Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNISTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	. . Lir	8.000
Letna inozemstvo ....	»	13.000
Letna inozemstvo, USA	dol.	15
Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XXX. - Štev. 27 (1510)
Gorica - četrtek, 6. julija 1978 - Trst
Posamezna številka Lir 200
Niitoli nhči vHiSanii i »riški Hi Kapitalizem in škandali italijčmske partije
Goriški nadškof Peter Cocolin je v sredo 28. junija zbral svoje duhovnike na letnem zborovanju, ki je postalo že tradicija. Duhovniški svet namreč na takih zborovanjih poda poročilo o svojem delu in preteklem delovnem letu in tega navzoči kritično presodijo ter nakažejo smernice za naprej.
Tako je bilo tudi letos. Gospod nadškof je predsedoval zborovanju in imel tudi glavno poročilo. Dotaknil se je šestih trenutno najbolj pekočih vprašanj v goriški nadškofiji: obnova nadškofijske kurije, oznanjevanje evangelija, problem duhovniških poklicev, mladinska pastoracija, župnijski pastoralni sveti ter škofova pastoralna vizitacija.
V strnjenih besedah je nakazal posamezne probleme in kako so se skušali v preteklosti reševati. Istočasno je tudi postavil razne predloge, kako naj bi se jih lotili v Prihodnje. V časopisnem poročilu ni mogoče zajeti celotnega referata, ki je trajal eno uro, zato se moramo omejiti na nekaj ugotovitev, ki so posebno važne za nas kot slovensko versko skupnost.
V tem oziru velja poudariti reformo go-riške škofijske kurije, to se pravi škofijskih uradov. Nadškof je predvsem podčrtal, da mora škofijska kurija znova dobiti Pastoralni značaj in postati organ občestva in soudeležbe. Prav zaradi tega, je zatrdil nadškof, mora tudi slovenska verska skupnost najti svoje mesto v tem organu, in sicer tako, da bo imenovan poseben škofov vikar za Slovence, ki bo imel svoj urad na škofiji in najširša pooblastila dušnega Pastirstva med slovenskimi verniki. V po-inoč mu bo dodeljena posebna oseba, vešča slovenskega jezika in ki bo stalno nameščena na škofiji.
Priznanje enakovrednosti slovenske verske skupnosti in slovenskega jezika bo izpričano tudi tako, da bo slovenščina uradni jezik kakor italijanščina, napisi na Škofji bodo dvojezični, uradni list bo znova nnel latinski naziv »Folium Ecclesiasti-cum«, glavne dokumente bo objavljal tudi v slovenščini. Končno je g. nadškof še spo-r°čil, da bo dosedanji dušnopastirski cen-ler za Slovence v Gorici postal osebna ?uPnija za slovenske vernike.
RESOLUCIJA NA CIVILNE OBLASTI
V duhu tega novega gledanja na mesto slovenskih vernikov v goriški nadškofiji je Pozval navzoče, naj izglasujejo tudi posebno resolucijo na civilne oblasti, da bi tudi v civilnem življenju dobili Slovenci pravi-Ce> ki jim pritičejo. To resolucijo je sestaja posebna komisija. Ko je bila dana na glasovanje, je bila sprejeta z ogromno večino. Glasi se:
"Duhovniki goriške nadškofije, zbrani na občnem zboru, da bi obravnavali verska 111 Pastoralna vprašanja krajevne Cerkve, s° Prisluhnili nadškofovemu poročilu in kili seznanjeni, da je razglašen dokument 0 Prenovi škofijske pastoralne službe (škotske kurije). Ker jim je pri srcu, da se v skupnosti vsi počutijo enaki v pravicah in dolžnostih, sporočajo, da so z uresničenjem Pfenove škofijske kurije želeli tudi formalno priznati navzočnost jezika in vlogo slovenske skupnosti znotraj škofije in nje-n,h službenih struktur. Pri lem želijo, da podobno kot škofijska tudi državna ^Upnosl priznala manjšini tista jamstva I11 Potrebnost struktur, ki naj ovrednotijo
1,1 zagotovijo vsestranski napredek sloven-s^e skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini.«
^a našo slovensko skupnost v goriški Škofiji
je resolucija in z njo povezana re-^ma goriške kurije gotovo zgodovinskega ^°niena, saj je z njo slovenščina prvič v Rodovini dobila uradno mesto na goriški Sofiji in bomo prvič dobili škofovega po-Ve*'jenika, ki naj vodi in usmerja dušnopa-s*irsko dejavnost za slovenske vernike. Ne imel naslova generalnega vikarja, kot S° nekateri hoteli, bo pa dejansko imel polastila kot generalni vikar, je zatrdil ^dškof Cocolin.
0?-MANJEVANJE IN DRUGI PROBLEMI
?a tem problemom, ki je lasten goriški ^dškoflji, je nadškof prešel na ostala
vprašanja. Oznanjevanje božjega nauka ali katehizacija je brez dvoma najvažnejša naloga Kristusove Cerkve, naloga, ki se nikoli ne zaključi, ki jo je pa potrebno vedno znova prilagajati razmeram časa in potrebam kristjanov.
Za tem vprašanjem je g. nadškof prešel k vprašanju novih poklicev. Pokazal je, kaj se je v tem oziru naredilo v škofiji in kaj bi bilo potrebno še narediti. V zvezi s to problematiko gre skoro vštric problematika mladine in skrbi zanjo. Presenetilo je dejstvo, da je le kakih 4 do 5 odstotkov mladine vključenih v kako mladinsko katoliško organizacijo.
Pri reševanju teh in drugih dušnopastir-skih težav bi morali v župniji pomagati župnijski dušnopastirski sveti, kot so jih predvideli na zadnjem koncilu. V zadnjih treh letih se je Duhovniški svet veliko ba-vil s tem vprašanjem. Sad njegovega prizadevanja je, da so se taki sveti po nekaterih župnijah že ustanovili, drugod jih snujejo, drugod pa razmišljajo o njih.
Svoje poročilo je g. nadškof zaključil z besedo o pastoralni vizitaciji. Ta je v teku že nekaj let. V tem času je nadškof obiskal že več kot polovico župnij, ostale čakajo, med temi so tudi slovenske župnije, ki bi morale priti na vrsto v jeseni 1979.
Nadškofovemu poročilu je sledila dolga debata, v katero so posegli številni navzoči duhovniki, tudi slovenski. Debata se je nadaljevala še popoldne. Zborovanje se je na koncu zaključilo še s kratkimi poročili nekaterih drugih zastopnikov Duhovniškega sveta, ki so pa bila bolj strokovnega značaja.
Dežela Aosta: zmaga francoske liste
Union Valdotain je na zadnjih deželnih volitvah, ki so bile tudi v Dolini Aosta, 25. junija letos dosegla kar 9 sedežev, kar je za 5 več kot v prejšnjem deželnem svetu. Demokristjani so ohranili svojih 7 mest, prav tako 7 tudi komunisti, 1 socialdemokrati, od 3 na 1 sedež pa so prišli socialisti in od 8 na 4 proletarski demokrati. Šest drugih skupin ima vsaka po en sedež.
Tudi volitve v tej deželi kažejo znake, da se krajevne liste pri volivcih vedno bolj uveljavljajo, ker pomenijo bolj pristen izraz domačih potreb v primeri z vsedržavnimi strankami, ki so predvsem ideološke in morajo zastopati redno interese države kot celote pred domačimi. Ti interesi pa so vedno interesi glavnega mesta in njegove birokracije, ki je pri reševanju krajevnih in deželnih problemov vedno v nekajletni zamudi in se pogosto nanje zelo slabo spozna.
