3	Ptuj, petek,
I	29. aprila 2005
:	letnik LVIII • št. 26
^	odgovorni urednik:
^	Jože Šmigoc
r	cena: 280 SIT
I	Natisnjenih:
-	12.000 izvodov
■	ISSN 7704-01993
Nekateri potrebujejo več prostora.
Novi Golf Plin
Dominlco d.o.o., Zadrulni trg 8, 2251 Ptuj 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
M-7,4)niia km. Emliqe COf ME -171 g/km.
DOBRODOŠLI NA 2. VLAK ZVESTOBE!
v SOBOTO, 21. MAJA 2005
^RADIOPTUJ
^ Slovenske železnice
Postanite in ostanite naročnik Štajerskega tednika! Poslušajte Radio PtujI Potujte z udobnimi vlald Slovenskih železnic!
Poiščite kupon na strani 29!
V
Štajerski
27. apjU o Dan upora

Gospodarstvo, obrt Po mestni občini Kmetijstvo	Kultura	Šport
Ptuj • Problemi v Breg • Brez soglasja Gorišnica • Naj Ptuj • Akademjski Rokomet • V na-
prevozništvu se ko- četrti prodaje domov bodo kmetje še kmet- pevski zbor KPŠ na slednji sezoni po ev-
piCijo
ne bo	je ali podjetniki?!	Naši pesmi 2005 ropsko vstopnico
Stran 4 Stran 6	Stran 10 Stran 13	Stran 16
Po naših občinah	^^^pun^H Po naših društvih
Ormož • Kje bomo	Gorišnica o Za delo
kopali gramoz za	B^I^^IH gasilske zveze bo tre-
cesto^	^Hjlp^^^H ba več denarja
Stran ^	Stran 14
9770040197060
Uvodnik
Ne smemo pozabiti
Letos, ko se približuje visok jubilej osvoboditve izpod fašizma, je tudi praznovanje dneva upora proti okupatorju od-mevnejše kot sicer. Prav je, da se tuintam temeljiteje spomnimo dogodkov iz časov 1941-1945, da znamo upor bolj ceniti. Šlo je za upor proti genocidu, šlo je za obstoj slovenstva, za upor proti nasilju, ki je zaradi upora bilo seveda še hujše, vendar brez upora - in to upora z orožjem v roki - Slovencev in slovenskega jezika ne bi bilo več. Posebej izrazito ponemčenje je bilo na Štajerskem, kjer se je že v aprilu 1941 začela spreminjati podoba naših mest glede napisov, sledila so množična izseljevanja izobražencev, naseljevanje Nemcev, skratka nastopilo je obdobje popolnega ponemčenja dežele in ljudi.
Vsak, ki se je vključil v tak ali drugačen način upora proti okupatorju, je tvegal dobesedno uničenje sebe in svoje družine, saj se je okupator z najbrutalnejšimi sredstvi lotil zadušitve upora z zapiranjem svojcev članov Osvobodilne fronte, streljanjem talcev, deportiranjem v koncentracijska taborišča. Na Ptuju je bilo zelo hudo po padcu Slovenskogo-riške čete, ko seje okupator kruto znesel nad njenimi sodelavci in svojci. Takrat je bilo ubitih preko tisoč petsto ljudi.
Žal Slovenci tudi v času fašističnega nasilja nismo bili složni. Včasih smo ob praznovanjih dogodkov iz časov narodnoosvobodilnega boja poslušali, da je ta boj potekal proti okupatorju in domačim izdajalcem. Danes se tega ne sliši več, kot da le-teh, namreč izdajalcev, ni bilo. Ne vem, kako drugače kot izdajalec bi lahko rekli nekomu, ki zapri-seže tistemu, ki ima v svojih planih najgnusnejše namere uničiti kulturo, jezik in celoten narod.
Zgodovinsko gledano je bil upor proti okupatorju častno dejanje in smo Slovenci lahko ponosni na ljudi, ki so se okupatorju postavili po robu. Po šestdesetih letih osvoboditve izpod fašizma, petnajstih letih osamosvojitve pa bi se Slovenci med seboj že tudi lahko spravili. Spravimo se z resnico, ne prerekajmo se, kaj bomo napisali na pomnike oziroma nagrobnike, napišimo resnico!
Franc Lačen
Ptuj • Obisk ministra za gospodarstvo
Lahko se zgodijo tudi državna in evropska sredstva
Ptuj je v petek, 22. aprila, za kratek čas obiskal minister za gospodarstvo Republike Slovenije, mag. Andrej Vizjak.
Odzval se je vabilu Mariborske turistične zveze, ki je v slavnostni dvorani ptujskega gradu organizirala prireditev, na kateri so se s priznanji zahvalili najboljšim v okviru dveletne akcije ocenjevanja kakovosti storitev v turizmu. Obisk v najstarejšem slovenskem mestu je izkoristil tudi za krajši obisk Term Ptuj, ki prav v tem obdobju uspešno zaključujejo dveletni investicijski program in pričenjajo svojo največjo investicijo v 30-letni zgodovini, gradnjo novega hotela z vodnim kompleksom in drugimi spremljajočimi objekti v skupni vrednosti okrog tri milijarde tolarjev. Med pogovorom z direktorjem Term Ptuj Andrejem Klasincem sta ga spremljala državna sekretarja v kabinetu predsednika vlade Miroslav Luci in Franc
Pukšič ter novi državni podsekretar v Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Ptuj-čan Tadej Bojnec. Minister Andrej Vizjak je v petek na Ptuju povedal, da je projekt izgradnje hotela z bazenskim kompleksom v Termah Ptuj lahko projekt, ki bo podprt z evropskimi in državnimi sredstvi, če bo pravočasno pripravljen, da bo lahko kandidiral na razpisu, ki bo objavljen v roku dveh mesecev. »Morate pa razumeti državo, da želi ta sredstva počrpati čim prej. Upam, da bodo dokumentacijo pravočasno pripravili, da bodo lahko sodelovali na razpisu,« je še poudaril slovenski minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak med kratkim obiskom v Termah Ptuj.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo Republike Slovenije (v sredini), med ogledom Term. Ob njem (levo) državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Miroslav Luci, desno direktor Term Ptuj Andrej Klasinc.
Slovenija in EU • Zaostanek slovenskega podjetništva za evropskim povprečjem
Šibka podjetniška aktivnost v Sloveniji
V Sloveniji je bilo na novo ustanovljenih podjetij (2004) od vseh držav članic EU najmanj, to je 0,69 %. Prav tako je tudi stopnja preživetja slovenskih nastajajočih podjetij nizka. Takšni so rezultati mednarodno opravljene študije Global Entrepreneurship Monitor (GEM - dr. M. Rebernik).
Za uspešno gospodarstvo je pomembno, da so uspešna in konkurenčna tudi podjetja. Nekatere evropske države se lahko pohvalijo z močnim porastom zgodnje podjetniške aktivnosti, predvsem Francija, Islandija, Nizozemska. Slovenski indeks podjetniške aktivnosti pa že drugo leto zapored pada. Leta 2004 je znašal 2,6 %, kar pomeni, da se je podjetništva lotevalo še samo 35.000 oseb. Zaostajanje za evropskimi državami je vidno tudi na področju povprečne dodane vrednosti na zaposlenega. V EU je v letu 2004 znašala 75.000 evrov, v Sloveniji pa samo 24.180 evrov. Še zlasti zaskrbljujoč je podatek, da se z velikostjo podjetja še poglablja razlika med slovenskimi podjetji in njihovimi konkurenti v EU. Medtem ko pri evropskih podjetjih z njihovim večanjem raste tudi povprečna dodana vrednost, pri slovenskih podjetjih žal ni tako. Nizka podjetniška aktivnost v Sloveniji ter njen upad iz leta v leto, je glavni razlog, zakaj slovensko gospodarstvo ne more dohiteti evropskega.
Odločitev z podjetništvo
Posamezniki se podjetništva lotevajo, ker zaznavajo dobro poslovno priložnost, ki jo želijo izkoristiti, ali pa je podjetniška pot zanje nujnost, ker nimajo nobene druge boljše možnosti za delo. Delež ženskih in moških, ki se vključujejo v začetne faze podjetništva se med državami razlikuje. Delež na novo nastajajočih podjetnikov med moškim in ženskim prebivalstvom je v Evropi najbolj izenačen na Portugalskem, kjer je na 100 podjetnikov 93 podjetnic. V svetovnem merilu je največ podjetništva med moškimi starimi med 25 in 34 let. Tudi v Sloveniji je to obdobje aktivno, a v večini le za moške.
Kulturno in družbeno okolje
Po oceni izvedencev je najšibkejši člen pri razvoju podjetništva v Sloveniji vladna politika. Kritik je deležna
predvsem vladna regulativa na področju podjetništva (že pred sedanjo vlado). Sicer imamo v naši državi celo kopico dokumentov, ki priznavajo podjetništvu mesto pri zagotavljanju razvoja, uvajanju strukturnih sprememb in izboljšanju konkurenčne sposobnosti slovenskega gospodarstva, vendar večina ukrepov in strategij v večji meri ostane le ideja na papirju. Problem je v nedoslednem uresničevanju podjetniške politike (antibirokratiski program, ki ga podobno kot EU izvaja tudi naša država, žal še nima vidnih učinkov). Administrativni postopki za ustanavljanje podjetij in pridobivanja dovoljenj so namreč še vedno predolgi, prav tako je nemogoče dobiti vse informacije na enem mestu. Problem podpore podjetništva se kaže tudi v zaostajanju razvoja mreže podjetniških centrov. Razlog je mogoče iskati, da se država sprva ni uspela odločiti za primeren koncept ustanavljanja in financiranja lokalnih ter regionalnih centrov oz. razvojnih agencij. Problem
je tudi v upravni reformi s trikratnim povečanjem števila občin po letu 1995, saj so tako oteženi formalni postopki za ustanovitev podjetij, kot druga slabost reforme pa ima za posledico razpršitev razvojnih sredstev, ki sedaj ne zadostujejo za izvedbo večjih regionalnih projektov. Slab je tudi prenos nove tehnologije, znanja z univerz in javnih raziskovalnih centrov v nova in rastoča podjetja. Izvedenci so mnenja, da vsa podjetja nimajo enakih možnosti dostopa do novih raziskovalnih spoznanj in tehnologij kot velika uveljavljena podjetja. Premalo pa je tudi državnih subvencij za pridobivanje najnovejše tehnologije.
Slovenci imamo željo, znanje in sposobnost ustanoviti svoje podjetje. Imamo dokaj dobro izobrazbeno strukturo, znanje tujih jezikov in sposobnost hitre prilagodljivosti. Žal je v očeh javnosti uspešen podjetnik špekulant. Kritiko pa velja nameniti tudi vladi, ki v preteklih letih ni bila sposobna zagotoviti delovanja pravne
države, kar škoduje malim in srednjim podjetjem, ki so odvisna od delovanja pravne države (davčni sistem, plačilni sistem, pravno varstvo). Pozornost je preveč usmerjena k velikim in srednjim podjetjem, manj pa k malim. Pozdraviti pa velja, da imajo občine možnost kandidirati na razpisih za sredstva iz Strukturnih skladov za sofinanciranje različnih razvojnih projektov. Naša država se v svetovnem merilu glede na BDP na prebivalca uvršča med srednje razvite države,
ki morajo močno okrepiti razvojno podjetništvo. Žal pa se sedaj Slovenija nahaja v čudni coni somraka, iz katerega jo lahko rešijo samo vzpodbudne vladne odločitve, reorganizacija državne uprave - poenostavitev upravnih postopkov. Če se stanje v kratkem ne bo spremenilo, bo Slovenija ostala majhna in obrobna država, zato ker je razdrobljena, premalo povezana in ker ne izkorišča danih potencialov.
Barbara Senekovič
DRŽAVA	INDEKS PODJETNIŠKE AKTIVNOSTI*
Islandija	13,57
Irska	7,70
Norveška	6,98
Grčija	5,77
Nizozemska	5,11
Finska	4,39
Italija	4,32
Madžarska	4,29
Hrvaška	3,73
Švedska	3,71
Slovenija	2,60
Vir: (GEM)
* Indeks podjetniške aktivnosti oz. odstotek delovno aktivnih prebivalcev prikazuje populacijo, ki načrtuje ali že ima svoje podjetje manj kot tri leta ** Povprečje indeksa je 5,56
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tedniii je naslednik Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viiii Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Obiskali smo ptujsko bolnišnico
Pot do specializantov vse bolj zavita
Osnovna naloga Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj je izvajanje hospitalnega in ambulantno-specialističnega zdravstvenega varstva prebivalcev na gravitacijskem območju, na katerem živi okrog sto tisoč prebivalcev. Le-to se širi iz leta v leto, z območja nekdanje ptujske občine in ormoške tudi na druga območja. Že od leta 1995 se ptujska bolnišnica ponaša z nazivom učnega zavoda za izvajanje praktičnega pouka dijakov zdravstvenih šol in študentov visokošolskih zavodov.
Ta naziv bodo skušali obdržati in nadaljevati z izvajanjem pripravništev, se-kundarijev in specializacij. Njen razvojni načrt temelji na obstoječih dejavnostih in strategiji njihovega razvoja ter razvoju novih dejavnosti, odvisnih od naravnih danosti in ustanavljanja kliničnih oddelkov. Zaposleni se skupaj z direktorjem, vseh je okrog 423, trudijo, da bi postala ptujska bolnišnica ena najprijaznejših, če že ne najprijaznejša bolnišnica v Sloveniji. Po strokovnosti storitev sodi po oceni v sam vrh splošnih bolnišnic.
Od leta 1992 do leta 2003 je ptujska bolnišnica poslovala pozitivno. Kot edini slovenski splošni bolnišnici ji je takšen poslovni izid uspeval kar enajst let. V letu 2003 je izkazala izgubo, ki je posledica preveč dela, več je bilo hospi-
Lansko leto v številkah
Lani seje v ptujski bolnišnici zdravilo 9854 bolnikov, porodov je bilo 770, operacij sive mrene 339, laparoskopskih odstranitev žolčnika 198, operacij kil 152 in artroskopij 125. V specialističnih ambulantah so opravili 72.479 pregledov, vseh dializ skupaj je bilo skoraj deset tisoč.
taliziranih bolnikov, kot je bilo to predvideno z odkupljenim programom. V letu 2004 pa je ponovno poslovala pozitivno, kot še tri druge slovenske splošne bolnišnice. Namera, da bi to dosegla s pomočjo lastnika-države, pa ji ni uspela. Pozitivni rezultat je bil dosežen s pomočjo bolnišničnih donatorjev, lani je bilo vseh donacij skoraj za 115 milijonov tolarjev.
Država - mačeha
"Če teh sredstev ne bi
Privatizacija bolnišnic
"V zadnjem času se vse pogosteje postavlja vprašanje privatizacije na primarnem in sekundarnem nivoju. Privatizacija na sekundarnem nivoju (v bolnišnicah) bi morala biti zelo dobro pripravljena, da ne bi prišlo do poslabšanja nivoja dela v samih bolnišnicah. "Novi lastniki" bi po vsej verjetnosti poskušali zmanjšati število zaposlenih in materialne stroške. Ne bi dopustili, da bi prišlo do preseganja delovnega programa, kar se danes dogaja, ko prihaja do 20-odstotne prekoračitve dogovorjenega delovnega programa s strani plačnika v posameznih bolnišnicah, kar gre v breme bolnišnic, saj te storitve niso plačane s strani zavarovalnice. Prav zaradi tega bi se povečale tudi čakalne dobe. Nižanje nivoja zdravstvenih storitev in podaljševanje čakalne dobe pa v tem trenutku niso vzpodbudne za zavarovance, kar je tudi v nasprotju s to-likorat omenjeno belo knjigo, ki pa zgleda ni več aktualna," je o nakazani privatizaciji slovenskih bolnišnic povedal direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko.
bilo, bi tudi za lansko leto izkazali izgubo, saj bi odhodki presegli prihodke za 98 milijonov tolarjev. Zato si upravičeno postavljam vprašanje, kako dolgo bomo lahko še vztrajali, saj financiranje naše bolnišnice predstavlja poseben problem. Mislim, da to ni prav, država bi morala zagotoviti obstoj in normalno delovanje bolnišnice preko dogovorjenih programov, tisto, kar pa uspemo dobiti dodatno, pa bi moral biti naš plus," je na začetku pogovora povedal Lojze Arko, dr. stom., spec. čeljustne kirurgije, direktor ptujske bolnišnice.
Plačnik bolnišničnih storitev je v glavnem Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, na letni ravni je to več kot tri milijarde tolarjev, k temu je potrebno prišteti še dodatna sredstva, ki jih pridobijo na t. i. prostem trgu, pomemben del predstavljajo tudi donacije, z njihovo pomočjo je na primer lani ptujska bolnišnica izplavala iz območja rdečih številk. V donacijah se zrcali tudi zaupanje, ki ga ima okolje do ptujske bolnišnice in njenega korektnega poslovanja, pri čemer ima veliko zaslug tudi sam direktor. Že nekaj časa ptujska bolnišnica daje poudarek predvsem strokovnemu
Foto: Črtomir Goznik
Lojze Arko, direktor ptujske bolnišnice
izobraževanju in obnovi ter nakupu nove opreme. To je bil poudarek tudi v lanskem letu, ker je moje prepričanje, poudarja direktor Lojze Arko, da smo lahko dobra bolnišnica samo z dobrim strokovnim kadrom, ki mora imeti na razpolago sodobno medicinsko opremo. Eno je obnova dotrajane medicinske opreme, drugo pa je nakup nove medicinske opreme za ustvarjanje pogojev za opravljanje novih dejavnosti. V ptujski bolnišnici opravljajo po novem tudi operacije katarakt, kupili so celotno opremo, da so lahko pričeli z operacijami. Pri kataraktah so uspeli tudi z dodatnim programom, ki pa je bil tudi dodatno pla-čan.Vseh operacij je bilo lani 339, dodatnih med 60 in 70.
Sestre so, zdravnikov pa ni
Veliko bolnišnica pričakuje tudi od sodelovanja z Medicinsko fakulteto v Mariboru, direktor Lojze Arko je bil eden od pobudnikov in podpornikov njene ustanovitve, ki je bila nujna zaradi pomanjkanja zdravnikov in zaradi možnosti akademskega razvoja pri zdravnikih. Ptujska bolnišnica bo sodelovala v izobraževalnem procesu Medicinske fakultete v Mariboru, v njem bodo študentje opravljali vaje. V
ta namen so lani v bolnišnici uredili tudi študijsko knjižnične prostore.
Kadrovanje je od nedavnega zadeva, ki ni več v pristojnosti direktorjev slovenskih bolnišnic, ker jim je bilo odvzeto, čeprav je to izredno pomembno vprašanje tudi v razvojnem pogledu. Po novem specializacije razpisuje Zdravniška zbornica, v njej pa direktorji žal nimajo nobenega vpliva, da bi lahko predlagali razpis specializacije, kaj šele da bi predlagali, koga naj izberejo. "V teh razmerah je mogoče, da nekdo s Ptujskega, ki bo kandidat za specializacijo, ne bo uspel na razpisu. Glavne kadrovske težave v ptujski bolnišnici se pojavljajo ravno pri zdravnikih, nujno bi potrebovali nekaj specializantov, ki pa jih žal ne moremo dobiti. Z enotnim razpisovanjem specializacij so nam žal "vzeli" tudi štipendije. Sedaj ne moremo več nobenemu obljubiti, da bo po končani medicinski fakulteti v ptujski bolnišnici tudi dobil specializacijo. Če mu ne moremo ponuditi specializacije, gre lahko kamorkoli po Sloveniji, to pa tudi pomeni, da smo denar za štipendije na nek način vrgli skozi okno, kar pa ne bi smeli. Štipendije so bile prav za naše območje pomembne za marsikaterega študenta, da je lahko končal študij. Do enotnega razpisovanja
specializacij smo v ptujski bolnišnici kadrovsko politiko načrtovali tudi za petnajst let naprej. S tem smo dosegli tudi to, da sta včasih bila na nem mestu za kratek čas tudi dva specialista, da nismo ostali brez nujno potrebnega kadra. Kljub temu da država pravi, da je takšen pristop k specializacijam boljši, ocenjujem, da ni tako. V času, ko je specializant v naši hiši, je pod našo upravo, ko gre iz hiše na določen oddelek, na kliniko in sklene tam delovno pogodbo, nimamo več nobenega vpliva, da bi mu rekli, rabimo te, vrni se, kar se je dogajalo v prejšnjih letih. V novih razmerah se bo vrnil zaradi "dobre" volje ali pa če bo s tem soglašal novi delodajalec," je dodatno pojasnil probleme pri novem načinu kadrovanja specializantov direktor ptujske bolnišnice, ki po njegovem vodi do kadrovskega siromašenja periferije.Tudi če je nekdo specializant mariborskega območja, ni nobene garancije, da bo prišel v ptujsko bolnišnico, ker je na tem območju več zdravstvenih zavodov, ki ga potrebujejo. Na srečo pa ptujska bolnišnica nima tako velikih težav pri negovalnem kadru, kot ga imajo druge. Ministra Andreja Bručana so že opozorili na ta problem, obljubil je, da bo zadevo preučil in tudi ukrepal, če bo potrebno.
Ptuj • O avtoprevozniški problematiki
Problemi v prevozništvu se kopičijo
Sekcija za promet je še vedno najštevilčnejša sekcija pri OOZ Ptuj, šteje 219 članov. Predsednik sekcije Slavko Šega, ki je tudi podpredsednik OOZ Ptuj, je povedal, da je upad v glavnem posledica vstopa Slovenije v EU, nekaj obrtnikov avtoprevoznikov se je upokojilo, podmladka pa ni.
Leta 2002 jih je bilo še 253, v letu 2003 se je število ustavilo pri 245, v letu 2004 jih je bilo ob koncu leta 243, trenutno jih je 219. Upad števila avtoprevoznikov pa še ne pomeni kvalitetnega upada, vozil je več, in to kvalitetnih, manj je voznikov. V najboljših časih je imela ptujska sekcija za prevoz čez 300 članov. To je bilo v časih, ko so se podjetja odločala za izločitev prevozov iz redne dejavnosti podjetij. Največji problem na območju delovanja sekcije za promet OOZ Ptuj je v tem, poudarja Šega, da si člani medsebojno močno konkurirajo, s tem pa zbijajo cene na raven, ki več ne pokriva niti lastne cene. Da bi izboljšali delo sekcije, so nekateri zahtevali, da se izvede anketa, na podlagi katere bi lahko prišli do argumentiranih zaključkov in usmeritev za delo, v katerem bi se videla večina. Žal se je anketa izjalovila, od 223 poslanih vprašalnikov jih je bilo vrnjenih le 14 ali okrog 6,3 odstotka. To lahko tudi pomeni, da izboljšave pri delu sekcije niso potrebne. Pet jih je delo sekcije ocenilo kot dobro, eden kot zelo dobro, kot zadovoljivo dva, eden pa je bil mnenja, da ima sekcija zelo dobrega predsednika in slabe sodelavce iz UO sekcije. Pri predlogih za boljše delovanje sta bila dva za to, da se nedelovne člane
zamenja, dva pa za to, da se med člani razčistijo medsebojni odnosi. Najbolj so člani, trinajst od štirinajstih anketirancev, podprli potrebo po strokovnem izobraževanju, prav tako so z enakim številom glasov podprli organizacijo strokovnih ekskurzij, od tega je bilo največ predlogov za ogled avtomobilskih in drugih sejmov.
Parkirišča so še vedno problem
Že tri leta si avtoprevozniki prizadevajo, da bi »parkirišče« izločili iz sedmih pogojev za pridobitev avtoprevozni-ške licence. V EU so za pridobitev licence potrebni samo trije pogoji. Gre tudi za to, da nihče ne nadzira ali ima nekdo urejeno lastno parkirišče ali v najemu, pomembno je le, da ima licenco. Tisti, ki so pohiteli z izgradnjo parkirišča, seveda nasprotujejo temu, da bi parkirišče izločili kot pogoj za pridobitev licence. Za nekatere najemne pogodbe za parkirišče je že mogoče reči, da so zgolj navidezne. Najemodajalci so ponekod sklenili toliko pogodb, da če bi vsi prevozniki naenkrat parkirali na teh mestih, bi nekateri ostali brez njih. V teh primerih gre gotovo za zelo dober posel. V danih razmerah so parkirišča nujno zlo,
da se pridobi licenca, kakšno pa je parkiranje v praksi, pa se tako in tako ve. Parkirišče naj bo v resnici parkirišče, namenjeno parkiranju, ne pa tako, kot je sedaj, da je samo pogoj za pridobitev licence, meni večina slovenskih avto-prevoznikov.
Slovenski prevozniki so v zadnjem času nezadovoljni tudi zaradi previsokih denarnih kazni, ki izhajajo iz zakona o cestnem prometu, pri pripravi katerega so bili izločeni. Na vlado so letos slovenski obrtniki naslovili 115 zahtev, lani jih je bilo 68, od tega jih je bilo šest rešenih v celoti, osem pa delno, med njimi tudi pavšalna obdavčitev. Letošnje zahteve je Obrtna zbornica Slovenije združila v deset sklepov, sedmi pod naslovom Za večjo konkurenčnost slovenskih cestnih prevoznikov je v celoti namenjen razreševanju avtoprevozniške problematike. V zakonu o varnosti cestnega prometa zahtevajo ločevanje kazenskih točk po kategorijah in znižanje kazni za manjše kršitve glede trajanja vožnje, počitka in odmora. Slavko Šega je v pogovoru za Štajerski tednik posebej izpostavil nekatere najbolj vpijoče primere nesmiselnega kaznovanja po novem zakonu o cestnem prometu. Tako je na primer voznik avtobusa, ki prevaža šolske otroke, če
-iCEsm
Ce voznik avtobusa ne izpostavi table za prevoz šolskih otrok, ko jih zakonodaji 50 tisoč kazni, pravna oseba pa 2 milijona tolarjev.
Foto: Črtomir Goznik
prevaža, plača po sedaj veljavni
ne izpostavi table za prevoz šolskih otrok, kaznovan s 50 tisoč tolarji kazni, pravna oseba z dvema milijonoma tolarjev. Tabla, če je ali ni, v nobenem primeru ne vpliva na varnost prevoza ali zelo malo. Če pa je voznik avtobusa, ki prevaža otroke, pod vplivom alkohola do 0,1 je kaznovan z 20 tisoč tolarji kazni in tremi pikami. Za prekoračitev ur vožnje vozniku grozi 50 tisoč tolarjev kazni, pravni osebi dva milijona tolarjev, pri neopravljenem tehničnem
Ptuj • Nova KBM približuje svoje storitve
V Era centru tudi banka
25. aprila je bila v Era centru na Ptuju krajša slovesnost ob odprtju novih sodobnih bančnih prostorov Poslovalnice Rogoznica, ki je do preselitve 15 let delala kot Agencija Nova vas v prostorih Mercatorja.
Zbrane je nagovoril direktor ptujske podružnice Nove KBM,d. d., Vlado Vadlja. Po-
vedal je, da dosedanji prostori agencije Nova vas, ki se sedaj imenuje Poslovalnica
Rogoznica, niso več zadovoljevali bančnih standardov in varnostnih zahtev, prav
Foto: Črtomir Goznik
V Era centru poslej tudi bančne storitve. Na fotografiji kolektiv Poslovalnice Rogoznice z direktorjem ptujske podružnice Nove KBM, d. d., Vladom Vadljo (tretji z leve) in njegovo pomočnico Cvetko Gobec (druga z leve).
tako niso zagotavljali kakovostnega počutja strank, ki so prihajale v agencijo zaradi najrazličnejših bančnih storitev. V novih prostorih se bodo tako stranke kot zaposleni zagotovo dobro počutili. V imenu uprave Nove KBM, d. d., je govoril Vaso Koman. Povedal je, da v okviru sprejete strategije postopoma urejajo tudi prostore več kot 70 agencij in ekspozitur ter jih prilagajajo novih zahtevam bančnega servisa. Komitentom jih približujejo ne samo z obnovo, temveč tudi s približevanjem v okolje, kjer se najpogosteje zadržujejo in opravljajo večino svojih poslov. V novi poslovalnici opravljajo vse bančne posle za fizične osebe in tudi za samostojne podjetnike. V njej se za komitente trudijo Slavica Gaiser, Anica Čuš, Peter Lugarič in vodja Kristina Hauptman.
MG
pregledu je za pravno osebo kazen 1,2 milijona tolarjev, za voznika 500 tisoč tolarjev. Po predlogu iz pogajanj naj bi se pri vseh omenjenih kaznih brisala ena ničla. Potrebno pa bo spremeniti tudi zakon o prevoznih pogodbah, zakon o prevozih v cestnem prometu in zakon o obveznih zavarovanjih v prometu, da bi lahko zagotovili večjo konkurenčnost slovenskih cestnih prevoznikov. Spremembe so nujne zaradi uskladitve z evropsko regulativo in mednarodnimi konvencijami.
Nelojalna
konkurenca prihaja iz Slovaške
"Slovenski prevozniki želimo samo primerljive pogoje z EU, tudi pri kaznih, ničesar drugega," poudarja Slavko Šega. Kazni naj bi se znižale, pogajanja so dala nekaj pozitivnih rezultatov, zdaj čakajo, da se realizirajo dogovori. Brez dvoma pa bi bili prevozniki uspešnejši, če bi bili enotni, tako pa so razdeljeni med več organizacij GIZ Transporta, Obrtno zbornico, Gospodarsko zbornico, SAS.
Dela imajo slovenski prevozniki dovolj, primanjkuje pa voznikov, ker se je število vozil iz znanih razlogov povečalo. Nekateri prevozniki zato najemajo slovaške voznike, ki delajo za 600 evrov mesečno, kar nekateri s pridom izkoriščajo, slovenski vozniki za okrog 1600 evrov mesečno. Prevozniki ne morejo zaposlovati ne študentov, ne penzionistov, po tem se razlikujejo od drugih dejavnosti, gre za dejavnost, ki kot edina ne pozna podjemne pogodbe. Več je tudi dela na terenu, ker slovenski prevozniki vse pogosteje delajo tudi v tujini. Od prvega januarja letos plačujejo v Nemčiji tudi cestno takso, ki je v ceniku ne morejo uveljaviti, ker sicer ne bi bili več konkurenčni. Hude
ure jim je povzročilo tudi ministrstvo za promet, ki lani prvega maja ni obvestilo ministrstva za promet Hrvaške, da prevozniki, ki niso člani EU, ne bodo mogli več voziti iz Slovenije z dovolilnicami za tretje države v območja EU, razen s CEMT dovolilnicami. Ministrstvo za finance pa je letos ugotovilo, da to ni možno in zaustavilo hrvaške prevoznike, ki so izvajali prevoze z dovolilnicami za tretje države, Hrvatje so žogico vrnili in slovenskim prevoznikom prepovedali prevoz z dovolilnicami za tretje države v Hrvaško ali iz nje, zaradi tega so nastale dodatne težave pri tistih slovenskih prevoznikih, ki so bili vezani na hrvaško tržišče. Hrvaška in slovenska zaplet rešujeta počasi, zadnji pogovori so bili neuspešni, z njimi bodo ponovno nadaljevali čez dva meseca.
Le malica za dan terenskega dela, ne pa tudi dnevnica
Prevozniški kruh je zadnje čase vse bolj grenak, tudi zaradi uredbe o višini povračil stroškov, je povedal strokovni sodelavec OOZ Ptuj Boris Repič. Tistemu, ki ima delo na terenu, če se vrne isti dan, ne pripada več dnevnica v višini 3600 tolarjev za pokrivanje stroškov prehrane, temveč le malica v znesku 1200 tolarjev. Pomeni, da vozniku, ki pelje otroke na strokovno ekskurzijo v Ljubljano in se vrača po pretečenih dvanajstih urah, ne pripada dnevnica, temveč samo malica, nasprotno pa spremljevalcu otrok pritiče. Tudi iz tega se vidi, da je prevozništvo na udaru na vseh mogočih področjih, udarjajo ga kazni, višina povračil, nezmožnost zaposlovanja, kot da ga ima nekdo namen uničiti, med drugim še ugotavlja Slavko Šega.
MG
Ptuj • Tiskovna konferenca SDS
Volilne obljube uresničujejo
Pobudo za tiskovno konferenco je dal poslanec DZ Branko Marinič, ki pa se je žal zaradi petkove izredne seje DZ ni mogel udeležiti. Z nekaterimi odgovori, ki zadevajo lokalno skupnost, sta zato postregla državna sekretarja Miroslav Luci in Franc Pukšič. Miroslav Luci ocenjuje, da je dobro, da sta na teh položajih, vsaj pri njem je tako, saj lahko sproti sledi, kar se dogaja na vladi in kaj bo prihajalo v parlament. Redne tiskovne konference na Ptuju so ena izmed predvolilnih obljub vseh treh.
»Moja naloga je koordinacija dela med koalicijskimi poslanskimi skupinami. Pripravil sem protokol za koordinirano delo teh skupin, da prihaja res do usklajenega delovanja. V nekaterih projektih, o katerih bo parlament šele razpravljal, kot je sprememba ustave zaradi regionalizma, bom poskušal najti pot tudi do opozicije in z njo najti neko povezavo pri projektih, ki zahtevajo večjo podporo, kot jo ima vladajoča koalicija. Z delom sem zadovoljen, ker se projekti, ki smo jih v času volitev navajali, izvajajo,« je uvodoma povedal Miroslav Luci, zatem pa govoril o tistih projektih, ki zadevajo lokal-
no skupnost, ki so že tik pred realizacijo oziroma so potrjeni. Glede same vlade pa je povedal, da skuša zavladati ne samo na papirju, temveč tudi v operativi, zato so potrebni nekateri ukrepi. Po javnom-nenjskih raziskavah ima še vedno visoko podporo.
Odgovor Maribora presenetil, ne pa odvrnil
Pri osnovnošolskem programu so zajete vse investicije z območja Ptuja, že v torek na dopisni seji ali v četrtek na redni seji bo prišlo do prenosa dela vojašnice z
ministrstva za kulturo na ministrstvo za šolstvo in šport ter zatem direktno na Šolski center na Ptuju, da bodo lahko prešli na enoizmenski pouk. To bo opravljeno v dogovoru z lokalno skupnostjo, ker, kot poudarja Miroslav Luci, ne delajo nič mimo lokalne skupnosti. Kar zadeva preselitev srednjih kmetijskih šol in univerzitetnega študija kmetijstva na Ptuj, bodo s pogovori nadaljevali. S srednjo šolo in univerzo bodo poskušali priti do dogovorov, ki bi bili optimalni za srednje in visoko šolstvo v Podravju, pri čemer ne bodo reagirali na razna pisanja po časopisih, čeprav jih pre-
seneča odklonilno stališče Maribora. Vlada je sprejela sklep k predlogu letnega finančnega načrta za uresničevanje programov po zakonu o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi (t. i. kulturni tolar). Ptuj je v tem predlogu zajet na več področjih. Staro mestno jedro bo iz tega naslova prejelo 20 milijonov tolarjev, minoritski samostan prav tako 20 milijonov, nekdanji zapori v Prešernovi 9 milijonov, 40 milijonov tolarjev pa je namenjenih za dokončanje investicije v nekdanjo grajsko konjušnico. V investicijskem delu pa gre za nekoliko manj denarja, 17 milijonov je
Foto: Črtomir Goznik
Franc Pukšič in Miroslav Luci sta na tiskovni konferenci na Ptuju, 22. aprila, predstavila uresničevanje nekaterih projektov, ki zadevajo Ptujsko.
predvidenih za investicijo v obnovo ptujskega gledališča, tudi v letu 2006 naj bi pridobili toliko denarja. Vlada je v prejšnjem tednu sprejela predlog investicij za izgradnjo avtocest v RS, v katerem je tudi ptujski most, ki je po Lucijevem mnenju še vedno le začasna rešitev, ki bo delno rešila le prometno zagato mesta. Največja aktivnost pa trenutno poteka na prostorski umestitvi in pridobivanju soglasij za cesto Ptuj-Markov-ci, na katero naj bi se stroji preselili takoj, ko bo končana navezovalna cesta in izgradnja novega mostu. Pogovori še potekajo z ornitologi, ki imajo določene zahteve. Načrtujejo, da bi se gradnja pričela jeseni 2006, po končani gradnji navezovalne ceste in Puhovega mostu. Miroslav Luci in Branko Marinič pa se precej trudita tudi pri projektu izgradnje avtoceste Draženci-Gruškovje, saj je varianta, ki jo ima Dars, nerealna. Če bo cesta prišla samo do Dražencev, nismo rešili nič, zastoji se bodo še povečevali, poudarja Luci. Tudi v mestni občini Ptuj je nekaj cest, ki že dolgo čakajo na ureditev. V ospredju Lucijeve in Mariničeve skrbi sta še cesti v Grajeni in v Podvincih, realizacija je predvidena v letu 2007.
Prijave občin spekulativne
Franc Pukšič kot državni sekretar v kabinetu predsednika vlade vodi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki razpolaga z letnim proračunom v višini ene milijarde 600 milijonov tolarjev. Pri delitvi sredstev prihaja se-
daj do določenih sprememb, do Pukšičevega prihoda so krovne organizacije, dve v Italiji in dve v Avstriji, pobrale 98 odstotkov teh sredstev in so jih tudi delile naprej. To pa je bilo v nasprotju s predpisi. Namesto štirih podpisanih pogodb jih bo po novem 800. V okviru dela urada je en segment posvečen tudi gospodarskemu sodelovanju s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Veliko pozornosti v uradu posvečajo tudi iskanju rešitev za kreditojemalce, ki so najeli kredite pri SIB banki, saj večina prihaja ravno iz Slovenskih goric. Franc Pukšič se še vedno ob ponedeljkih srečuje s svojimi občani kot tudi občani drugih območij.
Na petkovi tiskovni konferenci na Ptuju je bilo govora tudi o lokaciji odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke. Franc Pukšič je prijave občin za lokacijo iz SV Slovenije ocenil kot zgolj špe-kulativne. Po njegovem lahko Slovenske gorice in Haloze iščejo prihodnost le v turizmu, vinogradništvu, rekreaciji, zato odlagališče radioaktivnih odpadkov ne sodi na to območje. Referendum, če bi do njega prišlo, ne more biti razpisan samo za eno občino, temveč celotno območje UE Ptuj, ker bi zaradi negativnih posledic takšne odločitve trpelo širše območje. Miroslav Luci pa je glede odlagališča povedal, da bi lahko bilo tudi v Halozah ali Slovenskih goricah, če bi ustrezalo najvišjim standardom varnosti. Pri tem je navedel francosko vinogradniško pokrajino Cham-pagno, kjer se nahajajo največja francoska odlagališča radioaktivnih odpadkov.
MG
Ljutomer • Delo Upravne enote v lanskem letu
Obravnavali 11.000 upravnih zadev
Upravna enota (UE) Ljutomer deluje na območju občin Križevci, Ljutomer, Razkrižje in Veržej. Območje meri 178 kvadratnih metrov, na njem živi 19.000 prebivalcev v 5508 gospodinjstvih, za katere v UE Ljutomer letno obravnavajo okoli 11.000 upravnih zadev.
dov ter vrnjena odškodnina ni nekaj čez takratnih 24 miv obliki obveznic Slovenske lijonov nemških mark. odškodninske družbe v viši-	Miha Šoštarič
Poleg številnih služb, ki delujejo v okviru UE v občinski stavbi v Ljutomeru, ima UE Ljutomer organizirano poslovanje še v štirih krajevnih uradih, in sicer v Križevcih, Mali Nedelji, Raz-križju in Veržeju. V ljutomerski UE je zaposlenih 33 oseb, od tega 30 za nedoločen čas. Izobrazbena struktura zaposlenih je 13 uslužbencev z univerzitetno ali visoko izobrazbo, pet z višjo ter 12 s srednjo. »V lanskem letu se je v naši UE glede na leto 2003 zmanjšalo število skrajšanih
postopkov, in sicer za 28,8 odstotka, prav tako pa se je za 18,8 odstotka zmanjšalo tudi število ugotovitvenih. Skupno beležimo tako 25,5 odstotka manj zadev. Upad števila skrajšanih ugotovitvenih postopkov beležimo predvsem na področju prometa, in sicer zaradi spremenjene zakonodaje o varnosti v cestnem prometu," je o delu v lanskem letu spregovoril načelnik UE Ljutomer Tomislav Nemec ter dodal: "Število nerešenih zadev se je ob koncu leta 2004 zmanj-
šalo z 80 v letu 2003 na 63 v letu 2004, kar predstavlja 0,6 odstotka vseh zadev. Delovni cilj UE Ljutomer je bil tako dosežen, saj smo število nerešenih zadev na koncu leta zmanjšali večinoma le na tiste zadeve, ki so bile vložene v mesecu decembru. Ocenjujemo, da smo v zadnjih letih tako odpravili vse zaostanke in zadeve rešujemo sproti. Glede hitrosti reševanja zadev ugotavljamo, da je bilo izmed vseh zadev 98,6 odstotka rešenih v zakonitem roku, pri posebnih
ugotovitvenih postopkih pa je bilo 96,5 odstotka zadev rešenih v roku, kar je bilo v skladu s pričakovanji."
Na področju denacionalizacije je bilo do 19. aprila 2005 na UE Ljutomer vloženih 544 zadev, od tega jih je bilo 517 pravnomočno zaključenih. Med nerešenimi zadevami na tem področju jih je 13 v reševanju na prvi stopnji, dve vloženi pritožbi in 12 sproženih upravnih sporov. V naravi je bilo vrnjeno okoli 1181 hektarjev kmetijskih zemljišč in goz-
Tomislav Nemec - načelnik Upravne enote Ljutomer
Ptuj • Se o umetni travi
Pripravljene rešitve v duhu potreb
V Mestni hiši na Ptuju, kjer so skušali v največji meri prisluhniti potrebam na osnovnošolskem in športnem področju v mestni občini Ptuj, ne razumejo reakcij, ki se sedaj dogajajo ob umeščanju igrišča z umetno travo pri OŠ Mladika. Svetniki, ki so še včeraj zahtevali takojšnje ukrepanje pri reševanju prostorske problematike na področju osnovnih šol in športa, danes vidijo hudiča v umetni travi. Pri ptujskem županu smo iskali še dodatna pojasnila v zvezi z omenjeno in drugimi investicijami, ki so potreba tega okolja in so se zanje zavzeli tudi svetniki mestnega sveta, zdaj pa jim, vsaj nekaterim, nasprotujejo.
