Župan predstavil podžupanjo in pod^pana stran 2 Občinski svet Tretja seja stran 3 PGD Homec Dolgoletni predsednik Anton Pavlič Intervju Anton GLASILO OBCINE DOMŽALE 18. februar 2011 Letnik LI, št. 2 domžalska petra majdiC IN DEJAN ZAVEC . Začetek vsakega leta je čas za pregled in oceno preteklega, primerjavo rezultatov z zastavljenimi cilji in postavitev novih. To še posebej velja za športnike, za katere je vsaka sezona nov začetek, priložnost za biti še hitrejši, spretnejši, močnejši, seči ... sta Teja Gregorin in ^Kl.e^n.en športnika leta Klemen Bauer in Teja Gregorin Bauer Stran 6 Lado Gorjan - prejemnik zlatega priznanja Skupinska fotografija prejemnikov priznanj za življenjsko delo Janeza Grandovca in Jožeta Primožiča s županom Tonijem Dragarjem, podžupanjo Andrejo Pogačnik Jarc in direktorjem Zavoda za šport in rekreacijo, mag. Janezom Zupančičem osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku Slavnostno odprtje dvorane Acija Bertonclja in proslava Ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku - 8. februarju je bila v Občini Domžale vrsta slovesnosti, saj smo praznovali kar kulturni teden, osrednja občinska prireditev pa je bila 8. februarja 2010 v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Pripravila jo je Glasbena šola Domžale - skupaj z Občino Domžale in Kulturnim domom Franca Bernika Domžale. Pred proslavo je Glasbena šola Domžale pripravila še prijetno slovesnost, s katero smo se poklonili znanemu domžalskemu in slovenskemu pianistu Aciju Bertonclju, ki je v Kulturnem domu Franca Ber-nika Domžale dobil svojo dvorano. Dosedanjo poročno dvorano so namreč preimenovali v dvorano Acija Bertonclja. Na kratko nas je na po- men velikega pianista spomnil ravnatelj Glasbene šole Domžale in predsednik Zveze slovenskih glasbenih šol, Anton Savnik, ki je prebral njegove beseda, zapisane na CD Zadnji koncert: »Brez interpreta je glasba le mrtva črna pika na belem papirju. Nekaterim od nas pa je usoda naklonila milost, da smemo in moramo misli skladateljev prelivati v čudovit in skrivnostni svet zvoka. Seveda smo pri tem tako odvisni od instrumenta, na katerega igramo, kot je jezdec odvisen od konja, na katerem sedi ... O življenjski in delovni poti ter spominih na velikega pianista pa je govoril Franc Križnar. V kulturnem programu so sodelovali: violončelist Sebastian Bertoncelj, violinistka Maja Savnik ter pianistka Maja Klinar. Stran 5 PROGRAM PUSTOVANJA 2011 Petek, 18.2.2011 Okrasitev pustne dežele Vir. Sobota, 19. 2. 2011 Postavitev Strička: zbor ob 10.00 pri gostišču Kovač na Viru, od koder bo štartal sprevod z maskoto Striček, kurenti in pustnimi šemami. Vabljeni člani, simpatizerji, muzikantje in vsi ljudje dobre volje. Župan občine Domžale bo organizatorjem predal občinski ključ, s katerim bo Vir postal 14-dnevna Pustna dežela. Ob tem se razglasijo tudi pustni zakoni, ki veljajo vse do pepelnice, 9.3.2011. Pustna sobota, 5. marca 2011, pod velikim šotorom v Športnem parku Vir • Noro pustno rajanje s skupino Pop Design in Nušo Derenda ob 20. uri in bogate nagrade za najlepše maske. Dobimo se pod velikim ogrevanim šotorom v športnem parku Vir. Vstopnina simbolična: 2 €. • Bogate nagrade za najlepše maske. Pustna nedelja, 6. marca 2011, pod velikim šotorom: • Ob 10.00 otroški pustni ŽiV ŽAV za naše najmlajše s čarovnikom. • Tradicionalni 21. PUSTNI KARNEVAL po Bukovčevi cesti od papirnice Količevo do Športnega parka Vir TOČNO ob 14. uri in 21 sekund • Ob 15.30 Velika pustna zabava z LETEČIMI MUZIKANTI do 22.00 Pustni torek, 8. marec 2011: • Pustne žalne slovesnosti in sežig pusta. Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 18. marca 2011. Rok za oddajo prispevkov je četrtek, 10. marca 2011, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com. >o O o ra VABIMO VAS NA SLOVESNOSTI V SPOMIN NA OPERNEGA PEVCA JOŽETA GOSTIČA Homec-Domžale-Split -Zagreb-Ljubljana 6. - 27. 3. 2011 Več o prireditvah na strani. www.gosticevi-dnevi.net tus mobil Ponudba za upokojence: ugodni klici in odlični telefoni že za 1 evro! Tušmobil Domžale - Mestni trg 1 (vele), tel: 070 90 10 20 AKCIJA - PVC OKNA IN VRATA, ugodne cene, vrhunska kvaliteta in hitra dobava. Zimski vrtovi, nadstreški, jeklene konstrukcije in stopnice. Izmere, svetovanje in izdelava načrtov. 041/627 068, 01/540 85 20, WWW.mke.Sl MKE d.o.o. Domžale, Mačkovci 27, Domžale MiMiHltlH & /irpitf pmkd WMfll.hp.ËOilimtrCB.Sl 2 iz urada župana l8.FEBRUAR 20II Dragi bralci, drage bralke, je tudi vas letos že presenetila narava? Mene vsekakor je. Kljub temu, da sem vajena muhastega vremena, pa prvih letošnjih zvončkov v začetku februarja zagotovo nisem pričakovala. Naravo imam srčno rada, ampak danes zvončki, jutri pa spet sneg? Tukaj se vedno znova poraja vprašanje: Kaj smo naredili z našo naravo? Nam je res popolnoma vseeno kam s svojim neodgovornim obnašanjem do narave peljemo naš svet? V teh dneh se je, posebej ob obisku evropske komisarke za podnebne ukrepe, veliko govorilo o prehodu v nizkoo-gljično družbo. Dejstvo je, da bodo morali odločevalci sprejeti odločitve, ki bodo posameznike in organizacije zavezale k odgovornemu obnašanju. A po drugi strani - se res vsega tega ne zavedamo sami? Se ne zavedamo kako lahko z majhnimi koraki naredimo velike poteze, da bodo ne le zanamci, ampak da bomo tudi mi lahko živeli v življenju primernem okolju? Prepričana sem, da Domžalčani in Domžalčanke lahko z lastnim angažmajem poskrbimo, da bo naše mesto v naslednjih mesecih, letih in desetletjih ostalo prijetno za bivanje. Da ne bomo le o okoljskih problemih, je prav, da se sprehodimo čez tokratni Slamnik. Prihajajo namreč aktualni, tradicionalni dogodki, ki ih nikakor ne gre zamuditi. Poleg pustovanja, župan bo oblast ponovno za nekaj čas predal pustni deželi, se v istem obdobju obeta dan žena, ki smo mu nekaj prostora namenili že v tokratni številki. Prav tako se bližajo tradicionalni Gostičevi dnevi, pozabili pa nismo niti na najboljše športnike v naši občini, ki so nas z uspehi razveseljevali v minulem letu. Prav zagotovo se za vsakogar najde nekaj, tisto, kar vam pač ustreza. V prihajajočih dneh vam torej želim obilo zabave ob zbiranju pustnih obrazov, srčne trenutke ob dnevu žena, kulturne užitke ter športno veselje. Mateja A. Kegel Vsem ženskam voščimo vse najlepše ob dnevu žena, moškim pa ob dnevu mučenikov. NA TISKOVNI KONFERENCI ŽUPAN PREDSTAVIL PODŽUPANJO IN PODŽUPANA Da bi dosegli cilje, moramo sodelovati V četrtek, 27. januarja, je v konferenčni dvorani Občine Domžale potekala tiskovna konferenca, ki je, kot je bilo obljubljeno pred lokalnimi volitvami, sledila dan po seji Občinskega sveta Občine Domžale. Čeprav je bila kot prva točka na vrsti 3. Seja Občinskega sveta, pa je župan Toni Dragar ob sebi najprej predstavil višje vodstvo Občine Domžale. Ze prvi dan po volitvah je na mesto podžupanje ponovno imenoval Andrejo Pogačnik Jarc, LTD, ki svojo funkcijo opravlja profesionalno, s 1. januarjem 2011 pa je mesto podžupana prevzel mag. Lovro Lončar, SDS, ki pa bo svojo funkcijo opravljal neprofesionalno. »Vendar to še ne pomeni, da svoje funkcije ne bo opravljal profesionalno, kot vemo, da je sposoben,« je v šali dodal župan. »Kot smo že napovedali na pretekli tiskovni konferenci, nismo želeli sklepati političnih koalicij. Iz preteklih izkušenj smo ugotovili, da je veliko bolje sklepati programske koalicije, saj si želimo projektov, ki so dobri za Občino Domžale, te pa je težko uresničiti brez večine,« je povedal Dragar in nadaljeval: »Oba podžupana bosta obenem peljala dve ključni komisiji. Podžupanja, Andreja Pogačnik Jarc, je predsednica Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, podžupan mag. Lončar pa je predsednik Sta-tutarno-pravne komisije, ki je pomembna pri obravnavanju točk na sejah Občinskih svetov.« Kot že rečeno, je župan gospo Andrejo Pogačnik Jarc kot podžupanjo imenoval že dan po volitvah, medtem ko so pogovori z mag. Lovrom Lončarjem trajali dlje časa. G. Lončar je pričel s svojo kratko predstavitvijo: »Z upravo oziroma občino sem poklicno ali nepoklicno povezan že od leta 1995. Med leti 1995 in 1998 sem opravljal naloge sekretarja Občinskega sveta, kasneje pa sem postal tudi svetnik oziroma član Občinskega sveta. Področje lokalne samouprave oz. delovanja občine mi je z vidika svetnika zelo dobro znano. Po poklicu sem magister kadrovskega managementa in član svetniške skupine SDS.« Nato pa je povedal nekaj več o svoji odločitvi, da prevzame funkcijo podžupana: »Kot je povedal že župan, možnost sodelovanja v občini temelji na sodelovanju vseh članov Občinskega sveta oz. svetniških skupin v Občinskem svetu. Ne gre za koalicije, dogovore ali pisne sporazume, temveč za sodelovanje na programskih izhodiščih oziroma projektih, ki to občino čakajo. Ko je bilo stranki SDS s strani župana ponujena ta možnost, smo se seveda v okviru naše stranke in strank, ki so sodelovale v predvolilni tekmi, dogovorili in preučili model, ki ga je župan predlagal ter ga javno izrazil. Odločili smo se, da ponudbo sprejmemo in z našim tesnejšim sodelovanjem pripomoremo k temu, da se v Občini Domžale realizirajo ključni projekti ki čakajo. Bilo je kar nekaj odprtih vprašanj, razlikujemo se v nekaterih poteh za dosego ciljev, vendar so ravno zato pomembni pogovori. Naš namen je konstruktivno sodelovanje, pogovori in dogovori in iskanje rešitev brez koalicijskih in drugih zavez. To tudi pomeni, da bomo v okviru delovanja v Občinskem svetu podpirali vse tisto, kar je dobro, bili pa tudi kritični in s svojimi predlogi poskušali zadevo zapeljati v tiste smeri, za katere menimo, a bodo prave. V tem mandatu nas čaka kar nekaj pomembnih zadev, o čemer bomo govorili v prihodnje. Pričakujem tvorno sodelovanje v Občinskem svetu in tvorno sodelovanje v delu občine ter da bomo realizirali tisto, kar bo Občinski svet ldj sprejel. Lahko pride do razlik, vendar je ključno, da strateške zadeve v Občini Domžale skušamo doseči s čim večjo enotnostjo. Potrebne so čim širše razprave, tudi kritičnost, na drugi strani pa - zakaj ne podpora tistemu, za kar so nas konec koncev volivci izvolili, da to realiziramo.« Tri ključne zadeve, o katerih se bo potrebno temeljito dogovoriti, so proračunske zadeve, strategija Občine Domžale in prostorske zadeve. Občina ima dve strategiji: strategijo prostora in strategijo razvoja Občine Domžale do leta 2025. Ključni projekti, ki bodo v prihodnosti sledili, so center Domžal^ Cona Zelodnik, kanalizacija in CČN, projekt Uni-verzale, domžalske ceste, vključno z avtocestnimi priključki, projekt Kamniška Bistrica, zagotovitev zadostnega števila mest v vrtcih in šolah (odločitev ali novogradnja ali prizidki) in dokončanje investicije Hale Komunalnega centra. Predviden je tudi začetek gradnje garderob pri nogometnem igrišču ter dodatne investicije v Športnem parku Domžale in v ostalih športnih parkih v Občini Domžale, ki delujejo na meji svojih zmožnosti. Lotiti se bo potrebno problematike SPB-ja in Ten Tena, okrepiti pa je potrebno tudi sodelovanje krajevnih skupnosti. Zupan je naštel še dodatne spremembe, ki so potrebne v nekaterih procesih, da se lahko odprte zadeve izplejejo bolj racionalno. Podžupanja Andreja Pogačnik Jarc je podala nekaj več podatkov o šolah: »Leta 2007 je bila narejena temeljita analiza šolskega prostora in pred slabim mesecem je bila ta analiza realizirana z novimi podatki. Največji problem je okoliš OŠ Rodica, kjer je kljub reševanju prostorske stiske z modularnimi učilnicami bilo potrebno zaprositi za soglasje pri ministrstvu, da imajo lahko v oddelku več otrok, kot je maksimalni normativ. Možnost rešitve problema je graditev prizidka v šoli Rodica ali počakati na šolo Vir. Problemi s prostorom se kažejo tudi v šoli Domžale, kjer je del problema moč rešiti s preusme-ritivijo dela učencev na OŠ Venclja Perka. Pripravljamo tudi idejni pro-ekt za prizidek pri vrtcu oz. šoli v hanu, kjer se tudi kaže potreba po dodatnih učilnicah. V prizidku novega vrtca bi se zgradili trije prostori za učilnice, poleg tega pa tudi sedem igralnic za vrtec, saj je montažni vrtec popolnoma poln.« Za konec je župan vse prisotne povabil še na sejem Alpe-Adria, ki je potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Obenem je vse povabil tudi na prireditev 8. februarja v KD Franca Bernika v Domžalah in opozoril na prihajajoči Pustni karneval, ki bo meseca marca v Domžalah. Kot že rečeno, je bila na novinarski konferenci predstavljena tudi 3. Seja Občinskega sveta, ki pa je podrobneje opisana v prispevku na strani 3. Teja Lapanja OBČINA DOMŽALE SE JE PREDSTAVILA NA sejmu ALPE-ADRIA Turizem in prosti čas 2011 Na tradicionalnem sejmu Alpe-Adria: Turizem in prosti čas se je letos predstavilo območje Srce Slovenije, med njimi torej tudi Občina Domžale. Ponovno so se pod skupno znamko združili turistični ponudniki, društva, podjetniki in posamezniki, ki želijo spodbujati povezovanje in sodelovanje med akterji iz območja. Stojnica Srce Slovenije se je nahajala v samem središču razstavišča, kar je primerno regiji, ki jo predstavlja. V petek, 28. januarja, je ob 14.30 uri na razstavnem prostoru Srca Slovenije za župane in koordinatorje občin Srca Slovenije potekal družabni dogodek. Posebni gost je bil Drago Bulc, znani urednik in voditelj oddaj na nacionalni televiziji, ki je povedal: »Če bi cela Slovenija skupaj sodelovala tako, kot vsi danes na tem sejmu, bi ne imeli več vseh negativnih člankov, slabih želja in pesimizma v zraku. Vesel sem, ko opazujem, kako vsako leto predvsem neturistično regijo posamezniki znova in znova dvigujejo. Mali podjetniki in velika turistična društva tvorijo lep mozaik in tako regijo razvijajo v vse bolj turistično zasnovano. In ravno sedaj stojim na stojnici Srca Slovenije, ki ima eno najlepših turističnih stojnic.« Poudaril je še pomembnost zavedanja, da se dogodek ni zgodil, če ni bil objavljen v medijih. »Ta sejem bi moral postati osrednji sejem v celotnem prostoru! Če bomo stopili skupaj, smo izredno zanimiva regija, tudi za oddaljene dežele. Združeni smo boljši! V veselje mi je, da na letošnjem sejmu vidim veliko novih in zanimivih ponudb, predvsem pa mi je veselje, da je kmečki turizem postala nova kakovost slovenskega turizma. In to zato, ker po poti stopamo skupaj,« je še dodal Bulc. Na stojnici so nekaj besed spregovorili še župani občin, ki sestavljajo srce Slovenije: Dol pri Ljubljani, Domžale, Ivančna Gorica, Kamnik, Litija, Lukovica, Mengeš, Šmartno pri Litiji in Trzin. Med njimi je spregovoril tudi župan občine Domžale, Toni Dragar: »Vesel sem, da je naša občina del Srca Slovenije in da sodelujemo v tem velikem projektu. Možnosti, da postanemo turistično vedno bolj zanimiva destinacija, le niso tako majhne in kot je povedal že g. Bulc, je to veliko lažje izvedljivo le z našim sodelovanjem. Upam, da bo Srce Slovenije nekega dne postalo premajhno, saj se bodo vanj skušale pridružiti še ostale regije.« Občina Domžale se je na sejmu predstavila v soboto, 29. januar- ja, in sicer z degustacijo kremšnit, predstavitvijo unikatno oblikovanih izdelkov iz lecta in kvašenega testa ter z gledališko prestavo Poletnega gledališča Studenec. Podarjenih je )ilo kar 1.000 kremšnit, ki jih je za sejem izdelala v Sloveniji zelo znana slaščičarna Lenček iz Domžal, ki naše brbončice razvaja že več kot 70 let. »Lenčkove kremšnite so starejše od blejskih in tisti, ki so jih pokusili, so menili, da še boljše. Obiskovalci so bili navdušeni nad izdelki iz lecta in kar neverjetno se jim je zdelo, kakšne umetnine je moč oblikovati iz kvašenega testa, kar je predstavljala Galerija Lenček. Otroška igrica s poudarejno okoljevarstveno vsebino, napisana prav za to priložnost, je požela občudovanje gledalcev, pose-jej zaradi mladih izvajalcev, ki so se odrezali kot profesionalci. In Martin Krpan, tokrat domžalski, ki je vabil na prireditve v Studenec, je prepričal celo župana, da je, sicer kot Brdavs, zastavil glavo za svojo občino. Domiselno, izvirno in učinkovito izpeljana prireditev, ki je privabila množico obiskovalce,« je povedala podžupa-nja občine Domžale, gospa Andreja Pogačnik Jarc. Marina Lenček, izde-lovalka unikatnih izdelkov iz lecta in kvašenega testa, je predstavila svoje izdelke, ki na edinstven način združujejo preteklost in sodobni čas ter nam povedala, da je bila sama predstavitev Občine Domžale izredno uspešna in je presenetila marsikaterega obiskovalca: »Na naših stojnicah so se ustavili vsi obiskovalci, saj je vsak našel kaj zase.« Obiskovalce je navdušila tudi predstava Sloveniji že dobro poznanega Poletnega gledališča Studenec, ki s svojimi letnimi domačimi predstavami že po pravilu gledališče napolni do zadnjega sedeža, ki sicer sprejme preko tisoč gledalcev. Program Srce Slovenije se še nadaljuje in nadgrajuje, zato verjamemo, a bo, tako kot do sedaj, vedno uspešnejši in v centralno - osrednjeslo-vensko regijo privabljal vedno več turistov. Teja Lapanja ldj Srečanje dosedanjih županov in županje ter nekdanjih predsednikov skupščin in izvršnih svetov Občine Domžale V torek, 11. januarja, so se v Restavraciji Park v Domžalah na vsakoletnem ponovoletnem srečanju zbrali dosedanji župani in županja ter nekdanji predsedniki skupščin in izvršnih svetov Občine Domžale. Vse prisotne je prijazno sprejel župan Toni Dragar, ki je bil tudi presenečen nad odzivom na povabilo. Od dvanajstih povabljenih se jih je srečanja udeležilo kar deset: Cveta Zalokar Oražem, Herman Breznik, Viljem Držanič, Franc Habjan, Milan Marolt, Edvard Peternel, Jože Pogačnik, Anton Preskar, Peter Primožič in mag. Tomaž Štebe. Vsi prisotni so bili vsakoletnega srečanja zelo veseli. Kako tudi ne, saj pogovori vedno stečejo v leta, ko so še na vodilnih položajih delovali v dobro Občine Domžale in na današnje aktualne teme, ki jih nikoli ne zmanjka. Pohvalili so predvsem projekt Kamniška Bistrica, ki je veliko doprinesla vsem občankam in občanom Občine Domžale. Zelena os regije, kot se imenuje, je prava poživitev za občino. Zdelo se je, da so vsi prisotni največ časa namenili tudi lanskoletnim septembrskim poplavam, ki so občini v primerjavi z drugimi naredile veliko manj škode, kot bi sicer lahko. Zupan je še enkrat poudaril dobro delo vseh prostovoljcev in društev, ki so pomagali v stiski. Za konec se je župan vsem prisotnim zahvalil, da so se odzvali na njegovo povabilo, ter vsem sporočil, da to tradicijo namerava obdržati: »Tako se ne bomo videvali le med seboj, temveč vsi skupaj«. SLAMNiK JE GLASiLO OBCiNE DOMŽALE, iZHAJA V NAKLADi 12 000 iZVODOV iN GA PREJEMAJO VSA GOSPODiNJSTVA BREZPLAČNO. • ODGOVORNA UREDNiCA TiNA DROLC, TEL.: 031 831 500 • POMOCNiCA ODGOVORNE UREDNiCE MATEJA A. KEGEL, E-NASLOV: SLAMNíK.uREDNícA@GMAíL.cOM • čLANi uREDNištVA JANEz StibRič, ROMANA KARNER, JANEz ERžEN, TíNA zAJc, MARiJA puKL, VERA VOJSKA, DOMiNik JANEz HERLE, KATARíNA KARLOVSEK iN MARKO OSOLNik • TEHNíčNí uREDNíK JANEz DEMšAR • LEKTORícA NATAŠA V. JERič • uREDNišTVO GLASiLA SLAMNiK JE NA LJubLJANSKi cESTi 61 V DOMŽALAH • uREDNišTVO HELENA uRŠič TEL.: 722 5050, FAx. 722 5055, SLAMNiK@KD-DOMzALE.Si • uRADNE uRE: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 13. ure, ob sredah TuDÍ OD 14. DO 16. uRE. • PRiPRAVA zA TiSK: iR iMAGE D.O.O., MEDVEDOVA 25, 1241 KAMNiK. • TiSK: SET D.D., VEVŠKA C. 52, 1260 LJuBLJANA - POLJE. • PRiPRAVA PRiSPEVKOV: PRiSPEVKE V DiGiTALNi OBLiKi JE POTREBNO ODDATi V DOC zAPiSiH, DiGiTALNE FOTOGRAFiJE PA LOčENO V JPG FORMATu (BREz STiSKANJA) NAJMANJ 200 DPi. TO JE POSEBEJ POMEMBNO zARADi KVALiTETE TiSKA FOTOGRAFiJ. PRiSPEVKi, NATiSNJENi NA PAPiRJu, MORAJO BiTi zARADi OPTičNEGA PREPOzNAVANJA BESEDiL PRiNTANi V ARiAL ALi TiMES NEW ROMAN POKONčNiH FONTiH VELiKOSTi 12 (DO MAX 16) PT. l8.FEBRUAR 20II občina domžale 3 OBČINA DOMŽALE Tretja seja sveta V sredo, 26. januarja 2011 so se ob 16. uri svetniki in svetnice zbrali na 3. seji Občinskega sveta Občine Domžale in na samem z 22 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI sprejeli zapisnik nadaljevanja 1. seje občinskega sveta z dne 15. 12. 2010 in zapisnik 2. seje občinskega sveta z dne 15. 12. 2010 z dopolnitvami. Predsedujoči seji, Toni Dragar, je člane občinskega sveta nato seznanil z razširitvijo dnevnega reda, in sicer uvrstitvijo točke Volitve in imenovanja na 2. točko dnevnega reda. Predlog je bil sprejet z 22 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI. S 24 glasovi za in 0 glasovi proti so člani občinskega sveta sprejeli naslednji dnevni red: 1. Vprašanja, pobude in predlogi 2. Volitve in imenovanja - Imenovanje delovnih teles občinskega sveta - Imenovanje Nadzornega odbora Občine Domžale - Imenovanje koordinatorice za enake možnosti - Izdaja soglasja k imenovanju direktorja Zdravstvenega doma Domžale 3. Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o pogojih in kriterijih ter postopku sprejema otrok v vrtec - skrajšani postopek 4. Obravnava in sprejem Odloka o dopolnitvah in spremembah Odloka o čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda -skrajšani postopek 5. Obravnava in sprejem Sklepa o višini dotacij političnim strankam za obdobje 2010-2014 6. Obravnava in sprejem Programa dela Občinskega sveta Občine Domžale za prvo polletje 2011 7. Obravnava in sprejem Sklepa o pričetku aktivnosti za ustanovitev javnega zavoda za starostnike in sprejem sklepa za zagotovitev prostorov za delovanje zavoda Vprašanja, pobude in predlogi Prvo točko dnevnega reda je odprl Anton Preskar, LDS, ki je prosil za odgovora na svetniški vprašanji v povezavi s farmo Ihan ter novelacijo pogodbe med izvajalcem Prodnik, d.o.o., občino in krajevno skupnostjo. Podal je tudi svoje mnenje o tem, da javno podjetje Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik, d.o.o. (JP CČN) potrebuje nadzorni svet skladno z »ZGD-1«, , sestavljen iz strokovno usposobljenih oseb, tako iz občinskih svetnikov kot tudi zunanjih strokovnjakov. Prav tako je v zvezi z JP CČN spraševal, zakaj je bila prejšnja direktorica JP CČN, dr. Olga Burica, nekrivdno razrešena. Meni, da bi se morali skupščini JP Prodnik, d.o.o. in JP CČN Domžale sestati še pred končno odločitvijo Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Postavil je dodatna vprašanja v zvezi s skladnostjo mesečnega osebnega dohodka nove direktorice JP CČN z zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v lasti RS in samoupravnih lokalnih skupnosti, nato pa dal pobudo o predstavitvi energetskega koncepta občinskemu svetu ter pobudo o letnem ter 5-letnem programu segmenta javne razsvetljave. Besedo je nato prevzel Aleš Juhant, Lista obrtnikov - podjetnikov, in spraševal, kako občina sodeluje s točko VEM. Anton Preskar, LDS, je nato spraševal o zakonitosti izvolitve članov v KVIAZ-a na decembrski seji in predlagal, da se zakonitost izvolitve preveri. Župana je še povprašal o časovnem terminu uradnega imenovanja podžupanov ter predstavitvi koalicije občinskega sveta, obenem pa ga seznanil z dejstvom, da bo stranka LDS delovala kot opozicijska stranka županovi poziciji. Peter Verbič, Lista za Domžale, je dal pobudo k pristopu izgradnje protipoplavnih nasipov ob reki Rači (Podrečje-Dob) ter izvedbi cevnega prepusta na Litijski cesti (Podrečje). Urška Kabaj Pleterski, SDS, je predlagala ureditev prehoda za pešce s postavitvijo semaforja na tipko v kri- žišču Ljubljanske ceste in Prešernove ulice v Domžalah. Peregrin Stegnar, N.Si, je podal tri pobude. Prva se je nanašala na nadaljevanje umiritve prometa skozi Turnše-Češenik in ureditvijo bankin, saj je zaradi bližnjice, ki jo uporabljajo vozniki, tam zelo povečan promet, druga pobuda se je nanašala na protiprašno zaščito okoli 800 metrov dolge ceste ob gradu Črnelo do Doba, tretja pobuda pa se je nanašala na čiščenje grabna (kanala) od Turnš proti Češeniku, saj se tam ob poplavah zadržuje voda in zato poplavlja. Besedo je nato prevzel Jure Dokl, SDS, ki je postavil vprašanje o časovnem okviru nadaljevanja izgradnje kanalizacije v KS Ihan in podal pobudo o problematiki Igriške ceste, ki je bila pri prenovi Pokopališke ceste v Ihanu precej uničena. Naslednja pobuda se je nanašala na uspešne ihanske biatlonce in možnosti za podporo nadaljevanja te uspešne tradicije, za kar bi bilo potrebno investirati v ureditev krajše krožne asfaltirane proge, zaprte za ves promet. Proga bi z dodatnimi rekreacijskimi elementi lahko promovirala zdrav način življenja za občane. Janez Svoljšak, DeSUS, je predlagal podporo občinskega sveta k aktivnostim za zagotovitev možnosti večjega števila ležišč oziroma prostora oskrbovancev v domovih za starejše in za gradnjo varovanih stanovanj. Robert Hrovat, SDS, je spraševal o razlogih in pravni podlagi za 100-odstotno povišanje najemnin koncesionarjem v prostorih Zdravstvenega doma. Cveta Zalokar-Oražem, Zares, je spraševala, ali je občina imela stik z vodstvom Lip Radomlje pred njihovo odločitvijo, da svojo proizvodnjo selijo v Ajdovščino, če kaj več ve o tem, kaj se bo zgodilo z zaposlenimi ter ali so bile dane kakšne obljube v zvezi z zazidljivostjo. Dodatno je predlagala, da občina poišče primerna kmetijska zemljišča za v najem občanom za obdelavo, saj se cene osnovnih življenjskih potreb, kot je hrana, močno dvigajo. Uroš Breznik, SD, je spraševal, ali se v prihodnjem razvojno strateškem načrtu občine načrtuje ustanovitev lokalno turistične organizacije oz. na kakšen način naj bi bil turizem prisoten v občini Domžale. Podal je tudi pobudo o pripravi predloga odloka o uporabi občinskih športnih objektov za športno rekreativna društva, saj je v občini veliko še ne tako znanih športnih društev, ki nimajo prostora za izvajanje svojih aktivnosti. Marija Majda Zevnik, SD, je podala pobudo o sestanku občinske uprave s pristojnim osebjem JKP Prodnik, d.o.o., ki je prekinilo pogodbno z Lesnino LGM Si, d.o.o., ki je do 31. 12. 2011 še obračunavala komunalne storitve po posameznem stanovanju oz. poslovnem prostoru. Postavila je vprašanje glede kriterijev o sprejetju sestave nadzornih odborov v javnih podjetjih in javnih zavodih, zlasti glede trajanja mandata. Meni, da bi vsi novi člani nadzornega odbora ter Odbor za finance morali biti seznanjeni z osnovnimi zakoni, predvsem z Zakonom o javnih financah, Zakonom o stvarnem premoženju, Zakonom o javnem naročanju in vsemi ostalimi podzakonskimi akti. Dodala je še pobudo za ureditev normativnih aktov občine z veljavno zakonodajo. Anton Preskar, LDS, je postavil vprašanje glede »obvestila o poizkusnem izračunu vrednosti nepremičnin« s strani Geodetske uprave RS občini Domžale kot eni od največjih lastnic objektov in zemljišč. Zanima ga predvsem pristop k pregledu obvestila o lastništvu in vrednotenju občinskih nepremičnin, razlika med nepremičninami iz obvestila GURS-a in dosedanje knjižene lastnine v občinskih knjigah, seznam in vsebina pripomb, ki jih je občina posredovala na GURS do roka 25. 1. 2011, rad pa bi imel tudi vpogled v inventurni elaborat vrednotenja vseh nepremičnin oz. občinskega premoženja po stanju na dan 31. 12. 2010. Opozoril je na problematiko vrednotenja športnih površin in športnih objektov in meni, da je od GURS-a potrebno zahtevati vzpostavitev novega modela za tovrstne športne objekte. Zanima ga tudi vrednost občinske- ga premoženja in sicer nezazidanih stavbnih zemljišč, zazidanih stavbnih zemljišč, kmetijskih zemljišč, cestnih zemljišč, objektov (šol, vrtcev, športnih dvoran), športnih površin, infrastrukturnih naprav in objektov (komunalno-cestno-energetskih objektov). Roka Ravnikarja, SLS, je zanimalo, ali so na temi režijskega obrata še iz preteklih sej preteklega občinskega sveta kakšne novosti, na podlagi pogovora s čebelarji, ki jih skrbi varstvo in zdravje čebel, pa dal pobudo, da se v primeru novih zasaditev v parkih Občine Domžale posadijo medonosne in čebelam znane rastline in drevesa. Uroša Breznika, SD, je zanimalo, kakšne aktivnosti občina pripravlja za približno 600 do 800 ljudi, ki bodo v mesecu septembru v Domžalah na Balkanskih atletskih igrah veteranov. Volitve in imenovanja Na predlog Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve in po kasnejši razpravi in usklajevanju svetniških skupin so bila v paketu s 26 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI sprejeta naslednja imenovanja: Imenuje se Statutarno-pravna komisija, v sestavi: mag. Lovro LONČAR, SDS, predsednik, Franc ANŽIN, LTD, član, mag. Florjan ZABRET, Peter Verbič-Lista za Domžale, član, Kamal Izidor SHAKER, LTD, član, Matej ORAŽEM, Zares, član Imenuje se Komisija za vloge in pritožbe, v sestavi: Marija Majda ZEVNIK, SD, predsednica, mag. Majda PUČNIK RUDL, SDS, članica, mag. Florjan ZABRET, Peter Verbič-Lista za Domžale, član, Janko CENCELJ, SLS, član, Anže LENČEK, Lista obrtnikov-podje-tnikov, član Imenuje se Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve, v sestavi: Peter VERBIČ, Peter Ver-bič-Lista za Domžale, predsednik, Joško KOROŠEC, LTD, član, Andreja POGAČNIK JARC, LTD, članica, Božo DOLENC, SDS, član, Mirjana KAVČIČ, SD, članica, Vera VOJSKA, LDS, članica, Marjan RUČIGAJ, SLS, član Imenuje se Odbor za finance in premoženje, v sestavi: Roman LE- NASSI, N.S KRISTAN, LT predsednik, Marjetka D, članica, Marija MAJHENIČ, LTD, članica, Marija Doroteja GRMEK, SDS, članica, Barbara FEKONJA, SDS, članica, Danijela HORVAT, Peter Verbič-Lista za Domžale, članica, Marija Majda ZEVNIK, SD, članica, Robert RUTAR, SMS-ZELENI, član, Marija RESNIK, Lista obrtnikov-podjetnikov, članica Imenuje se Odbor za družbene dejavnosti v sestavi: Urška KABAJ PLETERSKI, SDS, predsednica, Damjana KOROŠEC, LTD, članica, Vera VOJSKA, LDS, članica, Roman LAZAR, SDS, član, Mitja ARNUŠ, Peter Verbič-Lista za Domžale, član, Tomaž HREN, SD, član, Marija PUKL, DeSUS, članica, Vilma NOVAK, ZARES, članica, Rok RAVNIKAR, SLS, član Imenuje se Odbor za komunalne dejavnosti in varstvo okolja v sestavi: Maksimiljan KARBA, LTD, predsednik, Feliks LAMPRET, SDS, član, Robert HROVAT, SDS, član, Metod MARČUN, Peter Ver-bič-Lista za Domžale, član, Peregrin STEGNAR, N.si, član, dr. Franc HABE, SD, član, Milan TOMŠE, DeSUS, član, mag. Peter PENGAL, LDS, član, Cveta ZALOKAR-ORAŽEM, ZARES, članica Imenuje se Odborzaprostorv sestavi: Joško KOROŠEC, LTD, predsednik, Anton PRESKAR, LDS, član, Marjetka KRISTAN, LTD, članica, Jure DOKL, SDS, član, Janez GR-MEK, SDS, član, Roman HRIBAR, Peter Verbič-Lista za Domžale, član, Janez LIMBEK, N.si, član, Uroš BREZNIK, SD, član, Peter Maks ŠKUFCA, DeSUS, član Imenuje se Odbor za gospodarstvo v sestavi: dr. Robert FERKO, Peter Verbič-Lista za Domžale, predsednik, Stane KOVAČ, LTD, član, Jure DOKL, SDS, član, Vinko OKR-ŠLAR, N.si, član, Janez NOVLJAN, LDS, član, Jakob SMOLNIKAR, SLS, član, Aleš JUHANT, Lista obr-tnikov-podjetnikov, član Imenuje se Odbor za stanovanjsko politiko in splošne zadeve v sestavi: Janez Svoljšak, DeSUS, predsednik, Stane KOVAČ, LTD, član, Kamal Izidor SHAKER, LTD, član, Jurij MILANOVIĆ, SDS, član, Robert HROVAT, SDS, član, Valentin GROŠELJ, Peter Verbič-Lista za Domžale, član, Iztok LAMBER-ŠEK, SMS-ZELENI, član Nato so člani občinskega sveta s 25 glasovi ZA in 1 glasom PROTI sprejeli Nadzorni odbor Občine Domžale v naslednji sestavi: To- maž DEŽELAK, SDS, predsednik, Borut KURMANŠEK, SDS, član, Matjaž SONC, Peter Verbič-Lista za Domžale, član, Klementina VI-SENJAK PAVLI, LTD, članica, Milan FLERIN, N.si, član, mag. Milan PIRMAN, LDS, član, Primož MODRIJAN, SMS-Zeleni, član, Vida PERNE, DeSUS, članica, Gregor ROVANŠEK, SD, član. S 26 glasovi ZA in 0 glasovi proti je bila Damjana KOROŠEC, LTD, imenovana za koordinatorico za enake možnosti žensk in moških. S 24 glasovi ZA in 1 glasom PROTI, pa je Občinski svet Občine Domžale izdal soglasje k imenovanju Janeza SVOLJŠKA za direktorja Zdravstvenega doma Domžale. Sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o pogojih in kriterijih ter postopku sprejema otrok v vrtec Tretjo točko dnevnega reda je z uvodno obrazložitivjo pričela Kristina Slapar, vodja Oddelka za družbene dejavnosti. Sledila razprava v kateri sta na zastavljena vprašanja odgovarjala Kristina Slapar in Toni Dragar, župan. Po zaključeni razpravi sta bila s 26 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI v paketu sprejeta naslednja sklepa: 1. Občinski svet sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o pogojih in kriterijih ter postopku sprejema otrok v vrtec. 2. Statutarno-pravna komisija pripravi prečiščeno besedilo Odloka o pogojih in kriterijih ter postopku sprejema otrok v vrtec. Odlok se objavi v Uradnem vestniku Občine Domžale. Sprejem Odloka o dopolnitvah in spremembah Odloka o čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda Četrto točko so z uvodno obrazložitvijo pričeli Andrej Bokan, vodja Oddelka za komunalne zadeve, Iztok Obreza, vodja Oddelka za investicije, dr. Metka Gorišek, Inštitut za prostorski razvoj in dr. Marjeta Stražar, direktorica CČN. V razpravi je Anton Preskar, LDS, predlagal dva dodatna sklepa. Na vprašanja iz razprave sta odgovorila Toni Dragar, župan, in dr. Metka Gorišek. Občinski svet Občine Domžale je s 24 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda. S 22 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI je Občinski svet Občine Domžale potrdil seznanitev z Informacijo o aktivnostih in stanju projekta »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Domžale-Kamnik (CČN in kanalizacije)« in pridobivanju EU sredstev Kohezijskega sklada 2007-2013 za navedeni projekt. S 24 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI je Občinski svet Občine Domžale zadolžil občinsko upravo, skupaj z dr. Goriškovo, da najkasneje na marčevski ali aprilski seji občinskega sveta poda ustrezno pisno informacijo, kako poteka ta projekt in okvirni terminski plan pri-četka in zaključka fizičnih del na tem projektu, s konkretnim programom in konkretno finančno konstrukcijo. Do takrat se tudi opredeli, kdo je s strani Občine Domžale konkretno zadolžen za ta projekt. S 24 glasovi ZA in 0 glasovi proti je bilo potrjeno, da se na marčevski ali aprilski seji Občinskega sveta predloži v obravnavo in sprejem Poročilo o poslovanju CČN Domžale-Kamnik v letu 2010 in plan dela za leto 2011. Obravnava in sprejem sklepa o višini dotacij političnim strankam za obdobje 2010-2014 Pri peti točki dnevnega reda sta imela uvodno obrazložitev Edvard Ješel-nik, direktor občinske uprave, in Toni Dragar, župan. Brez razprave so člani občinskega sveta s 24 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI sprejeli Sklep o financiranju političnih strank v Občini Domžale. Obravnava in sprejem programa dela Občinskega sveta Občine Domžale za prvo polletje 2011 Uvodno obrazložitev šeste točke je predstavil Edvard Ješelnik, direktor občinske uprave. Po zaključeni ..... '3 gl ireje bčinskega sveta Občine ,klju razpravi je bil s 23 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI sprejet Program dela omžale za prvo polletje 2011, skupaj z dopolnitvami danimi na seji občinskega sveta. Obravnava in sprejem Sklepa o pričetku aktivnosti za ustanovitev javnega zavoda za starostnike in sprejem Sklepa za zagotovitev prostorov za delovanje zavoda Po uvodni obrazložitvi sedme točke s strani Andreje Pogačnik Jarc, pod-županje, in zaključeni razpravi je bil s 25 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI v paketu sprejet sklep o podpori organizirane oskrbe Občine Domžale za starejšo generacijo. Zato naj župan pristopi k pripravi akta o ustanovitvi Javnega zavoda za starostnike ter ga predloži občinskemu svetu v sprejem. Župan naj pristopi k zagotovitvi prostorov za delovanje javnega zavoda. Sredstva za gradnjo, nakup ali najem naj se zagotovijo v proračunu. Pogodbo za izvedbo posla naj se predloži pred sklenitvijo občinskemu svetu v seznanitev. Seja je bila zaključena ob 20.55 uri. Prenose sej si lahko v živo ogledate preko spleta z Windows Internet Explorerjem na naslovu: http://video.domzale.si/. DOMŽALE NA SEJMU ALPE-ADRIA Utripali s Srcem Slovenije Mo Na največjem turističnem sejmu v Sloveniji, Alpe-Adria: Turizem in prosti čas 2011, ki je potekal zadnji vikend v januarju, se je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani predstavilo tudi območje Srce Slovenije. Pod skupno znamko je letos sodelovalo devet občin: Dol pri Ljubljani, Domžale, Ivančna Gorica, Kamnik, Litija, Lukovica, Mengeš, Šmartno pri Litiji in Trzin. V štirih sejemskih dneh se je na razstavnem prostoru Srca Slovenije zvrstilo preko 300 nastopajočih iz območja, skupaj s koordinatorji pa nam je uspelo povezati 42 različnih organizacij. Center za razvoj Litija je kot koor- dinator skupne predstavitve občin na sejmu v petek, 28. januarja, na razstavni prostor povabil župane in predstavnike vključenih občin in zanje pripravil prav poseben družaben dogodek. Za kulinarične dobrote so oskrbeli člani Turističnega društva engeš, s svojim nastopom pa je prisotne presenetil nekdanji dolgoletni župan Občine Ivančna Gorica in ljubiteljski igralec pri KD Josipa Jurčiča Muljava, Jernej Lampret v vlogi Krjavlja. Zbrane sta pozdravila tudi župan Občine Mengeš, Franc Jerič in župan Občine Domžale, Toni Dragar, ki sta pohvalila prizadevanja za skupno predstavljanje in povezovanje občin. Za dobro razpoloženje je poskrbel ansambel Kosci in skupina trobil Janeza Pera iz Mengša. Legenda slovenskega turističnega novinarstva, Drago Bulc, je na dogodku kot posebni gost izrekel posebno pohvalo Srcu Slovenije in ga razglasil za najlepši in najbolj edinstven razstavni prostor na celotnem sejmu. Kot ena izmed občin v Srcu Slovenije so se na sejmu predstavile tudi Domžale. Navdušili so člani Letnega gledališča Studenec, ki so pripravili predstavo v kostumih. Domžale so se v nedeljo predstavile tudi s slaščičano in galerijo Lenček, kjer izdelujejo unikatne izdelke iz lecta in kvašenega testa. Za brezhibno koordinacijo ponudnikov iz Domžal je poskrbel Ivan Kuzmič iz Občine Domžale. Obiskovalci sejma so bili navdušeni nad pestrim dogajanjem, posebno opazna so bila velika slikarska stojala s podobami z območja. S predstavitvijo, ki je nekoliko odstopala od drugega sejemskega dogajanja, smo naredili vtis tako na obiskoval- ce kot tudi na druge sodelujoče. Vse dni sejma je potekala nagradna igra, v kateri so se obiskovalci potegovali za preko 200 nagrad za zdrava doživetja Srca Slovenije, ki so jih prispevali ponudniki z območja. Aleksandra Gradišek, direktorica Centra za razvoj Litija, je poudarila, da želimo tudi v prihodnje spodbujati povezovanje in sodelovanje med turističnimi ponudniki in ostalimi akterji iz območja. Posebno priznanje so nam izkazali organizatorji, ki so Srce Slovenije za prihodnje leto povabili k sodelovanju kot regijo partnerico sejma. Ana Savšek, Center za razvoj Litija 4 intervju l8.FEBRUAR 20II z DIREKTORJEM USPESNEGA PODJETJA SAM, d.O.O., DOMŽALE, ANTONOM SEDELJŠAKOM, O DVAJSETIH LETIH USPESNE RASTI Naj moja pravljica, skupaj z vašo pomočjo, traja še mnogo let »Nekoč v davnih časih ... Mnogo pravljic se tako začne in tudi moja se je, čeprav ne tako zelo davno. Ustanovili so me leta 1991 in me imenovali SAM, d.o.o., Domžale. Sprva sem bilo majhno podjetje z malo zaposlenimi, z leti pa sem raslo, se razvijalo in širilo in danes skrbim že za več kot 130 zaposlenih, nahajajo pa se že v kar nekaj krajih naše prelepe Slovenije,« je začetek pravljice o dvajsetletni zgodovini Podjetja SAM, d.o.o., Domžale, ki ga je v letu 1991 v Domžalah ustanovil lastnik Anton Sedeljšak. Od vsega začetka se podjetje ukvarja s prodajo gradbenega materiala obrtnikom in individualnim kupcem. V dveh desetletjih je bil prodajni program razširjen še z barvami, fasadami, orodjem, železnino, keramiko, elektro- in vodovodnim materialom ter izdelki za vrt. Podjetje SAM je pospešeno odpiralo nove prodajne enote po Sloveniji in širilo maloprodajno mrežo ter oskrbo obrtnikov in gradbincev z raznimi materiali. Trgovine se nahajajo v Jaršah pri Domžalah, Latkovi vasi pri Preboldu, Nazarjah, Trbovljah in Stranjah pri Kamniku. S kvalitetnim prodajnim programom in visoko usposobljeno prodajno ekipo SAM ostaja kvaliteten partner svojim kupcem - gradbincem, obrtnikom in individualnim kupcem ter dobaviteljem - je najkrajša označitev zgodovine podjetja, ki je pred kratkim praznovalo 20. rojstni dan ter se s svojim sodelavci, kupci in dobavitelji veselilo uspešne zgodovine in rasti podjetja. Ker sem želela nekaj več izvedeti o včeraj, danes in jutri SAM, d.o.o., sem k razgovoru povabila ustanovitelja, lastnika in direktorja, Antona Se-deljšaka. Prvo vprašanje je bilo namenjeno imenu uspešnega podjetja. Je res, da ime odraža njegov začetek, ko je Anton Sedeljšak podjetje ustanovil povsem SAM ali gre morda za S - Sedeljšak, A - Anton, M -Milena? Ob takratni sprostitvi zakonodaje in splošnem razcvetu podjetniške iniciative v Sloveniji sem se pogumno odločil za samostojno podjetniško pot. Na začetku sam zaposleni, v najetih prostorih, v bližini stanovanjskih blokov na Krakovski cesti v Domžalah. Začetni prodajni program je nudil osnovni gradbeni material, ki sem ga prodajal obrtnikom in individualnim kupcem, po dveh mesecih poslovanja sem zaposlil prvega sodelavca in potem z rastjo prometa še nove sodelavce. Za ime SAM sem se odločil po naključju, na sodišče sem vložil predlog za ime AS, ki pa je bilo že zasedeno z avtoservisom AS iz Domžal. Dodal sem še M, začetno črko imena žene in nastalo je ime SAM. Od vsega začetka se podjetje ukvarja s prodajo gradbenega materiala obrtnikom in individualnim kupcem. Z leti je bil prodajni program razširjen še z orodjem, železnino, keramiko, elektro- in vodovodnim materialom ter izdelki za vrt. Lahko na poti od leta 1991 do 2011 na kratko predstavite najpomembnejše razvojne korake? Prvo