■	Milansko porotno sodišče (porota je bila sestavljena zgolj iz žensk), je obsodilo na dosmrtno ječo Giorgia Invernizzija in Fabrizia de Michelisa, ki sta 26. marca 1976 hladnokrvno umorila svojo prijateljico 16-letrio Olgo Julio Calzoni.
»Vodka-Cola« je naslov knjige, ki jo je napisal ameriški sindikalist Charles Levin-son. V njej razgrinja ozadja večnarodnih družb, bodisi ameriških kot tudi sovjetskih in drugih. Nekaj strani v knjigi se nanaša tudi na italijanske razmere in odkriva posle in trgovanje italijanskih komunistov, njih špekulacije in mahinacije.
Zadeva, o kateri je javnost doslej mislila, da ne obstaja, saj so prav italijanski komunisti rohneli proti javnim škandalom in podkupovanju vplivnih osebnosti v sredinskih in zahodno demokratično usmerjenih strankah in na volitvah v zadnjih letih prav zaradi tega pridobivali na moči.
Dejstvo, da je knjiga delo ameriškega pisca, kaže gotovo na določen namen. Hoče prispevati k uravnovesenju javnega mnenja tj., da niso podkupljive samo sredinske in desničarske stranke, levičarske pa čiste in poštene, pač pa da so špekulacije tako na eni kot na drugi strani.
Knjiga je izšla v več jezikih, francoskem, nemškem, angleškem, japonskem, španskem in turškem. Italijansko izdajo je pripravila založba Valleechi. Izdaje tega dela v toliko jezikih kažejo na njegov idejni namen in pisec sam gotovo ni zmogel zbrati vseh podatkov, ki jih navaja. Vse to je delo tajnih služb, ene ali večih. Ker pa se o gospodarskih škandalih PCI doslej ni ničesar vedelo, je prav, da se opozori tudi na to plat medalje. Da tudi PCI in njen aparat ne živi od »družbene zavesti«, ampak od sredstev, ki si jih pridobiva na bolj ali manj zakonit način.
NEKAJ PRIMEROV
Namišljena družba »Dedalo SpA« blizu Bologne si je nabrala tri milijarde lir, ki so potem izginile brez sledu, tudi iz davčne odmere. V omenjeni knjigi stoji, da družba v celoti pripada PCI.
Dva osumljenca v škandalu Lockheed sta imela tesne zveze z odvetnikom milijarderjem Alfonsom Conte, komunističnim županom iz Frattaminore, majhni občini pri Neaplju, ki je podpiral dn vzdrževal napolitansko PCI in bil ozek prijatelj Giorgia Napolitana, člana političnega tajništva stranke, ter Carla Obicija, predsednika komunistične Zveze zadrug (Lega delle cooperative). Conte se je posvečal špekulacijam z nepremičninami in krediti velikih bank in zemljiškimi in gradbenimi površinami ter načrti. Pred volitvami leta 1976 je bil v nevarnosti, da se uvedejo proti njemu preiskave, zato se je umaknil z županskega mesta.
PCI ima v državi posebno zavarovalnico in kreditno ustanovo z imenom »Unipol« ter 243 podružnicami. Ustanova sodeluje z zavarovalno družbo za vzhodno Evropo. Zveza zadrug, ki je last partije, pa ima svojo lastno prodajno mrežo »Coop«, ki razpolaga s 447 veleblagovnicami. Te so imele pred petimi leti skupno 240 mili-lijard lir prometa.
V	mestu Parma, ki ima socialkomuni-stično upravo, so aretirali člana partije Renata Corsinija, ki je veljal za zakladnika krajevne PCI. V prid že omenjeni Zvezi zadrug je sodeloval z družbo »Siem Real Estate» in omogočal zadrugi po posebno ugodni ceni nakupe površin, ki so bile predvidene za zelene pasove in socialne storitve tj. za športne naprave in za oddih. Na teh parcelah je Zveza gradila stanovanjske hiše za velike dobičke, levičarska občinska uprava pa je nezakonite gradnje potrdila z glasovanjem in jim tako dala zakonito obliko. Zveza zadrug naj bi prevzela, nadalje, tudi štiri uvozno-izvozna podjetja, ki poslujejo z Vzhodom in so bila doslej pod nadzorstvom osrednjega vodstva PCI; gre za podjetja »Bostifal«, »Esteuropa«, »Siteco« in »Italimpe.K«.
Leta 1975 sta Zveza zadrug in malteški predsednik Dom Mintoff podpisala sporazum o sodelovanju. Po tem sporazumu je Zveza prodrla na območje Tretjega sveta ter gradila tovarne in trgovske objekte v Alžiriji, Mozambiku, Tanzaniji, Angoli in Gvineji Bissau. Za temi posli se je skrivalo in se skriva tudi mnogo nejasnih poslov vzhodnoevropskih držav s Tretjim svetom, ki se izdaja za blokovsko nevezanega. Služi tudi za prikritje poslov z zasebnimi kapitali, na Malti npr. z »Immobi-liare Generale« in »Italstat«.
UVOZ IZ SOCIALISTIČNIH DRŽAV
Komunistični trgovski aparat v Italiji je bil organiziran na ukaz Togliattija takoj po drugi vojni, v veliki meri s finansiranjem industrijcev, ki so bili prej blizu fašizmu in so se hoteli tako oprati. Prva družba, ustanovljena za posle s Sovjetsko zvezo še pod Stalinom, se je imenovala »Simes«. V začetku petdesetih let je velik del italijanske komunistične trgovine odpadel na uvoz poljskega premoga in ogrskega mesa. Komunistična družba »Falchi-mex« s sedežem v Ziirichu pa je skrbela za odpošiljanje strateških materialov v vzhodnoevropske države, kateri so bili pod embargom poslani iz Amerike. Edina italijanska družba, prek katere je Vzhodna
Zapletene volili/e noma Marnem oredsednika
V	četrtek 29. junija so se pričele volitve za novega predsednika italijanske republike. Ustava določa, da je pri prvih treh krogih potrebna dvotretjinska večina, nato pa navadna. Nihče ni zato pričakoval, da bo novi predsednik izvoljen v enem prvih treh glasovanj. Vodilne stranke so posta-
8i!
od zasedanj obeh
zbornic in predstavnikov vseh dežel za izvolitev novega državnega predsednika na Montecitoriu v Rimu
vile simbolične kandidate: DC Gonello, PCI Amendolo, PSI Nennija. Manjše skupine so poleg tega predlagale svoje simpatizerje. Celo za bivšega kralja Umberta je bilo oddanih 16 glasov.
Po četrtem glasovanju v soboto 1. julija, ko je potrebna za izvolitev le še navadna večina, se je položaj še bolj zapletel. Komunisti so še naprej kandidirali Amendolo, demokristjani in socialisti pa so se vzdržali. Isto se je ponovilo pri nadaljnjih glasovanjih.
Po petem so socialisti uradno predložili svojega kandidata Sandra Pertinija, ki ima že 82 let. Kandidaturo so nemudoma podprli komunisti, PDUP, demoproletarci, neodvisna levica in PSDI. Ne pa DC. Glavni tajnik Zaccagnini je Pertinija odklonil, češ da je prestar in da ga krščanskodemo-kratski volivci nočejo, pač pa bi DC soglašala s kandidaturo republikanskega veljaka La Malfe. Vodstvu DC je Pertini tudi zato neprejemljiv, ker ga je hotela PSI vsiliti ob tihi podpori komunistov ne da bi se prej posvetovala z DC. DC pa bi podprla tistega pripadnika PSI, ki ga bo sama označila.