"Zadnje popolnoma dvoumne razprave nekaterih svetnic in svetnikov, povezane z urejanjem ptujskega športnega in osnovnošolskega kompleksa na Žnidari-čevem nabrežju, me počasi spravljajo do tega, da bom verjetno potreben kakšne medicinske obdelave. Kako si namreč razlagati, da smo na številnih sejah mestnega sveta, odborih, komisijah in strokovnih službah skupno ugotovili, da je za našo mladino potrebno nekaj storiti. Vsi sodelujoči so enoglasno vpili, da moramo nemudoma zgraditi ves osnovnošolski prostor, ker smo menda edini v Sloveniji, ki nimamo pogojev za devetletno šolanje. Ta isti zbor je enoglasno ugotavljal, da se naša mladina opija, razbija staro mestno jedro in drogira, ker si v prostem času nima kaj početi. Vse te ugotovitve so prinesli v mojo pisarno in zahtevali hitre ukrepe in rešitve," je uvodoma povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan, ko smo se še zanimali o najnovejših zapletih okrog gradnje igrišča z umetno travo pri OŠ Mladika na Ptuja.
Št. tednik: Kako ste reagirali na vse te zahteve?
Dr. Š. Čelan: "Ko sem na eni strani pogledal zahteve
Foto: Črtomir Goznik
Umetna ali naravna - to je zdaj vprašanje ...
in na drugi strani predvsem finančne možnosti našega obubožanega proračuna, me je prenekatero noč tlačila nočna mora. Ostali sta mi dve možnosti. Po prvi bi se lahko izgovarjal, da za rešitev teh potreb preprosto ni realnih možnosti in predlaga-teljam naložil, naj jih poskušajo sami poiskati. Ker pa se zavedam, da je županovanje
vendarle predvsem odgovornost za izvajanje in ne prelaganje nalog, smo se s sodelavci lotili aktivnega iskanja rešitev za nastale probleme. Naša skupna ugotovitev je bila, da moramo zagotoviti finančna sredstva za prilagajanje osnovnih šol devetletki, hkrati pa moramo poskrbeti tudi za tiste investicije, ki bodo mlade zaposlovale v
prostem času. Pri iskanju rešitev smo upoštevali domače in mednarodne izkušnje. Ker nam je na obeh področjih zmanjkalo lastnih sredstev, smo jih poiskali pri tistih, ki ga imajo. Za izgradnjo osnovnih pri bankah, kljub mnogim pomislekom glede tovrstnega načina financiranja. Osebno pa sem mnenja, da se šole vendarle gradijo vsaj
za naslednjih petdeset let in da ni pravično, če bi ves denar morala zagotoviti samo ena generacija. Delitev dolga med več generacij je zanesljivo pravičnejša."
Št. tednik: Podoben "model" reševanja problematike pomanjkanja športnih površin ste izbrali tudi na področju izgradnje športnih objektov?
Dr. Š. Čelan: "Da. Dobre prakse v evropskem prostoru so namreč pokazale, da je ravno ukvarjanje s športom tisti najučinkovitejši ukrep, ki mladega človeka odvrača od različnih oblik nereda. Najbolj znani tovrstni svetovni projekt nosi naslov S športom proti drogi. Pri načrtovanju izgradnje športnih objektov smo izhajali iz načela, da jih ne gradimo samo za potrebe enega kluba ali ene športne panoge. Zato smo povsod predvideli takšne rešitve, ki bodo pokrile čim več različnih interesov. Tribuna na mestnem stadionu bo zgrajena tako, da bo pod njo pokrita atletska steza. Ob slačilnicah bodo zgrajeni številni vadbeni prostori za atletiko, gimnastiko in podobno. Podobna razmišljanja so nas vodila pri umeščanju igrišča z umetno travo v neposredni bližini mestnega stadiona in OŠ Mladika. Ta objekt bo prvenstveno namenjen mladim kategorijam športnikov. V dopoldanskem času ga bo za svoje potrebe lahko uporabljala OŠ Mladika. Na tem igrišču bodo ob športnih aktivnostih lahko izvajali tudi druge izobraževalne vsebine. Največ pa bo to igrišče doprineslo v zimskih časih, ko številni domači in tuji klubi iščejo ustrezne objekte za priprave. Z izgradnjo hotela v Termah, idealnimi tereni ob
ptujskem jezeru in prenovljenimi objekti na Mestnem stadionu naše mesto pridobiva čudovite pogoje za tovrstno ponudbo, ki med drugim prinaša tudi lepe vsote denarja.
Podobno pa smo se lotili tudi reševanja pomanjkanja pokritih športnih površin. Ponudba za izgradnjo večnamenske športne dvorane, ki smo jo prejeli s strani zasebnega podjetja KIH, je vzbudila dovolj zanimanja, da smo pripravili idejna izhodišča. Tudi tukaj smo od investitorja zahtevali, da mora objekt zadovoljevati različnim kategorijam športnikov. V dopoldanskem času pa mora biti izključno namenjen potrebam osnovne šole Mladika. Investitor je zagotovil, da bodo vsi zahtevani pogoji tudi izpolnjeni."
Št. tednik: Kakšen je vložek Mestne občine Ptuj pri investicijah v umetno travo in za večnamensko športno dvorano?
Dr. Š. Čelan: "Mestna občina vlaga v igrišče z umetno travo in večnamensko dvorano zgolj svoja zemljišča, za katera bo izdala zgolj stavbni pravici. Kot lastnica zemljišč pa se bo v prihodnosti vedno lahko odločala o nadaljnji usodi obeh površin. Finančna sredstva za izgradnjo obeh objektov pa prispevajo drugi financerji.
Z izgradnjo telovadnic v OŠ Olge Meglič in OŠ Ljudski vrt, večnamenske dvorane ob OŠ Mladika, izgradnjo igrišča z umetno travo in dokončno preureditvijo tribun na mestnem stadionu bo naše mesto pridobilo toliko športnih površin, kot jih ni imelo nikoli v svoji zgodovini. Nasprotovanje takim prizadevanjem bi lahko poimenovali Z drogami proti športu."
MG
Ptuj • Jurjev sejem
Hit so bile dišeče jagode iz Španije
Ptuj je v soboto doživel prvega od svojih letošnjih tradicionalnih sejmov, Jurjevega.
Letošnji je bil nekaj posebnega, tudi zaradi Jurjeve tržnice, s katero je društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj poskušalo oživiti duh srednjeveškega Ptuja. Obujanje in ohranjanje srednjeveške tradicije je tudi osnovni namen delovanja društva. Obiskovalcev in kupcev na njej ni manjka-
lo. V že tradicionalnem delu Jurjevega sejma pa ni bilo nič takšnega, kar ne bi že videli na prejšnjih sejmih. Daleč največ je bilo prodajalcev cenenega tekstila in suhorobar-jev, največji prodajni hit pa so bile dišeče jagode iz Španije. Lepo vreme je na Ptuj v soboto privabilo veliko število
prodajalcev, sicer manj kot v prejšnjih letih, manjši drenj je bil tudi pri obiskovalcih, tudi zato, ker ob sobotah avtobusi vozijo redkeje na Ptuj. Od organizatorjev bi človek pričakoval, da bi pomislili tudi na to, ko so se odločili za sobotni datum sejma.
MG
Mlade je bolj kot Jurjev sejem zanimala Jurjeva tržnica.
Foto: Črtomir Goznik
Breg • O upravljanju Doma krajanov
Brez soglasja četrti prodaje ne bo
17. seja sveta MČ Breg, ki je bila 20. aprila, je potekala v razširjeni sestavi. Članom sveta so se pridružili predsednik Društva upokojencev Turnišče Jože Milošič, tajnica Katica Anžel in predsednik NO Jakob Knez ter predsednik PGD Turnišče Jurij Klep in poveljnik Ivan Stopajnik, iz mestne občine pa je sodeloval vodja oddelka za splošne zadeve mag. Janez Merc.
Zaradi upravljanja in uporabe Doma krajanov Turnišče so v Društvu upokojencev in v PGD Turnišče napisali dopis oziroma pobudo za sklic zbora krajanov. Pobuda, zbrali so več kot sto podpisov, je bila napisana pomanjkljivo, zato bi jo bilo potrebno dopolniti, vendar se po razpravi za to niso odločili. Kot je znano, je Dom krajanov Turnišče uradno last Mestne občine Ptuj, tako je sklenilo tudi sodišče, čeprav so v mestni četrti, sta povedala Janez Rožmarin in Franc Štrucl, poskušali na vse načine dokazovati, da je last občanov oziroma tistih, ki so ga gradili. Pobudo za sklic zbora krajanov so v DU in PGD oblikovali predvsem zaradi govoric, da naj bi se nekaj prodalo. Franc Štrucl je zagotovil, da ni bilo s konkretnim kupcem (Polje) nobenih dogovorov o prodaji. Dom krajanov bodo tudi v bodoče koristili tako kot doslej, v odlok, ki naj bi ga v zvezi z upravljanjem domov sprejela
Mestna občina Ptuj, pa mora biti dosledno zapisano, da nobena odtujitev (prodaja doma) ni mogoča, če s tem ne soglaša četrtni svet. V primeru mestne četrti Breg naj bo to zapisano za oba domova, na Turnišču in na Bregu. Vprašanje lastnine domov, ki ob sprejemanju statuta ni bilo urejeno, naj bi se sedaj
s spremembami statuta mestne občine uredilo v vseh četrtih mestne občine Ptuj, za to bo moralo glasovati dve tretjini mestnih svetnikov. Na Turnišču pa ostaja odprta še lastnina gasilskega doma, ker ni nobenih papirjev. Brez njih pa ni mogoče nič narediti, zato jih bodo še naprej iskali.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Dom krajanov Turnišče so zgradili občani, zdaj je v lasti občine, mestna četrt pa z njim upravlja.
Ptuj • Ob dnevu upora slovenskega naroda
Zmaga nad fašizmom - civilizacijsko dejanje
Pri Lackovi domačiji v Novi vasi je 27. aprila potekala tradicionalna prireditev ob dnevu upora slovenskega naroda. Pripravila sta jo mestna občina Ptuj in Območno združenje borcev in udeležencev NOB Ptuj v sodelovanju z Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo, Policijskim veteranskim društvom Sever Maribor in Klubom brigadirjev MDA Ptuj. Slavnostni govornik je bil Tone Poljšak, član glavnega odbora ZZB NOB Slovenije.
»Veliko simbolno dejanje je že to, da smo se letos na državni praznik, dan upora, zbrali na Lackovi domačiji. Lacko je s svojim pogumom kot eden prvih partizanov v tem delu Slovenije in s svojo tragično žrtvijo iz posameznika prerasel v zgodovinsko osebnost in v simbol, ki ima še danes svojo sporočilnost,« je uvodoma povedal Tone Poljšak. V nadaljevanju se je dotaknil vseh tistih v Sloveniji, med njimi so vidni politični delavci in drugi javni delavci, ki dvomijo v osvobodilni karakter zmage nad fašizmom in nacizmom, ki je tudi prvorazredno civilizacijsko dejanje. Priče smo celo poskusom opustitve ali zmanjšanja vrednostnih posebnosti simbolov, pod katerimi smo si priborili
svobodo. »Nekaterim so v napoto prav vsi, od likovnih, kot je peterokraka rdeča zvezda, pa vse do državno opredeljenih praznikov, kot je 27. april, dan upora. Za ta dan in njegovo umestitev v zavest mladih pokolenj se naenkrat iščejo drugi datumi in druga dejanja in ne 27. april 1941, ko je bila ustanovljena OF slovenskega naroda, ki je organizirala in vodila naš boj proti okupatorju ter nas s tem uvedla tudi v krog zmagovitih sil in pomemben del proti-hitlerjevske koalicije.« Borci in vojni invalidi ter njihove organizacije pa so ogorčeni tudi zaradi izmišljenih in po-tvorjenih številk o t. i. bajnih pokojninah ter invalidninah ter zaradi odtegovanja državne dotacije za sofinanciranje
Foto: Črtomir Goznik
Slavnostni govornik je bil Tone Poljšak, član glavnega odbora ZZB NOB Slovenije.
programov splošnega pomena, ki jih izvajajo borčevske in organizacije vojnih invalidov, ker jih s tem želijo utišati, izriniti iz javnosti ter socialno in človeško ponižati in prikazati kot nekakšne parazite slovenske družbe. »Če se takšnim načinom urejanja javnih zadev ne bodo odpovedali, bo to zanje ne le dolgoročno, ampak že kaj kmalu tudi kratkoročno politično škodljivo, kar kažejo tudi javnomnenj-ske raziskave o vrednotenju Slovencev o stvareh iz naše polpretekle zgodovine,« je še povedal Tone Poljšak na osrednji prireditvi ob dnevu upora v mestni občini Ptuj.
Spomin na herojski čas ne sme zbledeti
V imenu mestne občine Ptuj je udeležence prireditve pozdravil župan dr. Štefan Celan. Povedal je, da so v mestni občini Ptuj pripravili bogat program prireditev v počastitev 60-letnice konca druge svetovne vojne, osvoboditve Ptuja in Evrope. Proslava 27. aprila, dneva upora slovenskega naroda, je zelo pomembna prireditev za slovenski narod, je poudaril. Vse po vrsti pa nosijo spomin v srcih na herojske čase, in ga prenašajo na mladi rod.
Letošnji praznik upora je minil Feliksa Bagarja, člo-
Lenart • Občni zbor društva za razvoj KRS
Kot je povedal predsednik društva Edi Golob, imajo v Lenartu urejeno lastništvo kabelskega sistema: lastnik je društvo. Pred dvema letoma so ustanovili družbo z omejeno odgovornostjo, ki skrbi za sistem. Upravni odbor društva je istočasno tudi nadzorni svet družbe KRS, d. o. o., Lenart. Društva ima 750 članov, od
tega jih ima priključen internet 333 ali 44,4 odstotka, kar pomeni, da je pokritost z internetom med najvišjimi v Sloveniji.
Kot je povedal direktor podjetja KRS, d. o. o., Lenart Evgen Udiljak, je lanski promet znašal dobrih 21 milijonov tolarjev. Ustvarili so tudi dobre 4 milijone tolarjev čistega dobička. Za investicije so v lanskem letu
V kulturnem programu so nastopili tudi rogisti Lovske zveze Ormož-Ptuj.
Lastništvo urejeno
V Lenartu so se na rednem letnem občnem zboru zbrali člani Društva za razvoj kabelsko-satelitsko-televizijskega sistema Lenart in pozitivno ocenili delo v minulem letu ter si zastavili program dela za letos.
Direktor podjetja KRS Lenart Evgen Udiljak (sedi) in predsednik društva Edi Golob
namenili 6,5 milijona tolarjev, s katerimi so zgradili del novega omrežja, del so ga posodobili, posodobili so tudi optično vozlišče. Vključeni so tudi v vse programe in projekte urejanja in opremljanja stavbnih zemljišč v Lenartu, s tem pa bodočim investitorjem nudijo možnost priključitve na kabelsko TV omrežje. Direktor Udiljak je tudi poudaril, da s sredstvi gospodarijo smotrno in zagotavljajo dolgoročni razvoj.
V letošnjem letu predvidevajo za investicije 11,6 milijona tolarjev. S temi sredstvi bodo širili in posodabljali omrežje, v prihodnjih letih ga bodo razširili proti Radehovi, kjer je predvidena nova stanovanjska gradnja. V investicijskih sredstvih je predvidena tudi zamenjava nekaterih dotrajanih naprav. Za investicije bodo najeli tudi kredit v višini 6 milijonov tolarjev.
Člane društva je tudi zanimalo, kakšne nagrade si delijo vodilni. Direktor Evgen Udiljak je poudaril, da v podjetju nimajo nobenega redno zaposlenega, saj s sredstvi ravnajo gospodarno. Vodilni prejemajo nagrade
veka, ki je bil pobudnik in organizator številnih prireditev na Ptujskem. Dva dni pred jubilejno prireditvijo je umrl. Stanko Lepej je spomnil, da je bil pred 35 leti pobudnik organiziranega pohoda po poteh Slovenjegoriške - Lackove čete in pred devetimi leti tudi pohoda po Poteh upora in prostovoljnega dela, od Lackove domačije do GD v Kicarju.
V kulturnem programu so nastopili rogisti Lovske zveze Ormož-Ptuj, kvintet
po pogodbi. Tako direktorju Udiljaku pripada 0,43 evra po naročniku ali 77.400 neto na mesec, računovodstvo za društvo in podjetje jih stane 0,70 evra po naročniku, kar znaša mesečno 126.000 tolarjev, stroški vzdrževanja znašajo 0,50 evra po naročniku ali 90.000 tolarjev mesečno, predsedniku društva pripada nagrada v višini 0,22 evra po naročniku ali 39.000 tolarjev mesečno in tajnici 0,16 evra ali 28.800 tolarjev na mesec. Sejnina nadzornega sveta pa znašajo 10.000 tolarjev neto. Potrdili so tudi 7,3-odstotno povišanje cene za priključek na mesec, ki po novem znaša 2.640 tolarjev.
Na občnem zboru je poročal tudi Silvo Lešnik, s. p., ki pripravlja lokalni program Televal TV. Povedal je, da je lani pripravil 4.200 minut lastnega programa, od tega je bilo 960 minut živih prenosov sej občinskega sveta, 360 minut je bilo namenjenih predstavitvam kandidatov za lanske državnozborske volitve. V ostalem programu so na televiziji Televal TV poročali o življenju in delu občanov občine Lenart in tudi širšega območja Slovenskih goric. Po besedah direktorja Evgena Udiljaka lokalnega programa ne sofinancirajo, saj bi to pomenilo povišanje obveznosti za naročnike, želijo pa si, da bi na lokalnem kanalu pripravljali več informativnih oddaj z lokalno tematiko.
Zmago Šalamun
DUR Rogoznica in recitatorji ptujske gimnazije. Z Lackove domačije so udeleženci prireditve, pridružili so se jim brigadirji s Ptujskega ter Laščani in Celjani, krenili na 9. tradicionalni pohod Po poteh upora in prostovoljnega dela v Kicar. Praznovanje 27. aprila, dneva upora slovenskega naroda, se je nadaljevalo s 7. brigadirskim praznikom, posvečenim 60-letnici pričetka prvih organiziranih oblik mladinskega in sindikalnega prostovolj-
nega dela pri obnovi Ptuja. Slavnostna govornica je bila Diana Bohak Sabath, članica Kluba brigadirjev in zgodovinarka. Jožica Gobec, Emil Prešeren, Franc Žinko, Branko Gartner in Marko Potočnik pa so prejeli brigadirska priznanja. V kulturnem programu so nastopili učenci OŠ Ljudski vrt in Moški pevski zbor KD Ro-goznica. Sledilo je družabno srečanje, ko so oživeli tudi številni spomini.
MG
G. Radgona • Čezmejno sodelovanje
Most čez Muro še letos
Občini Gornja Radgona na slovenski strani ter Halberain na avstrijski strani naj bi še letos dobili povezavo čez reko Muro. V okviru projekta čezmejnega sodelovanja bodo gradili "viseči" most, obe občini pa v teh dneh pospešeno pripravljata vso potrebno dokumentacijo.
Na minuli seji občinskega sveta občine Gornja Radgona so člani sveta potrdili odkup nekaterih zemljišč, za potrebe dovoza do novega mostu, Avstrijci pa so že projekte prilagodili naši veljavni zakonodaji. Pridobili so že tudi gradbeno dovoljenje in izbrali izvajalca. Vrednost omenjenega projekta je 160 milijonov tolarjev. Večji del sredstev bodo za projekt zagotovili Avstrijci, ki so dobili tudi nekaj denarja iz skladov Evropske unije, občina Gornja Radgona pa bo prispevala borih 3,5 milijona tolarjev ter sredstva, ki so potrebna za prilagoditev projekta po naši zakonodaji. »Naši partnerji iz sosednje Avstrije so zelo ogreti za čimprejšnjo realizacijo projekta in si želijo, da bi najpozneje do letošnjega avgusta objekt predali svojemu namenu. Sam most bo dolg okoli 150 metrov, zelo koristen pa bo za pešce in kolesarje. Samo v hotelih term Bad Radkersburg je povprečno dnevno stacionira-nih okoli 2000 gostov, ki veliko pešačijo in kolesarijo. Vsekakor pa bo most izjemno mnogo ko-
ristil tudi za razvoj turizma in splošni razvoj Apaške doline in radgonske občine, kajti uspešna realizacija tega projekta bi samo pospešila nekatere nove. Tako sosedje načrtujejo, da bi ravno v bližini novega mostu v nedoglednem času na naši strani gradili tudi golf igrišče in še nekatere druge turistične vsebine," je po srečanju z okrajnim glavarjem Bad Radkersbur-ga Alexandrom Majcnom dejal župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš. Temeljni kamen za novi most čez reko Muro bodo položili na predvečer obletnice vstopa Slovenije v Evropsko unijo, torej 30. aprila, ko naj bi se z ene na drugo stran reke popeljal s čolni in slovesnost opravili na obeh straneh državne meje, okrajni glavar Majcen pa je predlagal, da na novem mostu ne bi obstajal stalni policijski nadzor prehoda. Prepričan je namreč, da je dovolj, če poteka občasni policijski nadzor z ene ali druge strani državne meje, v nočnem času pa naj bi most z rampo zaprli na avstrijski strani.
Miha Šoštarič
Ptuj • Začetek sezone v Termah
Zaključek investicijskega ciklusa
23. aprila so v Termah Ptuju pričeli s poletno kopalno sezono, kljub temu da vreme za kopalce ni bilo ugodno.
Temu primeren je bil obisk v olimpijskem bazenu, ki so ga preizkušali le plavalci PK Olim-pija iz Ljubljane. Drugih junakov, ki bi se namočili, v mrzlem sobotnem dopoldnevu ni bilo. Tudi tobogani so samevali iz istega razloga. Več pa je bilo tistih, ki so prišli pogledat, kako potekajo obnovitvena dela v starem delu zunanjega kopališča, kje raste tudi nov velik otroški bazen, in v amfiteatru.
Tradicionalno, že tretjič zapored, so se na odprtje sezone pripeljali številni slovenski old-timerji, ki jih je organiziral mariborski klub oldtimerjev. Pred vhodom v ptujske Terme se je ustavilo okrog 70 starih avtomobilov in okrog 30 motorjev. Pozdravil jih je direktor Andrej Klasinc in se jim zahvalil za zvestobo.
V letošnji poletni kopalni sezoni pričakujejo rekorden obisk, lani so imeli prvič čez 300 tisoč obiskovalcev, tudi zato, ker v maju zaključujejo dveletni investicijski ciklus. V prvi fazi v letu 2003 so obnovili in razširili notranji termalni park, lani so razširili zunanji del s toboganom
Foto: Črtomir Goznik
V hladnem sobotnem dopoldnevu so v olimpijskem bazenu plavali le člani PK Olimpija iz Ljubljane.
in počasno reko ter največjim sistemom vodnih drč v Sloveniji, januarja letos pa so pričeli s kompletno preplastitvijo starega dela zunanjega kopališča na več kot 3500 m2 površin, kjer
Foto: Črtomir Goznik
Letos so se oldtimerji pripeljali z okrog 70 vozili in 30 motorji.
v bistvu gre za prvo takšno obnovo v dosedanjem 30-letnem obratovanju Term Ptuj. Dela bodo končali maja, ko bodo namenu predali tudi amfiteater z gostinskim delom, kjer bodo skozi celo poletje, od maja do konca septembra, potekale najrazličnejše prireditve na višjem kvalitetnem nivoju, ki tudi ne bodo tako hrupne, da bi bile moteče za okolje. V apartmajskem naselju postavljajo hišice, ki so novost v slovenskem prostoru, v prvi fazi jih bo enajst, do julija pa še novih 15, s čimer želijo obogatiti ponudbo za tranzitne goste. 11. aprila so pričeli z investicijo v novo, tretjo vrtino, vrtali bodo v globino 1500 metrov, kjer pričakujejo vodo s temperaturo okrog 55 stopinj Celzija in 8 litrov vode na sekundo. Vrtina je predhodnica novega hotela, s to vodo bodo delno ogrevali ves hotel in
Podlehnik • Pohodna pot je označena
Table do Janževe domačije
Od minule sobote naprej poti do Janževe domačije v osrčju podlehniškega hribovja ne bo več možno zgrešiti.
Takole so se prostovoljci Franc Drobnič, Stanko Zajšek, Franc Butolen, Stanko Prevolšek, Maks Vidovič, Jože Vaupotič in Lojze Merc nastavili pred objektiv, potem ko so uspešno postavili prvo usmerjevalno tablo proti Janževi domačiji.
bazensko vodo v njem. Gradnja hotela z 250 posteljami, kongresnim delom, novim zdravstvenim delom in velikim kopalnim kompleksom ter savnami je osrednji letošnji projekt Term Ptuj, začeli jo bodo oktobra.
Dan pred uradnim pričetkom poletne kopalne sezone je Terme Ptuj obiskal tudi minister za gospodarstvo RS mag. Andrej Vizjak. V celi zgodovini Term je bil to prvi obisk na tej ravni. Pomeni, da so postali zanimivi tudi za najvišji vodstveni in državni rang. »To je potrditev, da raste-mo, obljub pa tako in tako nismo pričakovali, pri vseh dosedanjih investicijah smo se zanašali na svoje lastne vire. Če pa bo prišel kakšen vir iz države, bo toliko bolj dobrodošel,« je ob obisku ministra med drugim povedal Andrej Klasinc.
MG
Predsednik turističnega društva (TD) Podlehnik Franc Drobnič je sobotno popoldne skupaj s še nekaj prostovoljci izrabil za postavitev lično izdelanih usmerjevalnih tabel, ki bodo popotnike zanesljivo pripeljale do najstarejše ohranjene domačije daleč naokoli. Prva tabla, pritrjena na obdelano leseno rogovilo
-	takšne pa so tudi vse ostale
-	vas bo pozdravila že nekaj metrov potem, ko boste zavili z magistralne ceste pred Motelom Podlehnik proti Gorci, potem pa vas bodo vodile po poti skozi Rodni Vrh in Strajno do Jablovca. »Postavili smo 12 usmerjevalnih tabel z zaporednimi številkami. Tako izdelava tabel z napisi kot njihova postavitev je rezultat prostovoljnega dela in dobre volje,« je povedal Drobnič. Označena pot je dolga približno 10 kilometrov, ob zmerni hoji pa je do cilja na Janževi domačiji, kjer vas bo pozdravil čudovit razgled, pa tudi kakšna osvežitev, približno tri ure. Pot je, kot je še povedal Drobnič, primerna tudi za kolesarje, tistim, ki niso ravno rekreativni navdušenci, pa lahko prišepnemo, da se je do cilja možno pripeljati tudi z avtomobilom.
In da ne pozabimo; sobotno dopoldne je bilo tudi v Pod-lehniku kot v številnih ostalih občinah, namenjeno čiščenju okolja.
Od tod in tam
Ormož • Razgrnjen načrt mesta
Po lanskem debaklu z nesprejetim lokacijskim načrtom za središče mesta Ormož, ko so svetniki zavrnili načrt, ker so mislili, da s tem lahko spremenijo lokacijo nove policijske postaje, je župan Vili Trofenik z javnim naznanilom ponovno obvestil lastnike nepremičnin na območju lokacijskega načrta za središče mesta Ormož, da je osnutek načrta za središče mesta Ormož javno razgrnjen.
Ogledati si ga je mogoče od 21. aprila do 23. maja v prostorih Občine Ormož. Javna razprava v zvezi z lokacijskim načrtom bo 11. maja ob 17. uri v prostorih gradu Ormož, vabljeni pa so vsi lastniki zemljišč na omenjenem območju. Morebitna mnenja in pripombe se lahko vpišejo v knjigo pripomb, ki se nahaja v prostorih Občine Ormož ali v pisni obliki posredujejo Občini Ormož do 22. maja.
Lokacijski načrt je izdelal ZEU - Družba za načrtovanje in inženiring, d. o. o., Murska Sobota.
vki
Vurberk • Avdicija 1. maja
Turistično društvo Vurberk v sodelovanju z glasbeno agencijo Geržina Videoton Maribor, RTV Slovenija regionalnim centrom Maribor, ZKP RTV Slovenija in dnevnikom Slovenske novice letos organizira že 14. festival narodno-zabavne glasbe Slovenije vokalno-instrumentalnih skupin z diatonič-no harmoniko ter dvo- in večglasnim petjem pod naslovom "Vurberk 2005". Festival bo v soboto, 18. junija, ob 19.45 na grajskem dvorišču v Vurberku. Letos se je prijavilo rekordno število ansamblov, od tega jih 25 zadovoljuje razpisanim pogojem. Žirija je pregledala poslani material in ansamble razvrstila v dve skupini. Na festival so bili neposredno sprejeti ansambli: Rubin, Novo mesto, Vitezi celjski, Celje, Vi-gred, Laško, Brežiški flosarji, Brežice, Navihanke, Laško, Modrijani, Dobrna, Zreška pomlad, Zreče, in Dvojčici z Janezom.
Zaradi velikega števila ansamblov je žirija 12 skupin povabila na predizbor, tako da bo v nedeljo, 1. maja, ob 15. uri v Podnanosu (na šolskem igrišču) izbor ansamblov za Vurberški festival. Prireditev bo vodil Boris Kopitar. Žirija pa bo izbrala predvidoma 6 ansamblov. Po prireditvi bo igral ansambel Plima, gledalci pa bodo izbrali najbolj všečni ansambel. V Podnanosu se bodo predstavile naslednje skupine: Spev, Velenje, Korenine, Novo mesto, Pogladič, Vojnik, Založnik, Vitanje, Novi spomini, Novo mesto, Ta pravi faloti, Šoštanj, Šum, Vuhred, Ceglar, Veliki Gaber, Zadnji trenutek, Ormož, Trio Slap, Rogaška Slatina, Zvone Krivec, Vitanje, in Jernej Kolar, Dolenja vas pri Artičah.
Fl
Ptuj • Gledališki seminar po območnem srečanju
V	soboto sta Območna izpostava sklada za kulturne dejavnosti ter Zveza kulturnih društev Ptuj pripravili zaključek po končanem območnem srečanju gledaliških skupin sptuj-skega območja. Ob tej priliki je potekal gledališki seminar, ki ga je vodila Branka Bezeljak Glazer. Pogovor o predstavah (Branka si je ogledala vse predstave) z analizo predstav so tokrat naredili skozi praktične vaje. Na osnovi predstav je selektorica tudi pripravila praktične vaje za pogovor. Velik problem je obvladovanje igralske tehnike in igralskih veščin in temu segmentu so na seminarju posvetili tudi največ pozornosti. Z improviziranjem so pripravili določene situacije, kjer so se predvsem ukvarjali z zavedanjem telesa, obvlado-vanjemprostora, z odnosom do vloge in dramske situacije.
Letos je bilo za srečanje prijavljenih in odigranih devet gledaliških predstav, ki so jih skupine v glavnem odigrale na svojih matičnih odrih. Kot nam je povedala Branka Bezeljak Glazer, je za letos značilno veliko mladih igralcev, med njimi tudi veliko zelo nadarjenih. Razveseljujoče je tudi, da vedno več mladih mentorjev prevzema skupine, kar kaže, da gledališka ustvarjalnost na Ptujskem ne bo zamrla. Posebej pa se bo z mentorji potrebno pogovoriti o repertoarju, letos so bile kar tri uprizoritve Moderndorferjeve drame Na kmetih. Sedaj je poplava komedij, na katere ima velik vpliv tako imenovano turbo gledališče.
Medobmočno srečanje odraslih gledaliških skupin bo letos v Ormožu.
Fl
Benedikt, Jurovski Dol • Medobmočna in območna revija
V	kulturnem domu v Benediktu je v petek, 15. aprila, potekala medobmočna revija lutkovnih skupin iz območja Ormoža, Ptuja, Slovenske Bistrice in Lenarta. Nastopilo je sedem skupin: Minke iz OŠ Minka Namestnik - Sonja Slovenska Bistrica (Babka pa jezik kaže), OŠ Ormož - starejši (Alberta išče ljubezen), Zg. Ložnica (Pohorske pravljice in bajke), Zvezdice iz OŠ Ljudski vrt (Goska Visokonoska in petelin Gizdalin), PD Ruda Sever iz Gorišnice (Kozlički in volk), Pika Lenart (Peter in volk) in Kurja lojtra iz KD Sv. Trojica (Rdeča kapica malo drugače). Predstave je strokovno spremljal državni selektor Matevž Gregorič.
V	soboto, 16. aprila, je v kulturnem domu v Jurovskem Dolu potekala območna revija otroških in odraslih folklornih skupin iz občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana, ki so jo organizatorji poimenovali "Si za ples? Sem za ples!". Nastopilo je šest folklornih skupin: otroška FS KD Benedikt, FS OŠ Cerkvenjak-Sv. Andraž, FS KUD Jože Lacko Cerkvenjak, FS KD Trojica od Sv. Trojice, FS KD Sv. Ana in FS KD Ivan Cankar Jurovski Dol. Revijo je strokovno spremljala NežkaJ^ubej.
Zmago Šalamun
Foto: SM
Markovci • Šesti občinski praznik
Občina številnih novogradenj
Markovčani so ta konec tedna z nedeljsko športno prireditvijo sklenili enotedensko praznovanje šestega občinskega praznika. V okviru letošnjega praznika občine Markovci so obeležili tudi dva visoka društvena jubileja - 70 let čebelarskega društva in 30 let ljudskih pevk Folklornega društva Markovci - pevci moškega pevskega zbora pa so s svojimi gosti, vokalno skupino Kor, zapeli na tradicionalnem spomladanskem koncertu.
Osrednja prireditev ob letošnjem prazniku občine Markovci je bila v prostorih kinodvorane v Markovcih minuli petek. Na svečanosti so nastopili številni domači kulturniki: moški in cerkveni pevski zbor, godba na pihala, osnovnošolci domače šole
in solistka Simona Meznarič, ki jo je spremljal Ernest Kokot.
Kot je na prireditvi poudaril markovski župan Franc Kekec, je najpomembnejša investicija minulega obdobja predaja namenu 2. faze obrtne cone Novi Jork, ki naj bi v bodoče pripo-
mogla k razvoju markovske občine. »V obdobju od zadnjega občinskega praznika smo namenu predali večnamensko dvorano Bukovci, v teku pa sta tudi gradnji gasilskih domov v Novi vasi in Markovcih. V Novi vasi pa pričenjamo z gradnjo vaške dvora-
Dobitnika občinskih priznanj Janez Majer (na levi) in pater Frančišek Obran (na aesni) v družbi z županom Francem Kekcem
Psičina • Kje bomo kopali gramoz za cesto?
ne. V Prvencih smo v minulem obdobju uredili športno igrišče, v Stojncih pa smo uspešno zaključili posodobitev javne razsvetljave in električnega omrežja. Poleg teh večjih investicij smo izvedli tudi nekaj manjših, ki so prav tako pomembne za razvoj naše občine,« je pojasnil župan Kekec in v nadaljevanju povedal, katere investicije čakajo občino Markovci v naslednjem obdobju. »Najpomembnejša investicija v letu 2005 je dvorana pri osnovni šoli Markovci. Upamo, da bomo z gradnjo lahko pričeli že junija ali julija. Med večje investicije pa zagotovo sodi tudi izgradnja kanalizacije v Zabovcih in Mar-kovcih. Po sprejemu rebalansa pa se nam je odprla še možnost za izgradnjo nove pokopališke vežice.«
Na petkovi slovesnosti je župan Franc Kekec podelil tudi občinska priznanja. Listino občine Markovci je prejel predsednik markovskega društva upokojencev Janez Majer, plaketa pa je bila podeljena patru Frančišku Obranu.
Mojca Zemljarič
Naravovarstveniki proti gramoznici!
Prav v čudnem položaju se je znašla Občina Ormož, ki je na 2. prostorski konferenci predstavila osnutke občinskega lokacijskega načrta za gramoznico Psičina in je skupaj z zasebniki investitor tega pomembnega projekta.
Gre za gramoznico, ki bi v prihodnosti, ko se bo gradila hitra cesta proti Ptuju, dajala pomembno surovino za izgradnjo. Pravzaprav je nesmiselno gramoz za gradnjo ceste voziti od drugod, ko pa je ob Dravi tega več kot dovolj. Zakaj bi se obremenjevali s prevoznimi stroški, s težkimi tovornjaki uničevali ceste in povzročali prometne zastoje? Čeprav se je zdela rešitev z gramoznico v Psičini logičen odgovor na vse to, pa se je zapletlo in tokrat prav resno. Območje, ki je z načrtom opredeljeno za eksploatacijo, ni bilo sprejemljivo z vidika Zavoda za gozdarstvo in Zavoda za varstvo narave Maribor.
Ideja o izkoriščanju gramoza, ki so ga na črno dolga leta izkoriščali okoliški prebivalci in iz katerega je zraslo veliko zelo lepih hiš, ni nova. Naravovarstve-
niki so svoje nestrinjanje izrazili že v spremembah planskih dokumentov 1997/97, občina pa je kljub temu med tem časom dobila celo državno koncesijo za izkoriščanje gramoza. Gre za zanimiv konflikt interesov, ko državne institucije izdajo različno mnenje glede iste zadeve. Čeprav je država občini podelila koncesijo za koriščenje gramoza, pa, če ne bo pozitivnih soglasij Zavoda za varstvo narave, je vprašanje, če se bo lokacijski načrt delal dalje, saj ga občina iz formalnih razlogov ne sme sprejeti in tudi ne izvajati.
Gramoznica je nesprejemljiva!
Gre za delno kmetijsko in delno gozdno območje, ki sega tudi v vodovarstvena območja in ob-
Foto: arhiv Policijske postaje Ormož
Nekdanja podoba Psičine je precej porušena in takšne nenaravne luknje v terenu pričajo o dosedanjem izkoriščanju gramoza.
močja, ki sodijo pod zaščito Nature 2000. Na zavodu so prepričani, da je območje predvidene gramoznice Psičina naravovarstveno eno najpomembnejših področij v Sloveniji in gramoznica je nesprejemljiv poseg, ker ga v celoti degradira.
Ivan Kukovec, direktor Ecoe-nergetike, ki je investitor projekta, je poskušal najti skupni jezik s predstavnico zavoda Simono Kaligarič. Vendar jo je zaman pozival, naj zadeve opredeli, naj našteje, kaj lahko in česa ne, kaj je možno nadomestiti in česa ne. Stališče Zavoda za naravo je ostalo neomajno, namreč da je ta poseg v prostor nedopusten. Kukovec, ki se že leta ukvarja s projektom, se jezi:"Strinjam se z Naturo 2000, z varstvom narave, a od česa pa bomo živeli na tem koncu Slovenije? Pri našem načrtu ni nobenih posegov v strugo, uredili bi le neurejeno stanje na levi strani reke, kjer so se vršili divj'i izkopi. V lanski čistilni akciji je bilo lepo vidno, kaj vse so v tem predelu ljudje odložili - avtomobile, akumulatorje, aparate. Desna stran je v načrtu obdelana posebej in ker vsake toliko časa poplavi, tam nimamo interesa kopati in izpostavljati strojev. V efektivi gre za 8 do 9 hektarjev površin. V Borovcih smo dokazali, da znamo sanirati gramoznico in tako jo želimo tudi v Psičini. Želimo, da na koncu dobimo prostor, ki bo boljši, kot je sedaj. V Ormožu živimo na prepihu in če ne bo kmalu ustrezne prometne povezanosti, se bodo delovna mesta izgubljala še naprej." Kukovec je pripravljen na različne kompromise tudi z gozdarji. Nobena težava ne bo
obiti drevesa ali jih preseliti. Podjetje je v projekt vložilo že veliko dela, energije in denarja, saj imajo narejene različne raziskave, potrjene zaloge, izdelane načrte za koriščenje, okoljska študija je prav tako narejena,vendar so se predpisi medtem spremenili ^
Na Občini Ormož je Boštjan Najžar z oddelka za okolje in prostor pojasnil, da "območje Gramoznice Psičina določa Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ormož, dopolnjenega v letu 1997, kjer se je seznam izjemnih posegov dopolnil z zemljišči v k. o. Cvetkovci za sanacijo in eksploatacijo gramoznice. S spremembo dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ormož v letu 2003 se je seznam izjemnih posegov dopolnil s širitvijo območja gramoznice v k. o. Cvetkovci. Pri tem je šlo v veliki meri za ažuriranje stanja, zaradi neustrezne kartografske podlage, saj je bilo območje gramoznice zarisano na območju toka reke Drave, kjer izkoriščanje gramoza ni možno. Vse izjemne posege, s tem tudi širitev gramoznice Psi-čina, je potrdila vlada Republike Slovenije s sklepom, ki je za pripravo Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ormož zavezujoč."
Prav tako je bilo potrjeno, da s strani Občine Ormož ni zadržkov za realizacijo projekta, saj je gramoznica namenjena za izkoriščanje gramoza za potrebe gradnje hitre ceste Ormož-Slo-venska Bistrica.
viki klemenčič ivanuša
Od tod in tam
Kog • Zasadili so spominsko drevo
Foto: Natalija Skrlec
Učenci Osnovne šole Kog so na dan Zemlje, 22. aprila, pripravili slovesnost, na kateri so zasadili spominsko smreko (zasadila sta jo ravnatelj Vlado Hebar in predstavnik sveta krajevne skupnosti Janez Lah), poleg tega pa so krajane in starše otrok povabili na ogled razstave izdelkov iz odpadne embalaže. Te so učenci izdelovali s pomočjo zunanje sodelavke Sandre Prapotnik. Na ogled je bila tudi razstava dobrot, ki so jih pripravile kogovske žene, kulturni program pa so pripravili učenci. Na dan Zemlje so ob šolski zgradbi zasadili še javor, ki so ga dobili v okviru enega izmed projektov, trenutno pa so vključeni v projekt Eko šola kot način življenja. Poleg tega so za letošnje leto pripravili načrt čiščenja šolske okolice, po katerem bodo v skrb za lepo in čisto okolico šole vključeni prav vsi učenci in tudi učitelji.
nšk
Sveti Jurij • 11. občinski praznik
Foto: Miha Šoštarič
Občina Sveti Jurij ob Ščavnici je ob svojem 11. prazniku pripravila številne prireditve, osrednje pa so se odvijale na jurjevo. Na trgu v Vidmu so ob praznovanju "farnega patrona" Jurija pripravili tradicionalno povorko, ki je privabila več kot tisoč obiskovalcev. Povorko je odprl župan občine Sveti Jurij ob Ščavnici Anton Slana, ki je v svojem nagovoru čestital občanom ob prazniku ter jih povabil, da s skupnim delom občino Sveti Jurij naredijo prepoznavnejšo. Tradicionalno žegnanje konj je opravil župnik Štefan Grabar, v povorki pa so se s starimi eksponati predstavili člani domačih in sosednjih društev (na fotografiji).