razvojno prelomno je bilo leto 1995, ko je podjetje SAM s partnerjem odprlo dodatno prodajno enoto v Latkovi vasi pri Preboldu, obe- www.citroen.si NOVI CITROEN C4 ŽE ZA 11.990 €* POHITITE V CITROEN MENGEŠ! CREATIVE TECHNOLOGIE CITROEn * Cena velja v primeru financiranja s Citroen Kredit&Leasing. Predstavljeni model [novi CITROEN C4 Attraction VTi 95 BVM) ni na zalogi - zanj ^ljajo isti pogoji za naučila v proizvodnjo. Poraba go^^ predstavljenega miodela: kombinirana ^žnja 4,9 l/100 km. Izpust COj: 140 g/km. Slika je simbolna. Ponudba ^lja do 28.02.201 1. AVTO DETR, d.o.o., SLOVENSKA CESTA 66, 12 34 MENGEŠ 01 72 3 73 13 AVTODETR@SIOL.NET nem pa smo povezali pet sorodnih zasebnih podjetij v skupino, ki je ustanovila podjetje Mreža trading. Namen novega podjetja je bil izvrševanje nabavne funkcije za vseh pet podjetij z združevanjem nabavnih količin in skupnim nastopom pri dobaviteljih. Na ta način si je vseh pet podjetij zagotovilo konkurenčne nabavne pogoje, ki so bili podlaga za nadaljnjo izjemno hitro rast. Ali to pomeni, da ste od tu naprej vzporedno razvijali dve podjetji? Tako je. Lastno podjetje SAM je pospešeno odpira prodajn enote po Sloveniji in širilo maloprodajno mrežo ter oskrbo obrtnikov z gradbenim materialom, Mreža trading pa je razvijala nabavno funkcijo za celotno skupino, ki je tudi rasla tako po prometu kot tudi po številu vključenih partnerjev. Vendar to še ni bil konec razvoja podjetja SAM. Ne, z odpiranjem prodajnih enot v najetih prostorih smo v podjetju SAM nadaljevali v letu 1998 s prodajno enoto v Stranjah pri Kamniku, 2001 v Nazarjah in 2004 v Trbovljah. Vmes je podjetje SAM od partnerja odkupilo delež prodajne enote v Latkovi vasi. Zaradi neprimerne lokacije na Krakovski ulici smo iskali primernejšo lokacijo za trgovino v Domžalah. Zemljišče za novo trgovino smo odkupili v letu 2003, v novi industrijski coni v Jaršah in takoj pričeli z izgradnjo sodobnega prodajnega centra, ki smo ga odprli v začetku leta 2005. Istočasno smo iskali še lokacije za nove trgovine v Trbovljah in Nazarjah. V letu 2000 ste dobili certifikat ISO 9001. Uspešne organizacije so tiste, ki jih poganja kakovost od načina njihovega delovanja prek standardnih storitev, ki jih organizacije postavijo same, do proizvodov, ki jih nudijo. Osredotočenost na kakovost pripomore k varčnejši in prožnejši organizaciji, ki je bolje usposobljena za osvajanje novih priložnosti na vedno bolj konkurenčnem globalnem trgu. Pridobitev certifikata ISO 9001 je za naše podjetje dokaz naše prednosti kakovosti in merilo lastne uspešnosti, ki nam z uvajanjem nenehnih izboljšav omogoča doseganje čedalje boljših rezultatov poslovanja. Pomembno je leto 2004, ko se je sedež podjetja iz Domžal preselil v Jarše pri Domžalah. V Jaršah smo leta 2004 odprli velik novozgrajeni prodajni center s 3.000 m2 prodajnih površin, v katerem so bili poleg gradbenega programa že zastopani tudi vsi ostali prodajni programi, na katerih danes temelji prodaja podjetja SAM, d.o.o., Domžale: barve, fasade, orodje, že-leznina, keramika, elektro- in vodovodni material ter izdelki za vrt. Selitvi sedeža podjetja je v letu 2007 sledila gradnja in otvoritev popolnoma novega prodajnega centra v Trbovljah in leta 2008 prav tako popolnoma novega prodajnega centra v Nazarjah. Vzporedno je potekal tudi razvoj skupine, združene okrog podjetja Mreža trading. Podjetje se je leta 2003 preimenovalo v podjetje Topdom in začelo svojo nabavno funkcijo nadgrajevati s prodajno in marketinško funkcijo ter širitvijo na trge bivše Jugoslavije. Tako je v letu 2010 skupina Topdom štela že 18 podjetij, vedno bolj pa je postajalo jasno, da skupina Topdom ne more več slediti razvoju podjetja SAM, tako v smislu širine prodajnega asortimana kot tudi standarda kvalitete prodajnih centrov in standardov poslovanja. Zato ste se odločili za naslednji, zelo pomemben korak? V letu 2011 SAM, d.o.o., Domžale posluje ponovno samostojno kot pred 20 leti, z usposobljenim timom sodelavcev. S 30 milijoni evrov letnega prometa in petimi prodajnimi enotami tudi samostojni SAM predstavlja enega največjih zasebnih tehničnih trgovcev v Sloveniji. S kvalitetnim prodajnim programom in visoko usposobljeno prodajno ekipo SAM ostaja kvaliteten partner svojim kupcem; obrtnikom in individualnim kupcem ter dobaviteljem. Se bojite prihodnosti? Ne, prihodnosti se ne bojimo, dokazali smo, da zmoremo več, da smo sposobni tudi v negotovih razmerah s skupnimi močmi preživeti. Kako bi na kratko ocenili dvajsetletno uspešno pot? Naša družba se v dvajsetih letih poslovanja nenehno spreminja in prilagaja tržnim razmeram. Na domačem trgu in v tujini smo si ustvarili dober ugled s poštenostjo in zanesljivostjo do zaposlenih, poslovnih partnerjev in do lokalnih skupnosti. Trdo in pošteno delo je zasluga vseh zaposlenih, skupaj smo soustvarjali in gradili sedanjo podobo družbe SAM. Spoštujemo sodelavce, kupce, dobavitelje in poslovne partnerje, ki sodelujejo z našo družbo. Smo dostopni, pošteni in odgovorni. Smo zanesljiv partner in dajemo samo tiste obljube, ki jih lahko izpolnimo. Zaposlene spodbujamo, da se dodatno izobražujejo in pridobivajo nova znanja za obvladovanje svojih del in nalog. Kaj vse obsega vaš prodajni program - danes? V petih prodajnih enotah s skupno prodajno površino 7.000 m2 in dodatno skladiščno površino 21.000 m2 v podjetju SAM, d.o.o., Domžale ponujamo svojim kupcem širok izbor izdelkov s področja gradnje, obnove in vzdrževanja doma. V maloprodajnem delu pokrivamo segment individualnih kupcev, ki gradijo, obnavljajo ali vzdržujejo svoj dom, z veleprodajo pa pokrivamo segment večjih in manjših obrtnikov, gradbenih podjetij ter manjših trgovcev z gradbenim in tehničnim blagom po vsej Sloveniji. Visoko usposobljena prodajna ekipa in kvalitetni ter zanesljivi dobavitelji pa nam omogočajo izpolnitev visokih zahtev in pričakovanj naših kupcev. Kot že rečeno, prodajni program stalno dopolnjujemo, sedanji pa obsega: gradbeni material: cement, apno, zidake, preklade, izolacije, železo, pohištvene cevi, veziva, malte, lepila, critino in strešne dodatke; barve in lake: barve, lake, mešalnice barvnih odtenkov, fasade, profile in trakove, avtokozmetiko, osebno zaščito; keramiko, kopalniško opremo in talne obloke: keramične ploščice, sanitarno keramiko, kadi, kabine, kopalniško pohištvo, sanitarne armature, kopalniške dodatke, lesne obloge, laminate in parkete; železnino, pro-filno železo, cevi, pločevino, vijačni program; orodje in pribor: ročno orodje, električno orodje, stroji, pritrdilna tehnika; elektro program: svetila, vtičnice, stikala, vodnike, kable, žarnice in elektro omarice; vrtni program: sadike, semena, čebulice, okrasne lonce, korita, vrtno orodje, gnojila, zalivalni program, ostali pripomočki za vrt in darilni program; stavbno pohištvo: okna, vrata, podboje, strešna okna in okenske police; vodovod, ogrevanje: vodovodni sistemi, ogrevalni sistem, kanalizacijo. Naj se vrneva še malo v domžalsko občino, kjer vas ne cenimo le zaradi vaše poslovne uspešnosti, temveč tudi pomoči organizacijam in društvom. Smo Domžalčani dobri in pogosti kupci v SAMU, pri tem mislim zlasti na vaš velik prodajni center v Industrijsko-podjetniški coni Jarše? Hvala, ob tej priložnosti se želim zahvaliti vsem, ki se oskrbujete v naših trgovinah, še naprej se bomo trudili za kvalitetno postrežbo, dober servis in kvalitetno blago, ki ga nudimo. Omenila sem že vašo veliko pri- Direktor SAM, Anton Sedeljšak, med pozdravnim nagovorom pravljenost za pomoč društvom in organizacijam na različnih področjih. Kje vse pomagate? Društvom in organizacijam na kulturnem, športnem, humanitarnem (gasilci) ter drugih področjih, kjer doniramo finančna sredstva in tako pomagamo pri organizaciji in izvedbi posameznih aktivnosti. Še posebej pa se veselimo sodelovanja in dolgoletne pomoči Kulturnemu društvu Miran Jarc Škocjan, kjer je tako SAM, skupaj z dobavitelji, dolgoletni podpornik njihove dejavnosti, ki je poznana daleč izven občine. Podjetje SAM, d.o.o., kakor tudi ustanovitelj in direktor Anton Sedeljšak sta vse obdobje dvajsetih let uresničevala svojo vizijo - ostati na vrhu pri prodaji izdelkov za gradnjo in obnovo ter z razširjenim prodajnim programom izboljšati kakovost bivanja vsem kupcem -hkrati pa s kakovostjo in odličnim svetovanjem postavljala nove standarde poslovanja, ki temeljijo na partnerstvu med podjetjem, kupci in dobavitelji. Ob tem ste pri svojem podjetniškem delu zagovarjali vrednote, kot so: poštenost, pogum, spoštovanje, sodelovanje, odgovornost, svoboda delovanja in znanje, hkrati pa predvsem s svojim zgledom, kar je bilo posebej poudarjeno na prijetni slovesnosti ob 20. rojstnem dnevu SAMA, motivirali zaposlene. Se strinjate, da ste tudi z zgledom pomagali razvijati podjetje? Ja se strinjam, kulturo gradimo vsi zaposleni in jo prenašamo naprej med sodelavce in v širše okolje. Ponosen sem, da imamo pridne in poštene sodelavce. Ste v občini, ki vas je pred leti za vaše uspešno delo že nagradila s priznanjem, zadovoljni, si kaj posebnega želite? Hvala, sem zelo zadovoljen, od samega začetka korektno sodelujemo, želim, da se bo občina tudi v teh negotovih časih uspešno razvijala na vseh področjih, zlasti na gospodarskem, ki je gonilo razvoja. Kaj pa prosti čas? Prostega časa je vedno premalo, od nas samih je odvisno, kako si ga uspešno razporejamo. V zadnjih letih uživam ob osvojitvi kakšnega vrha doma in v tujini. Za konec? Hvala vsem, ki soustvarjate dobro ime družbe SAM, tako znotraj naše družbe kakor v odnosih s kupci, dobavitelji in drugimi v poslovnem okolju. Hvala in iskrene čestitke ob jubileju podjetja SAM, ki mu tudi v prihodnje želimo vse najboljše! Vera Vojska humanitarna akcija nlb skupine za starejše občane NLB Dobra zvezda NLB Skupina je v letu 2010 s svojo humanitarno akcijo NLB DOBRA ZVEZDA podprla otroške oddelke vseh slovenskih splošnih bolnišnic. Letos je svojo dobrodelnost usmerila na starejše občane in Domu počitka Mengeš, kot enemu od dvanajstih tovrstnih zavodov, pomagala k izboljšanju kakovosti bivanja v domovih starejših oseb po celi Sloveniji. Direktorica NLB Podružnice Domžale, mag. Melita Gregorc, je ob svečani predaji čeka poudarila, da Nova Ljubljanska banka že tradicionalno namenja posebno pozornost humanitarnim aktivnostim, saj vsako leto s finančnimi sredstvi podpre več 100 tovrstnih organizacij, med njimi tudi Rdeči križ Slovenije in Karitas Slovenije. Tudi NLB Podružnica Domžale zna prisluhniti tistim, ki so potrebni pomoči. Direktorica Doma počitka Mengeš, Irena Gričar, se je zahvalila in poudarila, da je humanitarna akcija vredna vse pohvale. V domu so bili ob predaji finančnih sredstev zadovoljni in prijetno presenečeni, da so bili izbrani v skupino domov, ki so prejeli donacijo. S prejetimi sredstvi bodo nadgradili storitve stanovalcem. Zahvalila se je tudi za obisk Rdečih noskov v domu, saj so ti tokrat prvič nastopili za starejšo publiko. »Skrb in ljubezen sežeta dlje od zvezd« je sporočilo akcije NLB Dobra zvezda, v kateri so NLB in članice NLB Skupine - NLB Vita, NLB Propria, Skupna in NLB Skladi skupaj darovale 52.000 evrov. NLB Skupina se je namreč odpovedala pošiljanju klasičnih novoletnih voščilnic in obdaritvi poslovnih partnerjev ter tako prispeva k izboljšanju kakovosti bivanja v 12 domovih za starejše občane. Predaje donacij potekajo po vsej Sloveniji in bodo zaključene do konca februarja 2011. Spremljajo jih obiski Rdečih noskov - društva za pomoč trpečim in bolnim. Slednji so se namreč v preteklem letu usposobili tudi za delo s starejšo publiko in so prvič nastopili prav v akciji NLB Dobra zvezda. S svojimi obiski poskrbijo za razvedrilo in dobro voljo varovancev v domovih. T. S. l8.FEBRUAR 20II kulturni praznik 5 LIPA OB 8. FEBRUARJU OSREDNJA PRIREDITEV OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Slavnostno odprtje dvorane Acija Bertonclja in proslava Nadaljevanje s stani 1 Osrednja občinska proslava, ki je bila 8. februarja 2011, ob 20. uri, se je začela s Prešernovo Zdravljico v izvedbi Otroškega pevskega zbora Domžalčki, ki ga vodi Jožica Vidic, nato pa je povezovalka programa Špela Frlic k slavnostni besedi povabila Antona Savnika, ravnatelja Glasbene šole Domžale ter Zveze glasbenih šol Slovenije, ki se je najprej dotaknil pomena kulture in se pri tem odločil za praktičnost pri razmišljanju o o uporabi kulture v vsakdanjem življenju, o kulturi kot o duhovni potrebi, ki naj bi po mnenju nekaterih prišla, čeprav kot najžlah-tnejša na vrsto kasneje, po mnenju nekaterih, pa je celo nepotrebna poraba, npr. tudi proračunskih sredstev. Na praktičnih primerih nam je dokazal, kako potrošništvo lahko duši pravo umetnost in kulturo, in med drugim dejal: »Seveda je ne duši namerno, ampak zaradi globaliza-cijskih procesov, ki zalagajo ves svet s sodobnimi dobrinami. Dejstvo je, da smo izpostavljeni intenzivnemu prepričevanju in trženju umetno ustvarjenih potreb, torej nekakšnemu zavajanju z izobiljem dobrin, izdelkov, novostmi, izboljšavami in v zadnjem času tudi z virtualnostjo sodobnih internetnih aplikacij in nosilcev novih medijev, ki prinašajo največje dohodke. Nekateri temu rečejo tudi beg pred resničnostjo, pa ni samo to. Enostavno nas zanese, hočemo to, kar imajo drugi ali še več ^ boljše in potem kar naenkrat ne znamo živeti drugače. V tej prepletajoči zmedi nam edino umetnost in kultura odpirata oči, da lahko spoznamo realnost življenja, spoznamo samega sebe, svet okoli nas. Kajti umetnost ni samo lepota, ampak je lahko tudi kritična.« Nekaj več besed je namenil pomenu ukvarjanja z glasbo na življenje, na pomen poslušanja, o katerem je slavni violinist Yehudi Menuhin ob neki priložnosti vzneseno izjavil, da po pozornem poslušanju Bachove glasbe posluša-ec vsaj za četrt ure postane boljši človek, in nas vprašal, ali se tudi mi po kulturnih dogodkih počutimo drugače, ali znamo ubežati vsakdanjim problemom, slabim novicam ter ugotoviti, da je veliko tega, kar počnemo, kar nas zanima ali kar se nas dotika, nepotrebno, zlagano, ne-življenjsko, morda celo škodljivo. V nadaljnjem razmišljanju o vrednotah in pomembnosti kulture se je dotaknil njenega pomena pri ohranjanju narodne identitete, opozoril na skrb za materin jezik, saj če se bo znanje materinega jezika počasi razgubilo in bo jezik izumrl, bo umrla tudi kultura. Spomnil nas je na pisanje Aleša Debeljaka, »da se v državi, ki se je rodila iz duha pesmi, ki jo metaforično zastopa knjiga in ki zgodovinsko deluje kot metafora za kulturno ustvarjalnost, ne sme zanikati kulturnega temelja slovenske države, saj tako sami od sebe in prostovoljno mehčamo hrbtenico kolektivnega življenja. Kulturna ustvarjalnost namreč pomeni prvi pogoj za samozavestno nacijo. Kultura je odprt prostor igre, domišljije in kritike. Prav v tem prostoru se medsebojno oplajajo in prežemajo, stikajo in spoprijemajo različne izkušnje in vizije, ki se spajajo v življenjske norme, s tem pa tudi v določene ideje o človeku, osebni izpopolnitvi in življenju, starosti in smrti. Kultura je pravzaprav veličastni laboratorij smisla. Ob spoznanju o pomembnosti kulture in umetnosti, tako najžlahtnejše - vrhunske kot tudi ljubiteljske, za katere rečemo, da je duša naroda, bi si želeli, da bi bila kultura vcepljena v vse pore našega življenja in bivanja. A žal temu ni tako. Kultura ne more biti kar vcepljena, moramo jo spreminjati na boljše, moramo jo absorbirati, oziroma jesti z žlico«. Pa tudi na razmišljanje Vida Pečjaka, ki se zavzema za spreminjanje kulture z vzgojo, izobraževanjem, modelnim učenjem, mediji, z vsem tistim, kar vpliva na človekovo osebnost na drugačen način, kot to počne sodobna vzgoja, ki je preveč enostranska. Opozoril je na kulturo gostoljubja, ki izhaja iz naše tradicije, pa na Razstava in predstavitev pesniške zbirke Kulturno društvo Ihan je ob letošnjem prazniku kulture in spominu na našega velikega literarnega ustvarjalca dr. Franceta Prešerna v Domu krajanov Ihan pripravilo srečanje z dvema domačima umetnicama. V soboto, 5.februarja, smo se zbrali ob otvoritvi slikarske razstave Nuše Čučnik, ki se je v kraju predstavila prvič, s svojimi stvaritvami pa prijetno presenetila. Nuša se je s slikarstvom pričela ukvarjati leta 2006, ko je v okviru Društva za tretje življenjsko obdobje pričela sodelovati v društvu Lipa v Domžalah. Tam je pod vodstvom akademske slikarke Mojce Vilar pričela spoznavati razsežnosti in zakonitosti likovne ume- tnosti. Na razstavi smo med drugimi občudovali portrete njene družine in prijateljev, tihožitja s cveticami, pokrajinske motive in abstraktne stvaritve. Otvoritev razstave sta s kulturnim programom popestrili Ana Černe na klaviaturah in Silva Zver, ki je doživeto recitirala Prešernovega Povodnega moža, skozi program pa nas je vodila Karolina Lunar. Razstava je krajane vabila na ogled vse do torka, 8. februarja, ko smo se prijatelji kulture zbrali na literarnem večeru ob predstavitvi pesniške zbirke krajanke Ane Kušar. Ana Kušar je že dolgo ljubiteljica poezije, njene prve pesmi so nastale v njenih srednješolskih letih, intenzivneje pa se je s pisanjem pričela Ob otvoritvi razstave (Foto: Andraž Gregorič) ukvarjati pred petimi leti. Pesmi, zbrane v njeni prvi zbirki Odprla sem okno in izdane v samozaložbi, so odraz njenega doživljanja življenja in sveta. Gospa Silva Mi-zerit, ki je zbirki dodala spremno besedo, je poudarila, da nam je avtorica s svojo pesniško zbirko odprla Prešernov dan v Slovenskem šolskem muzeju V počastitev slovenskega kulturnega praznika se je po Sloveniji odvijalo več kulturnih prireditev, odprtih pa je bilo tudi veliko vrat muzejev. Slovenski šolski muzej v Ljubljani je prav gotovo mesto, kjer se predsta- vljajo zgodovinski viri kulture, kjer se kot šolstvo in njegova zgodovina predstavlja kot mejnik kulture. In ravno v tem kulturnem hramu so pripravili pester program praznovanja z bogatim programom od 12. do 20. ure, z dnevom odprtih vrat - od programa za najmlajše s sovico Zofijo ter njeno pripoved o šoli nekoč do učnih ur iz zgodovine, nedeljskih šol branja, pisanja, računanja in petja ter lepega vedenja, ročnega dela in fizike. Med bolj zanimivimi je bila učna ura z naslovom Lepo vedenje, kjer je bilo nazorno spoznati učno uro v času iz leta 19l1 o njihovi maniri, odnosu učiteljice in učencev, spoštovanju in strožjega načina. Vsekakor takega vedenja danes primanjkuje v naših šolah. Stroga učiteljica »gospodična učiteljica«, ki jo je odlično vlogo odigrala kostusinja tega muzeja, je predstavila uro šolskega predmeta Lepo vedenje s pisanim dokumentom Šolske postave o lepem vedenju iz leta 1907. V polni učilnici so na tej učni uri sodelovale tudi domžalske pevke, članice okteta ljudskih pevk Mare Rada imam nasmeh na obrazih ljudi prijazen nevarnost virtualnih subkultur, na drugi strani pa na potrebo neposredne komunikacije, kulturnega dialoga in socializacije, saj bodo brez njih usahnili viri človeškega duha, ki nam pomagajo reševati težave ter nam odpirajo poti do lepšega in polnejšega doživetja resničnosti. Svoje praznično razmišljanje pa je zaključil z voščilom ob slovenskem kulturnem prazniku in Prešernovo vedno »mlado« romanco Orglar, katere zadnja vrstice povedo vse: »Al Bog slavca ni posvaril, le posvaril je pušavca: Pusti péti mojga slavca, kakor sem mu grlo stvaril.« V kulturnem programu so nastopili učenci, bivši učenci ter učitelji Glasbene šole Domžale. Prisluhnili smo imenitnim mladim izvajalcem: po-zavnistu Andražu Gnidovcu, klavirskemu duu Peter Omejc, Gregorju Pirnatu; sopranistki Urški Urbanija Zun, ki je prireditev popestrila s Prešernovo Nezakonsko materjo; violončelistu Luki Papežu, violinistki Maji Savnik ter Godalnemu orkestru GŠ Domžale Anastasia strings s solistoma: saksofonistom Andrejem Omejcem in violinistom Miranom Juvanom, ki so vedno znova dokazovali kvaliteto naše glasbene šole. Na klavirju so jih spremljali Luka Einfalt, Jože Smrekar in Romana Bizjak Saje. Prisluhnili smo tudi pripovedovalskemu Varieteju (Špela Frlic, Katja Preša, Ana Duša, Rok Kušlan in Andrej Fon) in njihovim zgodbam, med katerimi smo pogrešali slovensko. Kot zanimivost: med kulturnim programom nam je povezovalka na kratko predstavila najpomembnejše pokojne domžalske kulturnike z vseh področij. Vera Vojska Društvo Lipa, Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale, je prav 8. februarja 2011 - na dan slovenskega kulturnega praznika - v svojih prostorih pripravilo kulturni dogodek, na katerem nas je pesnica in voditeljica pravcatega kulturnega dopoldneva, Silva Mizerit, 8. popeljala po življenjski poti našega velikega slovenskega pesnika ter nas hkrati spomnila na nekatere postaje na njegovem življenju. Hkrati se je ob nekaterih njegovih verzih, ki so aktualni še danes, vprašala, kaj bi pesnik odgovoril na nekatera vprašanja o današnji situaciji slovenskega naroda in kulture. Po Prešernovi pesmi Luna sije, klad'vo bije, v izvedbi pevskega zbora Lipa, ki ga vodi Marina Aparnik, smo Prešernovim najbolj znanim pesmim, kot so: O, Vrba, Slovo od mladosti, ki je danes še bolj aktualno kot v pesnikovih časih, pa Elegijo našim rojakom, Gloso ter nekatere ljubezenske pesmi, prisluhnili v izvedbi članic literarnega krožka, ki so ob recitiranju pesmi obudile tudi spomine na srečanja s Prešernovo poezijo, posebej pa poudarile, da cenijo vrednote in pesmi dr. Franceta Prešerna, našega največjega pesnika. Dobro pesniško ogreti smo nato prisluhnili poeziji članic Literarnega krožka Lipe, med katerimi ni manjkalo pesmi o današnjem svetu in njegovih problemih, o hrepenenju, o tem, da sem najraje doma v srcu mavrice, o spominih in še marsičem, o čemer dekleta pišejo v Literarnem krožku. Predstavljena pa je bila tudi ena od pesmi Nade Lomovšek, članice Lipe, ki je prejela na natečaju Mladike prvo nagrado za poslani cikel pesmi. Vmes smo prisluhnili pevkam, ki so nas ob koncu prijetne spominske literarne ure, ki ji je sledilo prijazno literarno druženje, ob pomoči har-monikarice prof. Mile Zivulovič, presenetile z venčkom narodnih slovenskih pesmi, ob katerih jim je pomagal marsikdo od številnih prisotnih, ki so pritrdili verzom pesnice Janke Jerman, zapisanih po spominu ... rada imam jutranje sonce, rada imam zelene gozdove, rada imam drobne rože, rada imam melodijo vode, rada imam prijazen nasmeh na obrazih ljudi. In teh prijaznih nasmehov na obrazih prisotnih je bilo 8. februarja 2011 v prostorih Lipe res veliko. Pesnik bi jih bil vesel. Vera kd vir pri Domžalah in ks toma Brejca vir ob kulturnem prazniku Očarljiv sprehod od tišine do glasbe okno v svoj čustveni in miselni svet. Pesmi so interpretirale članice gledališke skupine Petka, ki so nas tudi vodile skozi program, s svojima čudovitima glasovoma pa sta druženju dodali poseben čar članici vokalne skupine Dea. Helena Gregorič Vilar, oblečene v njihovo značilno obleko, ki jo lahko primerjamo z nošo takratnega časa. Zanimiva in poučna šolska ura, polna odnosov in takratnih pripetljajev, je minila zelo hitro in poučno. Po koncu ure pa so v avli slovenskega šolskega muzeja pripravili kratek nastop domžalskih pevk Okteta ljudskih pevk Mare Vilar s tremi odlično odpetimi slovenskimi pesmimi. Nastopu je prisostoval tudi direktor Slovenskega šolskega muzeja, mag. Stane Okoliš, ki se jim je na koncu nastopa osebno zahvalil za udeležbo in jim izročil simbolično tiskano darilo, koledar SŠM, vse ostale prisotne goste pa je povabil, da si še naprej ogledajo njihove zbirke in program, ki so ga pripravili. Vodeno razstavo so pripravili tudi v prostoru z oblačilno kulturo šolnikov, učiteljev in učencev v bližnji in daljni preteklosti. Marjan Urbas Ze kar navadili smo se, da nas v februarju, potem, ko nas že nekaj let presenečajo z novoletno predstavo, člani Kulturnega društva Vir pri Domžalah - s predsednico Sašo Lavrič in ob pomoči Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir - povabijo še na kakšno predstavo. Letos so se odločili za Jureta Ivanušiča, slovenskega igralca in šansonjerja, in nas prav v bližini 8. februarja - slovenskega kulturnega praznika, povabili na res očarljiv sprehod od tišine do glasbe, od kamene dobe do Rolling Stonesov. Za prijeten uvod je poskrbela novinarka Karolina Vrtačnik, ki nas je spomnila na pomen dr. Franceta Prešerna, katerega kip nas je z obveznim nageljčkom opazoval z odra, predvsem pa nas je opozorila, da je kultura vse naše vsakdanje življenje, pa tudi iskrenost, spoštovanje, soustvarjanje in pomoč v stiski ter nam zaželela prijeten večer. Nato se je začelo, z velikim pokom pred milijardami let, s pticami, ki so prve izumile melodijo in s pračlovekom in njegovo izdelavo kamnite sekire, s katero smo dobili prvi ritem, pa praizvedbo in kotaleče kamne. Tudi prvo slovensko pesem ... hop-sasa drajsasa, pa piščali in ugotovitev - če je glasba všeč Bogu, je tudi dekletom in dobili smo podoknice. Nato nas je Jure Ivanušič vodil od skladatelja do skladatelja, nam vmes natrosil vrsto anekdot, prav povsod pa dokazal, kako odličen glasbenik je, pa naj gre za igranje klavirja, ki ga zna igrati tudi »nazaj«, kitare ali harmonike. Navdušil je z igranjem in petjem odlomkov iz oper, operet, baletov, pozabil pa ni niti na šansone, rock, džez in današnje popevke. Z vsem je dokazal da je človek mnogih talentov. Za vse nas je pripravil vrhunski glasbeni dogodek, v katerem nas je na duhovit način popeljal skozi umetnost glasbe v vsej njeni razsežnosti. Prelevil se v skladatelje, dirigente, muzikologe, pevce in nenazadnje v glasbenega kritika. Drži, kar sem prebrala, da sta avtorja predstave, Jure Ivanušič in Marko Vezovišek, s tem dogodkom glasbi znova vrnila ugled, s tem pa vso dobro glasbo spet uvrstila med tiste »cool« zvrsti, namenjene vsakemu, ki ima vsaj malo smisla za glasbeno umetnost, hkrati pa je to edini koncert, ki bo ponudil nekaj zabavnega tudi tistim brez posluha. Ne vem, kako všeč je bi bila glasba našemu velikemu pesniku dr. Francetu Prešernu in katerega mu je bila najbližja. Verjamem pa, da bi mu večer Od tišine do glasbe z vsestranskim Juretom Ivanušičem ugajal najmanj toliko, kot je vsem, ki smo 5. februarja 2011 napolnili dvorano Kulturnega doma na Viru. Organizatorjem pa hvala za res prijeten, kulturni večer. Vera 6 domžale - mesto športa l8. FEBRUAR 20II DOMZAlSKA PETRA MAJDiC IN DEJAN ZAVEC ... sta Teja Gregorin in Klemen Bauer Za dosežke v letu 2010 je bilo podeljenih 34 medalj športnikom iz kar 13 športnih klubov: Nadaljevanje s prve strani Domžale so dom številnih društev in klubov, ki so tudi v letu 2011 pridno nabirali vrhunske uvrstitve in rezultate. Nekatere sezone so bolj naklonjene zimskim športnikom, druge kotalkarjem, atletom, tretje borilnim veščinam, četrte avtošportom. A če pogledamo širše, živimo Domžalčani v občini, ki se lahko pohvali tako s številnimi rekreativci kot z vsakoletnimi domačimi in mednarodnimi športnimi uspehi. Tudi letos so na Zavod za šport in rekreacijo Domžale prišli dolgi spiski podvigov in dosežkov domžalskih športnikov, ki so bili podlaga za podelitev priznanj najboljšim športnikom, športnicam in športnim delavcem Občine Domžale za leto 2010. Izmed uspešnih na različnih področjih je določiti najboljšega velikokrat nehvaležno delo, a ker v športu mora biti zmagovalec, sta bili tudi letos podeljeni dve najpomembnejši priznanji. Slovenci smo za najuspešnejša športnika leta 2010 izbrali Petro Majdič in Dejana Zavca, Domžalčani smo jima ob bok postavili NAJboljšo športnico in NAJboljšega športnika občine Domžale - Tejo Gregorin in Klemena Bauerja. Kulturni dom Franca Bernika Domžale se je 9. februarja 2011 vsaj za nekaj ur spremenil v »Športni dom«, v katerem je po uvodnem nastopu Kvarteta Godbe Domžale mag. Janez Zupančič, direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, primerjal šport s kulturo in ponovno ugotovil, da so Domžale mesto športa in da se kriza, ki se kaže povsod, pri športnih in rekreacijskih rezultatih v naši občini ni kazala. Čestital je vsem prejemnikom priznanj in jim zaželele veliko uspeha tudi v prihodnje. Priznanja so podeljevali Toni Dragar, župan, Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja Občine Domžale, Franc Košak, član Slovenskega kluba Ambasadorjev prostovoljstva športa za vse, mag. Janez Zupančič, direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, Marjan Tancik, Bojan Gasior in Marjan Gorza, člani Strokovnega sveta Zavoda za šport in rekreacijo Domžale. Dimic Gregor Športno društvo Energija Gregorin Aleš Smučarski klub Ihan Kastelic Peter Atletski klub Domžale Kujavec Dina TVD Partizan Kumek Denis Atletski klub Domžale Kurent Rok Karate društvo Atom Shotokan Do Domžale Kveder Rok Karate klub Domžale Merič-Krnc Anže Klub borilnih veščin Domžale Mordej Filippini Chiara Kotalkarsko drsalni klub Domžale Nicoletti Klemen Športno društvo Energija Orešek Jernej Težkoatletski klub Domžale Orešek Valentin Težkoatletski klub Domžale Pančur Lara Smučarsko društvo Domžale Pančur Primož Smučarski klub Ihan Pavlič Franci Klub borilnih veščin Domžale Pavlič Petra Težkoatletski klub Domžale Peterca Boštjan Težkoatletski klub Domžale Petrič Dejan ASC Mustang Domžale Potisek Tomaž ASC Mustang Domžale Potočnik Laura Plesni klub Miki Povirk Anže Smučarski klub Ihan Rakovec Matija ASC Mustang Domžale Smolnikar Lana Plesni klub Miki Strahinič Jana Atletski klub Domžale Strehar Šorotar Kristjan Karate klub Domžale Šeruga Tatjana TVD Partizan Štefančič Anja Plesni klub Miki Štiftar Žiga Klub borilnih veščin Domžale Štrukelj Janez Plesni klub Miki Tancik Jaka Športno društvo Energija Tič Ajda Kotalkarsko drsalni klub Domžale Valenčič Alja Karate klub Domžale Zidar Matic Karate klub Radomlje Zupan Ana Športno društvo Energija f I, X Prejemniki srebrnih priznanj Prejemniki bronastih priznanj ( -T I r J Kvartet trobil Godbe Domžale Med prijaznim igranjem Kvarteta Godbe Domžale in prijetnim nastopom plesalcev Tilna in Kaje iz Plesne šole Miki ter glasnimi aplavzi so se vrstile podelitve in male plakete so dobile svoje lastnike: Babič Nika Kotalkarski klub Pirueta 1. mesto DP - kombinacija, 7. mesto PE - prosto Berlot Špela Kotalkarski klub Pirueta 3. mesto DP - kombinacija, 6. mesto EP - kombinacija Bolhar Marjan Klub borilnih veščin Domžale 3. mesto K1 2. mesto full contact, 5-8. mesto SPP Best fighter Capuder Manca Kotalkarsko drsalni klub Domžale 10. mesto EP Dokl Peter Smučarski klub Ihan 11. mesto - svetovni pokal Leni detektivi Plesni klub Miki 1. mesto na DP in 1. mesto na SP v show plesih NK Domžale NK Domžale U-12 Državni prvaki v sezoni 2009/2010 Ozebek Tina Kotalkarski klub Pirueta 1. mesto DP - prosto, 8. mesto SP - kombinacija Sitar Alja Atletski klub Domžale 1. mesto - 60m - mladinke in članice, članica reprezentance Slovenije na mladinskem SP Smučarski klub Ihan Smučarski klub Ihan 1. mesto delo z mladimi - biatlon 2009/10, 2. mesto skupna razvrstitev - biatlon 2009/10 Težkoatletski klub Domžale Težkoatletski klub Domžale 1. mesto ekipnega in pokalnega DP v dviganju Štiri srednje plakete so prejeli člani štirih športnih društev, vsak za uspešno udejstvovanje na svojem področju: Cencelj Marina Športno društvo Želva Članica slovenske reprezentance v odbojki sede Matuš Katarina Plesni klub Miki 1. mesto DP v standardnih plesih, 1. mesto DP v latinskoa-meriških plesih, 2. mesto v kombinaciji 10 plesov Pevec Pavle TVD Partizan Za vestno delo na področju športne rekreacije - vodja sekcije košarka v društvu Podgoršek Jaka Plesni klub Miki 1. mesto DP v standardnih plesih, 1. mesto DP v latinskoa-meriških plesih, 2. mesto v kombinaciji 10 plesov Ob tem zapišimo, da je Marina limpijskih iger. V društvu sodeluje Cencelj iz Športnega društva Želva že skoraj 15 let. Leto 2010 je bilo članica slovenske reprezentance v še posebej uspešno; v marcu je na odbojki sede in udeleženka parao- svetovnem pokalu v Egiptu dosegla drugo mesto, julija pa v ameriški Oklahomi na svetovnem prvenstvu odlično peto mesto. Velike plakete so prejeli: Djurovič Dejan Plesni klub Miki 3. mesto na EP in SP v EB 2010 Jerman Igor Moto društvo Depala vas 3. mesto skupno - SP endurance Jerman Marko Moto društvo Depala vas državni prvak, prvak Alpe-Adria, evropski podprvak Košarkarski klub Domžale Košarkarski klub Domžale 3. mesto DP Mrak Andraž Plesni klub Miki 3. mesto na EP in SP v EB 2010 NK Domžale U-16 NK Domžale 2. mesto v drž. prv.enstvu in 1.mesto v mednarodni ligi NK Domžale U-18 NK Domžale 3. mesto v državnem prvenstvu Čedalje večji in pomembnejši športni uspehi so bili nagrajeni s čedalje glasnejšimi aplavzi in za medaljami in plaketami so na oder so stopili prejemniki štirih bronastih priznanj. Aleš Erjavšek iz Košarkarskega kluba Domžale je priznanje prejel za dolgoletno aktivno delovanje v košarki in domžalskem košarkarskem klubu. Kot igralec je dosegal uspehe v mladinskih selekcijah, tako je bil član slovenske srebrne kadetske ekipe leta 1985, kot član mladinske ekipe je leta 1987 osvojil tudi naslov prvakov Slovenije. Kot trener je najprej sodeloval s pionirskimi selekcijami na OŠ Rodica, v zadnjih letih je aktiven predvsem na tehničnoorganizacijskem področju v domžalskem klubu. Milan Hribar je dolgoletni aktivni član kluba Smučarskega kluba Ihan, ki svojo aktivnost izkazuje predvsem pri pripravi in organizaciji tekmovanj v smučarskem teku, biatlonu in tekmovanj s tekaškimi rolkami. Milan je tudi nepogrešljiv člen kluba pri zagotavljanju materi- alnih sredstev, logistične podpore in vzdrževanju objekta SK Ihan. Samo Nahtigal iz Smučarskega društva Domžale se je v delo kluba vključil leta 1997 kot trener, kasneje je postal član upravnega odbora društva, prevzel je vodenje učiteljev smučanja in vsako leto organiziral seminar smučanja. Samo je koordinator tridelne alpske sekcije, ki skupaj šteje preko 40 otrok in predstavlja rdečo nit delovanja SD Domžale. Nepogrešljiv je tudi v drugih sekcijah, kot so organizacija tekmovanj na različnih nivojih, pomoč pri smučarskem sejmu, društvenem dnevu. Meta Pirnat-Radovič je soustanoviteljica in podpredsednica Športnega društva Želva, v katerem aktivno deluje že 12 let. Meta je športu predana že od osnovnošolskih let in je športna delavka, ki spodbuja k športnim aktivnostim, navdihuje z idejami in športnim znanjem ter pomaga pri vseh organizacijskih aktivnostih društva: posredovanju znanja, vodenju aerobike in telovadnih uric, organizaciji planinskih izletov. Za bronastimi priznanji so podeljevalci in prejemniki stopili še stopničko više - k trem srebrnim priznanjem. Rajko Bevk je član Težkoatletske-ga kluba Domžale od leta 1970 in je v 2010 praznoval že 40. obletnico svojega delovanja v klubu. Za ekipo TAK Domžale je nastopal še v skupni državi, najprej v slovenski ligi, v drugi zvezni ligi in potem še v prvi zvezni ligi, v kateri so leta 1977 osvojili 3. mesto v državi. Kot posameznik je v peresno lahki kategoriji (do 60 kg telesne teže) v bivši državi na republiških tekmovanjih osvojil: štiri tretja in pet drugih mest, leta 1977 je bil republiški prvak, kot član slovenske reprezentance pa je osvojil še peto mesto v državi. Vidne uspehe je dosegal tudi na državnih prvenstvih v samostojni Sloveniji: pet drugih in pet tretjih tretjih mest ter zadnji dve leti naslov državnega prvaka v peresno lahki kategoriji. Brane Štrekelj je v TVD Partizan prišel kot član rekreacijske telovadne vrste konec 60. let in od takrat aktivno sodeluje pri razvoju društva. "t V kulturnem programu sta nastopila Tilen in Kaja iz Plesne šole Miki. Prejemniki velikih plaket ■ ' i ^ ' f > - . (t "i^Wfrifef "'S ^ - ' M-ř^/' A* Prejemniki medalj Prejemniki malih plaket l8.FEBRUAR 20II domžale 7 Priznanje najuspešnejši športnici Teji Gregorin je prevzela njena Janez Gregorin prejema priznanje Olimpijskega komiteja RS Dolga leta je bil predsednik TVD Partizan Domžale, pod njegovim vodstvom je zrasla rekreacijska sekcija nogometašev in košarkarjev. Je soorganizator vseh prireditev ter akcij, je eden najzaslužnejših za razvoj rekreacije v Domžalah v zadnjih letih. Mišo Vračan v Nogometnem klubu Domžale na področju vzdrževanja nogometnih igrišč dela že več kot 12 let. Ura ni njegov gospodar - za strojem ali drugače ga je mogoče videti že zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. S športom se sam sicer ni ukvarjal aktivno, nikoli pa ga ni zapostavljal, predvsem ne nogometa. Po preselitvi iz Mengša v Domžale je postal privrženec domžalskega nogometa in je najbolj zadovoljen ter ponosen na dvakratni naslov državnega prvaka NK Domžale, ki ju je klub osvojil v času njegova dela. Zlato priznanje -Lado Gorjan Lado Gorjan je prav gotovo oseba, ki je neločljivo povezana z razvojem domžalske košarke in predvsem Košarkarskega kluba Domžale. V košarki je že več kot 40 let, najprej kot igralec in kmalu za tem kot član trenerske vrste, v kateri je že 32 let. Sprva je treniral mladinske ekipe, že kot 25 letnik pa je prevzel vodenje prve članske ekipe domžalskega kluba. Izjemna je njegova pripadnost domžalskemu klubu, saj je z izjemo petih let pri Union Olimpiji celotno trenersko kariero delal v Domžalah, kar bo težko preseči. Da je bil kot trener izjemno cenjen, priča tudi podatek o 14-letnem treniranju raznih mladinskih selekcij Slovenije. S svojimi ekipami je dosegal izjemne uspehe, nekajkrat je bil z mladinskimi selekcijami domžalskega kluba tudi prvak Slovenije. Njegov največji uspeh pa je 2. mesto mladinske ekipe na prvenstvu takratne Jugoslavije leta 1987. Prav tako pomemben uspeh je bila uvrstitev članske ekipe Heliosa v Jadransko ligo v sezoni 2003/2004, saj je to pomenilo velik preobrat v delovanju kluba, ki se je moral še bolje organizirati ter poskrbeti za ustrezne pogoje. Prav zato je leta 2005 trenersko mesto prepustil naslednikom, sam pa postal direktor in tako odgovoren, da v klubu vse deluje, kot je treba. Da je tudi na tem mestu zelo uspešen, priča dejstvo, da je domžalski klub vsa zadnja leta v vrhu slovenske košarke, v sezoni 2006/2007 pa je dosegel tudi največji uspeh v zgodovini kluba, osvojitev državnega in pokalnega naslova Slovenije. Priznanji za življenjsko delo Janez Grandovec se je s športom začel ukvarjati že v osnovnošolskih letih, ko je od svojega 11. do 19. leta treniral košarko v Košarkarskem klubu Domžale. Med letoma 1961 in 1972 je sledilo nogometno obdobje in številni osvojeni pokali s klubom NK Dob. Prvi zapisniki o delovanju organov Športnega društva Partizan Dob s podpisom zapisnikarja Janeza Grandovec segajo v leto 1961. Janez je bil odličen organizator, 20 let je opravljal funkcijo blagajnika društva, v času od 1980 do 1984 je bil predsednik društva, od takrat naprej spet blagajnik, bil je soustanovitelj kolesarske sekcije Priznanje najuspešnejšemu športniku Klemenu Bauerju je prevzel Matjaž Pavovec, predsednik SK Ihan. v okviru društva, v kateri je bil tudi osem let, udeleževal se je številnih maratonov in številnih kolesarjenj po Sloveniji in Evropi. V Športnem društvu Dob je še vedno aktiven v organih upravljanja, ljubiteljsko pomaga pri vsakodnevnih operativnih delih, ki so povezana z delovanjem športnega društva. Aktiven ostaja tudi na kolesarskem področju, rad smuča, rednih planinskih pohodov pa se udeležuje kot član Planinskega društva Blagovica. Jože Primožič je s skupino športnih zanesenjakov ustanovil Tež-koatletski klub Prevoje, ki se je leta 1970 preselil v Domžale, kjer se je preimenoval v Težkoatletski klub Domžale. Čeprav Jože ni nikoli tekmoval, je vseskozi aktivno sodeloval pri delu kluba. Z njegovim delom so povezani največji uspehi kluba, ki so v ponos ne samo naši občini, tem- več tudi državi in tu delovanja kluba je , V začetku sodeloval kot trener mladincev, opravil je izpit za sodnika in v tej vlogi deluje še danes. Od leta 1999 do 2005 je bil tudi predsednik TAK Domžale, zdaj je član nadzornega odbora. Kot pomemben član kluba je vse od ustanovitve naprej kazal športno pot generacijam, ki so prinesle športne uspehe posameznikom in občini kot celoti. Njegovo delo se da opisati na mnogo načinov, toda vsi se stekajo v eno misel - živi za klub TAK Domžale. Vzdušje je bilo že razgreto in po podelitvi vseh medalj, plaket in priznanj so vsi čakali le še na najbolj slovesno podelitev, razglasitev za najboljšega športnika in športnice v Občini Domžale za leto 2010. Obe priznanji sta šli v Ihan in obe biatloncema: Teji Gregorin iz ŠD Nika Ihan in Klemenu Bauerju iz SK Ihan. Ker je za biatlonce vrhunec sezone in sta oba reprezentanta v tujini, je priznanje iz rok direktorja Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, mag. Janeza Zupančiča, sprejela mama Teje Gregorin, pod-županja Andreja Pogačnik Jarc pa je priznanje za Klemena Bauerja izročila predsedniku SK Ihan, Matjažu Pavovcu. Teja Gregorin je v zadnjih sezonah najboljša slovenska biatlonka, kar je z izjemnimi dosežki nedvomno potrdila tudi v letu 2010. Uspešna je bila skozi celotno zimsko sezono 2009/2010, kar ji je ob koncu prineslo visoko skupno 10. mesto v svetovnem pokalu. Tejin vrhunec leta 2010 je bil zagotovo nastop in odlične tri uvrstitve na XXI. zimskih olimpijskih igrah v Vancouvru v Kanadi, saj je bila Teja kar trikrat med najboljšimi desetimi biatlonkami. S petim mestom na tekmi s skupinskim startom ter dvema devetima mestoma v sprintu in zasledovanju je dosegla najboljše uspehe slovenskega biatlona nasploh. Tudi novo zimsko sezono 2010/2011 je začela odlično: z dvema sedmima mestoma v švedskem Oestersundu, s petim mestom s slovensko mešano biatlonsko štafeto in devetim mestom na posamični tekmi na Pokljuki. Klemen Bauer je v sezoni 2009/2010 presegel vse svoje dosedanje dosežke v biatlonu. V svetovnem pokalu je s sedmim mestom na domači Pokljuki dosegel svojo najboljšo uvrstitev, v skupnem seštevku svetovnega pokala se je uvrstil na odlično 20. mesto. Še bolj odmevne rezultate je dosegel na največjem tekmovanju zadnjih štirih let, na XXI. zimskih olimpijskih igrah. V kanadskem Vancouvru je v disciplini sprint osvojil fenomenalno četrto mesto, uvrstitev tik za nosilce medalj je dopolnil z devetim mestom v zasledovalni tekmi. Z navedenima dosežkoma je Klemen postal najuspešnejši slovenski olim-pijec v Vancouvru. Ob koncu pa sta bili podeljeni še priznanji Olimpijskega komiteja RS: Janez Gregorin je prejel priznanje kot predsednik tekmovalne komisije za biatlon, Tomaš Koš pa kot trener biatlonske reprezentance. Tekmovanja v letu 2011 in s tem priložnosti za priznanja Občine Domžale na športnem področju so se že začela. Naj jih bo čim več, na slovenski in mednarodni ravni, da bo udeležencev, domžalskih športnikov, na podelitvi za leto 2011, še več! Bojana ZNANI OBRAZ GASILSTVA v OBČINI DOMŽALE Anton Pavlič, dolgoletni predsednik PGD Homec Za Toneta bo držalo, da je delaven, saj je poleg službe opravljal še veliko drugih funkcij: 25 let je bil predsednik PGD H omec, drugi mandat je podpredsednik Gasilske zveze Domžale, dolga leta je bil član Krajevne skupnosti Homec-Nožice in še bil lahko naštevali. Je eden najbolj prepoznavnih obrazov gasilstva v Občini Domžale. Rodil se je leta 1947, mladost je preživel v Podgorju pri Kamniku. Izhaja z velike kmetije, v družini je bilo 6 otrok. Osnovno šolo je obiskoval v Kamniku, srednjo šolo - klasično gimnazijo pa je obiskoval v Vipavi. Pravi, da v otroštvu za igro in postopanje ni bilo veliko časa, kajti doma na kmetiji je bilo vedno veliko dela. Sam pravi, da te navade, ki jih pridobiš v mladosti, nato spremljajo vse življenje. Po končani šoli se je usmeril v pisarniško delo - uslužbenca. Z dodatnim izobraževanjem je pridobil znanja na področju financ, ki so ga spremljale do upokojitve. Po srednji šoli se je najprej zaposlil v AMD Kamnik, po dveh letih je postal materialni in finančni knjigovodja PD Ljubljana Matica. Nato pa se je zaposlil v takratni Zvezni upravi za civilno letalstvo, kjer je bil zaposlen 21 let. Z osamosvojitvijo je prišel v Republiško upravo za zračno plovbo Slovenije. Od leta 2004 pa do upokojitve leta 2008 je bil zaposlen v Slovenia Control - Kontrola zračnega prometa Slovenije, d.o.o. Sam pravi, da sedaj uživa zasluženi pokoj ob delu. Ženo Marinko je spoznal v Nožicah. Po treh letih prijateljevanja sta se leta 1971 poročila, od takrat s svojo družino živi v Nožicah. Rodile so se jima tri hčerke, ima pa tudi že tri vnukinje. Kdaj ste stopili v gasilske vrste? V gasilske vrste sem stopil leta 1983. Z gasilci pa sem sodeloval že prej, saj me je prejšnji predsednik Zlato Re-pnik zaprosil za pomoč pri obračunavanju financ pri izgradnji novega gasilskega doma. Iz tega sodelovanja je potem nastala želja, da postanem tudi jaz gasilec. Kdaj ste postali predsednik PGD Homec? Leta 1986 sem zaradi bolezni takratnega predsednika prevzel predsedovanje. Spomnim se, da z prejšnjim predsednikom zaradi njegove hitre smrti nisva mogla opraviti primopredaje in tudi se ne rokovati. Kako je potekal razvoj gasilstva v času vašega predsedovanja? Spomnim se, da je bila že takratna politika zelo naklonjena gasilstvu. Financiranje je potekalo preko Gasilske zveze Domžale, prav tako so našim potrebam vedno prisluhnili tudi krajani Homca, Nožic in Pre-serij. V društvu smo se vedno zavzemali za nove pridobitve, med njimi naj omenim menjavo starega kombija z orodnim vozilom TAM T-80, ki je bil predano v uporabo ob 60 AVTO SET d.o.o. POMLAJUJEMO SLOVENSKI VOZNI PARK! 1.000.000 EUR EKO SUBVENCIJ OB MENJAVI VOZIL STARO ZA NOVO. takoj odkupimo starega ... ugodno prodamo novega www.renault.si Novi avtomobili niso le udobnejši in varnejši, temveč tudi varčnejši in prijaznejši do okolja. Pri Renaultu si prizadevamo za najviš. vodilna znamka vozil v Sloveniji vzpodbujamo pomladitev slovenskega voznega parka, zato kupcem novih vozil Renault ob menjavi st Zamenjajte svoj stari avto katerekoli znamke za novi, okolju prijaznejši Renault in izkoristite enkratno EKO subvencijo! Več informac Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/648 166, Servis: 01/56 27 333, 031/648 166 Renault pomoč: 080 1 080, Avtovleka: 031 331 357 E-mail: info@avtoset.si, Internet: www.avtoset.si iri varnosti kot pri ekologiji. Kot amo 1.000.000 EUR subvencij! Dragomeli 26,1230 Domžale DELOVNI ČAS: SALON: od 8. do 18. ure, SERVIS: od 8. do 17. ure letnice društva, nato pa menjava z gasilskim vozilom IVECO ob 70. obletnici našega društva. Kasneje smo kupili tudi kombi Renault Master, ob 80. obletnici pa je bila predana v uporabo nova motorna brizgalna črpalka. V našem društvu smo bili vedno dobro opremljeni in pripravljeni na reševanje. Velik poudarek smo dajali tudi na izobraževanje in usposabljanje gasilcev, saj morajo biti gasilci vedno kos potrebam, ki jih z razvojem rabi gasilstvo. Prav tako smo vedno dajali velik poudarek delu z mladino, tako smo si tudi zagotovili, da društvo ni bilo nikoli kadrovsko podhranjeno. Vedno nam je bilo v veliko zadovoljstvo, da smo gasilci lahko nudili mladim preživljanje prostega časa v okviru gasilskih aktivnosti. Posebej ponosni smo bili vedno, ko so se mladi vračali s tekmovanj s pokali in uspešnimi rezultati. Vedno smo skrbeli za napredek in razvoj društva, tako na delu s članstvom kot z nabavo nove gasilske mehanizacije in opreme. Kako so ljudje gledali na gasilstvo včasih in kako gledajo danes? V času mojega predsedovanja sem bil vedno zadovoljen s podporo krajanov pri potrebah gasilstva. Krajani so nas vedno vsestransko podpirali, bodisi s finančno pomočjo ali pa kakršnokoli drugo pomočjo. In tudi danes je tako. To se tudi vidi tudi na vseh področjih udejstvovanja gasilcev v kraju. Ljudje aktivno sodelujejo z gasilci, vedno so znali prisluhniti potrebam gasilcev. Zakaj ste se odločili, da letos predate funkcijo predsednika društva? Ali boste še sodelovali v PGD Homec? Funkcijo predsednika sem opravljal 25 let, kar je četrt stoletja. Da predam funkcijo predsednika, sem se odločil iz čisto preprostega nagiba, da bi mlajši člani prevzeli odgovornejše funkcije. 