Znova se je pokazalo, da je novi predsednik lahko izvoljen le ob dvostranskih stikih med strankami. Zato se vodilne stranke ogrevajo za srečanje tajnikov strank ustavnega loka na vrhu. Iz tega naj bi izšel kandidat, ki bo prejel večino glasov.
Nemčija sploh hotela trgovati z Italijo, je bila tedaj »Coceor«, v celoti v rokah PCI. Večino italijanske trgovine s Poljsko pa je prevzela družba »Nord-Express«, povezana s PCI ob posrednini 3 odst. na opravljene posle.
Mnoge družbe so zasebne, toda v lasti članov partije ali njenih simpatizerjev. Predsednik družbe »Novasider« npr., s sedeži v Milanu, Turinu, Moskvi, je partijec Pietro Savoretti. Njegovo osebno premoženje znaša 100 milijonov. Je tudi uradni zastopnik Fiata in je odigral pomembno vlogo pri izgradnji ogromnih tovarn tega podjetja v Togliattigradu.
Leta 1975 bi morala Italija uvoziti iz držav Evropske gospodarske skupnosti (EGS) za milijardo in pol mesa na dan, zaradi skupne kmetijske politike po precej višjih cenah od svetovnih. Komunistična zveza zadrug pa je v sodelovanju z vzhodnoevropskimi deželami prek svojih zunanjetrgovinskih podjetij, kot so »Italcoop« ali »Soresco«, razvila poseben sistem in uvažala meso iz teh dežel po dokaj nižjih cenah, a ga je prodajala po enakih cenah kot ono iz držav EGS.
Italijanski inštitut za zunanjo trgovino je sklenil dogovor z vzhodnonemškim podjetjem »Nahrung-Export« v Vzh. Berlinu. Nad tem dogovorom je bedela partijska komisija za zunanjo trgovino in ga politično ščitila. Vzhodni Berlin pa ima to prednost, da je mogoče iz njega uvažati v Zah-Nemčijo brez omejitvenih določil Egs. Zato lahko Vzh. Nemčija kupuje meso po nizkih cenah tudi v Bolgariji, Romuniji in na Ogrskem in ga kot »svoje« izvaža prek Vzh. Berlina v Zah. Nemčijo. Veliki kontingenti mesa so bili po tej poti na račun Zveze zadrug usmerjeni v Italijo. Ogromen posel, ki je prinesel PCI 40 milijard. Imel pa je tudi svojo žrtev. V skrivnostnih okoliščinah je ibil po vzhodnonemških policistih ustreljen italijanski voznik, ki je vozil meso za družbo »Ara«, last PCI.
V	GOLJUFIJE ZAPLETENE DRUŽBE
Najpomembnejše družbe, ki so bile zapletene v te velike goljufije, so naslednje: »Stalga« iz Turina, njen odgovorni poslovodja Biagini Bosco je bil aretiran; »Con-sorzio Caseifici Sociali« iz Modene, ki pripada Zvezi zadrug — aretiranih je bilo več uslužbencev in predsednik, ki je funkcionar krajevne PCI; »Aris« (Azienda Regio-nale Incremento) iz Bologne, ki je organizirala pravi letalski most za prevoz perutnine iz Romunije; »Metimex« iz Rima, uvažala meso iz Romunije in Bolgarije; »Incalca« iz Castelvetra, ki ima podružnico v Vzh. Nemčiji in sodeluje z ljudsko banko iz Modene; »Beca« iz Bologne, ki jo vodi mož znane komunistke Adriane Lodi — uvažala zmrznjeno meso z Vzhoda; »Societa Importazione Bestiame« (Šiba) iz Brescie, uvažal meso iz Jugoslavije in Romunije; »Torresana Veneta Čarni Spa« iz Jesola, ki je nezakonito uvozila
1.103 stote zmrznjenega mesa iz Romunije in Ogrske z dobičkom nad milijardo lir; nadalje še družbe »Coppe s.r.l.« prav tako iz Jesola, »Comavicola« iz Milana, bratje Gallieni, »Carpinetana deH’Emilia Roma-gna«, »Milteni« iz Arcora, »Migliotti« iz Cremone itd.
Takšno početje je zelo pospeševalo razvoj velikih trgovskih družb, po drugi strani pa dušilo italijansko kmetijstvo, zlasti živinorejo, ki je že tako zelo šibka.
■	Jugoslovanska vlada je objavila tri dokumente, v katerih obtožuje Bolgarijo, da noče urediti v zvezi z vprašanjem makedonske manjšine v Bolgariji medsebojnih odnosov. Nasprotno, bolgarska vlada makedonskega naroda sploh ne priznava, bolgarske Makedonce pa hoče s silo spremeniti v Bolgare.
19	Deset dni po hudem potresu, ki je 20. junija zahteval 51 mrtvih in povzročil veliko materialno škodo, so v Solunu zaznali še tri potresne sunke srednje jakosti. Prebivalstvo še vedno tabori v parkih in na poljih. Večina, ki so mesto zapustili, se še noče vrniti v svoje domove.
T ržaško - gor iško romanje
Zlata maša na Koroškem
Letošnje naše romanje po Dalmaciji in Bosni je lepo poteklo. Okrog 240 romarjev je odpotovalo v ponedeljek 26. junija zjutraj iz Gorice in Trsta ter prek mejnega prehoda na Pesku zavilo proti Reki, se oddahnilo v Crikvenici, da se potem odpočije v Zadru na kosilu. Morje s svojo čudovito toarvo je bilo vso pot v velikem nasprotju s kraškim kamnitim svetom ob obali in povečini tudi na otokih ob njej.
Prvo romarsko mašo smo imeli v šibe-niški stolnici. Daroval jo je duhovni vodja romanja g. Stanko Zorko. Pot naprej do Trogira in vse do konca romanja je bila nato vsa v zelenju tako po Dalmaciji kot po Bosni in Hercegovini.
V	Trogiru, v ogromnem hotelu »Medena« smo našli prvo prenočišče. Po prvem sončnem dnevu nas je zjutraj zbudil dež, ki nas je potem spremljal do Solina. Tu smo imeli prvo romarsko mašo v Marijini cerkvi, kjer so pred dvema letoma ob velikih slovesnostih obhajali tisočletnico cerkve in 1300-letnico pokristjanjenja Hrvatov. Upravitelj cerkve nam je potek teh slovesnosti pokazal v cerkvi po maši tudi na platnu v lepih živih barvah.
Popoldne smo zavili v notranjost in se ločili od morja. V Sarajevu smo ostali dve noči in si ogledali razne zanimivosti ter imeli tudi sv. mašo v stolnici in na praznik sv. Petra in Pavla, ki je v Jugoslaviji zapovedan praznik, v cerkvi sv. Jožefa. Bivali smo v prostornem hotelu »Bristol«.
Nadaljevali smo pot v Banjaluko in se vmes ustavili v Jajcu za kosilo ter za ogled slapov. Banjaluka je zelo lepo mesto, vse prenovljeno po potresu leta 1964. V hotelu »Bosna« so nas dobro postregli, nakar smo se odpeljali proti Mariji Bistriški, kjer je bila zaključna slovesnost v veliki božje-potni cerkvi, kamor pride letno nad 300.000 romarjev in je bilo lani tudi 42 slovenskih skupin iz raznih župnij. Pozno ponoči smo se vrnili skozi Ljubljano do Fernetičev, kjer nas je iznenadila okrog polnoči izredno dolga vrsta avtomobilov, ki so čakali na prehod meje.