MŠ
Leskovec • Ocenjevanje vin
Vinogradniki iz Repišč so 17. aprila pod okriljem TD Klopo-tec Leskovec pripravili tradicionalno ocenjevanje vin. Šestčlanska komisija v sestavi Jože Krajnc, Terezija Meško, Edi Hojnik, Bojan Lubej, Miran Reberc in Andrej Rebernišek je v pokušnjo dobila 41 vzorcev vin, ocenila pa jih je 35. Najvišja ocena, kije bila kdajkolipodeljena na ocenjevanjih vin v Leskovcu, je znašala kar 19,33, prejel pa jo je šardone, suhi jagodni izbor, vinogradnika Bena Janžekoviča. Med vzorci so prevladovale zvrsti, veliko je bilo še laškega rizlinga, ši-pona in rumenega muškata ter nekaj predikatov. Skupno si je zlato medaljo po oceni komisije prislužilo 18 vzorcev, srebrno 15, bronasto pa dva vzorca. Po štiri zlate medalje za svoja vina bodo prejeli Benjamin Vidovič ter Tatjana in Jože Krajnc, po dve zlati pa Janez in Rozalija Belšak ter Janko Koren. Povprečna ocena je dokazala, da so vina odlična, saj je znašala 17,92, kar je najvišje doslej. Priznanja uspešnim vinogradnikom bodo podeljena na Kmečkem prazniku v Le-skovcu v avgustu.
SM
Foto: Laura
Foto: SM
Gorišnica • Z okrogle mize o kmetijstvu
Naj bodo kmetje se kmetje ali podjetniki?!
Dolgo napovedovana in pričakovana okrogla miza o problematiki kmetijstva se je prejSnji teden vendarle zgodila. Osrednja gostja, kmetijska ministrica Marija Lukačič, je v spremstvu svojih svetovalcev in predstavnice finančnega ministrstva ter sekretarja Franca Pukšiča prišla v gorišniško kulturno stavbo z dobro polurno zamudo, pričakala pa jih je polna dvorana kmetov in vabljenih gostov.
Če je slučajno kdo pričakoval konkretne odgovore na vprašanja ali celo rešitve težav, potem je srečanje, ki je trajalo tri ure, zapuščal z bolj kot ne dolgim nosom. Jasno je, da je kmetijstvo izjemno kompleksna dejavnost, kamor je natlačeno vse, kar direktno ne spada pod okrilje drugih ministrstev, zato je morda opravičljivo, da je ministrica delovala nekoliko zgubljeno pod točo najrazličnejših vprašanj. Pa tudi kar se tiče javnega nastopanja, bi morda bila potrebna še kakšna ura vadbe, če ne drugje, pri gospodu Pukšiču, ki je suvereno vodil omizje in po potrebi tu in tam celo odgovoril ali se celo zoperstavil kakšnim pojasnilom, ne sicer ministriči-nim, ki so bila večinoma zelo splošna, pač pa ostalih gostov za mizo na visokem piedesta-lu kulturnega odra.
Haloze v pragozdove z evropskim denarjem?!
Uvodoma sta zbranim dva temeljna problemska sklopa predstavila svetovalec ptujskega KGZ Andrej Reberni-šek in vodja svetovalne službe Peter Pribožič. Rebernišek se je osredotočil na nizko ali sploh neekonomično pridelavo grozdja v Halozah, kar je posledica izjemno težke in neugodne konfiguracije terena, ki vedno manj številne vinogradnike v želji po preživetju sili v ne zgolj pridelavo grozdja, ki ga lahko prodajajo le po izredno nizki ceni, ampak tudi v njegovo predelavo v vino. Z novim davčnim zakonom, ki obdavčuje pridelavo vina kot posebno dejavnost in ne zgolj preko katastrskega dohodka, kot je bilo v veljavi doslej, bodo zlasti manjši vinogradniki brez dvoma propadli, to pa bo pomenilo dodatno zaraščanje vinogradniških površin in še večjo socialno stisko ter dodatno izseljevanje ljudi. »Že
danes ugotavljamo, da je v Halozah v zaraščanju okrog 60 odstotkov vinogradov, obnove so minimalne, najbolj prizadeti pa so mali vinogradniki, ki obdelujejo najtežje in najbolj strme terene. Haloze so ogroženo območje s posebnimi pogoji pridelave, kar bi bilo nujno potrebno upoštevati. Menimo, da bi morala biti davčna zakonodaja naravnana stimulativno, ne pa tako, kot je zdaj. Primere takšnih, dobrih praks razvoja vinogradništva si lahko vzamemo pri najbližjih sosedih, v Avstriji in Italiji, kjer so vinogradniki obdavčeni veliko manj. Zato predlagamo, da so vinogradniki z do 10 milijoni tolarjev prihodka letno obdavčeni le preko katastrskega dohodka in ne še posebej, kot kmetijska dejavnost, če pridelujejo vino. Nujna pa bi bila tudi sprememba priznanih normiranih stroškov!«
Andrej Rebernišek je v podporo tovrstnemu predlogu ministrici izročil tudi seznam 300 podpisov vinogradnikov s tega konca, ki jih nova obdavčitev spravlja v obup.
Potem je o težavah z neživ-ljenjskimi predpisi in ukrepi kmetijske politike, zlasti navzkrižjem med zahtevami SKOP programa in integrirane pridelave, spregovoril še Pribožič in pri tem opozoril,
da se lahko zgodi, da bodo kmetje zaradi nezdružljivosti začeli izstopati iz integriranega načina kmetovanja. Ocenil pa je tudi, da je lahko zaradi težav pri elektronskem izpolnjevanju vlog in novih zahtevah rok oddaje vlog prekratek, saj so do 21. aprila za ptujski okoliš uspešno vnesli le 26 odstotkov vlog.
Lukačičeva na predstavljeno problematiko ni imela konkretnih odgovorov; povedala je le, da je bila kmetijska politika Slovenije začrtana z vstopom države v EU, da se bo sicer zavzela za podaljšanje roka za oddajo vlog, odločitev o tem pa bo prišla iz Bruslja, da je subvencioniranje v Sloveniji daleč najvišje glede na ostale članice pristopnice in se na koncu vprašala, kaj je delala dosedanja politika, da imamo v Sloveniji še vedno 50 odstotkov kmetij, ki so manjše od pet hektarjev: »Jasno je, da je takšna razdrobljenost in majhnost kmetij neekonomična in danes ne zagotavlja več preživetja!« V zvezi s tem je še napovedala, da bo sklad kmetijskih zemljišč začel z aktivnejšim odkupovanjem parcel ter jih nato na različne načine oz. z različnimi trans-ferji prenašal v roke razvojno naravnanih in perspekitvnih kmetij. Bolj direktno pa je
Kmetijska ministrica Marija Lukačič razen napovedi novih zakonov ni povedala nič posebno konkretnega, vsaj ne v zvezi z rešitvijo trenutno najbolj perečih težav kmetovalcev.
Vinogradnik Konrad Janžekovič: »Ne vem, če veste, da obnova enega hektarja vinograda v Halozah glede na strm teren stane od 6 do 9 milijonov tolarjev?! Izračunate si lahko, kako malo pomagajo subvencije za ta namen!«
Gorišniška kulturna dvorana je bila polna do zadnjega kotička.
na težave Haloz odgovorila Marta Hrustel Majcen s kmetijskega ministrstva: »Napovedujejo so novi ukrepi, ki bodo prinašali možnost pridobitve sredstev za pogozdovanje in ki jih boste lahko izkoristili tudi v Halozah, da bo od zaraščajočih površin tako vsaj neka korist!« Haloze bi se tako torej lahko počasi spreminjale v pragozd, pri tem bi imele celo podporo evropskega denarja, vinogradništvo pa, če ni sposobno preživetja, naj pač »crkne«. Kje je tu potem težava, če se bo denar lahko dobil tako za zasaditev trsov kot za zasajevanje dreves?! Zanimiv odnos, ni kaj! Težava pa je v tem, na kar so ljubljanske uradnike glasno opozorili prisotni v dvorani, da na vinogradniških površinah gozdovi pač ne rastejo, ampak je edino, kar zraste, neprehodno in nekvalitetno grmičevje in plevel ^
Tudi glede problematike navzkrižij med SKOP-om in integrirano pridelavo je imela Hrusteljeva zelo odločno končno misel: »Kmetje se morajo odločiti, ali bodo v integrirani pridelavi ali v industrijski; eno in drugo pač ne gre! Spoštovati moramo evropske predpise!« O težavah, ki jih letos povzročajo neskladja med orto foto posnetki in katastrom pa je povedala, da gre res za veliko reorganizacijo sistema, ki pa jo je treba izvesti do leta 2006 in da bo potem lažje, saj se bodo subvencije delile na osnovi grafičnih enot rabe, da pa bodo letos tiste kmete, kjer bodo v vlogah vidna odstopanja, povabili na dodatna usklajevanja.
O obdavčevanju
Na vprašanja o davčni zakonodaji za vinogradnike je odgovarjala Neva Žibriht s finančnega ministrstva. Prav-
zaprav niti ne toliko odgovarjala kot beležila pripombe, povedala pa je, da so težave z registracijo vinogradnikov na davčnem uradu zdaj menda že povsem rešene in da se lahko registrirajo na podlagi vpisa v register kmetijskih pridelovalcev ali vpisa v register vinogradnikov. V kritiki, da so sosednje države manj ostre v obdavčitvi vinogradnikov, se ni povsem strinjala, češ da gre za preveč pavšalno ocenjevanje drugih modelov, ki da imajo drugačne vzvode obdavčevanja. Konrad Janže-kovič, znan in uspešen vinogradnik iz Haloz s 17 hektarji vinogradov, temu sicer ni oporekal, povedal pa je naslednje: »Ne vem, če veste, da obnova enega hektarja vinograda v Halozah glede na strm teren stane od 6 do 9 milijonov tolarjev?! Izračunate si lahko, kako malo pomagajo subvencije za ta namen! Stroški so ogromni, veliko vinogradnikov že obupuje, jaz sem preživel, moj sin naslednik pa se ob vsem tem že sprašuje, ali sploh še ima smisel in prihodnost. Ali ne bi vendarle razmislili o zvišanju priznanih normiranih stroškov, saj se s priznanimi 25 odstotki ne bo dalo gospodariti?! Obdavčitev 75 odstotkov prihodkov je ne-življenjska!«
Prisotni kmetje so se obregnili tudi ob obdavčitev subvencij, kar je hotela Ži-brihtova obraniti z besedami, da je tako v vseh državah, pa so ji nasprotovali, skupaj s Pukšičem, vsi v dvorani, z dokazom, da recimo Poljska priznava popolne oprostitve in da je stopnja dohodninskega obdavčevanja stvar notranje politike vsake države, ne pa kakšnih evropskih direktiv. Potem ji je zmanjkalo besed, na pomoč pa ji je priskočila Lukačičeva s sloganom, da se bodo zavzeli za spremembo
zakonodaje, ki bo kmetu prijaznejša. Kakšna bo taka zakonodaja in v čem naj bi bila kmetu prijaznejša, pa ni bilo slišati. O tem bo moral razmisliti (tudi ali predvsem) finančni minister Andrej Bajuk.
Kaj naj bodo kmetje?
Sicer pa je bilo na okrogli mizi slišati še nekaj drugih vprašanj, med drugim o ukrepu zgodnjega upokojevanja, kjer naj bi bil razpis letos manj strog in bi do sredstev, teh bo na voljo 390 milijonov, lahko prišli tudi tisti kmetje, ki si iz upravičenih razlogov zadnja leta niso mogli več plačevati pokojninskega in invalidskega zavarovanja (če so si ga prej več let). Za nove namakalne sisteme letos ne bo denarja, pač pa se bodo z 900 milijoni financirali le tisti, ki so že v zagonu, razpis pa bo ponovno prihodnje leto. Podobno velja za komasacije, razpis zanje pa bo objavljen junija letos. Lukačičeva pa se bo, kot je dejala, zavzela še za to, da bi vinograde uvrstili v OMD, da se bo problematika melioracij in s tem povezanih plačil prenesla na lokalni nivo občin in da bodo poskušali v najkrajšem možnem roku rešiti zastarele pritožbe, nekatere še iz leta 2003, ki so jih podedovali.
Splošno vzdušje v dvorani po koncu okrogle mize pa nikakor ni bilo optimistično, saj direktnih zagotovil, da se bo stanje v kmetijstvu izboljšalo, ni bilo. V zraku je ostalo ne-odgovorjeno bistveno vprašanje o tem, ali je sploh jasno, kakšna je temeljna usmeritev kmetijske politike v Sloveniji in kaj ta hoče doseči: »Ali naj bodo kmetje še kmetje, ali naj postanejo podjetniki oziroma direktorji firm?!«
SM
Foto: SM
Foto: SM
Ormož • Štajersko sadje in zelenjava s smelimi načrti
Trikrat večja proizvodnja in Vita OPS
Vita OPS je nova blagovna znamka, s katero se dober mesec na trgu že ponaša organizacija proizvajalcev Štajersko sadje in zelenjava (ŠSZ), ki je zaenkrat prva in edina tovrstna organizacija v Sloveniji. Nova blagovna znamka, pod katero se prodaja sadje in zelenjava, temelji predvsem na izjemni kvaliteti, so na nedavni novinarski konferenci poudarili odgovorni ter še dodali, da so po prvem mesecu trženja z razpoznavnostjo že nadvse zadovoljni.
Štajersko sadje in zelenjava, ki si je status organizacije proizvajalcev pridobila lani, je v prvem letu poslovala v skladu s postavljenimi načrti. »Količinsko smo plane celo presegli, saj je naša proizvodnja za 20 odstotkov presegla zastavljene cilje oziroma presegla 6000 ton namesto predvidenih 5000. Žal pa zaradi izjemnega znižanja cen, nekaterih tudi do 65 odstotkov, nismo mogli doseči finančnih ciljev. Ne glede na to pa smo vsem našim članom zagotovili odkup in plačilo vseh proizvodov,« je lansko poslovanje, ki je v bruto dohodku znašalo 170 milijonov tolarjev, za naš časopis na kratko strnil predsednik ŠSZ Srečko Primožič.
Letos načrtujejo 15.000 ton
Letošnji plan je veliko bolj ambiciozen, saj v SŠZ pod imenom nove blagovne znamke Vita OPS s sloganom Okusni plodovi Slovenije načrtujejo kar 15.000 ton proizvodnje, večino pa naj bi predstavljala proizvodnja in prodaja jabolk: »Predvidevamo, da bo jabolk približno 10.000 ton, okrog 350 ton bo višenj, pa tudi nekaj marelic, breskev in hrušk. V celoviti strukturi bo tako sadje predstavljalo približno 70 odstotkov našega poslovanja, zelenjava pa 30 odstotkov,« je še povedal Primožič. 7000 ton jabolk naj bi bilo najvišje kvalitete, 3000 ton pa naj bi jih bilo
namenjenih za industrijsko proizvodnjo. Na področju proizvodnje in prodaje zelenjave bo velika večina, kar 80 odstotkov od 4500 načrtovanih ton, namenjena potrebam industrije, ostalo pa za svežo porabo. »Zavedati se moramo, da imamo na našem trgu pravzaprav le štiri velike odjemalce, štiri podjetja, ki so osvojila 90 odstotkov slovenskega trga in lahko diktirajo cene, primerljive z evropskimi, njihove zahteve pa vključujejo tudi redno dobavo in visoko kvaliteto vrtnin. Prav v teh dveh kategorijah vidimo prihodnost SŠZ,« je poudaril Boštjan Verbošt.
Med strateške cilje ob podpori nove znamke Vita OPS so si v SŠZ zadali predvsem uspešnejše trženje na slovenskem trgu, izhajajoče iz nadpovprečne kvalitete, kar pomeni obvladovanje 80 odstotkov potreb na domačem trgu, čeprav po drugi strani priznavajo, da slovenski kupci za blago domačega porekla (še) niso pripravljeni plačevati višjih cen, kot se to dogaja recimo v Franciji. Zato bo cenovna politika pač morala biti prilagojena v prvi vrsti tržnim potrebam in nihanjem, ne pa toliko kvalitativnemu statusu. Dodatnih padcev cen, vsaj ne tako katastrofalnih, kot so jim bili priča lani, letos po besedah odgovornih ni pričakovati. »Dejstvo pa je, da moramo vztrajati na visoki ravni kvalitete, saj nizkokvali-tetni proizvodi nimajo cene, nezanesljiv pa je tudi odkup in plačilo zanje,« je pojasnil
Nova blagovna znamka Vita OPS
Beseda Vita pomeni življenje, beseda OPS pa ima dva pomena: predstavlja okrajšavo za slogan Okusni plodovi Slovenije, hkrati pa je OPS tudi boginja plodov in letine. Novo blagovno znamko je za ŠSZ v celoti oblikovalo ptujsko podjetje Altius.
komercialist Mario Gurpez. Sicer pa se izdelki Štajerskega sadja in zelenjave že uspešno tržijo tudi na vseh trgih bivše Jugoslavije, prodrli pa so tudi v Avstrijo, Italijo, Češko in še nekatere države EU, kamor želijo v prihodnje plasirati 20 odstotkov svojih izdelkov.
Drobljenje organizacij ni smiselno!
Letošnji plan poslovanja SŠZ se že vključuje tudi v okvir srednjeročnega petletnega načrta, ki so ga morali pripraviti pred pridobitvijo statusa organizacije proizvajalcev. Ta status pa SŠZ omogoča pridobivanje evropskih sredstev, ki jih bodo namenili za različne investicije. Predsednik nadzornega odbora Franc Rožanc je med pomembnejšimi navedel naslednje: »Gre predvsem za nabavo protitočnih mrež v sadjarstvu, stroj za pobiranje
Predstavniki družbe Štajersko sadje in zelenjava (ŠSZ) so na novinarski konfejenci predstavili plan dela v letu 2005 in novo blagovno znamko Vita OPS; drugi z desne predsednik ŠSZ Srečko Primožič.
krompirja in rdeče pese ter embalažo za sadje.« Pridobivanje tega denarja pa se zagotavlja z izpolnjevanjem plana: »Sredstva, gre za 50 odstotkov letno, so zagotovljena že s priznanim statusom organizacije proizvajalcev in predložitvijo ter realizacijo plana. V denarju to pomeni 210 milijonov tolarjev,« je pojasnil Primožič.
V SŠZ pozdravljajo nadaljnje povezovanje in vključevanje novih članov, zadrug ali specializiranih podjetij: »Letos se nam je priključil Gorički sad,
ki je specializirana sadjarska zadruga, vrata pa so odprta za vse. Drobljenje tovrstnih organizacij, kot je ŠSZ, v majhni državi, kot je Slovenija, se nam ne zdi posebno smiselno, saj s tem nastopamo drug proti drugemu kot konkurenti, kar seveda vpliva na cenovno politiko, posredno pa lahko tudi na slabšo rentabilnost poslovanja. Res je, da se na Dolenjskem že formira druga organizacija proizvajalcev, hkrati pa tudi že tečejo pogovori o povezavi v skupno krovno organizacijo, ki bi omo-
gočila enotnejši nastop na trgu z enotno blagovno znamko,« je še povedal Primožič.
Če povezav na tem področju ne bo, je to po mnenju predsednika ŠSZ izjemno slabo; morda ne toliko v smislu vprašanja obstoja, vsekakor pa se lahko odraža v morebitni neenaki cenovni politiki, ki bo posledica medsebojne konkurence, posledično temu pa tudi v stopnji uspešnosti poslovanja posamezne organizacije proizvajalcev.
SM
Videm • Z občnega zbora ptujske KZ
Prvi človek KZ je Marjan Janžekovic!
»Prizadeval si bom za nadaljevanje vpeljanih razvojnih načrtov, krepitev dobrega sodelovanja članov in uspešno poslovanje zadruge na vseh področjih,« je ob izvolitvi za direktorja KZ Ptuj najprej povedal Janžeko-vič, ki je na petkovem občnem zboru zadruge dobil večino glasov delegatov.
Minulo obdobje, zlasti še zadnje leto po vstopu Slovenije v EU, za zadrugo nikakor ni bilo lahko, kot je bilo razbrati iz poročila predsednika upravnega odbora Marjana Hergana: »Odprtje meja, vdor izdelkov ali polizdelkov iz ži-vilsko-predelovalnih industrij in oskrba z repromateriali preko tujih veletrgovcev ali indirektno slabi naša prizadevanja, kako biti uspešnejši v zadrugi.« Hergan je v svojem govoru opozoril tudi na to, da prodaja tržnih viškov v tujino po ugodnejših cenah pomeni le kratkoročne rešitve: »Zgodilo bi se lahko, da bi naša živilsko predelovalna industrija začela zmanjševati kapacitete, mi pa bi doma kupovali tuje izdelke, narejene iz naših tržnih viškov. Nenazadnje pa bi nam tujci z uničenjem naše živilsko predelovalne industrije lahko stoodstotno dirigirali v prvi vrsti cene, pa tudi vse ostale dejavnike! Zato moramo biti pri tem zelo previdni in gospodariti za prihodnost, ne samo za današnji dan. Zaveda-
Novoizvoljeni organi KZ Ptuj
Za predsednika upravnega odbora KZ je bil ponovno, že tretji mandat, izvoljen Marjan Hergan, podpredsednik je postal Alojz Prelog. Nadzorni odbor bo tudi v prihodnje kot predsednik vodil Srečko Pi-možič, na mesto podpredsednika pa je bil imenovan Ivan Svržnjak.
ti se moramo, da smo kmetje, zadruge in zadružni sistem večinski lastniki v določenih podjetjih in to prednost moramo izkoristiti!«
KZ Ptuj, ki ima 787 članov, je sicer lani poslovala uspešno, saj so v poslovnem rezultatu zapisali slabih 5 milijonov dobička, bruto dohodek pa je znašal nekaj manj kot 4,9 milijarde tolarjev, kar jo uvršča med najuspešnejše zadruge v državi.
To je poudaril tudi častni gost občnega zbora, predsed-
nik ZZ Slovenije Peter Vrisk, ki je ob tem še povedal, da je in bo za zadruge v tem času zlasti pomemben enoten nastop in da je njihova vloga, tako kot nekoč, predvsem v tem, da nastopajo kot protiutež tuji kapitalski nadvladi, zato so lastniški deleži v podjetjih še toliko pomembnejši.
Zamenjava Deželne banke?
Med večjimi težavami, s katerimi se srečujejo člani ptujske KZ, je zadnja leta zlasti vprašanje kreditiranja, za katero naj bi skrbela danes Deželna banka, ki je nastala iz zveze HKS. Kot je povedal Hergan, so se spremenili pogoji financiranja proizvodnje in kreditiranja, ki nikakor niso več po meri kmetov in ne upoštevajo specifike kmetijske dejavnosti: »Kreditov ni oziroma se jih lahko pridobi le na osnovi prilivov prejšnjega leta. Kakšni pa naj bodo ti prilivi, če je nekdo šele vhlevil teleta, ki do
MPG rastejo preko 20 mesecev?! Kljub našim urgencam na sedež v Ljubljano, da tako ne gre, se nič ne spremeni!«
Morda pa se bo z novim direktorjem Marjanom Janže-kovičem nekaj vendarle spremenilo. Ta je namreč na naše vprašanje, kako bodo v zadrugi pod njegovim vodstvom poskušali rešiti to težavo, odgovoril: »Reči moram, da je bila finančna podpora HKS, dokler smo bili lastniki, zelo dobra in enostavna, kmetje niso imeli težav. Po združitvi v zvezo HKS in kasneje v Deželno banko so se stvari zapletle, banka pač posluje po svojih pravilih, po zakonih o bančništvu in kreditiranje ni več tako enostavno; oddaljilo se je od kmeta in njegove speci-fike ter potreb. Da bi rešili ta problem, bomo poskušali doseči maksimalno približanje poslovanja banke kmetom, saj je vendar jasno, da so to ljudje, ki nimajo rednih mesečnih prilivov in kreditiranje zato ne more potekati na enaki osnovi kot kreditiranje redno zapo-
slenih. Najti je treba drugačen način in upam, da bomo z Deželno banko to dosegli, sicer pa obstaja več bank, ki se nam ponujajo in bomo pač iskali ugodnejšo ponudbo za naše člane!«
Ptujska KZ pa bo po lanskem, nekoliko investicijsko bolj umirjenem letu, začela aktivneje izvajati srednjeročni naložbeni plan. »Ve se, kje so investicije potrebne in predvidene. V tem obdobju nas čakata vsaj dva centra, ki bi jih morali zgraditi, od tega enega popolnoma na novo, drugega pa razširiti oziroma obstoječo lokacijo zamenjati v neposredni bližini. O krajih in imenih pa v tem trenutku še ne bi govoril.
Vsekakor bomo področja obravnavali enakopravno kot doslej, ko smo zgradili sodoben odkupno-prodajni center v Cirkulanah in v Hajdošah, tako da bomo spoštovali želje naših članov in poskušali v okviru možnosti ohraniti ravnovesje. Želja je, da bi posodobili tudi ostale centre, saj vidimo, da nam trgovina daje vedno večje deleže v skupnem prihodku, po drugi strani pa je jasno, da so vsi naši kupci zadovoljni, če so lahko kvalitetno po-streženi, tako v prostorskem kot asortimanskem pogledu,« je del prihodnjih načrtov še pojasnil novi direktor Marjan Janžekovič.
SM
Novoizvoljenemu direktorju Marjanu Janžekoviču je med prvimi čestital Peter Vrisk.
Foto: SM
Ljutomer • Srečanje tujejezičnih avtorjev
Sosed tvojega brega
TUjejezični pesniki in pisatelji, ki živijo v Sloveniji, so prvo srečanje pripravili leta 1978 v Velenju, tokratno, 27. srečanje, pa je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti skupaj s svojo območno izpostavo v Ljutomeru pripravil v Prlekiji.
Srečanja so se začela leta 1978 v Velenju, kjer se je zbralo nekaj avtorjev, predvsem delavcev iz nekdanjih
jugoslovanskih republik, ki so v prostem času pisali tudi literaturo, in to v svojem ma-ternem jeziku. Prvo leto se
je na srečanju predstavilo le osem avtorjev, z leti pa se je število sodelujočih večalo. Kmalu so se pridružili tudi
Udeležencem srečanja se je pridružil tudi hrvaški pisatelj Goran Tribuson.
Ptuj • Dan Zemlje v OŠ Olge Meglič
avtorji madžarske in italijanske narodnosti, ki živijo v Sloveniji. Srečanja niso zamrla niti v času osamosvajanja republik in vojne v Bosni.
Na letošnji literarni natečaj je svoja besedila poslalo kar 48 avtorjev, ki pišejo svojo literaturo v makedonščini, italijanščini, hrvaščini in srbščini, madžarščini, angleščini, ruščini in portugalščini, vso prispelo literaturo pa so pregledali selektorji za posamezne jezike - dr. Đurđa Strsoglavec za makedonski, hrvaški, srbski jezik in bošnjaški, Marjanca Mihelič za madžarski, Marko Kravos za italijanski, Andrej Blatnik za angleški, dr. Jasmina Markič za portugalski, Peter Kuhar pa za ruski jezik.
Tokratno, že 27. tridnevno srečanje tujejezičnih avtorjev, ki se je odvijalo v Ljutomeru in Veržeju po imenom Sosed tvojega brega, se je začelo z literarno delavnico z naslovom Literarna teorija v praksi, ki jo je vodila dr. Đurđa Strsoglavec z ljubljanske filozofske fakultete. Udeležencem srečanja se je pridružil tudi ugledni hrvaški pisatelj Goran Tribuson, avtor mnogih nagrajenih romanov. Tribuson je vodil literarno delavnico ter sodeloval v pogovoru z zbranimi pisatelji in pesniki, ki so tudi predstavili svoja dela.
Miha Šoštarič
Listina o posebni skrbi za Sončni park
OŠ Olge Meglič je ena od ptujskih šol, ki se najbolj vključuje v mestne projekte. Skorajda ni dogodka, kjer ne bi sodelovala. Prejšnji teden je kot ena izmed 35 Ekošol v Sloveniji pripravila in izvedla teden ekološkega pouka in vzgoje. Učence so na konkreten način seznanjali z različnimi načini soživetja z naravo, v popoldanskih delavnicah pa so se pripravljali na 22. april, dan Zemlje, ko so izvedli tudi naravoslovni dan.
Od 18. do 22. aprila so učenci vseh razredov aktivno sodelovali pri čiščenju okolja, čistili so okolico Pinčarjeve-ga mlina, sekvoje v Orešju in nekatera druga območja. Nabrali so 33 vreč najrazličnejših odpadkov. V okviru naravoslovnega dne, delali so v več skupinah, so obiskali podjetje Čisto mesto, da bi se čim bolj poučili o tem, kako pomembno je sprotno ločevanje odpadkov, reciklaža.
Pinčarjev mlin so preučevali kot možno turistično točko z usmeritvijo na vodno-kuli-narčini turizem, ena skupina učencev pa se je ukvarjala s pomanjkanjem zelenih površin na Ptuju oziroma parkov. Model enega z vodometom so tudi sami »projektirali«, Ptujčanom in oblastnikom so ga predstavili na pločniku pred OŠ. Pri izvedbi so jim pomagala nekatera podjetja, Čisto mesto, Palma Spuhlja,
Florina, Hobby program in GP Ptuj. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je zelo pohvalil njihovo prizadevnost za konkretno razmišljanje o novih zelenih površinah na Ptuju. Tudi sam se zaveda, da jih mesto potrebuje. Upa tudi, da bo model, ki so ga pripravili učenci, do prihodnjega leta tudi zaživel v praksi. Z učenci OŠ Olge Meglič oziroma predsednikom šolske skupnosti Živojinom Jovanovičem
Foto: Črtomir Goznik
Kakšen bo novi ptujski park? Enega od modelov so ob dnevu Zemlje pred šolo predstavili učenci OŠ Olge Meglič.
je podpisal tudi listino o posebni skrbi za Sončni park, ki je v slabem stanju in mestu ni v ponos. Z listino, kot je povedal ravnatelj Ervin Hojker, so se obvezali, da se bodo naučili sobivanja z naravo, v duhu skrbi za naravo bodo poučili vse svoje učence, da bodo odgovorno skrbeli za park, ga čuvali, da bo vedno čist in urejen. Enkrat letno bodo o svojem delu poročali županu, v primeru tehničnih težav se bodo povezali s Komunalnim podjetjem Ptuj. Župan dr. Štefan Čelan in Urban Neudau-er, učenec 7. razreda 9-letke, tudi eden najboljših učencev na šoli, pa sta v Sončnem parku posadila mandžurijski javor, darilo Volčjega potoka v okviru projekta vseh 35 Eko-šol v Sloveniji pod naslovom Ohranimo naravo. Urban Neudauer je znova razveselil, dan pred dnevom Zemlje je zmagal na državnem Eko kvizu. Za prvo mesto je dobil 14-dnevni tečaj angleščine v Londonu in glasbeni stolp. V tem šolskem letu je osvojil že štiri državna priznanja, vsa po vrsti so zlata. Za svojo prizadevnost je že prejel uro ob dnevu šole. V ponedeljek pa je ravnatelj Ervin Hojker organiziral poseben sprejem zanj, povabil je tudi starše in mentorja.
Tednikova knjigarnica
Čudovit kotiček na koncu sveta
Kakšna čudovita knjiga za najmlajše bralce! Ni jih veliko, ki bi mi izvile takšen vzklik. Le redke so take, kjer po-vedke tako lepo zvenijo v celoti in omogočajo najbolj žlahtna bralna občutja ter ugodje upovedanega ob prvovrstnih ilustracijah. Kotiček na koncu sveta je naslovna pravljica iz zbirke sedmih^odlične Anje Štefan z ilustracijami Marjance Jemec Božič. Štefanova je poznavalka ljudskega pripovednega izročila, tudi samapripovedovalka - pravljičarka, ki zna in zmore združevati preverjene ljudske vzorce v odlične sodobne avtorske pravljice. Velika slikanica Kotiček na koncu sveta je te dni izšla v uredništvu Andreja Ilca z likovnim urednikom Pavlom Učakarjem pri Mladinski knjigi, založbi podobne hvalevredne slikanice Anje Štefan Melje, melje mlinček (Sedem pravljic za lahko noč, 1999. Ilustrirala Marjanca Jemec Božič).
Pravljice Anje Štefan so vse po vrsti moralno elementarne, a neverjetno tople in literarno dovršene, premišljene, natančne. Štefanova crklja bralca, boža z besedami in besede. In potiho, domala romantično zapeljivo, trklja na male osebnosti, ki se naj zavedo življenjskih poti, potreb in tistega, kar je resnično pomembno.
Petelin je nabiral kostanj v gozdu, bilo mu je pretoplo in je obesil suknjico na bližnjo drevesno vejo. Domov grede pa - ni suknjice! Petelin je brž obsodil mačka, psa in zajca, saj se je nemudoma domislil tehtnih razlogov, da bi mu prav nekdo izmed naštete trojice izmaknil oblačilo. Ob srečanju z muco, psom in zajcem - vsi so petelinčka lepo pozdravili in ogovorili - je petelin mrko dvignil kljun in jih mimošel brez besed. Hkrati pa jim je v mislih očital tatinsko hinav-ščino. Izginotje petelinove suknjice pojasni goska.
Kokoška, ki so ji najboljša leta že minila, ugotavlja, vsa nesrečna, da ji gre vse narobe: kanglica ji je padla v vodnjak, obleko si je raztrgala, ko se je zapletla v robidje, razbila je staro skledo »Joj, joj, joj,« je tarnala kokoška, »stara sem, nerodna, za nobeno rabo več . Česar se lotim, vse se podre . Eh, najraje bi kar umrla Kokoška se z najbolj črnimi mislimi o koncu v volčjem ali lisičjem žrelu odpravi od doma. Pasla je svojo žalost, kakor pravi Štefanova, in obsedela ob poti. Takrat pa je zapihal veter in zamajal bilke, te pa so dregnile kokoško, ki se je prebudila iz otopelega razmišljanja in .
Tretja pravljica pripoveduje o miški, ki si je kupovala nahrbtnik. Toda kakšne barve naj bo mišja torbica? Zelene nikakor, saj jo lahko izgubi v travi. Tudi rumene ne, saj ga potem ne bo našla med trobenticami. In beli nahrbtnik se lahko izgubi v moki! Miški se zdi modra barva najboljša za njen nahrbtnik. Ampak potok, ki ga preči miška, je tudi moder .
V četrti je zajček srečnež z zlatim zvončkom, ki mu čudežno prinaša sladke hruške. Toda lisica zvonček izmakne dolgouhcu, ta pa se pritoži medvedu. Zvitorepka, zvijačnosti navkljub, potegne kratko zaradi svojega pohlepa.
Peta pravljica je o miški, nesrečnici brez lastnega doma, ki jo vso obupano preganja maček. Štefanova zelo lepo uvije pripoved na temo »vsaka nesreča še ne pomeni splošne nesrečnosti«. Miška namreč na begu pred mačko naleti na čudovito luknjico, ki postane njen domek.
Zlatnik je hudomušna pravljica na klasično temo. Zga-rana kokoška se togoti na svoji njivi krompirja, koplje in jadikuje - takrat pa izkoplje zlatnik. Zdaj si bo lahko izpolnila davno željo! Postala bo šivilja, to je čist in lep poklic! Kokoš se odpravi na semenj, da si kupi niti in igle . Tam pa jopremamijo še čeveljci -pa kaj, česopretesni, do doma bo že potrpela, nevajena obutve. Kupi si še baržunasti klobuk in torbico. Hja, postane prava gospa in počasi odkrevsa proti domu. A čevlji so gladki, brv čez potok pa spolzka .
Kotiček na koncu sveta je domek, ki ga po dolgem iskanju s tremi mačicami, edinimi družicami dekliča, ki so mu pomrli straši, najde pravljična družinica.
Pravljice Anje Štefan odpirajo in negujejo tiste kotičke srca, kijih današnji potrošniški svet (z mnogimi knjižnimi novostmi vred) zanemarja, zato jih priporočam v vsako domačo knjižnico.
Liljana Klemenčič
Ptuj • Akademski pevski zbor KPŠ na Naši pesmi 2005
Mlad, a kakovosten zbor
APZ KPŠ se je 16. aprila udeležil tekmovanja Naša pesem. Dosegli smo bronasto priznanje, kar je za zbor, ki deluje šele peto leto, zelo velik uspeh.
Kako se je začelo? Pred pol leta si še nihče v zboru ni upal sanjati o udeležbi na tem prestižnem tekmovanju. Vendar je strokovni ocenjevalec Revije pevskih zborov 2004 ocenil, da ima zbor nekatere prednosti in kvalitete, zato je predlagal, da bi se udeležili 1. regijskega tekmovanja pevskih zborov Štajerske in Pre-kmurja. Ker smo mladi in polni energije, smo sprejeli izziv, saj bi bilo to naše prvo tekmovanje. Odločili smo se za resno delo, povečali smo število vaj, odpravili pa smo se tudi na 3-dnevne intenzivne vaje na Debeli Rtič, kjer smo izpilili tekmovalni program.
Ves trud je bil poplačan, saj smo dosegli zlato priznanje z največjim številom točk.
Veselje ob uspehu pa še ni minilo, že smo prejeli povabilo za udeležbo na Naši pesmi 2005. Zbor je bil spet postavljen pred težko odločitev. Časa ni bilo več veliko, za priprave na tekmovanje smo imeli le štiri mesece. Odločili smo se, da sprejmemo tudi ta izziv. Vsak pevec v zboru je z odločitvijo, da bo sodeloval pri projektu, nase prevzel tudi veliko mero odgovornosti. Zborovodja Robert Feguš je pripravil načrt dela, v zbor pa se je naselilo vznemirjenje pred tako velikim dogodkom.
Foto: arhiv APZ KPS
Foto: arhiv APZ KPS
Akademski pevski zbor Kluba ptujskih študentov
Zborovodja Robi Feguš
Spet smo začeli z resnim delom, uvedli dodatne vaje vokalne tehnike, odšli smo na 3-dnevne priprave, tokrat na Tri kralje, dvojne intenzivne vaje smo izvedli kar na Ptuju, napredek na vajah pa smo pevci utrjevali tudi z dodatnim delom doma. Vedno bolj smo delali, vedno večje pričakovanje nas je obdajalo. Vsi petki in sobote, kar je predvsem za mladega človeka velika žrtev, pa so bili poplačani, ko smo stali na odru Unionske dvorane, vstopili smo namreč v družbo najkvalitetnejših zborov v Sloveniji. Ponosno in suvereno smo se predstavili občinstvu, drugim zborom in nenazadnje žiriji.
Piše: dr. Ljubica Šuligoj
Obujanje spomina v jubilejnem letu 2005
Nadaljevanje iz prejšnje ^t.
Okupacija Sudetov leta 1938 je naletela na odmevnost v demokratični javnosti. Govor osmošolca Mirka Bagra na »češkoslovaški akademiji« 27. maja 1938 je prekinil sreski načelnik dr. Ivan Vidic. Raz-
tresenih je bilo več letakov; po mestu so se razvile spontane demonstracije. Tedaj zaplenjen ilustriran letak v gledališču kaže delavca, ki dela pod stražo z lopato, okrog vratu pa mu visi tablica z napisom »Heil Hitler!«. Omenjeno akademijo,
HftOft Sohamar
aioTanol
rtfljíť-íj - aiowanírx ,

terrate-TTi đer
Sk, binftor oifttftJaTe »J posta go-ïorl - Píir dňa Wohl đss Tstârlandefl	Aas QeweYir aprechen .
Ss đajno at - "Ir argelien «na niûht
Hnus Uarsohetg
Bol i ITćaižflrjl Kleđar nil DeđtaoHa
Bsc9 Heioh
(^ol a ^gažarjl^- Bleđer nit Deotsalien
Pr» 3 lađajalol «lijuenstega Tiereč-i - Wsg alX đ
BlawenLaohâA Ration .
B^alta 31 am
V SloTíiiiatTa Je đoS - lo Si&wentom lat dlí UûOht
S« dajuo 80 - wir «rgeben ans nloht
Beatti Mlnůťlten
Za blagor o5etnJa*a naj pa-îka govori - FOr đ&a	đea
,7s.tarl<mdfls soj.], daa Oewahr aprsohen .
(^to6 1 Hanior^- Wag mit đen Ewtaohira
ajLoTFUil, naprej - Slowenen .naûh vor
BlsenbBhnaladulct
93.o7iïnatTû Tlû aoiaôa • Daa SloWdnentnn wlrd alegen
Baalt* Krevftgrtftr,- Popo-^IS
(Sol. ■ Eltlerjen, - Bidar ait Hitler
Bltlerlseai pouenl toina - «lad - teror I ïas iïltlertnm iiedautst triée - Sunger - Teror l
Bealtt gppuainer
aioTionat^O J» aîla bodoinoaïi - T*>h Slovenentun Ut die Gewňlt đer aalcanřt
Haua Oal&tti
Bol Nemfiarji - Blsđer oit dan Tieatoehen


Arhiv zgodovinskega oddeilo Pol<rajinsl<ega muzeja Ptuj
Ena od popisnih akcij iz leta 1939 proti ptujskim Nemcem. Očitno je nekdo gesla fotografiral in 4. 5. 1939 spodaj pripisal, da so ta »še vedno vidna«.
ki so jo pripravili Jugoslovanska češkoslovaška liga, Sokolsko društvo in Počitniška zveza na gimnaziji, so povezali s pomenom narodne enotnosti v takratnem času.
Letaki so tudi obveščali javnost o pritožbah tukajšnje nemške skupnosti. Beremo, da je ta pri oblasteh izrazila zaskrbljenost nad kršilci reda v državi, ki sejejo komunistično propagando. Zagotovila je lojalnost do jugoslovanske države in hkrati izpostavila, da se »predstavlja slovenskemu narodu fingirana nevarnost od strani nemške narodne skupine v Jugoslaviji ali nemškega naroda sploh«.
Iz ohranjenih sodnih spisov tudi razberemo, da so oblasti mnoge listkovne akcije vsebinsko označevale za »protidržav-ne« in da je prihajalo do hišnih preiskav in kazenskih pregonov. Tako izvemo o trosilni akciji od 10. na 11. januar 1937, ko je skupina z Grajene (Rudi Ilec, Jože Kogej, Matija Kun-stek, Jožef Korošec - Pepek) padla v zapor. Žandarmerijska postaja na Ptuju je tedaj poročala Upravi ljubljanske policije o listkovni akciji v Krčevini pri Vurberku, kjer je bilo raztresenih 53 letakov s podpisom »Slovenska ljudska fronta« in 27 letakov s podpisom »Slovensko ljudstvo noče vojne«. V list-njaku pri Koroščevem Pepeku so bili odkriti tudi letaki z naslovom »Kaj se dogaja v Špani-
Za nami je zelo uspešna sezona, ki pa še zdaleč ni končana. Ta mesec se bomo udeležili Revije pevskih zborov, načrtujemo pa tudi koncert z zborom ptujske gimnazije. Prihodnje leto pa bomo izvedli koncert ob 5. obletnici zbora in posneli štiri pesmi na RTV-ju. Informacije o zboru, nastopih, terminih vaj najdete na naši spletni strani: www.apz-ptui.com.
