko prehrano: Paul 1. r. Domači pregled. Minister za prehrano je izdal strog odlok glede na promet zemeljskih pridelkov, ki ga izvajajo privatne stranke in prav često delajo z njimi oderuške kupčije. Imoviti ljudje in oderuhi si kupičijo živila v preobilici, dočim neimoviti ne morejo dobiti niti najpotrebnejih živil. Naredba bi utegnila koristiti, če bi vlada poskrbela za aprovi-ziranje prebivalstva, ker pa tega ni storila doslej in tudi v tem trenutku še ni opaziti prav nobenega izrazitega izboljšanja v tem oziru, se bojimo, da bo ta najnovejša odredba imela le malo uspeh 3 vobče, pač pa zadeva one sloje, ki nimajo svojih pridelkov, ki si jih še niso nabavili, ker nimajo za to ne prilike ne sredstev in to so večinoma delavski sloji, nastavljenci in ljudje, ki sploh žive v siromašnih razmerah. Ti ljudje so prej kaj dobili, če so kaj pristradali, kar so zamenjavali, sedaj pa še to odpade. Zločinsko je urejena, če že ne urejena, pa vsaj izvedena vsa aprovizacija. To vendar ne gre! Tako ne sme biti! Tako „ vztrajanje” je preveč krivično. Gluha ušesa merodajne gospode niso nič pripraven pomoček. Agrarci In draginja kruha. Agrarci hočejo pomagati pri znižanju cene inoki, toda to hočejo napraviti prav po svoje. Zahtevajo, da naj so melje 15-odstotna najfineja moka, ki se naj potem prodaja bogatinom dražje, da bo mogoče znižati ceno črni moki. Gospodje menijo, da naj dobe bogati ljudje belo moko, za drugo delavno in stradajoče prebivalstvo se naj pa moka poslabša. Gospodje so prepričani, da se sme z avstrijskim delavstvom vse početi. Ce je le res? Ljubljanska okrajna konferenca se bo vršila v nedeljo dne 8. t. m. ob pol 9. zjutraj v salonu hotela .Ilirije” v Ljubljani. Poročajo ss: Zorč, Hlebš, Dražil, Urbančeva ; dalje o političnem položaju A. Kristan, o tisku Petejan. Zastopnike naj pošljejo politične, strokovne, gospodarske in kulturne organizacije. Posamezni sodtugi, ki se žele udeležiti konference, naj se zglase v upravi .Napreja*. Vtiliolapljanjo živil iz Hrvaškega. Kr. hrvat-sko-slavonska in dalmatinska deželna vlada je dognala, da iz naše monarhije potujejo razni krogi na Hrvatsko ter vtihotapljajo sem razna živila. Ker je vsled tega na Hrvatskein glede aproviza-cije ogroženo domače prebivalstvo, je navedena deželna vlada proti temu početju izdala najstrožje naredbe, ki se bodo morale energično izvrševati. Varnostni organi imajo nalog na Hrvatskein zavrniti vsakogar, ki bi prišel tja po živila. Komur bi se jih posrečilo pa le prinesti čez mejo, se bodo tudi tu brez izjeme zaplenila. Občinstvo se vsled tega opozarja, da vtihotapljanje živil s Hr-vatskega v lastnem interesu opusti. Pričetek šolskega leta 1918/19. Na vseh mestnih ljubljanskih šolah se prične šolsko leto 1918/19 v ponedeljek dne 16. septembra in v torek, dne 17. septembra z rednim poukom. Vpisavanje se vrši v soboto, dne 14. in v nedeljo, dne 15. septembra dopoldne. Več pove razglas, ki se te dni objavi v domačih dnevnikih. Ureditev vporabe petroleja in prometa s petrolejem po zimi 1918/19. C. kr. deželni predsednik za Kranjsko priobčuje v uradnem listu ukaz o ureditvi vpo-rabe petroleja. Zihtevo do prejema petroleja v druge namene kakor za razsvetljavo je naznaniti pri petrolejski centrali na Dunaju I. Wiplingerstrasse 29, ravnotako tudi zahtevo do prejema petroleja za razsvetljavo, ako znaša mesečna potreba več kakor 20. litrov. Prošnjo je treba podati najprej pristojnemu političnemu okrajnemu uradu. Petrolej za razsvetljavo pri mesečni potrebi do 20 litrov se odda iz množine petroleja, ki je nakazana političnemu okraju po posebnih navodilih. Veletržci in prodajalci na drobno so dolžni imeti zabeležne knjige, katere zaključijo