Tako je bilo naše petdnevno goriško-tr-žaško romanje polno doživetij, bogato na spoznavanju novih krajev slikovite hrvaške zemlje in tudi, vsaj upamo, duhovnih sadov. Vsak izmed petih avtobusov je imel svojega duhovnika, ki je skrbel, da je bilo potovanje res romanje. Ob vsakdanjih mašah smo se duhovno obnovili, da je bila vsa lepota božje narave, ki smo jo videli, tudi hvalospev Bogu in Materi božji, saj je bil obisk dveh njenih svetišč v Solinu in Bistrici naš glavni cilj.
Zahvaliti se moramo Bogu predvsem za varstvo na poti, da smo kljub izrednemu
..Tržaiki lista" n
Odgovorni niso pričakovali, da se bo no voustanovljena »Tržaška lista« na deželnih volitvah tako uveljavila, na občinskih v Trstu pa kar zmagala (nad 52.600 glasov). Takoj po objavljenih izidih so bili članki v italijanskih listih v primeri s predvoliv-nimi nasproti tej skupini precej umirjeni, češ da je vlada ob podpisu pogodb v Osimu res marsikaj pogrešila, ker se ni posvetovala s prizadetimi tržaškimi zastopniki. Tako »II Piccolo«, tednik »II Meridiano di Trieste« pa kar naravnost priznava, da je bil v njegovih stališčih poražen.
»Tržaška lista« do naše slovenske skupnosti v deželi nikakor ne bo naklonjena, saj združuje take osebnosti kot sta Man-lio Cecovini, vodja tržaških masonov, znan kot zagnani nasprotnik Slovencev in vsega slovanstva, ali Gianni Giuricin, prejšnji podžupan, prav tako nasprotnik Slovencev, saj je neupravičeno prijavil sodišču slovenskega odbornika dr. Dolharja, ki je na tržaški občini opravil poročni obred v slovenskem jeziku. Poleg tega pa se je listi pridružil še istrski demokrščanski poslanec Giacomo Bologna, ki se nikoli ni mogel sprijazniti s prepustitvijo cone B Jugoslaviji.
Nekateri so menili, da se »Tržaška lista« ne bo mogla obdržati, ker povezuje toliko osebnosti iz različnih strankarskih in idejnih taborov. Zdi pa se, da so v zmoti, zakaj širša tržaška javnost je prepričana, da je z Osimskimi sporazumi, predvsem pa z nameravano industrijsko cono na Krasu ogroženo življenjsko okolje Trsta.
In res ogroža omenjena cona na Krasu naravo in je gospodarsko neumestna, ker je daleč od morja. Če bi jo namestili v Zaveljskem in Koprskem zalivu, »pri javnosti ne bi zbujala takega odpora in proti-osimski pobudniki ne bi mogli za to vprašanje skrivati svojega nasprotovanja ureditvi odnosov z Jugoslavijo. Uspeha »Tržaške liste« ni zagotovilo v prvi vrsti nasprotovanje prepustitvi cone B Jugoslaviji, ampak predvesm nesrečna industrijska cona
prometu na cestah v teh dneh srečno prispeli domov veseli in zadovoljni, zahvala pa tudi organizatorjem romanja, ki so poskrbeli, da so vsi udeleženci lahko bili deležni vsega, kar si človeško srce na takih potovanjih želi. - F. M.
30 let Ščekove smrti
V	četrtek 6. julija je poteklo 30 let, odkar je v Ljubljani umrl Virgil Šček, duhovnik, politik, izdajatelj in publicist. V nedeljo 4. junija je bilo v Nabrežini slovesno poimenovanje tamkajšnje osnovne šole po Virgilu Ščeku. O tej slovesnosti je v Družini poročal dr. Anton Požar, ki je med drugim poudaril sledeče misli:
Za celotno podobo V. Ščeka bi bilo treba prikazati tudi njegovo duhovniško podobo, njegovo delo v avberski cerkvi in župniji: organizacijo ljudskega petja v cerkvi, slikanje cerkve, ki ga je opravil Tone Kralj, s čimer je Šček bistveno pripomogel k prodoru nove ekspresionistične u-metnosti primorske cerkve; Ščekovo bogato delovanje v duhovniških organizacijah na Primorskem, v Zboru svečenikov sv. Pavla, v Goriški Mohorjevi družbi, v Katoliškem tiskovnem društvu v Gorici, v Katoliški tiskarni, urejevanju tednika Mali list v Trstu itd.
Pri Ščeku m mogoče ločiti narodnostnega dela od duhovniškega, oboje se je prepletalo v nerazdružno enoto. Šček je smatral delo za narod kot dolžnost in del svojega duhovniškega poklica. Tudi kot duhovnik je bil vedno dosleden, vesten, odločen, delaven in neizprosen v obrambi božjih in človeških pravic. Šček je vedno hotel biti duhovnik in je kot tak tudi umrl. Zadnje in formalno potrdilo njegove duhovniške zvestobe najdemo v njegovem zadnjem pismu sestrama, z dne 28. junija 1948:
Verjem trdno vse, kar me je mati učila! Ljubil sem slovenski narod! Nisem iskal ne časti ne denarja, ampak srečo našega naroda. Nikdar nisem naroda goljufal, lažnivo obljubljal!'Quod non est Deus — ni-hil est. Apostolska vera — granitna skala.
■	Od 1. julija je letališče na Brniku pri Ljubljani zaprto za ves promet, ker ga morajo temeljito prenoviti. Za polete naj bi bilo usposobljeno, vključno za največja letala, 1. septembra. Večino prometa je za to obdobje prevzelo mariborsko letališče. Tedensko bo sprejelo 128 letal, od tega 83 na domačih in 45 na mednarodnih letalskih
FBrtaDska sbaie
na Krasu, ki bo postala tudi grob tamkajšnjemu slovenstvu.
Nekoliko manj očiten v primeri s to listo je bil napredek druge krajevne liste tj. liste Furlanskega gibanja (Moviment Friul). Tudi to gibanje ni zadovoljno z Osimskim sporazumom, ker da njegove pogodbe ne prinašajo Furlaniji nikakih koristi. Uveljavila se je na zadnjih volitvah v Vidmu (za demokristjani, komunisti in socialisti), na območju severno od Vidma in v Karniji, sicer pa je odnesla povsod znaten del glasov, skupno nad 38.000, to je za okroglo
14.500	več kot na zadnjih deželnih leta 1973 in kar za 25.000 glede na pokrajinske volitve leta 1975.
Tudi ta lista povzroča skrbi vsedržavnim strankam, ki morajo obljubljati v naši deželi na dva kraja Tržačanom in Furlanom, ti pa si medsebojno zelo nasprotujejo. Da pomislimo samo na vprašanje furlanske univerze in skladov za razvoj, ki so dodeljeni Trstu, medtem ko se je Furlanija dolga leta razseljevala in jo je močno prizadel še potres.
Za razliko od »Tržaške liste« se Furlansko gibanje doslej ni kazalo nasprotnega Slovencem na Primorskem, ampak je v okviru zahtev po priznanju furlanskega jezika in kulture vedno omenjalo tudi narodnostne pravice slovenske in nemške skupnosti v deželi. Slednja je omejena na nekaj krajev v Karniji.
Zdi se, da se bo uveljavljanje krajevnih oz. deželnih list nadaljevalo tudi v prihodnosti. Slovenci pa bomo spet zamudili vlak, če bomo še naprej glasovali po zastarelih ideologijah tj. napredno ali konservativno, z vsemi odtenki in ne bomo znali zavzeti enotnih in samostojnih stališč v deželi tj. nasproti italijanskim kot tudi furlanski stranki. Uspeh ali neuspeh na prihodnjih volitvah ne bo odvisen od zborovanj in agitacije zadnjih tednov, ampak od večletnega organizacijskega in idejnega dela, začenši od danes naprej.