Petje v našem zboru pa ne pomeni samo dela. Najbolj se veselimo poletja, ko se preizkusimo v različnih športih, najraje v odbojki na mivki, ali pa se odpravimo na kak pohod. Do sedaj smo že »van-drali« po Pohorju, najljubši pa nam je lanski, ko smo se odpravili v neposredno bližino, v naše Haloze. Doživetje pohoda, petja, zabave, veselja in stikov s Haložani nam bo vsem ostalo v lepem spominu.
Dragi bralci, razbobnajte novico, da APZ KPŠ še pred koncem sezone medse vabi ljubitelje petja, lepih melodij. Vabljeni vsi pevci iz Ptuja in okolice. Vsakega pevca bomo zelo veseli. Če je želja in volja, se tudi čas najde. Pridružite se nam na naši poti, saj je le v slogi moč.
Mateja Purg
ji«. V preiskavi je bil Koroščev Pepek obdolžen komunizma in obsojen na leto in osem mesecev zaporne kazni.
Sodno je bila obravnavana tudi majska akcija v noči od 7. na 8. maj 1938, ko so bili na Ptuju na več kot desetih mestih nalepljeni plakati pro-tinemške vsebine, in sicer: »Nemčurji bojkotirajo vse, kar je slovenskega. Zato Slovenci bojkotiramo vse, kar smrdi po njih. Mi pazimo.« Sodnemu spisu je bila priložena brošura »Ali si smejo Nemci to dovoliti?«, ki je opisovala vse večjo naklonjenost režima Hitlerjevi Nemčiji.
Kazensko je bila obravnavana akcija, izvedena s 1. na 2. avgust 1940. V zvezi z raz-pečavanjem plakata »Delovno ljudstvo Slovenije! Vsem, ki jim gre za mir in neodvisnost slovenskega naroda!« so bili osumljeni komunizma Jože Vnuk, Rudi Ilec in Kazimir Koželj. Pri dr. Jožetu Potrču je bila opravljena hišna preiskava, ker naj bi dr. Potrč po ugotovitvah policije prinesel Ilcu 29. julija majhen paket (verjetno plakate).
Ob protikomunističnih pregonih (v bistvu je šlo za proti-nacistično fronto demokratičnega slovenstva) je tukajšnje nemštvo dobivalo novi zagon. Na Ptuju so se pojavili tudi nemški propagandni letaki, npr. ciklostilni listič s ponatisom nemške pesmi, ki Nemce poziva v boj za firerja. Nekdo pa je pripisal opombo: »Slovenci, ali veste, kaj ta pesem pomeni?«
Nadaljevanje prihodnjič
Od tod in tam
Ptuj • Še en vrhunski glasbeni večer
Foto: Črtomir Goznil<
Jan Sever in Miha Rogina med nastopom v glasbeni šoli
Ptuj se lahko pohvali z množico talentiranih ljudi na področju kulture, zlasti še igralstva, glasbe in slikarstva. Potem ko je s komornim koncertom navdušil Borut Zagoranski na harmoniki, smo bili priče novemu vrhunskemu glasbenemu dogodku. V dvorani glasbene šole Karola Pahorja na Ptuju sta 22. aprila glasbene sladokusce navdušila dva mlada glasbenika, Ptujčan Miha Rogina na saksofonu in Ljubljančan Jan Sever na klavirju. Igrala sta dela Franza Schuberta, Mau-ricea Ravela, Cesarja Francka in Jacoba ter Veldhuisa. Miha Rogina trenutno študira na konzervatoriju v Parizu, Jan Sever pa je študent podipolomskega študija na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
MG
Grajena • Sosedov sin tudi na na Vurbergu
Dramska sekcija Kulturnega društva Grajena, ki letos praznuje že 56. leto delovanja, je v tej sezoni pripravila dramsko predstavo Sosedov sin Josipa Jurčiča. To igro so v Grajeni igrali leta 1967, ko jo je režirala Marija Vaupotič. Za to delo so se letos ponovno odločili, saj prikazuje življenje slovenskih ljudi, v društvu pa menijo, da so ljubiteljske gledališke skupine najbolj primerne za ohranjanje tradicije slovenskih literarnih del.
Letošnjo predstavo je režirala Tatjana Vaupotič. Tatjana je dejala, da Sosedov sin ponuja prelepo ljubezensko zgodbo, opisuje življenje našega kmečkega prebivalstva izpred sto let. V društvu so mnenja, da je predstava primerna tudi za uprizoritev na prostem in v juniju bodo Grajenčani predstavo zaigrali tudi v okolju vurberškega gradu. Prepričani so, da bodo na vurberškem gradu imeli številno občinstvo. Zavedajo se, da je drugače postaviti igro v dvorani v primerjavi s predstavo na prostem. Pri zunanji uprizoritvi bodo teposebnosti upoštevali in nekaj detajlov spremenili, zgodba seveda ostaja, nekaj problemov pa bo najverjetneje z umestitvijo scene na grajsko dvorišče. V predstavi sodeluje dvaindvajset članov društva, vsi skupaj pa so prepričani, da bodo s predstavo na prostem, ki zahteva drugačno osvetlitev in ozvočenje, privabili tudi tiste, ki so si predstavo ogledali v dvorani.
Predstave na prostem bodo 3., 4., 5., 10. in 11. junija ob pol devetih zvečer, vsi skupaj pa seveda upajo, da bo nad vurberškim gradom v teh dneh tudi lepo vreme.
Fl
Ljutomer • Marovičevi priznanje F. Gerbiča
Foto: Niko Soštarič
V Cerknici je potekala podelitev nagrad in priznanj Frana Gerbiča. Na predlog učiteljskega zbora Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomerje omenjeno priznanje prejela tudi nekdanja ravnateljica te šole Dragica Marovič. Marovičeva je bila do leta 1990 uspešna klavirska pedagoginja in oboistka v pihalnem orkestru. Vključena je bila v mednarodni simfonični orkester in mešanipevski zbor v Ljutomeru, čigar korepetitor-ka je bila deset let. Leta 1990je postala ravnateljica glasbene šole Ljutomer. Ob njeni podpori in pravilnem usmerjanju je šola dosegala odlične rezultate na regijskih in državnih tekmovanjih mladih glasbenikov, vzpodbujala in omogočila pa je delovanje mladinskega pevskega zbora ter Big banda. Kot so predstavniki učiteljskega zbora ljutomerske glasbene šole še zapisali v utemeljitvi predloga, je Marovičeva prispevala znaten delež k nadaljevanju bogate kulturne dediščine Prle-kije. V Glasbeni šoli Slavka Osterca Ljutomer je Marovičeva poučevala 36 let.
NŠ
Gorišnica • Gasilska zveza lani uspešna
«
»Za normalno delo bo treba več denarja!
Gasilska zveza (GZ) Gorišnice je ena tistih močnejših, saj vključuje kar devet gasilskih društev: Cirkulane, Muretinci, Gajevci-Placarovci, Mala vas, Formin, Gorišnica, Zamušani, Moškanjci in Zagojiči. »Za normalno poslovanje bi letos potrebovali minimalno 16 milijonov tolarjev, po sprejetju občinskega proračuna pa je za našo zvezo namenjenih 14 milijonov tolarjev, tako kot lani,« je povedal predsednik GZ Gorišnica Stanislav Vojsk.
O potrebnih dodatnih vsaj še dveh milijonih tolarjev so že obvestili občinski svet in župana Jožeta Kokota: »Gre za to, da so stroški intervencij vedno višji, same intervencije so vse zahtevnejše, zlasti ko gre za industrijske objekte, pri čemer ni mišljeno samo delo gasilcev, ampak potrebna oprema. Stroški slednje se povečujejo, prav tako so višji stroški vzdrževanja, zato pričakujemo, da bo občinski svet sprejel rebalans proračuna in nam s tem odobril nujno potreben dodatni denar. Po naših izračunih je namreč 16 milijonov tolarjev tista minimalna cifra, s katero še lahko zagotavljamo nor-
malno delo.«
Nekaj več denarja bo po besedah Vojska potrebno nameniti tudi za opremo, če hočejo vsa društva do leta 2009 opremiti v skladu z uredbo o opremljenosti gasilskih enot. Zamenjave vozil, teh imajo v društvih 15, pa naj bi potekale v skladu s sprejetim planom. Lani je tako novo vozilo dobilo društvo v Zamušanih, naslednje pa na bi bilo nabavljeno v letu 2006.
Sicer naj bi bilo finančno poslovanje zveze v preteklem letu dobro, kljub temu pa je nadzorni odbor, kot je povedal predsednik Vlado Fric, po pregledu dokumentacije ugotovil, da je bilo izdanih nekaj
Predsednik gasilske zveze Gorišnica Stanislav Vojsk: »Za tekoče delovanje potrebujemo minimalno 16 milijonov tolarjev!«
potnih nalogov v dveh gasilskih društvih, ki so jih podpisale nepooblaščene osebe, prav tako pa naj še zmeraj ne bi bila rešena težava okoli dolga v višini milijona tolarjev do PGD Gorišnica, ki naj bi se vlekel že iz leta 2003. Kaj konkretno je narobe, naj bi ugotovili na enem od naslednjih sestankov, nikakor pa, kot je bilo razumeti, tega »perila ne želijo prati« pred očmi javnosti.
Vsak šesti občan je gasilec
V gorišniška prostovoljna gasilska društva pod okriljem zveze je sicer vključenih preko 1000 članov, kar pomeni, da je gasilec doma praktično v vsaki hiši, saj je vsak šesti Gorišničan vključen v eno od društev. Najstarejše društvo je moškanjsko, ki bo letos praznovalo 100-letnico obstoja. Gasilci pa so nadvse ponosni tudi na svoj ženski pevski zbor, ki je lani praznoval pet let obstoja, kar so obeležili z izjemno odmevnim koncertom.
Posebno pozornost pa namenjajo tudi podmladku v društvih: »Z mladino delamo načrtno po programu zveze, ki ga je večina društev že izvedla, ostala pa ga bodo v toku tega leta. Vsako leto organiziramo tudi tridnevni
Hajdina • 53. občni zbor hajdinskih upokojencev
Podeljenih 32 zahval
Člani društva upokojencev Hajdina, enega največjih na Ptujskem, izkoristijo vsako priložnost za druženje in prijateljevanje.
V marcu se je okrog sto članov odpravilo na potep po Madžarski, skupaj so praznovali tudi dan žena in materinski dan, v začetku aprila pa se je preko 250 članov udeležilo še občnega zbora v domu krajanov v Skorbi.
Letošnji občni zbor hajdinskih upokojencev je bil že 53. zapovrstjo, zato pa nič manj slovesen in družaben kot vsi
dosedanji. Že po tradiciji so zbrani na začetku prisluhnili kratkemu kulturnemu programu, v katerem so letos nastopile ljudske pevke s Hajdine in moški pevski zbor DU Hajdina, zbrane na zboru pa je pozdravil predsednik društva Anton Cestnik. Povedal je, da je društvo v preteklem letu uspešno delovalo, realiziralo vse zastavljene naloge,
Foto: Arhiv društva
Aktivnosti društva upokojencev Hajdina je predstavil predsednik Anton Cestnik.
predvsem pa ves čas skrbelo za druženje, rekreacijo in srečanja na različnih koncih občine. Ob tem je Cestnik dejal, da upravni odbor ob številnih nalogah letos čaka še precej odgovorna naloga, saj se morajo z občino dogovoriti glede morebitnega prenosa lastništva nepremičnin, v katerih trenutno domuje DU Hajdina. Zamenjave lastništva nepremičnin upokojenskega društva se je v svojem nagovoru dotaknil tudi hajdinski župan Radoslav Simonič, ob tem pa povedal, da bodo podrobnosti o morebitni zamenjavi nepremičnin še potekale z vodstvom društva in občino.
Na občnem zboru hajdin-skih upokojencev je bilo podeljenih tudi 32 zahval za večletno članstvo; posebno priznanje za 50 let je prejela Antonija Žumer iz Hajdoš, za 14-letno vodenje društva pa Zvonko Črček. Zahvalili so se tudi višji medicinski sestri Anici Cafuta in medicinski sestri Danici Korošec za večletno opravljanje meritev krvnega tlaka. Samo v lanskem letu se je omenjenih akcij udeležilo 215 članov, kar je po besedah Cestnika zelo pohvalno, hkrati pa tudi koristno in bodo s tem z veseljem nadaljevali.
TM
Gorišniški gasilci so nadvse ponosni na svoj ženski pevski zbor (na sliki).
tabor mladine, lani je bil v Cirkulanah, sicer pa je vedno v drugem kraju občine. Tako naši najmlajši člani ob seznanjanju z gasilskimi tehnikami, veščinami in opremo spoznavajo tudi občino. Navdušenje nad temi tabori je izjemno in velikokrat je slišati želje, da bi trajali še več dni.«
V lanskem letu gorišniški gasilci, na srečo, niso imeli veliko dela, saj je bilo izvedenih le 14 intervencij, kar je v
primerjavi z okoliškimi kraji, kot je povedal predsednik sveta za Podravje Janez Merc, zelo malo. Prav tako, kot so ugotavljali, se je zelo zmanjšalo število travniških in gozdnih požarov.
Letos bodo gasilci ob ostalih rednih nalogah največ pozornosti namenili vnosu opreme v nov računalniški program, kar je pogoj za prijavo na razpis za pridobitev sredstev iz državnega prora-
čuna: »To moramo opraviti do začetka junija, ko bo izdan razpis, sicer se ne bomo mogli prijaviti. Prav tako bomo poskrbeli za ustrezno zavarovanje članov in opreme ter podpisali pogodbo za nov sistem informiranja preko GSM aparatov, ki se je v poskusnem obdobju izkazal kot zelo dober,« je še poudaril Vojsk.
SM
Cirkovce • Blagoslov motorjev
Za varen začetek vožnje
Člani moto kluba MK Tulipan iz Cirkovc so se tudi letos odločili organizirati blagoslov motorjev, da bo prihajajoča sezona pod varstvom sv. Krištofa čimbolj varna za vse udeležence v prometu.
Kljub slabim vremenskim napovedim, ki pa se, za razliko od lanskega leta, niso uresničile, se je 16. aprila vila kolona okrog 350 motoristov iz vse Slovenije, iz zbirališča v Cirkovcah, do Ptujske Gore, kjer je potekal blagoslov. Tam so motoriste s pijačo in prigrizki pričakali člani Turističnega društva Ptujska Gora ter pater Janko, ki je blagoslovil zbrano množico.
Po ogledu znamenitosti Ptujske Gore ter naužitju
jasnega razgleda v dolino so se vrnili na kraj dogajanja, na igrišče za novo cirkovško dvorano. Tukaj je na rokerski nivo vzdušje povzdignil legendarni cirkovški rokenrol band Ko-pije (slava jim!).
Motoriste so pričakala topla jedača, hladna pijača in gratis unikatni motoristični golaž (bil je sicer pripravljen za 300 bajkerov, toda ker je organizatorje presenetilo tako lepo vreme kot število motoristov, vsi niso prišli do
njega - obljubljajo, da ga bo drugo leto dovolj!)
Da pa je bil blagoslov ta pravi, so člani MK vabili medse že dan prej, ko so se družno pripravljali na naporno soboto. Tradicionalno in pregovorno gostoljubje domačinov je bilo na petkovo noč podkrepljeno z dobrim ro-kenrolom, promocijo različnih pijač z dvema zavzetima hostesama ter vročo artistko, kot se spodobi za motoristično čago. Vsi tisti, ki so se počutili dovolj močni, pa so lahko zajahali tudi petkonjskega mehanskega bika, ki je stresal s sebe tako staro kot mlado.
Skratka, blagoslov je uspel, kot bi si le lahko želeli. Organizatorji se zahvaljujejo vsem, ki so se ga udeležili, tako motoristom kot ljubiteljem motorjev, čeprav upajo, da bo v prihodnjih letih zbralo pogum še več domačinov in okoliških prebivalcev, saj so vabljeni ter iskreno dobrodošli prav vsi! Več slik z dogajanja lahko najdete na internetni strani www.mktulipan.com.
MK
Foto: SM
Foto: SM
Foto: Arhiv
Rokomet
Pogovor z Miranom Senčarjem, predsednikom ZRK Mercator Tenzor Ptuj
Stran 16
Odbojka
Benedikt, ZM Ljutomer in Svit končali sezono Stran 17
Judo
Svetovni pokal v judu Dax Cup
Stran 16
Kolesarstvo
Pogovor z Markom Balohom
Stran 17
Strelstvo
Skupna zmaga ekipi SD Juršinci
Stran 18
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
tednik
Športni zavod Ptuj
2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30 www. športnizavod-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL Simobil Vodafone
Drava v Evropo preko Primorja !
Po porazu ptujske Drave z Domžalami v slovenski Ligi za prvaka so se nekaterim podrle vse misli o uspešnih nogometaših ptujske Drave, ki so v prvih treh krogih osvojili samo sedem točk od devetih možnih. V soboto pa so prišle neugodne Domžale in še neposreden prenos, prvi preko TV Slovenija (beri Ljubljana), kar je odneslo tri, mogoče celo točko.
Vendar pa pogled na prvenstveno razpredelnico v ligi za slovenskega prvaka ne daje prednosti nobenemu klubu, razen HIT Gorici, ki s 14 točkami prednosti vodi pred drugouvrščenim CMC Publikumom, ki išče preko drugega mesta in Maribora prvo mesto in potem z morebitnim drugim mestom v prvenstvu pot v Evropo. Neverjetno, da nihče ni pomislil na majhno ptujsko Dravo, z drugim najmanjšim proračunom v prvi slovenski nogometni ligi, takoj za Zagorjem. In zakaj ravno Drava ne bi bila tista, ki bi nastopila v evropskem pokalu? Nekatere ljudi iz politike in športne sfere je tega strah, Toda ta strah ima velike oči. Gledati tekmo z Domžalami, kjer so bili boljši gostje
in utopično gledati na vse skupaj, brez poznavanja ozadja in ob robu nogometnega igrišča, je kot prazen žakelj, ki bi moral sam stati.
In zakaj Drava po mesecu dni neporaženosti, ko je v tem času spravila na Ptuj množico ljudi, navijačev in ljubiteljev nogometa, ter mesto v nedeljo nista znala vzeti ponujenega. Dr. Štefan Čelan s svojo upravo je pravi župan, ker ima kot prva persona Ptuja in MO Ptuj prvoligaša, ki je naredil več za promocijo najstarejšega in najlepšega mesta v Sloveniji, kot kateri koli drugi; pa to želeli ali ne želeli vedeti v tej občini.
Nedeljsko gostovanje Drave v Ajdovščini bo zelo pomembno za Dravo. V ekipo se vrača levobočni igralec
Marko Grižonič, pa mogoče poškodovani Nedžad Aliba-bič. Slovenska primorska Dravi leži. »Vemo, da nas v Ajdovščini čaka zelo težko srečanje. Močnejši bomo za nekatere igralce. Cenimo nasprotnika, vendar je prišel čas, da naša majhna ekspedicija vrne Primorju za poraz na Ptuju, pred našimi navijači. V kolikor bomo zaigrali borbeno in disciplinirano, v
Fntn- (Črtomir fínynik
Bo Drava tokrat zaigrala bolj borbeno in disciplinirano?
kar sploh ne dvomim, potem bomo proti zelo kvalitetnemu nasprotniku, ki nas ne ceni preveč, naredili veliko. Če me vprašate za belo zastavo, zastavo Predaje, potem vam povem, da ne vem, kaj je to. Gremo se igrat, borit in nadigravat, saj dvakrat zapo-
red ne moremo in ne smemo igrati slabo, čeprav bomo nastopili oslabljeni, in to brez prvega strelca Sada Ziliča in izredno pomembnega Aljaža Zajca,« je pred gostovanjem v Ajdovščini dejal trener Drave Srečko Lušič.
DRAVA: Dabanovič, To-
plak, Grižonič, Emeršič, Šter-bal, Miljatovič, Preac, Čeh, Težački, Ljubanič, Gorinšek. REZERVNA KLOP: Štelcer, Alibabič, Lunder, Korez, Petek, Zilič (?), Zajc (?). Trener: Srečko Lušič.
Danilo Klajnšek
liga
o Vodafone'
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA LIGA ZA PRVAKA
1.	HIT GORICA 26	17	6	3
2.	CMC PUBLIKUM 26	13	4	9
3.	DOMZALE 26	11	7	8
4.	DRAVA 26	11	6	9
5.	PRIMORJE 26	10	7	9
6.	KD OLIMPIJA 26	10	6	10
LIGA ZA OBSTANEK
1.	MARIBOR PIVO. LAŠKO 26	13	5	8
2.	MURA 26	8	9	9
3.	LJUBLJANA 26	8	9	9
4.	BELA KRAJINA 26	7	7	12
5.	KOPER 26	6	7	13
C TA^riD m OC	o	T	IT
45:20 38:23 39:32 29:24 29:34 30:35
41:28 34:31 32:27 24:42 25:35
1 R-/0
57
43 40 39 37 36
44 33 33 28 25
1 Q
Lestvica najboljših strelcev: 17 - K. Bozgo (Maribor PL); 14 - S. Ranič (Gorica); 11 - S. Zilič (Drava); 10 - S. Cimirotič (Publikum), E. Rakovič (Mura); 9 - A. Rodič (Gorica), S. Dvorančič (Domžale); 8 - A. Ekpoki (Ljubljana), D. Žeželj (Primorje), A. Mujakovič (Bela krajina); 7 - G. Tolič (Primorje)
Nogomet • Finale Pokala MNZ Ptuj
Pokal MNZ Ptuj zasluženo v rokah Aluminija
Holermuos Ormož -Aluminij Kidričevo 0 : 3 (0 : 0)
Strelci: 0:1 Ozim (64), 0:2 Šimenko (73), 0:3 Vtič (78).
Holermuos: Grabrovec, Emeršič (od 74. Smolkovič), Jurčec, Habrun, Tobijas, Je-rebič, Goričan (od 35. Bo. Prapotnik), Zidarič (od 58. Jambriško), Fijavž, Govedič, M. Hertiš. Trener: Drago Po-savec
Aluminij: Toplak, Sagadin, Topolovec, Rumež, Pekez, Ozim, Čeh, Fridauer, M. Hertiš (od 52. Rozman), Kelenc (od 67. Kokot), Šimenko (od 75. Vtič). Trener: Miran Emeršič
Rumeni kartoni: Govedič (25), Habrun (50), Tobijas (60), Fijavž (84).
Holermuos Ormož in Aluminij iz Kidričevega sta se v finalu pokala MNZ Ptuj pomerila že leta 2000/01. Takrat so v izjemni fekmi no
podaljšku zmagali nogometaši Aluminija z rezultatom 3:2 po zadetku Francija v 119. minuti. Nekaj mesecev kasneje je usoda hotela, da se obe moštvi še enkrat pomerita v 1/16 finala pokala Slovenije. Takrat so nogometaši Aluminija visoko, s kar 8:0, slavili proti oslabljenim Ormožanom. V nadaljevanju pokala pa so nogometaši Aluminija klonili šele v finalu pokala Slovenije proti Gorici. Tudi tokrat se je zgodba ponovila, saj je slovenski drugoligaš po prikazani igri zasluženo osvojil pokal MNZ Ptuj. Skozi celotno tekmo so nogometaši Aluminija imeli rahlo terensko premoč, ki so jo iz minute v minuto z visokim tempom igre le večali. To je tudi sredi drugega polčasa obrodilo sadove, saj je najprej domačega tretjeliga-ša načel Ozim, ki je z razdalje 26 metrov z nizkim strelom lepo zadel spodnji del mreže pokritega vratarja Ormoža-

Zmagovalna ekipa NK Aluminii.
nov Grabrovca. Pred tem je Ozim v 54. minuti izpustil 100-odstotno priložnost, ko je namesto mreže oplazil le prečnik. Drugi zadetek za Aluminij je delo prvega strelca 1. slovenske mladinske lige Šimenka (17 zadetkov), ki je lepo izkoristil podajo Rozmana in mirno zatresel mrežo ormoških gradbenikov. Kasnejši televizijski posnetek zadetka pa je pokazal,
da je stranski sodnik Kodrič spregledal prepovedan položaj. Piko na i zasluženi zmagi sedmouvrščene ekipe 2. SNL je postavil Vtič, ki je hitro po prihodu v igro le potrdil zmago. Ormožani so največjo priložnost za zadetek na tekmi zamudili v 37. minuti, ko vrat izteklega Toplaka ni zadel Habrun.
Urne UrctSH
Miran Senčar • Predsednik ZRK Mercator Tenzor Ptuj
V naslednji sezoni po evropsko vstopnico
Ženski rokomet ima na Ptuju bogato in dolgo tradicijo. Po nekaj letih stagniranja so v klubu samo delali in delali ter modro molčali, nato pa je le prišel njihov trenutek, ko so se ponovno uvrstili v elitni ženski rokometni razred. Pričakovanja pred to sezono so bila nekoliko višja, kot je sedmo mesto v prvenstvu in četrto mesto v pokalnem tekmovanju. Da si niso dekleta priigrala višjega mesta v prvenstvu in mogoče skozi pokalno tekmovanje prišla do evropske vstopnice je več. To, da je klub urejen, ni bilo nikoli sporno. Osnovni razlog tega je v poškodbah ključnih igralk, kot je Dijana Radek, pa vratarka Biljana Lakič. Nato je z igranjem nehala še druga zunanja igralka Tanja Raukovič. Prišlo je tudi do sporazumne prekinitve o sodelovanju s trenerjem Vladom Hebarjem. V klubu pa niso posegli po nadomestnih okrepitvah, za kar so imeli možnost v mini prestopnem roku. Sicer pa je sedmo mesto v prvenstvu realnost, kakor tudi četrto mesto v pokalnem tekmovanju. O vsem tem smo se pogovarjali s predsednikom ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - Miranom Senčarjem.
»Kako ste v klubu ocenili minulo sezono?«
»Glede na cilje, ki smo si jih zastavili pred sezono, bi lahko kdo ocenil ti dve uvrstitvi kot neuspeh, vendar to ni tako. Dejstvo je, da smo imeli zelo kratko klop. Štartali smo z zelo kvalitetno ekipo, vendar so nas že od začetka pričele »tepsti« poškodbe. Najprej se je poškodovala Dijana Radek, nato se je poškodovala še
vratarka Biljana Lakič, sledilo je še nekaj poškodb ostalih rokometašic. Izgledalo je kot prava igralska katastrofa. Pozneje smo se nekako konsolidirali, ter prišli v končnico pokalnega tekmovanja, kjer seveda nismo mogli parirati ostalim trem ekipam.
»Kakšne so težave ženskega ptujskega rokometa, ki se potem nekako dotaknejo še kluba?«
»Težave ženskega rokometa na Ptujskem so znane. Začenja se vse v osnovnih šolah. Nekoč je bila osnovnošolska liga vzgled ostalim podobnim tekmovanjem v Sloveniji tako pri fantih kot dekletih. Zdaj pa enostavno opažamo, da je rokomet v osnovnih šolah izginil. Seveda bomo poizkušali vse to premakniti na bolje, naprej bi radi animirali učitelje in profesorje športne vzgoje, da bi lahko prišli do vsaj nekaj ekip in imeli potem možnosti nekakšne selekcije. To je seveda prvi korak. Že na začetku pa smo si zastavili, da je ŽRK Mercator Tenzor regijska ekipa, saj v naši regiji in izven ni kvalitetne ženske ekipe. Odločili smo se, da bomo mi sestavili močno ekipo, ki je ni niti v Mariboru, Murski Soboti, Lendavi, Slovenski Bistrici itd. To bomo delali tudi v prihodnje.«
»Kako sedaj potekajo aktivnosti v klubu, predvsem v članski ekipi. Verjetno bo prišlo tudi do sprememb v igralskem kadru in kakšne bodo, če že v tem trenutku lahko postrežete s kakšnimi svežimi podatki?«
»Na okrepitve vsekakor računamo, se že o tem tudi pogovarjamo. Sedaj še ne morem
Miran Senčar, predsednik ŽRK Mercator Tenzor Ptuj
reči nič novega, saj prvenstvo še ni končano. O okrepitvah pa lahko rečem toliko, da bomo sestavili takšno ekipo, da bomo ponovno kandidirali za uvrstitev v končnico tekmovanja, tja do tretjega mesta in potem vstop v Evropo. Tu mislim, da bomo posegli po vratarki, saj je naša Biljana La-kič v fazi rehabilitacije. Enostavno moramo najti alternativo, ob tem manjkata še dve igralki v sredini ter krožna napadalka. Naša prva strelka v tem prvenstvu in reprezentantka Mojca Derčar bo tudi v naslednji sezoni nosila dres ŽRK Mercator Tenzor Ptuj, medtem ko Dijana Radek ne bo več igrala za nas. Sicer pa bodo igralke vadile do konca junija.«
»Kljub vsemu pa se gledalci niso odzvali na vaše tekme v večjem številu. Kje vidite razlog za to?
»Moram reči, da sem malo razočaran nad obiskom naših
tekem. Ko so na Ptuju gostovale dvakratne evropske prvakinje Krima iz Ljubljane, je bilo prisotnih komaj petsto gledalcev. Potem si res lahko razočaran. Na Ptuju vlada nogometna evforija. Prav je, da je vsaj eni ekipi iz našega mesta uspelo, in sicer narediti dober rezultat in pridobiti sponzorje in gledalce. Upam pa, da bomo v prihodnje naredili nekaj podobnega. Sicer pa so bile naše tekme ob takšnih terminih, da nismo motili ničesar, zato razlogov za slabši obisk ne vidim.«
»Seveda to tekmovanje veliko stane. Napovedali ste ponovni poizkus dobiti evropsko vstopnico. Kako boste to zmogli?
»Klub je dobro organiziran. Da pa bomo realizirali svoje cilje, imamo podpisane pogodbe sponzorjev za še dve leti, tako da bomo lahko v miru delali, da dosežemo želeni cilj.«
Danilo Klajnšek
Tenis • Odprto prvenstvo Ptuja v tenisu
Odličen nastop Blaža Role
Teniški klub Ptuj je bil minuli vikend organizator zanimivega teniškega tekmovanja in sicer odprtega prvenstva Ptuja. To tekmovanje pa je štelo za točke jakostne lestvice teniške zveze Slovenije. Podobni turnirji in seveda tudi ta sta po rangu in kvaliteti takoj za državnim prvenstvom. V moški konkurenci se je prijavilo 56 tekmovalcev, zato so se morale igrati kvalifikacije za nastop na glavnem turnirju, kjer je potem nastopilo 32 tenisa-čev. Iz domačega kluba so se na turnir uvrstili Toni Hazdovac, Črtomir Gobec, Miha Rosič, Blaž Rola in Matej Rus. Od tega sta povabilo organizatorja prejela Matej Rus in Miha Rosič, ostali pa so bili uspešni v kvalifikacijah. Ptujski tekmovalci so bili
uspešni, še posebej petnajstletni Blaž Rola, ki je igral zelo dobro ter presenetil, saj se je uvrstil v finale, kjer pa je klonil proti prvemu nosilcu turnirja Blažu Kavčiču iz Ljubljane. Uvrstitev mladega igralca TK Ptuj je vsekakor veliki uspeh in nagrada za njegovo trdo delo in vseh tistih, ki so okrog njega. Blaž je imel kar precej zahtevno pot do uvrstitve v finale. Najprej je s 6:0, 6:2 premagal Matjaža Straška iz Brežic. V drugem krogu je bil Blažev nasprotnik osmopostavlje-ni igralec tega turnirja Rok Uršič iz Ljubljane. Po veliki borbi v vseh treh setih je Blaž slavil 6:3, 6:7, 6:3. V tretjem krogu je izločil klubskega tovariša Miha Rosiča s 6:4, 3:6, 6:4. V polfinalu je bil njegov nasprotnik Iztok
Božič, nekdaj naš najboljši slovenski igralec, reprezentant in edini Slovenec, ki je bil na lestvicah ATP izpod 200. mesta. Pri izzidu 3:3 v prvem setu je Iztok Božič predal dvoboj. Kot smo že zapisali, je Blaža v finalu premagal Ljubljančan Kavčič, ki je osvojil že četrti zaporedni turnir. Uspešni so bili tudi preostali ptujski igralci. Toni Hazdovac je v prvem krogu premagal Nejca Steinerja iz Litije s 6:1, 6:4, v drugem krogu Mirana Ceja iz Maribora s 7:6, 1:0, nato pa je nasprotnik predal dvoboj, v tretjem krogu pa je Toni naletel na Iztoka Božiča iz ŽTK Maribor in izgubil po veliki borbi s 4:6, 6:3, 1:6. Črtomir Gobec je v prvem krogu turnirja premagal sedmega nosilca Janeza Lemraja iz Slo-
vana Ljubljana s 3:6, 6:4, 6:2, v drugem krogu pa izgubil z Iztokom Božičem 3:6, 3:6. Matej Rus pa je v prvem krogu izgubil s 6:7, 4:6.
V ženski konkurenci je nastopilo sedemnajst igralk. Med njimi sta bili tudi dve domači igralki, in sicer Katja Meršnik, ki je v prvem krogu izgubila z Anjo Poglajen iz AS Litije z 1:6, 3:6, in Tjaša Kovač, ki je v prvem krogu opravila s Katjo Rat iz ŽTK Maribor 6:0, 6:3, v drugem krogu pa je morala priznati premoč sedmi nosilki Anteji Huljev iz ŠTK Velenje z 2:6, 1:6. Prvo mesto na tem turnirju v ženski konkurenci pa je osvojila Urška Klemenc iz Rogaške Slatine, ki je s 6:3, 6:1 premagala Nastjo Rečnik iz mariborskega Branika.
Danilo Klajnšek
Judo • SP v Celju
Svetovni pokal v judu Dax Cup
V celjski dvorani Golovec je 23. in 24. aprila potekalo tekmovanje za svetovni B-po-kal v judu, ki je prineslo velik uspeh slovenskim tekmovalcem in tekmovalkam. V konkurenci več kot 300 judoi-stov in judoistk iz 31 držav so naši predstavniki osvojili po tri zlate in srebrne kolajne ter štiri bronaste.
Zelo uspešno je nastopil Boris Greif (JK Impol, do 81 kg), ki se je prebil do finala. Tam ga je čakal neugodni Portugalec Diogo Lima. Finalni dvoboj je bil izenačen, dobil ga je z neznatno prednostjo Lima, potem ko je Greif neprevidno stopil z borišča in dobil kazensko točko. "Lima je bil favorit že na papirju, saj je letos zmagal na turnirju A-kategorije. V dvoboj sem krenil že nekoliko utrujen, ker smo prav zdaj sredi priprav
v tej kategoriji je osvojil Rok Drakšič (JK Sankaku).
V konkurenci do 66 kg slovenski tekmovalci niso igrali vidnejše vloge. Dani Rus (JK Impol) je v uvodnem dvoboju premagal Albanca Tabaku Fatosa, nato pa doživel poraz proti Britancu Phillips Richardu.
Pri ženskah pa so se izvrstno odrezale predstavnice celjskega Sankakuja, saj so kar po tekočem traku osvajale medalje. Do 48 kg: 3. mesto Anja Pečnak; do 52 kg: 1. mesto Petra Nareks; do 63 kg: 1. mesto Urška Žolnir; do 70 kg: 3. mesto Regina Jernejc; nad 78 kg: 1. mesto Lucija Pola-vder, ki je v finalu ugnala drugo slovensko predstavnico v tej kategoriji Tino Kukec (JK Olimpija).
Iz JK Drava sta svoj prvi nastop na članskem sveto-
Foto: Sebi Kolednik
Lea Murko je morala priznati premoč afriški predstavnici.
vnem pokalu končala Ervin Vinko, ki je v kategoriji do 81 kg izgubil v uvodnem dvoboju s Fincem Lukkainenom Petterijem, in Lea Murko v kategoriji do 70 kg, ki jo je premagala afriška predstavnica Borgini Germaine. Klemen Ferjan po operaciji kolena na tem tekmovanju ni nastopil.
V Celju sedaj potekajo za slovenske judoiste in judoist-ke naporne priprave, saj se bodo med 19. in 22. majem v nizozemskem Rotterdamu borili za evropske naslove.
Sebi Kolednik
na EP, ki bo čez mesec dni. Portugalcu je uspelo vsiliti svoj ritem in nikakor nisem uspel priti do svojega garda. Prav s tem svojim tempom je na koncu zmagal, čeprav slavje s 3:0 niti ni tako visoko," je dejal Greif.
Bronasto kolajno je osvojil Primož Ferjan (JK Impol, do 100 kg), potem ko je devet sekund pred koncem borbe z iponom vrgel Italijana Gian-luco Giaccaglia.
Za srebro je v soboto poskrbel Simon Mohorovič (JK Bežigrad, do 60 kg), ki je v finalu izgubil proti Nelsonu Santosu (Portugalska), tretje mesto
Šolski šport
Najboljši domačini
V ponedeljek se je v telovadnici OŠ Destrnik odvijalo finale medobčinskega tekmovanja za osnovnošolce v malem nogometu za letnike 1992 in mlajše. Na zaključni turnir najboljših so se uvrstile štiri ekipe, poleg gostiteljev še nogometaši OŠ Do-rnava, OŠ Ljudski vrt ter OŠ Kidričevo. Skupaj pa se je tekmovanja udeležilo 12 šol, vstopnico za finale pa so si posamezne šole priborile z dobrimi igrami v predtekmovalnih skupinah ter kasneje v polfinalu. Mladi nogometaši so gledalce navdušili z borbenim in atraktivnim nogometom, nekateri posamezniki so pokazali že veliko nogometnega znanja. Ob podpori domačih navijačev so bili ob koncu najuspešnejši učenci OŠ Destrnik, ki so v odločilni tekmi premagali Kidričane s 4:1. Posebno nagrado najboljšega strelca turnirja je prejel Nino Pukšič (OŠ Dornava), kije dosegel 5 zadetkov.
Rezultati finalnega turnirja: OŠ Destrnik - OŠ Ljudski vrt 2:2, OŠ Dornava - OŠ Kidričevo 2:3, OŠ Ljudski vrt - OŠ Kidričevo 1:2, OŠ Destrnik - OŠ Dornava 5:3, OS Dornava - OŠ Ljudski vrt 2:3, OŠ Kidričevo - OŠ Destrnik 1:4
Končni vrstni red: 1. OŠ Destrnik, 2. OŠ Kidričevo, 3. OŠ Ljudski vrt, 4. OŠ Dornava
Uroš Gramc
Foto: arhiv
Odbojka • 1. DOL (m, ž)
Benedikt, ZM Ljutomer in Svit končali sezono
»Končno. Sezona je končana," so v en glas zatrjevale odbojkarice Benedikta in ljutomerske Zavarovalnice Maribor po tekmi desetega kroga v skupini za obstanek v prvoligaški konkurenci, ki je bila zadnja uradna preizkušnja omenjenih ekip v sezoni 2004/2005. S pripravami na minulo sezono sta ekipi pričeli v avgustu lanskega leta, poleg številnih prijateljskih tekem pa sta najprej odigrali 18 tekem rednega dela prvenstva ter nato še deset tekem v ligi za obstanek. Sezona je tako trajala kar devet mesecev, prvenstva pa so zaznamovale predvsem prevelike kakovostne razlike med ekipami. Na vrhu je po kvaliteti izstopal ljubljanski Sladki greh, na dnu pa nova drugoligaša Formis Bell in Prevalje. "Predvsem liga za obstanek je bila povsem nezanimiva, ker sta bila Formis Bell in Prevalje že vnaprej odpisana, saj sta v rednem delu zbrala premalo točk za obstanek v ligi," je ob koncu sezone dejal trener Benedikta Peter Možič, ki je svojo uvodno sezono na klopi Benedikta končal s porazom proti Ljutomerčankam.
Ljubitelji odbojke, ki so se zbrali na tekmi med Benediktom in Zavarovalnico Maribor Ljutomer, pa so kljub dolgemu in večji del nezanimivemu prvenstvu prav na koncu videli enega najbolj zanimivih dvobojev, ki so ga po osvojenih nizih s 3:1 dobile ljutomerske igralke, po osvojenih točkah v posa-
Foto: Miha Soštarič
Odbojkarice Benedikta in Zavarovalnice Maribor Ljutomer so ob zaključku prvenstva prikazale zanimivo odbojkarsko predstavo.
meznem nizu pa s 105:100 gostiteljice, ki so v drugem nizu povsem razbile Ljuto-merčanke ter jim prepustile vsega enajst točk. Gledalci so na tem dvoboju videli dva izredno zanimiva niza, ki sta se končala z zmago agentk z 32:30. Omembe vredno je predvsem to, da so v obeh nizih, ki sta se končala na razliko, gostiteljice vodile ter si tudi prve priigrale zaključno žogo, na koncu pa so kljub vsemu slavile gostje. Ljutomerčanke so prvenstvo končale na šestem, Benedi-čanke pa na sedmem mestu. Obe ekipi bomo tako tudi v prihodnji sezoni spremljali v prvoligaški konkurenci.
Sezona se je minulo soboto končala tudi za odbojkarje Svita iz Slovenske Bistrice. Končala pa se je povsem identično, kot se je za njih začela. S porazom 3:0 v Maribo-
ru proti ekipi Prevent gradnje IGM. V prvoligaški sezoni so odbojkarji iz Slovenske Bistrice zabeležili vsega štiri zmage ter se vsaj za eno sezono poslavljajo od tekmovanja najelitnejše odbojkarske lige. V rednem delu prvenstva jim ni uspelo zmagati niti enkrat, v play outu pa so slavili štirikrat, vendar je bilo to premalo za obstanek v prvoligaški konkurenci. Osvojili so vsega 27 nizov, izgubili pa 77, kar je nekdaj uspešnega slovenskega prvoligaša pahnilo v drugi kakovostni razred te igre z žogo. Po zagotovilih upravnega odbora Svita bodo večino moštva zadržali tudi za prihodnjo sezono, pričakujejo pa, da bodo že v sezoni 2006/2007 znova igrali med najboljšimi.