koncem vsakega meseca. Veletržci so dolžni vsako doslo po-šiljatev petroleja naznaniti tekom 24 ur politični oblasti. Vsak prodajalec na drobno je dolžan vsako poslano mu množino petroleja še na dan prihoda naznaniti politi- čni oblasti. Ta petrolej se sme pričeti oddajati še le 48 ur po znanilu ako politična oblast ne določi krajše dobe. Prestopki ukaza se kaznujejo z globo do 5000 K ali z zaporom do 6 mesecev. Cene mineralnega olja oziroma njegovih produktov je avstrijska vlada na novo določila. Maksimalne cene so: za bencin od 40 do 104 K, povprečno 64 K do sedaj 36 K, za plinovo olje 38, do sedaj 20, za mazilo olje (Vulkanoel) 84 do sedaj 60 in za petrolej 36 K (neizpremenjeno) za 100 kg. Oddajanje tobaka v Ljubljani. Ljubljanski stalni odjemalci bodo prejemali odslej svojo tedensko množino vsak ponedeljek, torek, sredo in četrtek od 10. do 12 ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne, in sicer — izven nekaj malih trafik — po skupinah, sestavljenih po številkah kart za kadilce. Kako so te skupine sestavljene in kdaj pride na vrsto ta ali ona skupma v vsakokratnem tekočem in naslednjem tednu, bo posneti iz delitvenega načrta, ki se bo vsak teden nanovo pritrdil zunaj trafike. Nihče ne bo smel dobavljati prej, nego pride na vrsto njegova skupina Zvišanje dostavljaluih pristojbin. Izšla je odredba justičnega ministrstva, po kateti se zvišajo dostavljalne pristojbine v državljanskih pravnih zadevali. Kdo postane skupni finančni minister ? Že v najkrajšem času je pričakovati definitivnega imenovanja skupnega finančnega ministra, katero mesto ima še vedno grof Burian. Listi prihajajo vedno z novimi kandidati. Kakor vselej, kadar je bilo treba v zadnjih desetletjih zasesti skupno finančno ministrstvo, se imenuje tudi sedaj zopet dr. pl. Baernreither, ki pa bo najbrž vnovič propadel. Nov kandidat je sekcijski šef baron Kuh, govore pa tudi o bivšem trgovskem ministru dr. Urbanu, ki je obenem kandidat za. avstrijsko finančno ministrstvo, če bo imenovan sedanji minister Wimmer za guvernerja avstro-ogrske banke. Ustavna reforma. Krščansko-socialna korespondenca »Austria" in nemško nacionalni „ Salzburger Volksblati" potrjujeta vfsti, da pripravlja vlada načrte za ustavno reformo. Vendar pa zatrjujeta, da so poročila o nameravani federalizaciji pretirana in da gre samo za narodno avtonomijo ožjega obsega. Reformno komisijo je sestavil vitez Seidler; sedaj ji načeluje prof. Lammasch. Del ustavne komisije se je svojčas intenzivno udeleževal tudi minister dr. Žolger. Hrvatska kriza na vrhuncu? Bm Mi-haiov:č se je vrnil iz Budimpešte. Izvrše-valni odbor koalicije je včeraj ves dan raz pravljal o položaju. Vse kaže, da je kriza dospela do vrhunca in da odločitev ni več daleč. Raznašajo se senzacijonalne vesti. Frankovski krogi pripovedujejo, da je pričakovati uresuičenja njihovih predlogov. Graški delavci za mir in narodno samoodločbo. Graški socijalni demokrati so priredili v nedeljo mamfestačno zborovanje, na katerem so sprejeli med drugim sledečo resolucijo: Delavstvo zahteva sko-rajšen konec vojne in mir na podlagi sporazuma in samoodločbe vseh narodov Zaveda se, da bi nadaljevanje vojske se po ostrilo bedo in povzročilo propad širokih ljudskih plasti. Viharno zborovbnje hišnih posestnikov na Dunaju. V nedeljo se je vršilo na Dunaju zborovanje društev hišnih posestnikov z Dunaja in raznih kronovin. Zastopano je bilo tudi ljubljansko društvo hišnih posestnikov. Zborovanje je bilo naperjeno proti zakonu v varstvo najemnikov. Zahtevali so, da naj se naredba glede varstva najemnikov, ki velja do 31. decembra l918, izpremeni tako, da odpadejo vse °tnejitve in obremenitve, ki ovirajo