S V Libanonu se nadaljuje krvoprelitje. Oboroženi civilisti s spiski v roki so z oklopnimi vozili obkolili več vasi, kjer živijo katoliški Libanonci melkitskega obreda, odvedli mnogo vaščanov, zlasti mlajših in jih nato 36 pobili v nekem gozdu. Zdi se, da so morilci iz vrst Palestincev.
■ Štiri dni se je mudil ameriški podpredsednik Mondale v Izraelu, ne da bi mu uspelo premagati nepopustljivost izraelske vlade. Ta noče ničesar slišati o izraelskem umiku iz Gaze in Cisjordanije. Mondale se je na povratku za kratek čas ustavil v Aleksandriji, kjer se je srečal z egiptovskim predsednikom Sadatom. Ta je proti koncu tedna odpotoval v Avstrijo, kamor ga je povabil kancler Kreisky.
9	Sirsko topništvo je dva dni silovito obstreljevalo krščanski del libanonske prestolnice Bejruta. Hudo je bilo prizadeto tudi pristanišče, ki so ga zapustile vse ladje. Bolnišnice v mestu so prepolne. Sirske vojaške sile v Libanonu štejejo okrog
30.000	mož in nastopajo v sklopu arabskih mirovnih sil, vendar se vedejo zelo samo-pašno in okupatorsko, zaradi česar so v Libanonu skrajno nepriljubljene.
H Na predvečer obiska ameriškega podpredsednika Mondala v Izraelu je prišlo v Jeruzalemu do hudega atentata. V odkriti tržnici v judovskem delu mesta je eksplodiral močan peklenski stroj, ki je terjal 8 mrtvih in 5 ranjenih, poleg tega pa so bile uničene tri trgovine in številni avtomobili. Do podobnega atentata je na istem kraju prišlo tudi pred desetimi leti. Tedaj je bilo ubitih 13 ljudi, nad 60 pa ranjenih.
■ Vietnam se je, na veliko nevoljo SR Kitajske, povezal s Sovjetsko zvezo. Kot deseta država je bil na zasedanju v Bukarešti sprejet v SEV, tj. gospodarsko organizacijo socialističnih držav. Obenem prihajajo vesti, da izvaja Vietnam velik vojaški pritisk na sosednjo Kampučijo, ki jo podpira Kitajska. Ponovno se je pokazalo, da je nacionalizem tudi med socialističnimi državami močnejši kot pa neka mednarodna solidarnost.
H LR Kitajska je ustavila vso tehnično in gospodarsko pomoč Vietnamu, napovedala pa je tudi odpoklic vseh svojih tehnikov, ki delajo v Vietnamu. Do sedanje napetosti je prišlo ob sporu okrog kitajske manjšine v Vietnamu. Kitajska vlada trdi, da so Kitajci v Vietnamu preganjani in nezaželeni, zaradi česar jih je pozvala, da se vrnejo v domovino.
Slovenci po svetu
V Clevelantlu ustanovljen »Primorski klub«
Milijonsko mesto Cleveland v ZDA, zvezna država Ohio, je središče ameriških Slovencev, saj živi v njem izmed vseh ameriških mest največje število starih in novih slovenskih naseljencev ter njihovih potomcev. Slovenski rojaki imajo v tem mestu številne kulturne in gospodarske ustanove, društva, narodne domove, tri slovenske župnije, med katerimi je največja fara sv. Vida.
Ker so rojaki še močno navezani na zgodovinske slovenske dežele, njih značilnosti in govorico, odkoder prihajajo, so si ustanovili poleg številnih društev tudi nekaj klubov, ki združujejo rojake glede na dežele, iz katerih prihajajo. Tako imajo svoj lastni klub Štajerci, Prekmurci, Kranjci jih imajo celo več, le Primorci, ki jih je v Ameriki tudi precej, doslej niso imeli lastnega kluba, ki bi skrbel za poživitev njihovega kulturnega izročila, vzdrževal vezi s primorskim delom domovine in bi se v njem primorski rojak počutil najbolj domačega.
Zato so lansko leto ustanovili v Clevelandu še »Slovenski Ameriški Primorski Klub«, ki naj zapolni to vrzel v primorskem in nasploh slovenskem ameriškem življenju.
Klub je bil ustanovljen septembra in je kot svojo prvo prireditev organiziral otvoritveno večerjo konec novembra lani. Njegov odbor sestavljajo: univ. prof. dr. Karel Bonutti, predsednik; Danilo Kranjc, podpredsednik; Pavla Rijavec, tajnica; Jožko Delchin, blagajnik; Vinc Sfiligoj, Jože Leban, Marija Delchin, nadzorniki; John Simčič, Jože Cah, redarja; Charles Ipavec (odvetnik), pravni svetovalec.
Klub je široko odprt vsem primorskim ljudem v Združenih državah in je po svojih pravilih povsem družabnega značaja, kar pomeni, da ni ne verski in ne političen. Odvetnik Charles Ipavec je opravil zahtevno nalogo sestave pravil, v slovenščino pa jih je prevedel Danilo Kranjc. Odbor si poleg novih prizadeva pritegniti tudi staro-naseljence s Primorske,
Prepričani smo, da bo novoustanovljeni primorski klub v Ameriki opravil svoje poslanstvo in mu želimo obilo uspeha. - Ur.
Dr. Jakob Kolarič je značilna duhovniška osebnost, ki je s svojim življenjskim delom obogatil domovino, zdomstvo in zamejstvo. To je prišlo do izraza tudi na njegovi zlati maši, ki jo je preteklo .nedeljo 2. julija opravil v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu na Koroškem. Njegova življenjska pot ima tri razdobja: duhovni vodja bogoslovcev Misijonske družbe (lazaristov) v Ljubljani, ustanovitelj slovenske župnije Marije Pomagaj v Torontu v Kanadi in pisec življenjepisa o škofu dr. Rožmanu v treh delih.
Rojen leta 1902 v župniji Sv. Kungota blizu Ljutomera je že v rani mladosti zahrepenel po duhovništvu, vstopil v družbo lazaristov in 29. junija 1928 daroval v Ljubljani novo mašo. Kmalu je postal iskan voditelj duhovnih vaj, raznih konferenc in sodelavec na ljudskih misijonih. Redovno vodstvo mu je zaupalo oblikovanje družbi-nih bogoslovcev, nalogo, ki jo je z njemu prirojeno vestnostjo z velikim uspehom izvršil.
Leta 1945 se je s tolikimi drugimi umaknil v tujino. Prek Italije in Španije je dospel v Kanado, kjer je za nove izseljence ob mnogih trudih pa tudi nasprotovanjih ustanovil narodno župnijo v Torontu, ki še sedaj cvetoče deluje.
Po desetih letih si je zaželel vrniti se v bližino domovine. Slovenska Koroška, kjer živi že 18 let, ga je sprejela z odprtimi rokami. V zavodu šolskih sester v Št. Petru pri Št. Jakobu, kjer je znana gospodinjska šola, je našel gostoljuben dom. Tu se je mogel posvetiti svojemu življenjskemu delu: življenjepisu o velikem koroškem rojaku dr. Gregoriju Rožmanu. Ni popustil od svoje namere, čeprav se je pritiskalo
»Pri zadnjih samoupravnih volitvah smo torej Slovenci dobili dva predstavnika v deželnem svetu, tri v goriškem pokrajinskem svetu in pet v tržaškem občinskem svetu; vsega skupaj deset predstavnikov. Toda to ne odgovarja številčni prisotnosti :Slovencev v deželi. Sorazmerno s številom slovenskega prebivalstva bi moralo biti slovensko predstavništvo vsaj podvojeno.«
Tako ugotavlja edini slovenski dnevnik v deželi Furlanija-Julijska krajina. In še dodaja, da je bilo tudi za ta preskromni rezultat potrebno veliko angažiranje javnih občil, ker izvolitev ni bila v vseh primerih vnaprej zagotovljena.