Miha Šoštarič
Ženski nogomet
ŽNK Ljudski Vrt - Kisovec 5:0 (3:0)
STRELKE: 1:0 Korošak (5),	Koren, Šmintič, Rosič, Pihler,	lehniku, so z dobro igro in
2:0 Šmintič (6), 3 0 Šmintič	Kodrič, Korošak. Trener: Mi-	brez večjih težav premagale
(25), 4:0 Koren (50), 5:0 Ar-	ran Zorčič.	sovrstnice iz Kisovca, ter tako
nuš (80)	Mlade ptujske nogome-	prišle do četrte zmage v tem
ŽNK LJUDSKI VRT: Uča-	tašice iz Ptuja, ki so tokrat	prvenstvu.
kar, Skaza, Arnuš, Trafela, kot domačinke igrale v Pod-
Danilo Klajnšek
ŽNK Ljudski vrt
Kolesarstvo • Marko Baloh
Zasvojen s kolesarstvom
37-letni Ljubljančan Marko Baloh je začel trenirati kolesarstvo šele pri 18 letih v klubu Astra Ljubljana, v 18 letih tekmovalne poti pa je menjal ogromno sredin; med drugim je leta 1996 tekmoval v dresu Perutnine, v zadnji tekmovalni sezoni pa v barvah lenarškega TBP. Pred tremi leti se je resno podal na pota ekstremnega kolesarstva, čeprav je tej posebni kolesarski disciplini posvečal precejšnjo pozornost že nekoliko prej. V vsej športni karieri je bil znan kot izrazit kronometrist, kjer je dosegal tudi najboljše rezultate, od zmag na dirkah, do naslovov državnih prvakov in državnih rekordov. Pred tremi leti je postal svetovni prvak v ekstremnem kolesarjenju v kategoriji 26-35 let, postavil dva svetovna rekorda na velodromu (12 ur in 200 milj), zmagal na dirki Silberreiher Trophy ter osvojil 2. mesto na dirki preko Alp, kar ga je dobesedno katapultiralo med elito ekstremnih kolesarjev. Leta 2003 je prvič nastopil na dirki vseh dirk, Dirki preko Amerike, na žalost pa je 700 km pred ciljem po prevoženih 4100 km zaradi zdravstvenih težav moral odstopiti. Letos se je odločil ta podvig ponoviti, tokrat odločen, da ga uspešno zaključi. Po dolgih pripravah in prevoženih 12000 kilometrih se je odločil svojo formo prvič testirati v dvodnevni vožnji in 1200 kilometrih okoli Slovenije.
Okoli Slovenije
Štartal je v petek ob 13. uri v Ljubljani, kolesaril do Kranjske Gore, preko Vršiča do Nove Gorice, Kopra po južni slovenski meji do Metlike, Novega mesta in Brežic. Pot je nadaljeval proti severu do Ptuja, kamor je prikolesa-ril po 27 urah in pol vožnje, števec pa se je ustavil pri 770
Marko Baloh
km. To je bil za Baloha šele tretji postanek, na prvem 10-minutnem se je preoblekel, na drugem v Novem mestu je pojedel zvrhano porcijo testenin, na Ptuju pa si je končno privoščil spanec, sicer le 30 minut.
Čas med počitkom smo izkoristili za pogovor z vodjem spremljevalne ekipe, Andrejem Petrovičem, Ptujčanom, ki tudi trenira mlade lenar-ške kolesarje. »Prihod na Ptuj je bil predviden za zvečer okrog 19.30, smo pa tri ure pred časovnico. Povprečje je okrog 28 km/h, deloma zaradi ugodnih vremenskih pogojev, pa tudi zaradi forme, ki je na visokem nivoju. Obseg treningov pri Marku je letos manjši kot v preteklosti, pa bolj smotrno razdelan, zato je tudi forma na višjem nivoju«, je v uvodu povedal Petrovič.
Pot do Ptuja je minila brez zapletov: »Težav na progi nismo imeli, kar se tiče prometa pa tudi poškodb ali okvar, gre vse kot po maslu. Vreme je bilo do sedaj zelo dobro, razen na Vršiču, kjer je bilo precej mrzlo,« o samem odzi-
vu ljudi na projekt pa je dodal naslednje: »Ob progi nas ljudje vso pot pozdravljajo, Marko ima na kolesu spremljevalca zadnjih 250 km, saj se Drejc že 250 km vozi vzporedno ali za njim. Tudi drugače je mnogo spremljevalcev za posamezne dele proge, Marko pa še zavetrja ni skusil.«
Medtem je Baloh že priko-lesaril na cilj, nazaj v Ljubljano, svoj čas močno izboljšal, zato je bilo na obrazu bolj kot utrujenost opazno veselje: »Zelo sem vesel, da sem za 4 ure popravil svoj čas izpred dveh let. To me potrjuje v mojem prepričanju, da sem precej bolje pripravljen v tem obdobju kot pred dvema letoma. Mislim, da se je tudi ekipa izredno dobro ujela in mi je ves čas nudila vso oskrbo, ki sem jo potreboval, zato moram pohvaliti prav vse fante, ki so bili z menoj. Kljub nizkim nočnim temperaturam sem preizkušnjo prestal brez težav in sem si lahko privoščil celo nekaj več spanja, kot smo ga načrtovali. Dosegel sem tudi zelo lepo povprečno hitrost, ki je bila nekaj pod 30 km/h.
Načrti
Takole pa je strnil še bližnje načrte: »Seveda je bila ta dirka zgolj I. faza in preizkus vzdržljivosti v mojem letošnjem pripravljalnem ciklusu. Med 14. in 15. majem se bom udeležil še dirke Kraftwerk Trophy 24 ur, ki šteje tudi za odprto prvenstvo Avstrije in bo zaključila mojo II. fazo priprav, 19. junija pa bom star-tal na najtežji vzdržljivostni kolesarski preizkušnji na svetu, Race Across America (RAAM), dirki z zahodne na vzhodno stran ameriškega kontinenta, ki jo najboljši prevozijo v dobrih osmih dnevih. Upam, da mi tokrat uspe dirko zaključiti in se povzpeti med zmagovalce.«
UG
Odbojka • Kurent turnir
Dobili alfa in omega zmagovalce
V soboto se je v športni dvorani srednješolskega centra na Ptuju odvijal rekreativni Kurent turnir v odbojki. Tovrstno tekmovanje je namenjeno popularizaciji od-
bojke in ima že dolgoletno tradicijo, od leta 1995 pa ga organizira OK Kurent. Tokrat je bilo prijavljenih 10 ekip iz Ptuja ter okolice, Ormoža pa tudi iz Velenja. Tekmovanje
Zmagovalci omega turnirja
je bilo razdeljeno v dve kategoriji; na alfa turnir, kjer so lahko nastopili tudi licencirani tekmovalci, na omega turnirju pa so natopili zgolj rekreativci ter mladi. Kljub temu smo v obeh kategorijah dobili zmagovalce; na alfa turnirju je bila to ekipa One Hand iz Ptuja, za katero so nastopili Bojan Brečko, Peter Bedrač, Peter Cafuta in Damjan Rebernak, na Omega turnirju pa je bila najuspešnejša ekipa ŠD Rim iz Žetal, za njo pa so igrali: Joži Pulko, Marko Železnik, Denis Škrabl ter Damjan in Roman Hohnec. Končne uvrstitve: Alfa turnir: 1. One hand, 2. Levi, 3. Veseli ventilčki
Omega turnir: 1. ŠD Rim, 2. B in D, 3. Wepri
UG
Foto: UG
Foto: UG
Foto: DK
Strelstvo • Mednarodna FIRST liga
Skupna zmaga ekipi SD Juršinci
Zaključilo se je tekmovanje v mednarodni ligi First, v kateri nastopa tudi ekipa iz Juršincev, ki je po sedmih krogih tega tekmovanja v letu 2005 postala tudi skupna zmagovalka! Juršinčani so dvakrat zmagali, bili štirikrat drugi ter enkrat tretji, kar je zadostovalo, da so s tremi točkami prednosti slavili pred ekipo SSK Coal (64:61), tretja pa je bila ekipa Alzas iz hrvaškega Čakovca. Za ekipo iz Juršincev so streljali mladinca Simon Simo-nič in Rok Pučko ter Mirko Moleh. V skupnem seštevku posameznikov je kljub odličnemu nastopanju zmanjkalo kanček sreče Simonu Simo-niču, saj je s skupnimi 3421 krogi tekmovanje končal na drugem mestu. V povprečju je Simon dosegal neverjetnih 570,2 kroga na tekmo! Malenkost boljši je bil Aleksander Ciglarič (ŠSK Coal), ki je v sedmih krogih dosegel le 5
Nogomet
1. SKL
REZULTATI 21. KROGA:
Aluminij - Bilje Primorje 0:1, Maribor - Domžale 2:1, Koroška Dravograd - HIT Gorica 0:2, Factor - Slovan 1:1, Mura - Rudar Velenje 3:0, Olimpija - Koper 0:0
krogov boljši rezultat. Med prvih deset posameznikov
sta se uvrstila še Mirko Moleh s 3349 krogi na 7. mesto
Foto: Simeon Gonc
Zmagovalna ekipa First lige v letu 2005, ekipa SD Juršinci, v sestavi Mirko Moleh, Rok Pučko ter Simon Simonič
ter Rok Pučko s 3307 krogi na 10. mesto. Gregor Moleh je dosegel 3262 krogov ter se uvrstil na 17. mesto. V posameznih krogih so nastopili še naslednji tekmovalci iz Jur-šincev: Nina Pavlin, Dušan Kranjc, Simon Druzovič, Petra Simonič, Denis Gra-šič ter Mateja Zorko, ki pa niso igrali vidnejše vloge v skupnem seštevku posameznikov.
Mednarodna FIRST liga predstavlja vzorno sodelovanje strelskih klubov in društev severovzhodne Slovenije, ki so se jim pridružile še ekipe iz Madžarske ter Hrvaške z namenom ustanoviti tekmovanje, ki bo služilo strelcem kot priprava na močne, domače ligaške tekme ter še močnejša mednarodna tekmovanja. Tekmovanje je potekalo že četrto leto zapored in iz leta v leto pridobiva na popularnosti.
Simeon Gonc
1. MARIBOR	21 18		2 1	77:13	56
2. HIT GORICA	19 15		4 0	46:15	49
3. CMC PUBLIKUM 20 11			4 5	33:19	37
4.FACTOR	21	9	7 5	26:22	34
5. OLIMPIJA	21	9	4 8	20:39	31
6. DOMŽALE	21	8	5 8	35:31	29
7. RDAR VELENJE 20		8	2 10	33:39	26
8. KOPER	21	8	2 11	28:42	26
9. BILJE PRIMORJE 20		6	6 8	20:22	24
10. MURA	21	7	2 12	32:38	23
11. TRIGLAV	20	7	1 12	34:38	22
12. SLOVAN	21	5	5 11	17:34	20
13. DRAVOGRAD	20	3	7 10	24:44	16
14. ALUMINIJ	20	3	1 16	16:45	10
Lešnik, Mihi Lešnik, Jevšinek, Medved, Levart, Ljatifi (Justinek), Tement, Furek, Hajšek, Rotman.
1. SML
REZULTATI 21. KROGA:
Aluminij - Bilje Primorje 1:2, Maribor - Domžale 2:0, Koroška Dravograd - HIT Gorica 3:5, Factor - Slovan 2:1, Mura
-	Rudar Velenje 2:0, Olimpija
-	Koper 0:1
1.	ALUMINIJ 20 14 1
2.	KOPER 21 13 3
3.	MARIBOR 21 12 6
4.	HIT GORICA 19 13 2
5.	BILJE PRIMORJE 20 12 4
6.	MURA 21 11 0
7.	RUDAR VELENJE 20
ALUMINIJ - BILJE PRIMORJE
0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Mrvar (66) ALUMINIJ: Klemenčič, Miha
8.	TRIGLAV
9.	DOMŽALE
10.	OLIMPIJA
11.	FACTOR
12.	SLOVAN
13.	CMC PUBLIKUM 20
14.	DRAVOGRAD 20
9 5 9 2
5	57:30	43
5	61:31	42
3	46:22	42
4	45:27	41
4	47:27	40
10	47:48	33
6	38:32	32
9	28:30	29
12	29:43	23
11	16:22	22
12	22:44	21
14	28:58	17
12	30:45	16
15	16:51	7
ALUMINIJ - BILJE PRIMORJE 1:2 (1:2)
STRELCI: 0:1 Semič (4), 0:2 Tomažič (13), 1:2 Kelenc (23)
ALUMINIJ: Rozman, Gaj-šek (Breg), Ducman, Fruk, Mlinarič, R. Marinič, Jus, Gorani (Sagadin), Kelenc, Dugo-lin, Šimenko.
U - 14 VZHOD
REZULTATI 20. KROGA: Aluminij - Maribor 0:3, Le cog Sportif - Drava Ptuj 2:3, CMC Publikum - Koroška Dravograd 2:1, Pohorje
-	Železničar 2:5, Nafta - Ar-cont Radgona 2:1, Kovinar
-	Pomurka 0:3, Rudar Velenje
-	Šmartno 0:0
1.	MARIBOR 20 18 2 0 139:5 56
2.	CMC PUBLIKUM 20 14 2 4 56:20 44
3.	DRAVOGRAD 20 14 2 4 55:19 44
4.	POMURKA 20 13 2 5 47:23 41
5.	ALUMINIJ 20 12 2 6 46:27 38
6.	NAFTA 20 12 1 7 49:44 37
7.	ARCINT RADGONA 20	9
8.	ŠMARTNO 20	7
9.	RUDAR VELENJE 20	6
10.	ŽELEZNIČAR 20	6
11.	DRAVA PTUJ 20	5
12.	KOVINAR 20	4
13.	LE COG SPORTIF 20	3 2 15 32:70 11
14.	POHORJE 20	2 1 17 12:84 7
3 8 37:20 30
5	8 35:46 26
6	8 34:30 1 13 32:87
17:49
1 14 0 16
24 19 16
1:80 12
1. SNL DEKLETA -U 16
REZULTATI 13. KROGA:
ŽNK Ljudski vrt - Kisovec 5:0, Škale - Senožeti Vode 3.0, Novo mesto - Velesovo 0:1, Davidov Hram Sobota - Livar 7:0
1. D. HRAM SOBOTA 12	9	2	1	55:9	29
2. VELESOVO 10	9	1	0	44:9	28
3. SENOŽETI VODE 12	8	2	2	39:13	26
4. ŠKALE 11	6	1	4	25:19	19
5. LIVAR 11	6	0	5	29:34	18
6. ŽNK LIUDSKI VRT 12	4	0	8	27:24	12
7. SLOVENJ GRADEC 11	3	1	7	9:26	10
8. NOVO MESTO 12	1	1 10		8:41	4
9. KISOVEC 11	1	0 10		4:65	3
Danilo Klajnšek
Mali nogomet
REKREACIJSKA
-	OBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA MAJŠPERK
V občini Majšperk so na pobudo Športnega društva Ptujska Gora ustanovili rekreacijsko ligo malega nogometa. Vodja in sodnik lige je Peter Kolar. V ligi sodeluje 10 ekip, in sicer: Naraplje, ŠD Medvedce, ŠKD Sestrže, ŠD Podlože, ŠD Majšperk, ŠD Stoperce, ŠD Breg in 3 ekipe ŠD Ptujska Gora. Igra se na igriščih na Ptujski Gori, Bregu, Podložah, Majšperku, Stopercah in Sestržah. Termini tekem so vnaprej določeni. Igra se na igrišču organizatorja posameznega kroga ob petkih oz. sobotah. Prvouvrščene štiri ekipe rednega dela tekmovanja se bodo za prvaka med seboj pomerile v končnici.
Rezultati tekem:
Zaostal 1. krog - datum: 23. 04. 2005, sobota; organizator: ŠD Ptujska Gora - igrišče na Ptujski Gori:
Naraplje - ŠD Breg 4:0, ŠD Medvedce
-	ŠD Stoperce 7:3, ŠD Podlože - ŠD Ptujska Gora OŠ 0:3 B. B., ŠKD Sestrže - ŠD Ptujska Gora I 2:3, ŠD Majšperk - ŠD Ptujska Gora II 3:3.
2.	krog - datum: 15. 04. 2005, petek; organizator: ŠD Breg - igrišče na Bregu: ŠD Ptujska Gora I - ŠD Podlože 10:0, ŠD Stoperce - ŠKD Sestrže 3:1, Naraplje - ŠD Medvedce 6:2, ŠD Breg - ŠD Ptujska Gora II 4:0, ŠD Ptujska Gora OŠ - ŠD Majšperk 1:6.
3.	krog - datum: 16. 04. 2005, sobota; organizator: ŠD Podlože -igrišče v Podložah: ŠD Ptujska Gora II. - ŠD Ptujska Gora OŠ 1:0, ŠKD Sestrže - Naraplje 2:3, ŠD Medvedce - ŠD Breg 3:0, ŠD Majšperk - ŠD Ptujska Gora I. 2:1, ŠD Podlože - ŠD Stoperce 2:9.
4.	krog - datum: 22. 04. 2005, petek; organizator: ŠD Majšperk
-	igrišče v Majšperku: ŠD Stoperce
-	ŠD Majšperk 3:6, ŠD Breg - ŠD Ptujska Gora OŠ 3:2, ŠD Ptujska Gora I. - ŠD Ptujska Gora II. 6:0, Naraplje
-	ŠD Podlože 11:0, ŠD Medvedce
-	ŠKD Sestrže 1:1.
9.	SESTRŽE 4 0 1 3 6:10 1
10.	PODLOŽE 4 0 0 4 2:33 0
Klub malega nogometa Lenart
A-liga, tekme 14. kola so bile odigrane v Trnovski vasi, 24. aprila. Rezultati tekem: ZGD Slikopleskar-stvo B. Goričan - ŠD Vitomarci 6:1 (3:1), Orfej - DMNR Sandberg 4:7 (1:4), KMN Sv. Trojica - ŠD Žerjavci 4:2 (0:0), KMN Legija - KMN Remos 3:2 (3:2), KMN Famaik - KMN Benedikt 7:5 (4:4), ŠD Trnovska vas - KMN Cerkvenjak Gostišče pri Antonu ml. I 3:0 (b:b).
A-LIGA
1.	SANDBERG	14 12 0 2 107:56 36
2.	SLIK. GORIČAN 14 12 0 2 85:41 36
3.	KMN LEGIJA
4.	SV. TROJICA
5.	TRNOV. VAS
14 9 0 5 52:44 27 14 9 0 5 56:46 27
1.	NARAPLJE
2.	MAJŠPERK
3.	PTUJ. GORA-
4.	MEDVEDCE
5.	STOPERCE
6.	BREG
7.	PTUJ. GORA - 2 4
8.	PTUJ. G. - OŠ 4
4 0 3 1 3 0 2 1 2 0 2 0 1 1 1 0
24:4 17:8 20:4 13:10 18:16 7:9 4:13 6:10
14 7 1 6 64:66 22
6.	BENEDIKT 14 7 0 7 84:74 21
7.	CERKV. ml. I 14 6 0 8 61:81 18
8.	ŽERJAVCI 14 5 1 8 47:58 16
9.	ORFEJ 14 5 0 9 63:77 15
10.	VITOMARCI (-1) 14 4 1 9 48:67 12
11.	FAMAIK 14 3 2 9 51:76 8
12.	REMOS 14 2 1 11 44:76 7 Naslednje, 15. kolo se igra 8. maja
2005 v Cerkvenjaku, organizator je ekipa KMN Remos.
B-liga, tekme 18. kola so bile odigrane v Voličini, 24. aprila. Rezultati tekem: ŠD ZAVRH ml. - KMN Bar Čuk 2:17 (1:9), Pernica veterani - KMN Sv. Trojica ml. 7:2 (3:1), KMN Cerkvenjak Gostišče pri Antonu ml. II - ŠD Selce 5:0 (2:0), AGJ Lenart - KMN Red bat 8:5 (3:2), M-Trgovina Lorma-nje - KMN Sv. Ana ml. 4:2 (1:2), Old boys - ŠD Lotus ml. 0:3 (0:0), Benehit - KMN Zavrh Picerija Vinska trta 2:2 (0:0), ŠD Zavrh - KMN Tornado 8:3 (2:0).
B-LIGA
1.	ZAVRH
2.	ŠD ZAVRH
3.	LOTUS ml.
4.	BAR ČUK
5.	CERKV. ml. II
6.	SELCE
7.	SV. ANA ml.
8.	LORMANJE
9.	AGJLENART
10.	TORNADO
11.	RED BAT
12.	BENEHIT
13.	PERNICA VET. 17
14.	ŠD ZAVRH ml. 17
15.	SV. TROJICA ml.17
16.	OLD BOYS 17 Naslednje, 19.
2005 v Lenartu, AGJ Lenart.
16	1
13	1
13	0
12	1
10	1
10	0
8	0
7	3
7	2
0 154:41
3	112:56
4	120:80 4 121:50 6 87:64
88:73 80:65 57:70 83:85
6 1 10 56:111 6 1 10 80:107 6 1 10 66:80 5 0 12 71:105 3 1 13 37:103 0 1 16 35:157 0 0 3 9:29 . kolo se igra 8. maja organizator je ekipa
Športni napovednik
NOGOMET
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - LIGA ZA PRVAKA
PARI 27. KROGA- NEDELJA ob 16.00: Primorje - Drava; NEDELJA ob 17.00: Domžale - HIT Gorica, KD Olimpija - CMC Publikum
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - LIGA ZA OBSTANEK
SOBOTA ob 17.00: Mura - Zagorje, Koper - Maribor Pivovarna Laško, Bela krajina - Ljubljana.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 26. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Koroška Dravograd - Aluminij, Supernova Triglav - Rudar Velenje, Šmartno - Svoboda, Izola Argeta
-	Dravinja, Factor - Nafta, Krško - Livar
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA VZHOD
PARI 20. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Zavrč - Stojnci, Kovinar Štore
-	Veržej, Bistrica - Pohorje, Črenšovci - Šmarje pri Jelšah , Železničar
-	Tišina; PONEDELJEK ob 16.30: Holermuos Ormož - Paloma, Križevci
-	Šoštanj.
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 20. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Zreče - Brunšvik, MU Šentjur
-	Rogaška Crystal, AJM Kungota - Kovinar Ferina, Malečnik - Boč, Teh-notim Pesnica - Gerečja vas Unukšped, Šentilj Jarnina - Središče ob Dravi, Mons Claudius - Oplotnica
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PAR I 17. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Dornava - Gorišnica, Markovci
-	Mark 69 Rogoznica; SOBOTA ob 19.30: Podlehnik - Cirkulane; NEDELJA ob 10.30: Hajdina - Podvinci; NEDELJA ob 16.30: Bukovci - Videm; PONEDELJEK ob 16.30: Skorba - Slovenja vas
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 13. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Spodnja Polskava - Hajdoše, Leskovec - Pragersko, Tržec - Grajena; PONEDELJEK ob 10.30: Lovrenc - Zgornja Polskava.
VETERANSKI LIGI - ZAHODNA SKUPINA
PARI 11. KROGA - PETEK ob 17.30: Prepolje - Lovrenc, Loka Rošnja
-	Polskava, Hajdina - Pragersko
VZHODNA SKUPINA
PARI 11. KROGA - PETEK ob 17.30: Tržec - Gorišnica, Leskovec
-	Markovci; PONEDELJEK ob 17.30: Dornava - Savaria Rogoznica.
Danilo Klajnšek
NA RANCO ZA 1. MAJ
Lokalna turistična organizacija Ptuj v sodelovanju s Športnim zavodom Ptuj ter športnimi društvi in klubi na področju športnih aktvnosti tudi letos pripravlja prireditev ob praznovanju prvega maja na vsem dobro znani lokaciji - Ranci. Praznični dan bodo obiskovalci lahko preživeli na nekoliko drugačen način kot na drugih prireditvah po Sloveniji, večina jih je povezanih s športnim udejstvovanjem. Izbira športnih panog bo že kot lani zelo pestra, aktivnosti so namenjene ljudem vseh starosti in kondicijskih sposobnosti, mnogim aktivnostim so prireditelji za večjo zanimivost dodali še kanček tekmovalnosti. O raznih športih bo moč dobiti obiskovalcem koristne informacije, obeta se predstavitev nekaterih adrenalinskih športov, strokovnjaki s področja športa pa bodo na voljo za nasvete glede športnega udejstvovanja.
Na osrednjem prireditvenem prostoru na Ranci se bo prvomajski športni program začel opoldne in bo trajal do sedemnajste ure. Program bosta popestrili ptujski glasbeni skupini Peti element in Temperas, po 17. uri pa se bo pričela zabava ob hrani in pijači z ansamblom Aplaus. Organizatorji obljubljajo urejen piknik prostor, večer pa naj bi se zaključil s kresom na vodi.
6.00 budnica v Ljudskem vrtu in start pohodnikov 10.00 spust po Dravi 11.00 prihod pohodnikov na Ranco 11.00 začetek kolesarskega maratona 11.00 tek ob jezeru 11.00 vožnja s katamaranom 13.00 aerobika in tai-chi 13.00 tematske igre za otroke in mladino 13.00 deskanje na vodi in vožnje s kanuji in kajaki 14.00 košarka - igra trojk 14.00 tekmovanje v kanujih in vlečenje vrvi na vodi 14.30 badminton 15.00 mali nogomet 15.00 show s padalci 16.00 odbojka
UG
Rokomet
Mercator Tenzor - Slovenija U-17 37:46 (16:20)
Mercator: Kelenc, Gregorec, Praprotnik 3, Šijanec 1, Pučko 1, Šincek 2, Hameršak 3, Ramšak 3, Lazarev 2, Bru-men 2, Majcen 1, Savič 5, Derčar 14 (4). V dvorani Center so se zbrale najboljše slovenske igralke - reprezentantke do 17 let - na skupnih pripravah. Trenerju Borisu Čuku iz Izole se je javilo 16 igralk iz Ljubljane, Izole, Žalca, Brežic, Velenja in Zagorja in domačinka Sanja Potočnjak, desno krilo ekipe Mercator Tenzor iz Ptuja. V prijateljski trening tekmi so brez večjih težav nadigrale domačo oslabljeno ekipo. Ob slabi domači obrambi reprezentantkam ni bilo težko zadevati, nezadržne so bile Krhlikar, Kaltak in Pe-terlin. V domači ekipi odlična Derčarjeva ne zmore vsega, vodstvo kluba bo moralo resno razmisliti o dveh ali treh novih igralkah, saj kljub vrnitvi Lazičeve, Radekova namerava prenehati, vprašanje pa je, kako bo z Rauko-vičevo.
anc
Prejeli smo
Šolski sklad v Majšperku
V začetku šolskega leta je bil s sklepom sveta zavoda ustanovljen šolski sklad Osnovne šole Majšperk. Na sestanku sveta staršev pa je bil imenovan upravni odbor sklada, ki ga sestavlja devet članov, od tega štirje predstavniki staršev in pet predstavnikov šole. Šolski sklad je bil ustanovljen z namenom pridobivanja sredstev od staršev, prispevkov domačih in tujih fizičnih ali pravnih oseb, donacij, zapuščin, vstopnin, prodaje izdelkov učencev, delavcev šole ter drugih fizičnih in pravnih oseb in drugih virov, ki so namenjena predvsem za nakup sodobnih učil in učnih pripomočkov.
Marsikdo se bo vprašal, čemu ustanavljanje sklada, ko pa so že tako vsa sredstva zagotovljena s strani države in občine. V vprašanju je le del resnice. Kot sami vidite, se v Majšperku gradi nova šola z veliko telovadnico, ki pa bo hkrati tudi večnamenska dvorana, ki je v občini še nimamo. Dvorana bo v prvi vrsti namenjena športni vzgoji naših otrok kakor tudi vsem prebivalcem naše občine, v njej pa se bodo lahko pod eno streho prirejale razne prireditve in druga srečanja, ki se do sedaj odvijajo na različnih lokacijah po občini, naj si bo to na prostem ali pod šotorom. Občinski svet je že v času nastajanja projekta namenil veliko časa preučitvi projekta šole in je tudi pozneje v sodelovanju z županjo dr. Darinko Fakin, ki zna prisluhniti željam prebivalcev in drugih udeleženih pri tem projektu, sklenil, da to ne bo navaden objekt, ampak mora biti nekaj več, na kar bomo lahko ponosni in kar nam bodo lahko mnogi zavidali.
Ta »nekaj več« pa smo namenili predvsem našim otrokom in seveda vsem nam, ki se bomo srečevali in družili v tem objektu. Objekt, ki ga bomo imeli nekaj desetletij, bo v celoti klimatiziran, tako da se ne bodo naši otroci v klopeh potili zaradi vročine. Učilnice bi želeli imeti opremljene s sodobnimi učili in učnimi pripomočki. Tukaj bi omenil predvsem računalnike, ki bodo verjetno v prihodnosti pogosto na-
domeščali tablo in kredo. Naši otroci bodo lahko veliko bolj izobraženi in razgledani stopili v svet odraslih, če jim bodo njihovi učitelji imeli možnost dati znanje z učili, ki smo jih sami morda videli šele takrat, ko smo odhajali v srednje šole ali na fakultete.
Nekaj teh želja skušamo uresničiti s pomočjo šolskega sklada. Občina kot investitor ima večji delež pri financiranju izgradnje šole, država kot soinvestitorje namenila 42 % vseh sredstev. Vsa ta sredstva pa zadoščajo samo za izgradnjo in osnovno opremo. Tako vidimo, da si iz državnega proračuna tega »nekaj več« ne moremo privoščiti. Zato je upravni odbor šolskega sklada sklenil, da bo skozi leto organiziral več akcij, s katerimi bi zbrali sredstva, ki bi jih namensko porabili ravno za ta nadstandard, ki ga želimo imeti v našem kraju. Naj povem, da smo do sedaj uspešno izpeljali akcijo kostanjevega piknika, prodajo novoletnih voščilnic in zbiranje do-natorskih sredstev. Uspešno je bil izpeljan koncert pevskih zborov vrtca in osnovne šole s podružnicama. V poletnih mesecih, to je 12. junija, pa pripravljamo prodajno razstavo izdelkov ustvarjalnih klepetalnic ter veliki dobrodelni koncert, na katerem bodo nastopala znana imena slovenske glasbene scene. Vzporedno z vsem tem pa v sodelovanju z Občino, šolo in gradbenim odborom teče tudi akcija zbiranja prostovoljnih prispevkov, kijih lahko nakažemo preko posebnih položnic.
Povedati moram, da je zbranih kar nekaj sredstev, s katerimi že lahko uresničimo kanček naših želja. V upanju na uresničitev vsega, pa pričakujemo še večjo udeležbo z Vaše strani. Pri tem naj se še zahvalim vsem Vam, staršem, vsem dona-torjem ter vsem prebivalcem naših krajev, ki ste do sedaj prispevali svoja sredstva. Tukaj pa naj gre zahvala tudi našim otrokom in učiteljem, ki s svojim trudom in strpnostjo sodelujejo v skupnih akcijah in tako pomagajo, da bodo lahko svoje znanje sprejemali in dajali s pomočjo sodobnih učil in učnih pripomočkov v novi šoli.
Predsednik upravnega odbora šolskega sklada Boštjan Fric
V spomin
Piše: Rajko Topolovec
Dvojni jubilej abrahama v Kidričevem
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Naslednik prisilnega direktorja v TGA Boris Kidrič in obenem tudi zadnji še samoupravno imenovani oziroma izvoljeni pa je postal mag. Danilo Toplek, ki pa se je po propadlem komunizmu že "moral transformirati" v kapitalističnega menedžerja, ob predaji zadolžene tovarne zaradi elektrike državnemu Elesu 15. 1. 1998 pa preimenovati v predsednika uprave državne "delniške družbe" Talum, d. o. o. Vsekakor pa je zadnjemu direktorju TGA in sedanjemu upravniku Taluma priznati pokončno držo in seveda tudi debelo kožo, da je uspel nekdanji socialistični gigant na Dravskem polju prikrmariti do abrahama in pri tem celo doseči lastni, 20-letni "foteljski" rekord v tej tovarni. Ob tem pa se seveda moramo tudi spomniti, da mnogi nekdanji socialistični giganti v soseščini že tonejo v pozabo oziroma tega jubileja niso mogli oziroma nikoli ne bodo proslavljali.
Po že omenjeni Stalinovi blokadi je še zlasti zaostajal aluminijski del gradnje, da se je nato pristopilo od prvotnih dveh le k gradnji samo ene elektrolize - A - s
kapaciteto 15.000 ton aluminija na leto. Leta 1963 pa se je k tej kapaciteti pridružila še elektroliza B z 20.000 tonami aluminija in leta 1988 še 40.000 ton primarnega aluminija iz prve faze elektrolize C, ki se ji je ob nedavnem zaključku druge faze MPPAL (modernizacija proizvodnje primarnega aluminija) dodalo še nadaljnjih 40.000 ton primarne kapacitete. Ob tem pozitivnem trendu pa je seveda tudi negativni, ko se je leta 1992 zaradi dotrajanosti morala zaustaviti elektroliza A, isto pa še v bližnji prihodnosti (nekaj let) čaka elektrolizo B.
Količina gotovih izdelkov, kar je dejansko merilo vsake proizvodnje in dohodka, če se seveda ti normalno prodajo, pa od leta 1958 pozitivno odstopa od že navedene primarne proizvodnje aluminija. V TGA se je namreč že v začetku šestdesetih let tudi pristopilo k proizvodnji aluminijevih zlitin in sočasne predelave sekundarne surovine - starega aluminija. Ob redukcijah elektrike, ki so bile takrat tudi večkrat, pa tudi že k sočasni metalurški predelavi tujega (kupljenega) primarnega aluminija. Na tem mestu je tudi povedati,
V	spomin Jožici Rados
V	torek, 19. aprila, so se na ormoškem pokopališču poslovili od Jožice Radoš, upokojene babice, njeni najbližji, sin Darko, hčerka Nadica in vnuk Samo z družinami ter številni sorodniki, prijatelji in znanci. Za Ormožane in je bila Jožica Radoš babica, za domače pa mamika.
Njena življenjska pot se je začela 4. marca 1912 v Cvetkovcih. Pri Petkovih, tako se je Jožica pisala pred poroko, so bila tri dekleta in ena od njih je bila določena, da prevzame srednje veliko kmetijo. Jožica pa je že od malih nog sanjala, da bo postala učiteljica, zato je tudi obiskovala meščansko šolo v Ormožu. V njenem življenju se je vse vrtelo okoli otrok. Rada jih je imela, in namesto da bi jih poučevala, jim je pomagala na svet. Več kot 4000 jih je bilo, to je skoraj za dva današnja Ormoža.
Vedno je rada govorila o tisti učiteljici, ki bi bila, če bi doma bil denar, tega pa takrat v tridesetih letih prejšnjega stoletja na podeželju ni bilo, zato se je morala zadovoljiti z drugim. Po nekaj priložnostih službah se je stara 21 let trdno odločila, da bo naredila nekaj iz svojega življenja. Ponudila se ji je priložnost, da je odšla v šolo za babice, ki je bila v Ljubljani. Potrebno pa je bilo plačati neke vrste kavcijo v višini takratnih 2000 dinarjev, kar ni bilo malo. Pri tem so ji pomagale takratne občine Cvetkov-ci, Osluševci in Velika Nedelja. Zanjo je bila to obveza,
da se mora po končanem šolanju vrniti v te kraje. To je tudi naredila.
Veliko truda in prepričevanja je bilo potrebno, pa tudi čas je pri prosvetljeva-nju naredil svoje, da so se nekoč neznosne razmere na tem področju vsaj za silo uredile tudi na podeželju. Ob poklicu babice je morala nehote opravljati še delo socialne delavke. Od doma je nosila vse, od rjuh, plenic in najnujnejše opreme za novorojenčka, saj ni nikoli vedela, kakšne bodo razmere v hiši, kamor so jo poklicali. Prevozno sredstvo pa kolo in peš, tu in tam še kakšen voz, o avtu takrat niti sanjali niso.
Družinica, ona, mož Leon in sin Darko, se je selila iz enega v drug kraj, med voj-
no so bili izseljeni v Zlatar, v hrvaško Zagorje, kjer se je rodila hčerka Nadica. Po vojni so se za stalno naselili v Ormožu.
Kdo je bil njen zadnji novorojenček, sem bila radovedna. To je bil Peter Kirič iz Ormoža in vnuk Samo, drugače pa so v tistem času ženske čedalje pogosteje rodile v bolnici, ona pa je opravljala patronažno službo. To sicer niso bili porodi, temveč obiskovanje novorojenčkov, ki so skupaj z mamicami prišli iz bolnice.
Po moževi smrti - umrl je slaba dva tedna po slovenski osamosvojitveni vojni -je veliko brala, celo spomine je poskušala napisati, pa je to opustila, delala doma okoli hiše, kuhala in zadnja leta, ko je tudi hčerka Nadi-ca v pokoju, sta se sprehajali po Ormožu.
Njena življenjska pot se je končala 16. aprila 2005, v štiriindevetdesetem letu življenja. Ne bodo je pogrešali samo njeni najbližji, temveč mnogi drugi, ki so k njim prihajali samo občasno na obiske in bili deležni njene pozornosti ter lepih in prijaznih besed. Naj ti bo lahka slovenska zemlja, draga Jožica Radoš.
Vida Topolovec
da se je že tedaj v livarni na primitiven način proizvajalo čez sto tipov različnih livarskih in tudi gnetnih zlitin, kar se po zahtevnosti posameznih vrst zlitin in še zlasti po različnem asortimanu tudi v današnjem Talum ne morejo pohvaliti. Drugo pa so seveda količine končnih izdelkov, ki jih danes Talum kar v treh novih livarnah dosega, saj se danes praktično aluminij v osnovni trgovski obliki kot hlebček ali T format v Talu-mu več ne proizvaja.
Talum pa se zadnje čase tudi vse bolj zateka k že na-
štetim dodatnim virom proizvodnje in se tako ponaša s skupno letno količino okrog 157.000 ton, čeravno znaša njegova trenutna primarna proizvodnja le okrog 117.000 ton aluminija. Takšno politiko - nadaljnjo povečanje skupne proizvodnje na račun predelave (v zlitine in še v druge proizvode) - pa Talum načrtuje še v bodoče, čeravno ga čaka bližnja izklopitev elektrolize B. Ob teh proizvodnih številkah pa utegne biti tudi zanimiva številka 2.580.000 ton aluminija, ki pove skupno količino v Kidričevem do abrahama proizvedene bele kovine, ki je bila prvič javno videna na EXPO 1889 v Parizu. Vzporedno s temi količinami pa še skozi obdobje petdesetih let velja
Leto 1954 - litje prvega aluminija
primerjati finančni učinek, ki je prvo leto (l. 1955) družbeni proizvod Okraja Ptuj povišal kar za 58 %, v poznejših letih občine Ptuj pa se je ta delež iz TGA gibal okrog 18 %.
Prehojena pot tovarne aluminija v Kidričevem pa ni bila tako gladka, kot je mogoče po teh vrsticah o rasti proizvodnje in finančnih rezultatov dojeti. Dokaz in poduk temu naj bodo ponovno stara leta, ko smo se že leta 1958 (Grun-feldovo obdobje) v edini in utesnjeni livarni TGA ubadali z gnetnimi zlitinami (ki se nadalje predelujejo z valjanjem, stiskanjem, gnetenjem in leta 1960 kot prvi v Jugoslaviji še z livarskimi zlitinami (ki se nadalje predelujejo z vlivanjem). In da bo hvala dokončna, še moram navesti predelavo starega aluminija, ki smo ga na pol zastonj dobili pri okoliških predelovalcih aluminija in tudi na odpadih. Vsa ta dodatna dela so tedaj tako pocenila lastno ceno še zlasti livarskih zlitin, da je že leta 1965 TGA dosegla finančni indeks 139,9, leto kasneje pa že 181,9 in tako vse do koder so zajeti podatki ob tedanji petnajsti obletnici TGA, ko je koncem šestdesetih že ta indeks znašal 280,9. Seveda se tega obdobja še zlasti ob izplačilu pokojnin z radostjo spominjajo tedanji delavci TGA.
"Zato ni nič novega", da se v Talumu v to smer iščejo rešit-
ve tudi danes! Na nekaj podobnega pa je tudi že napeljevala nekoč zavržena ekspertiza o bodočnosti TGA (Univerza Maribor) koncem sedemdesetih let. Kot se danes tudi ve in ne samo sluti, pa je vendar bil takrat v osemdesetih letih od strani mlajših strokovnjakov "vsiljen" pristop projekta MPPAL (ko je bila elektrika tudi tedaj draga in je ni bilo) dejansko rešilna bilka za preživetje tovarne aluminija v Kidričevem. Namreč tudi najsodobnejša tehnologija predelave sekundarnega aluminija, kakršna se danes uvaja v Talumu, potrebuje čisti primarni aluminij, pa tudi marsikatera sodobna tehnologija dvajsetega stoletja je vezana na izredno čist primarni aluminij.
Sicer pa je z našo elektriko vedno tako, da je je za aluminij premalo - lahko pa kaj kmalu tudi preveč, kot se je pokazalo koncem osemdesetih let (dobava elektrike za TGA iz Srbije)! Takrat jih je namreč TGA od EGS "poslušala", da je v Šoštanju prišlo do čezmernega depoja premoga in s tem do viška rudarjev. Pri vsem tem pa je seveda res tudi to, da protivniki proizvodnje aluminija v Sloveniji radi pozabijo, da se aluminij dela tudi ponoči in ob nedeljah, ko bi drugače naša elektrika šla v nič!
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: arhiv
Vinski turizem • Kaj so pokazali rezultati analiz
Kako iz krize VTC?
Vinsko turistične ceste (VTC) so svojčas, v drugi polovici 90. let, doživele pravi razcvet, sicer predvsem v smislu izgradnje cestne infrastrukture, potem je, z ukinitvijo državne pomoči, vse skupaj nekoliko zastalo.
Pred kratkim pa je LPC Haloze kot nosilec projekta »Iskanje zaposlitvenih možnosti na podeželju« skupaj z ZRSZ OS Ptuj in OS Celje s finančno pomočjo EU pripravil pregled doseženega in smernice za nadaljnji razvoj, predvsem v smislu okrepljenega povezovanja in skupnega nastopa vseh VTC.
Projekt se izvaja na 12 VTC, večinoma v Podrav-ju z vključeno eno VTC9 iz Posavja (Bizeljsko-sre-miško). Da bi ugotovili, kaj ponudbi ob VTC še manjka, je bila opravljena posebna analiza potreb in možnosti za zaposlovanje. In kaj so pokazali rezultati obeh analiz?
V prvi vrsti to, da se večina ponudnikov, kar 64 odstotkov, ukvarja z vinotoči oziroma vinskimi kletmi, 28 odstotkov s turizmom in gostinstvom, le 16 odstotkov je takšnih, ki imajo izletniške kmetije, še manj (11 odstotkov) jih ima turistične kmetije z možnostjo nastanitve.
vstopne pi
Za več informacij pokličite 080 12 08.
Večinoma so registrirani kot dopolnilna dejavnost na kmetiji (42 %). Med ponudbo produktov seveda absolutno prednjači vino, nekaj je hrane ter izdelkov iz mesa, sadja, kruha in peciva, zelo malo pa je v ponudbi za goste izdelkov domače obrti, meda in olja.
Dodatna ponudba za goste, ki naj bi jih motivirala za pogostejše ali dalj časa trajajoče obiske na VTC, je bolj kot ne »na psu«, saj je paradni konj te dodatne ponudbe večinoma degustacija vin, tu in tam imajo urejen še prostor za piknike, oddajajo sobe ali apartmaje ali so postavili igrala za otroke. Kot bele vrane redki so ponudniki, ki lahko gostom nudijo jahanje, ribolov, vožnje s kočijo, kulturne prireditve, prikaze običajev, etnološke zbirke ali prostor za kampiranje.