25 let je bil tudi primeren čas, da prepustim funkcijo mlajšim. Ostajam član Upravnega odbora društva. Nimam sicer več vidnejše funkcije v društvu, sem pa s svojimi izkušnjami vedno pripravljen pomagati, v kolikor bo potreba oziroma če bom zaprošen. Ste tudi podpredsednik Gasilske zveze Domžale. Kako Občina Domžale gleda na potrebe gasilstva? Funkcijo podpredsednika GZ Domžale opravljam drugi mandat. Tam sicer nisem zaprosil za razrešnico, saj bom to funkcijo opravljal do konca mandata. Sem tudi predsednik Komisije za organizacijske in finančne zadeve v okviru GZ Domžale. Kar se tiče Občine Domžale, moram reči, da imajo tako župan, kot občinske službe do gasilstva pozitiven odnos. Znajo nam prisluhniti in nam tudi zagotavljajo ustrezna sredstva iz občinskega proračuna. Vam bo kateri dogodek iz vašega mandata ostal posebej v spominu? Ponosen sem na mejnike ob obletnicah društva. Kar tudi ni samo moja zasluga, temveč je zasluga vseh članov, ki so vedno poprijeli za delo. Vedno smo v prihodnost gledali pozitivno. S skupnimi močmi smo naredili veliko, dosegli zastavljene cilje. Tu moram tudi reči, da je veliko pridobil tudi kraj. Leta 1998 se je PGD Homec pobratilo s PGD Odranci. Kako je prišlo do tega? Pobratenje med gasilskimi društvi je sicer prej izjema kot pravilo, namen te povezave pa je predvsem izmenjava izkušenj in sklepanje prijateljstev. Društvi je med seboj povezal Franc Vrankar, ki je prijatelj nekdanjega predsednika PGD Odranci, Martina Horvata. Franc je navezal stike s predsednikoma društev in tako se je pričelo. Leta 1998 smo Listino o medsebojnem sodelovanju in pobratenju s PGD Odranci najprej podpisali na Homcu, nato pa še v Odrancih. Bi kakšno odločitev iz preteklosti danes spremenili? Niti ne. Nikdar se nisem prenaglil in sprejemal odločitve, da bi mi bilo kasneje žal. Vse odločitve so bile plod tehtnega razmisleka in plod večine članov Upravnega odbora društva. Odločitve so bile vedno sprejete na trdnih temeljih. Kako vidite gasilstvo v prihodnjih letih? Za stagnacijo v društvu se ne bojim. Ne v ožjem kot tudi ne v širšem smislu. Gasilstvo bo živelo še naprej. Dolga leta ste bili tudi član KS Homec-Nožice. Že kmalu po poroki in preselitvi v Nožice so mi krajani predlagali, da bi kandidiral v svet krajevne skupnosti. Član KS sem bil do zadnjih okalnih volitev 2010, ko nisem več kandidiral. Vsa ta leta sem aktivno sodeloval pri pridobivanju raznih soglasij pri krajanih Nožic, za asfaltiranja, izgradnje kanalizacije, javne razsvetljave, telekomunikacije itd. Moram reči, da je bilo v teh letih opravljenega veliko dela. S tem ne želim reči, da je postorjeno že vse. V kraju je kar nekaj društev. Kako vidite pomen društev za razvoj kraja? Moram reči, da naša društva v kraju veliko prispevajo k razvoju samega kraja kot tudi povezovanja med ljudmi na različnih nivojih. Veliko je programov za mlade, manjkajo pa programi za starejše. Mislim, da bi moralo biti poskrbljeno za vse generacije, da zadovoljijo svoje potrebe. Kar nekaj naših starejših krajanov se udeležuje programov, ki jih izvajajo razna društva v drugih krajih. Mislim, da bi bilo potrebno tudi v našem kraju storiti nekaj na tem področju. Mogoče je to tudi priložnost, da koga spodbudim, da bi se tudi na tem področju kaj naredilo. Kako vidi Tone Pavlič svoj kraj? Homec in Nožice predstavljata enkratno okolje s homškim hribom, sprehajališče ob Kamniški Bistrici, svojo zgodovino, običaji itd. Kraj je urejen na zavidljivi ravni. Daje videz urejenega naselja, menim pa, da bi ljudje morali dati več poudarka na ekologiji, predvsem ob bregovih Kamniške Bistrice. Prav tako bi moralo biti več postorjenega za prometno varnost najmlajših. Tu mislim predvsem na Gostičevo cesto v Nožicah in Homcu, ki predstavlja tudi šolsko pot. Tako smo v preteklosti že večkrat poskušali najti rešitev tudi za to problematiko. Predlagali smo izgradnjo pločnika, uvedbo prevoza otrok iz Nožic v OŠ Preserje pri Radomljah, uvedbo cone omejitve hitrosti, kot je to urejeno v Šmarci. Bili so predlogi, na žalost pa smo naleteli na »gluha ušesa« pristojnih. Od kje črpate moč za delo? Moj vzornik je bil moj oče, ki je bil preudaren kmečki gospodar. Nikoli se ni prenaglil. Njegova največja vrednoti sta bili poštenje in spoštovanje zgodovine. Tega sem se navzel tudi jaz in te vrednote so me vedno spremljale. Nikoli mi ni bilo pomembno, koliko in kaj kdo ima. Meni pomeni največ poštenje in iskreno prijateljstvo. To mi je vedno dajalo moč. Ali bo sedaj kaj več prostega časa? Tega sicer še nisem razmišljal. Žena mi pravi, da bi se moral malo več posvetiti njej. Njeno željo bom upošteval in si vzel to za moto. Zavedam se, da potrebujeva drug drugega ter da bi se več posvetila preživljanju skupnega časa. Konec koncev mi je ob vseh zadolžitvah in funkcijah, ki sem jih opravljal, vedno stala ob strani. Tonetu se zahvaljujem za pogovor in mu želim veliko lepih trenutkov v stvareh, ki ga veselijo. Miha Ulčar mama 8 društva l8.FEBRUAR 20II Častniško-veteranski ples in vojaško strokovno srečanje V decembru, drugi petek v mesecu, smo častniki organizirali častniško-veteranski ples v Gostišču Kovač na Količevem. Zabavala sta nas ansambel Prijatelji iz Moravč in znani igralec, humorist in šaljivec Konrad Pižorn Kondi z Gorenjske. Kon-di nas je nasmejal v več različnih vlogah in nas je resnično razvedril in sprostil ter popeljal v prijetne urice veselega decembra. Ob prije- tnih zvokih smo plesali, se družili in uživali do zgodnjih jutranjih ur. Dobra kulinarika in kapljica sta nas odvrnila od vsakodnevnih tegob in stresnih situacij. Veseli in počaščeni smo bili, da se je plesa udeležil tudi podžupan Občine Mengeš. Lokalna samouprava nam je s tem neposredno pokazala, da jih zanima naše delovanje, saj so to prilike za izmenjavo mnenj, izkušenj, analiz MED NAMI živijo PLEMENITI UUDJE Krvodajalec Viktor Jenič daroval kri 118-krat otrebujejo je Viktor Jenič, ki je rojen 1. preteklosti in načrtov za prihodnost, skratka za vzor tudi ostalim občinam. Naslednjo decembrsko soboto pa smo se domžalski častniki in podčastniki udeležili strokovnega srečanja, ki ga je naša Zveza slovenskih častnikov organizirala v Ljubljani, v avditoriju stavbe MORS. V prvem delu smo se seznanili s programom dela ZSČ za leto 2011, zanimiva pa je bila tudi tema - Več varovanja, manj varnosti - v povezavi s hekerskimi vdori in njihovo zaščito pri elektronskem poslovanju pri vsakodnevni rabi, predvsem v uči afere Wikileaksa. V drugem delu nam je načelnik Generalštaba Slovenske vojske, generalmajor mag. Alojz Šteiner, podal aktualne obrambnovarnostne in vojaške izzive v Republiki Sloveniji. Predstavil nam je strateški koncept Nata z njegovo poveljniško strukturo, racionalizacijo in preživetje padanja bruto družbenega proizvoda s poudarkom na deležu za obrambo in oblikovanje naše vojaškostrateške rezerve v Slovenski vojski. Velik poudarek je bil namenjen pripravam na praznovanja ob 20. obletnici osamosvojitve in vlogi ZSČ kot veznim členom med nami kot civilno družbo in Slovensko vojsko, z izogibanjem politizaciji, predvsem kot partnerja in kritičnega podpornika SV, in ne nazadnje vzdrževanju domoljubja in pripravljenosti za obrambo. Vojaško strokovno srečanje z načelnikom GŠ SV nam je vsako leto kot krona našega delovanja in nam služi tudi kot popotnica za prihodnje leto. To pa naj obenem služi tudi kot vabilo vsem tistim častnicam in častnikom, podčastnicam in podčastnikom ter vojakinjam in vojakom, ki še niste člani našega območnega združenja, da se nam pridružite. Ne bo vam žal. Bine Kladnik OZSČ Domžale DRUSTVO IZGNANCEV DOMŽALE Dobimo se vsako sredo Leto 2010 smo člani in članice uspešno zaključili tudi zaradi pomoči vseh občin, na katerih območju delamo. Na občnem zboru smo sprejeli program in ko pride v deželo pomlad, začnemo s prijetnimi obiski naših krajev, njihovih znamenitosti in zanimivostmi, podali pa se bomo tudi čez meje naše lepe domovine. Ob tej priložnosti bi radi še enkrat opozorili, da so uradne ure vodstva Društva izgnancev Domžale vsako sredo med 9.30 in 10.30. uro, v prostorih Občinskega združenja borcev za vrednote NOB Domžale - na Ljubljanski cesti 36 v Domžalah. Vse člane in članice prosimo, da do konca marca 2011 poravnajo članarino za leto 2011 (osem evrov) ter naročnino za Vestnik (pet evrov). Hvala. Hkrati želimo našemu predsedniku Jožetu Kvedru čim hitrejše okrevanje in vrnitev med nas. Vsem našim članom in članicam pa veliko prijetnih pomladnih dni. D. I. Vsi se zavedamo, da je kri nenadomestljivo zdravilo in da je vsak med nami tudi potencialni prejemnik krvi, pa tudi to, da si lahko pomagamo le ljudje med seboj. Zato je zelo pomembno, da so med nami krvodajalci, ki redno darujejo kri in na tak način pomagajo vsem, ki jo potrebujejo. Tak je Vik julija 1955 na Gorjuši, za katero pravi, da je najlepši kraj na svetu. »Najlepše je tam, kjer se rodiš,« pravi Viktor in se spominja, da je kri prvič daroval v nekdanji JLA. To je bil začetek plemenitega poslanstva, ki ga Viktor opravlja še danes. 21. aprila 1975 se je zaposlil v TOSA-MI, kjer skoraj po 36 letih dela kot voznik viličarja. Svoje delo ima rad, z veseljem ga opravlja, kot z veseljem daje kri. Doslej se je nabralo kar 118 darovanj krvi, citoforeze in plazmoforeze. Vsake tri mesece obišče Zavod za transfuzijo krvi ali se udeleži domače krvodajalske akcije, pa tudi pokličejo ga, saj je njegova kri krvne skupine 0 zelo dragocena. Le če oddaja citoforezo ali pa plazmo, je naslednji obisk zavoda za transfuzijo čez šest mesecev. Moj sogovornik rad daruje kri. »Kri je najdragocenejša, saj je ni mogoče zamenjati z nobeno drugo tekočino, da bi ohranili življenje,« se zaveda pomembnosti krvi za zdravje, ki ga njemu vsaj zaenkrat ne manjka. »Zelo dobro se počutim po oddaji krvi. Praktično nisem bil bolan, le zaradi poškodbe sem ostal doma, sicer nimam težav,« pravi, ki enako kot z veseljem hodi v službo in je z delom zadovoljen, z veseljem daruje kri. Vesel je tudi, ker gre sin Rok, ima tudi hči Urško, po njegovi poti in je tudi krvodajalec. So razlike od darovanja krvi nekoč in danes. »Največje bogastvo je bilo včeraj in je danes zdravje. In za zdravje je velikokrat potrebna kri. Lahko rečem, da darovanje krvi nima cene, zato je ne bi nikoli daroval v kakšni »veleblagovnici« v tujini, kot sem bral pred kratkim. Če s krvjo lahko narediš sočloveku uslugo, potem moraš vedeti, da se usluge na plačujejo. Materialna plat pri darovanju krvi ni pomembna, čeprav pa je res, da so včasih za to dajali celo dnevnice in dva dni dopusta. Danes je to osem ur, ampak zaradi tega zanesljivo ne bi šel darovat krvi,« pravi Viktor, ki je z 118 darovanji crvi rekorder v Občinski organizaciji RK Domžale in pravi, da bo kri daroval, dokler bo zdrav. Vesel je bil priznanj, ki jih prejema ob okroglih številkah darovanja krvi, še več mu pomeni zdravje in možnost pomoči nekomu, ki njegovo kri potrebuje zato, da bi živel. Pravi, da rad živi, rad dela pri Pro- stovoljnem gasilskem društvu Dob, katerega član je, najrajši pa je lovec. Rad je v naravi, ni mu težko narediti in oskrbovati krmišč, postaviti ter stati na lovišču, lovi pa bolj malo. Rad skrbi za divjad, se udeležuje čistilnih akcij v okviru Lovske družine Domžale, katero pohvali zaradi njenih aktivnosti, ni pa zadovoljen s številnimi manjšimi črnimi odlagališči, ki jih srečuje kot lovec. Ljudje bi morali bolj skrbeti za naravo, pravi, in je vesel, ker je za lovstvo navdušil tudi sina Roka. Lovstvo je tudi sicer tradicija pri Jeničevih, saj je bil lovec tudi oče, mu zažarijo oči, ko obudi spomine na lovstvo, ki se mu predaja z dušo in telesom. »Lovstvo je zame vse,« je odločen, da bo še naprej skrbel za divjad in naravo. Iskrena hvala za opravljanje ple- menitega poslanstva, krvodajalec Viktor Jenič. Kot sami, vam tudi mi želimo, verjamem pa, da bi vam to še posebej iskreno želeli tisti, ki ste jim s svojo krvjo in plazmo pomagali, predvsem zdravja in prijetnega življenja v naravi. In ne pozabite, da prav za vas velja rek: Kdor daruje drugemu, je celo srečnejši, kot tisti, ki dobi. Ampak, saj to že veste! Hvala in veliko prijetnih trenutkov v življenju želimo. Vera Vojska OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA križa domžale Iskrena hvala vsem, ki ste darovali kri Rdeči križ Slovenije s svojimi 56 območnimi združenji, med katerimi Območno združenje Rdečega križa Domžale s svojimi dejavnostmi pokriva ob občini Domžale še sosednje občine: Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, organizira krvodajalske akcije že od leta 1953 dalje in po uspešnosti sodi v sam evropski vrh. Letno z organizacijo krvodajalskih akcij zagotavlja več kot 100.000 krvodajalcev in cca 45.000 litrov, kar zadošča potrebam zdravstva v Sloveniji. Na osnovi pripravljenega programa krvodajalskih akcij v letu 2011 je bila v Domžalah 20. in 21. januarja 2011 skupaj z Zavodom za transfuzijsko medicino Ljubljana organizirana krvodajalska akcija. Območno združenje RK Domžale se je potrudilo, da je o njej obvestilo vso javnost, posebej so bili povabljeni dosedanji krvodajalci, pa tudi novi. Veliko delo je opravilo vseh 12 krajevnih organizacij, ki so poskrbele, da so bili člani in članice na njihovem območju o krvodajalski akciji dobro obveščeni. Krvodajalske akcije v Domžalskem domu se je tako v dveh dneh udeležilo 420 krvodajalcev in krvodajalk, ki se zavedajo, da je kri nenadomestljivo zdravilo in da je vsak krvodajalec tudi potencialni prejemnik krvi, saj si na tem področju lahko pomagamo le ljudje med seboj in s tem, ko darujemo kri, storimo nekaj zase in za drugega. Območno združenje Rdečega križa Domžale se iskreno zahvaljuje vsem sodelujočim krvodajalcem za opravljanje plemenitega poslanstva, saj ustrezni nadomestki za kri žal ne obstajajo. Zato ostaja uporaba pripravkov iz krvi edina možnost izbire pri določenih oblikah zdravljenja, kri pa tudi v tretjem tisočletju ostaja nenadomestljivo zdravilo, ki bolnikom omogoča ohranjanje zdravja, preprečevanje posledic in preprečevanje smrti. To omogočate prav vi, spoštovani krvodajalci in krvodajalke, saj si pri tovrstnem zdravljenju lahko pomagamo le ljudje med seboj. Krvodajalstvo je torej odsev človečnosti, ki temelji na načelih prostovoljnosti, brezplačnosti in anonimnosti. Krvodajalci z dajanjem krvi zagotavljajo in omogočajo nemoteno delovanje zdravstva. Zato še enkrat res iskrena hvala vsem krvodajalcem in krvodajal-kam, zahvaljujemo pa se tudi vsem ostalim, ki ste kakorkoli prispevali, da je januarska krvodajalska akcija v Domžalah uspela (ZPM, SDS, N.Si., Centru za mlade Domžale ter Občini Domžale, Komisiji za turizem). Hkrati vas obveščamo, da bo naslednja krvodajalska akcija v Domžalah 20. in 23. maja 2011. krajevna organizacija združenja borcev za vrednote nob dob-krtina Novo leto, nove naloge Krajevna organizacija združenja borcev za vrednote NOB Dob-Kr-tina je vse leto 2010 pridno delala. Ker se zaveda pomena aktivne vključenosti vseh članov in članic, predvsem pa starejših, je vodstvo organizacije v dneh pred novim letom obiskalo in obdarilo vse člane in članice, starejše od 80 let, prav vsi pa smo prejeli voščilnico z dobrimi željami za vse dni leta 2011, v katerem bodo vsi člani prejeli tudi voščilnice ob svojih rojstnih dnevih. Konec januarja se je sestalo tudi vodstvo Krajevne organizacije borcev za vrednote narodnoosvobodilne vojne Dob-Krtina ter sprejelo program dejavnosti v letošnjem letu. Nekatere aktivnosti so že za nami (udeležba na spominski slovesnosti v Dra-žgošah, pobiranje članarine), pred nami pa so priprave na občni zbor organizacije, ki bo 3. marca 2011 in bo povezan z 8. marcem - dnevom žena. Na zadnjem sestanku vodstva smo se dogovorili, da bo funkcijo predsednika še naprej opravljal Vla- do Cerar, podpredsednik bo Franc Gotar, zaradi bolezni pa bomo na občnem zboru predlagali nekatere zamenjave. V organizacijo so vstopili tudi štirje novi člani oz. članice, obiskali pa smo že tudi tri jubilante, ki so bili obiska in darila veseli, še posebej pa priložnosti za prijeten pogovor. Člani in članice naše organizacije se bodo udeležili tudi spominske slovesnosti na bližnjem Oklem, ki bo 26. februarja 2011. V. Med jubilanti in jubilantkami, ki jih je obiskalo vodstvo Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Dob, Krtina, je bila v februarju tudi gospa Mimi Lončar iz Doba, ki je 6. februarja 2011 praznovala 90. rojstni dan. Gospa Mimi ima sina Jožeta in hčerko Olgo. Jesen življenja uživa v Dobu skupaj s sinom Jožetom in njegovo družino, ima štiri vnuke in kar osem pravnukov. Ob visokem življenjskem jubileju ji iskreno čestitamo in želimo tudi v prihodnje veliko zdravja. l8.FEBRUAR 20II društva 9 TOKRAT MALCE DRUGAČE O SMUCARSKI SEKCIJI TRD TURNŠE-ČEŠENIK Sneg znamo tudi steptati V letošnji sezoni smo se na Upravnem odboru odločili, da ne bomo pisali o tem, na kakšen način vsako leto urejamo naše malo smučišče in zakaj ga urejamo, ker smo prepričani, da smo z našimi dosedanjimi članki to že dovolj natančno povedali in je brezpredmetno vsakoletno ponavljanje enakih besed z drugačno šminko - saj vendar nismo politiki ... Torej predvidevamo, da bralci naše vsakoletne aktivnosti na Hribarjevem hribu dobro poznajo. Dvomimo pa, da bralci vedo, da je v okviru naše sekcije zelo aktivna manjša skupinica ljudi, ki se ukvarja predvsem s teptanjem. S teptanjem snega, da se razumemo. Večina rednih in občasnih obiskovalcev Hribarjevega hriba dobro ve, da pri nas snega že dolgo časa ne teptamo več s smučmi ampak z majhnim rdečim teptalcem snega, ki ga vsako leto dobimo v uporabo od Zavoda za šport in rekreacijo Domžale,ki ga vodi direktor mag. Janez Zupančič. Naša skupinica upravljavcev in vzdrževalcev teptalca torej skrbi za našega malega rdečega »vraga«, da je vedno v izpravnem stanju in pripravljen za delo, ko vsaj diši po snegu, in ne šele takrat, ko ga je že toliko, da so ceste že popolnoma neprevozne. Sneg se namreč ne tepta le pri nas, ampak naši fantje opravljajo v sodelovanju z Zavodom za šport in rekreacijo Občine Domžale dela tudi na ostalih lokacijah po občini, kjer se izvajajo zimskošportne aktivnosti. Teptajo torej smučišča, tekaške proge, vključno z vlečenjem smučine, in celo, ne boste verjeli, skakalnice. Za takšna zahtevna dela so naši fantje seveda tudi ustrezno strokovno usposobljeni in znajo delo varno ter kvalitetno opraviti. Na tem mestu moramo povedati, da smo ob pri-četku obilnejših snežnih padavin praktično takoj terminsko popolnoma zasedeni z delom, vedno pa se lahko obrnete na Zavod za šport in rekreacijo Domžale, kjer vam bodo teptanje lahko odobrili in posredovali kontakt. Veterani OZVVS Domžale v Prešernovi Vrbi No, pa ni vse le teptanje. Malega »rdečega vraga« je potrebno z njegove lokacije v Turnšah za vsako teptanje na drugi lokaciji naložiti na večjo avtovleko in ga na njej ustrezno zavarovati proti premikanju med prevozom, odpeljati na lokacijo dela in spraviti dol z avtovleke. Vse te zadeve so kar precej zahtevne, tudi časovno obsežne. Da pa ne ostajamo le pri teptanju snega, moramo povedati, da smo tudi letos že imeli smučišče zasneženo z obilo umetnega, nato tudi z Veterani vojne za Slovenijo smo se že devetič zapovrstjo podali na Pohod miru in prijateljstva Vrba. Ob osmih smo se iz Radovljice podali proti Bledu, kjer smo imeli postanek in ob najstarejšem spomeniku našemu največjemu poetu, tudi krajši kulturni program. Po petnajstih kilometrih smo prispeli v Vrbo, kjer je potekala glavna državna proslava v počastitev kulturnega praznika. Slavnostni govornik je bil predsednik državnega zbora RS, Pavel Gantar. Dan je bil sam po sebi izredno lep, a nam ga je uspelo še dodatno polepšati. Pod vznožjem Karavank smo srečali veliko svojih prijateljev in ljubiteljev slovenskega jezika, ki ga Slovenci ohranjamo že mnogo stoletij. Tudi v združeni Evropi lahko govorimo svoj jezik in smo ponosni nanj. Jezik je namreč del nas in obenem sredstvo, s katerim izražamo svoje najgloblje občutke, tudi tiste, kako ponosni smo, da živimo v svoji, tako lepi državi, kot je Slovenija. Škoda, da je kulturni praznik samo enkrat na leto, zato ga vsaj v sebi praznujmo večkrat in pokažimo, da narod, ki da veliko na svojo kulturo, nikdar ne izumre. Janez Gregorič nekaj naravnega snega, ki pa ga je sedaj toplo vreme že pobralo. Nekaj dni pa se je vendarle smučalo. Na koncu bralce, smučarske navdušence, predvsem otroke, obveščamo, da lahko spremljate vsebine na spletni strani http://www.srce-me-po-vezuje.si/trd-turnse-cesenik/, kjer si lahko ogledate delovanje smučarske sekcije. Odbor SmučarskeSekcije TRD Turnše-Češenik VODSTVO KRAJEVNE SKUPNOSTI DOB Kako bomo skupaj delali v letu 2011? Novi Svet krajevne skupnosti Dob, ki ga vodi Jurij Milanovič, je na predlog, ki je bil podan na prvi seji, sredi januarja 2011, sklical razširjeno sejo Sveta Krajevne skupnosti Dob, na katerega so bili ob vseh članih in članici Sveta KS, Nadzornem odboru, povabljeni predsedniki organizacij in društev, ki delujejo na območju krajevne skupnosti, svetniki in svetnici Občinskega sveta Občine Domžale s stalnim prebivališčem v KS Dob, ravnateljica OŠ Dob in župnik Župnije Dob. Sestanek je bil sklican z namenom, da društva na kratko predstavijo svojo dejavnost v letu 2011, vodstvo krajevne skupnosti pa je predstavilo pogled pomembnejših projektov, ki naj bi jih v KS izvedli v mandatnem obdobju 2010-2014. Predsednik Sveta KS Dob, Jurij Milanovič, je po pozdravu predstavil pomembnejše projekte, ki naj bi jih uresničili v mandatnem obdobju 2011-2012, med njimi zlasti: gradnjo Vrtca Dob, realizacijo druge faze razširitve OŠ Dob, podpis dolgoročne pogodbe za povrnitev nematerialne škode KS zaradi umestitve Centra za odlaganje odpadkov, ureditev vodotokov ter zagotovitev poplavne varnosti, zagotovitev novih ustreznih prostorov za delovanje KS in gasilcev, postopna preplastitev ceste Gorjuša-Sveta Trojica, dokončanje Športnega parka Žeje, ureditev otroškega igrišča v »novem« delu Doba, rekonstrukcijo in protiprašno zaščita cest v KS in ureditev odvodnjavanja, ureditev sprehajalnih in kolesarskih poti ob Rovščici, Rači, Radomlje ter povezava le-teh s sosednjimi KS in občinami, ureditev vodotokov skozi Dob, rekonstrukcijo ceste skozi Turnše in Dob, ureditev komunalne infrastrukture naselja Želodnik in sprejem občinskega prostorskega načrta z možnostmi povečanja prostorskega razvoja Dob. Predsedniki oz. predstavniki društev in organizacij so predstavili svoje programe dela v letu 2011 ter pričakovanja o sofinanciranju dejavnosti s strani KS Dob. Svet Krajevne skupnosti Dob je na to na svoji naslednji seji oblikoval predlog programa razvoja KS v naslednjih letih ter ga posredoval Občini Domžale, kjer prav zdaj poteka javna obravnava predloga Proračuna Občine Domžale za leti 2011 in 2012. V. Spoštovane krajanke in krajani Radomelj! V letu 1888 so Radomljani sredi vasi postavili kapelico oziroma vaško znamenje, ki je bilo v povojnih letih porušeno. Na mestu nekdanje kapelice sedaj stoji krožišče. Ker pa smo Radomljani želeli oživiti našo staro znamenje in tako pokazati, da spoštujemo svoje prednike, njihove in naše običaje ter kulturo, smo v Odboru za postavitev vaškega znamenja, pod okriljem Krajevne skupnosti Radomlje pristopili k pridobitvi gradbenega dovoljenja za postavitev vaškega znamenja. Po dolgoletnih naprezanjih nam ga je uspelo dobiti. Novo vaško znamenje bo stalo nasproti trgovine TUŠ, severno od lipe in bo postalo del radomeljskega vaškega križišča. Prepričani smo, da tudi vi sodite med tiste, ki želite, da v Radomljah oživimo klen duh naših prednikov. Zato vas prosimo, da nam pomagate z denarnimi prispevki ali s svojim materialom in storitvami. V mesecu marcu vas bomo s pomočjo prostovoljcev obiskali na domu in vas seznanili s projektom izgradnje vaškega znamenja ter vas prosili za finančno pomoč. Denarne prispevke pa lahko nakažete tudi na poseben konto odprt pri Krajevni skupnosti Radomlje 01223-6450792766 00 9906010, s pripisom »Donacija za Vaško znamenje Radomlje.« Ze vnaprej se vam zahvaljujemo in upamo, da boste vsakodnevno uživali ob pogledu na postavljeno znamenje in da vas bo grela misel, da ste k urejenosti in značaju našega kraja prispevali tudi vi. Lepo pozdravljeni v imenu Odbora za postavitev znamenja! Marjan Gorjup predsednik odbora Delavnice kaligrafije v kavarni Veronika so čedalje bolj priljubljene. Kaligrafija čedalje bolj priljubljena Kaligrafinja iz Domžal, Katarina Rojc, se je z lepopisjem srečala že zelo zgodaj v svojem otroštvu. Ljubezen do lepih črk in skladno oblikovanega besedila ter lepopisja je nadgradila z znanjem kaligrafije, s čimer se danes ukvarja profesionalno. Svoje znanje in izkušnje pa z velikim veseljem prenaša tudi na ostale, ki si želijo osvojiti tehnik lepopisja. Redno, tedensko, s tečaji kaligrafije ter vsako prvo soboto v mesecu z brezplačnimi delavnicami poučuje Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 18. marca 2011. Rok za oddajo prispevkov je četrtek, 10. marca 2011, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com. CENTER ZA SOCIALNO DELO DOMŽALE S palčkom Zdrav v sanjski deželi Tak je bil naslov gledališke predstave, ki so jo uprizorili otroci podružnične osnovne šole Blagovica. Avtorica igrice je Milena Iglič, učiteljica na OŠ Blagovica in vodja dramskega krožka na isti šoli. Ogled predstave smo omogočili otrokom, ki so vključeni v naš projekt, kot tudi tistim, ki si zaradi materialne stiske gledališke predstave ne morejo privoščiti. Predstava je potekala 16.decembra preteklo leto. Obiskal nas je tudi stari dobri dedek Mraz, ki je več kot 50 otrokom prinesel darila in jih bogato obdaril. Prireditev je potekala v Domžalskem domu. Otroci si drznejo in upajo sanjati kadarkoli. Veliko se lahko naučimo od otrok, saj so prav sanje tiste, ki nas vodijo skozi življenje, in tisti, ki se drzne sanjati lahko uresniči marsikaj, ničesar se ne boji, pogumno stopa skozi življenje, tako kot je v igrici nastopil palček Zdrav in vsi ostali pogumni igralci v gledališki predstavi, kar 17 jih je bilo. Potrudili so se in zaslužijo si vse čestitke. Strokovni delavci iz CSD Domžale smo ponosni na tovrstne dogodke, saj je nekaj najlepšega, ko vidiš vesele otroke, kako z velikimi, kristalnimi očmi z zanimanjem prisluhnejo predstavi in seveda dedku Mrazu, ki je prav vsakemu otroku nekaj podaril in lepega povedal. Seveda pa to ni edini dogodek, ki se odvija v okviru projekta. Še veliko drugih stvari počnemo. Veliko se z otroki pogovarjamo, saj k nam prihajajo otroci, ki predvsem to potrebujejo. Potrebujejo nekoga, ki jih bo spodbujal, pokazal da vendarle kljub težkim razmeram zmorejo veliko, krepijo lastno samopodobo, ustvarjajo različne izdelke, na katere so ponosni. V delavnicah otroci ustvarjajo nova prijateljstva, učijo se medsebojnega spoštovanja in razumevanja človeških medsebojnih odnosov, ki so v današnjem svetu zelo pomembni. Tudi strokovni delavci, ki z otroki delamo, se od njih veliko naučimo. Zato so tovrstni dogodki zelo pomembni za nas in otroke, ki k nam prihajajo. V veliko pomoč so nam tudi prostovoljci, ki prihajajo k otrokom na dom, se z njimi družijo ter krepijo socialne veščine. Skupaj delamo z družino ter prispevamo za boljši vsakdan. Na tem mestu vabimo nove prostovoljce, ki so pripravljeni delati z otroki in si želijo nabrati ogromno izkušenj. Za konec bi se radi zahvalili donator-jem, brez katerih dedek Mraz ne bi mogel obdariti toliko otrok. Marina Štempihar Slavko Zarnik st. tradicionalno izdelal jaslice veščine lepe pisave v kavarni Veronika. Izredno dobro obiskane delavnice so pokazatelj zavedanja, da lahko z ročno napisanim tekstom dosežemo večji učinek kot z računalniškim izpisom oziroma printom. Tečaje kaligrafije obiskujejo vsi, osnovnošolci, profesorji, učitelji, arhitekti, fotografi, upokojenke in upokojenci ^ Vsi z željo, da se naučijo lepo pisati in oblikovati besedilo. Lahko se pridružite tudi vi, vsako prvo soboto v mesecu, od 9. do 11. ure, v kavarni Veronika, na brezplačnih delavnicah. Za material je poskrbljeno, več informacij na spletni strani: http://www.kaligrafi-jaskatarino.blogspot.com/. RTA, Regijska tiskovna agencija Foto: RTA Božič v letu 2010 je bil pri Zarniko-vih z Vira tradicionalno že šesto leto zapored malce bolj neobičajen, kakor drugod, saj so z veliko truda in volje izpod rok Slavka Zarnika st. ponovno »oživele« božične jaslice, tokrat še večje in bolj bogate, kot lansko leto. Slavko Zarnik st. je jaslice izdeloval dobra dva meseca, ponovno pa je dodal nove figurice ter poveča število maket gradov, mlinskih koles, mostov in luči, ravno zaradi tega pa so same jasli tokrat dolge 4 metre in široke 3 metre. Prvič si je jaslice javnost lahko ogledala v letu 2009, ravno zavoljo tega pa je bil obisk oz. ogled jaslic neprimerno večji. Gubčevo 8 na Viru, kjer je dom Zarnikovih, je letos obiskalo in si jaslice ogledalo veliko število obiskovalcev, ki so bili nad postavitvijo jaslic navdušeni. To pa je vsekakor še dodatna motivacija in jaslice bodo izpod rok mojstra Zarnika st. navduševale tudi v prihodnje. Gregor Horvatič 10 iz življenja in dela političnih strank l8.FEBRUAR 20II PRIPRAVLJAMO SE NA KONGRES LDS LDS aktivno deluje v Občinskem svetu Občine Domžale Lepo pozdravljam naše volivce in občane Občine Domžale! Obveščam vas, da bo Liberalna demokracija Slovenije imela svoj kongres stranke v soboto, 28. maja 2011, v Ljubljani. Na kongresu bomo imeli štiri delegate iz OO LDS Domžale. Priprave na kongres pri nas že potekajo, posebno komisijo pa vodi naš član mag. Peter Pengal. Pripravili bomo tudi predloge statutarnih sprememb. Možnosti za izhod iz krize delovanja političnih strank sta dve: dokončna uzurpacija demokracije (oblasti) s strani ene ali več političnih strank (kar ponuja ena opcija - Janševih + 50) ali pa dosledna uveljavitev vseh vzvodov stvarne demokracije, podprta z dejanji popolne demokracije v lastnih vrstah, torej z lastnim zgledom, ki ga povede druga stranka (npr. LDS) oz. opcija. S ift lil Na lokalnem nivoju pa moram povedati občanom, ki želijo biti objektivno informirani, da ni »tako lepo, kot sta to predstavljala župan Toni Dragar in novoimenovani podžupan iz vrst SDS« na tiskovni konferenci, ki jo je povzel Dnevnik in morebiti še kakšno drugo javno glasilo. Res so bili na 3. seji občinskega sveta imenovani občinski odbori in nadzorni odbori, kar je pozitivno za funkcioniranje občinskega sveta in tudi odgovorjeno na nekaj svetniških vprašanj. Pa tudi tu ni šlo brez zapletov - če sodimo na koalicijo župana po imenovanih dveh podžupanov (enega iz lastnih vrst stranke LTD, drugega pa iz vrst SDS) je po- V. polnoma nehigienično, da je predsednik nadzornega sveta član SDS in imajo člani formalne ali neformalne »koalicije« večino članov!! To se še ni nikoli zgodilo v preteklem obdobju, na kar je posebej opozarjala članica Zares Cveta Zalokar-Oražem, ki ta mehanizem dobro pozna kot bivša dolgoletna županja. Zal »opozicija« proti Komisiji za volitve, imenovanja in administrativne zadeve zaradi »aritmetike« v občinskem svetu ni uspela. Tudi pri pripravi predloga sestave odborov s strani Kviaza oz. njene predsednice je bilo kar nekaj težav, saj prvotni predlog LDS, da Vera Vojska postane članica Odbora za družbene dejavnosti, ni bil sprejet, upoštevali so »dodatni« predlog, ki smo ga posredovali na njihovo zaprosilo. Zadeva se je uredila, ko sem sam kot evidentirani predsednik Odbora za prostor odstopil s te kandidature (predsednik je postal član županove LTD, svetnik Joško Korošec). Sicer evidentirani svetnik Odbora za družbene dejavnosti iz »LTD« se je »preselil« v Odbor za priznanja, Vera Vojska, pa je, tako kot smo prvotno predlagali, postala članica Odbora za družbene dejavnosti, je pa tudi članica Odbora za priznanja. Poleg že omenjenih bo barve LDS zastopal mag. Pengal Peter v Odboru za javne gospodarske službe, podpredsednik OO LDS Jani Novljan bo član Odbora za gospodarstvo, mag. Milan Pirman pa član Nadzornega odbora. Drugega od volitev do danes na treh sejah sveta ni bilo narejenega, saj je celo program dela Občinskega sveta Občine Domžale na 3. seji moral doživeti vrsto sprememb! Prve resne točke dnevnega reda bodo namreč obravnavane na 4. seji Občinskega sveta Občine Domžale. Anton Preskar Predsednik OO LDS Domžale ZARES Več samooskrbe in pridelave hrane V naslednjih tednih bomo začeli z dokončnimi usklajevanji proračuna Občine Domžale za leto 2011. Kot občinska svetnica bom skušala med proračunske prioritete uvrstiti tudi projekt in sredstva za promocijo povečanja lokalne samooskrbe in pridelave hrane. V zadnjih tednih se veliko govori o podražitvah hrane in precej črni pri-lodnosti, ki nas čaka. Slovenija je v zelo težki situaciji, saj je v preteklih letih naredila na tem področju veliko napak in postavljala napačne prioritete. Izgubili smo ogromno kmetijskih zemljišč, opustili pridelavo zelenjave, samooskrba je padla v povprečju na okoli 30 %, poklic kmeta je razvrednoten in nezanimiv za mlade, vrtove okoli hiš pa smo spremenili v urejene trate, ki jim namenjamo s košnjo izjemno pozornost in ogromno časa - a brez prave koristi. Zelenjavo in sadje pa kupujemo po supermarketih in vse bolj je jasno, da je ta slabše in vprašljive kvalitete, pridelana v brezdušnih pogojih množične pridelave ali pa pripeljana z vseh koncev sveta in pri tem tudi primerno obdelana, da vse to prenese. zares A še imamo čas, da tako kot številne države (se spomnite ga. Obama, ki si je omislila vrt pri Beli hiši) v svetu začnemo z akcijami ponovne promocije lastne pridelave hrane, povečane lokalne prodaje in pridelave, izobraževanjem in spodbujanjem mladih za vrtičkarstvo, šolskimi vrtovi ter spodbujanjem t.i. urbane hortikulture v naseljih. Pri tem lahko ogromno in največ za te stvari naredimo na lokalni, torej občinski ravni in prizadevala si bom, da bi bila Občina Domžale med aktivnejšimi na tem področju. Z majhnimi koraki lahko premaknemo veliko, predvsem pa si lahko sami pridelamo dobro, kvalitetno hrano, če te možnosti nimamo, pa lahko z dobro organizacijo spodbudimo večjo pridelavo ter ob tem tudi dostopnost do domače in okusne zelenjave in sadja, ki jo pridelajo kmetje v bližini. In morda bo to tudi priložnost za mnoge nezaposlene, ki bi na tem področju lahko našli svoje delo in prihodnost. Kaj torej lahko naredimo? Marsikaj mi je o tem povedal naš sokrajan Anton Komat, ki v okviru Evropske prestolnice kulture v Mariboru sode-uje pri podobnem projektu. Občina mora zagotoviti sredstva za pripravo projekta, ki bi dal usmeritve za delo. Potrebno je popisati in pregledati primerna zemljišča (občinska in zasebna), kjer bi lahko pridelovali hrano, pripraviti programe izobraževanja za vrtičkarje, najti je potrebno primerne kmetije v okolici mesta, ki bi se lahko intenzivno ukvarjale s pridelavo hrane. Središče dogajanja morajo biti šole in vrtci, ki morajo začeti tudi z lastnimi vrtički in pridelavo. Povečati je treba tržnico in najti še druge alternativne metode prodaje in združevanja pridelovalcev. Skratka, znanja in projektov je okoli nas že veliko, zdaj je potrebno le združiti vse ljudi, ki bi pri tem radi sodelovali in delali ter začeti z delom. Upam, da bo takšen projekt dobil tudi zadostno podporo med kolegi in kolegicami v Občinskem svetu in bomo zagotovili za začetek tudi potrebna zagonska sredstva. Cveta Zalokar-Oražem socialni demokrati Red je red V osnovni celici - domu, družini - naj bi bil red zagotovljen z dogovorom. V večjih