lastnika Pm rapolaganju s svojim imetjem. Hočejo £ratkomalo odpravo omenjenega zakona, da bl mogli delati, kar bi hoteli in bi dražili stanovanja po svoji poljubnosti. Mogoče se ^ovoij hišnim posestnikom, da bodo smeli višati nekoliko najemnino, ali poljubnost mora biti izključena. Protestirali so tudi proti pobiranju kljuk. — Torej tudi ti imajo mednarodno organizacijo, ki je naperjena proti — neposestnim slojem, v prvi vrsti proti delavstvu. Poštni promet z vojnimi vjetniki in interniranci v Ameriki. V Zedinjenih državah v Ameriki se nahajajočim avstro-o-grskim vojnim vjetnikom in internirancem se morejo pošiljati pisma, dopisnice, kakor tudi denarne nakaznice po določbah, ki sploh veljajo za poštni promet z vojnimi vjetniki. Pomanjkanje zdravil. Z Dunaja poročajo, da je obljubila nemška vlada, da bo dala potoni novo ustanovljene centrale za zdravila tudi Avstriji na razpolago večje množine najpotrebnejših zdravil. S tetri bo znatno olajšano dosedanje občutno pomanjkanje zdravil in drugih zdravniških pripomočkov. Transportni dohodki južne železnice. Korespondenčni b,ro javlja, da so iznašali transportni dohodki v mesecu juniju 1918 28,300.000 kron; dohodki so narasli od lanskega leta v istem mesecu za 9,G92.0'j0 kron. Seveda pravi uprava, da so tudi izdatki primerno narasli in na ta način zravnali prebitek. Cene žlahtnih kovin. V zadnji seji generalnega sveta Avstro-ogrske banke je sporočil generalni tajnik, da je zaznamovati zadnji čas v takoimenovanem kavarniškem prometu hitro dviganje cen žlahtnih kovin. 26. avgusta je stal 1 g zlata 19 K 60 vin,, 27. avgusta že 20 K 70 vin., srebro notira kilogram 570 K- Grozovito pa se je podražila platina, ki jo plačujejo po 50 K g. Grozna jamska explozija pri Plznju. 29. avg. je nastala v rovu zapadno - češke rudokopne akcijske družbe vsled pritiska plinov velika explozija pri kateri so bili tam zaposleni delavci zasuti. Rudarji vzhodnega dela tega rova so se še rešil'. Kolikor je doslei znano, se je ponesrečilo pri eksploziji t r i n a j s t oseb. Rešilna akcija se je začela takoj in do petka opoldne so izvlekli na dan šest mrtvih. Opolnoči so odšli iz Plznja na avtomobilih veliki vojaški oddelki na pomoč. Delo bo počivalo najbrž nekaj dni. Svetovni pregled. Svetovna vo«na. Na zahodnem bojišču delajo Angleži in Francozi s tako silovitim naporom, da se Nemci še vedno umikajo. Pred seboj puščajo popolnoma ooustošene pokrajine. A;nerikancev ie baje v Evropi že nad 1,600.000. Vrhuteg* ioia sporazum nad 8000 tankov. Boji so naravnost siloviti. Na italijanskem bojišču ni znatnejših bojev razen na tirolski bojni črti. Ententa vendar preti po svojem časopisju, da bi bilo sedaj potrebno, če Italija prične ofenzivo in s tem razbremeni zahodno bojišče. Glede miru so popolnoma onemeli. Le med delavstvom se '-pojavlja nagnenje za internacionalvo konferenco socialistov, zlasti med angleškim in francoskim. Od nemških socialistov naravnost zahtevajo, da povedo svoje cilje in se potem omogoči posvetovanje in eventualno skupni nastop. V Nemčiji so sedaj sicer v zadregi. Nezadovoljni so z vojnim položajem, toda z jasnimi izjavami ne prihajajo. Te dni je bil v. Hiatze na Dunaju, da se napravijo važni sklepi glede na zunanjo in notranjo politiko, toda od teh sklepov utegnemo kaj pričakovati le tedaj, če okrenejo popoln ima dosedanjo politiko in se približajo mirovnemu stališču. Atentat na Ljenina in Urlckega. Minuli teden je bil izvršen v Moskvi atentat na Ljenina in komisarja za notranje stvari Urickega. Na Ljenina je streljala inteligentna mlada dama desnega socialnorevoluci-onarnega krila Godo Kaplan. Uricki je bil umorjen, Ljenin je pa dobil dva strela, enega v