Obiskovalec potroši borih 2000 tolarjev
Osnovno ponudbo torej predstavljata vino in hrana, vse ostalo, kar je danes bistvenega pomena za uspešno turistično trženje, pa je hudo skromno. Približno polovica ponudnikov ob teh VTC sicer načrtuje razvoj dodatne ponudbe, zlasti na področju nočitvenih kapacitet.
VTC so najpogosteje cilj
I
Najdonosnejši
siovensKi vzajemni ~ sklad v zadnjih 3 letih s povprečno_ letno M donosnostjo Vi ^ {2002-200Ai?i
32.20 %
Zmagovalec!
KD Rastko, delniški vzajemni sklad.
nt
Usmerjevalne table za VTC so sicer postavljene ob lokalnih cestah, manjkajo pa ob avtocestah, vpadnicah in na letališčih.
obiskov posameznikov ali družin, precej pa je med gosti tudi upokojencev, društev in sindikalnih skupin. Med tujci prevladujejo Avstrijci, veliko je še Nemcev in Hrvatov, manj pa Italijanov in Madžarov. Med motivi za obiske pa so najpogostejši nakup vina in drugih proizvodov, počitek v naravi, pa tudi proslavitev kakšnih posebnih dogodkov.
Zanimiv je tudi podatek, da se večina obiskovalcev (41 %) pri posameznem ponudniku ustavi le za dve ali nekaj ur in potroši zgolj do 2000 tolarjev, le 20 odstotkov gostov je takšnih, ki se ob obisku znebi pet-tisočaka.
Po opravljeni oceni poslovanja 39 odstotkov ponudnikov ne dosega razvoja (ostaja na isti ravni), 36 odstotkov povečuje rast, 18 odstotkov pa se jih srečuje z upadom. Le 5 odstotkov ponudnikov se lahko pohvali z več kot 5000 gosti letno, večina (39 %) pa jih sprejme le do 500 letno.
Slaba označenost in promocija
Med težavami, s katerimi se srečujejo ponudniki na VTC, je na prvem mestu denar, davki in prispevki ter vodenje poslovnih knjig, pomanjkanje delovne sile, visoki stroški promocije, visoki stroški predelave in nizke prodajne cene, nelojalna konkurenca in tudi nepre-poznavnost območja ter slabo sodelovanje med ponudniki.
Kritika, ki jo je bilo slišati na minuli konferenci, je oplazila predvsem premalo vidne usmerjevalne table, ki so ob lokalnih cestah sicer postavljene, ni pa jih videti na letališčih, centrih, avtocestah in ob glavnih vpadnicah, tako da zlasti tuji, pa tudi domači gostje ne vedo, kje odviti, da bi sploh prišli v območje VTC. Prav tako je bilo izjemno slabo ocenjeno skupno nastopanje VTC pod enotno ponudbo na sejmih v tujini in doma ter razdrobljenost promocijskega materiala, ki predstavlja večinoma le eno VTC, ne pa tudi ostalih. Tako se dogaja, da vsaka pokrajina promovira le svoje VTC, na druge pa pozablja, kar nikakor ne more biti v prid dvigu turističnega obiska. Prav skupna promocija se je tudi v opravljeni raziskavi pokazala kot ena od najšibkejših točk, ki jo želijo izboljšati praktično vsi ponudniki. Sicer pa vidijo skupne aktivnosti še v vodenju po VTC, organizaciji prodaje v tujini in doma, skupni blagovni znamki in skupnem koledarju prireditev. Naštete zadeve so po mnenju anketirancev tudi vzrok za premajhno izkoriščenost priložnosti. Poleg tega velika večina (63 %) ponudnikov meni, da potrebujejo dodatno znanje s področja marketinga in oblikovanja produktov ter storitev in tržnega komuniciranja nasploh, slabo je tudi znanje tujih jezikov in računalništva.
Možnosti za nove zaposlitve na VTC se po vsem povedanem odpirajo predvsem z razvojem dodatne ponudbe ob hrani in vinu, kar pomeni izgradnjo no-čitvenih kapacitet, in večdnevnimi paketi, ki bodo vključevali različno animacijo gostov ter vodenje po naravnih, kulturnih in zgodovinskih znamenitostih.
SM
KD Rastko, delniški vzajemni sklad - ZMAGOVALEC!

Zaupanje ima ime. Vzajemni sliladi KD.
r
Pravila upravljanja, ki so sestavni del prospekta a voljo na sedežu družbe, na Finančnih točkah In pri vseh pogodbenih partnerjih, ki
ada KD Rastko, delniškega vzajemnega sklada, s katerim upravlja KD investments d. o. o.. Celovška 206, Ljubljana, so med delovnim časom vlagateljem brezplačno pristopne izjave k pravilom upravljanja vzajemnega sklada. Vpisna mesta in pogodbeni partnerji so objavljeni na spletnih straneh
www.kd-group.si, kjer so v elektronski obliki dostopni tudi polletno In letno poročilo ter prospekt. Vlagatelj ima poleg prospekta pravico tudi do brezplačnega Izvoda letnega in polletnega poročila vzajemnega sklada. Realizirani
pretekli donosi niso zagotovilo za donose v prihodnosti. Gibanje vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada je v veliki meri odvisno od stanja na trgu vrednostnih papirjev. Vrednost enote premoženja lahko raste ali pada,	^
zato so tudi prihodnji donosi lahko višji ali nižji kot v preteklosti. Tekoči podatki so dnevno objavljeni v časnikih Delo, Dnevnik, Finance In Večer. Iz izračuna so izvzeti vstopni stroški vlagatelja v enote premoženja vzajemnega	^
sklada, ki bi sicer znižali prikazano donosnost. Najvišji vstopni stroški za KD Rastko, delniški vzajemni sklad, znašajo 3 % in se v primeru višjih vplačil znižajo v skladu z lestvico, opredeljeno v veljavnih pravilih upravljanja.	^
Od tod in tam
Stoperce • S pesmijo iz roda v rod
V nedeljo, 10. aprila, je v Stopercah potekal prvi samostojni koncert ljudskih pevk kulturno-prosvetnega društva Stoperce s pevcema Nacekom in Lojzekom. Organizatorji so prireditev poimenovali S pesmijo iz roda v rod. Kot gostje so nastopili ljudski pevci in godci Stari prijatelji iz Kicarja in Ljudski pevci PD Cirkovce. Prireditev sodi v sklop praznovanja 70-letni-ce delovanja kulturno prosvetnega društva Stoperce. Ljudske pevke KPD Stoperce samostojno delujejo od leta 2001. Prej so delovale v okviru ljudskih pevcev Stoperce, s katerimi so skupaj izdali dve kaseti. Skupino sestavljajo Greta Galun, Nada Golob, Dragica Frlež, Lidija Vuk, Tončka Koražija, Cilika Na-rat, Marija Pšeničnik, Tinka Žolger ter pevca Alojz Galun in Nacek Kidrič. Vodja ljudskih pevk Nada Golob pravi, da se trudijo ohranjati stare ljudske pesmi in jih želijo prenašati na mlade rodove. Razmišljajo tudi o izdaji zgoščenke, k sodelovanju pa vabijo tudi mlajše pevke. (zš)
Ormož • Obeležili so dan Zemlje
Foto: Natalija Skrlec
Na Osnovni šoli Ormož so aktivnosti ob dnevu Zemlje že tradicionalne, saj je šola že nekaj let vključena v mednarodni projekt, kar pomeni, da vsako leto pripravijo aktivnosti v okviru določenega tematskega sklopa. Letos je bil naslov tega Biodiverziteta oziroma življenjska pestrost, gre pa za mrežni projekt slovenskih ekošol. V projektu so sodelovali prav vsi učenci - mlajši, od prvega do tretjega razreda, so raziskovali življenjsko pestrost rastlinskega sveta, učenci četrtega razreda so se odpravili v naravo, oziroma v umetni ekosistem in so spoznavali park, starejši učenci pa so se razdelili v skupine, v katerih so spoznavali geografske enote Slovenije, gospodarske dejavnosti in njihov vpliv na okolje, rabo tal in podobno. Obenem so vzpostavili tudi svoj informacijski sistem ter podatke takoj predstavili na spletni strani, naslednji dan pa so se učenci v sodelovanju s Turističnim društvom predstavili še na eko stojnici in mimoidočim ponujali lončke presenečenja. (nšk)
Markovci • Prvomajska budnica
Občane markovske občine bodo kot vsako leto tudi tokrat za 1. maj člani domače pihalne godbe razveseljevali s prvomajsko budnico po vaseh. Veseli bodo, če jim bodo občani naklonili nekaj minut časa ter jih pričakali v svojih vaseh, da ne bodo godbeniki igrali sami sebi. Razpored je objavljen na KTV Markovci. (Ur)
Ptuj • Anagram v Kolnkišti
V petek, 29. aprila, ob 20. uri, čaka Ptujčane v klubu Kolnkišta posebna pesniška poslastica. Gostili bomo koreo-grafinjo in plesalko Malo Kline in pesnico Lucijo Stupico, ki je že s svojim prvencem, Čelo na soncu, dokazala, da gre za eno najobetavnejših sodobnih slovenskih poetes. Na podlagi pesmi Vetrolova je pesnica skupaj s plesalko Malo Kline pripravila pesniškipeformans Anagram, ki ga bosta predstavili tudi v Kolnkišti. Anagram boste reševali 29. aprila ob 20. uri v Kolnkišti. Vstop na literarni dogodek v organizaciji Kluba ptujskih študentov je prost. (jc)
Ptuj • Filmski festival Kino Otok
Potujoči otok je akcija, ki že drugo leto povezuje festival Kino Otok s filmskimi postojankami po Sloveniji, Hrvaški in Furlaniji. Od sredine aprila do konca maja bo festivalska karavana obiskala številna mesta po vsej regiji in v sodelovanju z lokalnimi klubi, društvi in filmskimi ljubitelji organizirala filmske večere. Namen akcije, ki bo potekala v torek, 3. maja, ob 20. uri v Kolnkišti, je predstavitev festivala Kino Otok -Isola Cinema, povezovanje filmskih navdušencev in skupen ogled spremljevalnega filmskega programa. Občinstvo se bo lahko neposredno seznanilo z vsemi podrobnostmi festivala, premlevali bomo pretekle izkušnje in sodelovali z novimi idejami. Predstavljeni bodo program in gostje festivala, nato pa si bodo obiskovalci lahko sami izbrali film iz potujoče filmske ali video zbirke Kina Otok. Poleg zmagovalnega filma lanskega festivala, Babica, bodo na voljo tudi pretekli filmi avtorjev, ki so bili izbrani v uradni program festivala, pa tudi druga ključna sodobna in klasična dela kinematografij Afrike, Azije, Latinske Amerike in Vzhodne Evrope. (nm)
Foto: ZS
Foto: SM
Ptuj • Podelitev priznanj Mariborske turistične zveze
Priznanja za kakovost storitev v turizmu
V slavnostni dvorani ptujskega gradu sta 22. aprila ob dnevu Zemlje in ob 100-letnici Turistične zveze Slovenije ter 100-letnici organiziranega turizma na Slovenskem Mariborska turistična zveza in Turistično društvo Ptuj v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj pripravila svečanost s podelitvijo priznanj vsem, ki so se v zadnjih dveh letih še posebej potrudili pri kakovosti storitev v turizmu.
Skupaj so podelili 49 priznanj, štiri zlata, 30 srebrnih, osem bronastih in sedem pisnih priznanj.
Prejemnike priznanj so nagovorili predsednik MTZ Maribor Anton Rous, župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan in minister za gospodarstvo RS mag. Andrej Vizjak. Med gosti pa sta bila tudi državna sekretarja v kabinetu predsednika vlade Miroslav Luci in Franc Pukšič. Minister Andrej Vizjak je ob tej priložnosti povedal, da turizem ni samo turistična infrastruktura, da so turizem predvsem ljudje. Zato je vesel, da je svečanost, ki ji prisostvuje, namenjena ljudem, ki delajo v turizmu, ki si prizadevajo, da bi bile storitve v tej vse bolj pomembni gospodarski panogi čim kvalitetnejše. Priznanja so ena izmed spodbud, ki vodijo k temu. Ogledal si je Terme Ptuj, prepričan je, da čaka to območje svetla prihodnost in da je turizem ena od prilož-
nosti za razvoj.
Priznanja sta v imenu komisije, v kateri je sodeloval tudi predsednik Turističnega društva Ptuj Albin Pišek, podelila predsednik MTZ Maribor Anton Rous in predsednik komisije dr. Karel Turk. Zlata priznanja so prejeli občina Rače-Fram, priznanje je prevzela Lidija Belca, za gostilno Prosnik v Ormožu je priznanje prevzel Janez Prosnik, za realizacijo projekta Botanični vrt Fakultete za kmetijstvo Univerze v Mariboru je zlato priznanje prejel dr. Božidar Krajnčič, v imenu vinogradništva Čurin - Praprotnik s Koga je priznanje prevzel Stanko Čurin. Sedemnajst priznanj od 49 so prejeli nosilci dejavnosti gostinstva in turizma na Ptujskem, od tega jih je bilo kar enajst srebrnih. To je dokaz več, da se kakovost storitev v turizmu tudi na tem območju izboljšuje iz leta v leto.
MG
Reportaže • Kitajska in Tibet
Železna cesta
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Okna v svet
Zla slutnja, ki me je obšla že na poti do Taiana, se je na sedemnaj-sturni vožnji do Shanghaija uresničila. Postalo nama je jasno, zakaj so sotrpini v Pekingu tudi po teden dni čakali na rezervacijo spalnikov, tako imenovanih »hard-sleeperjev«. Tokrat nisva imela rezervacije in sva ostala tudi brez znamenitih »hard-si-tov«. Namestila sva se v kot ob izhodnih vratih vagona, ki sva ga morala na vsaki postaji znova osvojiti. Bela koža nama je dala v spopadih delček prednosti pred domačini, ki niso mogli skriti začudenja nad tujcema v vagonu, »rezerviranem« za Kitajce.
V prostoru se je širil neznosen vonj po prepotenih telesih, človeških in živalskih iztrebkih. Splošen kitajski problem prenatrpanosti se je na vlaku razvil do agonije. Ljudje
so se med različnimi vrečami, zaboji in živalskimi kletkami stiskali po klopeh, spali pod sedeži in čepeli na hodnikih. Da je bila stvar še hujša, so sprevodniki, mali bogovi, po svoji presoji prižigali in ugašali ventilatorje ter odklepali in zaklepali kotle z vročo pitno vodo. Pred njimi so se noč in dan drenjali poševnooki ljubitelji čaja. Množica je neprestano nekaj jedla. Olupki, koščice, peške, ostanki riža so se praviloma znašli na tleh vagona. Tihožitju so se pridružile lužice otrok, ki so si lajšali prenapete mehurčke. Skrbnejši očetje so male poplavice varovancev raz-mazali s podplati japank. V vagonih je vladala strahotna vročina. Delno olajšanje sta prinesla noč in prepih, ki so ga povzročala križem kražem odprta okna. Ni mi preostalo drugega, kot da sem se vdal v usodo.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Janez Jaklič
Gneča je sinonim za Kitajsko. Prisotna je na ulicah, vlakih, avtobusih, v čakalnicah, na letališčih ...
Foto: Črtomir Goznik
Dobitniki zlatih priznanj s podeljevalcema priznanj (od leve): Anton Rous, Lidija Belca, Stanko Čurin, Janez Prosnik, dr. Božidar Krajnčič in dr. Karel Turk.
Ptuj • Na grajskem hribu še vedno prehitro zaklepajo
Zaklenjeno, ker je premalo ljudi
Zakaj ni možen dostop na ptujski grad tudi potem, ko se grajske zbirke zaprejo in neha obratovati grajska kavarna, je vprašanje, ki si ga Ptujčani - in ne samo Ptujčani, tudi obiskovalci ptujskega gradu od drugod - nenehno zastavljajo.
Odgovarja direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih.
»Do prvega maja so zbirke odprte do 17. ure, po prvem maju jih bomo zapirali ob 18. uri. Vprašanje pa je zapiranje spodnjega dvorišča. Obiskovalci in sprehajalci si želijo, da bi lahko na spodnje grajsko dvorišče prihajali še kasneje, torej po zaprtju grajskih zbirk. Lani je bilo v vrhuncu sezone (poleti) odprto do 21. ure. Za to smo morali dodatno zaposliti dva človeka v okviru javnih del. Sedaj pa se je zgodilo to, da imamo od dvanajstih trenutno samo še šest delavcev javnih del, od prvega julija 2005 pa bodo ostali samo trije, ker pravijo, da jih več ni mogoče imeti. V Mestni občini Ptuj, od katere smo pričakovali, da nam bo na nek način pomagala, odgovarjajo, da denarja ni. Na drugi strani pa se srečujemo z javnim pritiskom, tudi v mestnem svetu, zakaj spodnje grajsko dvorišče ni dlje časa odprto. Če bi število delavcev v javnih delih ostalo nespremenjeno, bi lahko bilo drugače. Sicer pa lahko nasplošno rečem, da smo eden najbolj odprtih muzejev v Evropi.«
Poglavje zase so grajske stopnice, ki bi jih bilo potrebno osvetliti. Za nekaj svetil lokalna skupnost zagotovo ima, kot tudi za to, da jih bodo namestili tako, da bodo vandalom	,	,	Foto^crtomirGozmk
nedosegljive. Zdajse v nočnem	Vrata v muzej vPoletnem casu. zaPi!;?jo ob 18,. uri, v tem čas.uPa ®e z?PiraÍo tud.i
času na srbskih stonnicah marsi	vrata na spodnje grajsko dvorišče. To povzroča nejevoljo pri Ptujčanih in drugih
casu na gra)SKih stopnican marsi	obiskovalcih grajskega hriba, ki bi tudi v poznih urah želeli občudovati Ptuj s
Ka) aoga)a.	spodnje grajske ploščadi.
MG _
Kuharski nasveti
Bučke
Bučke so ena izmed najštevilnejših skupin zelenjave. Z zanimivo obliko, ugodno hranilno vrednostjo in kratkim časom toplotne obdelave se same po sebi ponujajo, da jih vključujemo v pripravo in ponudbo vsakodnevnih jedi. Bučke so doma na ameriški celini in zajemajo več kot 800 sort. Za pripravo jedi so posebej dobrodošle buče s tanko lupino, ki jih imenujemo tudi poletne buče, buče, ki pa imajo trdo lupino, ki jo je potrebno pred pripravo jedi odstraniti, so zimske ali poljske buče.
Bučke z mehko lupino pobiramo še preden dozorijo, takrat jih lahko pripravljamo skupaj s semeni, dozorele poletne bučke imajo še vedno primerno lupino, vendar so koščice pri pripravi jedi že moteče. Meso bučk je tako nežno, da ga največji ljubitelji bučk uživajo kar presnega, pokapljanega ali prelitega s solatnimi ali drugimi prelivi. Najokusnejše so mlade vrtne buče oziroma zucchini z dolžino 15 centimetrov, ki so znane in cenjene po vsem svetu.
Mlade poletne bučke se komajda razlikujejo druga od druge po okusu. Vse so prijetnega, blagega okusa in če so primerno toplotno obdelane, sočne in mehke. Pri predolgi toplotni obdelavi se razkuha-jo v kašasto zmes, ki bi bila primerna za nadevanje testa. Mladih bučk praviloma ne lupimo, tako bučke ohranijo
Odgovor: Rakasta obolenja pri hišnih ljubljencih so žal tako kot v humani medicini močno v porastu. Obolevajo zlasti starejše živali po 8. letu starosti pa tudi pri mlajših jih je zmeraj več. Po nekaterih podatkih predstav-
obliko in so tudi okusnejše. Večje bučke so zaradi svoje oblike in lupine primerne za nadevanje. V kolikor imamo večje bučke, jih lahko, preden jih nadevamo, skuhamo do polovice v slani vodi, le tako se bosta meso in lupina popolnoma zmehčala.
Manjše bučke kuhamo v vodi ali v vodni sopari, lahko pa jih samo na hitro popraži-mo na maslu in začinimo le s soljo in peteršiljem. Tako pripravljene lahko prelijemo z zeliščnim maslom. Bučke narezane na kocke lahko mešamo tudi med drugo zelenjavo in jih prav tako ponudimo kot prilogo. Primerna kombinacija so paradižnik, jajčevci, cve-tača in blitva. Meso bučk pa lahko tudi naribamo in iz njih pripravimo številne zanimive jedi. Tako naribane dobro od-cedimo, jim dodamo gosto bešamel omako, začinimo s peteršiljem in soljo in če je zmes premehka, lahko dodamo še krušne drobtine. Iz tako pripravljene mase si lahko pripravimo bučkine zrezke. Oblikujemo majhne pol-
Mokri smrček
Vprašanje bralke Sabine iz Ptuja: Imeli smo psičko zlato prinašalko, staro 4 leta. Psički so močno otekle bezgavke, nehala je jesti, zato je hitro hujšala. Veterinar je ugotovil, da ima psička raka ter nam svetoval evtanazijo. Psičko so uspavali. Zanima me, ali je možen rak pri tako mladih živalih in ali res ni pomoči. Hvala za odgovor.
ljajo onkološki bolniki v ZDA kar 80 % vseh pacientov, ki se zdravijo v veterinarskih ambulantah oz. klinikah.
Močno otekle bezgavke, oteženo jemanje hrane, apatičnost, hitro hujšanje, utrujenost, bledica, slabo-
pete, ki jih povaljamo v moki, nato v razžvrkljanih jajcih in na koncu v drobtinah. Drob-tinam lahko dodamo manjšo količino parmezana. Tako pripravljene na hitro ocvremo v vroči maščobi. Iz takšne mase pa lahko pripravimo tudi buč-kine ocvrtke. Osnovno maso pa lahko popestrimo z na kocke narezano slanino, naribanim sirom, fino naribano zelenjavo, pri tem pazimo, da ne izberemo zelenjave, ki ima močno aromo in okus, ter s prepreženimi gobicami.
Tako pripravljeno bučkino testo pa lahko uporabimo tudi kot podlago za narastke. Tako testo razdelimo na dva enaka dela, posebej pripravimo poljubni nadev, lahko pripravimo mesni nadev iz mletega mesa, tako da na manjši količini maščobe prepražimo sesekljano čebulo; ko čebula porumeni, dodamo sesekljan česen in večjo količino mletega mesa. Začinimo s soljo, mleto kumino in lovorom. Če se nadev rahlo prijema, prilijemo malo vode. Mesni nadev dušimo do polovice, nato ga ohladimo. Polovico bučkinega testa damo v manjši dobro pomaščeni pekač, ga enakomerno porazdelimo, na
krvnost in velika odstopanja od normalne diferencialne bele krvne slike so dostikrat simptomi povezani s t. i. lev-kozami (bolezni z maligno rastjo krvnega tkiva). Ločimo več vrst levkoz: mieloično, limfatično, plazmocelularno. Skupni imenovalec vseh je nagla rast in razmnoževanje limfoidnega tkiva bezgavk, vranice, kostnega mozga, pa-renhimskih organov ^
Pri psih in mačkah se najpogosteje srečujemo z limfa-tično obliko (močno povečane bezgavke, mandlji, izrazita limfocitoza V več kot 90 % se bolezen prične z močno
testo damo ves pripravljen nadev in ga prekrijemo z drugo polovico bučkinega testa. Po vrhu prelijemo z mešanico kisle smetane in jajc. Bučkin narastek pečemo pri 180 °C, 20 do 30 minut, odvisno od debeline narastka. Tako pripravljen narastek ponudimo kot samostojno jed skupaj s poljubno solato ali kot prilogo zraven mesnih jedi, le da takrat ni potrebno pripraviti mesnega nadeva.
Bučke pogosto tudi polnimo. Takrat jih dobro operemo in po dolžini prerežemo na polovico. Izdolbemo sredico, ki jo lahko uporabimo za nadev. Pri večjih in starejših bučkah sredico zavržemo. Tako pripravljen bučke do polovice skuhamo v slani vodi. Posebej pripravimo nadev. Pripravimo si lahko mesni, zelenjavni in skutni nadev. Nadev iz gob pripravimo tako, da na manjši količini maščobe prepražimo sesekljano čebulo. Ko čebula porumeni, dodamo sesekljan česen in večjo količino na lističe narezanih gob. Gobe začinimo s soljo, majaronom in peteršiljem ter jih dušimo do polovice. Za zalivanje lahko uporabimo belo vino. Nato dodamo gobam žlico paradižnikove mezge in malo sladke tekoče smetane ter jih duši-mo tako dolgo, da se zgostijo. Nadev ohladimo. Če je tekoč, mu dodamo drobtine. S pripravljenim nadevom napolnimo bučke po vrhu prelijemo z bešamel omako in potrese-mo z naribanim sirom ter v pečici pri temperaturi 200 °C zlato rjavo zapečemo. Tudi tako pripravljene bučke ponudimo kot samostojno jed.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenkovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
oteklimi bezgavkami na vratu, kašljem, oteženim požira-njem ter naglim hujšanjem.
Zdravljenje omenjenih bolezni je dostikrat neuspešno, zlasti ko govorimo o kronično potekajočih oblikah. Cilji zdravljenja kroničnih oblik so usmerjeni predvsem v izboljšanje bolezenskega stanja. Zdravila t. i. citostatiki so žal zelo draga, pa tudi podporna terapija, ki se izvaja pri takšni živali, ima precej negativnih učinkov (padec odpornosti, pogoste infekcije zato se v veliki večini primerov, kjer se lastniki bolnih živali ne strinjajo s potekom in ceno zdravljenja, odločimo, da bolno žival uspavamo.
Vojko Milenkovič, dr. vet. med.
ZASEBNA AMBULANTA ZAAAALE ŽIVALI
my
s 02/ 771 00 82
V vrtu
V toplejši cvetoči mesec maj
z odhodom ledenih mož se bo umaknilo hladno in spremenljivo zgodnje spomladansko vreme. Pričenja se naj-prijetnejši pomladni mesec, cvetoči maj. Po jutranjih rosah, dehtečih dneh razcvetelega cvetja in svežini sončnih zatonov se pestrim opravilom pri negi vrtnega rastja pridružuje veliko užitkov in radosti.
V SADNEM VRTU smo se minula jutra z bojaznijo ozirali v drevesa, če jih je poškodovala slana. Zaprti cvetovi večine sadnih vrst pozebejo pri -4 stopinjah Celzija, v polnem cvetenju pri -2 stopinjah Celzija, mladi plodiči, ko jim odpade cvetna čaša, pa so najobčutljivejši, saj pozebejo že pri -1 stopinji Celzija. Nevarnost pozebe lahko traja do sredine meseca maja. O možnosti pozebe se ravnamo že pri obnovi sadovnjaka, da razvrstimo v obstoječe lege in položaje odpornejše sadne vrste in sorte. Obvarovanje dreves predpozebo je majhna. Posamična drevesa lahko prekrivamo s prekrivali, da zadržimo toploto, nasade pa je mogoče oroševati v času zmrzovanja in odtajanja, pri čemer ledena skorja okrog cveta zadržuje toploto, ki ostaja pri ohlajanju.
Čas je za precepljanje sadnega drevja, če so pozimi nabrani cepiči še v stanju zimskega mirovanja in ne zasušeni, ker je koncem aprila podlaga že v primernem mu-ževnem stanju za cepljenje.
Pred sadnim škrlupom, boleznijo, ki na plodovih povzroča krastavost in kasneje gnilobo, listje pa se predčasno posuši in odpade, je potrebno v rednih tedenskih do desetdnevnih presledkih sadno drevje škropiti. Do konca cvetenja z dotikalnimi fungicidi, delanom ali baycorom, po cvetenju pa z globinskimi sistemičnimi fungicidi, kot so zato 50 WG ali podobnimi, ti namreč delujejo zaščitno in zdravilno. Proti plesni škropivu vselej dodamo cosan ali euparen.
V	nasadu malin opravimo pletev že v začetku vegetacije, ko je potrebno razredčiti številne koreninske poganjke in odbrati najboljše za nadaljnjo rast, ki bodo služile za rod v naslednjem letu.
V	OKRASNEM VRTU bodo na prehodu v mesec maj vzcvetele mnoge vrste okrasnih cvetlic. V času cvetenja jih je potrebno negovati s podobno pozornostjo, kot to počnemo pred tem, ko nas prično razveseljevati in ne pozabimo nanje, ko odcveto. Tulipanom sproti odstranjujemo odcvetele cvetove s peclji, pri čemer pazimo, da jim ne poškodujemo listov.
Ob sajenju in presajanju najrazličnejših sadik jih je vselej potrebno obilno zaliti, da se čim prej ukoreninijo in lažje prenesejo šok. Zalivamo s postano vodo, najboljša je deževnica, ki naj ne bo hladnejša od ozračja v času zalivanja. Zalivamo v večernih urah v zemljo, nikakor pa po rastlini. Rastlinska hranila pričnemo v zalivko dodajati šele, ko se je rastlina že dobro ukoreninila.
Divjake, ki se izraščajo iz podlage grma vrtnice, sproti odstranjujemo, da ne prerastejo žlahtnega dela rastline. Bolje je divjak odtrgati, ker se na odtrganini ne pojavi več novi, kot če ga odrežemo, ko se rana hitro zaceli.
V	ZELENJAVNEM VRTU vznikle čebulnice - česen, čebulo, por, drobnjak in druge - že ogrožajo čebulne muhe, ki ob naletih zalegajo v liste jajčeca, iz katerih se razvije črvivost čebulic. Ko s pomočjo rumenih lepljivih plošč ugotovimo nalete čebulne muhe, nasade najbolje zavarujemo s prekrivko ali z uporabo ustreznih strupenih škropiv. Preko rastlin postavimo loke in prekrijemo z vlaknasto folijo ali toliko gosto tkano prekrivko, da skoznjo ne more čebulna muha. Nizki in visoki fižol sadimo šele po 5. maju, ko je pričakovati, da se bo zemlja ogrela že na 12 do 15 stopinj Celzija. V hladni zemlji fižol slabo kali. Sejemo ga v kupčke 4 do 5 zrn, po vzniku pa čimprej osipljemo.
Miran Glušič, ing. agr.
29-Petek #	30-Sobota	1-Nedelja A-*"	2-Ponedeljek
3-Torek	4-Sreda	5-četrtek	
Indija -razvijajoči se trg
Vedno več investitorjev poizkuša slediti glavnim tokovom kapitala, ki povzročajo rast določenega gospodarstva. Posledično vse več slovenskih investitorjev z željo po ohranitvi preteklih donosov v Sloveniji investira na tuje trge.
Pogledali smo si že trge bivše Jugoslavije, ki lahko z nezadržno vnemo v srednjeročnem obdobju petih let investitorju prinesejo zavidljive rezultate.
Zakaj tega ne bi izkoristili, če nam denar leži pred očmi?
Drugi trg, ki postaja vse bolj privlačen, pa je zagotovo Indija, ki je trenutno četrta največja gospodarska sila v Aziji. Gledano dolgoročno je morda celo najbolj perspektivna dežela na svetu. Po številu prebivalstva se uvršča na drugo mesto, s čimer je njen potrošniški potencial praktično neomejen in je takoj za Kitajsko. Trenutno se v Indiji intenzivno razvija infrastruktura, tja pa svetovne tehnološke korporacije selijo večino svojih razvojnih oddelkov.
Znano je, da je velika prednost Indije pred Kitajsko v manjši razvitosti, posledično cenejši delovni sili ter čistejši industriji, ki manj onesnažuje okolje. Rast se šele dobro začenja, saj se tuje investicije v to državo izrazito povečujejo. Indija je v zadnjih dveh letih skoraj za enkrat povečala gospodarsko rast od 4 na 7,5 odstotkov. Glavni indijski borzni indeks BSESN je v sredini lanskega leta izenačil svojo najvišjo vrednost iz leta 2000. V zadnjih šestih mesecih je pridobil več kot 30 odstotkov.
Iz nič ni nič. To vemo že zelo dolgo. Če ne poskusite, ne morete vedeti.
Vprašanje za vas. Če boste v naslednjih petih letih investirali na enak način kot v zadnjih petih letih, koliko denarja boste zaslužili?
Želim vam več hrabrosti in dobrih odločitev v prihodnosti!
Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec
info@profitklub.net www.profitklub.net, GSM: 041 753 321
Astrolog svetuje
Horarna astrologija preseneča in pomaga s svojimi odgovori
Uredništvo Štajerskega tednika se je odločilo, da k sodelovanju povabi horarnega astrologa Tadeja Šinka, ki bo vsak teden odgovarjal na vaša vprašanje, torej mu pišite na naše uredništvo. Podatki, ki jih potrebuje, so: ZELO KONKRETNO VPRAŠANJE (samo eno!), poleg tega še URO IN MINUTO VPRAŠANJA (ko ste ga zastavili) in KRAJ, od koder je vprašanje prišlo. Navedite še šifro, pod katero bi želeli zvedeti odgovor.
Škofjeločan Tadej Šink se je z astrologijo začel ukvarjati pred desetimi leti; čeprav ne verjame v naključja, rad pove, da se je to zgodilo, ko je dobil za 15. rojstni dan knjigo Velika šola astrologije. Pred tem ni nikoli prebiral horoskopov. Kmalu se je vpisal v šolo in ugotovil, da je za astrologijo naravni talent. Ukvarja se predvsem s posebno vejo astrologije, tako imenovano horarno astrologijo, ki daje odgovore na konkretna vprašanja. Medtem ko so v natalni (rojstni) pomembni koti med planeti, ascendent in hiše, je pri horarni pomembna Luna in okoliščine, v katerih je bilo vprašanje zastavljeno. Ta zvrst astrologije da odgovore na vprašanja, ki so del vsakdanjega življenja.
Prejeli smo
Vsako vprašanje je pri tem kot novo rojstvo, zato ho-rarni astrolog pri svojem delu ne potrebuje rojstnih podatkov spraševalca, temveč natančne podatke o datumu, uri in kraju, kjer je bilo vprašanje zastavljeno. Pri tem je pomembno,
TUdi prijazna beseda in spoštljivo obnašanje lepo mesto najdeta
Z zanimanjem prebiram prispevke kolumnista Štajerskega tednika g. Gregorja Aliča. Najbolj od vseh se me je dotaknila njegova kolumna v eni izmed zadnjih številk omenjenega časopisa, kije govorila o prijaznosti v javnih državnih institucijah in njihovih uslužbencev.
Avtor se je zelo pozitivno obregnil ob slovensko ne preveč tenkočutno naravo, vendar pa tujci, ki obiščejo našo prelepo državo, menijo drugače; hvala bogu, da obstajajo izjeme.
Prav vsi vemo, kako nam godi lepa, iskrena in srčna beseda, izrečena ob pravem času na pravem mestu. Dejstvo je naslednje, daje na naših uradih splošna kultura spoštljivega obnašanja in ravnanja do strank še vedno precej nizka; je zgolj površinska. Mislim si, ali Slovenec res tako težko izreka oziroma izreče ter končno napiše tri, zame 'čudežne' besede: HVALA, PROSIM in OPROSTI(TE).
V istem prispevku je g. Alič primerjal našo uradniško (sedaj pišem samo o tej, čeprav se zavedam, da je še na več področjih) kulturo obnašanja z nemško. Ugotovil je, da se na podobnih nemških uradih stranke že nagovarja (pisno, seveda pa tudi ustno) s tremi zgoraj zapisanimi 'čudežnimi' besedami, kaj šele jih obravnava. Pri nas pa se očitno pozna, da smo šele v plitki prvi puberteti, glede na to, koliko let smo že samostojna država, in je naša narava temu primerno zrela.
Upam, da bo nekaj več splošne kulture spoštljivosti in prijaznosti javnih institucij in njihovih uslužbencev prinesel zakon, za katerim stoji minister za javno upravo g. dr. Gregor Virant, in v katerem bo (ali je že?) zapisano tudi naročilo za primerno obnašanje in ravnanje do strank. Če pomislim samo še na razvedrilno oddajo Saše Einsiedler na POP TV, ki ima pomenljiv naslov Oprostite, prosim, lahko tiho upam, da se bo vendarle nekaj premaknilo v splošni kulturi Sloven-
cev.
Boštjan Metličar,
Slovenja vas
Duševno zdravje
Prvi znaki shizofrenije?
Osemnajstletno dekle je čez noč spremenilo vedenje. Prijateljev, s katerimi se je še do nedavnega družila, ne pozdravlja več, tudi ne išče njihove družbe. Zanimivo je, da se izogiba tudi bližnjih sorodnikov, ki jih prav tako ne pozdravlja več. Ali jo daje puberteta ali je posredi kaj drugega?
Opis, ki je dan, kaže na to, da obstaja velika možnost, daje dekle obolelo za duševno boleznijo iz kroga shizofrenij.
Gre za obliko, ki se pojavi pred dvajsetim letom starosti in za katero je značilen postopen propad osebnosti. Oseba postane v svojem vedenju in doživljanju vedno bolj odmaknjena, samosvoja in nenaravna. Izgubijo se pravi interesi, spontanost, učni in delovni uspeh upade. Oseba se začne postopoma zanemarjati, ni sposobna sodelovati z okoljem, pojavi se ravnodušnost in kasneje vedno večje motnje v mišljenju, čustvovanju in govoru.
Seveda obstaja pomoč in predlagam njenim staršem, da se skupaj z dekletom oglasijo pri psihiatru, ki bo presodil, ali gre za to obolenje ali ne in seveda uvedel ustrezno zdravljenje, s katerim bo seveda dekle moralo soglašati. To naj storijo čimprej. Za obisk pri psihiatru pa ne potrebujejo napotnice.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
da je bilo vprašanje premišljeno in postavljeno s srcem.
Tadej Šink je aktiven član astrološkega društva Astro-klub, redno piše članke za revijo Karma plus in odgovarja na vprašanja bralcev v tedenski družinski reviji Jana. Zato mu pišite tudi vi in dobili boste odgovor.
Za začetek vam Tadej Šink takole predstavlja svoje delo:
Horarna astrologija ni neka nova modna muha, najbolj cvetoče čase je doživela v 17. in 18. stoletju. V tistem času je bil najbolj znan horarni astrolog William Lilly. Njegove bogate izkušnje še dandanes s pridom uporabljamo.
Le redki (predvsem plemiči) so nekdaj poznali svojo uro rojstva, prihodnost pa je zanimala marsikoga, tako kot danes. Za časa Lillyjevega življenja so ljudje astrologu najbolj pogosto zastavljali vprašanja o potovanjih. Npr.: Ali bom varno potoval? Ali bom prišel v določen kraj? itd. To ni bilo nič nenavadnega, kajti nekateri so se s strahom podali na pot, ker so bile le-te slabe in nevarnosti so prežale na vsakem koraku. Ženske so se običajno zatekle k astrologu z vprašanjem o potomcih: Ali bom imela otroke in koliko jih bo? (Ta vprašanja danes niso več aktualna, kajti znanost je zelo napredovala). Poleg tega so se ljudje spraševali tudi o zdravju.
Kaj pa danes? Veliko ljudi pozna natalno (rojstno) astrologijo. Vsak človek ima v rojstnem listu zapisan poleg datuma tudi čas rojstva in marsikdo si je pri astrologu že dal izrisati rojstno karto, iz katere
so razvidne energije, ki ga bodo podprle v njegovih prizadevanjih, in energije, ki bodo lekcije življenja. Astrolog lahko glede na gibanje planetov svetuje najbolj ugodna obdobja za akcijo in kdaj je bolje počakati.
Vse bolj pa se zadnje čase tudi pri nas uveljavlja horarna astrologija. Astrološka karta razkriva resnico o določenem problemu; zgolj resnico, ki jo zna razbrati astrolog, ki upošteva določena pravila in zakonitosti. Včasih stranka zastavi vprašanje in prekrije (zavedno ali nezavedno) kakšno dejstvo. Kako je presenečena, ko ji to sam povem. Po tem običajno pogovor sproščeno steče. Z leti sem si nabral veliko izkušenj, zato jih lahko s pridom uporabljam pri svojem delu.
Kot že rečeno, nam ta zvrst astrologije da odgovore na vprašanja, ki so del vsakdanjega življenja. Vsako vprašanje je kot novo rojstvo, zato pri svojem delu rabim datum in uro vprašanja ter kraj, kjer smo ga zastavili. Pomembno je, da je le-to premišljeno in da se vprašamo s srcem o stvari, ki predstavlja naš problem. Vprašanje mora biti (zastavljeno) kratko in razumljivo. Tako bo tudi odgovor razumljiv. Na vprašanja postavljena kar tako, so odgovori nejasni ali nemogoči.
In kakšna vprašanja zastavljajo ljudje danes?
-	Sprašujejo se o ljubezni: Ali bova s fantom ostala skupaj? Ali ima mož ljubico? Ali naj ga zapustim? Ali se bova ločila?
-	Zelo zanimiva so tudi poslovna vprašanja: Ali naj sprejmem delo pri tem podjetniku? Ali bom dobila službo? Ali naj menjam službo? Da se ugotoviti ali je bolje ostati v službi, ko jo stranka že ima, ali naj sprejme neko drugo, za katero je prebrala oglas v časopisu.
-	Ena meni najljubših vprašanj so tista o izgubljenih stvareh in predmetih.
Naj jih nekaj navedem: Kje je izgubljena knjiga? Kam je izginila moja denarnica? Kje je hčerina zlata verižica? Natančno se da določiti smer, v kateri moramo iskati, opisati prostor, v katerem je izgubljeni predmet, poleg česa leži in celo v kateri višini je.
-	Odgovarjam na zdravstvena vprašanja, a pri tem se držim etičnega načela, če je človek bolan, naj gre k zdravniku. Lahko pomagam, kaj naj še dodatno stori, da pripomore k ozdravitvi. Poleg tega lahko na osnovi karte priporočam zelišča, vitamine in minerale, ki mu bodo pomagali k boljšemu zdravju, oziroma k dobremu počutju.
-	Zelo zanimiva so tudi tista o prodaji in nakupih stvari. Če nekdo kupuje hišo, se da videti, kaj mora paziti ob nakupu, na morebitne pomanjkljivosti, na kakšnem terenu leži in še marsikaj drugega. Če pa želimo hišo prodati, lahko ugotovimo, ali je kupec resen kandidat, ali ima denar ter kakšni so njegovi nameni.
-	Poznamo tudi pravna in finančna vprašanja. Ta so: Ali bom dobila tožbo? Ali naj tožim šefa? Ali bom dobila nazaj denar, ki sem ga posodila? Ali bom dobila denar od zavarovalnice?