sistemih red in stalno vzdrževanje reda ter zagotavljanje »enakih« pravic vseh državljanov in občanov temelji na pravnih aktih države, podjetij, občin ustavi, zakonih, statutih, poslovnikih, pravilnikih, odlokih, hišnih redih - takole približno po hierarhiji in z različnimi nazivi v različnih združbah. Poslovnik občinskega sveta občine je predpis, ki temelji na statutu občine in ureja organizacijo in način dela sveta, daje podlago za delo njegovih odborov, komisij in drugih organov. Zagotavlja pravice in določa dolžnosti članov teh teles, postopke sprejemanja njihovih aktov in tudi način izvolitve članov v te organe. Besedilo - vsebina poslovnika - ne sme biti v nasprotju z nobenim nadrejenim pravnim aktom ter mora biti ob spremembah zakonodaje, na kateri ta sloni, v času, ki je z zakonom določen, s temi spremembami tudi usklajena. V nasprotnem primeru nastajajo nejasnosti, težave pri delu in zame-gljenost pravic in dolžnosti svetnikov in članov odborov na področjih, ki jih akt ureja. Ni potrebno poudariti, da tako lahko pride tudi do samovoljnih tolmačenj in uporabe predpisov. Urejenost tega področja je med šibkejšimi točkami naše občine. Ze na prvi - konstitutivni seji - se je zapletlo zaradi neusklajenega poslovnika. Poslovnik nima člena, ki ga pogojuje zakon glede imenovanja potrditve mandatov članov sveta. Uporabilo se je direktno zakonsko določilo - zaplet pa je nastal v delu, ko bi moral vodenje seje po zakonu prevzeti že župan s potrjenim mandatom. V poslovniku je ostalo besedilo člena, ki govori o imenovanju komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki naj bi se po dikciji tega člena nanašal na »začetek prve seje«, kar pa ne vzdrži več zakona, ki je za to določil posebno komisijo, ostala določila tega člena pa so ustavno vprašljiva, zlasti glede načina volitev članov. Ni potrebno, da neurejenost formalnih osnov za poslovanje moti delo sveta, ki je po do sedaj videnem in slišanem naravnan k uresničitvi najpomembnejših nalog iz programov posameznih strank za razvoj občine in kvalitetno življenje občanov. Velika naloga in pričakovanje je, da bo to področje uredil novo imenovan podžupan, zlasti zato, ker manjka tudi dokončanje in dodelava mnogih drugi podzakonskih aktov. Posebno poglavje je področje krajevnih skupnosti, kjer je po več letih poslovanja na neveljavnih normativnih aktih, statutih, koncem lanskega leta vendarle prišlo do Odloka o krajevnih skupnosti, ki ga je potrebno še dodelati. Manjkajo še navodila oziroma predpisi občine o njihovem poslovanju, s poudarkom na računovodskem in finančnem poslovanju, katera predstavljata sestavni (integralni) del proračuna in vsaka napaka pri krajevnih skupnostih povzroča napako v proračunu občine. Skoraj dve tretjini nas je novih svetnikov v občinskem svetu, če prištejemo še svetnike krajevnih skupnosti, člane ne-svetnike odborov in upoštevamo vso zahtevno zakonodajo, ki jo je potrebno upoštevati pri solidnem in odgovornem delu v teh organih, je naloga občine, da organizira uvajalne seminarje s strokovno tolmačenjem predpisov, obvezna. Nekaj tega je sicer že bilo napovedano in tudi odpovedano - upamo na realizacijo. Majda Zevnik Zakaj ZA Zakon o malem delu Nekaj dejstev, kaj Zakon o malem delo (ZMD) omogoča in zakaj ga je potrebno sprejeti. Dejstvo je, da se po z ZMD-jem začasno in priložnostno delo štelo v delovne izkušnje in pokojninsko dobo. ZMD prinaša več sredstev za štipendije študentom, več sredstev za študentske domove. In še več, priložnostna in začasna dela bodo lahko opravljali tudi upokojenci in brezposelni. Kot pravijo na MDDSZ, je ZMD zaradi svojih restriktivnih omejitev priložnost za mlade na trgu dela in jim bo omogočil lažji vstop v svet dela. Iz analiz študentskega dela izhaja, da delodajalci koristijo neomejen obseg študentskega dela, kar po uveljavitvi malega dela ne bo mogoče. To bo ob enakem povpraševanju po delu pomenilo bistveno več rednih zaposlitev za določen ali nedoločen čas. Z zakonom o malem delu izgublja- MLADI FORI/M jo predvsem posredniki na trgu dela (sedanji študentski servisi), saj bodo v bodoče to delo opravljali koncesi-onarji, izbrani na javnem razpisu, na neprofitni osnovi, v ta namen pa bo namenjenih do 60 odstotkov manj sredstev kot do zdaj, pri čemer bo presežek namenjen za štipendije. Manj sredstev bo prejela tudi Študentska organizacija Slovenije, saj bo več sredstev namenjenih neposredno za dejavnosti mladih, prejemniki pa bodo izbrani na javnem razpisu, kar zagotavlja večjo transparentnost, kot do zdaj. Mogoče je ravno tu moč najti razloge za vztrajna nasprotovanja nekaterih družbenih skupin. "Naj misli, kógar bi pušíce te zadele, de na visoki vrh leté iz néba strele!" dr. France Prešeren So trenutki, ko se ljudje znajdemo v na videz nerazvozljivem klobčiču nitk usode, za katerega mislimo, da ga nikoli ne bomo zmogli odmotati tako, kot smo si želeli. Takrat, praviloma, postanemo nemočni in ponavadi iščemo krivce za nastalo situacijo, praviloma, izven nas samih, ne pa tam, kjer tiči realni vzrok nepredvidljivega zapleta vseh prej navedenih nitk. Takrat, dobesedno kriknemo vse tisto, kar, praviloma, nikoli ne bi. Takrat napadamo vse in vsakogar, za katerega mislimo, da nam je na poti, ali pa, da je vsaj potencialni krivec za vse, kar se nam dogaja. In tako podzavestno pozabimo, da nam táko ravnanje, običajno, prinaša le ogledalo, v katerem potem, ugledamo - sami sebe. In potem smo, še bolj besni in jezno-riti in s še večjo vnemo sikamo neprimernosti na levo in na desno, malce pa tudi navzgor in navzdol. In se potem čudimo, da nas nihče ne mara. V SDS smo že od nekdaj globoko prepričani, da je nujnost zrtja v samem sebi postavljena ogledala - življenjska nuja. Tako, kot je nuja delovanja vsakega resnici zavezanega posameznika ali posameznice, sprotni premislek o tem delovanju. In potem skrbna, trezna in tehtna analiza dejanskega stanja, dejanskih agiti-ranj in iz njih izhajajočih posledic. Praviloma naj bi se človek učil iz lastnih napak. To naj bi bilo - človeško. Kakor je človeško delati napake, saj nas že star slovenski pregovor uči, da "Kdor dela, ta greši!" Drži! Praviloma! SDS Drži pa tudi to, da se nekateri, iz lastnih napak (kaj šele iz napak drugih) nikoli nič ne naučijo, drugi se pa. Pripadni viziji SDS se nenehno trudimo, da v svoja ravnanja in načrtovanja vključujemo vse tisto, česar nas življenja ljudi, ki nam zaupajo, učijo. In, praviloma, tudi - naučijo! V glavnem nam to dobro uspeva. In to nas vseskozi, veseli. Nas pa žalosti opažanje, da nekateri v tem našem veselju vidijo nekaj slabega, namesto da bi videli lastne napake in bi se iz njih nekaj naučili. Ampak, hvala Bogu, je tistih, ki v naših prizadevanjih vidijo nekaj pozitivnega, mnogo več! Iz dneva v dan, iz meseca v mesec, iz leta v leto! Robert Hrovat Predsednik SDS Domžale www.domzale.sds.si Pokojninska reforma -za dobrobit koga? (drugič) Obljuba dela dolg in dane obljube gre izpolniti.Torej, nove prikrite pasti pokojninske reforme: Lastniki ali družbeniki podjetja se ne bodo mogli zavarovati kot zaposleni, temveč samo kot samozaposleni zavarovanci. Po sedanjem Zakonu lahko samostojni obrtnik ali podjetnik prejema pokojnino in mu ni treba plačevati prispevkov, če je že izpolnil pogoje za ridobitev pokojnine in starost 63 let moški), oziroma 61 let (ženske) in ne opravlja dejavnosti z osebnim delom, ker ima zaposlenega vsaj enega delavca za opravljanje te dejavnosti ali je do uveljavitve pravice do pokojnine opravljal isto dejavnot v enakem obsegu, vendar je bil zavarovan na podlagi delavnega razmerja. To se z novim Zakonom - ukinja! Ne glede na naravne nesreče, bolezni ali vojsko, ki bi zadela zavarovanca, se mu prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne odpisujejo, ne odlagajo niti ne omogočajo plačila v obrokih. Ukinja se pravica do dodane dobe za čas rednega študija, za čas registrirane brezposelnosti in za čas služenja vojaškega roka. Ukinja se možnost ugodnega dokupa zavarovalne dobe za čas skrbi za otroka do treh let starosti. Ukinja se pravica do invalidnine za telesno okvaro, ki so jo do zdaj dobivali slepi, gluhi, in drugi invalidi, in je znašala do 100 eur/mesec. Starim rejemnikom se zamrzne! kinja se pravica do posmrtnine po smrti zavarovanca ali upokojenca! Bodi dovolj. Več? Ja, je še več! Božo Dolenc Predsednik kluba seniorjev SDS Domžale www.domzale.sds.si pUr NOVA SLOVENIJA Občinski svet Občine Domžale in Nova Slovenija Upam, da se občani niste naveličali čakati na dokončno postavitev občinske vlade. To bi lahko naredili hitreje. Če pa naše delo primerjamo z drugimi občinami, smo lahko zadovoljni z doseženim. Na zadnji, 3. seji, konec januarja, je Občinski svet imenoval komisiji in odbore Občinskega sveta ter Nadzorni odbor. Tako bo lahko delo v Občinskem svetu normalno steklo. Imenovati pa mora še uredniški odbor in izdajateljski svet glasila Slamnik. Glede na število glasov, ki ste nam jih volivci podelili, ima N.Si naslednje člane v delovnih telesih Občinskega sveta občine Domžale: Roman Le-nassi je predsednik Odbora za finance in premoženje, Peregrin Stegnar je član Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in član Odbora za komunalne dejavnosti in varstvo okolja, Janez Limbek je član Odbora za prostor, Vinko Okršlar je član Odbora za gospodarstvo in Milan Flerin je član Nadzornega odbora. Na naslednji seji v februarju bomo obravnavali predlog Odloka o proračunu Občine Domžale v prvi obravnavi. Tokrat se v Domžalah že drugič pripravlja dvoletni proračun za leti 2011 in 2012, ki zaradi volitev zamuja in je prva obravnava šele v začetku tekočega leta. Sedaj ste na potezi tudi občani, da nam posredujete vaše predloge in pobude, ki jih bomo poskušali vklju- čili v proračun. Z vašo pomočjo bomo še bo j uspešni in vam tako pomagali do večjega zadovoljstva in uspeha. Vaše predloge, pobude in informaci- je o vaših težavah in stiskah, ki nam jih boste zaupali, bomo obravnavali na sejah Občinskega odbora N.Si in vam poskušali pomagati tudi na ta način, da jih bomo v ustrezni obliki posredovali Občinskemu svetu. Vaše pobude lahko pošljete po pošti na naslov N.Si, p.p. 88, 1230 Domžale ali na e-naslov: domzale@nsi.si in mi jih bomo vključili v naše programe in delo. N.Si je blizu ljudem. V Občinskem svetu si bomo prizadevali, da čimprej sprejmemo občinski prostorski načrt (OPN) ter vizijo in strategijo Občine Domžale, ki sta pomembna dokumenta za nadaljnje dolgoročno in čimbolj uspešno delo našega Občinskega sveta. Peregrin Stegnar Predsednik OO NSi Medobčinska hokejska tekma Mladi M.Si so skupaj z občinskim odborom N.Si Domžale v petek, 4. februarja, organizirali prijateljsko hokejsko tekmo med ekipama Domžal in ŠD Tuhinj. Tekma je bila na drsališču v Domžalah. Pred tekmo so mladi in tudi starejši člani N.Si imeli rekreacijsko drsanje. Hokejska tekma je bila polna akcij in preobratov in kot taka zanimiva tudi za gledalce, ki jih ni bilo malo. Veliko mladih je prišlo navijati iz Doba. Za ekipo Domžal so igrali: Janez Stegnar, Miha Batis, Peregrin Stegnar, Matevž Mali, Janez Kozjek ter Jure Andročec. Za ekipo ŠD Tuhinj so igrali: Matej Tonin, Klemen Hribar, Miha Burja, Vili Hribernik in Jure Orehar. Prvi zadetek so dosegli domači igralci. V nadaljevanju tekme so domači povedli celo za tri gole, na koncu bil rezultat neodločen 9 : 9. Go pa je e za MJada^f SloventÍď goste so dosegli: Miha Burja 3, Viki Hribernik 2, Jure Orehar 2 in Klemen Hribar 2. Za Domžale so gole dali: Miha Batis 2, Matevž Mali 2, Janez Stegnar 2, Peregrin Stegnar 2 in Janez Kozjek 1 gol. Hokejisti so pokazali dobro znanje hokeja in veselje do tega moškega športa. Po tekmi se je razvil prijateljski pogovor in vsi so si bili enotni, da bo potrebno čimprej poskrbeti vsaj za streho nad drsališčem. Kamničani so napovedali povratno tekmo, ki jo bodo tudi organizirali. Mag. Dominik Herle l8.FEBRUAR 20II iz življenja in dela političnih strank 11 LTD LISTA TONI DRAGAR Lokalno (NE)politično Pa se je začelo. S polno paro. Ze v samem začetku, kot je bilo pričakovati. Zagotovo se bo kdo vprašal. Kaj pa? Seje, sestanki v popoldanskih urah, dogovarjanja, usklajevanja ... Pot Liste Toni Dragar - Liste za vse generacije se je začela nekje poleti, ko so strnili glave tisti, ki s(m)o pripeljali zgodbo do in preko volitev lansko leto. Prva seja občinskega sveta - za nekatere (tudi zame) prva seja občinskega sveta nasploh - je šla mimo in vsi smo upali, da takih sej ne bomo ponavljali. In res. Nadaljevanje prekinjene prve seje je steklo kot po maslu in mirno smo izvolili člane t.i. KVI-AZ-a. Druga seja je bila - po mojem osebnem mnenju, z izjemo pobud in vprašanj - že na najvišjem možnem nivoju, kjer so bili sklepi potrjeni brez večjih zapletov. In želimo si, da bi bilo naslednje štiri leta na sejah prav podobno. Moram izpostaviti, da sem si malo drugače predstavljal delovanje v ob- činskem svetu, ampak glede na to, da smo komaj dobro začeli, bom zagotovo videl, da stvari resnično TEČEJO. Lahko rečem, da je sveniška skupina Liste LTD (glede na to, da ne delujemo kot politična stranka) izredno dejavna. Zakaj? Ker si svetnice in svetniki resnično želimo, da se nekaj v našem rodnem mestu premakne, spremeni, ali če hočete, nadgradi. Kot vodja svetniške skupine LTD sem izredno zadovoljen (ne glede na to, da so sestanki kdaj kar naporni), ker se mi zdi, da postavljamo stvari v tirnice, kot smo načrtovali. V zadnjih dveh mesecih smo imeli nešteto sestankov za usklajevanja kako in kam naprej z občinskim svetom. Ampak moje mnenje je, da so se obrestovali, in da bomo svetnice in svetniki Liste LTD naredili vse, da bomo mestno politiko spravili na nivo, kot ga Domžale do sedaj niso poznale. Zdaj, ko smo svoj čas posvečali predvsem političnim dogovarjanjem, je nastopil Dragflr LTD LíFtfl Za vse gsncracije čas je, da se posvetimo konkretnim projektom, ki so bili oz. so zastavljeni v programih predvolinih kampanij. Lista LTD se nadeja, vidi, ve in želi, da se v tem mandatu izpelj_e zastavljene projekte in z njimi Domžale popelje v sam vrh najbolj razvitih in občanom prijaznih občin v RS. Ne glede na povedano menim, da bomo v občinskem svetu dobro, kvalitetno in uspešno uresničevali zastavljene cilje, ki so pred nami ... Kamal Izidor Shaker SLS ZA SPREMEMBE ZAKONA O INTEGRITETI IN PREPREČEVANJU KORUPCIJE Članom društev bo ponovno omogočeno svobodno javno delovanje Leta 2010 sprejet Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije je poleg vrste dobrodošlih novosti v praksi pokazal tudi nesprejemljive anomalije. Ena izmed takšnih sedanje občinske svetnike povsem umika iz delovanja v lokalnem okolju, saj ne njim ne njihovim družinskim članom ne dovoljuje nobenih funkcij v organizacijah, ki del dohodkov pridobivajo tudi iz občinskih proračunov. Na ta način je onemogočeno družbeno udejstvo-vanje ljudem, ki so prav s svojimi izkušnjami in trdim delom za različne prostovoljne, kulturne ali katere druge organizacije veliko naredili v svojem lokalnem okolju. 4. februarja je tako kar petinsedemdesetih poslancev Državnega zbora RS s prvopodpisanim poslancem SLS Ja- kobom Presečnikom vložila v postopke DZ RS novelo Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Čeprav je trenutno veljavni zakon prinesel velik napredek na področju transparentnosti in preprečevanja konflikta interesov javnih funkcionarjev, pa so se v dobi izvajanja nekatere sprejete rešitve v praksi pokazale kot neustrezne in prekomerne glede na dosežen učinek. Po mnenju Poslanske skupine SLS in tudi večine ostalih poslancev, ki so prispevali svoje podpise k predlogu zakona, se je namreč sedanji zakon v nekaterih točkah izkazal za nesmiselnega, saj trenutne omejitve lahko posledično pomenijo omejevanje drugih pravic, npr. pravice do sodelovanja pri upravljanju in vodenju lokalnih samoupravnih skupnosti na eni strani, na drugi strani pa pravice do svobodnega združevanja in delovanja na civilnem področju družbenega življenja. ^ri izvajanju sedanjega zakona ni izkazano razumevanje, da veliko število občinskih svetnikov prihaja prav iz Več za krajevne skupnosti se sploh ne minevajo leta. ajo sku Čas hitro teče, včasih zavemo, kako hitro Pa vendar, vedn dodati v svoj mozaik ne Letos sem nastopil že četrti mandat kot član sveta KS Radomlje, zadnje dva sem bil predsednik . Zato lah- znova poskušamo kaj novega. ko z gotovostjo trdim, da mi je dobro poznana problematika in delovanje osnovne občinske celice, to je krajev- ne skupnosti. To pa je tudi eden od glavnih povodov za mojo kandidaturo v Občinski svet, ker nisem videl več napredka pri reševanju krajevne problematike, oziroma ni bilo prave- fa posluha in volje na drugi strani. opet je prišel tudi čas inventur, čas ko pregledamo vsak zase in skupaj, kaj smo načrtovali in kaj realizirali, koliko nam je dejansko uspelo uresničiti in koliko je potrebno še postoriti. Vsega nam seveda ni uspelo uresničiti, pa vendar to ni neuspeh, prav nasprotno, to je še dodatna spodbuda in opomin, kako čas hitro teče. Pa saj pravijo, da je človek toli star, kolikor se počuti starega - in jaz se počutim mlad. Ponovno pa sem prišel do zaključka, da KS nimamajo skoraj nobenega neposrednega vpliva na odločitve Občine in njenih oddelkov. Glede na vsa dejstva in tudi interes KS Radomlje sem se odločil, da naredim korak naprej- kot občinski svetnik. To pa ni bil enostaven korak, vendar sem želje in potrebe uspešno vključil v pro- Éram stranke Peter Verbič-Lista za omžale, ki je pokazala veliko mero razumevanja in posluha ter s tem pripomogla k lažjemu in hitrejšemu izvajanju naših -skupnih programskih ciljev. Tako se bom sam poleg skupnih programskih ciljev še posebej zavze-malza izboljšanje kvalitete življenja v KS, ker so zaradi hitre pozidave in priseljevanja postala spalna naselja, brez prijazne vaške idile. Aktivno pa se bom vključil tudi v reševanje problematike na področju komunalne in cestne infrastrukture. Ta pereča problematika je še posebej prisotna na obrobnih področjih, kar je tudi posledica neustrezne in nezadosne povezave med Občino in KS. Tudi stihijska pozidava zemljišč zunanjih investitorjev, ki jim je cilj predvsem finančna korist, medtem ko KS nima skoraj nobenega upogleda in vpliva vrst prostovoljskih organizacij, predvsem društev, ki so si s svojim dobrim in poštenim delovanjem v teh organizacijah pridobili zaupanje občanov, da so jih izvolili. Tovrstnih situacij je mnogo predvsem v manjših občinah, kjer se ljudje med sabo dobro poznajo in se odločajo na osnovi dejanj in referenc posameznika, ki si jih je ta pridobil v družbenem življenju, v prostovoljskih organizacijah oz. društvih. Omejitev, kot je opredeljena v sedanjem zakonu, lahko ogrozi delovanje množice društev, ki jim najpomembnejši vir financiranja predstavljajo sredstva iz občinskih proračunov, saj se zaradi omejitev poslovanja ne morejo prijavljati na občinske javne razpise, ali pa je delovanje društva ogroženo zaradi odstopa predstavnika društva, ki je bil izvoljen v občinski svet. Občinski svetnik zgolj posredno pri oblikovanju proračuna, nikakor pa ne neposredno, sodeluje pri poslovanju društev z občino. Ne vpliva na izvolitev župana, ne sodeluje pri odločitvah pri imenovanju oz. zaposlovanju občinske uprave; to pa so vse organi, ki izvajajo oz. odločajo prijavnih razpisih za društva v občini. Se celo v tako veliki občini, kot je Občina Domžale, so omenjene določbe povzročile nemalo zapletov in stisk, kaj šele v manjših lokalnih skupnostih ali krajih, kjer celotno družbeno življenje in dogajanje nemalokrat sloni na plečih ene same družine. Rok Ravnikar, občinski svetnik cveta zalokar-orazem, poslanka dz Kdo je kriv za podražitve hrane? Podražitve hrane nas vse bolj zaposlujejo, tudi v Državnem zboru iščemo razloge, da se je hrana v Sloveniji po statističnih podatkih podražila bistveno bolj kot drugje v Evropi: pri nas v zadnjih 4 letih za 22 %, drugje v povprečju za 12 %. Očitno bo hrana postala velik problem in Slovenija bo še posebej izpostavljena, ker je samooskrba nizka. Prav tako je posebej nevarno, ker so se največji borzni špekulanti preusmerili na delniški trg hrane, svetovne trende pa so hitro in brez utemeljenih razlogov zajahali trgovci in pohiteli s podražitvami, ko še niso imeli pravih razlogov. Kaj se dogaja, da dvigu cen hrane ni videti konca in kakšna je krivda posameznih udeležencev v prehranski verigi, ki jo sestavljajo pridelovalci, predelovalci in na koncu trgovina. Vse kaže, da so problem trgovci in marže. Dokazano so se najbolj povečali dobički v trgovini, čeprav ti zanikajo svojo krivdo. Dobivamo anonimna in prestrašena opozorila pridelovalcev in predelovalcev, da ne upajo odkrito spregovoriti o pri- tiskih, maržah in rabatih ter mnogih »zanimivih« načinih za dodatne, skrite, kosmate marže. Prav tako je jasno, da je v zadnjih letih zraslo izjemno število trgovin (pohvalno za konkurenco), ponavadi na najboljših kmetijskih zemljiščih in Slovenija je prav v vrhu po trgovskih površinah. n to mora nekdo plačati, kajne. Hrana na poti do potrošnika prevozi enormne površine, pridelana je na vprašljiv način, kvaliteta je šibka ^ Kot da bi bil svet popolnoma iz tira. Potrebno bo poiskati rešitev. Bodo udeleženci prehranske verige to uspeli urediti s kodeksom (zavezujočim in javnim)? Komaj verjetno. Je rešitev v obdavčitvi nadpovprečnih marž? Morda. Je treba marže omejiti z zakonom, kar smo enotno podprli v parlamentu, še posebej zaradi slabih izkušenj in splošne poslovne kulture? K temu se nagiba tudi minister za kmetijstvo, ki je obenem pripravil obsežen in kvaliteten program, ki bo omogočil preglednost cen, informiranost, preprečilo zlorabe, skrajšalo plačilne roke v verigi in oklestilo marže. Vsekakor pa bo treba ukrepati hitro, učinkovito in preprečiti špekulacije, katerih žrtve smo potrošniki, ki na koncu vse to plačamo. Vsekakor pa naj slehernik med nami premisli, ali ne bi morda skušal čim več hrane pridelati sam, na vrtu.Ali pa jo kupovati pri bližnjih kmetih, s čimer bi pokazali tudi pravo in ne zgolj deklarirano domoljubje in podprli slovenske pridelovalce ter jim ponovno vlili upanje v pošteno delo in plačilo zanj. Naj vas povabim tudi na dva zanimiva pogovora v Knjižnici Domžale: ponedeljek, 21. februarja, ob 18. uri, srečanje z nogometašem Luko Elsnerjem ob izidu knjige Zelezna volja in ponedeljek, 28. februarja, ob 18. uri, srečanje s pisateljem Tonetom Partljičem ob izidu avtobiografske knjige. robert hrovat - poslanec sds v drZavnem zboru rs »Povejte resnico! Odkritost je ključ do pristnega življenja!« Človek je ustvarjen tudi zato, da dela. Nekateri celo za to, da ustvarjajo. Kot, na primer, dr. France Prešeren. Tudi z nami, Slovenkami in Slovenci, naj ne bi bilo drugače. Pa je! Zelo in hudo drugače. Ze dejstvo, da so si nekoč neki ne prav modri ljudje izmislili, da bomo praznik slovenske kulture (iz z njo tisočletne samobitnosti) proslavljali na dan smrti (in ne rojstva) največjega izmed nas, govori samo zase. Tistim ljudem je bila smrt očitno vrednota, rojstvo pa ... Navedeno kaže, da imamo že kar lep čas (vsekakor pa čas po drugi svetovni moriji) pri nas hud problem prav z - vrednotami! Nek politik skuša javno prikriti svojo lastnino (čeprav je zakon tu zelo jasen!), pa ga predsednik države s svojo izjavo nekako »pokrije«. Potem taisti predsednik medijem pove, da je bil z določenim dogodkom, ki ne narodu, ne državi nikakor ne more (in ne sme!) biti v čast in ponos, seznanjen le preko medijev, a verodostojni arhivski dokumenti v hipu njegovo izjavo spremenijo v najpreprostejšo človeško ne-resnico. Ne prvemu ne drugemu se ne zgodi nič! Se naprej opravljata svoji mo-ralno-politični funkciji, katerima naj bi bila lastna predvsem visoka etičnost. In ljudje vse to vidijo in slišijo in si nehote ustvarjajo svoj lastni prioritetni sistem vrednot, ki pa je daleč od vsakršne etike in še dlje od morale. Spet drugi predsednik si na vse pretege želi k največjemu svetovnemu predsedniku, pa naj to »košta kolkr hoče«, magari eno svetlo zaporniško celico za potencialno najnevarnejšega od vseh novodobnih ujetnikov, kateremu je terorizem način življenja. Da bo za stisk roke pred objektivi svetovne fotorepor-tike s tveganjem terorizma »gor plačalo« nevedno SLO-ljudstvo, je temu »lepotcu« malo mar. Glavno je, da on in Obama vsa nasmejana pozirata svetu! Se kakšna kamela, nekje, v ozadju, ki jo za povodec drži Ivan Zidar, pa bi bila fotka popolna. Doma pa števec državne zadolženosti že kaže preko 12 milijardni EUR manjko! Neki drug števec pa 115.000 brezposelnih. Tretji zvišuje upokojitveni prag preko meja razumnega. Četrti (ta sicer ne nominalno!) že meri, kaj je sosedska pomoč, kaj pa ni! Peti uvaja novo mersko enoto - »malo delo«. Sesti pa ženskam v določenih predelih naše domovine dopoveduje, da imamo preveč porodnišnic in jih bo nujno nekaj ukiniti. Pa rojevajte, kjer hočete! To je del »vrednot«, ki jih trenutna oblast ponuja kot rešitve iz krize, pri tem pa ne pozablja ponavljati, da najhujše šele prihaja in da se še zlepa ne bomo pobrali (čeprav je okoli nas, v globalnem svetu, kriza že povsod v zadnjih zdihljajih!). Za vsak slučaj, da se ji njeni lastni »državovodstveni fopa-ji« (ki so edina resnična »vrednota« te Vlade) ne bi kdaj po nepotrebnem otepali. In človek prisluhne Prešernu: »Kdo zna noč temno razjasnit', ki tare duhá?«, in žalost ga obide. In jeza. Prave vrednote so vse kaj drugega, kot to, kar so »ustoličili« zdajšnji oblastniki. Temeljijo na neprire-jeni zgodovinski resnici, katere se nekateri tako zelo bojijo. Upravičeno! Če bi jo povedali ljudem, bi razkrila vso gnilobo nekega sistema, iz katerega (večinoma) izhajajo pravi »botri« današnje vladajoče mladeži. Vsak človek čiste vesti bi svojemu narodu enkrat za vselej odprl tisti del lastnih arhivov, ki bi temu narodu dovoljevala vpogled v - resnico. A kaj, ko je bila vsega spoštovanja in visoke časti vredna narodnoosvobodilna vojna pri nas prepletena tudi z revolucijo, ki je imela poleg svetlih tudi mnoštvo temnih »vrednot«. upogleda in vpli in ob tem le malo koristi. Na drugi strani pa domačini vse prepočasi pridobivajo ustrezna dovoljenja za lastno širitev oziroma rešitev stanovanjske problematike. Občanom želim ponuditi tudi več kulturne in zabavne vsebine, ki je potrebna za druženje, spoznavanje novih ljudi, ter posledično tudi hitrejše in učinkovitejši pretok informacij. Pre ki DR. romana Jordan cizelj, poslanka SDS v evropskem parlamentu Predlog novega zakona ne sledi evropskim priporočilom pričan bo da je to šele začetek, prebivalcem ponudil zabavo, razvedrilo in možnost širjenja kroga prijateljev. Vesel in hvaležen pa bi bil za vse vaše podbude, nove ideje in seveda tudi podporo, da bomo lahko skupaj hitreje in uspešneje uresničevali naše in vaše želje. Metod Marčun Občinski svetnik Peter Verbič-Lista za Domžale Ste se že kdaj vprašali, kdaj nam bo v Sloveniji vendarle uspelo zgraditi odlagališče radioaktivnih odpadkov? Glede na to, da v naši državi obratujeta raziskovalni reaktor in jedrska elektrarna ter da uporabljamo radioaktivne materiale v medicini, povzročamo tudi odpadke, ki jih zdaj začasno skladiščimo. Zanje bi morali poskrbeti tako, da bi bili trajno odloženi. Le tako z odpadki, ki smo jih proizvedli zato, da je imela koristi naša generacija, ne bi obremenjevali prihodnjih generacij. To je eden izmed najpogostejših in seveda upravičenih razlogov ljudi za skrb o miroljubni uporabi jedrske energije, nacionalne vlade pa so pri reševanju problema večinoma neučinkovite. Zato želimo z evropskim zakonom (t. i. direktivo) zagotoviti pravočasno in varno ravnanje z izrabljenim jedrskim gorivom in radioaktivnimi odpadki. To ni novost, saj je na jedrskem področju precej zakonodaje evropske, kot npr. o temeljnih varnostnih standardih za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi ionizirajočega sevanja, o izmenjavi informacij ob radiološkem izrednem dogodku, o ravnanju z odpadki iz rudarskih dejavnosti, o nadzorovanju in kontroli čezmej-nih pošiljk radioaktivnih odpadkov (RAO) in izrabljenega jedrskega goriva (IJG). Leta 2006 je Evropska komisija objavila priporočilo o upravljanju finančnih sredstev za RO, IJG in razgradnjo jedrskih objektov. Na začetku leta 2009 pa smo sprejeli direktivo o varnem obratovanju jedrskih objektov. Direktiva, ki jo sedaj obravnavamo v odboru za energetiko v Evropskem parlamentu, predvideva za vsako državo članico obveznost, da pripravi svoj nacionalni program za ravnanje z RAO. Narejen mora biti tako, da se doseže pravočasna in trajna politična zaveza glede ravnanja z RAO in IJG dolgoročno, delavci in javnost pa morajo biti zaščiteni pred radioaktivnim sevanjem. Program mora vsebovati tudi mehanizme za uresničevanje na papirju zapisanih zavez. Hkrati mora biti v njem tudi zagotovljeno, da bo v državi na voljo dovolj ustreznih strokovnjakov in finančnih virov za izvajanje nalog po programu. Evropska komisija bo opravljala nadzor nad izvajanjem programa. Več kot polovica držav v EU ima jedrske e ektrarne in ta tehnologi- ja bo ostala del naše nizkoogljične družbe tudi v prihodnosti. Zato sprejemamo direktivo, ki bo na evropski ravni zagotovila varno ravnanje in odlaganje radioaktivnih odpadkov. Sprememba slovenskega zakona o skladu za odlaganje radioaktivnih odpadkov in razgradnjo iz nuklearne elektrarne Krško, ki jo je pred nedavnim predlagala slovenska vlada, žal ne sledi evropskim priporočilom. 12 mladi in starejši l8.FEBRUAR 20II DESUS O mladih, delavcih in upokojencih Na letni skupščini Občinskega odbora stranke DeSUS se je zbralo precejšnje število članov, ki so pregledali opravljeno v letu 2010 in se dogovorili o aktivnostih v letošnjem letu. Ocenili so, da je DeSUS uspešno nastopil na lokalnih volitvah, saj smo prejeli bistveno več glasov volivcev kot pred štirimi leti in posledično imamo tudi boljšo zastopanost v odborih in komisijah občinskega sveta. Tako kot do sedaj bomo aktivno sodelovali pri organizaciji Medgenera-cijskega centra, kjer bodo na enem mestu združena društva, ki delujejo na področju skrbi za starejše in med-generacijskega sobivanja. Zato podpiramo ustanovitev zavoda, katerega naloga bo vodenje in usmerjanje dejavnosti, ki so pomembne za starejše občane. Poudarjene so bile finančne težave društev, ki le s težavo izvajajo svoje programe, letos se bojijo, da bodo zaradi sprememb v predlogu proračuna občine dobila manj sredstev. Oba svetnika sta se zavezala, da bosta delovala v dobro društev. Razpravljavci so bili kritični do nekaterih potez vodstva občine. Nezadovoljni so z preskromno aktivnostjo in neodločnostjo, ki se kaže na mnogih področjih razvoja v občini. Zlasti je opazen zastoj na gospodarskem področju. Jasno je, da novih, velikih gospodarskih subjektov ne bo. Uspešni bodo mali podjetniki, ki bodo usmerili svoje znanje in kapital v proizvodne »niše« manjših kapacitet, ki se bodo lahko hitro prilagajali povpraševanju in novim potrebam trga. Dobre možnosti vidimo v kmetijstva in samooskrbi razvoju hrano, v navezavi s tem stičnih kmetij, ze a v razvoju turi-enega turizma in organizaciji aktivnega preživljanja dopusta. Izražen je bil poziv »Nazaj k naravi!« Turizem je dejavnost, v kateri je značilno ekstenzivno zaposlovanje, kar prinaša več novih de ovnih mest za mlade. To je dejavnost, ki ni prenosljiva na druge lokacije, kar se nam dogaja v skoraj vseh drugih gospodarskih panogah. Brez vizije in strategije razvoja občine ne bo šlo, časi so težki in zahtevni, zato mora biti vsaka aktivnost domišljena tako, da se čim bolje vklopi v celoten razvoj. Močna kritika je bila izražena tudi k delu vlade in parlamenta, ki vodita državo v še večjo krizo, vse kar se dogaja, pa je prepočasi in brez pričakovanih pozitivnih posledic. Člani so izrazili ogorčenje nad ravnanjem organov pregona in politiko v odnosu do očitnih malverzacij pri prisvajanju premoženja. Izpostavljenih je bilo tudi nekaj vprašanj v zvezi s pokojninsko reformo. Člani so menili, da se mora DeSUS odpreti tudi drugim delom prebivalstva, zlasti delavcem in mladini. To sta še dve kategoriji, ki sta sedaj najbolj nezaščiteni, izpostavljeni in socialno ogroženi. Na vprašanja in pobude je odgovoril Karl Erjavec, predsednik stranke De-SUS, ki je pohvalil delo v času volitev, pri pridobivanju novih članov in vključitvi predsednikov društev, kar je gotovo pomembna kvaliteta za delo stranke na lokalnem nivoju. »Vesel sem, da stranki rejting raste, zahvaljujem se vsem za dobro delo na terenu med ljudmi.« Napovedal je zavzeto in odgovorno delo na mnogih področjih v času do naslednjih državnozborskih volitev, na katerih bo stranka dobila še več glasov. »Večje število glasov pa pomeni tudi večjo odgovornost do ljudi, tega se v vodstvu stranke zavedamo, zato že pripravljamo program, ki ga bo sprejel kongres, v katerem bomo zajeli vsa pomembna področja in naš pogled na nadaljnji razvoj države.« Mija Pukl predsednica OO DeSUS D.P.N.T.I. Za samostojne mlade! V Društvu za promoviranje nedovoljenega trgovanja z idejami (DPN-TI) v letošnjem letu, poleg tradicionalnega programa in poudarka na mladinskih kulturnih projektih, pripravljamo tudi projekt, kjer želimo mlade popeljati na pot avtonomnega življenja. Avtonomija mladih je danes namreč vprašanje, ki se nikakor ne sklada s situacijo, ki se najbolje odraža v t.i. »hotelu mama«. Namen projekta je, da mladim z manj priložnostmi ponudimo potrebna znanja, da lahko zaživijo samostojno živlienje. ■ ^■■■■i^i I LA^MBJ Prav tako želimo na ta način mladim predstaviti pomen prostovoljnega dela, jim pokazati, zakaj je pomembno, da se mladi prostovoljno angažirajo in na ta način pridobivajo pomembne izkušnje na področju neformalnega izobraževanja in delovnih izkušenj. Kako uspešno do zaposlitve? Po zadnjih raziskavah Ministrstva za šolstvo in šport je eden od največjih problemov zaposlovanje mladih, kar 67 odstotkov mladih nima stalne zaposlitve in ravno to je prvi v sklopu seminarjev projekta. Mladim nameravamo dati informacije, kako lažje priti do zaposlitve in kako postati zanimivi za delodajalce. Želim zapustiti »hotel mama«, a kako? Ista raziskava, Mladina 2010, navaja, da 66 odstotkov mladih do 30 let še vedno živi pri starših, kar je kar 22 odstotkov več kot pred 10 leti. Mladi bodo na našem seminarju dobili informacije, kako priti do prvega stanovanja (najem, nakup) ter na kaj morajo biti pozorni, kakšne so njiho- ve pravice najemojemalcev in kakšne so njihove dolžnosti do najemodajalcev. Cilj je torej mlade informirati o pogojih na poti do samostojnega življenja. Kaj je že to uporabno znanje? Da bi mladi lahko prišli do želene zaposlitve, morajo imeti določene veščine. Pomen izobraževanja in možnosti, ki jih ponuja slovenski in evropski izobraževalni sistem, bomo obravnavali na tretjem seminarju. Karierno usmerjanje bo tisto, kar bomo omogočili mladim na tretjem seminarju. Prav tako pa ne smemo pozabiti na pomen neformalnega izobraževanja in pridobivanja neformalnih kompetenc, kar najlažje in tudi zelo kvalitetno dosežemo s prostovoljnim delom v mladinskem sektorju. Kako zaslužiti dovolj za Finančni položaj mladih je slab. Kako priti do štipendije (republiške in kadrovske), kako učinkovito ravnati s svojimi prihodki, kako zaslužiti dovolj za lastno preživetje in kako oplemenititi svoj kapital pa bo tema tretjega seminarja, kjer je naš cilj mlade naučili pametnega ravnanja z denarjem. Kot je zapisano v uvodu v programskega dokumenta Mladinskega sveta Slovenije: »Potrebno je vzpostavljati mehanizme, ki bodo zagotavljali enakost mladih v dostopu do vseh virov avtonomije« in to je tudi namen našega projekta, predvsem ko govorimo o mladih z manj priložnostmi. Skozi projekt jim želimo dati možnosti, da postanejo samostojni v svojem življenju in predvsem, da dobijo informacije kako do te samostojnosti pridejo. Sicer pa bo, kot omenjeno, projekt sestavljen iz štirih enodnevnih seminarjev, prvi (zaposlovanje) pa se bo zgodil že v soboto, 26. marca 2011. A več o tem v prihodnji številki. Mateja A. Kegel DRUSTVO UUBITEUEV FOTOGRAFIJE MARIBOR V CMD Oko vidi svoj svet Ena od dejavnosti Centra za mlade Domžale je tudi področje fotografije, kjer so v zadnjih letih dosegli številne uspehe, tako pri fotografiranju kot pri organizaciji razstav fotografij in natečajev. S sodelovanjem z različnimi društvi s tega področja pa izmenjujejo tudi izkušnje. Tako si lahko še danes (18. februarja) v Centru za mlade Domžale ogledate fotografsko razstavo z naslovom Oko vidi svoj svet, ki so jo ob svojem 2. rojstnem dnevu pripravili člani in članice Društva ljubiteljev fotografije Maribor in je bila slovesno odprta 20. januarja. Na razstavi lahko vidimo 88 fotografij 33 članov društva. Fotografije so nastale v letu 2010 na prosto temo, najboljše pa je izbrala strokovna žirija. Društvo ljubiteljev fotografije Maribor je nastalo v novembru 2008 na željo tečajnikov fotografskih tečajev, ki jih organizira podjetje Fotomedia, saj so si sodelujoči želeli ohraniti stik s fotografijo. Tako je nastalo samostojno, prostovoljno in nepridobitno društvo, katerega člani in članice z ljubiteljskim delovanjem uresničujejo svoje interese na področju umetniške in ljubiteljske fotografije ter s tem prispevajo k bogatenju kulturnega življenja v svojem okolju. Člani društva se mesečno redno sestajajo, svoja srečanja pa običajno obogatijo tudi s predavanji ali projekcijami fotografij, s potopisnimi predavanji, ogledi razstav, fotoizleti, še vedno pa v sodelovanju Fotomedijo organizirajo tudi fotografske tečaje. Pa še Matejino povabilo: "V Centru za mlade bomo v prihodnje organizirali predavanje in nadgradnjo praktičnega znanja o fotografiranju za mlade, ki ga bo vodil Marjan Laznik, zato mladi ljubitelji fotografske umetnosti dobrodošli!" Vera STUDENTSKI KLUB DOMŽALE Samo dvanajst dni za trinajsti referendum! V le dvanajstih dneh smo za naknadni zakonodajni referendum o Zakonu o malem delu zbrali več kot 40.000 potrebnih podpisov (do 6. februarja jih je bilo skoraj 50.000); zdaj lahko z gotovostjo pričakujemo že trinajsti referendum v samostojni Sloveniji in šele tretji na željo civilne iniciative. Drvimo naprej in smo na pravi poti, da bo študent lahko šel tudi na rajžo. Seveda tudi s Študentskim klubom Domžale, ki s študentskimi cenami in pestrim programom širi obzorja in skrbi za osebno rast mladine. Februarja nas tako čakajo smučanja in ostale športne aktivnosti, saj se še vedno držimo reka "zdrav duh v zdravem telesu". Razvajanja ne bo primanjkovalo na obisku čateške zimske riviere, februarsko potopisno popotovanje pa nas bo odpeljalo v Ameriko, obljubljeno deželo. Vse skupaj bomo začinili z odličnim izborom filmskih večerov v klubskih prostorih, tekmovanjem v Wii igricah, bowlingom, naredili bomo svoj indijanski lovilec sanj in še mnogo več. Vse aktivnosti, možganč-kanje in učenje novih spretnosti, ki jih ponuja tvoj Študentski klub Domžale, najdeš na spletni strani www.student-ski-klub.si. V februarju pa se lahko pridružiš Študentskemu klubu Domžale, ki te bo skupaj z zvezo ŠKIS odpeljal na smučarski dan na Rogli. Torej, še en težko pričakovan, zabaven, odštekan, nor, enodnevni žur na snegu. Ne manjkaj. :) Se vidimo! Ana Strnad Študentski klub Domžale PRAZNOVALA JE 90 let Pepca Krampelj V ponedeljek, 31. januarja 2011, je župan Toni Dragar na njenem domu v Radomljah obiskal gospo Pepco Krampelj, ki je dan prej praznovala že svoj 90. rojstni dan. Gospa Krampelj, rojena Skalac, se je rodila 30. januarja 1921 v Globočici pri Kostanjevici na Dolenjskem. Zi-vela je le z mamo in tako tudi sama morala že zgodaj začeti delati. Kruh je služila tudi v Zagrebu, čez vikende pa se je vračala domov. Med vojno je s svojim fantom Vinkom živela v Nemčiji, kjer sta se leta 1945 tudi poročila. Leta 1942 se jima je rodil prvi sin Robert, 10 let kasneje pa še sin Brane. Po večletnem življenju v Nemčiji sta se zakonca Krampelj želela vrniti v Slovenijo, kar se jima je tudi uresničilo. Po vrnitvi v domovino sta nekaj časa najprej živela pri očetu in mačehi, nato pa si zgradila hišo, v kateri gospa Krampelj živi še danes. Oba z možem sta se zaposlila v takratni tovarni Induplati v Jaršah. Gospa Krampelj je ljubezniva in dobrosrčna ženska. Na njena vrata je potrkalo veliko ljudi, vstopilo in celo ostalo za dlje časa. Njene dobrote je bil deležen tudi siromak na V njeni hiši pa še vedno živi vnukinja Barbara, za katero je skrbela vse cesti, večkrat pa je hrano delila tudi ljudem okoli sebe, ki so bili sami, brez denarja in bolni. Okoli sebe ima rada ljudi in se pogovarja o vseh mogočih temah. Njen vrt so vedno krasile rože, spomladi tulipani, narcise, potem pa tudi dišeče potonke, pa binkošni nageljni in veliki modri cveti encijana, ki še danes rastejo ob poti njenega vrta. »Otroci smo se pri njej najedli češenj in malin, ki so rasle ob ograji. Sicer pa na kratko: pri njej je bilo vedno toplo in prijetno za mlade in stare obiskovalce. Ko je odpirala vrata, je imela vedno nasmeh na obrazu. Ima zelo dobre sosede, s katerimi še danes malo »pokofetkajo in poklepetajo«,« je o njej povedala Breda Poznič. Pred 25 leti ji je umrl mož Vinko. Imela sta se neizmerno rada, vendar ju je bolezen ločila. Daljava pa je ločila Pepco od sina Roberta, ki se je za delom podal v tujino, Nemčijo, in tam tudi ostal, medtem ko je Brane ostal v Sloveniji, tu dela in tudi živi. Nesreča je prizadela tudi vnuka Zorana, diplomiranega inženirja, ki je pri svojih rosnih 25 letih doživel hudo nesrečo in nepokreten ostal v Domu počitka v Domžalah, tri leta pa preživel po raznih bolnicah in zdraviliščih. Danes žal že sedem let pokojnega vnuka je obiskovala prav vsak dan ob določeni uri, ga tudi hranila in se z njim pogovarjala, čeprav je ni slišal. njeni hiši Barbara, od njenega 9. leta starosti, danes pa skrbi za Barbarini punčki ter svoji pravnukinji, Niko in Pijo. Gospa Pepca je bila tudi birmanska botra gospe Petri in gospe Bredi, ki sta jo ob praznovanju njenega zavidanja vrednega jubileja opisali z velikimi besedami: »Njeno srce je mehko kot oblak na nebu, polno sočutja, njena prisotnost razsvetli ves prostor in srca vseh ljudi in ljubezen raztopi še tako globoko zamrznjeno srce. Seveda govoriva o najini 'mami iz Nožic'.