roko, enega v hrbet, ki mu je ranil gorenja pljuča in je krogla obtičala v ključnici ob vratu, Stanje Ljeninovo ni sicer obupno, vendar so rane, ki jih je dobil, precej težke. Sovjetska vlada poroča, da je bila zarota osnovana po Angležih. Izjavlja pa obenem, da noben atentat, tudi umor posameznih oseb ali tudi Ljenina ni v stanu omajati boljševiške vlade, zakaj boljševiki so najbolje organizirana stranka v Rusiji in če tudi hoče ententa ali kdorkoli, da bi se Rusija vtopila v svoji lastni krvi, se to več ne posreči tako lahko. Vlada sovjetov je nastopila z vso strogostjo proti protirevolucionarjem, a tudi protirevo-lucionarji z enakim terorizmom. Očividno bodo trajali notranji boji v Rusiji še dalje časa in prav mnogo so krive teh razmer države sporazuma in tudi centralne države, ker se vmešavajo v notranje razmere Rusije in s tem razvnemajo strasti sovraštva med miroljubnimi Rusi. Vsekakor pa se je nadejati, da bo Rusija vstala, da izpolni svojo kulturno in zgodovinsko nalogo. Izjava ruske vlade o napadu. O priliki atentata na Lenina priobčajo „Izvestja“ oficijelen razglas sovjetske vlade: „Na voditelja maksimalistične stranke Vladimira Lenin-Uljanova je bil podvzet zločinski atentat. Storilka, znana revolucijonarna agitatorica, je zaprta. Dokazano je, da so napad organizirali oni provokatorji, ki hočejo Rusijo zaplesti v novo vojno, ki je v interesu francosko - angleških kapitalistov. Svet ljudskih komisarjev je z večino glasov odobril sedanjo smer notranje in zunanje velikoruske politike. Ne more torej trpeti, da bi klika zastopnikov inteligence s pomočjo bomb, atentatov in otročjih spletk skušala, to politiko spremeniti. Sovjetska vlada je vse potrebno ukrenila, da vsak socijalno revolucijonaren upor v kali zaduši. Maksimalistična vlada smatra za svojo dolžnost, prebivalstvo opozoriti na to, da bo sedaj brezobzirno postopala z agenti meščanstva in angleško francoskega imperializma in ne bo prevzela odgovornosti za blazna in nečastna dejanja sovražnikov revolucije, ki hočejo zopet pognati Rusijo v propast. Sovjetska vlada poziva delavstvo in kmete, da se v tem kritičnem trenutku zbero okoli sovjetov in započno skupen boj z vsemi sovražniki sovjetske republike. Za atentat na Lenina so v celoti odgovorni so-c-jalni revolucionarji, ti izdajalci in kupljene antantine kreature. Svet ljudskih komisarjev bo z vso strogostjo nastopal proti socijalno-revolucionarni stranki in vse krivce pozval pred revolucijsko sodišče!" Ententa In atentat na Ljenina. Pravda poroča, da je bil atentat na Ljenina glavna programna točka velike protiboljševiške zarote, ki se razširja preko vse Rusije in ki zahteva energične protikorake sovjetske vlade. Organizator vsega boja s protirevolucijo ljudski komisar Brujevič je dognal, da je središče zarote v Nižjem Novgorodu. Kakor bi bilo iz Moskve dano znamenje naj bi bili protirevolucijonarji pričeli z vojaškimi akcijami iz Nižjega Novgoroda in Kasanji. Sovjetska vlada je sklenila takoj ko je odkrila zaroto iztrebiti socijalno revolucionarno Društveni funkcionarji in člani, pozor! Da vsa nerazporazumljenja odstranimo, sporočamo da je v soboto 35. tedenski prispevek t. 1. zapadel. Vsi člani, ki majo prispevek plačan samo do 25. tedna, se opozarjajo da ta teden zapadli prispevek vplačajo, ker drugače izgube članstvo. Podpora se upravičenim članom le tedaj izplača, če je vsaj 28. prispevek t. 1. že poravnan. Od izplačljive podpore pa se vsi zaostali prispevki odtegnejo. gibanje v Rusiji. Sklenila je v (o svrho uporabiti najstrožja sredstva. Ukazano je bilo aretirati vse socijajno revolucionarne organizatorje. Vsakega, ki bi se branil z orožjem je na mestu ustreliti. Dognano