Horarno astrologijo lahko kombiniramo z natal-no ali prognostično. S to tehniko se da časovno določati, ali se bo neka stvar dovršila hitro ali počasi. Pa še nekaj je pomembno, v horarni astrologiji ni ugibanja ali dvojnosti. Rezultat njegovega dela se pokaže relativno hitro. Izkušeni horarni astrolog s svojim znanjem lahko zelo pripomore k temu, da stranki pokaže pot, ki vodi iz težav in negotovosti. Mogoče vas bo prav to pisanje vzpodbudilo, da na ta način osvestite problem, ki vam že dalj časa moti spanec.
Astrolog Tadej Šink
GSM 041 428-966
Telefon: 04 51 52 601
Foto: Arhiv
Info
Glasbene novice
Pisalo se je leto 1952, ko so začeli v Veliki Britaniji na BBC Radio 1 objavljati uradno glasbeno lestvico po prodaji malih plošč oziroma po popularnosti določene pesmi. V preteklem tednu so ta sistem malo spremenili, saj so fizičnemu prodajanju plošč dodali tudi legalni download mp3 glasbenih datotek z aktualnimi hiti. To malo spreminja razmerje, a je prodaja v trgovinah še zmeraj nekajkrat večja kot na svetovnem spletu ali internetu.
Kolumbijska pravljična ženska SHAKIRA je mednarodno uspela s hitom Whenever Wherever in albumom Laundry Service. Poleti se nam obeta dvojni album popularne pevke, in sicer eden v angleškem jeziku ter eden v španskem. Seks ikona naše generacije vztraja pri živahnih latino ritmih v komadu LA TORTURA (****), v katerem je slišati tudi nekaj tradicionalno južno ameriške glasbe ter posebnega vokalnega gosta Alejandra Sanza.
Na radijskih in televizijskih postajah ima enormen airplay še zmeraj uspešnica Rich Girl pevke GWEN STEFANI. Malo kontraverzna izvajalka je bila nekoč glavna faca skupine No Doubt in je svoj solo preblisk izkazala na inovativnem projektu Love Angel Music Baby. Uspešnica številka tri bo zagotovo HOLLABACK GIRL (****) in je prava pesem za zabavo ter združuje pop, r&b in latino glasbene sekvence.
Vzporeden animacijsko glasbeni projekt Damona Alberna iz zasedba Blur se imenuje GORILLAZ in je šokiral z nenavadno "muziko" s hitom Clint Eastwood. Gledano iz stališča lestvic je ta studijska ekipa bila najbolj "in" s hitom 19-2000. Novi eksperiment med popom, rockom, r&b-jem, rapom in še čim se imenuje FEEL GOOD INC (***) in mu manjka malo komercialnega pridiha, ki ga tu in tam v komadu ponuja rap skupina De La Soul.
Xavier Naidoo je osrednja osebnost nemške skupine SOHNE MAINHEINS in je za zadnjo dobrodelno skladbo Und Wenn Ein Lied dobil posebno nagrado nemškega kulturnega ministrstva. Kvaliteto njihove glasbe ponazarja zgoščenka Noiz in z nje prihaja še ena soul mojstrovina WENNDUSCH^FST(****).
FAITH EVANS je bila žena pokojnega rap gura Notorious BIG-ja, ki je bil ustreljen sredi 90. v raperski vojni v ZDA med vzhodom in zahodom. Omenjen raper je bil mentor Puff Dad-dyju, ki pa mu je nato posvetil komad I'll Be Missing You. V njem je sodelovala tudi Faith, ki je bila kot solistka najpopularnejša s hitom Love Like This. Pravi neobremenjen groovy r&b komad ponuja pevka z naslovom AGAIN (***) in je snet z dobre zgoščenke The First Lady.
Kelly Rowland, Michele Williams in Beyonce Knowles sestavljajo trikotnik imenovan DESTINY'S cHiLD. Čokoladice so lani ponudile veliko ploščo Destiny Fulfilled, s katere že poznamo hita Lose My Breath in Soldier. Po dveh hitrejših klubskih r&b temah sledi soul balada GIRL (***), ki jo spremlja zanimiv video posnetek na temo Sex In The City.
Britanski band COLDPLAY je uspel v trenutku, in to s "fuzič-no" balado Yellow. Sledili so hit za hitom in najboljši so Trouble, In My Place in Clocks. Melanholija je še zmeraj prisotna v glasbi neverjetno popularnega banda v novi klavirsko-epski odi SPEED OF SOUND (****). Ze iz naslova je razvidno, da so fantje čisto malo pospešili tempo, a glavna vloga je s svojim cvilečim glasom ponovno pripadla kultnemu pevcu Chrisu Martinu.
Slovenska scena je spet oživela, kajti nove pesmi nam ponujajo naslednji izvajalci JAN PLESTENJAK & EVA - Iz pekla do raja (Deejay Time Remix By Dr.Silvano DJ), KINGSTON - Kocka je padla nate, TABU - Kako je težavna, BORIS CAVAZZA KVARTET - Pomlad in MAJA MISSION - Vrni se.
David Breznik
Glasbeni kotiček

2.1FROM ZERO TO HERO - Sarah Connor / 3. CANDY SHOP - 50 Cent & O^ ^
4. SHIVER - Natalie ImbrugUa
5.. DO SOMETHIN' - Britney Spears' 6. RICH GIRL - Gwen Stefani & Ev^
&
7/GIVING YOU UP - Kylie Minogue -S.iIT'S LIKE THAT - Mariah Carey & JD
'	Fatman Scoop
9.I OVER AND OVER - Nelly & Tim McGraw 10. SWITCH - Will Smith
T
Vsab? sce^o in neddiû med \9.\0 in 20. uw
Kdo je glavna igralka v filmu Prevajalka?
Odgovor:_
Ime reševalca:_
Naslov:_
NAQRADNO
K^ s M VPRAŠANJE
in
o
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Franc Pernek, Slomškova ul. 20,2250 Ptuj. Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljol
Odgovore pošljite do torta, 22. marca, na nas/oir: Radb-Tednik Ptuj, RaiCeva 6,2250 (za Info).
Devil's Playground - Billy Idol
(2005 - C S Records / Menart - www.billyidol.com)
Billy Idol se po predolgi desetletni pavzi vrača z novim materialom v obliki zgoščenke Devil's Playground, ki sem ji sam nadel podnaslov Let's Get Rocked. Heroj 80. je pri svoji generaciji bil že malo pozabljen, a se je s hudičevim igriščem vrnil v zmagovalnem stilu. Drugo vprašanje je, ali ga bo sprejela današnja najstniška publika. Tudi mladi se gotovo strinjate z izjavo, da ni pravega rock žura brez Billyja in njegovih legendarnih komadov Rebel Yell, Mony Mony ali na primer Dancing With Myself. Na novem poizkusu nekatere pesmi zvenijo še po staro, saj na njih v določenih delih zelo spominjajo, a je s pomočjo elektronike slišati tudi precej sodobnih prijemov pri sami produkciji. Ta del je prevzel in ga mojstrsko opravil Keith Forsey, ki je dolgo časa glasbenika snubil za vrnitev v studio. To mu je uspelo po odličnem koncertnem nastopu starega mačka poimenovanem VH1 Storyteller pred tremi leti. Album je torej nastajal, počasi in pazljivo so gradili njegovo okostje, saj so posneli čez trideset pesmi, od katerih pa so jih na album postavili le najboljših trinajst. Najboljše od najboljšega Billy seveda ponuja
v svojem "razturaškem" rocku, ki je tudi izpostavljen na projektu, a na njem so prisotni rock'n'roll, metal, country in celo pop.
Na dobre stare časa nas je takoj opomnil rahlo hripav izvajalec (to hripanje v njegovem glasu je za nekatere ženske nadvse erotično) s totalno "odpičeno" prvo uspešnico Scream. Čeprav manjša uspešnica, kot sem predvideval, ima neverjetne kitarske solaže in posebno energijo, ob kateri bi lahko kar poleteli. Malo pretiravam, vendarle je na albumu še kar nekaj totalnih "šusov" oziroma nažiganja s polno močjo, kar je najbolj izrazito slišno v komadih Super Overdrive, Sherri, Romeo's Waiting (če se želite od srca nasmejati, se osredotočite na burlesko v besedilu) in World Comin Down. Slednja je najbolj ostra zadeva, a je podprta v refrenu z izjavo I Feel The World Comin Down Om Me. Imate tudi vi, kdaj občutek, da je ves svet na vaši plečih? Nikar se ne obremenjujte s tem, ampak se raje zabavajte, v življenju je nasvet glasbenika v nadaljevanju besedila. Prav komična je sicer spevna božična pesem Tellin' At The Xmas Time, v kateri so bolj kot instrumenti na čase v ospredju kraguljčki. Za-
Filmski kotiček
Prevajalka
Nicole Kidman in Sean Penn. Odličen dvojček, ki bi pritegnil z izvrstno igro v kateremkoli filmu. In ker Prevajalka ni katerikoli film, ima vse skupaj toliko večjo težo. Zgodba je napeta in zanimiva, čeprav je to zgodba o prevajalki iz izmišljene države, kjer govorijo še bolj izmišljen jezik. Pravzaprav je slednje precej boljše, kot pa če bi šlo (kot ponavadi radi naredijo v ameriških filmih) za ruščino ali katerega od jezikov Bližnjega vzhoda. Še posebej velja pohvaliti tudi kamero. Film ima morda samo dve pomanjkljivosti. Preveč je solzave melodramatike med obema glavnima igralcema (kar pa je spet seveda relativno, glede na okus). Za tiste, ki nismo pristaši solzavih filmov, je preveč njunih dolgih solzavih izpovedi. Molk in neizrečene besede pustijo na gledalcu močnejši vtis kot dolgi monologi. Konec pa je morda celo premalo dramatičen - pa s tem ne mislim na akcijo. Morda bi bilo bolje,
če bi bil odnos med obema igralcema bolj kompleksen. Oba sta bila v težki življenjski krizi. In namesto da se v filmu zbližata in se drug drugega tolažita, bi mogoče bilo bolje, če bi do konca filma ostala na svojih bregovih. Po eni strani bi zaradi njune ranljivosti ohranjala distanco drug do drugega in bila celo zajedljiva drug do drugega, po drugi strani pa bi globoko v sebi čutila sočutje in razumevanje drug do drugega. Ta dvojnost odnosa bi zelo povečala dramatičnost filma. Toda ^ vsake oči imajo svojega malarja in če potegnemo črto, filmu ni kaj očitati. Kajti film odlikuje tudi dejstvo, da ko misliš, da bo konec, se zopet zaplete. Tako da pri filmu ostaneš buden in se ti vtisne v spomin. In še zgodba? Nicole Kidman kot prevajalka Združenih naro-
t * ' * y à:- i

i
-M

bavno, ni kaj. Med bolj melodične in manj udarne sodita Cherrie in Evil Eye. Fina je tudi preprosta pesem Lady Do Or Die, ki vsebuje tudi določene elemente country glasbe. V pozitivnem smislu me je presenetil Body Snatcher, saj me v uvodu spominja na nepozabno temo zasedbe Kiss z naslovom I Was Made For Loving You in je opremljen tudi z virtuoznim ig-
ranjem na kitaro. Upočasnjen del plošče sestavljata akustična Summer Running in prefinjena Plastic Jesus z bizarnim besedilom.
Billy Idol se je prebudil iz spanja in presenetil s svojo kvaliteto. Album Devil's Playground je trd, iskren in konkreten. Kapo dol - Billy za pravo rock dozo in pristop!
David Breznik
dov po naključju izve za skrbno varovano politično zaroto. V Afriki rojena Silvia Broome pove, da je po naključju slišala neznance, ki so se pogovarjali o atentatu na enega od razvpitih afriških državnikov. Zaradi besed »Učitelj iz prostora ne bo prišel živ« Silvia v trenutku postane tarča morilcev. Njeno življenje se iz trenutka v trenutek spreminja v vse hujšo nočno moro, čeprav jo pozorno spremlja agent FBI Tobin Keller v podobi Seana Penna. Toda bolj ko Keller raziskuje Silviji-no preteklost, bolj sumničav postaja in dekle, dotlej le priča, se mu začne dozdevati kot morebitna sodelavka atentatorjev. Z vsakim novim podatkom, ki ga izve, dobi nov razlog, da ji ne zaupa. Ali lahko Tobin, ki se spopada z lastnimi čustvenimi težavami, poskrbi za njeno
varnost? Dva povsem različna človeka sta se prisiljena zanesti drug na drugega, čeprav se ne moreta prepričati, da bi si zaupala. A storiti morata vse, da bi preprečila diplomatsko katastrofo. Vsekakor vredno ogleda.
Grega Kavčič
The Interpreter
politični triler Leto: 2005
Država: Velika Britanija Režija: Sydney Pollack Scenarij: Charles Randolph, Scott Frank & Steve Zaillian Igrajo: Nicole Kidman, Sean Penn, Monty Ashton Lewis
Še vedno je na ogled razstava Cantabria+10.
Razstava je zbir nagrajenih fotografij na mednarodnem natečaju, ki je potekal v letu 2004. Avtorji so iz 10 novih evropskih držav. PRVOMAJSKE POČITNICE
Četrtek, 28., in petek, 29. 4., od 10. do 13. ure: ustvarjalne delavnice in drUžabne igre za
osnovnošolce v sodelovanju s prostovoljci. Petek, 29. 4., ob 20. uri, kitarski večer. Nastopajo učenci Marka Korošca z gosti.
NAPOVEDUJEMO GLASBENI DOGODEK MESECA
Petek, 6. 5., ob 20. uri: koncert kitarskih mojstrov Žarka Ignjatoviča in Jerka Novaka.
VEŠČINA, RUTINA
Štajerski TEDNIK
KRASTAČA
SL. REŽISER
KIIN AVTO
MELODIČNI OKRASEK
IZVOR
CITRONA
POVODNA KUNA
SINTETIČNO MAMILO
HRV. F. REŽ. (DARKO, 1925)
GLAVNO MESTO JORDANIJE
REKA V FRANCIJI
NATAŠA NAKRST
RENIJ
TRŽIŠČE
KRAJ OB PROGI KRANJ -JESENICE
ČEVELJ S KOLEŠČKI
DONENJE
AVAR
IZRAELSKI POLITIK WEIZMAN
NAŠ EKONOMIST
GOBICE V USTIH DOJENČKOV
ČLOVEK ISTE VERE
LJUDSTVO V LIBERIJI
100
MANJŠA SOBA V KMEČKI HIŠI
KIPAR
TOVARNA V SLOVENSKI BISTRICI
PODOČNIK PRI PRAŠIČU, ČEKAN
IVO BAN
ZAČETNIK RODU
PREDSEDNIK PZS
(FRANC)
TRD, VISOK MOŠKI KLOBUK
NAŠ PLAVALEC MAJCEN
VZHODNJAŠKI LIKER IZ RIŽA
SLAVKO MLINARIČ
HERCEGOVEC
ZAČETEK ŠTETJA
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: Podlehnik, obraslina, pristanek, Loče, Daso, abak, Elas, dva, Te, Mia, nagib, AM, strip, tišina, Laščan, prirobek, Nana, jurka, rivaliteta, LSD, pav, Alen, sila, Gaeta, Ada, Ver, Devinčanka, žled, ara, Dranišikov, koma.
Ugankarski slovarček: BUTOKSIL = topilo v usnjarski jndustriji; ČEKELJ = podočnik pri prašiču, čekan; EVEL = reka v francoski Bretaniji; LLOR = katolonski pisatelj (Miguel, 1894-1966); MANO = ljudstvo v afriški državi Liberiji; SELKIRK = grofija na Škotskem; SOOR = bele obloge v ustih dojenčkov, gobice, sor; TIETAR = desni pritok reke Tajo.
Zanimivosti
Danski kraljevi dvor se veseli naraščaja
Koebenhavn (STA/AP) - Danska princesa Mary je noseča, otrok pa bo na svet privekalpredvidoma konec oktobra, so v ponedeljek sporočili z danskega kraljevega dvora. V Avstraliji rojena Mary, ki se je maja laniporočila z danskim prestolonaslednikom, princem Frederikom, namerava roditi v univerzitetni bolnišnici v danski prestolnici Koebenhavn, so v kratki izjavi za javnost še zapisali predstavniki dvora. To bo drugi otrok v vrsti za danski prestol. Prvi je namreč 35-letni Frederik, najstarejši sin kraljice Margarete. Danska sicer ima najstarejšo monarhijo v Evropi, ki jo je ustanovil vikinški kralj Gorm starejši. Ta je umrl leta 958.
Goljuf Američanu prodal rezidenco indijskega premiera
New Delhi (STA/Hina) - Indijska policija je sprožila preiskavo proti nekem indijskemu goljufu, kije ameriškemu poslovnežu nedavno prodal rezidenco indijskega premiera v središču indijske prestolnice New Delhi, piše v Hindustan Times. Ameriški poslovnež je plačal okoli 800.000 dolarjev za hišo, ki so jo po internetu reklamirali kot »veliko vilo s tekočo vodo in elektriko, velikosti 24 krat 7 metrov, v samem središču četrti Lutyen,«piše indijski časnik. Nesojeni lastnik rezidence indijskega premiera je kmalu po pošti prejel listino o lastništvu in vse potrebne dokumente, ko je prišel, da bi prevzel svojo nepremičnino, pa je spoznal, da je bil ogoljufan.
Španska vlada sprejela strog zakon proti kajenju
Madrid (STA/AFP) - Španska vlada je sprejela zelo strog zakon proti kajenju, ki prepoveduje
vsakršno oglaševanje cigaret, denarne kazni za prekrške pa se gibljejo do vrtoglavih 600.000 ev-rov. Zakon pa prepoveduje tudi prodajo tobaka mlajšim od 18 let. Za posledicami kajenja v Španiji letno umre več kot 50.000 ljudi, med njimi je 16 odstotkov starejših od 35 let. Kot ugotavlja poročilo španske vlade, je to več od skupnega števila umrlih zaradi aidsa, alkohola, mamil in prometnih nesreč. Predlog zakona predvideva predvsem prepoved kajenja na vseh delovnih mestih (javnih in zasebnih), razen v prostorih za kadilce, kjer je urejeno prezračevanje. Zakon predvideva tudi povišanje starostne dobe oseb, ki jim je dovoljen nakup cigaret, in sicer s 16 na 18 let. Omenjena zakonska določila bodo začela veljati predvidoma 1. januarja 2006.
Lažni predsedniki Kolumbije pozdravljali papeža Benedikta XVI.
Rim (STA/AFP) - Nek neznani moški se je predstavil kot predsednik Kolumbije Alvaro Uribe in se po slovesni umestitveni maši na Trgu svetega Petra v Rimu pozdravil z novim papežem Benediktom XVI., je povedal kolumbijski predsednik. »Ko sem prišel na vrsto, sem se predstavil odgovornemu za protokol in dejal, da sem predsednik Kolumbije, vendar mi je ta odgovoril, da je to nemogoče, ker je kolumbijski predsednik že pozdravil papeža,« je izjavil Uribe. Ljudje iz spremstva kolumbijskega predsednika so pojasnili, da je bil vsiljivec najbrž nek kolumbijski novinar, ki se mu je uspelo »vriniti« med člane uradnih delegacij. Pravi predsednik Uribe je na koncu vendarle uspelpozdraviti novega papeža in mu med drugim dejal, da ga je njegova maša prevzela. Zaplet pa se pri tem še ni končal, saj se je kasneje še nek tretji neidentificirani moški poskušal predstaviti kot predsednik Uribe. »Trije kolumbijski predsedniki so pozdravili papeža,« je s smehom komentiral kolumbijski šef države.
Lujzek • Dober den vsoki den
April se po-slavla in na dveri nam je majnik potrka. Tak hitro in potihem, ke se sploh ne zavedamo, kak hitro cajt beži, nam stora kosti, lase sivi in moškim plešaste glave zapisti. Saj vete kak provi tista misel, da pametni lasje zapuščajo nore glave ali pa tudi tak, da nori lasje zapu-šajo pametne glave. Kak pač kumi paše ali pa nazdrovje s prozne flaše. Se dobro je, da smo na sveti dvojni lidje lepi in manj lepi, pametni in malo vsekani, mlodi in tokšni, ki smo že dugo na sveti, bogati in reveži kosmati, zdravi in betežni, prijazni in nadležni, delovni in lenuhi, debeli in suhi, abstinenti in pijonci v klonci, zvesti in tisti, ki skoče-jo čez plot kak naš kokot, dedi in babe, pošteni in barabe in tak dale naprej in nazaj, vsem pa naj bo pot asfaltirana v raj naprej in nazaj
Mica glih zaj po dvoriši od meše maršira kak stori sldok brez gvira. S sosedo se še ne-
kaj zgučovleta, kak da se že dugo cajta nesta vidli in se jezikovno obdelali. Saj ste vena že čuli tisto štorijo, kak sta dve ženski po več letih preživetih v resti v isti celici odslužli svoje grehe in se na poti domu vstavli na cestnem križišči in druga drugi pravli: »Joj pa še to sen ti pozobla povedati .! Joj, pa toga še nisi čula .!«
Zaj pa še nekaj za šalo in nekaj za hec in seveda še boj zares: Ali vete kokšne spremembe prinoša zakon o dr-žovnih uradnikih? Najbolj bistvena razlika je v tem, da zaj Janša in jegovi kadroviki uradnikov več ne premeščajo, pač prestovlajo kak figure na šahovnici. Razlika je seveda med črnimi in belimi figurami .
K dohtari je prišla priletna gospa in ga vprošala, kejko bi koštola lepotna operacija na njenem ksihti? »Okoli štiri milijune,« jo je potoloža dohtar.« Za vaš obraz pa bi bija najbolj poceni klobuk z gostim pajčolanom.« Vas pozdrovla pajčolan LUJZEK.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2-IO^Smhz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 30. aprila:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Studio D).
NEDELJA, 1. maja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30,
10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Zmago Šalamun). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 4X8 (Hiša idej). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Studio D).
PONEDELJEK, 2. maja:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 9.00 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Izziv podjetništva. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Zmago Šalamun, ponovitev). 20.00
VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin).
TOREK, 3. maja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (JUTRANJI PROGRAM). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.15 Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje. 24.00 Skupni nočni program (Radio Robin).
SREDA, 4. maja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago
Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 AVTORADIO. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox).
ČETRTEK, 5. maja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 OR-FEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox).
PETEK, 6. maja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.10 Evropa v enem tednu (BBC). 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Odmev Cerkno).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz!
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Zakaj se vam vedno tako mudi? Postojte in si vzemite pol ure samo zase. Pograbite poslovne priložnosti, ki se vam bodo ponudile, saj obetajo spremembe, prenekatero prijetno presenečenje pa se bo pojavilo v osebnem življenju.
BIK
Vsi okrog vas so skrajno resni, vi pa tako sproščeni.
Prav to vam bo odprlo mnoga vrata. Pred nikomer se vam ni treba dokazovati, zato nikar ne dopustite, da vas potisnejo v kot. Najdražji vas bo presenetil kot že dolgo ne.
DVOJČKA
, Nikar ne ravnajte po obJ čutku, sicer vam bo trda predla. Če imate denarne težave, ne jadikujte. Posvetujte se strokovnjakom, ki vam bo svetoval, kako prihraniti. Ob koncu tedna vas čaka prijetno romantično presenečenje.
RAK
Želite si svobode in vznemirjenja, vendar tega ne iščite ob domačem ognjišču. Sedaj je pravi čas, da se odpravite novim dogodivščinam naproti. V zvezi s svojim partnerjem boste morali sprejeti nekaj dolgoročnih odločitev. Dobro premislite.
LEV
Zakaj bi si odtegovali stvari, v katerih uživate? Saj niste trpeča dušica, da bi se žrtvovali za dobrobit človeštva. Ne pustite se pregovoriti. Zastavili ste si določen cilj in sedaj morate samo vztrajati. Pazite, da ne boste podlegli stresu.
DEVICA
Nikar se ne ubadajte s preteklostjo, raje optimistično zrite v prihodnost. Odločiti se boste morali, ali boste nekaj žrtvovali ali pa boste vztrajali pri svojem. Pred odločitvijo se posvetujte z nekom, komur zelo zaupate.
TEHTNICA
Potrpite, ostanite vztrajni in odločni. Nagrajeni boste! Prav ste ravnali, ko ste puli, da so se razmere umirile, ampak zdaj morate v akcijo. Družinski člani so vam naložili vse preveč obveznosti. Privoščite si malo sprostitve.
ŠKORPIJON
V kolikor boste razmišljali pozitivno, se vam bodo dogajale lepe stvari. Če pa boste še naprej pesimistični, vas bodo razjedali dvomi. Samo sanjarjenje in pobožne želje vam ne bodo prinesle tistega, kar si želite
STRELEC
Pravite, da na vaše počutje vpliva vreme. Mar ni to le izgovor? Le zakaj bi dež v vas zbujal slabo voljo? Ali niso deževne kaplje zabavne in sproščujoče? Pazite, vaša zvedavost vas lahko potegne v prenekatero pustolovščino.
KOZOROG
Zaupajte vase in življenje vam bo _prineslo marsikaj lepega. Čas beži in napočil je pravi trenutek, da uresničite zastavljene cilje. Na takšno priložnost, kot jo imate zdaj, še dolgo ne boste naleteli, zato jo le izkoristite.
VODNAR
Da se znate pocrkljati večkrat na teden, je vredno pohvale. Človek se mora imeti rad! Sprememba okolja vam bo pomagala, da boste lažje razrešili težavo na poslovnem polju, ki vas že dolgo časa pesti. V ljubezni trenutno nič novega.
RIBI
Vaše življenje je preveč popredalčkano. Bodite bolj spontani in improvizirajte. Tako boste spoznali nove ljudi. Nekdo bo skušal dokazati, da niste tako nadarjeni, kot ste v resnici. Stopite mu na prste in pokažite kdo ste.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
Sale
KITA
Na Dolenjskem se srečata šepavi Franc in Lojze. "K'ga s'pa naredu, Franc?" "Kita sm nategnu." "Ja, ke s' ga pa dobu?" NEPAZLJIVOST Žagar se je jezil na svojega vajenca:
"Ne ravnaj tako neumno z žago! Kaj vse se ti lahko zgodi, če ne boš pazil, lahko pogledaš na vseh svojih osmih prstih!"
Štor
Poštar se pred policistom zvrne s kolesa. "Ali je še več takih štorov pri pošti?" vpraša policist. "Ne, samo jaz sem še ostal. Ostali so že vsi pri policiji." TEŽAVE
V gostilno je vstopil mladoletnik in naročil natakarici:
"Dvojni viski!" Natakarica ga je debelo pogledala, nato pa rekla: "Ali bi me rad spravil v težave?"
"Morda kasneje, najprej pa mi dajte pijačo!" ODLIČNO VINO
Kovačeva sta bila povabljena k znancema na obisk. Postregli so jima vino, ki je imelo grozen okus po kisu. Kljub temu je Kovač vzel poln kozarec in nazdravil z gostitelji, ko pa je spil do dna, je dejal:
"Moram reči, da je tole vino res odlično!"
Ko sta se z ženo vračala domov, ga je ta začudeno vprašala:
"Kako si mogel reči, da je vino odlično, če je pa že smrdelo po kisu, okus pa je bil prav grozen?" "Saj nisem rekel, da je odlično, rekel sem, da moram reči, da je vino odlično!" NOČE OSTATI
Hotelski gost je s prtljago prišel iz sobe v recepcijo, glasno vrgel ključ na pult in jezno dejal receptorju: "Niti dan več ne ostanem tukaj! Ponoči sem ubil 89 komarjev!"
"Kaj res? Pa resnično ne bi še kakšen dan ostali?" SLEPI POTNIK
Mornar je poročal kapitanu ladje:
"Kapitan, na krovu imamo slepega potnika. Kaj naj z njim?" "Vrzi ga v morje!" Mornar se je vrnil čez pet minut in vprašal: "Kaj pa naj zdaj storim s psom?"
Mladi dopisniki
Mamica, kaj naj ti kupim, mamica, kaj naj ti dam ...
Tako so izzveneli zadnji takti otroške pesmice, ki so jo zapeli učenci razredne stopnje OŠ Olge Meglič svojim mamicam. Učenci so ob materinskem dnevu pripravili živahen, prijeten in zabaven program ob materinskem dnevu. Prireditev je potekala v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj, ker naš prireditveni prostor še raste, se gradi.
Iskrice v očeh učencev, srečen in ponosen pogled mamic. Res imajo vzrok, da so ponosne na svoje otroke. Otroci so pokazali, da znajo lepo govoriti, da jim dramatizacije niso tuje, znajo zbrano zapeti in zaigrati na instrumente, znajo sproščeno zaplesati - tako po otroško, poskočno in vedro. Vsak učenec je pokazal le delček tistega, kar zna in zmore.
Že nekaj let se učitelji trudimo, da se vsi učenci naše šole lahko predstavijo na različnih prireditvah. Naš cilj je, da nastopa čim več otrok - na razredni stopnji nastopajo vsi. Učitelji-mentorji pripravimo scenarij, ki ga učenci velikokrat dopolnijo s svojimi idejami in željami. Dogovorimo se za celostno podobo - dodelamo protokol, izdelamo vabila, dekoracije, oblečemo učence in začnemo vaditi. Učenci želijo nastopati. Zgodi se tudi, da pripravijo točke brez pomoči učitelja - čeprav so stari komaj do 10 let. Naš cilj je spodbujati njihovo ustvarjalnost in kreativnost. Mislim, da nam to tudi uspeva.
Učenci so svojim mamicam polepšali dan - predvsem takrat, ko je iz njihovih nežnih grl pesmica izzvenela do konca: mamica, kaj naj ti kupim, mamica, kaj naj ti dam, naberem ti šopek vijolic, rečem ti, rad te imam. Vodstvu Gimnazije Ptuj se iskreno zahvaljujemo za pomoč pri izvedbi različnih prireditev, ki jih pripravljamo v njihovih prostorih.
Vida Grdiša
Pomladni dan na OŠ Žetale
Na osnovni šoli Žetale smo letos že tretje leto zapored sodelovali v mednarodnem projektu Pomladni dan.
V mesecu februarju in marcu so na naši šoli potekale različne aktivnosti.
Učenci petega razreda so natančneje spoznali naše tri sosednje države, članice EU (Avstrijo, Italijo, Madžarsko). Učenci 7. razreda so poiskali nekatere nam bolj ali manj znane osebnosti naših treh sosednjih držav, ki so s svojimi deli pustile svoj pečat
v zgodovini teh držav in sveta. Učenci 8. razreda so podrobneje proučili kulinariko teh dežel in raziskali različne podobe kovancev evra, saj bomo v prihodnosti uporabljali evro kot plačilno sredstvo. Učenci, ki obiskujejo izbirni predmet turistična vzgoja, pa so spoznavali turistične bisere Slovenije.
Delo učencev je potekalo po skupinah. Učenci so se pogovarjali, risali, lepili, iskali po zemljevidih, brskali po knjigah in internetu.
17. 03. 2005 se je točno ob 10. uri oglasil šolski zvonec, ki je simbolično naznanil začetek pomladnega dne 2005. Tokratni zvon miru in solidarnosti je bil namenjen žrtvam cunamija, sledila pa mu je minuta molka.
Projekt smo zaključili s prireditvijo v četrtek, 31. marca 2005, ko so učenci predstavili nastale izdelke in spoznanja.
Učenci so preko skupinskega dela, uporabe različnih virov informacij in na zabaven in prijeten način pridobili nova znanja o naših sosednjih državah in spoznali znamenitosti Slovenije ter si tako razširili svoje znanje.
Koordinatorka projekta Gabrijela Brlek
Pomladni dan 2005 na OŠ Velika Nedelja
OŠ Velika Nedelja je letos že tretje leto sodelovala v mednarodnem projektu Pomladni dan. To je evropski projekt, ki želi čimbolj povezati predvsem mlade državljane Evrope in jim omogoča, da soustvarjajo njeno prihodnost. Letošnja tema je bila evropska ustava in vrednote, na katerih ta temelji.
Svoboda je lahko tudi omejena, je ugotovil eden od udeležencev mednarodne klepetalnice na temo svoboda oz. vrednote.
To je bila ena od dejavnosti, ki smo jih pripravili. 17. marca ob 10.00 smo pozvonili zvon miru in se z minuto molka spomnili žrtev cunamija. V okviru razrednih ur smo razpravljali o vrednotah, na katerih temelji evropska ustava. Učenci so pri likovnem pouku ustvarjali na temo Evropa in pripravili razstavo svojih izdelkov na hodnikih šole. Sodelovali smo tudi na literarnem natečaju na temo Rojstvo, kjer so učenci pisali pesmi ali prozo. 22. marca smo že drugo leto zapored skupaj z OŠ Ledina iz Ljubljane pripravili videokonferenco, ki je tokrat potekala v angleščini. Potem pa smo v mednarodni klepetalnici, ki so se je udeležili Slovenci, Madžari, Čehinja in Slovakinja, razpravljali o vrednotah, predvsem o svobodi. Vsi sodelu-
joči so bili navdušeni nad takšnim načinom komuniciranja. Lahko so uporabili svoje znanje angleščine, med videokonferen-co so lahko svoje sogovornike tudi zares videli in se pri tem zelo zabavali. In kaj smo skupaj ugotovili?
Svoboda ne pomeni, da lahko vsak počne, kar želi, ker je svoboda vedno do neke mere omejena. Če bi npr. ribe zapustile akvarij, bi bile bolj svobodne, vendar bi umrle. Svoboda omogoča ljudem, da si prosto izbirajo svojo življenjsko pot, da jih zakoni ne ovirajo pri njihovih odločitvah, da lahko izražajo svoje mnenje ^
Druga najpomembnejša vrednota je mir, ta ne pomeni samo odsotnosti vojne. To bi bilo premalo, mir mora biti tudi znotraj ljudi, to pa se lahko zgodi, če niso zapostavljeni ali zatirani od drugih, če sprejemajo najprej sebe pa tudi drugačne, so solidarni in človečni. Svobodo in mir pa pogojuje enakost. Na dnu pomembnosti vrednot pa so se po mnenju učencev znašli zakonitost in demokracija.
Učenka, ki se je pred letom dni preselila iz Slovaške v Slovenijo in obiskuje našo šolo, pravi: "Srečna sem, da se ne počutim tujka, da lahko živim kot enaka med enakimi in se počutim kot doma. " Upajmo, da bomo takšno mnenje lahko delili vsi državljani EU.
V projektu so sodelovali učenci in razredniki na predmetni stopnji, na videokonferenci pa
Ustvarjalčki
Otroci ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TED-NIK PTUJ, RAIČEVA 6,
predvsem 8. razred devetletke in računalničar S. Zamuda.
Koordinatorka projekta Jožica Alt
Moja družina
V moji družini smo trije otroci, ati in mami. Ati Franci danes praznuje 40 let. Po poklicu je inženir strojništva, vendar ta poklic redko opravlja. Že vrsto let se ukvarja s turizmom in umetnostjo. Pred tremi leti se je odločil, da bo kupil 135 let stari hotel v centru mesta Ptuj. Lepo smo ga prenovili in zdaj je v ponos nam in celemu mestu. Med počitnicami tudi jaz pomagam v hotelu.
Mami Iris je po poklicu profesorica fizike. Zaposlena je v Šolskem centru Ptuj na Poklicni in tehniški elektro šoli. Ko je bila majhna, je igrala klavir, zdaj pa pomaga meni. Zelo dobro zna plavati, saj je plavanje tudi trenirala. Sedaj pa zelo rada plete in kvačka puloverje in jopice za nas. Peče zelo dobre torte in sladice, zraven tega pa tudi dobro kuha.
Najmlajša med nami je Lucija. Stara je tri leta. Ko je bila še dojenček, smo ugotovili, da ne sliši. Zato je pred letom in pol dobila slušni aparat - polžkov vsadek. Sedaj nas že vse razume. Vsaki dan nas razveseli z novo besedo, ki se jo je naučila. Zelo rada gleda družinske fotografije. Najraje pije koka kolo in gleda telebaj-ske. Ona je naš sonček.
Moj brat Gašper je star sedem
2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjal-čka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karan-
let. Zelo je živahen. Rad gleda risanke na nemškem programu, saj obožuje nemščino. Zaljubljen je v piramide. Cele dneve lista po knjigah o Egipčanih in sanja o tem, da bi videl kakšno piramido. Všeč so mu tudi dinozavri. Rad gleda oddaje o njih na Discovery chanel. Tudi on obožuje koka kolo.
Jaz sem stara devet let in hodim v četrti razred na osnovno šolo Hajdina. V šolo hodim zelo rada, zato sem tudi vključena v več krožkov. Najbolj všeč mi je dramski krožek, kjer sedaj pripravljamo igrico z naslovom Katera torba je najboljša. Zelo rada tudi pojem, zato obiskujem pevski krožek. Tudi pri nemščini mi gre kar dobro. V glasbeni šoli Ptuj se učim igrati klavir. V prostem času hodim tudi k jazz baletu v plesno šolo Mambo. Dvakrat na teden imava z Gašperjem gimna-stične treninge v dvorani Center. Najlepše je takrat, ko se pripravljamo na tekmovanje. Letos smo bili že v Novi Gorici in v Kopru na državnem tekmovanju.
Letos smo bili zelo srečni, ko so na Ptuju odprli drsališče, saj se zelo radi drsamo. V sončnem vremenu se na dvorišču rolamo in kolesarimo. Imamo tudi hišnega ljubljenčka mucka Tigra, ki je zelo razvajen saj najraje spi na naši postelji.
V naši družini se imamo vsi zelo radi.
Neža Katarina Mlakar 4. a OŠ Hajdina
tanija.
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 3. maja in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Izžrebanka ustvar-jalčkov iz 24. številke Štajerskega tednika je: Sara Jerenko, Apače 252, 2324 Lovrenc na Dr. polju.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajenki, ki bo knjigo prejela po pošti.
KNJIŽNI DISKONT
ZALOŽBA KAJtAJTTAUUA
vetfko zv» iep!
LTJBLJJUÍA! BTG, HAI^A A NOVO MESTO: BTC HOVO MSSTO NOVA GORICA: DHIJ>INOVA 12
Katera senca je vojakova?
Tslaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
AeR(|»iKe
www.aerobika.net
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe! _________________
MAROÙLNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek: Naslov:_
Pošta:.
Davčna številka: Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNK Ptuj đ.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
V
Štajerski
TEDNIK
in
AERèDIKE
Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov Centra aerobike: _
TM CHICHUAN. TREBUŠNI PLES. UADEA ZA MALČKE. SANOOBRANBA IN AEROBIKA
ime in priimek:
MarqaAnžel
Kicar 19/a, 8850 Vtvj
Nagrajenec prejme nagrado po pošti.
petek • 29. aprila 2005
Zanimivosti, poslovna sporočila
ŠtajerskiTEBHÍK 27
Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj, objavlja na podlagi 60. člena Uredbe
0	pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS, št. 12/03 in 77/03), naslednjo
JAVNO PONUDBO
k dajanju ponudb za najem poslovnih prostorov
I. PREDMET ODDAJE V NAJEM SO POSLOVNI PROSTORI:
1.	Krempljev ul. 4, Ptuj, površine 90,22 m2, ulični: a/ dejavnost: trgovska,
b/ najemnina: 95.718,00 SIT,
c/ rok usposobitve je 2 meseca od podpisa najemne pogodbe.
2.	Prešernova ul. 7, Ptuj, površine 45,59 m2, uli~ni: a/ dejavnost: trgovska,
b/ najemnina: 46.937,00 SIT,
c/ rok usposobitve je 2 meseca od podpisa najemne pogodbe. 3/ Slovenski trg 1, Ptuj, površine 77,90 m2, uli~ni: a/ dejavnost: trgovska, b/ najemnina: 82.295,00 SIT,
c/ rok usposobitve je 1 mesec od podpisa najemne pogodbe. 4/ Slovenski trg 8, Ptuj, površine 54,92 m2, uli~ni: a/ dejavnost: gostinska, b/ najemnina: 48.051,00 SIT,
c/ rok usposobitve je 1 mesec od podpisa najemne pogodbe. 5/ Jadranska ul. 11, Ptuj, površine 40,74 m2, uli~ni: a/ dejavnost: poslovna, b/ najemnina: 18.671,00 SIT,
c/ rok usposobitve je 1 mesec od podpisa najemne pogodbe. 6/ Miklošičeva ul. 2, Ptuj, površine 16,35 m2, z dvorišča: a/ dejavnost: poslovna, b/ najemnina: 12.130,00 SIT,
c/ rok usposobitve je 1 mesec od podpisa najemne pogodbe. 7/ Jadranska ul. 4, Ptuj, površine 34,18 m2, ulični: a/ dejavnost: trgovska, b/ najemnina: 35.860,00 SIT,
c/ rok usposobitve je 2 meseca od podpisa najemne pogodbe. 8/ Pot v Toplice 9, Ptuj, površine 48,89 m2: a/ dejavnost: poslovna, b/ najemnina: 63.504,00 SIT, c/ rok usposobitve je 1 mesec od podpisa pogodbe.
-	Poslovni prostori se oddajo v najem za nedoločen čas.
-	Poslovni prostori se oddajajo v najem kot zaključene celote.
-	Najemnine so določene v skladu s Pravilnikom o osnovah in merilih za določitev najemnine za poslovne prostore in garaže (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/99 in 1/01).
-	Ponudniki morajo imeti poravnane vse obveznosti iz naslova morebitnega najemnega razmerja poslovnega prostora v lasti Mestne občine Ptuj in poravnano nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.
-	Najemnik in najemodajalec se s posebno pogodbo dogovorita o obsegu in obliki potrebnih del za usposobitev poslovnega prostora. če najemnik preseže znesek dogovorjenih potrebnih vlaganj ali je zainteresiran za večji vložek sredstev od zneska ocene, se navedeni presežek vloženih sredstev šteje kot nepovratni strošek v breme najemnika. Po usposobitvi poslovnega prostora se na podlagi cenitvenega poročila, ki ga pridobi v soglasju z najemodajalcem in plača najemnik, ugotovi vrednost vlaganj v poslovni prostor in nova tržna vrednost poslovnega prostora. Dogovorjena potrebna vlaganja najemnika se upoštevajo najemniku za dobo treh let v obliki znižanja najemnine, kar se določi v posebni pogodbi, ki je sestavni del najemne pogodbe.
II.	POSTOPEK IN ROK DAJANJA PONUDB
Ponudbo za najem je treba obvezno predložiti na obrazcu prijavnica - ponudba, ki ga interesenti dobijo v sprejemni pisarni Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj.