« Vse življenje jima je kot mama in tako ji tudi rečeta: »Beseda mama nama daje občutek varnosti, nove energije in zanosa. Pomeni domače, mirno in ljubeče.« Kot sta še povedali ob njenem praznovanju, je tudi velika prijateljica: »K vam sva prišli na klepet, pomoč ali nasvet, kot k prijateljici, saj poznati vas, pomeni poznati nekoga, s katerim deliš svoje solze in smeh, svoje spomine in sanje. Nekoga, ki ti ni blizu zgolj kot sorodnik, temveč kot posebno drag prijatelj.« 12. februarja 2011 Zlata poroka Ane in Antona Iskra Ana in Anton Iskra sta na prelepo sončno soboto, 12. februarja 2011, v dvorani Acija Bertonclja v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah, obnovila poročno obljubo, dano pred petimi desetletji. Obred je vodil Toni Dragar, župan Občine Domžale, ki je najprej spregovoril nekaj besed o življenjih Ane in Antona Iskra, ki sta jima prinesli mnogo lepih trenutkov in tudi takšnih, kate- re človek rad hitro pozabi, vendar pa na koncu privedli do srečnega skupnega življenja. Ana je bila rojena leta 1939 v domači hiši na Brdu pri Ihanu, v Ihan pa tudi hodila v osnovno šolo. Ker doma ni bilo denarja, je tako kot njene tri sestre in dva brata hodila po kmetijah ter služila denar. Kljub pomanjkanju si je bila družina zelo blizu, tako kot še danes, le da sta žal danes že pokojna brat in sestra. Takoj po zaključku osnovne je začela tudi delati in se sprva zaposlila v tovarni Toko, nato pa vse do nadaljnjega v podjetju Induplati. Anton se je rodil leta 1941 v Ivan-ševcih pri Gornji Radgoni. Tudi njegovemu otroštvu ni bilo prizanešeno. Oče je bil čevljar in čeprav so imeli kmetijo, jim je bilo po vojni odvzete veliko zemlje, ki pa je nikoli niso dobili nazaj. Pri štirinajstih je odšel od doma, da se nauči zidarstva. Kaj kmalu je zidarstvo opustil, saj ni vse šlo tako, kot si je zamislil in se tudi sam zaposlil v tovarni Induplati, kjer pa je delal okoli deset let. Kasneje je opravljal vsa priložnostna dela, ki so prinašala več denarja za njegovo družino, vmes pa naredil izpite za taksista, poklicnega voznika tovornjaka in nato še avtobusa. Delal je tudi v LPP-ju in se leta 1995 tudi zasluženo upokojil. Anton in Ana sta se spoznala v Ihanu na veselici za silvestrovo. Takrat V Domu upokojencev Domžale so praznovali 60 let direktorice Danice Gostinčar Prav srečo sem imel, da sem se oglasil v Domu upokojencev Domžale med proslavljanjem v počastitev 60-letnice gospe Danice Gostin-čar. Stanovalci so proslavi zbrano prisluhnili, kar je bilo zunanje znamenje priljubljenosti gospe direktorice. Moja mama je bila dobrih 6 let stanovalka doma, takrat je bila naša slavljenka glavna sestra, in moram reči, da sem bil oz. sva bila z bratom posebej zadovoljna z njenim oskrbovanjem, kar sem si priklical v spomin z miselnim potovanjem v preteklost. In ker je dom tudi dandanes na zelo dobrem glasu, si štejem v prijetno dolžnost, da gospe direktorici ob njenem jubileju čestitam s toliko večjo intenzivnostjo in v želji, da bi njeno življenje in delo še nadalje potekalo v njeno osebno zadovoljstvo kakor tudi vseh varovancev in njihovih sorodnikov. Gospa Danica, iskrena voščila torej, vse najboljše tudi vsem delavcem doma in seveda stanovalcem. Ivan Kepic so ravno zidali Farmo Ihan in tudi bloke poleg nje, v katerih so živeli prav gradbinci farme. Eden izmed njih je bil prav Anton. Ana pravi, da je v smehu povedala, da je na silvestrovo neprestano stal za njo in je ni spustil z oči. Sama si takrat ni mislila, da bo kmalu postal njen soprog, s katerim bo, kot vidimo danes, zdržala dolgih 50 let in še več, kot jih prinaša njuna jesen. Po povratku Antona iz jugoslovanske vojske, kateri je služil dve leti, sta nekaj časa živela pri Ani doma, nato pa sta se zaradi pomanjkanja prostora preselila na Sv. Miklavž, kjer sta 6 let živela v mežnariji. Kasneje sta 6 let živela pri Mežnarjih na Goričici, dokler se nista preselila v Domžale. Zakonsko zvezo sta Ana in Anton sklenila 11. februarja 1961. Tistega leta se jima je rodil tudi že prvi otrok Anton ali kot ga kličejo domači, Tonček. Skupno življenjsko pot zla-toporočencev zaokrožajo štirje otroci. Kot najstarejši je bil že omenjen sin Tonček, ki bo letos praznoval 50. rojstni dan. Poročen je z Metko, s katero sta ponosna starša dveh otrok: Andreja in Sabine. Sin Franci, ali kot ga kličejo domači - Branko, se je rodil leta 1966 in je danes ponosni očka dveh otrok, sina Matica in hčerke Katje, ki pa tudi že živi s svojim fantom in je pred osmimi meseci povila prvo pravnučko Ane in Antona. Leta 1967 se jima je rodila prva hči Anica, ki je danes ponosna mati 22-letnega Davida. Nato pa je na vrsti najmlajši, vendar največji sin Zlatko, rojen leta 1971. Zlatko je oče treh treh otrok: Gregorja, Vesne in Samota. Ana in Anton sta vsem otrokom poklonila ljubezen in vrednoto medsebojnega razumevanja, kar se odraža v tem, da se vsi otroci, vnuki in pravnu-ki z veseljem srečujejo. Večino svojega prostega časa preživita na svojem vikendu v Kandršah, kjer obdelujeta tudi svoj vrtiček. Tam včasih ostaneta tudi po cel teden, saj imata popoln mir, brez mestnega hrupa in vrveža. Vse najlepše jima želimo tudi v prihodnje! l8.FEBRUAR 20II uredništvo 13 Pisma bralcev objavljamo prispevke avtorjev katerih identiteta je poznana uredništvu in so njihovi prispevki krajši od 3000 znakov s presledki. Hkrati obveščamo bralce, da stališča zapisana v Pismih bralcev, niso stališča uredništva Hvala, Tina! Tvoj uvodnik v januarskem Slamniku sem kar trikrat prebral. Najprej sem se ustavil ob tvoji izjavi, da si se po prvih korakih, načrtovanih spremembah ustavila nekje na polovici. Nadaljuješ, da pa si kljub vsemu oblikovala predlog spremembe odloka glasila, ga uskladila s svetniškimi skupinami, a je ostal na ravni veljavnega, zato ga občinski svet v preteklem mandatu tudi ni obravnaval, kar je moč razumeti, da ti ni bilo omogočeno, da bi razprostrla krila po svoji ustvarjalni zamisli. Bodi Bogu potoženo. Tina, v svojem imenu ter v imenu somišljenikov se ti iskreno zahvaljujem za tvoje urednikovanje in sodelovanje. Res so se med nami spletne tudi osebne vezi in želim, da ostanejo tudi poslej. Srečanje s teboj je bilo vedno spodbudno in poučno ter prijetno; kadar pa si privatno spregovorila o svojih otrocih oz. družini, pa sem doživljal kakor dih pomladi. Vesel sem, da si se spomnila tudi svoje predhodnice in da si se ob koncu uvodnika ozrla tudi na odločevalce o statusu Slamnika v prihodnje in jih nagovorila. Draga Tina, želim ti vso srečo in upam, da jo boš pri svoji profesionalnosti in kot komunikologinja ter ob vsej srčnosti, ki ti je lastna, tudi našla. Naj te dobra volja nikoli ne zapusti in Bog s teboj. Ivan Kepic Končno uveden dodatni šolski avtobus Verjetno se vsi starši dobro spomnimo prvih šolskih dni letošnjega šolskega leta. Tudi tokrat smo morali izpostaviti vprašanje šolskega prevoza. S strani šole smo ponovno dobili isti odgovor, da Občina ne dodeli sredstev za dodatni prevoz, da pa plača varstvo vozačev, kateremu smo starši letos ponovno nasprotovali. Tokrat smo se starši odločili, da zadevo raziščemo in da ugotovimo, kje je dejanski problem že toliko let. Predstavniki staršev v sestavi Anica Povirk, Matej Trapečar in Sabina Pirš smo bili v stalnih kontaktih tako s šolo kot z Občino. Dobivali smo raznorazne odgovore in bili deležni mmm. T.. CDkmi ta ilitil [putai kKDH Delovni čas: od 7. do 22. ure | GSM: 031 464 706 | Tel.: 564 20 50 www.slascicarna-oger.si | info@slascicarna-oger.si Nagrajuje Honda Ambrož Nagrajenci nagradne križanke številka 1 v glasilu Slamnik so: Anica Korošec, Domžale, Valentin Košir, Radomlje, Danica Grmek, Domžale, ki prejmejo vsak po dve vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika za sezo9no 2010/2011. Nagrade tokratne križanke podeljuje Honda Ambrož in sicer: 1. vikend najem vozila Honda Civic 2. plastično ročko 4 l olja Castrol SLX 3. plastično ročko 4 l olkja Castrol GTX 4. preventivni pregled vozila z meritvami Pravilne odgovore pričakujemo do četrtka, 10. marca 2011. Do takrat pa lep pozdravi n veliko sreče! NAGRADNA Kulturni dom KRIŽANKA Franca Bernika, p. p. 2, 2 1230 Domžale. besednih prepletanj, ki so obtoževala enkrat šolo, drugič Občino. Zato smo starši zahtevali sestanek, na katerem smo bili prisotne vse tri prepletene strani: predstavniki staršev, predstavnici Občine, ga. Jarc in ga. Slapar, predstavnika šole - ravnatelj, g. Černohorski, in pomočnica ravnatelja, ga. Viler, ki je v septembru z več dopisi poskušala osvetliti situacijo glede otrok, ki potrebujejo prevoz oziroma varstvo in posredovati želje staršev po dodatnem prevozu na Občino. Prišli smo do ugotovitev in razjasnitev, na katere smo starši čakali dolgo časa. Šola je ustanova, ki mora zagotoviti potrebe otrok, tudi prevoz domov. Občina je na zahtevo šole plačala storitve, ki jih je predlagala šola - to je dva avtobusna prevoza in varstvo vozačev. Starši smo vztrajali pri tem, da ne želimo več, da Občina plačuje varstvo otrok vozačev, saj se otroke postavlja v neenakopraven položaj. Otroci »vozači« ob čakanju na prevoz več kot dve šolski uri na dan preživijo v šoli, zato starši predlagamo, naj se denar za varstvo nameni za dodatni prevoz. Naša zahteva je bila ena in edina -uvedba dodatnega avtobusnega prevoz otrok po končani šesti šolski uri. Svojo zahtevo smo podprli z zbranimi podpisi peticije, ki smo jih na sestanku izročili ge. podžupanji. S pomočjo ge. podžupanje, ga. Jarčeve, ki nam je stala ob strani in razumela naše zahteve, smo s 1. 1. 2011 končno dobili dodatni prevoz. Z veseljem povemo, da se ravno s tem manjkajočim avtobusom prepelje največ šolarjev, kar je še en dokaz vsem, ki so temu vsa leta nasprotovali. V veselje nam je, da smo v prevoz lahko vključili tudi srednješolce, ki obiskujejo gimnazijo v Domžalah in so naši krajani. Za uspešen zaključek pri izvedbi projekta se starši zahvaljujemo vodstvu OŠ Domžale in uradu župana, predvsem pa ge. podžupanji Jarčevi za nezmerno pomoč pri izpeljavi projekta. Upamo, da se nam z isto problematiko ne bo potrebno ponovno ukvarjati na začetku naslednjih šolskih let. Ta projekt želimo še nadgraditi. Čas je, da pričnemo z uresničevanjem projekta krožnega avtobusnega prometa, ki bi povezal naš kraj z mestom Domžale in tudi z našo prestolnico Ljubljano, kar je želja in potreba vseh Ihancev. Tako Ihan ne bo več ostal samo slepa ulica naše občine! Starši otrok vozačev iz Ihana Vabilo k glasovanju za »naj lekarno« Kot občan Domžal se že tretje leto zapored udeležujem glasovanja za Naj lekarno. Moja želja v letu 2011 je, da naša domžalska lekarna osvoji prvo mesto za leto 2010. V letu 2008 smo osvojili 3. mesto, v letu 2009 drugo mesto, zato za letos predvidevam in želim prvo mesto. Pri tem pa je potrebna pomoč vseh občanov, ki koristijo storitve Mestne Lekarne Domžale. Sam osebno sem izredno zadovoljen s pristopom osebja, enako velja tudi za prostorsko ureditev lekarne. Lekarna, ki ji boste namenili glas ali celo več glasov, vsekakor izpolnjuje svoje poslanstvo. Glasujete lahko z glasovnico v samem prostoru lekarne, z glasovnico iz publikacije Moje zdravje v časopisu Dnevnik ali brezplačno preko spletne strani: http://mojezdravje. dnevnik.si/sl^Naj+lekarna (elektronska glasovnica). Za vaš trud ste lahko tudi nagrajeni, kajti vsakih 14 dni je izžrebanih 10 nagrajencev. V prvem žrebanju sem bil tudi sam nagrajen, za kar ob tej priložnosti lepa hvala. Na koncu še to: združimo glas za prvo mesto. Jože Kovač, Domžale Smrtonosno smučišče Do tega bivšega smučišča (slalom proga) pridemo po cesti od gostilne Mgan, mimo ihanskih skakalnic proti Krumperku. Nekoč je premoglo žičnico skoraj do vrha Križentavre (veliki vrh), ki jo je Smučarski klub Domžale odstranil, ker ni več snega. Za njimi je ostala samo zatravljena proga, ki jo sedaj, ko pade sneg, uporabljajo otroci za sankališče in po-hodniki za najkrajši dostop do vrha Križentavre. To progo so uporabili delavci gozdnega gospodarstva - namesto po poteh so to progo izkoristili za bližnjico in po njej vlačili s težkimi traktorji hlodovino. Z vleko so uničili travno rušo na strmi progi P posledice so zelo hude! Ozki jarki, široki nekaj deset centimetrov, so ekstremno globoki -tudi več kot en meter. Otroci, pohodniki, sprehajalci so v veliki nevarnosti! V kolikor ponesreči stopiš v jarek, si zagotovo zlomiš nogo ali se hudo poškoduješ. Kdo bo odgovarjal? Opozorilnih znakov ni, le spodaj pri cesti je rampa, ki preprečuje dovoz smeti. Voda, ki priteče s hriba, prinaša blato, ki zamaši propust pod cesto. Voda potem poplavi cesto in komunalno podjetje ima tu stalno delovišče. Sprašujem se, kdo je dolžan te stvari odpraviti? Občan in krajan Ivan Lovšin Vrtec v Dobu Dob je edino večje naselje v občini, ki nima otroškega vrtca. Naključje? Mislim, da ne. Potrebe in želje krajanov, da se tudi v Dobu zgradi vzgojno varstvena ustanova, so bile izražene že večkrat v preteklosti, saj se je naselje povečevalo, število predšolskih otrok, tudi tistih iz bližnjih krajev v krajevni skupnosti ter Krtine, Studenca in Škocjana, ki gravitirajo k Dobu, pa ustreza normativom za samostojni vrtec. Vedno se je namreč zapletlo s pridobitvijo gradbene parcele, kljub temu, da je bilo od nekdaj za gradnjo vrtca predvideno zemljišče severno od osnovne šole proti glavni cesti. Zemljišče je komunalno opremljeno, prometno dobro povezano in zadosti veliko. Pa vendar ni Občina Domžale pokazala nobenega interesa pridobiti zemljišče in realizirati prepotrebno gradnjo, ne glede na to, da ji je vsa do sedaj veljavna prostorska zakonodaja to omogočala, ker gre za objekt javne infrastrukture. Koliko časa bodo krajani še čakali?! Upam, da ne do takrat, ko bo občini zmanjkalo priročnih izgovorov, da ne more pridobiti ustreznega zemljišča. Do takrat pa bo treba otroke voziti na Vir, v Domžale in še kam. Jože Nemec Za varnejše prečkanje ceste in lažjo vključitev v promet v tednu dni zbranih prek dvesto podpisov Zadnji teden meseca januarja 2011 je potekala akcija zbiranja podpisov tistih polnoletnih prebivalcev dela mesta Domžale, ki predlagamo zagotovitev nujnih ukrepov za varnejše prečkanje magistralne ceste Ljublja-na-Maribor z Obrtniške ulice na Prešernovo ulico in obratno. Menimo namreč, da je na tej točki potrebna čimprejšnja umiritev prometa, tako z vidika pešcev kot tudi z vidika lažjega vključevanja vozil v promet na magistralno cesto. Problem glede slednjega opažamo predvsem v jutranjih in popoldanskih urah, ko vozniki za prečkanje oziroma vključitev v promet kdaj čakamo tudi po nekaj minut, dokler se nas "kdo ne usmili". Ob navedenem tudi ugotavljamo, da se je v zadnjih letih opazno povečal promet na magistralni cesti in da se vozniki večinoma sploh ne držijo omejitve hitrosti. Prav tako le redki ustavijo pred prehodom za pešce. In če prehod za pešce že imamo, naj bo le ta varen (tudi za šoloobvezne otroke). K sreči smrtnih žrtev na tem prehodu za pešce že nekaj časa ni bilo, vendar že iz same prometne študije Občine Domžale iz leta 2006 izhaja, da gre za eno izmed prometno kočljivih točk, saj je bilo že v tej študiji predvideno celo krožišče. V dopisu, ki smo ga 4. februarja 2011 poslali predsedniku in članom Sveta za varnost v cestnem prometu Občine Domžale (na ta formalni postopek me je na srečanju 18. januarja 2011 prijazno opozorila gospa podžupanja Andreja Jarc Pogačnik), smo napisali, da bi bila lahko ena izmed rešitev tudi postavitev semaforjev. Apeliramo tudi na vse prejemnike našega dopisa, ki so ga prejeli v vednost (predvsem župana g. Tonija Dragarja, podžu-panjo go. Andrejo Jarc Pogačnik ter direktorja občinske uprave g. Edvarda Ješelnika), da čimprej ukrenejo potrebne korake za varnejšo ureditev tega križišča. Da je ureditev, ne glede na to, da je potreben formalni pristanek države, možna, nedvomno kaže delo vseh odgovornih na občini v preteklih mandatih (npr. novi semaforji pri trgovinah Lidl in Hofer). Če sklenem: menimo, da prometna študija, dejansko stanje ter interes velikega števila ljudi -v tednu dni je bilo zbranih preko dvesto podpisov polnoletnih občanov - nedvoumno kažejo na to, da s problemom nikakor ni za odlašati. Zato še enkrat prosimo in pozivamo vse pristojne, da zmorejo toliko politične volje in skupaj s Svetom za varnost v cestnem prometu Občine Domžale čimprej ukrepajo. Prepričani smo namreč, da bo ustrezna ureditev križišča omogočila mnogo bolj kvalitetno življenje ljudi na obeh straneh magistralne ceste. Tomaž Bojc, Domžale V imenu podpisnikov pobude za varnejšo ureditev križišča za pešce in motorna vozila Poohlfiščen t servi uvozil Horala Proctajd novih vozil Hortda ProdûjAin montážd originalnih rezervnih ddov^ vozila Handa Prcdajđin mE^ntáia OfigínalriE doddïnç opreme za vozila Honda vrhunski špom-nik madžar-^SKI šahist (peier) složnost, enittnost del prostora s kvadratnim au pravokotnim tlorisom v cerkvah onesnažen zrak vwdu-struskih MESnH pesniška vrstica, verz I NOVlAVTDCiřiTERaO-O, , P- r' ^ t;i 11 Lî^d T Î. 1 ?JS ftfldo I nâjiT Tť I íu 1 p^w-OM d tř m nu- 75- ^ , fiirtîltisari^hewuiiirdVïix.'r'Mit'^^ ^ WWW- er*£ i fino, barvano kozje usnje ouver reed trdi sir stanko svetlo-rumeno skorjo televi-mSKI športni komentator desni pritok une v bosni vanje, rotenje beno lapajne vrhovni poveu-nk mornarice kuni podobna žival z dragoc. krznom teža ovoj nine blok ledu na ledeniku nem. su-kar (emil) delovno področje ministra ple-stenjak nosilec glave zgornji del stopala kitajska posoda za kuhanje plošíad v gleda- iseu oliver stone fr.pop pevka (patricia) slavko avsenik rastko močnik nekdanji pale-snnski vodheu arafat izdelovalec opeke sredozemska okrasna rastuna hodnik pod zemuo lionel messi POMOČ: ESEDAR-gladiator na vozu, MAROKEN-fino, barvano kozje usnje, NEMESIS-grška boginja maščevanja, ROTITEV-moledovanje, rotenje, TENENTE-poročnik v italijanski vojski, TRAVEJA-dei prostora s kvadratnim ali pravokotnim tlorisom v cerkvah 14 kulturni koledar l8.FEBRUAR 20II Ponedeljek, 21. februar 2011 KDAJ: ob 10. uri KJE: Knjižnica Domžale Vabljeni vsi otroci od 9. do 15. leta na ustvarjalno delavnico JELEN JARKO, ki bo v ponedeljek, 21. februarja 2011, ob 10. uri. Delavnico vodi: Nives Podmiljšak. Zaželena je predhodna prijava. KDAJ: 19. uri KJE: Center za mlade, Ljubljanska 58. Vabljeni na predavanje v okviru programa za odgovorno starševstvo -Ustvarjalnost, možnost izbire in odgovorno vedenje. Predava zunanja predavateljica Bojana Mirtič, spec. ped. Predavanje je brezplačno. KDAJ: 10. - 15. ure KJE: Center za mlade, Ljubljanska 58. Od ponedeljka do petka vabljeni na zimske počitnice. Naš čas bomo preživeli igrivo ob družabnih igrah, sproščujoče ob filmih in glasbi, kreativno, raziskovalno, izletniško, sladko ob peki palačink ^ Prispevek je 4 € na dan in vključuje stroške prevozov, vstopnin, sladke priboljške, kreativni material. Malico otroci prinesejo s seboj. Program je namenjen otrokom od 7. leta starosti dalje. Informacije in obvezne prijave po tel. 722-66-00, na info@ czm-domzale.si ali osebno v Centru, ker je število mest omejeno! KDAJ: ob 18. uri KJE: Knjižnica Domžale Vabljeni na pogovor o knjigi Železna volja z avtorjem Luko Elsnerjem. Z avtorjem, ki se spomladi vrača v domžalsko nogometno moštvo, se bo pogovarjala Cveta Zalokar-Oražem. Vstop je prost! Torek, 22. februar 2011 KDAJ: ob 9. uri KJE: Knjižnica Domžale Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE. Na igralnih uricah želimo predšolskim otrokom in staršem/skrbnikom, dedkom/babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive. Vstop je prost! Zaželena je predhodna prijava! KDAJ: ob 18. uri KJE: Knjižnica Domžale PREDAVA: mag. Tadej Brate Vabljeni na strokovno predavanje Industrijska dediščina in njena uporabnost v sodobni družbi. Predava: mag. Tadej Brate. Vljudno vabljeni, vstop je prost! Sreda, 23. februar KDAJ: od 10. do 12. ure KJE: Knjižnica Domžale Dragi otroci in mladi! V počitniških dneh se vam ni treba dolgočasiti, saj lahko v knjižnici počnete zanimive stvari ^ Za otroke in mladino od 6. do Turistično društvo Jarše-Rodica vabi na Monokomedijo »Kdo vam je pa to delu?« z Borisom Kobalom v petek, 25. februarja 2011, ob 19. uri, v dvorano Kulturnega doma Groblje. Prodaja vstopnic: Trgovina Vistra, Papirnica Lipa Radomlje in eno uro pred predstavo. Informacije na tel.: 031/357-444 Glavni pokrovitelj: Občina Domžale 15. leta starosti smo pripravili prav poseben paket družabnih iger za kratek čas. Ob njih vam prav gotovo ne bo dolgčas. Spoznali boste, da se lahko imenitno igrate, sami, v paru ali z novimi prijatelji ^ Pridružite se nam, zabavno bo ^ Pričakujemo vas v sredo, 23., četrtek, 24., in petek, 25. februarja 2011, med 10. in 12. uro, v Knjižnici Domžale. Vstop prost! KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale Vabljeni na PRAVLJICE ZA ODRASLE - MESEČEVA LEPOTICA (afriška pravljica). Branje in interpretacija: Mirjam Štih in Luka Hrovat. Vstop je prost! Četrtek, 24. februar 2011 KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale Vabljeni na pogovor s pisateljem in pesnikom Zlatkom Zajcem, poznanim kot Zlatko Zakladko. Pogovor bo vodila: Mirjam Štih. Vstop je prost! KDAJ: ob 19. uri KJE: Center za mlade (Domžalski dom), Ljubljanska 58 Otvoritev fotografske razstave »Addicted to photos«. Razstavlja mladi domžalski fotograf Marko Ocepek. Razstava bo na ogled do začetka aprila. Vabljeni! Petek, 25. februar 2011 KDAJ: ob 17. uri KJE: Knjižnica Domžale Vabimo otroke od 4. do 6. leta starosti na plesno gibalno izražanje, ki je zelo pomembno za otrokov vsestranski razvoj. Plesna animacija v povezavi s knjigo pa otroka še dodatno duhovno obogati in motivira. Prireditev ZAPLEŠIMO V PRAVLJICO poteka pod vodstvom animatorke Lidije Smerkolj Turšič, v sodelovanju s Plesno šolo MIKI. Prijavite se na oddelku za otroke in mladino. Vstop je prost! Ponedeljek, 28. februar 2011 KDAJ: ob 18. uri KJE: Knjižnica Domžale Ob izidu nove knjige Hvala vam, bogovi, za te blodnje vas vabimo na pogovor s pisateljem Tonetom Partljičem. Pogovor bo vodila: Cveta Zalokar-Oražem. Vstop je prost. Vabljeni! Torek, 1. marec 2011 KDAJ: ob 9. uri KJE: Knjižnica Domžale Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE, ki bodo v torek, 1. marca 2011, ob 9. uri. Vabljeni! Sreda, 2. marec 2011 KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale Vabljeni na predavanje Kako si sami pomagamo pri zdravstvenih težavah s Heleno Bizjak. Na predavanju boste izvedeli več o zdravem načinu življenja, kako si sami dvignemo odpornost telesa, kako s pritiskom na določene točke lahko preprečimo srčni infarkt, si pomagamo pri bolečinah v križu, kolenih, alergijah^ Vstop je prost! Četrtek, 3. marec 2011 KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale Vabimo vas na potopisno predavanje. Portugalsko bo predstavila popotnica Ivana Pajenk. Vstop je prost. Vabljeni! Torek, 8. marec 2011 KDAJ: ob 9. uri KJE: Knjižnica Domžale Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE, ki bodo v torek, 8. marca 2011, ob 9. uri. TD Jarše-Rodica vabi na Pustni sobotni sprevod. Začetek sprevoda bo v soboto 5. marca ob 15. uri izpred kmečke zadruge v Zgornjih Jaršah do kulturnega doma v Grobljah. Tam bo pustno rajanje ob živi glasbi. Vsaka maska dobi pustni krof. Naj ne mine dan brez knjige Še nekaj časa za branje knjig je pred nami. Ujemite zadnje zimske dni, kajti pomlad vas bo zvabila na vrt, v gozd in še kam. Tokrat si oglejmo knjige Mohorjeve družbe Celje. Vinko Šmajs: Mama rad te imam Vinko Šmajs se je rodil leta 1924 v Parižljah pri Braslovčah. Živel je z naravo in kljub težkemu življenju ohranil pozitivni pogled na svet. Njegova knjiga je poklon materi, saj si avtor želi ohraniti niti iz preteklosti v sedanji čas. Knjiga je polna toplih in lepih spominov. Lojze Kozar: Materina ruta Priljubljeno povest Materina ruta je napisal prekmurski duhovnik, pesnik, pisatelj in kulturni delavec Lojze Kozar. Povest govori o ljudeh iz pisateljevega rojstnega okolja (Porabja) in njihovih zapletenih medsebojnih odnosih. V ospredju je rast povezanosti med starim vaškim posebnežem, samotarjem in nezakonskim fantom. Zgodba je postavljena v čas ob koncu prve svetovne vojne. Po zapletu, tematiki in množici ljudskih modrosti, ki jih Kozar uporabi kot gradivo, pa bi se povest lahko dogajala kadar koli. Lojze Kozar ml.: Vsa moja ljubezen To je monografija o Lojzetu Kozarju ob stoletnici njegovega rojstva. Delo je napisal nečak Lojze Kozar ml. - o dolgoletnem župniku v Odrancih, kjer ga je v isti vlogi tudi nasledil. Knjiga je dokumentarno fotografsko opremljeno gradivo o življenjski poti od mladostnih šolskih časov, študijskih let, kaplanovanja v zasavskih revirjih, do povojnega časa, ko se je v Odrancih zgradila znamenita cerkev do upokojitve in smrti. Jože Trošt: 70 let življenja in ustvarjanja Knjižica je nastala ob življenjski in ustvarjalni obletnici vsestranskega glasbenika Jožeta Trošta. Slavljenec pravi, da je svoje delo uresničeval v šolanju in navduševanju več rodov pevcev, organistov in zborovodij za dobro cerkveno glasbo v številnih krajih po Sloveniji, med drugim od Ljubljane do Bovca in Loga pri Vipavi. To delo z veseljem opravlja še danes. Avtorji besedil so Peter Grum, Cilka Kavčič, Andrej Mission, Janez Perko, Milena Piškur in dr. Edo Škulj. Nadine Gordimer: Pobran To je roman južnoafriške Nobelove nagrajenke za literaturo (1991). V spremni besedi beremo: delo »pripoveduje o belki iz okolice Johan-nesburga, ki se odpove domačemu okolju, polnemu materialnih dobrin, in se poroči z muslimanskim ilegalnim priseljencem. Odpravita se živet v njegovo arabsko deželo, a si ostaneta tujca. On se ne odpove svoji želji, da bi se ustalil v eni od bogatih zahodnih držav, česar seveda ni lahko uresničiti, ona pa v patriarhalnem okolju njegove domovine najde vse, kar je pogrešala v svojem domačem okolju.« O knjigi Doris Lessing pravi: Presunljivo, nepozabno. Edward D. Said: Mojstrovina. The Times: Grenkosladka zgodba o Romeu in Juliji naše cinične dobe. Bleščeče in vznemirljivo. Alex Koenigsmark: Obisk iz temin Pisatelj, dramatik in scenarist se je najprej uveljavil kot scenarist. Izdal je knjige: Pot oddelčnega šefa na morje, Moške zgodbice, Vse moške zgodbice, feljtone Kako je Rockefeller postal milijonar ali Nesreče so lahko različne, Popivanje in zgodba utrujene manekenke. Njegov tokratni roman se dogaja na koncu štiri- desetih let, ko si prekrižajo poti osamljeni popotniki - slavna igralka, psihiater, narodni upravitelji, prostitutke, politiki ^ Nekateri pustijo svojo sled, drugi izginejo brez sledu. Milka Bokal:Jaz sem višje kot Marija Folklorne pripovedi iz Polhovega Gradca, Dobrove, Horjula, Šentjo-šta, Črnega Vrha in okoliških krajev. Delo je izšlo kot 38. knjiga v zbirki Glasovi. Avtorica je zbrala povedke z območja zahodno od Ljubljane. V knjigi je objavljeno 746 »krajših in daljših motivno pestrih folklornih pripovedi, ki so skrite v bogati naravni, socialni, družbeno- in kulturnozgodovinski dediščini tega območja.« Alselm Grun: Pogovori in odmevi V branje vam ponujam tudi knjigo pisca duhovne literature, ki je imel pred leti zelo odmevna predavanja v Sloveniji. Govoril je o umetnosti staranja in o umetnosti prebujanja življenja. Zaradi zanimanja javnosti je založba izdala besedila njegovih predavanj, pogovorov in zanimivejših odmevov v tisku v knjižni obliki. Tatjana Kokalj KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale Šesto predavanje v ciklusu filozofskih večerov: Kaj se je zgodilo z našimi sanjami o svobodi: Zgodovina virtualnega skozi logiko vizualnih kultur (Derrida o tehnoprotetičnih virtualnih možnostih življenja). Predavatelj: dr. Dušan Rutar. Vstop je prost. Vabljeni! Četrtek, 10. marec 2011 KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale V letu 2010, evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti, je 14 misijonskih prostovoljcev poletelo na zahodno obalo Afrike - v Angolo. V okviru VIDES Slovenija so mesec dni preživeli pri sestrah HMP. Dokumentarni film prikazuje delo 5 slovenskih misijonskih prostovoljcev - večinoma študentov - v šolah Don Bosco, v predmestju glavnega mesta Luanda, v Cacuacu. Kaj so počeli med otroci in mladimi? Pripravili so različne likovne, plesne, glasbene in dramske delavnice ... z Vesno Vilčnik. Vstop je prost! Torek, 15. marec 2011 KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale Vabimo vas na predstavitev knjige Umetnost življenja: življenje po zakonih življenja, škotskega slikarja, pisca in predavatelja Benjamina Crema. Tako kot v glasbi in slikarstvu vladajo določena načela, tako tudi življenje poteka po določenih načelih. Dobro jih je poznati in upoštevati, da je življenje čim bolj harmonično. Kaj je tisto, česar nas v šoli niso učili, pa bi bilo koristno vedeti? Kaj jahko naredimo, da bi postali boljši? Domža e z vami pogovarjala Albina Škerbinc. Vstop je prost. Vabljeni! Sreda, 16. marec 2011 KDAJ: ob 10. uri KJE: Knjižnica Domžale Vabimo vas na predstavitev otroške knjige Mavrične mačje maroge z Mar-tion Volčini in Nino Meglič. Vstop je prost. Vabljeni! KDAJ: ob 12.30 KJE: Knjižnica Domžale Vabimo vas na srečanje s pesnico in pisateljico Zvezdano Majhen. Srečanje s pisateljico bo v sodelovanju z Osnovno šolo Rodica in Osnovno šolo Dob. Vabljeni! KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale Vabimo vas na potopisno predavanje Pakistan, ki ga bo predstavila popotnica Ksenija Čermelj.Vstop je prost. Vabljeni! Zbiratelji, dobrodošli! Skupina zbirateljev vsega »starega«, znamk, razglednic in še marsičesa iz zgodovine naše občine vas vabimo, da se nam pridružite na naših srečanjih, kjer najdemo čas tudi za marsikatero aktualno temo. Pred nami je projekt zbiranje starih razglednic Veseli bomo, če se nam boste pridružili - vsako sredo ob 18. uri, v prostorih Krajevne skupnosti Venclja Perka (ob nekdanji knjižnici). Dobrodošli! Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale in Krajevna organizacija ZB Ihan vabita na spominsko slovesnost pri spomeniku padlim borcem Kamniško-zasavskega odreda na Oklem nad Ihanom, v soboto, 26. februarja 2011, ob 11. uri. Skupni odhod na Oklo bo ob 10.30 iz Dobovelj. Udeležence bosta pozdravila Marija Majhenič, predsednica Združenja borcev za vrednote NOB Občine Domžale in Janez Gregorič, predsednik Sveta Krajevne skupnosti Ihan. Zbrane bo nagovoril borec Kamniško-zasavskega odreda Rado Kokalj. Slavnostni govornik: Toni Dragar, župan Občine Domžale V kulturnem programu bodo nastopili: Učenci Osnovne šole Ihan, Moški pevski zbor Radomlje, pevka Silva Kosec, harmonikar Anže Zavrl. Program bo povezovala Ana Lenič. Dobrodošli! l8.FEBRUAR 20II kultura 15 ČETRTI KONCERT 13. SEZONE MODREGA, GLASBENEGA ABONMAJA v kulturnem domu franca bernika Madžarski klavirski duo Jenôja Jandója in Károly'a Moscárija V Tomčevi dvorani Kulturnega doma Franca Bernika se nadaljuje 13. sezona glasbenega abonmajskega ciklusa v vsem svojem vsebinskem in kvalitativnem pogledu. Na 4. koncertu 25. januarja sta nastopila solistično in v klavirskem duu (na dveh klavirjih!) madžarska pianista Jeno JANDÓ in Károly MOSCÁRI. Svoj spored sta posvetila izključno Lisztovi klavirski glasbi, saj prav letos obhajamo 200-letnico rojstva tega madžarskega skladatelja, pianista in dirigenta Franza Liszta (1811-1886), sicer pa ustanovitelje novo nemške (kompozicijske) šole. Omenjeni recital pa se tokrat ni odvil tako kot smo pričakovali, saj je bil najprej napovedan samo solistični recital . Jandója, ki pa se je potem solistično razvil samo v dveh točkah, vse preostalo pa je tvorila zahtevna Lisztova klavirska glasba za štiriročno igro na dveh klavirjih. Če bi tokrat sodili »dan po jutru«, potem skoraj nismo mogli misliti, da se bo omenjeni recital sploh odvil. Kajti uvodne Lisztove Reminiscence za opero Don Juan W. A. Mozarta za dva klavirja, S. 656 so se pričele v tako slabi (poustvarjalni) luči, da o tem sploh ni bilo več moč misliti. Umetnika sta po eni strani slabo izkoriščala pedal-no igro, zvoka za našo dvorano je bilo enostavno preveč, kakšnega posebnega (novo)romantičnega niansiranja skoraj nismo opazili, bilo pa je opaziti tudi mnogo netočnosti: neskupnih začetkov in koncev. Je že pač tako, da imamo tudi pri nas tovrstno klavirsko (so)igro na enem ali dveh klavirjih že skoraj v zgodovinskem spominu. Pa nekaterim sicer res redkim tovrstnim (slovenskim) umetnikom še na kraj pameti ne pride, da bi se spustili v tako avanturo. Še bolj pa je to jasno organizatorjem in prirediteljem koncertov, ki jih prav iz teh vzrokov sploh ne vabijo na koncerte. Očitno je šlo tokrat za bolj »ad hoc« sestavljeni duo, ki mu še veliko manjka do umetniške kvalitete. Kajti komorna glasba je tudi »tek na dolge proge« in ne zgolj seštevek (morebitnih in minulih) solističnih karier. Če je že običajna praksa, da (oba) pianista (primo in socondo, tj. prvi in drugi) v (klavirskem) duu igrata z not, je bil potem nastop solista K. Moscá- ryja z Lisztovo Madžarsko rapsodijo v cis-molu št. 12, S. 244 že drugo razočaranje: igral je z not in skoraj ni uporabljal levega (klavirskega) pedala; kar vse je zagotovo za novo romantiko prava blamaža. Malce bolje je bilo potemtakem z naslednjimi Lisztovimi deli: Simfonično pesnitvijo »Hungaria«, S. 103, Patetičnim koncertom za dva klavirja, S. 258 in zaključno Rakoczijevo koračnico, S. 652. Vmes pa je solist, pianist J. Jandó sam odigral še Lisztovo Madžarsko rapsodijo v fis-molu št. 8, S. 244 - na pamet. Nekaj pove o tem minulem domžalskem koncertu tudi dejstvo, da tokrat ni bilo na pretek občinstva in da za razliko od vseh dosedanjih koncertov v pričujočem abonmajskem ciklusu na tem koncertu nismo slišali niti enega dodatka. Slab začetek sicer lahko mnogo bolj obetavnega, tudi Lisztovega leta. Na naslednjem, 5. koncertu istega (glasbenega) abonmaja pa se bomo 18. februarja srečali na istem odru s francoskim godalnim kvartetom Ebène z Mozartovo, Borodinovo in Beethovnovo glasbo za štiri godala alias 16 strun. Dr. Franc Križnar kulturni dom franca bernika V Domžalah poimenovali dvorano Acija Bertonclja -po domačinu in pianistu evropskega formata Še pred proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku so v domžalskem Kulturnem domu Franca Bernika (komorno) dvorano poimenovali po domačinu in uglednem slovenskem pianistu, univerzitetnem profesorju in Domžalčanu Aciju Bertonclju. »(^) Pianist in red. univ. prof. Aci Bertoncelj je ^bil rojen 27. avg. 1939 v Ljubljani. Živel in deloval je med Domžalami in Ljubljano, nazadnje poklicno kot klavirski pedagog. Umrl je v Domžalah, 22. septembra 2002. Študij klavirja je končal l. 1960 na ljubljanski AG, v razredu mentorice prof. H. Horakove, nato pa se je izpopolnjeval v Salzburgu, Parizu in Rimu. Dolga leta je z velikimi uspehi nastopal doma in v tujini kot solist, orkestrski pianist, iskani komorni muzik, klavirski spremljevalec-korepetitor in član Tria Tartini (skupaj z violinistom D. Bravničarjem in violončelistom C. Škerjancem - oziroma Slovenskim triom). Bil je »rezidenčni« pianist tako Simfonikov RTV Slovenija (za časa umetniškega vodje, šefa - dirigenta S. Hubada, 1966-80) in pianist - solist Komornega ansambla Slavka Osterca z dirigentom in umetniškim vodjem I. Petrićem (1962-82). V vseh teh kreativnih letih umetniškega delovanja je bil kot pianist evropskega formata najpomembnejši tovrstni solist takratnega južnoslovanskega glasbenega prostora. Njegove umetniške kreacije so bile polne glasbenega poleta z natančno oblikovanimi glasbenimi vsebinami, polne slogovne jedrnato-sti in mojstrskega tehničnega obvladovanja klavirske igre. Zlasti je bil odziven za sodobne klavirske tekste, od G. Gershwina naprej, tudi takih, ki so se dotikali naše in tuje zabavne ter celo jazzovske glasbe. To dokazuje mdr. tudi njegova zadnja, že posthu-mna cedejka, ki je leta 2008 izšla na pobudo KDFB in še posebej enega najtesnejših Bertoncljevih sodelavcev in tistega, ki mu nikoli ni bilo dovolj obujati njegovo ime, direktorja Milana F. Mariniča. Na njej so tri monumentalna klavirska koncertantna dela 20. stoletja, klavirski koncerti M. Ravela, S. Prokofjeva in B. Bartoka. Več kot dvajset let je poučeval klavir še na mednarodnih mojstrskih tečajih v Viktringu/Vetrinju na Koroškem in na srednji stopnji Glasbene šole Frana Koruna-Koželjskega v Velenju. Igral je v klavirskem Duu Bertoncelj & Haas, posnela in izdala sta tudi ce-dejko (ZKP RTV Slovenija, 1999, z deli U. Rojka, L. Rančigaja in B. Bartoka). Nemalo zaslug v več kot 35-le-tnem delovanju Koncertnega ateljeja Društva slovenskih skladateljev je imel predvsem za zasluge pri nadaljnjem razvoju sodobnih klavirskih del slovenskih skladateljev, za kar je prejel tudi njihovo (prvo) častno članstvo (1997). Acijev največji mednarodni dosežek je bil Grand prix du disque Edison za ploščo, ki jo je posnel z violončelistom H. Schiffom za ugledno britansko diskografsko hišo EMI. Za svojo, skoraj 40-letno prisotnost na naši, slovenski in tuji, mednarodni glasbeni sceni, je pianist A. Bertoncelj prejel nagrade Prešernovega sklada (1972 - za pianistične dosežke), glavnega Mesta Ljubljane (1969) in Društva slovenskih skladateljev (1997). Kot solist in izvrstni komorni glasbenik je nastopal tako doma kot na tujem: po Evropi, Združenih državah Amerike, Kanadi in Izraelu. Kot klavirski partner je sodeloval s številnimi odličnimi našimi in tujimi glasbeniki: pevcem -tenoristom M. Gregoračem, hornistoma J. Faloutom in P. Dammom, z njim so sodelovali violončelisti C. Škerjanec, H. Schiff in M. Pereny, violinista I. Gitlis in A. Reiner, flavtistka I. Grafenauer idr. (Iz predstavitve F. Križnarja). Glasbeno pa so omenjeno poimenovanje popestrili trije odlični (mladi) glasbeniki: Acijev sin - violončelist Sebastian Bertoncelj, ki je ob spremljavi pianistke, svoje matere in Aci-jeve žene Maje Klinar, odigral dvo-stavčno Šostakovičevo Sonato, op. 35 v d-molu, in violinistka Maja Savnik, ki je ob enaki spremljavi odigrala še Debussyjevo tristavčno Sonato. Šlo je za koincidenco dveh modernih glasbenih slogov, dveh povsem različnih skladateljev, ki pa sta vsak na svojem evropskem koncu več kot prelepo zaokrožila tudi Acijevo podobo, podobo pianista, ki se je prav z omenjenima opusoma neštetokrat podajal v te širne glasbene pokrajine. Tako violonče-list kot violinistka pa sta tudi vsak s svojega (poustvarjalnega) konca več kot obeležila omenjeno slovesnost, saj gre kljub njuni mladosti že zdaj za dva izjemna glasbenika. Kaj šele bo iz njih? Dr. Franc Križnar Otvoritev Dvorane Acija Bertonclja V torek, 8. februarja 2011, smo v okviru praznovanja slovenskega kulturnega praznika v prostorih Glasbene šole (KD FB Domžale) slovesno odprli Dvorano Acija Bertonclja, imenovano po klavirskem virtuozu, korepetitorju, komornem glasbeniku in profesorju klavirja na AG Ljubljana, domžalskem rojaku Aciju Bertonclju. Aci je bil izjemen glasbenik in človek, ki je svoje poglede vedno izražal natanko tako, kot je mislil. O interpretih glasbe je napisal: »Brez interpreta je glasba le mrtva črna pika na belem papirju. Nekaterim od nas pa je usoda naklonila milost, da smemo in moremo misli skladateljev prelivati v čudoviti in skrivnostni svet zvoka Anton Savnik slovenski kulturni praznik malo drugače Na Prešernovi proslavi je še angleščina manjkala ^ Upam, da je naslov pravilno razumljiv. Otroški pevski zbor GŠ Domžale Domžalčki z zborovodkinjo Jožico Vidic je z Zdravljico odprl Prešernovo proslavo. Bilo jih je doživetje poslušati, prav tako voditeljico Špelo Frlic. Slavnostni govornik Anton Savnik, ravnatelj GŠ Domžale, se je v zajetnem, vsebinsko bogatem govoru posvetil kulturi in uspešno osvetlil njen pomen, osebno sem pogrešal več navezovanja na Prešerna, čeprav ni ravno predpisano, da se ne bi konkretno na Prešernovi proslavi smelo spregovoriti o kulturi vobče. Težko pa se je sprijazniti s pripo-vedovalskim Varietejem, sploh pa v takšnem obsegu, sicer pa, ali škotske zgodbe, pa poljske in kitajske spadajo na slovensko proslavo, ki se imenuje Prešernova? Mislim, da vsaj v tolikšnem obsegu ne, čeprav so bili pripovedovalci zelo dobro pripravljeni, toda tu gre za princip. Sopranistka Urška Urbanija Žun pa je naravnost zablestela s Prešernovo pesmijo Nezakonska mati. Hvala Bogu, vsaj nekaj Prešerna na Prešernovi proslavi. Andraž Gnidovec, pozavna, klavirski duo: Peter Omejc in Gregor Pirnat, Luka Papež, violončelo, brat pevke April, ter violinistka Maja Savnik so se sicer dobro ali celo presenetljivo dobro odrezali, toda ali ne bi na Prešernovi proslavi namesto te ali one glasbene točke bolj ustrezala recitacija ali deklamacija Prešernovih pesmi na Prešernovi proslavi? Proslava se je končala z Godalnim orkestrom GŠ Domžale Anastasia strings; po- sebej je bil solist Andrej Omejc, saksofonist, občudovanja vreden. Skratka, vsi nastopajoči z glasbeno spremljavo vred, zaslužijo naše čestitke, le Prešerna je bilo na proslavi znatno premalo, pravzaprav skoraj nič. Če mislimo (beri: mislijo) nadaljevati s takim načinom, naj proslave ne poimenujejo s Prešernovo. Pa brez zamere. Sapienti sat, pametnemu dovolj. P.s.: Da o neudeležbi nekaterih vodstvenih občinskih osebnosti sploh ne govorimo, kakor svetnikov in svetnic ter samega vrha ^ Ivan Kepic I 16 knjige l8.FEBRUAR 20II PRVA NAGRADA 39. LITERARNEGA NATEČAJA MLADIKE Iskreno čestitamo pesnici in pisateljici Nadi Lomovšek iz Lipe Lipa, Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale, ni znamenit le zaradi svojih dvanajstih zbornikov, temveč postaja vse bolj znan tudi zaradi številnih nagrad, ki jih dobivajo njegove članice in člani. Tako smo tudi v Slamniku že pisali o nagrajenkah, danes pa na kratko prestavljamo pesnico in pisateljico, ki je v svojem tretjem življenjskem obdobju odkrila svoj dar - pisanje pesmi in proze ter že skoraj na samem začetku ustvarjanja v Literarni delavnici Lipe prejela nagrado. To je gospa Nada Lomovšek, rojena v letu 1951 v Ljubljani, otroštvo pa je preživela na Blokah, zibelki slovenskega smučanja. Po končani osnovni šoli ter tekstilni šoli v Kranju je delala v Pletenini in Slovenijalesu, upokojitev pa pred štiri leti dočakala na Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani. V letu 2009 sta se z možem preselila v Domžale in si pod zelenim Šumberkom ustvarila dom. Hčerka Mojca ju je v lanskem letu razveselila z vnukinjo Tijano. "V mladosti sem pisala samo obvezne spise v osnovni in srednji šoli. Pa kdaj sem hčerki »delala malo potu-he«, ker sem ji sestavila kakšen spis," se vrneva v njeno mladost, preskočiva zrela leta in že sva pri resnem ukvarjanju s pesmimi in prozo. "Resno sem se začela ukvarjati s pisanjem v šolskem letu 09/10, ko sem se včlanila v Društvo Lipa, literarni krožek. Vsako sredo se veselim sre- čanja s »sošolkami« in seveda klepeta z njimi, ob čaju v Florjančku," pove nagrajenka. In kako se počuti med nami: "V Domžalah se zelo dobro počutim. Z možem živiva v neposredni bližini Šumberka, ki kar vabi na sprehod Prepih Vsa okna, vrata bom odprla. Slekla obleko narejene brezbrižnosti. Pustila bom vetru naj z mene odpihne pepel ugaslih želja, prah pozabljenih bolečin, norost nepremišljenih obljub, pretkanost namernih prevar, bedo brezplodnih iskanj. Dolgo bom stala na prepihu. Naj postrga in odnese z utrujenih udov, skozi čas nabrano, dušečo pajčevino, zven trnastih besed. Hočem živeti naprej s čistim obrazom mladenke, ki še verjame povestim o dobrih ljudeh. Nada Lomovšek v zeleni gozd. Vse imam na dosegu roke in sem istočasno daleč od mestnega hrupa. Še posebej mi je všeč, ker je blizu knjižnica, ker zelo rada berem. " Prihod v Domžale je torej za gospo Nado Lomovšek pomenil vključitev literarni krožek in ko ji omenim nagrado literarnega natečaja Mladike, pravi: "Ja, saj mi je kar malo nerodno, ker sem se pridružila »lipov-kam« šele lansko sezono. Pišem krajšo prozo in pesmi, ki mi jih Silva, Zlatka in Janka potrpežljivo popravljajo. Cikel devetih pesmi sem poslala na 39. literarni natečaj revije Mladika iz Trsta in bila zelo presenečena, ko se je komisija odločila, da mi v kategoriji poezije podeli prvo nagrado." Eno od pesmi lahko preberete na koncu prispevka, nagrado pa je ocenjevalna komisija, ki je najboljše izbrala izmed 125 prispelih prispevkov v prozi in 99 ciklusov pesmi, utemeljila z naslednjimi besedami: »Pesnica se spopada z bivanjsko tematiko, izraža se z izjemnimi lirskimi občutki in metaforami. Vsakdanje vsebine nikoli ne zvenijo banalno.