je, da podpirajo francoski generali v Petrogradu gibanje proti boijsevikom. Voditelji protirevolucije so v deželi se mudeči člani francoske vojaške misije ter angleški diplomati. Objava boljševiške vlade pravi, da je povzročila ententa vse protirevolucijonarno gibanje. Ruske čete samo izpolnjujejo ukaze entente. Konečnega obračuna z nekdanjimi zavezniki ni več mogoče preprečiti. Boj z entento bo odločil tudi o eksislenci boljše-vikov. Ljenin je dosedaj skušal preprečiti, da bi prišlo do oboroženega konflikta z entento. Ta ovira pa je sedaj naibrže padla. Preiskava glede atentata na Ljenina je dokazala, da je ententa skušala že meseca avgusta izzvati lakotne kravale in splošni preobrat. Istočasno naj bi bile murmanske armade korakale proti Petrogradu. Petrograd naj bi se bil odtrgal od Moskve ter.proglasil za drž. mesto reorganizirane Rusije. Na čelu nove Rusije naj bi stal Kerjenskij. Brest-litovska pogodba naj bi se bila preklicala ter naj bi bila Rusija izpolnila svojo zavezniško dolžnost napram ententi. Ljeninovo stanje resno. Dasi je temperatura nizka, pravijo zdravniki, da je Ljeninovo zdravstveno stanje resno. Ljeninova morilka v bolnici. Doro Kaplan, ki je izvršila atentat na Lenina, prepeljejo v jetniško bolnico. Obolela je vsled težkih telesnih poškodb in udarcev od razjarjene množice po atentatu. Skorajšnja ratifikacija romunskega miru. Romunska vlada je spolnila vse predpogoje za ratifikacijo bukareškega miru. Ministrski predsednik Marghiloman in zunanji minister Arion se bosta podala takoj po zaključenju parlamenta na Dunaj k izmenjavi mirovnih listin. Romunska amnestija. Vlada je izdelala načrt za amnestijski zakon, s katerim bodo pomiloščeni politični zločinci iz časa vojne. Kakor poročajo iz Jaša, je kralj načrtu dal že svojo predsankcijo. Francozi zahtevajo ofenzivo proti Avstro-Ogrski. Robert d’ Arceul poziva v Eclairu zaveznike, naj napadejo Avstro-Ogrsko na južnih in na balkanskih frontah. Pisal je: Napoleonov ženij je vedel, da se mora iskati ključ Alzacije na Dunaju. Obstoja li samo francoska fronta ? Imamo tudi italijansko in balkansko fronto, ki sta lahko ranljivi ob podjetju, izvedenim z veliko silo. Tam se odpirajo zgodovinska bojišča, ki so ravno tako primerna za velike pokrete, za manever in za odločitev s pomočjo tislih čet, ki naj jih dajo Američani na razpolago. Zakaj se še obotavljamo ? — Torej na konte še ne mislijo? Ali nas čaka peta vojska pozimi ? Maršal Fcch še vedno upa, da bo vojska v bodočih šestih mesecih odločila. »Times* pa poročajo: Francoski finančni minister zahteva nov kredit v višini več tisoč milijonov frankov za vojsko pozimi. Norveški minister o zvezi narodov in mirovnem posredovanju. Iz Kristijani-je poročajo: Državni minister Gunar Knut-sen je imel te dni zborovanje pred svojimi volilci ter je med drugim izvajal: Vedno močnejša in vedno splošnejša prihaja želja po zvezi narodov v oblikah, ki naj onemogočijo bodoče vojne. Taka zveza narodov je cilj, po katerem morajo stremili tudi nevtralne države. Človeštvo naj bi bilo sedaj prišlo tako daleč, da se morejo odpraviti spori ne samo med privalnimi osebami, marveč tudi med narodi potom razsodišč. Če bo to uspeh vojne, potem žrtve vojne niso bile prevelike, Če se je deloma zahtevalo od nevtralnih držav, da naj posredujejo mir med bojujočimi se državami, moramo odgovoriti na to zahtevo kakor vedno: Mi hočemo rade volje posredovati za mir, toda le če zahtevata to obe stranki. Tako daleč pa še nismo prišli. Dokler se to ne zgodi, ne moremo storiti nobene- milijonov kron bankovcev zlata v odst. 15.700 3200 22 °/0 29.600 6000 30 „ 1.500 1700 121 „ 700 500 71 „ a 23.000 300 1 V* » 200 3000 1500 „ ga