Res bi bilo slovensko predstavništvo še enkrat večje, če bi slovenski volivci dali glas slovenskim kandidatom. Spomniti se pa moramo, da za izvolitev slovenskega kandidata na listi Slovenske skupnosti ni bilo treba nobenih preferenc. Tako ali tako, s preferencami ali brez, je bil na listi SSk ob zadostnem številu glasov v vsakem primeru izvoljen Slovenec. Le na listah KPI in PSI je bilo, za izvolitev Slovenca, potrebno primerno število preferenc. Ker pa bi, s slovenskim prebivalstvom sorazmerno predstavništvo moralo biti še enkrat večje tj. dvajset predstavnikov, pomeni, da polovica slovenskih volivcev ni volila slovenskega kandidata. Ker so pa volivci SSk v vsakem primeru glasovali za slovenskega kandidata, pomeni, da so le v okviru KPI in PSI slovenski volivci, ki Slovenca niso volili.
Z velikim naporom (kakor pravi Primorski dnevnik) je bilo izvoljenih na teh listah sedem predstavnikov! S tremi izvoljenimi na listi SSk dobimo skupno število deset. Manjka pa še deset predstavnikov do števila dvajset, sorazmerno s številčno prisotnostjo Slovencev. Glasovi za še deset slovenskih predstavnikov so se razblinili. Ni jih več. Taki so sadovi vključevanja Slovencev v italijanske vsedržavne stranke. Toda prav to vključevanje je vedno zagovarjal Primorski dnevnik in je danes nekoliko prepozno ugotavljati premajhno slovensko predstavništvo.
Sama se ponuja primerjava z dvema drugima manjšinama: francoski Valdostanci in Nemci v bocenski pokrajini zvesto podpirajo svoje manjšinske politične stranke in se jim prav nič ne sanja, da bi svoje interese zaupali komu drugemu. Le mi Slovenci smo toliko naivni (zelo milo povedano), da zaupamo obrambo naših specifičnih interesov neslovenskim strankam.
U. Vrabec
UTRIP CERKVE
•	»Krščanski odbor za obrambo pravic vernikov« v Moskvi je poslal carigrajskemu pravoslavnemu patriarhu Demetriju odprto pismo, v katerem omenja nedavno praznovanje 60-letnicc ruskega pravoslavnega patriarhata, nato pa pravi: »Vse te
nanj z raznih strani, naj knjige ne piše, kajti po volji nekaterih naj bi ostal dr. Rožman v zgodovini zapisan kot »vojni zločinec«. Veliko oporo je imel v celovški Mohorjevi družbi, ki se te trilogije kljub velikim finančnim stroškom ni pomišljala izdati. Pri isti družbi je izšlo tudi več njegovih drugih del, ki vsebujejo nabožna razmišljanja.
Človek bi pričakoval, da bo jubilant pri 76 letih mislil na zasluženi počitek. Pa ne! Ob silnem pomanjkanju duhovnikov se je odločil, da prevzame narodnostno mešano župnijo Blače v Ziljski dolini. Če je božja volja, naj bi tam čez deset let slavil še svoj biserni jubilej.
Na zlato mašo, ki jo je dr. Kolarič opravil v prostorni kapeli gospodinjske šole v Št. Petru, je prišlo na njegovo povabilo mnogo gostov od vsepovsod: sorodniki iz Slovenije, provincial slovenskih lazaristov dr. Franc Rode z več drugimi sobrati iz Ljubljane, številni duhovniki s Koroške z ravnateljem celovške Mohorjeve družbe dr. Hornbockom na čelu, iz Goriške Jože Jurak, iz ZDA Julij Slapšak, iz Kanade redovni sobrat Jože Mejač. Pri jubilejni sv. maši je dr. Kolarič sam opisal svojo duhovniško službo.
Po sv. maši so sestre, kot se spodobi za gospodinjsko šolo, pripravile za vse goste slavnostno kosilo, kjer ni manjkalo napitnic, iskrivih posegov in zahval. Vsi pa so bili edini v želji: naj bi dr. Kolarič doživel še biserni jubilej nove maše ter naprej povezoval s pisano besedo naše rojake v zdomstvu, zamejstvu in ožji domovini. Tej želji se iskreno pridružuje tudi naš list, ki ga gospod jubilant zelo ceni in z veseljem prebira. - j k
slovesnosti so le slepilo, s katerimi hočejo oblasti prepričati svet o dobrih razmerah, v katerih naj bi živela ruska Cerkev. Dejansko pa svobode verovanja, kljub drugačnim izjavam uradnih cerkvenih zastopnikov, še vedno ni.«
Pevski zbor iz Clevelanda v Sloveniji
Priznani mešani pevski zbor Glasbene Matice iz Clevelanda (ZDA) je po 12 letih spet prišel na turnejo v Slovenijo. Tu je nastopil v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani, nadalje v Kostanjevici, v Starem trgu pri Slovenj Gradcu, na izseljenskem pikniku pri Škofji Loki. Zbor vodi sedaj Vladimir Malečkar, ki je bil rojen v ZDA, dom njegovega očeta pa je v Šembijah pri Ilirski Bistrici. Tudi v Ilirski Bistrici bo zbor imel svoj koncert, nazadnje pa bo nastopil v Boljuncu pri Trstu.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
f Albin Bubnič
Osebno sem Albina Bubniča videl samo enkrat in sicer, ko smo s šolo šli obiskat Rižarno. Prišel je med naše študente, da jim je razložil, kaj je bila Rižarna in kakšna je bila njena usoda po vojni. Nič ni povedal o sebi in o svojih zaslugah, da je Rižarna postala to, kar je, namreč narodni spomenik na tiste, ki so med vojno tukaj izginili sežgani v krematoriju. In vendar som vsi vedeli, da bi brez Albina Bubniča Rižarna ostala nepoznana in nacistični zločini pozabljeni. Tako pa je ta pošteni mož s svojim prizadevanjem, s svojimi spisi in s svojimi raziskavami »odkril« Rižarno in svetu pokazal na zločine, ki so se tam dogajali.
Tega moža danes ni več. Odšel je za žrtvami, ki se jim je v življenju skušal oddolžiti vsaj tako, da bi spomin nanje ne izginil. Umrl je po daljši bolezni na svojem domu v Pregarjah v Brkinih na kresno noč, pokopali pa so ga v Sežani.
Po poklicu je bil učitelj, posvetil pa se je časnikarstvu. Med vojno je bil pri partizanih, potem pa v nacističnih taboriščih. Izšel je iz vrst slovenskih levičarjev izpred vojne, ki so bili sicer levičarji, a tudi narodnjaki v polnem pomenu besede. Takšen je ostal tudi po vojni kot časnikar pri »Primorskem dnevniku«. Zaradi svojega časnikarskega udejstvovanja je dobil razna odlikovanja. V Sloveniji so mu podelili Tomšičevo nagrado za življenjsko delo kot časnikarju, v Italiji je dobil v priznanje nagrado Kronistovo življenje, tržaška občina mu je naklonila odlikovanje Srednjeveški pečat tržaškega mesta.
Kot poštenega časnikarja in poštenega Slovenca se ga bomo spominjali vsi zamej" skl Slovenci. - K. H.
progah.