« Gospa Nada Lomovšek se je pode- Pi - zadnji polarni medvedek Alenka in Tomaž KLOPČIČ Ilustriral Roman Peklaj. Pi - zadnji polarni medvedek Ko sem sama prebrala novo knjigico avtorjev Alenke in Tomaža Klopči-ča, moram priznati, sem se konkretno zamislila tudi sama. Kam gre ta svet? Kaj delamo našemu planetu? Dejstvo je, da knjiga, ki otroku na prijazen način predstavi pomembno dejstvo, zakaj moramo paziti, kaj delamo z našim planetom, ki ga skozi otroške oči popelje po posledicah naših dejanj, mora najti mesto na knjižnih policah, ne le otrok, pač pa tudi staršev. Knjiga je izšla v zbirki Eko knjige z naslovom Sad Earth Collection, avtorja pa sta se odločila za izdajo na reciklirnem papirju. Knjigo lahko dobite v slovenskem in angleškem jeziku, kot pravita Alenka in Tomaž, pa sama knjiga nosi pronicljivo zgodbico s prodornim okoljskim sporočilom. Del sredstev tudi tokrat namenjata drugim, tokrat azilu za divje živali na Muti. Spremne besede k zgodbici o Piju - oblikoval in ilustriral jo je Roman Peklaj - so pripravili nekdanji podnebni pogajalec pri Združenih narodih Yvo de Boer, evropska ko-misarka za podnebne spremembe Connie Hedegaard in slovenska gKo Korenčkovi se predstavijo V mesecu decembru je izšla knjiga Korenčkovi, prva od knjig, ki jo je avtorica Mateja A. Kegel postavila na knjižne police. Knjiga pripoveduje o družini korenčkov, ki je prevzela človeške lastnosti in se sooča s sodobnimi težavami, ki jih imajo otroci in njihovi starši na poti odraščanja. Boleči prvi zobek, prepir s prijatelji, zbadanje med bratci in sestricami, prve želje, kaj bi bili radi po poklicu ^ Skozi prijetno druženje s Kokom, Katarinco in drugimi družinskimi člani ter njihovimi prijatelji boste v njih morda prepoznali tudi sami sebe in svoje bližnje, kot je zapisala avtorica. Del sredstev od knjige je namenjenih Društvu za zaščito živali Kranj. Sicer pa je bila v mesecu januarju v knjižnici Domžale predstavitev knji-gice, kjer je bila poleg avtorice prisotna tudi ilustratorka Živa Kaliman, družbo pa jima je, poleg številnih otrok in staršev, delal tudi čisto pravi Kok Korenčkov. Ob zanimivi, igrani predstavitvi, smo si prisotni lahko ogledali tudi razstavo ilustracij, ki je bila na ogled v prvi polovici meseca januarja v knjižnici. Zagotovo smo lahko vsi prisotni na predstavitvi opazili, da ima knjiga pozitiven učinek na otroke. Na koncu predstavitve so namesto po slad- kih dobrotah posegli po zdravemu korenčku in ves čas ustvarjanja na delavnici pridno zobali zelenjavne dobrote! Črt in Lena za »prave živalske junake« Konec minulega leta je izšla šesta knjigica otroške pisateljice Alenke Klopčič, katere naslov je Črt in Lena. Pisateljica, velika ljubiteljica živali, je tudi ob pomoči mecenske podpore Gorenjske banke celoten dobiček od knjige namenila Obalnemu društvu za zaščito živali - zavetišču Koper. Alenka ljubi rekreacijo, še posebej v naravi, knjige in živali, vse to pa skuša tudi učinkovito združevati. Tako »športa« s psičko Tašo, ki sta jo z možem posvojila v zavetišču Gmaj-nice, poleg novinarskega dela pa se posveča tudi knjigam - bere in tudi piše knjige za otroke in mladino. Vse Alenkine knjige govorijo o živalih in naravi in nosijo pomembne nauke za mlade bralce, del sredstev od vseh zgodbic z živalskimi junaki pa avtorica namenja zavetiščem za živali - tako gredo sredstva dejan- sko »pravim živalskim junakom«. Sicer pa sta spremni besedi poleg Gorenjske banke pripravili še glasbenica Damjana Golavšek in urednica POP TV Tamara Vonta, obe veliki ljubiteljici živali. Knjigica pripoveduje o deklici Leni in pasjem mladičku Črtu, ki ga prejme kot božično darilo. Knjiga, ki daje misliti otrokom in staršem, Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 18. marca 2011. Rok za oddajo prispevkov je četrtek, 10. marca 2011, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com. KNJIGE IZPOD MLADIH DOMŽALSKIH ROK Mavrične mačje maroge Nagrajenka Nada Lomovšek (v sredini) v družbi s prijateljicama pred prejemom nagrade. litve nagrad na Prešernovi proslavi Slovenske prosvete in društva slovenskih izbražencev v Trstu udeležila 7. februarja in o podelitvi povedala: "Bilo je prijetno. Spoznala sem še ostale nagrajence. Zelo sproščeno smo poklepetali in si obljubili, da se bomo še naprej trudili pri ustvarjanju. Moje tri pesmi so interpretirali tako doživeto, da sem imela kar mravljince na hrbtu. Vsekakor pa se moram za uspeh zahvaliti tudi prizanesljivim mentoricam iz literarnega krožka v Lipi: Zlatki, Janki in Silvi, ki so me usmirjale in bodrile." Hvala. poslanka v Evropskem parlamentu dr. Romana Jordan Cizelj, ki je knji-tudi mecensko podprla. ot pri prejšnji knjigi iz zbirke -Drugačna zgodba o hrastu, avtorica Alenka Z. Klopčič tudi tokrat pripravlja predstavitev, ki bo v petek, 18. februarja 2011 ob 13. uri v Centru Evropa v Ljubljani, z njo pa bo mecenka dr. Romana Jordan Cizelj. Pridružil se jima bo tudi direktor Službe vlade RS za podnebne spremembe, Jernej Stritih. Predlagam, da vzamete knjigo v roke in se tudi vi prepustite resničnemu svetu skozi nedolžne oči malega belega medvedka. Mateja A. Kegel Sicer pa, kot je povedala avtorica, so v pripravi že novi knjižni projekti, a več o teh kdaj drugič. Teja Marinič predvsem v situacijah, ko se odločamo, ali je otrok sposoben odgovorno ravnati z novim hišnim ljubljenčkom, ki ga je ali ga bo prejel za darilo, je vsekakor branje tako za male kot velike. Iz zgodbe se lahko veliko naučijo tako otroci kot njihovi starši. Mateja A. Kegel Izšla je didaktična slikanica Mavrične mačje maroge, namenjena otrokom v obdobju razvoja porajajoče se pismenosti, katere avtorici sta ilustratorka Nina Meglič in avtorica besedila Martina Volčini, obe Domžalčanki. Nina je po diplomi na Pedagoški fakulteti svoje poslanstvo kot profesorica likovne umetnosti začela uresničevati na OŠ Preserje pri Radomljah. Kaj kmalu je prišla do spoznanja, da so njene želje in življenjski cilji drugačni od tistih, ki jih ima učiteljica v razredu, hkrati pa meni, da nam različni talenti in srčno veselje do določenega dela niso dani za okras, temveč z namenom, da jih kar se da razvijemo in uporabimo v korist vseh, tudi sebe. Martina je obratno kot Nina, po zaključenem študiju ekonomije, opravljenem pripravništvu in možnosti za dobro službo, zbrala dovolj poguma in volje ter se lotila dodatnega študija, da bi lahko poučevala. Sedaj dela na OŠ Roje kot specialna pedagoginja. Ste zelo mladi, pa vendar se zdi, da ste našli tisto, kar vas najbolj veseli. Nina: Res je. Veliko poguma in optimizma je bilo potrebnega pri odločitvi za samostojno pot. Odpovedala sem se delu učiteljice in stopila na negotovo pot samostojnega ustvarjanja. Skozi delo, vztrajnost in neštete trenutke negotovosti sem kmalu začela spoznavati, kdo sem in kaj želim skozi sebe ponuditi svetu. Ponovno sem se znašla v vlogi učiteljice, vendar tokrat kot ilu-stratorka. Čeprav sem vedela, da želim ustvarjati ilustracije, sem se pogosto znašla v dvomih. Ali delam prav? Sledila sem trendom sodobne ilustracije, v katerih se, resnici na ljubo, nikoli nisem zares našla. Bila sem v precepu: slediti trendom, poskušati doseči dobre kritike in se na ta način poskušati prebiti med bolj poznana in priznana ilustratorska imena (ki jih, da ne bo pomote, zelo cenim) ali ostati zvesta sebi in svoji intuiciji, ki me usmerja v ilustraciji. Pri dokončni odločitvi je veliko vlogo igrala izkušnja poučevanja in sodelovanja z otroki v šoli, pika na i pa je bilo rojstvo moje, zdaj že skoraj 3-letne, hčerke. Ob njej so oživeli spomini na otroštvo, prve slikanice in tiste čudovite ilustracije, ki so me vedno znova nagovarjale iz knjižnih stranic in me vabile v svet pravljic. Pa vaš študijski preobrat? Martina: V času študija na Pedagoški fakulteti sem se seznanila s pedagogiko montessori. Ker me je že vseskozi zanimala, je bila moja odločitev za specialistični študij povsem lahka, danes pa se je izkazala kot odlična podlaga za pridobitev praktičnega znanja. Ne nazadnje se mi je izpolnila velika želja študija montessori terapije v tujini, kar me je še bolj usposobilo za poučevanje otrok s posebnimi potrebami. K čemu stremite s svojimi ilustracijami? Nina: Sem ilustratorka za otroke. Če so moje ilustracije med otroci dobro sprejete, je moj namen dosežen. Trudim se, da slike nosijo sporočilo in ne služijo le kot okras k besedilu. Na otroke, še posebno najmlajše, lahko slika naredi velik vtis. Skozi ilustracije tako želim vplivati na najmlajše in jih učiti srčnih vrednot življenja, česar v današnjem svetu materializma drastično primanjkuje. Moje ilustracije so pisane in prijazne, da otroke najprej pritegnejo, nato pa se skozi čustveno izraznost skušam dotakniti njihovih src - da začutijo sporočilo. Ohranjam veliko mero realizma, da tudi majhni otroci takoj vedo - to je muca, to je tulipan itd. Tudi tako se učijo o svetu in življenju. Kako se je pričelo vajino skupno sodelovanje? Nina: Ko sem vedela, kaj želim delati in to tudi prikazala, sem dobila kar nekaj ponudb za sodelovanje. Na svoje presenečenje sem spoznala, da je še veliko ljudi, ki delijo moj pogled na otroško knjigo in ilustracijo. Ni naključje, da sva se dobro ujeli tudi z Martino ter najino znanje in ideje združili v didaktično slikanico Mavrične mačje maroge. Celoten strokovni in vsebinski del je opravila Martina, jaz pa sem z razigranimi ilustracijami poskusila opremiti črke in stavke na otrokom prijazen in zabaven način. Veseli mucki jih popeljejo vsak v svojo zgodbo in obenem nevsiljivo predstavijo abecedo, črke, glasove ^ Martina: Moje sodelovanje z Nino ni nikakršno naključje. Spoznali sva se pri skavtih in se spoprijateljili ravno preko pomoči pri učenju. Še kot dijakinjo sem jo prosila, da mi je kaj narisala. Ko pa sem začela poučevati, med množico knjig nisem našla takšne, ki bi otrokom omogočala prepoznavanje in rabo glasov ter črk celotne abecede. Ker sem vedela, da je Ninina ilustracija tista, ki otroke zelo nagovarja, sem se obrnila nanjo, da mi pomaga zapolniti to vrzel. Realizacija mojih povedi v risbi ji je res uspela. Nastala je knjiga kot zaokrožena celota najinega skupnega dela, za katero sva se odločili, da jo spet razdeliva -vsem otrokom. Kaj knjiga Mavrične mačje ma-roge omogoča otrokom? Knjiga jim omogoča poznavanje in poimenovanje črk, poznavanje abecede, povezave med glasom in črko, začetno branje, sposobnost rabe glasov in jezikovno ustvarjalnost. Knjigo lahko naročite na spletni strani www.empirij.si ali preko www.ninart.si. ani je pri založbi ALBA 200 izšla slikanica avtorja Toma Pirca: Tukaj sem, Frančiška von bolha, pri založbi E ca avtorice M pistola ojiceje pa sl Podg slikani-goršek: Tina in Tine. V kratkem bo izšla še ena slikanica iste avtorice: Naj sneži! Poleg tega sta z Martino v samozaložbi izdali Mavrične mačje maroge. Nina trenutno ilustrira slikanico za založbo Zala in se trudi, da bo dokončana še pred rojstvom drugega otročička. Teja Lapanja l8.FEBRUAR 20II domžale 17 GLASBENE SOLE DOMŽALE Koncert učiteljev V ponedeljek, 24 januarja 2011, ob 19. uri, je Glasbena šola ob 60-letni-ci ustanovitve pripravila koncert, na katerem so se predstavili pedagogi s pestrim glasbenim programom. Glasbena dejavnost je ena od poglavitnih oblik kulturno umetniškega življenja. Jubilej, 60-letnica ustanovitve Glasbene šole Domžale, je v obračun opravljenega dela v nekem obdobju, pravzaprav bilanca uspehov prehojene glasbene poti. Jubilej vodi učitelje dalje in dalje po poti nadaljnje- ga izpopolnjevanja. Prisotni v dvorani smo videli in slišali, da učiteljski eros ni usmerjen samo v pedagoško delo, temveč tudi v poustvarjanje, da so učitelji mladim in staršem lahko vzorniki pri oblikovanju in osebnostni rasti vsakega posameznika. Moto koncerta je bil prepleten z mislijo: »Učimo in vzgajamo z glasbo, ki navdihuje in nas bogati«. Resnično so nas nastopajoči prepričali, da so nastop vzeli za umetniški izziv in za svoje izpopolnjevanje. V programu so sodelovali: - J ože SMREKAR, klavir in organizator koncerta, - Jakob SAJE, klarinet ob klavirski spremljavi Romane BIZJAK SAJE, - sopranistka Urška URBANIJA ŽUN ob klavirski spremljavi Jožeta SMREKARJA, - klarinetist Dimitrij LEDERER ob klavirski spremljavi Martine GOLOB BOHTE, - duet Petra EINFALT, flavta, ter Jana PAVLI PER, oboa, - Martina GOLOB BOHTE, klavir solo, - Luka EINFALT, evfonij. Za zaključek k ga prvega dela koncerta smo poslušali klavirski duo, v izvedbi Martine GOLOB BOH- STUDIJSKI KROŽEK JE PRICEL Z DELOM Zgodba o slamnikarstvu na Domžalskem še ni zaključena »Potrebujemo aktualno zgodbo o slamnikarstvu, ki bo na sodoben in aktualne način omogočila soočenje naše obrtniško industrijske preteklosti z aktualnim življenjem. Potrebujemo novo postavitev slamnikarske zbirke. Želimo si prostor, kjer se srečujeta sedanjost s preteklostjo v obliki muzejskega prikaza slamnikarstva in njegove zakladnice vedenja o Domžalah in okolici nekdaj. Mnogo je bilo za to že narejenega. Tudi mi želimo dodati svoj del s študijskim krožkom,« sta v prijazno povabilo na prvi sestanek študijskega krožka napisala mag. Tatjana Dolžan Eržen, mentorica študijskih krožkov v Gorenjskem muzeju, in Milan Marinič, direktor Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Tako smo se zbrali na prvem sestanku: Tatjana Dolžan Eržen in Helena Rant iz Gorenjskega muzeja, iz Medobčinskega muzeja Kamnik je prišla Zora Torkar, iz Knjižnice Domžale Barbara Zupanc Ober-walder, pa Domžalčani, ki področje slamnikarstva poznajo ali na njem delajo: Matjaž Brojan, Igor Kuzmič, Roman Kos, Jožica Košak, Katarina Rus Krušelj, Vilma Vrtačnik Mer-čun, Vera Vojska, Ana Beno in Milan Marinič, se predstavili, se tisti, ki se še nismo poznali, že malce bolj spo- znali, začrtali pot skupnega učenja, ustvarjanja in povezovanja. Po uvodnem nagovoru Milana Ma-riniča, direktorja Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, ki je povedal, da je kulturni dom prevzel tudi del nalog in aktivnosti s področja ohranjanja dediščine ter da si bo skupaj z Gorenjskim muzejem prizadeval, da v Domžalah slamnikar-stvo kot pomemben del zgodovine dobi veljavo, smo prisluhnili mag. Tatjani Dolžan Eržen, mentorici študijskih krožkov v Gorenjskem muzeju, ki nam je predstavila vlogo in delo študijskih krožkov. Poudarila je, da je študijski krožek ustvarjanje poti do nečesa novega na posameznem področju, združitev energij in dela, ki mu lahko rečemo tudi »eden drug'mu ogenj dajmo ...« Skupaj bomo našli pot, ki bo omogočila, da se bomo vzajemno učili, spoznavali, kaj potrebujemo, da dosežemo cilj -postavitev slamnikarske zbirke. Pod mentorstvom bomo oblikovali vmesne cilje, ob spoznavanju, da kar daš, dobiš oz. da dober študijski krožek vpliva na življenje članov in okolice. Skupaj smo ugotovili, da je postavitev slamnikarske zbirke v naši občini, ki je nekdaj že bila in je je tudi še danes nekaj, čeprav zelo osiromašene, lepa priložnost za pogled v zgodovino in sedanjost slamnikarstva, za ohranjanje zgodovinske in druge dediščine, pa tudi priložnost za promocijo Občine Domžale. Slama, pletenje kit, izdelava slamnikov in cekarjev je pomemben del zgodovine, ki jo velja ohraniti, ob tem pa bo postavitev sla-mnikarske zbirke le del prizadevanj, saj bo treba tudi na drugih področjih pogledati, kaj se da še ohraniti. Med nami je namreč že zelo malo tistih, ki so se s slamnikarstvom preživeli 11. kulturni poletni festival studenec 2011 Prihajajo Eroika, Rožmarinke, Otok sužnjev, Čuki, Dama iz Maksima in še kdo ^ prvi, a zanesljivo ne zadnji album NEžE drobnič: drobne stvari ... Moja glasba je moj svet TE in Jožeta SMREKARJA. V nadaljevanju narodno-zabavnega programa so se predstavili: Anastazija JUVAN in Miran JU-VAN z godalnim kvartetom, Tomaž SMOLE, harmonika, Hervin JAKONČIČ, kitara, Jakob SAJE, klarinet, Daniel SAVNIK, trobenta, Luka EINFALT, bariton ter pevki Jožica VIDIC in Urška URBANIJA ŽUN. Program je povezovala Andreja Po-lanec Kolenc. Po končanem koncertu je ravnatelj Anton Savnik podelil priznanja tistim zaposlenim, ki so s svojim 30-letnim delom prispevali k uspehu in promociji Glasbene šole Domžale. Vse ostale zaposlene je razveselil z vrtnico. Saša Kos svoje življenjske zgodbe, ki bi jih radi ohranili. So še ljudje, ki znajo plesti kite iz pet, šest ali celo štirinajst sla-mic, so nekatere šivalke, ki znajo še zašiti slamnik in narediti gorenjski cekar in to moramo ohraniti. Prvi sestanek Studijskega krožka za postavitev slamnikarske zbirke je pokazal, da smo se zbrali ljudje, ki imamo slamnikarstvo radi in bi ga radi ohranili tudi za jutri. Vera »Ko sem se odločila, da posnamem svoj album z avtorsko glasbo, se mi še sanjalo ni, v kaj se spuščam. Razmišljala sem ... zakaj pa ne? Lepo bi bilo, da ideje ne bi ostale le v glavi. To, da ne bi posnela albuma, je tako kot pisatelj, poln idej, ne bi napisal knjige,« pravi v pravcati kratki pesniški zbirki, ki je del njenega prvega avtorskega cedeja, Neža Drobnič, mlada, vendar že uveljavljena glasbenica in pevka. Najbrž ste njeno ime in priimek, tudi pesmi že slišali, pa morda niste vedeli, da je Neža doma iz glasbene družine, ki o svojem odnosu do glasbe pravi: »Moja glasba je moj svet. Svet, v katerem živi cel kup zanimivih ljudi in naključij, ki se me dotaknejo in mi dajo navdih za ustvarjanje.« Naša mlada glasbenica nase opozarja povsod, kjer se pojavi - predvsem s svojo glasbo, pa tudi pojavo in lasmi, ki so njen pravi zaščitni znak. Z glasbo se ukvarja pravzaprav od otroštva, kar ni nič čudnega, saj je rojena v znani _glasbeni družini Drobnič iz Ihana. Že v srednji šoli se je njena glasbena kariera začela s sodelovanjem z najbolj znanimi slovenskimi pevci in skupinami (Jadranka Juras, Tabu, Katrinas, Društvo mrtvih pesnikov), predvsem pa smo jo lahko opazili v vlogi spremljevalnega vokala pri Neishi. Prisluhnili smo ji lahko v oddaji Hri-bar, pela je v oddaji Erike Žnidaršič, prav presenetila pa je na Slovenski popevki 2006, ko je zapela pesem Roka Goloba in Katarine Habe z naslovom Čudež življenja in bila tako razglašena za najboljšo debitantko. Pozabiti pa ne gre tudi njene vloge Zale v slovenskem filmu režiserja Janeza Lapajneta Osebna prtljaga in vloge v muziklu režiserke Violete Tomič Stekleno jabolko. Njen glas se pojavlja tudi v številnih pesmicah v otroških risankah kot so npr. Fifi in cvetličniki, Ozi Bu in druge. Pevka sama ali ob spremljavi brata Bineta nastopa na dobrodelnih koncertih, zelo odmeven pa je bil tudi njen nastop na slovesnosti Slovenskega društva Slovenija Ruti, s katerim že vrsto let sodeluje Občina Domžale. Iz Švice smo namreč prejeli odlične ocene o nastopu Neže in njene glasbene skupine. Na njenem novem albumu je deset skladb, glasbo in večino besedil je napisala Neža sama. Eno izmed skladb je namenila v spomin našemu legendarnemu alpinistu Tomažu Humarju in tako iz njegove knjige Ni nemogočih poti uglasbila besedilo, ki se je je najbolj dotaknilo. Pri nastajanju albuma, ki je bil posnet v Gas Studios v Brežicah, so ji pomagali Gašper Konec (klaviature, harmonika, hammond), Gašper Kržmanc (kitare), Miha Re-celj (percussion, bobni) in Klemen Krajc (kontrabas) ter še vrsta ostalih gostov, med njimi odličen kvartet Escape, katerega člani so: naša občanka Maja Savnik, Barbara Fanedl, Marko Kragelnik in Valentin Štan- te. Pri nastanku albuma je sodeloval tudi Nežin brat, Bine Drobnič, tokrat v vlogi trobentača. Aranžmaje so napisali sodelujoči glasbeniki in Neža sama. Kot zanimivost: čudovite fotografije je prispeval še en znani Ihančan, fotograf Andraž Gregorič, design albuma pa je prispeval Jurij Oven. Pesmi Neže Drobnič so lepe, prijazne, ljubeče, tako v glasbi kot v besedilih, kjer se sprašuje: Kje ljubezen je in sanje?/Kje resnica, spoštovanje?/ Kaj lepota je in kdo si v resnici?/Ne pozabi na besede,/daj zazri kdaj se v poglede,/drobne so stvari, a povedo lahko največ ^ To je le delček naslovne avtorske pesmi, katerih besede najdemo tudi v drugih pesmih, ki so zelo osebne, pa tudi optimistične, saj nas pevka s svojimi besedami skuša umiriti, nas opomniti, da ta nori svet lahko spremenimo prav mi, naj se, kot pravi v pesmi Sončna, umirimo, ne pozabimo nase in naredimo nekaj zase ter uporabljamo več dejanj in manj besed ... Nežin album Drobne stvari bo uradno izšel v mesecu marcu. Takrat ga boste lahko našli na prodajnih policah in prisluhnili njenim pesmim, tudi ... delam, kar mi pravi srce/in tega vzeti mi nihče ne sme! Iskrene čestitke in srečno! Vera Foto: Andraž Gregorič Ï RAčunawoDnva mWUHA prispevamo k vašemu dobičku Zvami Že let I, ' ' Računovodstvo Pavliha m: 041/682-727 www.pavliha.org Pred kratkim zaključen sejem TURIZEM IN PROSTI ČAS na gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bil lepa priložnost tudi za predstavitev programa 11. kulturnega poletnega festivala Studenec 2011. V okviru projekta Srce Slovenije Zdravje letos cveti v Srcu Slovenije so se člani in članice Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan predstavili na domžalskem dnevu in ga popestrili tako z obiskom Martina Krpana kot krajšo naravovarstveno otroško igrico, poseben poudarek pa je bil dan predstavitvi vsebine 11. kulturnega poletnega festivala Studenec 2011, ki se bo letos pred- vidoma pričel 8. maja s koncertom ga tria EROIKA in organi- Pevskega stom Gregorjem Klančičem v izredno akustični cerkvi sv. Lenarta na Krtini. Krtinska cerkev pa naj bi bila tudi drugo prizorišče letošnjega festivala saj naj bi se v njem predstavile tudi ROŽMARINKE z gosti - še v maju, nato pa naj bi se predvidoma preselili pod platneno streho Poletnega gledališča Studenec. Ker, kot pravi Alojz Stražar, predsednik Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, program še ni čisto dorečen, napišimo le, kaj lahko pričakujemo od letošnjega poletja na Studencu, več o res čudovitem programu pa v eni od naslednjih številk Slamnika. Poleti bomo skupaj z ansamblom JODEL EXPRESS, jodlarsko kraljico BRIGITO ter drugimi gosti upihnili svečke ob 5. rojstnem dnevu ansambla. Če bo šlo vse po načrtu bo v začetku junija v poletnem gledališču z gledališko predstavo - komedijo OTOK SUŽNJEV gostovalo Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, nato pa bodo prišli na vrsto ljubitelji domačih narodnozabavnih ansamblov. Kar nekaj jih je in že danes lahko napišemo, da bomo na koncertu ANSAMBLOM IZ NAŠIH KRAJEV lahko zaploskali ansamblom: Franca Flereta, Tineta Stareta, Gamsom in njihovim Mladim gamsom in še kakšne glasbenike bo na oder povabil povezovalec oz. voditelj Boris Kopitar. Sledil bo obisk ČUKOV in njihovega ribiča Pepeta, vsi skupaj pa obljubljajo, da ne bo manjkalo niti njihovih gostov. In nato vrhunec poletja - domača gledališča predstava DAMA IZ MAXIMA, ki prinaša očarljiv Pariz, preko 90 igralcev, plesalcev in pevcev ter dve uri smeha in zabave. Le glejte, da ne boste zamudili premiere sredi julija in številnih ponovitev. 11. poletni kulturni festival se bo zaključil - kot navadno, z razstavo. Za prvo javljanje dovolj, več v vseh naslednjih številkah. Če pa ste nestrpni, poglejte na www.studenec. net. Dobrodošli! Vera 18 kultura l8.FEBRUAR 20II MAK 2011 Medklubska fotografska razstava v Radomljah Radomlje so gostile 2. medklub-sko fotografsko razstavo. Odprli so jo 24. januarja v Kodrovi dvorani. Fotografije pa so razstavljali tudi v spodnji galeriji Dom. Svoje umetnine so razstavljali fotografi iz Škofje Loke, Kamnika in Radomelj. Svečano jo je odprl Igor MeslriiJ ' Ddinžali- Jeretina, predsednik Sveta KS Radomlje. Mak ni le rdeči fotogenični cvet, ampak tudi začetnice društev, ki so sodelovali: Mavrice, Ažbeta in Kamnika. Sodelovanje med društvi je že večletno, skupno fotografsko razstavo pa so priredili drugič. Ra- marec MESmi KjNDDOlVlŽAiE v Kuhvmim dom* Ftara Dwnïal* nb«, UL febnjir ITfi lAEElNFWiLAVa ZIM / Klkken»/{ITufInBtQ pjftoHwUkia nik): StuMG wi DiHufckin» lOh «noVA urama/reïiïihlIchHl WlnterbottïHin THOíříK FILMOV MIOWEIÍ VWTtHBCFmOWř lOHiK, 11 frtHÛir T Í7h DflUŽirfSQEmEVTflR 13GL/ltůmed|d/[ElUa:laSeOBle HfmilluSoKA 2XS/1t)esti«icDtxtríoe/{rolgutT)eniiBnh fllm /udíš: MIthůĚl wmterbatticna Mat WIiíIhtů« TWlíÍEK HLHOV WIDWiiA WH TĚH BOTTOM A 23. fetanur 191 lABEimWiLAVn ZDD9 / KlkkenM/{tijílnda iMstokwïif^ fdViiStnonem Dussekkin» bbrte^». hbruitji 17h lîUWâ IKl^rWsdnslQinmliislnahDniMlUa/i^BiFnn« Kosfrét 2Ch DflAa^PsCAKAJlSfM»AKin zniiD/DueDate/lcnHdUa /«ďlíii-MPhiKp! peteHiMjebniBT _ 17h TTUEŘASOIH!» 2007 ^ He dPEl ŘdulHr/«n^ arwTUrani zchDftAQA^K»C«KA|,stwrMpan smo/DueDHe/kHnediia/ níkti-RidPhlIltK tobra, 2fiL hbnjir_ IBh TfmEHUSaiMH l[Xi7/He(l[eimul»er/[>trDâbannUr3Pl Hb4KB, Sil flWřK IŤh TmEHASOffflU ZDDT/KdrelHHiMr/otniâdjinltiilranl fllm/iïïSïiHayoRçttas PTtWt íOh vi£ňu 1SB9/kometa/reidaiJarHEBuver/ ■mOJĚEI! FILMOVJňNEZÍ BLiRCEFJA »botaj^U. nwK 17h waUM ZOlO/aniiiilraHriiuilnslopdstĐhfvSlu/Me-evnlnd/rtiUaiHynl^cQ^th Andard nedetk li RiiiK 18h MCfiiAUM 2010y3niii)lra[iadiuUnsbpitAĐ(o^|[ia/Me-evmnd / reiUa: Hyn Mcisratti pmVBnjH^ FT^Wrflk 30h mERITK 7DDB/lTlmlnalla^Unp<ï>{ihetie/" 'LM^AA-IA^WIW t*IVfelNlb nCB^Fr ^»IT« TTT^ TáTTIH- Ll (linidlïllVlH ÍVW.ÍMsí») MM iwrh ri_lll ■■■■■■■B II. ■!! TOVQll ' I pnwiL _ I I 3ÍWF J TcdAv ToflWTIHU Tuyau l8.FEBRUAR 20II iz nosih sol 21 Medobčinski porloment no OŠ Vencljo Perko V sredo, 2. februarja 2011, so v OŠ Venclja Perka v Domžalah, pod pokroviteljstvom Zveze prijateljev mladine Slovenije in Občine Domžale, zasedali mladi parlamentarci z 11 osnovnih šol iz 5 občin: OŠ Domžale, OŠ Dragomelj, OŠ Rodica, OŠ Roje, OŠ_Preserje pri Radomljah, OŠ Trzin, OŠ Mengeš, OŠ Janka Kersnika Brdo, OŠ Jurija Vege Moravče, OŠ Dob in OŠ Venclja Perka Domžale. Učenci so preučevali vpliv medijev na razvoj mladostnika. Gosta parlamenta sta bila dr. Karmen Erjavec s Fakultete za družbene vede in Robert Pečnik Pečo, Radio Hit, ki sta razpravo obogatila s svojimi poklicnimi izkušnjami. Učenci so spoznali, da so mediji del življenja in nam je zaradi njih lažje in lepše. Po drugi strani pa so našteli tudi mnoge negativne učinke in vplive medijev. Učenci so ugotovili, da bi naša večja medijska pismenost zmanjšala možnost manipulacije medijev z uporabniki. Učiti se moramo kritičnosti do informacij, saj mediji lahko predstavijo le del resničnosti. Prav tako je pomembno, da se naučimo prepoznati stereotipe in sovražni govor. Jasno in glasno moramo z aktivnim vključevanjem v razprave na internetu, v časopisu, v revijah ^ zahtevati bolj kakovostne informacije. Medijsko opismenjevati bi morali začeti že v osnovni šoli, z izbirnimi predmeti, z vključevanjem medijev v redni pouk. V dobro opremljeni multimedijski učilnici bi se lahko učili medije ustvarjati in uporabljati. Sami pa moramo poskrbeti za to, da ne bomo postali odvisni od TV in računalnika in bomo omejili čas, ki ga preživimo pred njimi. Vzgoja za zdrav odnos do medijev se začne z vzgledom staršev in rom v družini. Pomembno v ogovo-ogo ka- Don v Solskem muzeju Bil je četrtek. Z avtobusom smo se odpeljali v Slovenski šolski muzej. Ko smo se pripeljali v Ljubljano, nas je učiteljica preštela. Ko nas je preštela, smo hodili 20 minut do Slovenskega šolskega muzeja, videli smo tudi kip Franceta Prešerna in Julije. Učiteljica nam je pokazala, kje je živela Julija. Nato smo prispeli do muzeja. Voditeljica Neža nam je rekla, naj se oblečemo v oblačila, ki so jih učenci nosili včasih. Ko je učiteljica prišla v razred, smo si jo zelo dobro ogledali. Bila je oblečena v dolgo krilo in za vratom je imela zavezano ruto, obraz je imela zelo strog, v roki pa je imela šibo. Vsem učencem je pogledala prste in nohte. Naši učiteljici je rekla, naj si postriže nohte. Dobili smo učne liste, ki smo jih izpolnili s peresom. Učiteljica je dva učenca poklicala pred tablo, da sta izračunala vsak svoj račun. Eden od učencev je bil kaznovan zato, ker ni vstal in ker je učiteljici rekel gospa namesto gospodična. Moral je klečati na koruzi. Na koncu pouka smo ji rekli: "Nasvidenje, gospodična učiteljica," in odšli ven iz razreda. Ogledali smo si še razstavo in zgodovino šolstva. Na koncu smo lahko kupili tablice, peresa in učne liste za računstvo ter lepopis. Nato smo odšli. Zaprla so se vrata muzeja in peš smo odšli do avtobusa. Vstopili smo na avtobus in se usedli, tako kot smo se- MEDNARODNA IZMENJAVA NA OSNOVNI SOLI RODICA Gostili smo učence iz Pulja in Brčkega V ponedeljek, 31. januarja, so na tridnevno izmenjavo prišli hrvaški in bošnjaški vrstniki. Izmenjava je bila del projekta "Vztrajajmo v programu ACES. Skupaj nas je obiskalo 24 učencev in šest učiteljev. Lepo smo jih sprejeli in po kosilu zanje izvedli kratek program. Po svečani otvoritvi mozaika prijateljstva smo izvedeli, kdo bo pri kom in vsak gostitelj je svojemu gostu podaril svinčnik z glineno sovico. Nato smo se razdelili v dve skupini in se šli razne družabne igre. Ko smo se malo spoznali, smo s svojimi gosti odšli domov ter počeli, kar smo hoteli, npr. šli na bowling, v restavracijo ali preprosto ostali doma in gledali televizijo. Naslednji dan smo ustvarjali v delavnicah. Izbirali smo lahko med: izdelavo totema projekta, vrstniško Asja in Diana v likovni delavnici mediacijo, debatno delavnico, filmsko delavnico, kulinarično delavnico ter novinarsko ekipo. Pogledali smo si še predstavitveno debato, in sicer na temo, ali bi morala biti debata Športni don - ples No, pa je le napočil dan, ko ni bilo običajnega pouka, česar smo bili, najverjetneje, vsi učenci veseli. Namreč imeli smo športni dan, ki se je odvijal, kje drugje kot v centru Fit-Fit v Domžalah. Ko smo prispeli tja, smo bili vsi presenečeni, ko smo zagledali, da so prostori manjši, kot smo pričakovali, a se je kasneje izkazalo za drugače. V dvorani smo vsi hitro smuknili v športna oblačila. Punce smo močno pazile na svoj izgled in pričeske, kajti zaradi olnosti nas fantje potlej Fantje pa so bili ^ fantje in so se pripravljali na povsem drugačne načine, ki jih niti ne znam obrazložiti. Kaj hitro pa se je iztekel čas pripravljanja, ker je v sobo vstopil Matic, učitelj hip-hopa. Na hitro se je predstavil in nam dal vedeti, da je človek za »hece«, ki pa se zna tudi re- manjše nepo^ »ne bi marali Ema, učiteljica disco danca. Tudi ona se po značaju ni kaj dosti razlikovala od Matica. Moram pa reči, da je znala našo nagajivost veliko hitreje umiriti s svojimi glasnimi žvižgi. Tudi jaz si želim tako žvižgati, pa mi na žalost nekako ne uspe. No, ponovno se je čisto prehitro iztekel čas zelo zabavnega in napornega disco danca. Sledil je kratek odmor za malico, klepetanje, ohlajanje, pri nekaterih opravljanje itd. Po malici je že sledil, tako za fante kot nekatere punce, zelo priljubljen, sodoben ples: shuffle. Učiteljica plesa je bila Eva z najboljšo frizuro. Učili Informotivo 2011 sno obnašati. Bilo je prav zabavno, ko Na začetku smo smo se učili plesati. bili vsi polni energije in želje po plesu, zato smo se hoteli dokazati. Tisti bolj sramežljive sorte so se pomaknili bolj k robu in od tam opazovali dogajanje na plesišču. Na žalost se je čas hip-hopa hitro iztekel. Matic je odšel učit ples druge razrede, k nam pa je prišla V petek, 21. januarja 2011, smo se devetošolci odpravili na Informa-tivo 2011, na Gospodarskem razstavišču. Sprva smo imeli vodeni ogled po stojnicah, nato pa smo imeli eno uro prosto. V tem času si je vsak ogledal, kar ga je najbolj zanimalo. Poleg ogleda vseh predstavitvenih stojnic, gimnazij in sre- sneje pa imajo tudi učitelji v osnovni šoli. In še pomembno opozorilo: na spletu, na facebooku, ne objavljajmo slik, filmov, podatkov o sebi, saj jih nepridipravi lahko zlorabijo. Karlina Strehar OŠ Venclja Perka deli prej. Prispeli smo do šole in hitro sem oddrvela do doma. Dan v muzeju mi je bil zelo všeč, ker sem videla, kako je bilo včasih v šoli. Jona Kos, 4. b obvezen predmet v šoli. Po dvour-nem oddihu smo se vrnili v šolo in se priključili plesni delavnici ali pa odbojki. Ples nam je bil všeč, a je bil zelo težak. Sledil je nastop talentov. Ogledali smo si dva plesa, nastop mažoretke, beatboxanje, točko našega šolskega benda, pa še nastop zborčka iz Brčkega. Malo smo še zaplesali in kmalu odšli v McDonald's. Zadnji dan smo si najprej ogledali predstavitev vseh delavnic in se po malici z avtobusom odpeljali v Ljubljano, kjer smo se z vzpenjačo povzpeli na ljubljanski grad. Obiskali smo tudi hišo eksperimentov, nad katero so bili naši gostje navdušeni. Popoldne smo se poslovili od svojih novih prijateljev, ki so nam obljubili, da bodo še kdaj prišli v Slovenijo. Teja Škarja smo se osnovnih korakov plesa. Nekateri so jih že znali, nekateri obvladali, nekateri pa šele učili in kot vedno se je čas prehitro iztekel. A našega druženja še ni bilo konec, sledil je še zadnji dogodek, in sicer nastop vseh plesov, ki smo se jih v tistem dnevu naučili. Le brez panike, saj smo jih pred samostojnim nastopom še enkrat ponovili z učitelji, nato smo jih lahko brez skrbi odplesali in mislim, da smo bili osmi razredi najboljši. Saj se samo hecam! Vsi smo bili odlični! Vsak po svoje zadovoljen je lahko po končnem govoru učiteljev odplesal domov, novim dogodivščinam naproti in z eno novo plesno v spominu. Vita Jašovič, 8. b dnjih šol smo se lahko pozabavali ob snemanju filmčka in osvežili s sadnim koktejlom. Pridobili smo si veliko potrebnih informacij o večini srednjih šol in nekaterih gimnazijah. Dopoldne je minilo zelo hitro in veseli smo, da smo obiskali Informativo 2011. Jera Hrovat, 9. c No OŠ Preserje pri Rodomljoh dobrodelni koncert Na Osnovni šoli Preserje pri Radomljah so v januarju pripravili že tradicionalni dobrodelni koncert Z roko v roki nisi sam, ki je bil kot vsako leto nekaj posebnega. Za dobrodošlico so učenci vse obiskovalce pozdravili z lepo mislijo in piškotki v obliki srčkov, ki so jih z učiteljema Simono Osolin in Blažem Mikužem sami spekli pri urah gospodinjstva. Sledilo je pestro dogajanje na odru, kjer so nastopili številni nastopajoči: od učencev in njihovih staršev, Udarnih bobnarjev GŠD, Ane Karneže, Roka Zupančiča do Ansambla za staro glasbo glasbenega ateljeja Carl Orff. Vrhunec pa je bil nastop mlade simpatične pevke Nine Pušlar, ki je s svojim odličnim vokalom očarala prav vse. Koncert se je zaključil z dobrimi občutki, saj je vsak s svojim obiskom nekaj prispeval Šolskemu skladu, natančneje za šole v naravi od 1. do 9. razreda. Upravni odbor Šolskega sklada (Romana Muha, Boris Gabrič, Blanka Čad, Manca Mihelčič, Saša Nosan Ozimek in Olga Šraj Kristan) s predsednico Natašo Cerar se zahvaljuje vsem nastopajočim, Fotolitu Dolenc za tisk, Želimo.si za ozvočenje ter učiteljem in učencem za vso pomoč. V marcu, natančneje 11. marca, ob 18. uri, v Kulturnem domu Radomlje pa Šolski sklad pripravlja že drugo dobrodelno prireditev. Tokrat bo šlo za komedijo Poročil se bom s svojo ženo, ki jo podarja učiteljica Tanja Kastelic in njena Dramska skupina Teloh iz Tabora. Tanja Kastelic Učenci prvih rozre-dov no OŠ Vencljo Perko z oskrbovon-ci Domo upokojencev Domžole Na naši šoli se zadnja leta precej posvečamo ohranjanju in razvijanju vrednot. Ko smo razvijali šolski vzgojni načrt, so tako starši naših učencev kot sami učenci in zaposleni izpostavili potrebo, da se to področje mora postaviti v ospredje. Ne le odnosom znotraj naše hiše, ampak posebno pozornost posvečamo tudi sodelovanju med starejšo in mlajšo generacijo v naši neposredni okolici. Učiteljice in vzgojiteljici v 1. razredu skupaj z učenci vsako leto skrbno načrtujemo zanimive dejavnosti, ki so usmerjene k cilju povezovati, razveseljevati in spoznavati stare in mlade. Dom upokojencev v Domžalah je tisti kraj, kjer smo vedno zaželeni in prijazno sprejeti. V mesecu decembru smo tako pripravili razstavo ročno izdelanih bo-žično-novoletnih voščilnic. Izdelke oskrbovancev doma, učencev naše šole na razredni stopnji in njihovih mentoric smo najprej razstavili v prostorih doma upokojencev, kasneje pa še v šolski avli. Na ta način smo želeli prikazati človeško ustvarjalnost ne glede na leta ustvarjalca. Ob pripravljanju dneva dejavnosti z naslovom Ljudska pesem spet nismo mogli mimo dejstva, kako je ravno glasba eden izmed povezovalcev med ljudmi. Gospa Silva, terapevtka v domu starostnikov, je - kot vselej- srčno sprejela našo pobudo k druženju. Z otroki smo se pred odhodom v dom upokojencev pogovarjali o tem, kako lahko mi dejavno pripomoremo k uresničevanju prostovoljstva. Rdeča nit našega tokratnega obiska je bila pesem. S petjem ljudskih pesmi smo drug drugemu polepšali čas druženja. Otroci so se čudili, ker znamo zapeti iste pesmi, starejši pa so zadovoljno opazovali mladino pri petju starih ljudskih viž. Stekel je pogovor o časih njihove mladosti - kot da so komaj čakali, da jih nekdo vzpodbudi, da lahko pripovedujejo in obudijo spomine na šolska leta, na mladostne podvige in norčije, na igro, šport in druga veselja. Vtise z druženja smo po prihodu v šolo likovno upodobili, enako delajo oskrbovanci doma. Tako že nastaja skupno likovno delo, ki bo ponoven vir veselja vsem udeleženim. Vemo, da se bomo med letom še srečevali. Ker to razveseljuje ene in druge. Ker nam ni vseeno. Ker bomo nekoč vsi stari, če nam bo le to dano. Janja Vidic OŠ Venclja Perka Domžale Ženske so členi trdne verige, ki drži skupaj ta svet. (Pam Brown) ISKRENE ČESTITKE OB 8. MARCU - DNEVU ŽENA Spoštovanje in upoštevanje unikatnosti nasprotnega spola Ustvarjeni smo tako, da iščemo komplementarnega partnerja. Učimo se živeti skozi konflikt, ki je nenehno prisoten, ker smo si moški in ženske različni. Moška energija je akcija, logika, politika, prevladovanje mora se nenehno dokazovati, je skeptična, dvomi in zato je znanost čista moška iznajdba in hvala Bogu, da je tako, da moški uporablja logiko in razum in je zaščitnik. Sicer pa vsak človek od partnerja poleg ljubezni potrebuje zaščito, razumevanje, sočutje, ramo, na katero se lahko nasloni, kakor pravi pesnik Ivan Minatti v svoji pesmi Nekoga moraš imeti rad. In kaj je ženska energija? Ženska energija je sprejemanje, umetnost, intuicija, poezija ženska energija ustvari dom, otroka, družino, je senzualna in čutna. Nasprotja se privlačijo in tu ne bi smelo biti nobenih težav. Pa vendarle so. Da, nasprotja se privlačijo, iz nasprotij pa nastaneta konflikt ali izziv. Iz izzivov ali konfliktov pa rastemo - ali pademo. Moški in ženska sta ves čas v konfliktu, saj drugače sploh ne gre, ker so njune energije popolnoma nasprotne. Iz konfliktov