poskusa, da bi se vmešavali. Za sedaj morajo biti torej vsi edini v tem, da pripravimo svojo obrambo tako, da se lahko uspešno branimo, d3 bi nas potegnili v vojno. V resnici zahtevajo tudi samo soci-jalisti, da bi se odpovedali svojim sredstvom, ki vzdržujejo našo silo. Čuditi se je, kako morejo ljudje z zdravo pametjo in s čutom odgovornosti zahtevati kaj takega, vrh tega še med vojno. Od države, ki ho če ostati nevtralna, se zahteva, da je tudi pripravljena braniti svojo nevtralnost. Če bi ne imeli obrambe svoje nevtralnosti, bi bili že zdavnaj udeleženi na vojni. O tem sem prepričan. Kritje bankovcev z zlatom. Razmerje med izdanimi bankovci in zlatom, ki leži v državnih bankah kot kritje, je v zadnjem času postalo jako značilno za gospodarsko stanje, ozir. za denarni promet posameznih držav. Po zadnjih poročilih je bilo stanje bankovcev in zlata ter razmerja med obema sledeče: Nemčija Francija Anglija Švica Avstro-Og Sev. Arne V razmerju z bankovci, ki so v prometu, imajo največ zlata banke v Zedinjenih državah Severne Amerike, in sicer 1500 odst., najmanj pa Avstrija, samo 1 ,/a odst. Kako je mogoče, da zadostuje samo 200 milijonov bankovcev za oni velikanski promet, ki ga ima Severna Amerika ? Tam se ne plačuje skoro nič z denarjem, ampak samo s čeki. Vozni listek na postaji, obleko v prodajalni, hišno najemnino itd., vse to plačujejo Američani s čeki; samo za najmanjše izdatke rabijo denar, in sicer večinoma zlato; zato je treba neznatne množine bankovcev. Iz stranke. Sodrugom in sodružicam na Koroškem! Dne 15. septembra 1.1. se bo vršila v Celovcu deželna konferenca slovenskih koroških socialnih demokratov. Ustanovi se deželna organizacija jugoslovanske socialne demokracije. Poročal bo k tej točki s. Si-tter iz Trbovelj. O razširitvi soc. dem. časopisja ra Koroškem poroča ?. Petejan iz Ljubljane. O aprovizacijski organizaciji na Koroškem pa s. A, Kristan. Vsr sedrugi in sodružice, ki se udeleže konference, naj se takoj zglase z dopisnico na naslov: J. Petejan, uprava „Naprejz“, Ljubljana. Organizacije naj pošljejo na vsakih 25 članov po enega delegaia. Začetek konference ob 2. popoldne. Kje se bo vršila konferenca se bo naznanilo udeležencem v vabilih, za katera naj se zglase, kakor je omenjeno zgoraj. Mmmm Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik Viktor Zore. Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani. I V Najzaneslivejše sredstvo proti temu je P A R A T O L domače mazilo. Ne maže, je brez duha, torej tudi čez dan uporabno. Velik lonček K 5-— dvojni lonček D K. PARATOL-PRAŠEK Škatlja 3-— K. varuje občutljivo kožo Qboje se dobi proti predplačilu ali povzetju pri PARATOL DELAVNICE lekarnara Ulmer, Budapešta VII-13., Rozsa-utca 21. SRBEČICA GARJE LIŠAJ HRASTE Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani == Pisarna: TurjaSkl trg štev. 4, prvo nadstropje Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah In praznikih Je blagajna zaprta Zdravnik blagajne Ordinira Stanovanje dopol. [popoi. Sr. Korenina Peter splošno zdravljenje '/s 11—'/a« Turjaški trgi št. 4 v okr. | bol. biag. | Sr. Ivan Zajec '/?10—vi TerjaSki trs 51.4. splošno zdravljenje 2-3 Frančiškanska ul. 2. Or. Alojz Kraigher splošno zdravljenje 1—3 Poljanska cesta 18. Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih! Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga iečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do'načelnika okrajne bolniške bagajne. Načelstvo. Ivi In is ii Ljubljana Dunajska cesta 1? priporoča svojo bogato zalogo rali snop Id stioie za pleten]! MtatiiH) za rodbino Id olnt Pisalni sinji Ailei. Vozna kolesa. Ceniki se dobe zastonj in franka SESEUgESail