Zapoznelo priznanje
Nespametno ravnanje
Na vsakih, tudi na zadnjih volitvah je bilo opaziti, da po slovenskih vaseh dobi Krščanska demokracija določeno število glasov. Kot vzorec vzemimo tri izrazito slovenske občine: Doberdob, Sovodnje in Števerjan na Goriškem. Na pokrajinskih volitvah je v teh treh občinah dobila DC 235 glasov, SSk 813. Pri deželnih volitvah so bili rezultati slični, oz. je DC dobila še več slovenskih glasov.
Ob tem pojavu, ki se ponavlja od volitev do volitev, se človek vprašuje, čemu tako odločanje slovenskih volivcev pri občinskih, pokrajinskih in deželnih volitvah. Kaj hočejo izraziti tisti slovenski volivci, ki glasujejo za DC ?
ZAKAJ TAKO GLASOVANJE?
Morda svoje nasprotovanje komunistični partiji. Toda ali so kdaj pomislili, da bi brez Slovenske demokratske zveze prej in brez Slovenske skupnosti sedaj bila partija med slovenskimi ljudmi še dosti bolj ukoreninjena? Po našem mnenju z glasovanjem za DC, posebno ob krajevnih volitvah, slovenski volivci komunistično partijo še bolj utrjujejo med slovenskimi ljudmi. Kajti samo močna slovenska demokratična stranka more biti učinkovita protiutež totalitarnim silam med zamejskimi Slovenci.
Morda pa hočejo z glasovanjem za DC izraziti svoje demokratično antitotalitarno Prepričanje? Tudi v tem primeru so v zmoti, ker z glasovanjem za italijansko stranko šibijo našo edino demokratično stranko, ki je prej bila SDZ, sedaj pa SSk. Naša dolžnost je, da krepimo demokratično zavest med slovenskimi ljudmi in ne med italijanskimi. Nemci na Južnem Tirolskem nas tako učijo.
Morda pa menijo, da z glasovanjem za DC zadostijo svoji krščanski vesti? To še najmanj, ker nam krščanska vest narekuje, da moramo najprej ljubiti svoje brate in sestre po krvi in jeziku, to se pravi ljudstvo, iz katerega smo izšli in katerega del smo. Temu ljudstvu moramo želeti dobro tudi v javnem življenju. Za avtentične koristi slovenskih ljudi pa se je prej borila SDZ, sedaj pa SSk. Zato, po našem mnenju, slovenski kristjan, ki na krajevnih volitvah odda glas za DC, ne zadosti svoji krščanski vesti.
Ostane še en razlog. Ta in oni voli DC
Humih .
iz protesta proti SSk ali kakemu njenemu vodilnemu članu. Tudi ta razlog je piškav. Vsaka stranka je sestavljena iz ljudi. Ljudje pa imamo svoje slabe in dobre lastnosti, enim smo simpatični, drugim antipatični. Kaj moremo za to? Vendar si volivec lahko pomaga tako, da odda svoj preferenčni glas kandidatu, ki mu je simpatičen, ne pa tako, da voli italijansko stranko.
ZAKLJUČEK
Italijanska Krščanska demokracija se zaveda našega položaja. Zato pri zadnjih volitvah ni izdala nobenega lepaka v slovenskem jeziku, tudi ni imela volivnih shodov po slovenskih vaseh. Mislim, da je tako storila iz obzirnosti do SSk. Slovenski naivni demokrati so ji pa kljub temu poklonili nekaj sto glasov in jih odvzeli SSk. Pri tem so ravnali kakor tisti človek, ki je odrekel pomoč revnemu bratu in jo dal bogatemu tujcu, ki ga zanjo niti ni prosil.
Kaj takega so zmožni samo naivni slovenski demokrati in kristjani. Njihov glas za DC na zadnjih krajevnih volitvah je oškodoval Slovensko skupnost, nič ni pomagal DC, ki ji nekaj sto glasov malo pomeni, indirektno je okrepil PCI, to je ita-lijanstvo in totalitarizem med zamejskimi Slovenci. Ali so to želeli slovenski volivci DC?
(r+r)
Sv. Ivan
V	nedeljo 25. junija je nastopil v našem Marijinem domu ansambel »Explorer 74«. Že ime pove, da deluje ta skupina že četrto leto. Ima pet članov, dve harmoniki, tri kitare, bobne ter močne ojačevalce. Preteklo nedeljo je opravil svoj 39. nastop in to na raznih odrih, pri nas pa je nastopil sedmič. Že ti številni nastopi pričajo, da ga mnogi radi poslušajo.
Nastop je bil dobro organiziran, zato je bila udeležba obilna in udeleženci zadovoljni. Ansambel marljivo vadi ter se pripravlja na nove nastope.
Pohvaliti je treba tudi tiste požrtvovalne osebe, ki ob nastopih poskrbijo za prodajo srečk in za lepe dobitke ter tako izdatno pripomorejo k uspehu prireditev.
Promocija
Na tržaški pedagoški fakulteti je doktorirala Rosana Vata-Kovač, rojena v Borštu, bivajoč v Sv. Križu. K uspehu čestitajo svojci in prijatelji. Čestitkam se pridružuje tudi Marijin dom pri Sv. Ivanu, pri katerega ustanovitvi in delovanju je zvesto sodelovala kot članica upravnega odbora.
Ob sodelovanju treh slovenskih novomašnikov in dveh srebrno-mašnikov bo na VEJNI v nedeljo 9. julija ob 17.30
PROSLAVA CIRILMETODOVE NEDELJE IN NOVOMAŠNO SLAVJE
Novomašniki: Vojko Makuc, Gorica; Dinko Bizjak, Izola pri Kopru; Boris Markež, Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Srebrnomašnika: Marij Gerdol, župnik v Boljuncu in Mario Penco, župnik v Skednju.
Spored slovesnosti: Pozdrav novomašnikom in jubilantoma. Slovesno somaševanje. Ekumenska pobožnost ob oltarju sv. Cirila in Metoda. Sodelujejo združeni cerkveni zbori postojnske dekanije. - Toplo vabi Ap. molitve sv. Cirila in Metoda v Trstu.
stoletnici rojstva
MSGR. JAKOBA UKMARJA
bo v četrtek 13. julija ob 19. uri v
Skednju slovesno somaševanje slovenskih duhovnikov s škofom L. Bellomijem.
"■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitni
Andrej majcen sdb	(1)
Iz moje misijonske kronike
Mesec marec je bil zame dokaj zanimiv. Sedanj i rektor Tankinpoške šole v Hongkongu me je kot bivšega ravnatelja povabi, naj se udeležim slovesnosti ob 25-let-^ci tamkajšnje šole. Rad sem obljubil. Najprej som moral pri tukajšnjih oblasteh izposlovati dovoljenje, da se smem Vfniti. Jugoslovanski potni list je v lem Pogledu slabo priporočilo.
V	Hongkong sem prišel brez vizuma, kei ’u nimajo konzula; a da bi potni list po-šiUal tja po pošti, bi se reklo stvar zavleči celo večnost. V Hongkong sem torej Prišel brez vizuma. Uradnik je nekaj časa Prelistaval moj potni list, buljil v jugosjo-vanske čačke in končno krepko udaril žig osemdnevno bivanje.
V	SREDIŠČU POZORNOSTI
Kako je bilo v Hongkongu, pri g. PavU' na Tankinpoški šoli in v hotelu Jumbo,
o Šolski uspehi <
Na nižji srednji šoli »Ivan Trinko« v
Gorici so zaključni izpit opravili sledeči dijaki:
Sekcija A: Cotič Nadja (prav dobro); Cumari Karmen (zadostno); Frandolič Lo-redana (z); Grillo Alida (z); Lorenzoni Amalija (z); Oretti Aleksandra (z); Orzan Eva (pel); Rustija Helena (odlično); Visentin Karolina (d); Visintin Roberta (d); Caudek Evgen (z); Cotič Klavdij (z); Cet-ic Samuel (z); Devetak Renato (z); Fajt Andrej (z); Gulin Igor (d); Lango Florijan (z); Marussi Robert (z); Peric Robert (z); Ursic David (z).