se učita o sebi, se spoznavata, zorita. Ko to počneta, sta vseeno lahko v dobrem razmerju, seveda ob predpostavki, da je med njima ljubezen, ki pa je nenehna preizkušnja, vrtinec vzponov in padcev. Pri tem pa je potreben občutek za humor, pestrost, gotovost, pomen in skupno rast, kakor izrecno pravi Varja Kališnik v enem januarskih Poletov, med drugim seveda. Ženske danes delajo veliko napako: ali se moškosti podrejajo, ali to energijo posnemajo in tako priznavajo nadvlado moškega nad žensko. Morda je najsodobnejše vprašanje prav v tem, kako spoštovati in upoštevati unikatnost nasprotnega spola, o čemer je svojčas pisal tudi dr. Anton Trstenjak. Koj ženske pričokujejo od moSkih? Moškim videz ponavadi ni zelo pomemben. Če izhajam od sebe: tudi, kadar sem bil neobrit in neurejen ali manj urejen, sem se sam sebi zdel povsem spodoben - da le to ni prešlo v vsakdanjost. Pri ženskah je zadeva nekoliko ali kar precej drugačna. Celo veliko časa in kajpak denarja vložijo v svojo zunanjost. In vprašanje je, ali moški to sploh opazimo. Seveda bodo ženske trdile, da vse to počnejo zase, saj da se urejene dobro počutijo v svoji koži. Vsi pa vemo, da je ukvarjanje z videzom namenjeno predvsem temu, da bi ga moški opazili, a po izsledkih britanske univerze Nort-humbria trud na žalost pogosto ostane neopažen. Po tej anketi je predstavnicam nežnejšega spola všeč, če jih partnerji nagradijo s komplimentom. Ženska hoja in drža se spremenita, kadar je ona obuta v visoke pete, ki vizualno podaljšajo noge, poudarijo zadnjo plat in prsi. Ženske take čevlje večinoma obujejo zaradi moških, kakor pravijo sociologi, hoja v njih namreč ni prav prijetna. Zaradi njih trpijo noge, pa tudi denarnica. Pohvala za takšen trud je vsekakor dobrodošla, to bo tudi dvignilo njeno samozavest. V Lady, 19. januarja 2011, sem med drugim bral izjavo elegantne Slovenke leta Petre Majdič, da so tudi visoke pete nečloveški napor, skoraj tako boleč, kot so njeni napori na smučeh. Za nas moške je to pravo odkritje - konkretno vrhunska športnica s salonarji z vrtoglavo visoko peto. Skratka: ženske potrebujejo pohvalo in jo pričakujejo. Naj urejen dom ne ostane neopažen, naši pozitivni komentarji dajejo ženskam nov zagon in jih motivirajo, ugotavljajo antropologi. Ženske in frizure, to je večna tema, ki stane preveč truda, da bi moški smeli to spregledati. Besede nič ne stanejo, naredijo pa čudeže. Jaz nisem poročen, ker je pač tako naneslo, čas pa ima svoje zakonitosti; spominjam pa se, kako sem nekoč neki svoji učenki, ki je bila sicer iskrivo lepa, svetoval, da pač svetlo krilo dekletu ali nasploh ženski močnejše postave ne pristoji ravno najbolje, nakar je odgovorila: zame je že veliko, da si to sploh opazil, hvala. Če hočejo možje ob 8. marcu razveseliti svoje žene, niso potrebna bogata darila, mnogo več zadovoljstva jim prinesejo drobne pozornosti -bežen do- tik, iskren poljub in občutek, da je cenjena in spoštovana. Če pa poprimejo še ali tudi za katero od gospodinjskih del, je res že veliko storjenega, saj ženske kljub moderni dobi, uspešni karieri in opevani emancipaciji še vedno postorijo levji delež gospodinjskih del. Kaj pa skrb za otroke, urejanje doma, nakupovanje, pranje perila in še bi lahko naštevali? Celo sodobna ženska je torej popolnoma sprijaznjena z nepravično razdeljenim delom za zidovi doma. Ženske prav gotovo osrečujeta denar in udobje. Če torej partner zasluži več kot ona ali je edini, ki prinaša denar, je to zanj povsem denar, za vse drugo bo poskrbela ona. Antropološke študije navajajo, da ženska od partnerja pričakuje, da bo ohranil svojo možatost in bo predvsem njen zaščitnik, kadar ga bo potrebovala. Poleg tega v njem vidi čustveno oporo, ki ji je vedno na voljo, ona pa v zameno opravi vsa domača dela. Možje naj ne pozabijo tudi na poljube: ob njih se ženske počutijo zaželjene, ljubljene in tako pridobivajo samozavest. Nekaterim moškim torej ne preostane drugega, kot da se ob prihodu domov posvetijo kuhanemu obroku, nato pa televiziji in časopisu. Če pa se bodo možje lotili katerega od del, ki sicer čakajo na ženo, bo ta sproščena in zadovoljna. Ob vsem tem ji pokažejo, da njen trud v gospodinjstvu cenijo in ga ne jemljejo kot nepomembno delo. Posebej dobrodošla so drobna romantična presenečenja, kot so recimo nepričakovani izleti ali povabila, skratka le malo je treba, da bo na njenem obrazu pričaran tisti zadovoljni nasmešek, ki človeku ogreje srce. Nihče, pa naj bo to fant ali mož, samski ali poročen, naj ne pozabi, da 8. marca brez rož ni. Vsem predstavnicam nežnejšega spola iskreno čestitam ob njihovem prazniku, predstavnikom močnejšega spola pa ljubeznivo dajem v premislek pričujoče dobrohotno razmišljanje, podprto s sociološkimi in antropološkimi raziskavami. Ne pozabimo torej, ženske pričakujejo pohvalo. Posebej pa čestitam ob ženskem prazniku vsem ženskam na občini Domžale, upravni enoti, gospe Heleni Uršič iz Kulturnega doma Franca Bernika ter sedaj že bivši urednici Slamnika, Tini Drolc, njeni predhodnici Veri Vojska ter dosedanji Tinini so-urednici, Mateji Kegel. Iskrena voščila tudi v imenu somišljenikov. Srečno! Ivan Kepic 22 šport l8.FEBRUAR 20II Domžale Tea Podbevšek bronasta na prvenstvu Slovenije Državne medalje za prvenstvo Slovenije v dvorani so bie v sezoni 2011 najprej podeljene pionirjem in pionirkam U-14, to je rojenim 1998 in mlajšim, ki so nastopili 22. januarja 2011. V ljubljanski dvorani so se pomerili v sprintu na 60 m, teku na 60 m z ovirami, v skoku v daljino in višino. Izmed osmih podelitev je bila za AK Domžale najprijetnejša razglasitev najboljših pionirk v skoku v daljino, saj je na tretjo stopničko stopila Tea Podbevšek. Za prve državne stopničke v sezoni 2011 v AK Domžale je Tea skočila 471 cm, uvrstitev je še lepša, če pogledamo podatek o nastopajočih - skakalo je kar 50 deklet! Med skakalkami in sprinterkami sta nastopili še Zala Šenet in Sofia Kokot. V fantovskem delu ekipe je najviše, do sedmega mesta v skoku v višino segel Juš Smole (135 cm), deveti in enajsti je bil Anže Farkaš, in sicer v skoku v daljino (466 cm) in teku na 60m (8,76 s v B-finalu). Za manj kot stotinko sekunde je uvrstitev med 12 najhitrejših in nastop v B-finalu teka na 60 m ušla Klemenu Ribašu. Na najpomembnejšem dvoranskem tekmovanju so nastopili še: Matevž Hribar, Jaka Deželak, Jakob Jančar in Luka Razpotnik. Tina Vaupot, blizu najdaljšim v daljino Barve AK Domžale je na prvenstvu Slovenije za pionirje in pionirke U-16 (rojene 1996 in mlajše) branila le Tina Vaupot, ki je nastopila na 60 m in v skoku v daljino. Slednje ji je šlo »bolje od nog«, saj je s skokom 485 cm zabeležila 10. mesto, na 60 m se je ura ustavila pri 8,90 s. Trikrat bronasti na prvenstvu Slovenije v krožnih tekih Eva Aljančič, Jakob Vodnjov in Peter Kastelic je trojka iz AK Domžale, ki je 3. februarja 2011 na prvenstvu Slovenije v krožnih tekih v avstrijskem Linzu, stopila na tretjo stopničko. Prva na 1.500 m, Jakob in Peter pa na 3.000-metrski preizkušnji. Eva je sedem krogov in pol (krog v dvorani meri 200 m) pretekla v 4:54,16 min in postala tretja najboljša slovenska mladinka na 1.500 m. V mladinski konkurenci je na enkrat daljši progi nastopil Jakob, ki si je bron pritekel v 9:22,54 min. Z bronom v članski konkurenci na 3000 m,je svoj nastop zaključil Peter, ki je 15 krogov pretekel tik pod devetimi minutami (8:59,04 min). Ker v Sloveniji krožne dvorane nimamo in je zato nastop v krožni dvorani nekaj posebnega, si bodo svoj nastop v Linzu zapomnili še trije domžalski mladinci: Kaja Žgajnar (400 m, 16. mesto), Gregor Lazar (800 m, 13. mesto), Jure Aljančič (800 m, 15. mesto). Klara Hribar je v okviru mednarodnega mitinga nastopila v teku na 200 m (27,31 s). Mlajše mladinke so segle do šestega mesta Prvenstva Slovenije za mlajše mladince in mladinke v dvorani so se 5. februarja 2011 udeležile le tri čla-/išjo uvrstitev je s šestim mestom v troskoku zabeležila Katja Tekavec (10,14 m), ob še dve osmi mesti sta se zapisali Tina Vaupot v skoku v višino (140 cm) in Nika Medle v troskoku (9,63 m). Bojana arja nice AK Domžale. Najvišjo uvrstitev BAVI - BALKANSKE ATLETSKE VETERANSKE IGRE Septembra 2011 bodo Domžale v znamenju veteranske atletike Prvih deset dni septembra 2011 bo v Domžalah še bolj živahno kot običajno, saj se bodo od 2. do 4. septembra 2011 v Športnem parku Domžale odvijale Balkanske atletske igre veteranov. Kljub izrazu »veterani« pa gledalci in gledalke ne pričakujte mirnih in počasnih nastopov, ampak zanimivo in kakovostno tekmovanje starejših od 35 let, ki pa so ravno tako tekmovalni. V desetih starostnih kategorijah po pet let bo po ocenah organizatorja nastopilo med 600 in 800 atletov in atletinj iz dvanajstih držav: Albanije, Bolgarije, Grčije, Turčije, Romunije, Moldavije, Makedonije, Srbije, Črne Gore, BIH, Hrvaške in Slovenije. Glede na slovensko prizorišče že XXI. tovrstnih iger bo ^tudi slovenska zasedba močna. Če je bilo na Evropskem prvenstvu 2008 v Ljubljani Slovencev 215, si jih letos Združenje atletskih veteranov Slovenije želi še več. Številni se že pripravljajo, nekateri se bodo prav zaradi tega tekmovanja vrnili v tekmovalne vrste. Veselimo se že na- XXI. BALKANSKE ATLETSKE VETERANSKE IGRE DOMŽALE 2. - 4. IX. 2011 - SLOVENIJA XXI" BALKAN ATHLETIC VETERAN CHAMPIONSHIP Mojster Kazuhiro Sawada 7. DAN 22. in 23. januarja je JKA Slovenija organizirala seminar z mojstrom Ka-zuhiro Sawado, 7. DAN JKA. Na seminarju se je v dveh dneh izmenjalo 133 članov zveze in drugih klubov, obiskali pa so ga tudi predstavniki JKA Madžarske, Nemčije, Italije in Srbije. Seminar je veljal za licenčnega, saj so ob njem potekali tudi izpiti za pridobitev državnih in-štruktorskih, izpraševalskih in sodniških licenc, katerega je uspešno opravil tudi naš gl. inštruktor Boris Grad. Ob začetku seminarja smo se vsi risotni spomnili na mojstra Enrica isintina, 5. dan, ki nas je po hudi bolezni mnogo prezgodaj zapustil. pVr Mojster je vodil karate klub Sankaku Isonzo v Gorici (Italija) ter je aktivno sodeloval z JKA Slovenija. Mojster SAWADA je v času seminarja razložil kate Heian Nidan, Heian Sandan, Jion, Sochin in Jiin. Posamezne elemente iz omenjenih kat je razložil tudi v obliki bunkaja. Predvsem pa se je posvetil osnovam kihona ippon kumiteja, kihona in pravilni te esni drži. Rdeča nit celotnega seminarja so bili pravilni pritiski na tla oz. spuščanje telesa pred izvedbo posamezne tehnike. Seminarja se je udeležil tudi naš klub. Karate klub Wankan-Ihan stopov že uveljavljenih in tudi novih tekačev, skakalcev in metalcev, ki bodo poskušali nabrati več medalj, kot so jih na preteklih XX. Veteranskih BAI v Larissi v Grčiji, od koder so se vrnili s kar 50! Domžalčanom se bodo predstavili športniki, ki kljub letom ohranjajo vrhunsko pripravljenost. Tudi tisti, ki dvomite, da je možno, se boste prepričali, da želja premaga večino ovir in da šport in tekmovalnost ter druženje ohranjajo vitalnost in mladost. Če ne prej, vas bodo prepričali polmaratonci, ki se bodo na 21-ki-lometrski preizkušnji pomerili po ulicah Domžal z okolico. Navijajte zanje! Skupina zagnanih organizatorjev: mag. Janez Zupančič, predsednik Organizacijskega odbora Balkanskih atletskih iger veteranov (BAVI), Roman Lazar, Tomaž Jarc, Jurij Novak, Tomaž Hrovat, Vera Vojska, Marjan Gorza, Nastja Doli-nar, Matjaž Hrovat, Nataša Aljančič, Ivan Leskovšek in Urška Lavrač se je že zakopala v delo. Cilj je dobra organizacija velikega tekmovanja, ki naj bo tako za domžalsko atletiko kot za Občino Domžale in Slovenijo uspešna promocija. Bojana Nordijska hoja Druga letošnja sprememba v naši športni ponudbi je sprememba termina in lokacije naše tedenske vadbe nordijske hoje. Vadba poteka vsak četrtek ob 18. uri, dobimo pa se v športnem parku pri stavbi športnih društev (Zavod za šport Domžale). Tudi pri tej vadbi je značilno, da pri pravilni tehniki sodeluje 90 odstotkov mišic - poleg nog krepimo ramenski obroč in srednji del telesa - core. Moram poudariti, da je vadba nordijske hoje postala res zelo prijetna stalnica v naši ponudbi, saj od oktobra nismo izpustili niti enega četrtka. Ne moti nas niti tema v tem zimskem obdobju, saj smo si omislili naglavne lučke, za naš termin pa je na voljo tudi možnost izposoje palic za nordijsko hojo. Rad bi omenil tudi dva pohoda, na katerih bomo z nordijsko hojo sodelovali, to je kulinarični pohod Soline 2011 v Strunjanu, ki bo 27. marca 2011, in tek prijateljstva v Domžalah, ki bo 22. maja 2011. Seveda ste vabljeni vsi, ki bi radi preizkusili nordijsko hojo, se morda naučili pravilne tehnike, ali pa bi se nam radi pridružili na tedenski vadbi v četrtkih, da se nam pridružite! Informacije: Primož (040/259-939) Več informacij najdete na naši spletni strain: www.tvdrustvo-partizan-domzale.si. SANKUKAI KARATE KLUB DOMŽALE Druga pokalna tekma, demonstratorski seminar in izobraževanje trenerjev Tokrat le na kratko o dogodkih v mesecu februarju. V Ljubljani sta potekala demonstratorski seminar in 2. pokalno tekmovanje, konec februarja pa sledi izobraževanje za trenerje na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani. V Ljubljani, v Karate centru v Sa-vljah, sta potekala demonstratorski seminar, 2. februarja, in 2. pokalno tekmovanje, 6. februarja 2011. De-monstratorski seminar je namenjen vsem članom, ki želijo aktivno pomagati pri delu v klubu oz. pri izvajanju treningov. S tem seminarjem se začenja tudi »trenerska pot« za vse tiste, ki želijo na tak način graditi svojo pot v karateju. Najprej se, po uspešno opravljenem izpitu za demonstratorja, trenerski ekipi pridružijo kot demonstratorji na treningih, nato nadaljujejo pot kot pomočniki ter na koncu postanejo trenerji. Na takih seminarjih se učijo osnovni pristopi in pravila za vodenje treningov ter splošna pravila o organizaciji in delovanju kluba. Za nadaljnje izobraževanje po trenerski poti, pa se morajo nato udeleževati vaditeljskih seminarjev, ki pa prinašajo specifična in poglobljena znanja za vodenje treningov. Vsekakor pa se nato trenerji poleg naštetega izobražujejo tudi strokovno in si tako pridobijo uradni naziv, za katerega pa je potrebno uspešno opraviti iz- pite na Fakulteti za šport v Ljubljani. In tako izobraževanje sledi konec tega meseca. G. J. Uvrstitve članov KK Domžale v svojih kategorijah na 2. pokalni tekmi so naslednji: 1. mesto: Tjaša Šinkovec, Anže Korelc, Andrej Resnik 2. mesto: Kristjan Bernot, Matej Vogrinec 3. - 4. mesto: Teja Grad, Čendrim Kajtazaj, Gašper Žankar, Teja Medle, Bojan Vogrinec, Saša Voler, Tine Makovecki KLUB BORILNIH VESCIN DOMŽALE Medalje, mojstrski pasovi in treningi Klub borilnih veščin Domžale je v Italiji konec januarja 2011 na tradicionalnem tekmovanju Zlata rokavica kickboxing športa med več kot tisoč tekmovalci, večinoma iz evropskih držav, dosegel lep uspeh, saj je kar pet njihovih članov s svojo borbenostjo osvojilo bronaste medalje: Anže Vesel, Simon Groboljšak, Aljaž Juvančič, Jan Dolinar, Marjan Bolhar. Čestitamo! Isti dan, 29. januarja, je potekal v Ljubljani četrti krog lige prvakov v boksu, katerega naj bi se udeležilo več boksarjev iz Kluba borilnih veščin Domžale, vendar jim je bolezen reprečila nastope. Edino Matic DIC KECELJ D.O.O. D O M Ž A L E Vodnikova 3a, 1230 Domžale Tel.: 059 091 772 dickeceli@siol.net SPECIALISTIČNE AMBULANTE: ULTRAZVOČNE Dermatovenerološka PREISKAVE: Flebološka Srca Zdravljenje kroničnih ran Vratnih arterij Internistična Ven nog Pulmološka Trebuha Alergološka Ščitnice Kardiološka Mehkih tkiv Nevrološka Prostate Otroška pulmologija in Alergologinja RAZŠIRJENI SISTEMATSKI PREGLEDI ZA VODSTVENE DELAVCE aznik bi se lahko boril, pa žal ni imel nasprotnika za borbo v Ljubljani v svoji kategoriji. 5. februarja je Kickboxing zveza Slovenije organizirala izpite za polaganje barvastih pasov in črnih mojstrskih pasov v kickboxing športu. Izpite je vodil predsednik izpitne komisije, Alojz Miklavčič 8. dan črni pas, v komisiji pa je bil prisoten tudi predsednik Kickboxing zveze Slovenije Vladimir Sitar in drugi. Izpitno polaganje je zajemalo praktični del: ročne tehnike, nožne tehnike, samoobrambe tehnike, borbene kombinacije, borbe ter ustni del. Iz Kluba borilnih veščin Domžale je kickboxing mojstrski črni pas 2. dan uspešno položil Marjan Bolhar, ki je ob tej priložnosti povedal: »Zelo sem zadovoljen. Ob tej priložnosti pa bi se zahvalil klubski ekipi za pomoč na treningih, Mihu Močniku, mojstru črnega jiasu 1. dan, ter vsem za spodbude.« Še enkrat čestitamo! Sicer pa Klub borilnih veščin Domžale nadaljuje s treningi, saj bi fantje in dekleta radi dobro pripravljeni pričakali naslednja tekmovanja doma in v tujini, ki jih letos ne bo manjkalo. Vera l8.FEBRUAR 20II šport 23 Kralja kraljujeta v standardnih plesih Matej in Špela Kralj sta ponovno potrdila, da sta najboljša in nepremagljiva v razredu standardni plesi. 29. januarja se je v Pesnici pri Mariboru odvrtelo državno prvenstvo v standardnih plesih za leto 2011. Tako smo dobili nove državne prvake v vseh starostnih kategorijah. Finalni boji so bili vroči, polni zanosa in nabiti z adrenalinom. Prekrasne obleke v kombinaciji s koreografijo so se bleščale v soju reflektorjev. V potankosti izdelane frizure in vrhunski make up pa je dodalo še piko na i lepoti prireditve, ki jo je odlično izpeljal mariborski plesni klub. Napolnjena dvorana je dala čudovit občutek in motivacijo slehernemu tekmovalcu ter tako dodala celotnemu dogodku še toliko večjo težo in širino. Sodniški izbor je bil okrepljen z mednarodno udeležbo. V njem so sodelovali sodniki iz Francije, Rusije in Anglije. Prireditev si je ogledal tudi svetovno znani plesalec, petkratni svetovni prvak v standardnih plesih Luka Baricchi. Na letošnjem državnem prvenstvu se je povečalo število nastopajočih v članski konkurenci. Že polfinalni nastopi so potrdili, da so plesni pari vrhunsko pripravljeni in bo bitka za naslov državnega prvaka zanimiva. V finalnih nastopih pa so favoriti dodali plin, kot se to pove v športnem žargonu, in potrdili predvidevanja. Zmaga Špele in Mateja ni bila vprašljiva, saj sta prevladovala v vseh plesih. V njunem intervjuju po končanem nastopu pa sta priznala, da je težje braniti naslov kot pa napadati in ga osvojiti. Njune obveznosti se nadaljujejo takoj po državnem prvenstvu. Že 3. februarja potujeta na svetovni pokal in še dve mednarodni tekmi odprtega prvenstva v Vancouver, nato pa nadaljujeta pot na mednarodna odprta prvenstva v Montreal, kjer ju čaka še poseben šov nastop na željo organizatorja. Rezultati državnega prvenstva v standardnih plesih Člani: 1. Kralj Matej-Kralj Špela (Fredi 2. Vodičar Miha -Bychkova Nadiya (Fredi) 3. Rubtsov Alexey - Arko Jasmina (Urška) 4. Snoj Andraž -Muravskaya Olga (Fredi) 5. Lesjak Alen -Bohak Tara (Pingi) 6. Pipp Peter -Osolnik Eva (Novo mesto) Starejši mladinci: Mladinci: 1. Pritekelj Matej 1. Tantegel Žiga - - Pritekelj Anja Črnko Nuša (Pingi) (Mirandance) 2. Vodenik Marcel 2. Albigese Michele - - Klarič Giovanna Dolenc Naja (Pingi) Gabriela (Pingi) 3. Kranjc Tine - Ul 3. Gračner Aljaž Saša (Pingi) -Štefanič Nika 4. Kotnik Dejan - Bla- (Samba) žič Urška (Pingi) 4. Bergant Jure - 5. Gračner Miha - Mesec Ana (Urška) Tivadar Urška 5. Mandič Jošt - Ven- (Samba) celj Nina (Urška) 6. Lemež Boštjan 6. Fir Nejc - Ekart - Gerečnik Ana Ana (Samba) (Pingi) 7. Ivkovič Arnej - 7. Bratkovič Svarun - Husnjak Patricija Turk Urška (Urška (Samba) MB) Pionirji: 1. Lazić Uroš - Cvet-ković Sara (Samba) 2. Lazić Miloš - Pinter Maruša (Samba) 3. Bergant Tilen -Podgoršek Kaja (Miki) 4. Trost Teo - Sudar Tia (Devžej) 5. Šlaher Timotej -Vranarčić Blažka (Devžej) Mlajši pionirji: 1. Hlade Brin - Robar Žerak Tosia (Samba) Tretje in četrto v standardnih V soboto, 29. januarja, je v Pesnici pri Mariboru, v organizaciji PK Pingi, potekalo Državno prvenstvo v standardnih plesih, prvo v nizu letošnjih tekmovanj za plesalce standardnih in latinskoameriških plesov. Naša para Tilen Bregant in Kaja Podgoršek ter Jaka Podgoršek in Katarina Matuš sta priplesala v finale in osvojila 3. ter 4.mesto. Mlajši par Tilen in Kaja sta v kategoriji pionirjev osvojila odlično 3. mesto. S svojim nastopom krasno nadaljujeta niz zmag klubskih kolegov Jaka in Katarine, ki sta lani v kategoriji starejših pionirjev osvojila kar dva naslova državnih prvakov in eno 2. mesto. Jaka (sponzor Elektro Počivavšek d.o.o.) in Katarina sta z letošnjim letom prestopila v višjo kategorijo, med mlajše mladince. S svojim nastopom sta navdušila in že na prvem prvenstvu dosegla 4. mesto. »Zelo sva si želela finala in uspelo nama je,« sta po podelitvi vesela komentirala. mesto na DP plesih 2011 Naša para sta se na tekmovanje intenzivno pripravljala tudi z aktualnima državnima prvakoma v članski kategoriji, Matejem in Špelo Kralj. Tilen in Kaja ter Jaka in Katarina z učiteljema Nino in Matevžem. Osnovnošolsko tekmovanje domžalske regije v namiznem tenisu Na dvodnevnem namiznoteniškem tekmovanju, ki je potekalo v telovadnici OŠ P reserje pri Radomljah, so sodelovali osnovnošolci iz 7 osnovnih šol domžalske regije (OŠ Domžale, OŠ Venclja Perka, OŠ Rodica, OŠ Preserje^pri Radomljah^ OŠ Drago-melj, OŠ Mengeš in OŠ Trzin). Prvi dan so se pomerili v ekipnem tekmovanju ter tekmovanju posameznikov od 6. - 9. razreda, naslednji dan pa še posamezno od 2.-5. razreda. V ekipnem tekmovanju je nastopilo 6 ekip v dveh tekmovalnih skupinah. V finalu sta se za 1. mesto^ pomerili ekipi OŠ Mengeš^in OŠ Drago-melj. Zmagala je OŠ Mengeš, drugo mesto je zasedla OŠ Dragomelj, 3.-4. mesto sta osvojili OŠ Preserje pri Radomljah ter OŠ Domžale. V posamičnem delu so bili rezultati naslednji: Fantje 2.-5. razred: 1. mesto - Topič Peter (OŠ Rodica) 2. mesto - Šalja Tilen (OŠ Mengeš) 3.-4. mesto - Stankovič Žan (OŠ Košarkarji Heliosa v finalu pokala Spar Olim.pija s skozi tinal( Košarkarji Heliosa, ki so minule dni igrali v zaključnem turnirju pokala Spar, so uspešno krmarili med ekipami vse do zadnje, finalne tekme, ko so morali premoč priznati evroligaški Union Olimpiji. A Domžalčani so bili za ostale prikazane igre na zaključnem turnirju zasluženo nagrajeni s srebrnimi medaljami. V ekipi Heliosa, ki je v četrtini finala suvereno premagala košarkarje iz Šentjurja, ki se je od pokala Spar poslovila z več kot 21 točkami zaostanka za Heliosom (83 : 62), je bil na prvem srečanju najboljši strelec Grega Mali s 17 točkami. Domžalča-ni so tako čakali razplet srečanja med Hopsi in Elektro, kjer je bil uspešnejša slednja. Polfinalno srečanje med Heliosom in Elektro je bilo rezultat-sko praktično enaka kot prva, Helios je bil tudi tokrat boljši za 21 točk, iljšemu strelcu Domžal, Gregu suvereno Finalna tekma med Heliosom in Uni-onom Olimpijo se je začela v ritmu Heliosa. Domžalčani so bili večino prve četrtine boljši nasprotnik, največjo razliko so napravili v 5. minuti (15 : 9), ko se je košarkarska sreča začela počasi prevešati v prid Olim-pije. Slednja je iz četrtine v četrtino napredovala, v drugi četrtini popolnoma nadigrala Helios (21 : 5) ter na odmor odšla z 19 točkami prednosti. Visoko motivirani Ljubljančani, ki si spodrsljaja in izgube pokala niso smeli privoščiti, so do konca tekme razliko vseskozi povečevali, vrhunec pa dosegli minuto pred koncem srečanja, ko je po košu Špana zazevala največja rezultatska luknja med moštvoma 48 : 91 za vodstvo Olimpije s 43 točkami. Sicer so Domžalčani do konca razliko zmanjšali na 37 točk, a lovorika v pokalu Spar je zasluženo tudi letos ostala v ljubljanski vitrini. Tako kot je Ljubljančanom pripadel tudi naslov najboljšega igralca turnirja, Sašo Ožbolt si je z 42 točkami to vsekakor zaslužil. Košarkarji Heliosa pa si vsekakro zaslužijo čestitke za preboj do finala. Mateja A. Kegel Foto: Peter Koprivnikar Maliju pa se je s 17 točkami pridružil še Dražen Bubnič. Domžalčani so tako prišli do želenega finala brez večjih težav, s pozitivnim izhodiščem in neobremenjeni, proti dobro razpoloženi Union Olimpiji. Slednja je imela v četrtini finala pokala precej težav s Krko, odigrali so kar tri podaljške, ki so Ljubljančanom omogočili vstop v polfinale, kjer so nato suvereno premagali Zlatorog iz Laškega. Domžalski nogometaši pripravljeni na spomladanski del sezone Rezultati na tekmovanju potrjujejo kvalitetno, dobro organizirano in predano delo Nine Medja in Matevža Ogorelca, plesnih učiteljev z licenco ZPVUTS. Le tako naprej, ponosni smo na vas! Saša Eminič www.mikiples.com Domžalski nogometaši se aktivno pripravljajo na spomladanski del sezone, ki bo poleg rednih srečanj postregel še z zaostalimi tekmami, ki so odpadle v zimskem času zaradi vremenskih razmer. Okrepitve naj bi pomagale do realizacije zastavljenih ciljev, saj je NK Domžale tik pod vrhom prvoligaške lestvice. Nekateri nogometaši so v zimskem času poleg odmora in priprav na drugi del sezone, odigrali tudi All star turnir v nogometu na odboj. Dom-žalčani so letošnji All star zaključili v četrtfinalu, kjer je bil od njih boljši velenjski Rudar, kasnejši finalist. Sicer pa je bilo zmagovalec turnirja moštvo Primorja iz Ajdovščine. Vrača se Luka Elsner V zimskem pripravljalnem obdobju, del so ga Domžalčani preživeli tudi na hrvaški obali, je bilo v mestu ob Kamniški Bistrici na preizkusu tudi nekaj drugih nogometašev, od prvotno preizkušenih so v klubu podpisali pogodbo z Florentom Azirijem, ki prihaja iz kosovskega Trebča. Zagotovo pa so z novico, da se vrača v ekipo nekdanji kapetan Luka Elsner, razveselili svoje navijače. Omenimo še, da so Domžalčani odigrali kar nekaj pripravljalnih tekmah tako z domačimi, hrvaškimi in ma- džarskimi moštvi, izkupiček točk, ki tukaj sicer ni tako pomemben, pa je bil različen. A najvažnejše bodo točke, ki prihajajo na vrsto v naslednjih tednih. Prvo srečanje, ki ga bodo v letu 2011 za točke odigrali Domžalčani, je od- padla tekma v Celju proti tamkajšnjemu CMC, ki jih čaka že to nedeljo, 20. februarja 2011 ob 15. uri. V soboto, 26. februarja 2011 ob 15. uri, pa v domžalski športni park prihaja ekipa Luke Kopra. Mateja A. Kegel Boji za uvrstitev v končnico Z mesecem februarjem se je redni del letošnje MSD zimske lige v dvoranskem nogometu zaključil, sodelujoče ekipe pa so se, glede na dosedanje dosežke, razporedile v tri kakovostne skupine za končnico. V skupino, kjer se potegujejo za končno 1. do 6. mesto, so tako uvrščene ekipe: Tao Sport,Trojica United, Avtoličarstvo Avtokleparstvo Papež, Combi team, 3. polčas in Počene gume; v skupino od 7. do 12. mesta so uvrščene ekipe: Gradnje Brlec, Interfinance, Medija, Najstniki Ihan, ŠD MSD LIGA majJCA txiC^OiCT* Loka in Šerifi; v skupinI za končno 13. do 18. mesto pa so ostale ekipe: Janzy team, JOC style, ŠD Homec, Šampijoni zeleni, DMD petarde in ŠD Dragomelj-Pšata. V končnici bo vsaka ekipa odigrala še pet tekem, nato pa bo, predvidoma 13. marca, znan prvak lige 2010/2011. Na lestvici najboljših strelcev še vedno vodi Robert Bojkov iz ekipe Avto Papež, sledi mu Denis Mešano-vič iz Combi teama. Podrobnejše informacije z avtorskimi komentarji posameznih tekem si lahko ogledate na naši prenovljeni spletni strani www.msdliga.si, kjer so vam na voljo tudi fotogalerija in vi-deoposnetki s posameznih tekem ter tudi zanimivi pogovori z nekaterimi igralci. Dobrodošli pa so tudi vaši komentarji. Rok Ravnikar Tako so se medalj veselili najboljši učenci in učenke domžalske regije v namiznem tenisu od 2.-5. razreda. Domžale) in Rutar Bor (OŠ Men- Dekleta 2.-5. razred: 1. mesto - Stražar Katarina (OŠ Preserje pri Radomljah) 2. mesto - Horvat Ema (OŠ Drago-melj) 3.-4. mesto - Majcen Neja in Agapi-to Nina (obe OŠ Mengeš) Fantje 6.-9. razred: 1. mesto - Jereb Blaž (OŠ Drago-melj) 2. mesto - Mušič Kralj Tim (OŠ Domžale) 3.-4. mesto - Topič Jure (OŠ Rodica) in Pišek Anže (OŠ Mengeš) Dekleta 6.-9. razred: 1. mesto - Korošec Lara (OŠ Preser-je pri Radomljah) 2. mesto - Sušnik Špela (OŠ Preserje pri Radomljah) 3.-4. mesto - Roglič Nika (OŠ Preserje pri Radomljah) in Zorman Maša (OŠ Trzin) Vsem čestitke ob imenitnih dosežkih in lepi prikazani namiznoteniški igri. Najboljši se bodo udeležili tekmovanja na višjem nivoju, ki bo izvedeno po zimskih šolskih počitnicah. Janez Stibrič MESTNE LEKARNE LEKARNA DOMŽALE - Ljubljanska 72, 1230 Domžale lekarna.domzale@mestnelekarne.si 01 777 02 51 LEKARNA KAMNIK - Šutna 7, 1240 Kamnik lekarna.sutna@mestnelekarne.si 01 777 01 83 LEKARNA NOVI TRG - Novi trg 26, 1240 Kamnik lekarna.novitrg@mestnelekarne.si 01 777 02 20 LEKARNA MENGEŠ - Zoranina 3, 1234 Mengeš lekarna.menges@mestnelekarne.si 01 777 02 26 LEKARNA RADOMLJE - Cesta borcev 5a, 1235 Radomlje lekarna.radomlje@mestnelekarne.si 01 777 02 31 LEKARNA MORAVČE - Trg svobode 2, 1251 Moravče lekarna.moravce@mestnelekarne.si 01 777 02 45 LEKARNA NOVA LITIJA - Partizanska pot 8, 1270 Litija lekarna.litijazd@mestnelekarne.si 01 777 02 41 LEKARNA LITIJA - Trg svobode 1, 1270 Litija lekarna.litija@mestnelekarne.si 01 777 02 35 Dežurni lekarni od 01.01.2011 do 31.12.2011: LEKARNA KAMNIK sobota, nedelja in prazniki od 17.00 do 20.00 LEKARNA DOMŽALE nedelja in prazniki od 09.00 do 12.00 www.mestnelekarne.si 24 domžale l8.FEBRUAR 20II Telovadne urice ŠD Želva v OŠ Preserje pri Radomljah V OŠ Preserje pri Radomljah imamo dvakrat na teden telovadne urice za predšolske otroke, stare od 3 do 5 let. Telovadbo obiskuje osemnajst otrok. Z njimi pa telovadijo: Petra Prestor, Tea Šraj, Maja Laznik, Tadeja Poljanšek, Lara Poljanšek, Nuška Zajc, Tjaša Kovač in Mate- ja Stele. Otroci se veliko igrajo in hkrati razvijali osnovno motorično gibanje. Zelo radi delajo na različno postavljenih poligonih, osvajajo osnove za obvladovanje žoge, plezanje, športne gimnastike ter atletike in elementarne igre. Otroci so zelo prizadevni in se hitro učijo. Zelo lepo je videti tako majhne otroke telovaditi in spremljati njihov napredek. Ti otroci so zelo spretni in dovzetni za učenje. Poleg športnih veščin se učijo tudi socialnih veščin: medsebojnega sodelovanja, pomoči, upoštevanja drugih, poslušanja, upoštevanja pravil iger ... Telovadne urice bomo zaključili konec aprila. Vse otroke, stare od 3 do 5 let, vabimo, da se nam pridružijo ob torkih od 17.30 do 18.30 in ob četrtkih od 17. do 18. ure. Lahko izberete oba termina ali pa samo enega. Maja bomo imeli Otroško olimpijado, ki bo na igrišču OŠ Preserje pri Radomljah, ki je naš sponzor. Na olimpijadi bo vsak prejel medaljo, čokolado in malico. V mesecu aprilu bomo imeli tudi tekaško prireditev Tečemo radi, kjer se bodo otroci preizkusili v teku. Za udeležbo dobijo majico, čokolado in malico. Zahvaljujem se vsem vaditeljicam za pomoč pri vodenju telovadnih uric in vsem otrokom in staršem za obisk. Olga Sraj Kristan Predsednica Sd Želva Flowin vadba Letošnja novost, ki se je kar dobro prijela v naših rekreativnih vadbenih programih, je FLOWIN vadba. Osnovni princip vadbe je izvajanje vaj na drsni plošči s priloženimi drsnimi blazinami in bremenom lastne teže. Obremenitev zlahka kontroliramo z obremenitvijo drsnih plošč, ki z določenim trenjem drsijo po glavni drsni plošči. Vedno bolj cenjena v svetu športa postaja funkcionalna vadba, v katero spada tudi naša FLOWIN vadba in poleg BOSU, TRX in ViPR vadbe predstavlja najboljšo možnost za funkcionalno vadbo. Funkcionalna vadba vključuje predvsem vaje za stabilizacijo trupa (core) in vaje za spodnji del hrbta, vendar skoraj nikoli izolacijsko. Ravno to je prednost pred klasično fitnes vadbo, kjer so sicer različne naprave za treniranje posameznih mišic, vendar v večini izključno ene. Tako gibanje pa zelo redko posnema gibanje v vsakdanjem življenju, kjer pri skoraj nobenem gibu ne uporabljamo zgolj in samo eno mišico. Funkcionalna vadba vodi do boljšega mišičnega ravnovesja in med drugim izboljša ravnotežje ter sklepno stabilnost, vključuje pa predvsem vaje, ki v povezani verigi krepijo več mišic hkrati. Funkcionalna vadba je sestavljena iz vaj, ki so v veliki meri podobne vsakodnevnim gibom. S funkcionalno vadbo se trenira tudi bistveno varneje, saj boste Na črno-belih poljih ■v' Šahist leta 2010 je Luka Lenič obremenitev lahko popolnoma prilagodili svojim zmožnostim. Celostna vadba, kjer je vključeno celotno telo ali vsaj več mišičnih skupin hkrati, pa vpliva na večjo porabo kalorij. Še nekaj komentarjev naših vadečih na Flowin vadbo: KARMEN: Flowin je super, ker me naslednji dan bolijo vse mišice! SONJA: Flowin mi je super, ker se v kratkem času zelo dobro razgibam. TEJA: Flowin se mi zdi super, ker naslednji dan ugotovim, da obstajajo še kake nove mišice v mojem telesu. ELA: Flowin vaje so za vse generacije! Najboljši slovenski šahist v letu 2010 je domžalski velemojster Luka Lenič. To laskavo priznanje je prejel na zaključni prireditvi v Mariboru ob koncu minulega leta. Leto 2010 je bilo zelo uspešno za Luko. Januarja je zanesljivo zmagal na 15. Hitovem turnirju v Novi Gorici. Z na novo pridobljenimi ratinškimi točkami je tudi prvič prebil magično mejo 2.600. Na državnem članskem prvenstvu je že tretjič zapovrstjo postal državni prvak. Luka je odigral veliko mednarodnih turnirjev, med drugim tudi v Moskvi, kamor vabijo samo vrhunske šahiste. Čeprav rezultati niso bili zelo odmevni, pa je v močni konkurenci nabiral ratinške točke. Ne smemo pozabiti tudi lanske Olimpiade v Rusiji, kjer je bil Luka gonilna sila ekipe. Izgubil ni nobene partije, njegov zmogljivostni rating pa je znašal kar 2.718 točk. Veliko pove že njegova predanost šahu. Lani je odigral kar 125 ratinških partij, kar pomeni, da je na šahovskih turnirjih preživel več kot tretjino leta. Luki želimo še naprej veliko uspehov pri njegovem vzpenjanju med vrhunske šahiste. Šahistka leta je znova postala Ana Muzičuk. Z velemojstrskim ratin-gom, ki je lani znašal 2.530, je bila na svetovni lestvici med ženskami na osmem, med mladinkami pa na drugem mestu. Najodmevnejši rezultat minulega leta je osvojitev naslova svetovne prvakinje med dekleti do 20 let. Prvenstvo je potekalo na Poljskem, Ana pa je s svojo konkurenco obračunala brez večjih težav. Bojan Hribar zmagovalec pospešenih turnirjev Na novembrskem turnirju ŠD Domžale v pospešenem šahu je zmagal Črepan pred B. Hribarjem in Ivačičem, na decembrskem pa Ivačič pred Jazbecom in B. Skokom. Skupni zmagovalec mesečnih turnirjev v pospešenem šahu za leto 2010 pa je član Komende Bojan Hribar. Izmed dvanajstih turnirjev jih je odigral devet, vendar pa je zmagal kar na šestih in dokaj za- nesljivo postal končni zmagovalec. Na drugo mesto se je uvrstil mojster Vlado Ivačič, ki je slavil le na decembrskem turnirju, na preostalih pa je praviloma zasedal visoka mesta. Vlado je igral na vseh turnirjih. Tretjeuvrščeni v skupnem seštevku je bil Vid Vavpetič, ki je manjkal le na enem turnirju. Na četrto mesto se je uvrstil kamniški mojster Igor Kragelj, odigral je sedem turnirjev, na peto Veskovič, na šesto član Komende Boris Skok, ki je odigral le polovico vseh turnirjev. Med prvih deset so se uvrstili tudi veterani Anton Jerina in Franc Zupanc, ki sta izpustila le en turnir, ter Vito Janjič, odigral je devet turnirjev. Skupno je na domžalskih turnirjih sodelovalo 46 šahistk in šahistov. Za končno uvrstitev je veljalo osem turnirjev, vsak dodatno odigrani turnir je štel eno točko. Vrstni red za leto 2010: B. Hribar 163, Ivačič 145, Vavpetič 120, Kra-gelj 91, Veskovič 74, B. Skok 72, Je- Luka Lenič - najboljši šahist v 2010 rina 71, Zupanc 67, Jazbec 64, Janjič 62, Črepan 60, Čepon in Čokan po 44 itd. Jože Skok ZBOR ČLANOV MEDOBČINSKEGA DRUŠTVA INVALIDOV DOMŽALE v četrtek, 24. februarja, ob 18. uri v prostorih gostišča KEBER DNEVNI RED: 1. Otvoritev in pozdrav 2. Poslovnik o delu zbora 3. Izvolitev delovnega predsednika 4. Izvolitev zapisnikarja in dveh overovateljev 5. Izvolitev verifikacijske komisije 6. Poročilo o delu društva za leto 2010 7. Poročilo o delu socialno- zdravstvene komisije in komisije za šport za leto 2010 8. Finančno poročilo za leto 2010 9. Poročilo nadzornega odbora za leto 2010 10. Program dela za leto 2011 11. Finančni plan za leto 2011 12. Razprava in sprejem 13. Zaključek Gradivo za zbor članov je vpogled na sedežu društva. Vsi, ki se želite udeležiti zbora članov, prosimo, da se zglasite na društvu in svojo udeležbo potrdite zaradi prisotnosti in najema prostora. V primeru, da želite večerjo je prispevek 12,00 €. Zbora članov se lahko udeleži vsak redni član, ki ima status invalida. Predsednica MDI Domžale Vida PERNE Aktivnosti v smučarsko skakalnem klubu Sam Ihan V našem klubu je sedaj 13 včlanjenih tekmovalcev med 6 in 25 let. Treningi potekajo trikrat na teden, v telovadnici ali na skakalnici. Treninge vodita Simon Podreberšek in Gaj Trček. Vabljeni in dobrodošli vsi tisti, ki jih zanima poseben šport. Za vse dodatne informacije lahko pokličete na tel.: 041/988-533 (Simon) V januarju smo tekmovali na veliko tekmah. V Ljubnem ob Savinji smo 26. januarja tekmovali na pokalu Cocta v vseh kategorijah od 16 do 20 let. Tako se je Andraž Korošec uvr- stil na 9. mesto v kategoriji mladincev do 20 let, Miha Kveder na 10. mesto in Gašper Štupar na 15. mesto v kategoriji mladincev do 18 let. Matej Lebar je bil 21. v kategoriji mladincev do 16 let. Žan Štupar je na DP v leto višji kategoriji zasedel zelo dobro 22. mesto (med 56 nastopajočimi). Jure Šinkovec je medtem tekmoval v Continentalnem pokalu (COC) ter v Sapporu (Japonska) osvojil 4., 11., 17. mesto, v Pyeongchangu (Koreja) je bil 4. in 8., v Titisee-Neustadu (Nemčija) je bil 14. in 17., v Bi-schofshofnu (Avstrija) pa 14. in 16. Vse poteka lepo po planu, le malo nam je nagajalo toplo vreme ter bolezni, ki so zdesetkale ekipo v tem mesecu. Vendar smo sedaj vsi spet lepo zdravi. V petek, 28. januarja 2011, je bila regijska tekma v Logatcu, na kateri je SSK Sam Ihan zastopal Filip Jeretina. Na 20-metrski skakalnici, v kategoriji dečki do 10 let, je zasedel drugo mesto. Na tekmi v Mostecu, v sredo 2. februarja 2011, so SSK SAM Ihan zastopali: Matic Lebar in Filip Jeretina na 20-metrski skakalnici, Žan Štupar je svoj trud vložil na 40-metrski skakalnici. Zasedli so 5. mesto - Žan Štupar, 3. mesto - Matic Lebar in 2. mesto - Filip Jeretina. Medtem ko se je 6. februarja 2011 na domačem terenu odvijala tekma z alpskimi smučmi, pri kateri je sodelovalo 15 pogumnih v treh kategorijah, so naši tokrat najmlajši ponovno tekmovali v Mostecu in zasedli 20. mesto Taj, 7. mesto Žan Štupar, 6. mesto Matic Lebar in 2. mesto Filip Jeretina. Na domačem terenu se je kot rečeno dogajala tekma z alpskimi smučmi. V prvi kategoriji do 20 let je sodelovalo 7 tekmovalcev. Najdaljši skok je dosegel Lebar Janez z 19,50 m, za njim se je uvrstil Cencelj Jani z 19 m in tretji je bil Cerar G. Jernej z 18,50 m. V drugi kategoriji od 20 do 35 let so sodelovali trije tekmovalci — Pan-čur Luka je dosegel 19,50 m, Šuštar Nejc - 16,50 m in Strgar Anže 16 m. V zadnji kategoriji nad 35 let je sodelovalo 5 tekmovalcev, med njimi je bil prvi Štebe Matjaž z dvema skokoma po 20 m, nato Justin Robert z 19,50 m in 20 m, tretji pa je bil Uštar Bojan z 20 m in 18 m. Med tekmovalci je bila tudi ena ženska - Goropečnik Špela - ki je v drugem skoku dosegla kar 11 m. Čestitke vsem udeležencem! Tako smo nedeljo popoldan ob lepem vremenu preživeli ob skakalnici, se družili ob kakšni pijači in ob topli hrani, saj je bilo tudi za to poskrbljeno. Hvala Franeku Trefaltu za prijetno vodenje tekme, gospodu Dušanu Bankotu - brez njegove pomoči ne bi bili rezultati točni, gospodu Francu Cerarju iz Domžal za slikanje, prijatelju Romanu iz Dolskega za peko na žaru in vsem sponzorjem: Gostilna Mgan, gostilna Ribič Vir, gostilna Kovač in trgovina Sam. Erika Anita Omejec 12. Navtični veleslalom Kranjska Gora je na slovenski kulturni praznik ponovno pokala po šivih. Poleg tekmovalnega dela so jadralci iz Yacht cluba Domžale poskrbeli za druženje in zabavo številnih tekmovalcev, njihovih navijačev ter naključnih obiskovalcev. Že zjutraj je Kranjsko Goro obsijalo sonce, termometer pa je kazal številke, bolj primerne za mesec maj in večina od 396 prijavljenih smučarjev se je že med prevzemom štartnih številk spraševala, ali naj se do starta odpravijo s smučmi ali pa bo boljša izbira kajak oz. surf. Vsi dvomi v pripravljenost proge pa so se končali že po prvih nastopih deklet, ki so v cilju hitele razlagati o odlično pripravljeni progi in da bo zagotovo zdržala vse tekmovalce. Resnično so bili pogoji za navtični spektakel na snegu več kot odlični - sonce in toplo vreme je poskrbelo za prijetno počutje navijačev ter spremljevalcev, dobro utrjena proga pa za enakovredne pogoje za vseh 322 tekmovalcev. Po končanem tekmovalnem delu je vajeti prireditve v svoje roke prevzela Rebeka Dremelj, ki je s svojim glasom in stasom na noge dvignila tudi najbolj utrujene. Sledila je razglasitev rezultatov nastopajočih v devetih kategorijah, najboljši so prejeli pokale ter darilo pokrovitelja - Špas teatra. Progo, ki so jo s 26 količki postavili člani Smučarskega društva Domžale, je najhitreje opravil Jaka Sušnik iz Burin Yachting cluba. Najprijetnejši del Navtičnega veleslaloma pa je bila zagotovo predaja simboličnega čeka predstavnici Mladinskega doma Malči Belič, Olgi Rupnik Krže. Vsi tekmovalci so del štartnine - 2.000 EUR namenili skupini varovancev mladinskega doma in jim tako tudi letos omogočili zimsko šolo v naravi! S tradicionalnim žrebanjem nagrad so organizatorji tekmovanja 12. Navtičnemu veleslalomu dodali piko na i -med vsemi prijavljenimi so izžrebali 24 srečnežev, ki so domov odnesli bogate nagrade v skupni vrednosti 10.000 EUR. Prireditev so člani Yacht cluba zaključili z zahvalo vsem tekmovalcem in obiskovalcem ter s povabilom na 13. Navtični veleslalom, ki bo 8. februarja 2012! Še prej se večina smučarjev- jadralcev sreča na Kombinacijski regati, ki bo letos prav tako v organizaciji YC Domžale, 9. aprila v Izoli. Za primat najboljših smučarjev med jadralci oz. najboljših jadralcev med smučarji se bo letos potegovalo kar 24 posadk. Podpis 24-6 : Člani Yacht cluba Domžale so ponovno odlično organizirali zimsko druženje navtikov, jadralcev ter ostalih ljubiteljev morja. V dvanajstih letih so tekmovalci navtičnih veleslalomov pomoči potrebnim prispevali že več kot 20.000 EUR! PravljiCni medvedki Vabimo vas v solsko knjižnico oS Dob na oro praVljiC PRAVLJICE IZ miSje luknje pripoveduje Tatjana Koka^^ v Cefrfek, io. 3. 