K ponudbi na obrazcu prijavnica - ponudba je treba predložiti še:
1	dokazilo iz vpisnika samostojnih podjetnikov posameznikov (priglasitveni list) za samostojnega podjetnika - izdaja Davčni urad ali
2	izpisek iz sodnega registra podjetij - za podjetja ali družbo, veljaven največ 30 dni, ali
3	odločbo Upravne enote - za društvo oz. odločbo o podelitvi statusa društva v javnem interesu;
4	kratko poročilo o dosedanjih aktivnostih in predstavitev programa;
5	dokazilo o poravnanih obveznostih in dokazilo, da ni blokiran račun (veljavno največ 30 dni)
6	dokazilo o plačilu varščine v višini enomesečne najemnine - za resnost ponudbe na TRR Mestne občine Ptuj odprt pri Banki Slovenije, št. 01296 -0100016538;
7	pisno izjavo, da se s pogoji javnega razpisa strinjajo.
Obrazec prijavnica - ponudba s priloženimi listinami in dokazili je treba oddati za vsak poslovni prostor posebej.
Rok za dajanje ponudb je 15 dni in se prične šteti od dneva objave javne ponudbe. Ponudnik lahko da ponudbo za več objavljenih poslovnih prostorov, vendar za vsakega na svojem obrazcu prijavnica - ponudba z vsemi zahtevnimi listinami in dokazili. Javna ponudba velja do poteka v vabilu določenega časa. Najemodajalec bo izbral le med ponudniki, ki bodo v objavljenem roku oddali popolno ponudbo z vsemi zahtevanimi listinami in dokazili. Ponudbe, ki bodo prispele po roku (nepravočasne ponudbe) ali pravočasne, vendar nepopolne ponudbe, se zavržejo in o tem se obvesti ponudnike. Rok vezanosti na ponudbo je do sklenitve najemne pogodbe. Ponudba se lahko sprejme od dneva objave do poteka roka za oddajo ponudb. Komisija ne bo obravnavala vlog ponudnikov, ki nimajo do Mestne občine Ptuj poravnanih vseh morebitnih zapadlih obveznosti.
Izpolnjen obrazec prijavnica - ponudba s priloženimi navedenimi listinami in dokazili, ponudniki v zaprti kuverti s pripisom »NE ODPIRAJ - ponudba za najem poslovnega prostora in navedeno številko poslovnega prostora« pošljejo po pošti priporočeno na naslov: Mestna občina Ptuj, Oddelek za gospodarsko infrastrukturo in okolje, Mestni trg 1, 2250 Ptuj ali oddajo v sprejemni pisarni Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj. Ponudniki morajo svojo pisno ponudbo z vsemi zahtevanimi listinami poslati ali osebno oddati v roku 15 dni od objave. Osebno prinesene ponudbe je potrebno predložiti do navedenega roka, najkasneje do 12. ure. Javno odpiranje ponudb bo 16. dan od objave ob 12. uri v prostorih male sejne sobe, št. 2/I, na Mestni občini Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj.
III.	IZBOR NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA
Izbor najugodnejšega ponudnika se opravi na podlagi meril, ki so razvidna iz priloge prijavnice - ponudbe. Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika na predlog komisije izda župan najkasneje v roku 15 dni po javnem odpiranju ponudb. Zoper obvestilo župana ni pritožbe. Ponudniki lahko uveljavljajo svoje pravice pri pristojnem sodišču.
Neuspelim ponudnikom se varščina brez obresti vrne v 15 dneh po sprejemu odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika za oddajo poslovnega prostora v najem na transakcijski račun, katerega popolno in točno številko z navedbo enote banke ali UJP so dolžni navesti na obrazcu prijavnica - ponudba. če vročitev po pošti na naslov izbranega ponudnika ne bo uspešna oz. ta ne bo prevzel odločitve najemodajalca na našem naslovu v 10 delovnih dneh po dnevu neuspeha vročitve po pošti, menimo, da je izbrani ponudnik odstopil od svoje ponudbe in varščina zapade v korist najemodajalca.
IV.	SKLENITEV NAJEMNEGA RAZMERJA
S ponudnikom, ki je bil izbran, se sklene najemna pogodba najkasneje v roku 30 dni po odločitvi o izbiri.
če izbrani ponudnik ne podpiše najemne pogodbe v navedenem roku, Mestna občina Ptuj zadrži plačano varščino v višini enomesečne najemnine. Varščina se ponudniku šteje v najemnino.
V.	DODATNA POJASNILA
Najemodajalec si pridržuje pravico, da lahko postopek javne ponudbe do sklenitve pravnega posla ustavi in ne izbere nobenega ponudnika. Vse dodatne informacije dobijo interesenti pri Mestni občini Ptuj, Oddelek za gospodarsko infrastrukturo in okolje, Mestni trg 1, na telefonu (02) 748 29 64 -kontaktna oseba: Bogdan KOVAč.
Mestna občina Ptuj
Zreče • 9. državno prvenstvo v twirlingu
Zmaga tudi Hajdinčankam
V Zrečah se je 23. in 24. aprila odvijalo 9. državno prvenstvo v twirlingu, vsebina twirling športa (ples, gimnastika, akrobatika z rekvizitom palica). Organizatorja prvenstva sta bila TKSM Stranice in KZM Zre~e pod krovno organizacijo Twirling zveze Slovenije.
v dvorani Tabor. Na državnem prvenstvu je bilo izvedenih 164 tekmovalnih nastopov v razli~-nih disciplinah in kategorijah. Zaradi velikega števila udeležencev in prijav v posamezne kategorije in discipline morajo že drugo leto izvajati polfinale. Od leta 2000 na državnih prvenstvih sodijo mednarodni sodniki s sodniško licenco. Na tem državnem prvenstvu so sodili štirje mednarodni sodniki, 2 iz Francije in 2 iz Nizozemske, med katerimi je bila tudi sama predsednica strokovnega odbora Evropske zveze CETB. Tako strokovnjaki, sodniki iz razli~-nih evropskih držav, spremljajo napredek športnikov. Sodniki
Najboljše v skupini team C junior: 1. Hajdina, 2. Piran, 3. Slovenska Bistrica, 4. Stranice
Državno prvenstvo je bilo izjemnega pomena, saj so se športniki borili za kvalifikacije in sestavo državne reprezentance za udeležbo na Evropskem pokalu in Evropskem prvenstvu v twirlingu. Na mednarod-
ni tekmovanji so se kvalificirali športniki iz TKP Piran, TSD Des-kle, PKS Slovenska Bistrica in TSH Hajdina. Imenovani evropski tekmi v twirlingu pa bosta potekali prav v Sloveniji od 4. do 10. julija 2005, v Mariboru,
Betonski strešniki Bramac zaradi svoje izjemne sestave zagotavljajo trajnost in trdnost, ki se z leti še povečuje. Bramac s 30-letnim pisnim jamstvom zagotavlja kakovost in odpornost materiala za vse strešnike.
Novost na trgu strešnih kritin je strešnik Bramac Protector® ki ga odlikuje posebna zaščita, s katero je zapolnjena vsaka najmanjša pora na površini. Streha Bramac nudi varnost pred raznolikimi vremenskimi vplivi, kljubuje vročini, mrazu, neurju, dežju, snegu, ledu, toči in močnemu vetru ter hkrati ohranja brezhiben videz.
Bramac Protector® streho zaščiti tudi pred močnim soncem in UV-žarčenjem. Protector® površina je bolj gladka, zato lahko padavine takoj odtečejo, vlaga in rastlinje iz okolice pa strehe ne spremenijo v gojišče mahu in alg.
Strešniki Bramac s Protector® površino so na voljo v obliki Klasik, Adria in Alpski strešnik v skupaj devetih barvah.
Brezplačna telefonska številka: 080 20 30, vvww.bramac.si
-------------------------X
KUPON za brezplačni BRAMAC prospekt (Štajerski tednik)
Prosim, brezplačno in neobvezno mi pošljite prospekt in cenik BRAMAC.
Ime in priimek:.............................................................................................................................
Naslov:..........................................................................................................................................
Pošta:.............................................................................................................................................
Kupone pošljite na naslov: Bramac strešni sistemi d.o.o., Dobruška vas 45,8275 Škocjan
Za informacije pokličite našo brezplačno telefonsko številko: 080 20 30
BRAMAC
RECI STREHI PREPROSTO BRAMAC.
so zatrdili, da imamo visok nivo twirlinga in da je v zadnjem letu precej narastel. Velika zasluga za hiter razvoj twirlinga v zvezi gre ~lanom strokovnega odbora in predsednici zveze Marti Pernat. Twirling zveza Slovenije (prej imenovana Zveza društev mažoret Slovenije) je od leta 2000 polnopravna ~lanica Evropske twirling zveze C.E.T.B. (Confederation Europeenne de twirling Baton). Twirling zveza Slovenije je tudi ~lanica Olimpijskega komiteja Slovenije od leta 2004. ~lani zveze si prizadevajo, da bo napredek še ve~-ji, saj je interes mladih za ta šport izjemno velik.
V Sloveniji bosta izvedeni dve prestižni tekmovanji v twirlin-gu, Evropski pokal in Evropsko prvenstvo, katerih organizator je Twirling zveza Slovenije pod krovno organizacijo C.E.T.B. Gre za doslej najve~ji twirling športni dogodek v zgodovini twirlinga na svetu, saj bo v enem tednu izvedenih ve~ kot 300 nastopov. Pri nas bo tako reko~ vsa Evropa twirlinga.
Saša Koprivnik
RADIOPTUJ
tta. á,^etic www.radio-ptuj.si
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, IVI. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po n. 0038549 372-605
Jože Voglar s.p.
Zabovci 98,2281 Markovci Tel: 02/ 766-90-91, GSM: 041/ 226-204

1
ARNUS
Proizvodnja in storitve: PVC OKN^ VRAIA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE več vrst
Ivan Arnuš s.p.
Mariborska œsta 27/b, 2251 PTUJ Tel.: 02ff8W)0-81, Gsm: 041/390-576
CENTER MODE ZA vso DRUŽINO
LINA - TRGOVINA,
UGODNO

UGODNA PLAČILA: - gotovina - trajnik - od plače - na obroke - čeki - kartica
Zveza svobodnih sindikatov Siovenije
Območna organizacija Ptuj
VSEM OBČANOM ČESTITAMO OB 1. MAJU PRAZNIKU DELA IN VAS VABIMO NA OSREDNJO PROSLAVO, KI BO V SOBOTO, DNE 30. APRILA 2005, OB 19.30 URI PRI GASILSKEM DOMU NA PTUJU, NATAŠINA POT 1.
PO PROSLAVI BO DRUŽABNO SREČANJE S KRESOVANJEM, OGNJEMETOM IN ŽIVO GLASBO.
Tednikove čestitke
Izrazite najlepše želje svojim najbližjim ob njihovih uspehih, praznikih in svečanih dogodkih ali pa jim samo povejte, da jih imate radi.
NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA
Hardek 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 80 faks: 02/741 13 81 belcontdoo@siol. net www.belcont.si
Energijsko varčna okna
PVC, LES, ALU.
okna	r
vrata	H''
senčila	F
strešna okna	F
zimske vrtove	li'"
garažna vrata	V
izolacijske steklene fasade in	F
industrijska vrata.	F
DANA BESEDA OBVEZUJE

iZDePLSi
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
iUlale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, ail po elektronski pošti justina.lali@radio-tednik.si.
^^	oglasi, označeni s to ikono,
^^	80 Objavljeni tudi na
spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta aii storitve.
Mali oglasi
STORITVE
POPRAViLO TV-, video-, radioa-paratov. Servisiranje PC računalnikov. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56/b, tel. 755 49 61, GSM 041 631 571._
GSM- iN RTV-servis, baterije, slo meniji, dekodiranje, playstation, mobi paketi in naročniška razmerja. Peter Kolarič, s. p., Nova vas pri Ptuju 111 a, pri gostilni Mark 69. Tel. 041 677 507.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187.
NUDiM INSTRUKCIJE iz matematike. Aksiom, Tea Stefanović, s. p., Kraigherjeva ulica 24, Ptuj. Tel. 031 371-187.
AMBiOR, d. o. o. Bioresonanca z BiT aparatom - učinkovito in enostavno pomagamo pri izboljšanju imunskega sistema, alergijah, astmi, nevrodermitisu, revmi, kron. utrujenosti, kron. bolečinah, depresijah Homeopatija - obravnava celotne osebnosti in njenih bolezni, kot samostojna metoda ali v kombinaciji z bioresonanco. Biosfera aparat - polnjenje z bio-elektriko za več boljšega počutja. Peršonova ul. 50, Ptuj. Tel: 02/771 13 58, 040/742 758.

ŽALUZiJE, lamelne zavese in tes-njenje oken in vrat s silikonskimi tesnili. Hišni servis Stinng, Tomaž Serbec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594.
^ÍASř^
iZVAJAMO vsa krovsko-kleparska in tesarska dela. Priporočamo kritine Tondach, Jungmeier, Pfleide-rer, Creaton, Bramac, Benders ter pločevinaste kritine Decra in Gerard. Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava. Tel. 041 375-838.
}
ROMAN ZEMLJARiČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851-324: elektroinštalacije, meritve električnih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter električne ključavnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
i
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
frizerstvo BRiGiTA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, Ti-Gi, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s. p., Osojni-kova 3, Ptuj, tel. 776 45 61, 779 22 61.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. ibrahim Ha-sanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
33 LET SOBOSLiKARSTVA - PLESKARSTVA ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si.
PVC OKNA iN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250-933.
ZA DVORiSČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
ŽiČNE MREŽE ZA OGRAJE: akcijska prodaja zelo kvalitetno cinkanih in plastificiranih mrež, različnih višin in gostote, po posebno ugodnih cenah: CiNKANE od 239,00 SiT/m2 naprej; PLASTiFiCiRANE od 348,00 SiT/m2 naprej - 10 LET GARANCIJE! Npr.: Cn rola: 25 m x 1 m za 5.975,00 SiT z DDV! Pohitite, akcija velja do razprodaje zalog! Tel: 778 87 51, (od 7.-17., sobota do 12. ure). Žično pletarstvo Rogina, s. p.,Rajšpova ul. 15, PTUJ (bivši Agis)._
OGRAJE ROGiNA, s. p., Rajšpova ul. 15, Ptuj, tel: 02/ 778-87-51, fax: 02/ 748-16-81, www.zicno-plet-rogina.si. IZDELAVA iN MONTAŽA (na ključ) RAZNOVRSTNIH OGRAJ, VRAT (drsnih, krilnih) z daljinskim elektro pogonom . Novo: PANELNE OGRAJE v barvi po želji!
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. informacije 03 752 12 00, GSM 041 647-234, tinles@siol.net, TiN LES, d. o. o., Stranice.
KMETIJSTVO
NESNiCE, mlade, pred nesnostjo, rjave, grahaste in črne, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Vzrejali-šče nesnic Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM ladijski pod, brune, opaž, late, deske, fosne. Tel. 041 833-781.
KUPiM teleta, bikce, simentalce 120 kg. Tel. 758-10-61._
KUPiM traktor, obračalnik, bočno koso in ostale kmetijske priključke. Tel. 041 579-539.
NESNiCE, rjave, grahaste, tik pred nesnostjo, zagotovljena takojšnja nesnost, možna dostava. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582-14-01._
NESNiCE rjave, stare 14 tednov, prodam, 600 SiT, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, tel. 792-35-71._
PRODAM cisterno Creino 3200 l. Tel. 031 274-626._
TROSiLEC umetnega gnoja Vicon, 800 kg, prodam. Tel. 041 560-199._
MLADO brejo kravo prodam. Tel. 041 825-057.
BELE PiSČANCE za zakol prodam po 259 SiT za kg žive teže. Ekart, Starše 85 b. Tel. 688-30-21._
PRODAJAMO SADiKE holandski mesečnih jagod. Zupanič, Sp. Hajdina 57, tel. 783-24-31._
KUPiM traktor Torpedo Deutz 60 oz. 75 KM, na zadnji pogon. Tel. 041 801-503._
KOKOSi v začetku nesnosti in enoletne kokoš lahko po 200 SiT za kos kupite vsak dan pri Bauma-novih, Župečja vas 48 a, tel. 031 346-253._
PRODAM 350-litrsko hidravlično prešo za grozdje, v račun vzamem manjšo prešo ali traktorski mulčar. Tel. 02 802 62 85.
PRODAM traktor Zetor 70-11, krožne brane, bočno kosilnico iMT tehtnico 300 kg. Tel. 751 00 51
KUPiM bikce simentalce za nadaljnjo rejo in jalovo kravo. Tel. 041 263 537.
KRMO, balirano v kockah, prodam. Možna dostava. Tel. 041 533 792.
NEPREMIČNINE ■ DOM - STANOVANJE
sinus ne
PRODAM počitniško zimsko-letno kamp prikolico, registrirano, Adria 420 l, letnik 80, odlično ohranjena, štiri ležišča, postavljena na parceli na Viru, 70 m od morja, cena 250.000 SiT, za letovanje oddam tudi apartma. Tel. 041 748-327.
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
Top 3: Poslovno stanovanjski objekti: Orešje, ÍD429, 187 m2- etaža (P + 1), zemlj. 1200 m2, 33,56 mio; Mezgovci, iD392, 280 m2- etaža (K+P + 1) in 160 m2 (hiša), zemlj. 4809 m2, 83,9 mio; Hajdina, iD408, 216 m2- etaža, zemlj. 492 m2, 15 mio. informacije na 777 77 77, SiRiUS NEP d.d., Trstenjakova 5, Ptuj.
PRODAM stanovanjsko hišo s poslovnim prostorom, 1,5 km iz centra. V račun vzamem eno ali dve manjši stanovanji. Tel. 031 697-097.
PRODAM VIKEND na Kogu. Tel. 041 672-449 ali 041 346 991._
PRODAM gradbeno parcelo, 1600 m2, na Selih, v občini Videm. Tel. 764 28-11, GSM 040 366-050._
NA ZG. HAJDiNi prodajamo stanovanjsko hišo s 146 m2 stan. povr., pritlično, podkleteno. informacije na tel. 041 721 844.
PARCELO, zazidljivo, 1100 m2, ugodno prodam, vsi priključki na parceli na Turnišču pri Ptuju. Tel. 041 920-200.
KUPiM gradbeno parcelo v občini Dornava ali okolici. Tel. 041 469-507.
DELO
ZAPOSLIMO MONTERJA ogrevalnih in vodovodnih naprav za polni delovni čas. MiT - Horvat, s. p, Pobrežje 158 a, GSM 041 639-797.
MiZARJA z delovnimi izkušnjami zaposlimo. Mizarstvo Zamuda, s. p., Spuhlja 100 c, 2250 Ptuj, tel: 041 604-322.
ZAPOSLiMO elektro instalaterje. Roman Zemljarič, s. p., Dornava 59, GSM 031 851-324.
RAZNO
LUNA
NEPREMIČNINE IS L MENJALNICE
Sam. hiša, Ptuj - Orešje, 1.1985,90 m2 biv. povr., CK - ojje, vsi priključki, parœla 861 m2, mirna in sončna lokacija, UGODNO: 15 mio SIT, ogled s Hinralijami pod šii 8507 na
vwirw.luna-mb.s
02 22 999 22 041 66 28 281
KUPiM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897 675 ali 779 50 10._
PRODAM psičke nemške ovčarje, stare 2 meseca. Tel. 744-408, zvečer.
PASJi mladički pasme Cirneco Del-l'etna iščejo odgovorne skrbnike. So predstavniki stare in še vedno zelo redke pasme. Mama je multi šampionka, o~e svetovni prvak in prvak Italije. Mladički so zdravi in živahni. www.doublestar4u.net, 031 646 934._
PREKLICUJEM avtobusno karto št. 3668, izdano pri Connex AP Ptuj na ime Barbara Herga, Gabrnik 17, Juršinci.
INSA^
nepiemicnine
info: EUROPARK Maribor
PRODAMO Starejšo brunarico na miml lokaciji v bližini Cirkulan. iri
Parcela meri 1672 m2, primerno
je za nadomestno gradnjo. CENA: 3,500 mio SiT (šifra 710)
tel.: 33 15 800 041/617 169 www. i n s ^ . s i
INSA d.o.o., Mariboreka cesta 40. SentiU v SI. Goricah
Želite mali oglasi tudi na spletnem portalu
IZDePLSI
Naročnikom Šta|
nudimo 20% popust!
Petek, 29. april
10.00 do 12.00 Ptuj, CID, Počitniške delavnice za osnovnošolce 19.00 SNG MB, koncert Simfoničnega orkestra SNG Maribor, VelDvo, za izven
20.00 Ptuj, Kolnkišta, literarni večer s pesnico Lucijo Stupica ter koreo-
grafinjo in plesalko Male Kline 20.00 Ptuj, CID, Kitarski večer
Sobota, 30. april
10.00
11.00 14.00 18.00 18.00
19.00
19.00
19.30
20.00
Ptuj, Slovesnost ob 1. obletnici vstopa Slovenije v evropsko skupnost
Ptuj, otvoritev obnovljenega Evroparka Pragersko, postavitev mlaja
Pragersko, osrednja prireditev s kulturnim programom Ptuj, nasproti kampa Term Ptuj, tradicionalno kresovanje kluba ptujskih študentov
Gradišče v Središču ob Dravi, športni park Trate, zasaditev lipe ob 100-letnici TZ Slovenije, kulturni program in kresovanje Dornava, ribiški dom, kulturni program, kresovanje, ognjemet, zabava z ansamblom interval
Ptuj, gasilski dom, osrednja proslava v počastitev 1. maja mednarodnega praznika dela, kresovanje z ognjemetom in družabnim srečanjem
Ormož, občinska proslava ob državnem prazniku ter prvomajsko srečanje in kresovanje
Nedelja, 1. maj
6.00	Ptuj, Ljudski vrt, prvomajska budnica in start pohodnikov
10.00	Ptuj, Kinološko društvo Ptuj, mednarodno tekmovanje v agilityju
11.00	Ptuj, na Ranci, S športom in zabavo v prvi maj
11.00	Jeruzalem, Vinski hram, tradicionalno prvomajsko srečanje
20.00	Ptuj, Kolnkišta, projekcija filma, Živeti
-	Središče ob Dravi, budnica
-	Prvomajsko popotovanje po vinskih cestah za kolesarje in po-hodnike
-	Markovci, po vaseh občine Markovci, prvomajska budnica
Ponedeljek, 2. maj
7.00
Hajdina, pred OS Hajdina, Pohod po bistriškem vintgarju, malica iz nahrbtnika
KINO Pt^j
29. in 30. april ter 1. maj, ob 19.00, Srhljive skrivalnice. Ob 21.00 Propad.
TV Ptuj
Sobota, ob 21.00 in nedelja 10.00: Zabavna oddaja: Parada humorja 2005, 1. del, posnetek iz Maribora. Poljudna oddaja Rudija Kla-riča Kako biti zdrav in zmagovati.
iZDePLSi
lzberi.si - Vsesiovensici portal malih oglasov
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brsicanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
g»*" VESTNIK

CSLAS
KURILNEGA OUA		
Telefon;	02 7S4 00 66 1	
GSM:		041IS7 553 1
EKOLOŠKO
KURILNO OUE
IND€Mn d.o.o. 02/681 80 02
Darko Pintarič s.p., Obželeznici11,Ptuj GSM: 070/791-037, Tel./fax.: 02/783-6591 email: perlai @volja.net
■ Pranje, likanje, sušenje vseh vrst perila ■ Izposoja prtov
(dnevno, tedenska, mesečno, letnofogodbene stranke)
■Dostava perila
P0XIJ»BA
RAIIUEIMH
VOZIL
Znomko
BMWAVTOMATIK RENAULT SCENIC 1,4 FORD MONDEO 1,8 TDI KAR. ŠKODA FABIA COMBI 1,9 TDI VW RASAT 1,9 TDI VW GOLF 1,6 VOLVO V 40 1,9 TDI CITROEN XARA PICASSO AUDI A6 2,4 I OPEL CORSA 1,7 DTI OPEL VECTRA 2,0 DTI KAR. VW PASAT 1,9 TDI NISSAN ALMERA 2,2 TD ALFA ROMEO 2,4 JTD RENAULT SAFRANE
ĚPrstec
Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj
TbI.: 02 782 30 01, fax: 02 780 59 10
Opremo Letnik Cena
KLIMA KLIMA KLIMA KLIMA LIMUZINA 1. LASTNIK KLIMA KLIMA KLIMA KLIMA KLIMA KLIMA KLIMA KARAVAN KLIMA
2001 2001
1999 2001 2001 2001 2001 2002
1997 2001 2001
2000 2002 2001
1998
3.890.000 2.290.000 1.360.000 2.290.000 3.190.000 2.590.000 2.790.000 2.790.000 2.190.000 1.740.000 2.490.000 2.490.000 2.390.000 2.590.000 1.490.000
Nfl ZALOGI VSI MODCLI FIAT! Sloro zo novo - sloro zo slorol
POMLADNE UGODNOSTI
V Metalki na Ptuju
kopalniški blok CORDOBA...............59.990.-
kopalniška zavesa JOY.......................1.190.-
deska WC lesena............................... 3.490.-
omarica FUSCIA...............................11.990.-
ročka za prho KIM............................... 990.-
cev za prho PROCONTUR..................... 990.-
kopalniška preproga........................ 2.290.-
Armature ARMAL 10 % POPUST
Slike so simbolične
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj Rogazniška 7, tel: 02/7-49 18 00
METALKA' TRGOVINA
PRODAJA IN POPRAVILO
Malih kmetijskih strojev Kosilnic Škropilnic Motornih žag Kultivatorjev
Servis Peti p.
Dornava 76a, tel.]	1
Rabljena vozila
		NA
TIP	LETNIK	MESEC SAMO
CRYSLER NEON	1994	R299 sit
DAEWOO NEXIA 1,5	1998	17.991 Sit
MERCEDES Al 60 AVTOM.	1999	26.799 sit
PEUGEOT 307 2.0 Hdl	2003	53.292 sit
R LAGUNA GT 1,9 DC1100 EXP	2002	52.632 sit
R LAGUNA INITIAI! 3,0 AVT.	2001	52.067 sit
R LAGUNA PRIV. 1,9 DCI	2001	53.596 sit
RMEGANEKARAV.1,6/16VAVT.	2003	36.600 Sit
RMEGANE1,9dTi	2002	31.700 sit
VOU(WAGEN POLO CLASSIC	1998	19.539 sit
Tovorna vozila		
RKANGOO 1,2 RL EXPRESS	1999	16.060 sit
PEUGEOT PARTNER 1,9 D	2000	18.969 sit
RKANGOO 1,2 RL EXPRESS	1999	16.645 sit
Testna vozila
LAGUNA 1,9 dCi EXPRESSION 2003	64.011 sit
SCENIC EXP. CONF. 1.6	2004	62.174 sit
Vitina mesefinega obroica je izračunana na podlagi icredita dm mb NOiVI 7,45 na dobo 84 mesecev.
RENAULT
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplačen preizkus
-	105 točk kontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
(za določena vozila)
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka	Letnik	Cena	
FIAI BARCHEm 1,816V	2000	2.250.000	KOV SREBRNA
CITROEN XSABA1,4IC01]PE	1999	965.000	BELA
VOLKSWAGEN GOLF IV 1,9 SDI	2002	2.360.000	KOV SREBRNA
VOLKSWAGEN GOLF 1,9 TDI	1998	1.590.000	RDEČA
FMrSTIL01,6l6V	2002	2.230.000	RUMENA
VOLKSWAGEN POLO 1,9 DIESEL	1996	725.000	KOV/F,T,F,NA
im]M)AILANTRAl,9GlS	1995	565.000	/EI,ENA
FMrpiwroi,2sx	2002	1.240.000	KOV SREBRNA
0PELASTBA1,4ISWEVG	1996	660.000	KOVVĚNIA
RENAIIIR5 CAMPUS	1991	200.000	RDEČA
OPEL ZAPIRA 1,8	2000	2.280.000	KOV/F,I,F,NA
DAEWOO NUBIRA WAGON 1,6 Si	1999	1.080.000	KOVVĚNJA
RENAUX CUO 1,2 BE BOP	1996	560.000	KOV ČRNA
ROVER 214 SI	1999	1.195.000	KOV MODRA
RENAULT CUO 1,2 RN	1993	380.000	KOV SREBRNA
VOLKSWAGEN GOLF m 1,8 GL	1993	575.000	KOV SIVA
BMW 318 TI	1995	1.180.000	VI[OLA
SEAT CORDOBA 1,9 SDI	2002	1.970.000	RDEČA
OPEL ASTRA 1,6 l6vaUB	1998	1.390.000	KOV SREBRNA
RENAULT MEGANE 1,416V RXE	1999	1.390.000	KOV ZLATA
VOLKSWAGEN GOLF 111,6 D	1989	290.000	RDEČA
FIAT PANDA 1000 FIRE	1993	180.000	RDEČA
RENAULT THALLV 1,4	2002	1.230.000	BELA
CITROENAXl,OiSPOT	1998	450.000	KOVZFLFNA
RENAULT UGUNA 1,818 V	1998	1.520.000	KOV ZLATA
CITROEN XSARA BREAK 1,6	1998	1.190.000	BELA
HYUNDAI ACCENT 1,3 IS	1994	340.000	KOV RDEČA
FORD FIESTA 1,3	2000	960.000	KOV/F,I,F,NA
VOLKSWAGENPOL0 501,0	1997	860.000	ZELENA
FiArpiwroi,2sx	2000	1.080.000	KOV ZELENA
KMDestrih
IZBERITE KAKOVOST! 031/349^43
E
Miran KCHAEK:s.p. Ga^rel 6/a, 2272 C oi Huje ,i
POHIŠTVA
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Ugodni avtomobilski in gotoviski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno spodobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom.
Tel: 02/ 252-48-26, 041 750-560, 041 331-991, fax 02/ 252 48-23.
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACUA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Tpaionova 1, Itui (ob Morilnnki cedil 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI VS DNEH
_možnost obrečnego odpločilo_
UGODNA POSOJILA'
SollSd.0.0. 1 Razlagova 24, Maribor I
IC02/2280n0
www.tednik.si
v
Štajerski
TEDNIK
OGRAJE ROGINA PTUJ
Zaposlimo:
-	več monterjev ograj
-	ključavničarja (kovinarja)
-	monterja ograj: strojnika lahke grad. mehanizacije, šoferja C kat.
-	zidarja.
Ponujamo možnost zaposlitve za ned. čas in stimulativni os. doh. Vaše pisne ponudbe z življenjepisom In kopijo dokazila o zaključeni šoli, pričakujemo do 6.5.2005 na naslovu:
ŽIČNO PLETARSTVO ROGINA S.R, Rajšpova ul. 15, 2250 PTUJ.
Ptujska C. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA	BARVA
AUDI A31.8	1999	1.79D.BDB	KOV. MODRA
AUDI A31.8	1998(pr.ri!g97)	1.55D.8D0	KOV.ZU^TA
AUDI A61.9 TDI LIMUZ.	2DDD	2.999.090	KOV. SIVA
AUDIA61.8TLIMUZ.	1998	2.13D.0D0	KOV SIVA
BMW 525 ms	1999	2.89D.BDB	KOV SIVA
DMW 318 D UMUZ. MODIFICIRAN	2891	3.599.898	ČRNA
CITRDENDERUNGD 1.8 D FURGON	1997	799.898	KOV MODER
CITRDEN XSARA 1,6	2091	1.89D.8D8	SREBRNA
FIAT BRAV01.8 SX MANIA	1998	94D.8D8	KOVVMOIA
FORD KA 1,31 OPEN AIR	2993	1.43D.8D8	KOV SIVA
FORD MONDE01.8 IKARAV.	2999	1.3BD.8D8	BEU^
KIASEPHiAI.5	1999	77D.8D8	BELA
RENAULT MEGANE 1.8 RN SCENIC	1998/12	95D.8D8	BEU^
RENAULT lAGUNA 2.2 DCI UMUZ	2902	2.95D.8D8	SBEBBNA
VW POL01,9 SOI	2992	1.959.898	SREBRNA
Na zalogi preko 40 vozil.
www.radio-tednik.si
m
Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela. Tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče in zlate babice
Marije Kukovic
SOVIČE 1, VIDEM
Iskrena hvala vsem sorodnikom, znancem in dobrim sosedom, ki ste na{o mamo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa v težkih trenutkih stali ob strani.
Posebej lepa hvala Sabini Arnuš v prvem trenutku pomoči. Zahvaljujemo se družinam Junger, družini Čorolič, Mlakar, botri Tončki, družinam Intihar, Mlakar, Kukovič in dobrim sodelavcem PC Breg.
Hvala g. župniku za opravljen obred, govorniku Janku Kozelu, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: mož Franc, hčerka Marinka s Tonetom ter
vnuka David in Anita
Pet let na tvojem grobu sveče že gorijo,
v žalostnih očeh solze se iskrijo, naše misli so vsak dan s teboj.
SPOMIN
Skrita bolečina spremlja spomin na 1. maj 2000, ko si se za vedno poslovila od nas, draga
Julijana Šmigoc
IZ MALE VARNICE 7
Žalujoči: vsi njeni
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
Štajerski
ZA PETKOVO IZDAUO
do Četrtka zjirnuu do a. ure
ZA TORKOVO IZDAJO
iUlKA ZJUTRAJ DO S. URE
Spet bo pomlad prišla,
spet bodo trte zabrstele
in trate ozelenele.
Le tebe ne bo več nazaj,
a v naših boš srcih živel vekomaj.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedija
Mirka Vinka
IZ ILČEVE UL. 2, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen obred, gospodu Seguli za besede slovesa, pevcem, Talumu za Tišino, Perutnini Ptuj, valilnici Markovci, farmi Draženci, upokojencem Turnišča za izkazano čast in pogrebnemu zavodu Mir.
Žalujoči: vsi njegovi
RADIOPTUJ
fut- Afitetcc www.radio-ptuj.si
Vajine pridne roke, pošteno in dobro srce so naš in drag spomin na vaju. Vajina podoba v naših srcih živi vse do izteka tudi naših dni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naših dragih: očeta, mame, babice, dedka ter tašče in tasta
Jožefa Dajnka	in	Marije Dajnko
IZ SEDLAÎKA 126
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste naša draga starša pospremili k večnemu počitku. Hvala za darovane maše, cvetje, sveče ter pisna sožalja. Posebej hvala g. župniku, pevcem Feguš, govorniku g. Žeraku za ganljive besede, g. Zagoran-skemu za odigrano Tišino, podjetju Mir in upokojencem Podlehnik. Hvala družinam Koren, Mlakar in Čeh. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin Marjan in hčerka Dragica z družinama
Kje si mamica naša, kje je mili tvoj obraz, kje je tvoja pridna roka, ki skrbela je za nas?
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je v 59. letu zapustila naša draga žena, mamica, babica, sestra, teta, svakinja in snaha
Marica Krajne
roj. Šeliga
IZ ZG. HAJDINE 7/C
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, posebno še iz Lancove vasi.
Zahvaljujemo se vsem za darovano cvetje, sveče, svete maše in besede sožalja ter tako številno izkazano čast na njeni mnogo prerani zadnji poti.
Hvala sodelavcem Magna-Graz iz Avstrije, sodelavcem in sindikatu Taluma Kidričevo, sodelavcem in sindikatu Perutnine Ptuj ter Ribiškemu društvu Juršinci.
Posebna hvala g. župniku Marijanu Feslu za lepo opravljen pogrebni obred in g. župniku Pavlu Pucku za opravljeno pogrebno mašo, gospe Malek za molitev, g. Seguli za ganljive besede slovesa, pevcem Feguš za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Mir. Hvala vsem in ohranimo jo v spominu!
Žalujoči: mož Bogo, sinovi Dušan z družino, Bojan z družino in Boštjan
OSMRTNICA
Prijatelje in znance obveščamo, da je v ponedeljek, 25. aprila, prenehalo biti plemenito srce
Feliksa Bagarja
Od dragega prijatelja se bomo poslovili danes, v petek, 29. aprila 2005, ob 15. uri, na novem ptujskem pokopališču.
Mestna občina Ptuj,
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Območna organizacija Ptuj,
Območni odbor sindikata upokojencev Ptuj,
Aktiv sindikalnih aktivistov, Območno združenje borcev in udeležencev NOB Ptuj,
Klub ptujskih brigadirjev, Pokrajinska zveza DU Spodnje Podravje in Društvo upokojencev Rogoznica
Ptuj • Še o akciji čiščenja okolja
Največ je bilo mešanih odpadkov
V četrtih mestne občine Ptuj je 23. aprila potekala že tradicionalna akcija spomladanskega čiščenja okolja kot del vseslovenskega projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna.
Foto: Črtomir Goznik
V okolju je nesnage še veliko kljub občasnim akcijam čiščenja.
Ljubljana • Društvo prijateljev Ptuja
Prve društvene novice
V Ljubljani živi po neuradnih podatkih okrog 700 Ptujčanov, v Društvo prijateljev Ptuj jih je vključenih 130. Registrirano je od lani, sicer pa se Ptujčani v Ljubljani že vrsto let dobivajo na srečanjih, na katerih gostijo tudi Ptujčane.
Ptuj člani društva razumejo kot kraj in središče, kjer so preživeli svojo mladost in tudi kot nekdanjo občino, danes upravno enoto s petnajstimi občinami. Ob druženju, srečevanju vseh generacij, ki živijo in delajo v Ljubljani, obujanju spominov, želijo tudi na konkreten način pomagati ljudem, krajem in občinam, iz katerih izhajajo. Vsak član želi na svoj način pomagati temu območju, ki je bil pogosto nekoliko na obrobju
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Rajko Sugman, predsednik Društva prijateljev Ptuja, je pred kratkim praznoval 70. rojstni dan.
Napoved vremena za Slovenijo
20/7
Maja mora biti tri dni mrzlo, če ni na začetku, je ob koncu tako. ^CS
V akciji je sodelovalo več kot 200 občanov, izdanih je bilo 1550 vreč za odpadke in 300 rokavic. Zbrane odpadke je odpeljalo podjetje Čisto mesto, štiri vozila in šest delavcev je bilo na terenu 80 ur, v tem času so prevozili 218 km. V MČ Center so zbrali 0,5 m3 mešanih odpadkov in 1 m3 vejevja. V MČ Ljudski vrt so na kupe zložili 1,5 m3 mešanih odpadkov, 0,5 m3 kosovnih odpadkov in 0,5 m3 vejevja. V MČ Breg je bilo vseh zbranih odpadkov 5 m3, ob tem pa tudi 2 m3 kosovnih odpadkov. V MČ Jezero so zbrali 6 m3 mešanih odpadkov in 20
m3 vejevja. V MČ Panorami je bilo mešanih odpadkov za 3,5 m3, 1 m3 je bilo kosovnih odpadkov, zbrali pa so tudi 2 m3 gradbenih odpadkov (salonit plošče). V PČ Grajena so zbrali 4 m3 mešanih odpadkov, največ, kar 14 m3, pa so jih zbrali v PČ Rogoznica.
Po sobotnem čiščenju je naše okolje bolj čisto, še vedno pa je v okolju veliko odpadkov, ki jih bo prav tako potrebno odpeljati tja, kamor sodijo. Želeti si je le, da bi bilo divjih odlagališč v naravi čim manj, da bi ekološko osveščanje zajelo čim več ljudi.
MG
gospodarskega in družbenega razvoja, med drugim poudarja predsednik društva dr. Rajko Šugman. V ta namen so se letos že srečali z župani občin s Ptujskega, ki so jih seznanili s skupnimi problemi tega območja, največ jih je na infrastruk-turnem področju. Zdaj se pripravljajo na peto srečanje Ptujčanov, ki živijo v
Ljubljani. Jeseni bodo skupaj obiskali Ptuj in okolico. Pred kratkim so izdali prvo številko društvenih novic, s katerimi se želijo čim bolj približati tistim Ptujčanom v Ljubljani, ki še niso člani društva. Pridobivanje novih članov je prav tako ena od prednostnih nalog društva.
MG
Ptuj • Blagoslov konjev
Tradicija se nadaljuje
Pri cerkvi Leopolda Mandiča v Rogoznici je v nedeljo potekal tradicionalni blagoslov konjev, vpreg in konjenikov.
Napoved za Slovenijo
Danes bo sprva delno jasno, čez dan pa se bo oblačnost od zahoda povečala. Popoldne lahko nastane kakšna ploha. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 10, najvišje dnevne od 16 do 21 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo dokaj sončno z občasno povečano oblačnostjo. Predvsem v nedeljo bodo popoldne posamezne plohe ali nevihte.
Blagoslovili so več kot 35 konjev s konjeniki.
Foto: Črtomir Goznik
Prireditev je organiziral novoustanovljeni Konjeniški klub Kicar, ki ga vodi Jože Svenšek. Konje ja bla-
Po svetu
Nadomestna mati povila peterčke
Washington (STA/ dpa) - Nadomestna mati Teresa Anderson je neplodnemu paru iz Arizone rodila pet dečkov, ki naj bi bili prvi peterčki, ki jih je rodila nadomestna mati. Tako biološka mati kot peterčki se počutijo dobro, sam postopek pa po besedah zdravnika Johna Elli-otta ne bi mogel potekati bolje. Rojstvo je sicer potekalo s pomočjo carskega reza, eden od dečkov pa ima srčno napako, zaradi česar ga bodo morali operirati. Andersonova bi morala po dogovoru dobiti 15.000 dolarjev za nadomestno materinstvo, vendar se je zdaj temu denarju odpovedala, saj bosta starša Enrique in Luisa Gonzalez potrebovala vsa možna sredstva za svojih pet otrok.
Ukinil pristojbino na poroko za tujce
Aškabad (STA/AFP)
- Tujcem, ki se želijo poročiti z neko Turkmeni-stanko, državi ne bo več potrebno plačati 50.000 dolarjev (38.000 evrov), so sporočili iz turkme-nistanske prestolnice Aškabad. Nenavadno pristojbino so uvedli, da bi "pokrili stroške šolanja enega ali več otrok, ki bi ostali v Turkmenistanu, če bi njihov oče, tujec, zapustil državo. To so zdaj ukinili na podlagi novega zakona o poroki, ki ga je nedavno sprejel turkmenistanski predsednik Saparmurat Nijazov, imenovani Turkmenbaši (vodja vseh Turkmeni-stancev). Kljub temu pa mora ženin po novem zakonu prebivati v tej srednjeazijski državi najmanj eno leto.
goslovil p. Pavel, zapel pa je Moški pevski zbor Rogozni-ca.
MG
ELEKTRO KAISER
m KAISER Franc s. p.
# -ELEKTROINSTALACIJE m -ALARMNE NAPRAVE mĚ - DOMOFONE ^ -STRELOVODE <i -ELEKTRO MERITVE V GSM: 041 325 909
MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
^YMÏÏKOf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni -ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
/
SR£CNO IN BOGATO
NOVO LETO
2015

080 19 20
www.ZMprizma.si
^MPRiZMA
Prednost več
življenjsko zavarovanje
STE BILI POŠKODOVANI
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
080 13 14
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIia, GARAŽNA VRATA
Štufa26a EE^Í> t.p. Tel.! 02 787-86-70, 041 716-251