2011, ob 17.00 l8.FEBRUAR 20II domžale 25 KRAJEVNA SKUPNOST JARŠE RODICA organizira Humanitarno prireditev v KD Groblje, 15. marca 2011, ob 17. uri, za pomoč Območnemu združenju Rdečega križa Jarše-Rodica ter družinam v stiski v naši krajevni skupnosti. Nastopajo: Družinsko gledališče Kolenc s predstavo Mala čarovnica Lili v cirkusu, Ansambel Stanka Petriča, skupina Gamsi in Mladi Gamsi. Vljudno vabljeni. PREVENTIVNE DELAVNICE NA OSNOVNIH ŠOLAH »Razmislimo o nenasilju« objavlja 1'avno povabilo : zbiranju ponudb za • vzdrževalna dela na pokopališču - košnja trave, v izmeri cca 2.300 m2 - nabrežina. • hortikulturno osvežitev in obnovo poškodb na spomeniku borcev NOV -Pokopališča ulica v Ihanu. ROK ZA ODDAJO ponudb: 28. februar 2011 informacije: Krajevna skupnost Ihan, Breznikova 76, 1230 Domžale, e-pošta: krajevnaskupnost.Ihan@ gmail.com ponudbe pošljite NA NASLOV: Krajevna skupnost Ihan, Ihan, Breznikova 76, 1230 Domžale Jutranji vlak Prisedel sem k dečku zvedavih oči, ki me je brez oklevanja vprašal po imenu, od kod sem, kam grem, pa koliko časa že delam kot učitelj, takšne stvari ^ z iskrenim zanimanjem V kupeju je polno ljudi, mnogi so čisto resno zatopljeni v zaslone, ki jih nikoli ne pozabijo vzeti s sabo. »Meje prenosnika so meje mojega sveta,« vzklikajo z očmi, ki trepetaje drsijo po površnih površinah ^ Medtem ko zgovorni deček ostaja eden tistih redkih, ki še opazijo, da imajo zraven sebe sopotnika. Delavnice sva izvedla ob koncu preteklega leta, zajela sva pet osnovnih šol v Domžalah in okolici. Zvrstile so se takole: 6. oktobra na OŠ Ven-clja Perka za 5. razred, 13. oktobra na OŠ Trzin za 7. razred, 20. oktobra na OŠ Dob za 7. razred, 3. in 10. novembra na OŠ Rodica za 4. razred in 17. novembra na OŠ Domžale za 6. razred. Ideja za delavnice je povzeta že v naslovu: razmisliti o nenasilju. Ker je nasilje kompleksen družbeni pojav, se ga je potrebno lotiti tako, da si za razmišljanje o njem vzamemo dovolj časa. Po tem načelu sva se poskušala ravnati vsakič, ko sva se srečevala z učenci. Zlasti sva se izogibala temu, da bi učence postavila v položaj pasivnih prejemnikov-poslušalcev, ki se morajo čim bolj dobesedno naučiti na pamet, kar je bilo povedanega. Z drugimi besedami, otroke sva spodbujala k temu, da bi sami prispevali kar največ svojih idej, razmišljanj, mnenj in jih delili skupaj s svojimi sošolci in sošolkami. V 5. razredih smo začeli s tem, da smo skupaj uprizorili neko situacijo. V igri sva sodelovala tudi midva, in sicer tako, da je bil eden od naju 'žrtev', drugi pa tisti, ki se znaša nad novo učenko v razredu. Ta nova učenka je namreč prebežnica iz države, kjer je vojna, s starši pa se je naselila v skromnem stanovanju v bližnji okolici. Ker so prišli brez vsega, živijo v revščini, deklica pa ne govori našega jezika, kar je bil tudi eden od razlogov, da se je sošolec posmehljivo znesel nad njo. Otroke sva pozvala, naj se na situacijo, ki ji bodo priče, odzovejo tako, kot mislijo, da je prav. Na prve odzive ni bilo treba čakati dolgo, saj so družno zaustavili 'sošolca', ki se je vedel na tako nezaslišan način. Zaustavili so ga z besedami, tako da so mu poskusili dopovedati, kako bi se počutil sam, če bi se znašel na mestu nesrečne deklice. Ko je bilo igre konec, smo se pogovorili o tem, kar se je pravkar zgodilo. Otroci so se strinjali, da je ob takšnih dogodkih vsekakor potrebno nekaj narediti in da ni prav, da preprosto pogledamo stran, kot da nas to ne zadeva. V primeru, ko pa nasilneža ne bi bilo mogoče zaustaviti oziroma bi s poseganjem preveč tvegali, bi bilo najbolje poklicati na pomoč odraslo osebo, so še dodali otroci. V času naših delavnic so imeli učenci možnost govoriti tudi o svojih izkušnjah z nasiljem. Učenci enega od 7. razredov so govorili o tem, da so pretepi in zmerjanja žal pogosto prisotna tudi v njihovem okolišu. Poudarjali so Javni vzgojno-varstveni zavod Vrtec Urša in Javni vzgoj-no-varstveni zavod Vrtec Domžale objavljata na podlagi 20. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 36/10) in 2. člena Odloka o pogojih in kriterijih ter postopku sprejema otrok v vrtec (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 4/09, 12/09, in 1/11, v nadaljevanju Odlok) Skupni javni vpis novincev v javni vzgojnovarstveni zavod Vrtec Urša in javni vzgojnovarstveni zavod Vrtec Domžale za šolsko leto 2011/2012. 1. Predmet skupnega javnega vpisa je vpis novincev v Javni vzgojno-var-stveni zavod Vrtec Urša in Javni vzgojno-varstveni zavod Vrtec Domžale (v nadaljevanju: vrtec) za šolsko leto 2011/2012 s sprejemom na dan 1. 9. 2011. Predvideno število prostih mest v vrtcu: 132 mest za otroke, rojene v letu 2010, 120 mest za otroke, rojene v letu 2009, 21 mest za otroke, rojene v letu 2008, 11 mest za otroke, rojene v letu 2007. 2. Starši oziroma skrbniki otroka (v nadaljevanju: starši) oddajo vlogo za sprejem otroka v vrtec na predpisanem obrazcu. Obrazec Vlogo za sprejem otroka v vrtec dobijo starši na sedežu vrtca, v enotah vrtca in na spletnih straneh vrtca. Vloge morajo biti oddane osebno na sedežu vrtca (Vrtec Urša ali Vrtec Domžale) ali priporočeno po pošti. Ne glede na število oddanih vlog v vrtec za šolsko leto 2011/2012 se šteje, da so starši oddali eno vlogo. 3. Rok za oddajo vlog je 4. marec 2011. V primeru osebnega vpisa bo vpis potekal: 3.1. v Vrtcu Urša, enoti Češmin, Murnova ulica 14, Domžale (tel. 01 729 86 16): vsak delovni dan od 21. februarja do vključno 11. marca 2011, od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 ure, v torek, 22. februarja 2011, od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 ure, v torek, 1. marca 2011, od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 ure. 3.2. v Vrtcu Domžale, Savska cesta 3, Domžale (tel. 01 724 82 94): vsak delovni dan od 21. februarja do vključno 11. marca 2011, od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 ure, v sredo, 23. februarja 2010, od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 ure, v sredo, 2. marca 2010, od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 ure. 4. V času javnega vpisa lahko starši že vključenih otrok zaprosijo za premestitev iz enega javnega vrtca v drug javni vrtec v okviru Občine Domžale oziroma iz enote v enoto v okviru posameznega vrtca. O premestitvah odloča Komisija za sprejem otrok v vrtec. 5. Komisija za sprejem otrok v vrtec pri odločitvi o sprejemu otroka v vrtec upošteva pogoje in kriterije Odloka. Vrtec pošlje staršem v 8 dneh po seji komisije obvestilo z izpisom podatkov s seznama sprejetih otrok ali čakalnega seznama za njihovega otroka z navadno poštno pošiljko. Ko je v vrtcu od očeno o vseh ugovorih staršev zoper obvestilo o prednostnem vrstnem redu otrok, vrtec staršem otrok, ki so sprejeti v vrtec, pošlje poziv k sklenitvi pogodbe z vrtcem. Če starši odklonijo sprejem otroka oziroma ne podpišejo pogodbe v 15. dneh od vročitve poziva, vrtec pozove k sklenitvi pogodbe starše naslednjega otroka po vrstnem redu s čakalnega seznama. 6. O rezultatih javnega vpisa in premestitvah bo odločeno najkasneje do 30. aprila 2011. Ravnateljica Vrtca Urša: Ravnateljica Vrtca Domžale: Antonija Doberšek Jana Julijana Pirman vlogo učiteljev in staršev, saj so ti najpogosteje tisti, ki lahko najbolj pomagajo pri reševanju konfliktov na nenasilen način. Vendar pa smo se pri tem dotaknili tudi zelo pomembne točke: če hočemo, da bo nasilja na svetu manj, moramo nekaj za to narediti tudi sami. Prva stvar, ki jo lahko naredimo, je ta, da sami nismo nasilni. Velja pa tudi to, da je učinkovit način za širjenje nenasilja zlasti sloga oziroma solidarnost: če nas je več, ki menimo, da nasilje ni ustrezna pot k reševanju težav, potem lahko veliko naredimo že s tem, da držimo skupaj - ko se denimo nekdo s pestmi spravi nad šibkejšega, se skupaj postavimo po robu vročekrvnežu in se postavimo na stran šibkejšega. O nenasilju smo torej govorili kot o načinu delovanja, pa tudi razmišljanja. Nenasilje namreč ne pomeni zgolj tega, da nečesa ne naredimo (da na primer z drugimi ne obračunamo z brcami ali zmerjanjem), ampak pomeni tudi, da poskušamo delovati oziroma se vesti na nek poseben način. Nenasilje je torej v tej luči neka drža, ki so jo v zgodovini zastopali na primer Martin Luther King, Mahatma Gandhi in Nelson Mandela. Tudi o življenju teh ljudi je tekla beseda v času naših srečanj. Prebrali smo nekaj zgodb, učencem 4. in 6. razreda pa sva predstavila afriško pravljico Metulji, ki so jo nato mlajši ilustrirali, starejši pa celo odigrali na svoj način. Z učenci 4. razredov smo naredili miselni poskus »časovni stroj«. Otrokom sva naročila, naj si predstavljajo, da so odpotovali v prihodnost: stari so 30 let, sedaj pa naj se opišejo svojim sošolcem - kaj počnejo v življenju, kje živijo, kakšne hobije imajo ^ Otroci so nalogo odlično opravili, saj so o svojem prihodnjem življenju razmišljali z nemalo domišljije, pa tudi z vso resnostjo. Namen te delavnice je bil spodbuditi otroke, da razmislijo o tem, kaj je za njih pomembno, v čem vidijo svojo prihodnost, za katerimi stvarmi se jim zdi vredno v življenju prizadevati. Morda bi se utegnil nekdo vprašati, kako je to povezano s preventivnimi delavnicami zoper nasilje. Vendar če je razmišljanje o svojih ciljih, željah, sanjah in vrednotah nepogrešljiv del ustvarjalnega in smisla polnega življenja, in je nasilje pogosto rezultat pomanjkanja možnosti za takšno življenje, potem najbrž že lahko rečemo, da so tudi te teme še kako pomembne za širjenje kulture nenasilja. In če bi poskušala strniti glavni namen naših delavnic v en sam stavek, bi bil stavek prav tale: širjenje kulture nenasilja. Za konec bi rada opisala še en droben dogodek, ki lepo pokaže na to, kako so preventivne delavnice lahko učinkovite in uporabne na karseda neposreden način. V enem od razredov smo se pogovarjali o tem, da je narobe, če drugih ljudi ne sprejemamo med nas na primer zato, ker so prišli od drugod ali pa se vedejo drugače kot mi (ta pogovor je izhajal iz zgoraj opisane igre o nesramnem sošolcu in deklici-prebežnici). Potem ko so se vsi otroci strinjali, da je izključevanje in nesprejemanje drugih napačno, se je med odmorom pripetilo, da je nekaj fantov sošolcu, ci je bil v resnici iz druge države (in je šele pred kratkim prišel v njihov razred), reklo, da ne more biti z njimi in naj gre v drugo skupino (na koncu šolske ure sva namreč naročila učencem, naj se pred naslednjo nalogo razdelijo v skupine). Po najinem posredovanju in vprašanju, zakaj se jim sošolec ne sme pridružiti, so fantje odgovorili, da jih pač ne razume dobro, kaj govorijo in da jih vselej posnema v pisanju. Po najini razlagi, da se njihov sošolec s posnemanjem uči jezika in pisave in da tega ne počne zato, ker bi jim hotel nagajati, se je tudi najglasnejši in najbolj vztrajen med fanti pristno zamislil nad svojim dejanjem. Sošolca so nato brez ugovorov sprejeli v svojo skupino. Ko sva učence v enem od razredov vprašala, kaj lahko naredimo sami, da bi bilo na svetu manj nasilja in več razumevanja, strpnosti in solidarnosti, je ena od učenk rekla: »V prihodnje organizirajmo še kakšne delavnice, kakršne so te.« Njen predlog nama je segel v srce in se naselil v najinih mislih, zato že razmišljava o nadaljevanju delavnic »Razmislimo o nenasilju« za prihodnje šolsko leto. Marina in Marko Štempihar 16. februarja 2011 je svoj stoprvi rojstni dan praznoval najstarejši občan Občine Domžale gospod Stanko Starin. Ob tej priložnosti gaje obiskal župan Občine Domžale, Toni Dragar, ter mu ob visokem življenjskem jubileju čestital in zaželel veliko zdravja. Več o zanimivi življenjski zgodbi najstarejšega Domžalčana pa v naslednji številki Slamnika. Gospodu Stanku Starinu tudi v imenu Slamnika iskrene čestitke! LJUBITELJSKA SLOVENŠČINA (II) Slovenske besede pVoe Kako preproste, enostavne in lepe ter duhovno bogate so slovenske besede in s tem naš materni jezik. Pri izgo-varjavi naše besede prijetno zvenijo tudi zato, ker imajo v primerjavi z zahodnoevropskimi jeziki veliko več samoglasnikov. Med okupacijo sem prvi dve leti hodil v nemško meščansko šolo (Hauptschule) v Domžalah. Živo se še spominjam besedne igre, ki je bila povezana z našimi slovenskim voka-om A. V četrtem razredu smo imeli med desetimi predmeti tudi stenografijo. Učitelj Ernest Muller ni znal niti besedice slovensko, sam sem pa za silo »lomil« nemščino. Pri prvi uri je v uvodu začel razlagati, kako praktična da je stenografija, pri kateri ne pišemo znaka za vsako črko. »No,« je rekel: »Katera črka je v besedilih najbolj pogosta?« Ker je bil ves razred tiho, sem se ojunačil in rekel: »Črka A.« »Ne, ne bo držalo,« je zatrdil, »to je črka E.« Seveda, jaz sem presojal slovensko, on pa po nemško. eliko slovenskih besed namreč krasi samoglasnik A. Na primer: mama, ata, snaha, tašča, trava, napaka, poravnava, krava, zavarovalnica, Sava, Drava in še in še. V nemščini pa res »razsaja« črka E: leben (živeti), spre-chen (govoriti), schreiben (pisati), rechnen (računati), die Ehre (čast), der Lehrer (učitelj), verderben (pokvariti), zerreissen (raztrgati) in podobne. Ko v muzejih in cerkvah in v drugih kulturnih ustanovah gledamo ter beremo zgodovinske opise, lahko opazimo, da je kra »pripomorejo« tudi zahodnoevropski spolniki. Tako pridemo do spoznanja, da je slovenščina tudi moderna, ker s kratkimi besedami veliko pove in tako prekaša omenjene jezike. K temu duhovnemu bogastvu veliko prispevajo naše tvorjenke z okroglo tridesetimi predponami in nekaj sto priponami. V Toporišičevi Slovenski slovnici je na strani 117 graf, ki nam prikaže, kako iz pridevnika debel s pomočjo predpon in pripon nastane 65 tvorjenk. slovensko besedilo večinoma naj kraj še. Seveda k temu veliko Včasih smo črkostavci oziroma ročni in strojni stavci besedilo stavili. Postavljenemu (sestavljenemu) besedilu smo rekli stavek, delovni prostor, kjer smo delali, pa je bila stavnica. Zato naj vzamem za primer besedo staviti in naštejem tvorjenke, ki nastanejo s pomočjo predpon: DOstaviti, IZstaviti, iZPOstaviti, NAstaviti, Ostaviti (zastarela), OBstaviti (zastarela), ODstaviti, POstaviti, PODstaviti, POENOstaviti, PREstaviti, PREDstaviti, PREDPOstaviti, PRIstaviti, RAZstaviti, RAZPOstaviti, SEstaviti, SPOstaviti (zastarela), UPO-staviti (zastarela), Ustaviti, Vstaviti, VZPOstaviti, ZAstaviti, ZAPOstaviti, ZAUstaviti, ZOPERstaviti se (zastarela), ZLOstaviti (zastarela). Svojevrstno jezikovno bogastvo ima slovenščina tudi z dovršnimi in nedovršnimi glagoli. Na primer: delATI : delOVATI, prepisATI : prepisOVATI, posodITI : posojAti, odreDITI : odreJATI, odločiTI : odločATI. Tako imata dovršnost in nedovršnost vsaka popolnoma svoj pomen. V zahodnoevropskih jezikih tega žal ne premorejo in za to večinoma potrebujejo dve različni besedi ali pa nedovršnost opisujejo. Nemci imajo na primer za besedo delati: tun, machen, arbeiten, za delovati pa: wir-ken in schaffen. Za besedi odplačati in odplačevati pa imajo isto besedo: abzahlen. Francozi imajo za besedo delati: travailler, faire in agir, za delovati pa agir exercer in operer. Zanimiva je naša beseda abeceda. Ustvarjena je čisto preprosto iz začetnih črk abecede. Omenjeni evropski jeziki si pomagajo le z grškim izrazom alfabet. Za našo besedo rodoljub si pomagajo spet z grško patriotes, za našo priležnico uporabljajo latinsko concubina, za službo, posel in strež- bo pa service. Tudi za besedo družina imajo osnovo iz latinščine - to je familia. Iz vsega opisanega vidimo, kako raznovrstne in bogate so slovenske besede. Torej, imejmo radi svojo materinščino in obenem bodimo nanjo povsod in zmeraj ponosni. France Cerar Domžalski dom (Ljubljanska 58) vabi na VESELE ZIMSKE POČITNICE od 21.2. do 25.2.2011 od 10. do 15. ure Naš čas bomo preživeli igrivo ob družabnih igrah, sproščujc ob filmih in glasbi, kreativno, raziskovalno, izletniško, sladko ob peki palačinka Prispevek je 4 € na dan in vključuje stroške prevozov, vstopnin, sladke priboljške, kreativni material. Malico otroci prinesejo s seboj. Program je namenjen otrokom od leta starosti dalje Informacije in obvezne prijave po tel. 722-66-00, na info@czm^-domzale.si ali osebno v Centru, ker je število mest omejeno! PRIJAVNICA ZA VESELE ZIMSKE POCITNICE IME IN PRIIMEK OTROKA NASLOV STAROST TELEFON STARSEV TERMIN / STEVILO DNI Morebitne posebnosti otroka, za katere menite, da je potrebno seznaniti animatorja Strinjam se, da so lahko fotografije mojega otroka uporabljene za promocijo aktivnosti CZM-ja. Podpis staršev: 26 obvestila l8.FEBRUAR 20II V SPOMIN Anton Klemen (1927-2011) Kakor da bi pomlad želela pohiteti in še enkrat s soncem ogreti našega soborca, nosilca številnih funkcij, prijatelja in znanca, Antona KLEMENA iz Krtine. Pa ji ni uspelo, saj smo ga prve dni februarja zadnjič pospremili ter se mu zahvalili za vse, kar je dal na svoji bogati življenjski in delovni poti. Anton KLEMEN se je rodil 24. januarja 1927 v Hrastniku, v številni delavski družini z osmimi otroki, in si, podobno kot številni mladi, s pridnim delom skušal ustvariti lep- šo mladost. Izučil se je za podkovskega kovača. Svojo domovino je imel rad in čeprav zelo mlad, je vedel, kaj mu je storiti, ko so jo okupirali sovražniki. 19. maja 1944, star dobrih sedemnajst let, je odšel v partizane na Dolenjsko in se boril proti sovražniku. Sledil je obisk podoficirske šle v Metliki, aktivno je sodeloval v bojih in bil med osvoboditelji Ljubljane. Po vojni sta z ženo Marico, poročila sta se v letu 1952, in dvema hčerka, najstarejša je zaradi bolezni umrla zelo mlada, živela do leta 1963 v Hrastniku, nato pa se je družina preselila v Ljubljano, kjer je tovariš Anton Klemen opravljal vrsto pomenih nalog - tako v Hrastniku kot Ljubljani, saj je bil vseskozi zelo družbeno-politično aktiven. Tako je med drugim v letih 1971 do 1974 opravljal funkcijo podpredsednika izvršnega sveta v Beogradu, imel je pomembne funkcije v tedanjem okraju Ljubljana ter slovenskem izvršnem svetu, nazadnje pa je deloval v mestnem odboru Socialistične zveze Ljubljana, kjer se je leta 1984 tudi upokojil. Vseskozi se je zavzemal za vrednote naših partizanov, bil je delaven, požrtvovalen aktivist, vselej pripravljen pomagati. Leta 1991 sta se z ženo Marico preselila v hišo v Krtini, kjer je vse do bolezni pridno delal in bil med drugim tudi predsednik nekdanje Krajevne organizacije Zveze borcev narodnoosvobodilne borbe v Krtini, hkrati pa tudi zelo aktiven član mnogih drugih organizacij. Na njegovem grobu smo se člani in članice Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Dob-Krtina pokojnemu Antonu Klemenu iskreno zahvalili za njegov prispevek v novejši zgodovini naše Slovenije, predvsem pa naših krajev, ter mu povedali, da ga ne bomo nikoli pozabili. Posebej so se ga tudi z govorom ob poslednjem slovesu spomnili slovenski ribiči, saj je bil ljubitelj ribištva in narave, ki jo je neizmerno ljubil. Pomagal je postavljati temelje današnje organiziranosti slovenske ribiške organizacije, ki mu je izrekla iskreno zahvalo. Posebej ganljivo pa je bilo slovo, ki so ga od svojega zvestega člana in prijatelja pripravili člani Ribiške družine Bistrica, ki so se od njega poslovili s simboličnim prelomom ribiške palice, na katero se je ujelo cvetje. Hvala, spoštovani tovariš Anton Klemen, radi smo bili s teboj. Pogrešali te bomo, še bolj pa te bodo pogrešali tvoji domači: žena Marica in hči Janja z družino, ki jim izrekamo iskreno sožalje. Krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Dob-Krtina V SpoMIN Vida - spommjajoc se Tako tiho si odhajala in tega sem se do dna duše in misli zavedal, tudi vsi tvoji domači, še posebej tvoj mož Rajko, ki te je nesebično leta nego- V 65. letu starosti nas je zapustil naš mož, oče in dedi Janez Kopitar Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in denar. Hvala gospodu župniku za opravljen obred in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi val in tega si se dobro zavedala. Ne bom ti zapisal mnogo besed, saj sva veliko jih spregovorila, tudi kritiške in sem jim z mirom prisluhnil. Pa tudi vedrim, nasmejanim. Zdaj te pač ni, tvojega zvonkega glasu tudi ne. A ostaja nam misel, spomin, da si bila med nami in da si svoje življenje preživela pogumno, ker te je v valovih zares udarjalo. V tistih, zame usode polnih po krivici do mene, si kleno in vzpodbudno mi stala ob strani, rekoč: »Leon, ne omagaj, trden bodi!« Saj enako me je mož Rajko bodril. Tudi tvoj poslednji pogled, ravno, ko te je negoval, mu je, sem prepričan, zdaj v oporo, čeprav boleče, ampak pomirjujoče. Kjerkoli ti misel zdaj počiva, miruje, naj se resnično odpočije in morda, ker tega mi, še dihajoči, ne vemo, le slutimo, naj za trenutek pomisli kdaj na nas. Leon Senger Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in na veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje. (Tone Pavček) V objemu narave nas je zapustila Andreja Mlakar z Rov Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za spremstvo na njeni zadnji poti. Hči Ksenija in sin Goran V SLOVO Miletu Dediću Tiho, kakor si živel celo svoje življenje, si odšel. Skromno, a nadvse ponosno. Lani, sredi decembra, smo se poslovili od Tebe na domžalskem pokopališču. Tiho, brez besede slovesa. Rojen si bil 2. 11. 1921, v odmaknjeni vasici v Črni gori. Planinski pašniki so bili tvoja mladost. Takoj ob začetku vojne si odšel v partizane. Bil si borec - težkomitraljezec, v 5. Črnogorski proletarski brigadi. Večkrat si bil ranjen, za hrabrost si prejel tri odlikovanja za hrabrost in zasluge za narod. Proti koncu vojne si postal kapetan I. razreda. Izredno težke razmere za časa vojne so botrovale, da si zbolel za hudo tuberkulozo. Takoj po vojni si se zdravil v Topolšici in življenje ti je viselo na nitki, a si z močno voljo ozdravel. Kasneje si se zdravil tudi na Krumperku in takrat si se ustalil v Domžalah. Leta 1953 si bil upokojen, kot 100% vojni invalid II. stopnje. V tem letu si se zaposlil v ugledni tovarni TOKO kot varnostni tehnik, vse do leta 1972, ko si se dokončno upokojil. V tovarni si bil priljubljen. Poročil si se leta 1953, s Katico Mravinec iz Bele Krajine in osnoval družino. Rodila sta se vama sinova Milan in Dušan. Živeli smo kot sosedje in vajina dobrohotna pomoč pri varstvu mojih hčerk nas je prijateljsko združila. Aktivno si deloval v Zvezi borcev in Zvezi vojnih invalidov Jugoslavije. Takoj po osamosvojitvi Slovenije si se vključil v Društvo vojnih invalidov Domžale, kjer si bil tudi odbornik. Skupaj z ženo Katico si deloval in šahi-ral v Šahovskem društvu Domžale, kjer sta bila uspešna tekmovalca v društveni ekipi. Še zadnjega pol leta, ko sta oba prebivala v Domu ostarelih v Topolši-ci, si našel prijatelje tudi za šahiranje. Vseskozi si bil bistrega duha in v domu priljubljen. In tu, v Topolšici, kjer si po vojni na zdravljenju spoznal svojo ljubljeno ženo, si tudi zapustil ta svet. Kar bi si želel, ko smo se poslavljali od Tebe na pokopališču, so poslovilne besede tvojih stanovskih kolegov iz Zveze borcev in Zveze vojnih invalidov Slovenije. Hvaležen sem Ti za dolgoletno prijateljstvo. Ohranil te bom v lepem spominu. Miha Kosec Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. ZAHVALA 26. januarja 2011 nas je v 83. letu zapustila naša draga Cecilija Ferlič rojena Semeja, iz Domžal Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za podarjeno cvetje, sveče, za izrečeno ustno in pisno sožalje ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala sosedom iz Valvazorjeve ulice za denarno pomoč. Žalujoči: vsi njeni Tako skromno si živel, takšno tudi si življenje imel, zdaj rešen vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin. V 88. letu nas je zapustil naš dragi oče Martin Orehek električar iz Dragomlja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom,prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred in pogrebni službi Vrbančič ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi Odhoda najdražjih ni moč preboleti, v sebi - resnici - ne da se verjeti. Celo, ko resnica ti v dlani leži, jo ves čas zanikaš, ker bridko boli. V tem letu mineva 10 let od slovesa ljube mami Francke Pance in tragične nesreče vnuka Francija Vodnjova Preteklo je tudi štiri leta, odkar se je poslovil naš dragi ati Karol Pance Hvala vsem, ki ste jih ohranili v lepem spominu, jim prižigate svečke in v mislih nanje postojite ob njihovem grobu. Vsi njihovi Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi - med nami si. V SPOMIN 3. marca bo minilo 3. leto, odkar smo se za vedno poslovili od Janija Inkreta z Vira Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi Vsi, ki jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 91. letu starosti sklenil naš dragi oče, dedek in pradedek Stanislav Vodlan-Slavko z Vira, Stritarjeva ulica 6 Ob boleči izgubi se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in se mu poklonili ob slovesu. Hvala za vse darove za cerkev, darovane svete maše, cvetje in sveče ter izrečena ustna in pisna sožalja. Iskrena zahvala osebju Doma starejših občanov iz Mengša, gospodu župniku Jožetu Tomšiču in mešanemu pevskemu zboru župnije Vir, ZB Vir ter pogrebni službi Vrbančič. Vsi njegovi Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni! ZAHVALA V 59. letu starosti nas je prezgodaj zapustil Boris Ambrož iz Domžal. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, za vso pomoč, podarjeno cvetje in sveče ter izrečeno sožalje. Posebna zahvala osebju na Onkološkem inštitutu ter sodelavcem Narodne galerije v Ljubljani. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Kaj je ločitev? Smrt? - Samo spomini življenje pravo so. A ne, ki smeh življenja daljim je v veselih dneh -le tisti, ki so zrasli v bolečini. (^lojz Gradnik) V SPOMIN Pred letom dni nas je zapustila Božena Habjan rojena Skok S hvaležnostjo in ljubeznijo se je spominjamo in jo pogrešamo. Vsi njeni S^MMIK l8.FEBRUAR 20II obvestila 27 Občina Domžale Javno povabilo za prijavo programov preventivnih socialnih programov za mlade in samopomočne skupine I. Občina Domžale načrtuje v letu 2011 sofinancirati preventivne socialne programe za mlade in samopomočne skupine. Vabimo vse pravne in fizične osebe, ki izvajajo dejavnosti na navedenih področjih na območju Občine Domžale in bi želeli pridobiti sredstva za sofinanciranje teh programov, da pošljejo prijave. II. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.: - opis programa (cilji, obseg, kraj, čas izvedbe); - predračunska vrednost programa; - viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna; - navedbo podatkov članov organa poslovodenja oziroma upravljanja (npr. upravnega, izvršnega odbora) 1/; - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. Opomba: 1/Sredstva se lahko dodelijo le društvom, za katera ne veljajo omejitve iz 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. V skladu s 35. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 45/2010) sredstva ne morejo biti dodeljena društvom, v katerih je funkcionar, ki pri Občini Domžale opravlja funkcijo, ali njegov družinski član, član poslovodstva ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5 % udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju oziroma kapitalu. Funkcionarji občine so župan, podžupani in občinski svetniki. Za družinskega člana funkcionarja se šteje zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s funkcionarjem živijo v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti. III. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »Za javno povabilo št. 122-1/2011«, lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4, ali pošljete priporočeno po pošti, najkasneje do 21. marca 2011, na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi«. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 152 ali 151. VI. Sredstva bodo razdeljena v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v roku 60 dni po sprejetju proračuna. Župan Toni Dragar Občina Domžale Javno povabilo za prijavo programov veteranskih organizacij in društev Občina Domžale načrtuje v letu 2011 sofinanciranje programov veteranskih organizacij in društev (v nadaljnjem besedilu: društva) v Občini Domžale. Vabimo vsa društva, ki delujejo na območju Občine Domžale, ki bi želela pridobiti sredstva za sofinanciranje svojih programov, da pošljejo prijave. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.: - opis programa (cilji, obseg, kraj, čas izvedbe); - vsebinski in finančni podatki o realizaciji dejavnosti v letu 2010; - predračunska vrednost programa za leto 2011; - vire financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna za leto 2011; - skupno število članov in število članov z območja Občine Domžale; - navedbo podatkov članov organa poslovodenja oziroma upravljanja (npr. upravnega, izvršnega odbora) 1/; - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. Opomba: 1/ Sredstva se lahko dodelijo le društvom, za katera ne veljajo omejitve iz 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. V skladu s 35. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 45/2010) sredstva ne morejo biti dodeljena društvom, v katerih je funkcionar, ki pri Občini Domžale opravlja funkcijo, ali njegov družinski član, član poslovodstva ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5 % udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju oziroma kapitalu. Funkcionarji občine so župan, podžupani in občinski svetniki. Za družinskega člana funkcionarja se šteje zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s funkcionarjem živijo v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti. Pri dodelitvi sredstev bodo upoštevane realizirane aktivnosti v preteklem obdobju. III. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »Za javno povabilo št. 6710-1/2011«, lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4, ali pošljete priporočeno po pošti, najkasneje do 21. marca 2011, na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale . Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi«. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 152 ali 151. IV. Sredstva bodo razdeljena v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v roku 60 dni po sprejemu proračuna.. Župan Toni Dragar Občina Domžale Javno povabilo za prijavo programov sofinanciranja društev s področja raziskovanja in tehnične kulture I. Občina Domžale načrtuje v letu 2011 sofinancirati programe društev s področja raziskovanja in tehnične kulture.Vabimo vsa društva, ki izvajajo programe na navedenih področjih na območju Občine Domžale in ki bi želela pridobiti sredstva za sofinanciranje teh programov, da pošljejo prijave. II. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.: - celoten opis programa (cilji, obseg, kraj, čas izvedbe); - predračunska vrednost programa; - viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna; - navedbo podatkov članov organa poslovodenja oziroma upravljanja (npr. upravnega, izvršnega odbora) 1/; - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. Opomba: 1/ Sredstva se lahko dodelijo le društvom, za katera ne veljajo omejitve iz 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. V skladu s 35. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 45/2010) sredstva ne morejo biti dodeljena društvom, v katerih je funkcionar, ki pri Občini Domžale opravlja funkcijo, ali njegov družinski član, član poslovodstva ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5 % udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju oziroma kapitalu. Funkcionarji občine so župan,podžupani in občinski svetniki. Za družinskega člana funkcionarja se šteje zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s funkcionarjem živijo v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti. III. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »Za javno povabilo št. 614-1/2011«, lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4, ali pošljete priporočeno po pošti, najkasneje do 21. marca 2011, na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi«. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 152 ali 151. VI. Sredstva bodo razdeljena v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v roku 60 dni po sprejetju proračuna. Župan Toni Dragar Občina Domžale Javno povabilo za prijavo programov sofinanciranja založništva I. Programe lahko prijavijo fizične in pravne osebe. II. Prijavljeni programi bodo osnova za oblikovanje občinskega programa založništva v letu 2011, ki se bo v celoti ali delno financiralo iz občinskega proračuna. III. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr. - opis programa; - kraj in čas izvedbe programa; - predračunska vrednost programa; - viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna; - navedbo podatkov članov organa poslovodenja oziroma upravljanja (npr. upravnega, izvršnega odbora) 1/; - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. Opomba: 1/Sredstva se lahko dodelijo le društvom, za katera ne veljajo omejitve iz 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. V skladu s 35. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 45/2010) sredstva ne morejo biti dodeljena društvom, v katerih je funkcionar, ki pri Občini Domžale opravlja funkcijo, ali njegov družinski član, član poslovodstva ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5 % udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju oziroma kapitalu. Funkcionarji občine so župan, podžupani in občinski svetniki. Za družinskega člana funkcionarja se šteje zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s funkcionarjem živijo v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti. IV Prednost pri izbiri bodo imela dela domžalskih avtorjev ter dela specifičnega pomena za občino Domžale. V. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »Za javno povabilo št. 613-1/2011«, lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4, ali pošljete priporočeno po pošti najkasneje, do 21. marca 2011, na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi«. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 152 ali 151. VI. Sredstva bodo razdeljena v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v roku 60 dni po sprejetju proračuna. Župan Toni Dragar Občina Domžale Javno povabilo za predložitev vlog za sofinanciranje obnove kulturnih domov v Občini Domžale I. Vloge lahko predložijo: - lastniki in upravljalci kulturnih domov in letnih gledališč; - lastniki in upravljalci drugih objektov, v katerih so urejeni prostori za kulturne prireditve. II. Proračunska sredstva za obnovo kulturnih domov so namenjena za nujna vzdrževalna dela na objektih in nabavo opreme z namenom: - preprečevanja propadanja objektov; - izboljšanje možnosti organizacije kulturnih aktivnosti v teh objektih. III. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.: - ime in sedež objekta; - starost, lastništvo objekta in opremljenost; - namembnost objekta; - uporabnike objekta; - kulturne prireditve v letu 2010; - večja realizirana vzdrževalna dela na objektu in vložena sredstva v opremo v zadnjih petih letih; - načrt vzdrževalnih del ter nabave opreme v letu 2011; - predračunska vrednost vzdrževalnih del in nabave opreme v letu 2011; - vire financiranja in pričakovani delež iz občinskega proračuna; - navedbo podatkov članov organa poslovodenja oziroma upravljanja (npr. upravnega, izvršnega odbora) 1/; - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. Opomba: 1/ Sredstva se lahko dodelijo le društvom, za katera ne veljajo omejitve iz 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. V skladu s 35. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 45/2010) sredstva ne morejo biti dodeljena društvom, v katerih je funkcionar, ki pri Občini Domžale opravlja funkcijo, ali njegov družinski član, član poslovodstva ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5 % udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju oziroma kapitalu. Funkcionarji občine so župan, podžupani in občinski svetniki. Za družinskega člana funkcionarja se šteje zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s funkcionarjem živijo v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti. IV. Pri odobravanju proračunskih sredstev za obnovo kulturnih domov bomo upoštevali naslednje kriterije: - izkazana nujnost vlaganja v obnovo objekta ali opreme; - prostovoljno delo krajanov in njihovo angažiranje za pridobitev drugih virov sredstev za vzdrževanje; - odobrena proračunska sredstva za vzdrževanje in opremo objekta v preteklih petih letih in njihova namenska uporaba. V. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »Za javno povabilo št. 610-1/2011«, lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4, ali pošljete priporočeno po pošti, najkasneje do 21. marca 2011, na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi«. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 152 ali 151. VI. Sredstva bodo razdeljena v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v 60 dneh po sprejemu proračuna. Župan Toni Dragar Občina Domžale na podlagi Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 84/07 in s kasnejšimi dopolnitvami ter spremembami) objavlja JAVNI RAZPIS za nakup stanovanj na območju Občine Domžale Predmet razpisa so stanovanja, ki jih bo v letu 2011 za uresničevanje nalog na stanovanjskem področju, odkupila Občina Domžale od pravnih in/ali fizičnih oseb. Predmet nakupa so stanovanja v večstanovanjskih objektih na območju Občine Domžale, v velikosti od 55 do 70 m2. Ponudbe zainteresiranih morajo vsebovati: 1./ ime in naslov ponudnika - prodajalca; 2./ podatke o velikosti, starosti, legi in stanju stanovanja; 3./ ponujeno ceno; 4./ datum, do katerega velja cena ponudbe (najmanj 60 dni). Ponudbe pošljite na naslov: Občina Domžale, Oddelek za premoženjske zadeve, Ljubljanska cesta 69, 1230 DOMŽALE, s pripisom »Za nakup stanovanj«. Pri odločitvah o nakupu stanovanj se bosta poleg ponujene cene v EUR/ m2 upoštevala starost in stanje stanovanja. Stanovanja morajo biti izpraznjena, bremen prosta ter takoj vseljiva. Upoštevane bodo vse popolne ponudbe, ki bodo prispele na vložišče Občine Domžale, najkasneje do vključno 1. 6. 2011, do 12. ure. Ponudbe, ki bodo prispele po razpisnem roku ali nepopolne vloge, se ne bodo upoštevale - o tem bodo ponudniki obveščeni. Občina Domžale si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega ponudnika. Dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na telefonski številki 01/72-41-110. Občina Domžale Mali oglasi od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure na tel.: 722 50 50. Ugodna izdelava spletnih strani za predstavitev društev in podjetij Urbanija in Partner d.n.o., Skrjančevo 4a, 1235 Radomlje. INFO: bodividen.jaya.si ali 040/168-454. RAČUNOVODSKE in SVETOVALNE STORITVE vam nudimo ažurno, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. VEZENSEk MARIJA s.p., Krožna pot 62, 1230 Domžale. Tel: 040/268-090 NOVO v Domžalah - Servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Anton Pratneker s.p., Slamnikarska 3b Domžale. Tel.: 041/920-149 SERVIS Šivalnih strojev KLANČAR s.p. Preserje, Kajuhova 15, 1235 Radomlje (v bližini Kemisa). Tel.: 01 722 78 97, 041/689-840 Uredimo prodajo, nakup ali cenitev želene nepremičnine. HIŠA NEPREMIČNIN RE d.o.o., soseska BISTRA, Ul. Nikola Tesla 17, Domžale. Tel.: 040 41 41 41 Najamem manjši vrt v Domžalah. Pokličite zvečer. Tel.: 031/313-680 Izobraževanje In usposabljanje d,o,o. I Ljubljanska cesta (v stari Knjižnic il rtfj DO NOVEGA POKLICA S ŠOLO B&B V DOMŽALAH..„ Srednješolski program^ • logistični tehnik à Višješolska programa ^ t ekonomist in poslovni sekretar ^i-oga^^^n:^ íailin-t^-^nc^íií-t::! doina.(::iji j (v -v letu 020^ ^ mesečno m teir^am v^ poveza.vi z loksilncc in. ^^(^iLo^^nc^ ^u^'tiiuii'^ccz^gîdo dovLinsko decliš(Lincc. M[arčevvs]h:i dogod]h:i bodo naiantEínjíi^ínil ez^niçoiloe^iri^iL E)omžííl, lj:i bodo predst^-veljene n;a. starih z noviii^i vsetninaii^i ter (Geregorjevemu in Pustu. d-52. :2.(C o19.3.2011 Raasiatav^a iatatrilaa raasčledniit;: Donažščle nekoč in danes Domržlrale ija stsrrih r^zglecCnicřjh s lilrratnim f)c^gl(;doIn ija sodi^tino fjodoljo nnesta.. I^otogrivrije: AVccmo Ma^jlusnič. bo odparta do 1.9. marca 201.1. Vtstopr jje prccst. ;^ot)o1;a, 12.me infcinnacve latihio puhiifete na 04Đ 424 301, IrbrrUbm vitidťuii pMmdufi ^ IUÏU^I nth * oufudu-^ iMOfïuiMJ naifut ntfli -U^IÍÍ iid^uia ludxa EHu^ r4<«b lA 1S.5 H keftUKTnl «UlUÉti iitMu Ertwi^rtf hunu uf uvhjmi^ Ji vAiIi owilikh iiikan V aHbMh MhhjiIwiIi Mouia . uull íů inéfi-v bilin 1dilpůwidfiéhdruiiapi|iosiuéé,m rbům.«iéim ubii^i inleitmihmvmúhij«bimhi uiiu«^niuiuiaáti. liielbůrtcrw^é^^ťíllunvíir^ludk^iiptuiwuitdluclcf. _ Méama Uiňáija půaill HMSM péh^ in mjuH iiiáíAniei|ú ů fteatiki bAdediti^ THEnD. UI uiuú mIm idhwl riMiwi jE Mfupth -A. Cttoiííů lfli,pi^tÉ iiftnnůiú ů pMtucu u daicivt>Thmmm nil) Mpftx 1a zhiiMiii pala. U lů íoliiri íěí iMmhi pů^bů. G80 30 30, www.kd-zivljenje.si KD ZMjenje í^wífflwfíhi», ci.d