Sekcija B: Bonetta Tamara (d); Feri Bruna (z); Feri Lavra (d); Grahek Mojca (pd); Kaucic Mirjam (pd); Komic Marijaroza (d); Marson Giana Maria (pd); PeJesson Marisa (odlično); Princi Katarina (pd); Prinoic Magdalena {odlično); Tomšič Danijela (z); Antoni Robert (z); Bolčina Karel (pd); Cingerli Marjan (d); Costantini Ado (z); Devetak Igor (d); Gergolet Marko (z); Marcocig Aleksander (z); Pahor Aleš (z); Primozig David (d). Trije dijaki niso bili pripuščeni k nižjemu tečajnemu izpitu. En dijak ni izdelal.
Sekcija C: Bertolini Pavla (z); Butkovič Ivana (d); Cingerli Patricija (d); Ferletic
Rozana (z); Frandolič Egle (odlično); Gergolet Manuola (z); Marvin Aleksandra (d); Primožič Tanja (z); Sgubin Danijela (z); Teman Anaroza (d); Zavadlav Silvija (z); Cont Maver (d); Cotar Boris (pd); Devetak Ivo (z); Feletig Robert (d); Grillo Valter (z); Hlede David (z); Terpin Jožef (z); Ve-scovi Pavel (z); Waltritsch Igor (d).
Sekcija D: Antoni Katarina (pd); Baranja Loredana (z); Devetak Vincenca (z); Ferlat Irene (pd); Graunar Bruna (z); Grau-nar Manuela (pd); Malic Adrijana (z); Laco Milena (d); Nicolosi Sabrina (d); Vogrič Mavrioija (z); Ziani Helena (d); Blasig Marko (z); Devetak Fabij (z); Ferletic Maver (z); Frandolič Boris (pd); Gergolet Renco (z); Grillo Robert (z); Jarc Branko (pd); Macuz Gracijan (z); Marušič Martin (z); Nanut Valter (z); Peric Hadrijan (pd).
Na Trgovski šoli so opravili izpit čez tretji razred: Bulkovič Edi, Černič Mavra, Fajt Franka, Florenin Patricija, Gergolet Edvard, Gergolet Patricija, Kobal Hilarij, Komjanc Lučana, Marušič Edvard, Mavrič Franka, Mučič David, Pahor Lučana, Pavletič Edvard, Pelicon Renza, Petejan Ana.
Izjava deželnega tajništva Slovenske skupnosti
Slovenska skupnost je ohranila svoje mesto v deželnem in tržaškem občinskem svetu, na goriški pokrajini ga je znova osvojila, v tržaških sosvetih pa tudi dobila močno zastopstvo.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste se zbrali ob simbolu lipove vejice in omogočili, da gremo dalje po poti narodne odgovornosti, ki so nam jo začrtali že predniki in ki smo jo dolžni vso živo in kleno predati zanamcem. Volivci, kandidati, podpisniki, gmotni podporniki, pomočniki na vseh področjih, prijatelji v besedah in dejanjih: hvala vam!
Vsi veste, da Slovenska skupnost ni samo politična stranka, edina slovenska stranka v vsej državi, marveč še dosti več. To je organizacija, katere častna dolžnost je ohranjevanje slovenske podobe naših krajev in slovenskega čustvovanja naših ljudi.
Na naših zastavah je zapisana velika beseda, ki jo razume vsak značajen človek: zvestoba. Ta beseda je naravno nasprotje kompromisarstva, prelevitev, distanciranja, utapljanja v tujstvo in vse ostale navlake, katera ni nikoli rasla na zdravi slovenski njivi.
Slovenska skupnost pa je tudi idejno široka in tolerantna, saj se sklicuje na ideje pluralizma in je v njeni sredi dovolj prostora za vsako gledanje in za vsako pobudo, da se le drži demokracije in s tem svobode.
To je vsebina programa lipove vejice. Naše veselje pa je še večje, ko spet vidimo, da lipovo in torej slovensko drevo pogumno klije tudi tam, kjer so bile razmere dolgo najtežje: od obronkov Furlanije pa prek Benečije in Rezije do Kanalske doline, ki nas bratsko povezuje s slovensko Koroško.
Ko se znova zahvaljujemo vsem Slovencem za glasove in podporo, pozivamo vse, naj še krepkeje zastavijo svoje sile, da bo Slovenska skupnost v bodoče ne le obstala, ampak tudi napredovala. To smo dolžni davnim rodovom pred nami in onim, ki nam bodo sledili.
Ocena zadnjih volitev na Tržaškem
V	ponedeljek 3. julija se je sestalo tržaško pokrajinsko tajništvo SSk. Seja je bila v celoti namenjena prvi oceni občinskih volitev in volitev predvsem v okrožne svete, obenem pa tudi oceni izida deželnih volitev v tržaškem volivnem okrožju.
SSk je pri teh volitvah v celoti dosegla cilje, ki si jih je zastavila. Še zlasti je bilo poudarjeno dejstvo, da je stranka zastopana kar v petih rajonskih svetih, in to prav v tistih, kjer so vprašanja v zvezi s slovensko manjšino najbolj pereča. »Prav rajonski sveti — je med drugim rečeno v poročilu — predstavljajo pomembno demokratično pridobitev za Trst in za Slovence v tržaški občmi ter zato obžalujemo dejstvo, da v štirih svetih ni nobenega slovenskega svetovalca.«
SSk še poudarja, da se bo zavzela za to, da bodo začeli rajonski sveti čimprej delovati in da bodo tako uresničili upravičena pričakovanja prebivalstva.
Deželne volitve v občini Devin-Nabrežina
Izidi so bili naslednji: Nabrežina PCI 613, SSk 318, DC 291, PSI 175, Lista za Trst 91.
Mavhinje-Šempolaj: PCI 168, SSk 134, DC 21, PSI 31.
Sesljan-Vižovlje: PCI 222, SSk 100, DC 249, PSI 93, Lista za Trst 168.
Naselje San Mauro: PCI 68, DC 456, PSI
45, Lista za Trst 188.
Devin: PCI 151, SSk 89, DC 185, PSI 43, Lista za Trst 151.
Ribiško naselje-Medja vas: PCI 146, SSk
46, DC 203, PSI 27, Lista za Trst 94.
PCI je izredno močna stranka posebno tam, kjer je več slovenskih volivcev. Sledi DC, ki ima večino tam, kjer je več Italijanov. Lista za Trst se je dobro odrezala tam, kjer je veliko priseljencev iz Istre. Slovenska skupnost ima lepo število volivcev v Nabrežini in v Mavhinjah-Šempola-ju, to se pravi tani, kjer je bolj živo tudi slovensko kulturno življenje. Dvojezične in samo italijanske ljudske manifestacije pogubno vplivajo na volitvah, da se Slovenec v večji meri odloča za italijanske stranke. PCI že ve, kaj spodkopava narodno zavest pri Slovencih. Narodno malo zaveden človek bo namreč zmeraj volil za partijo.
KATOLIŠKI GLAS list za kritične bralce
Dr. Dnn Stika a pretekih nfltnk
•	Znano poljsko Marijino svetišče na Jasni gori pri Čestohovi je lani obiskalo dva milijona vernikov. Iz drugih držav jih je bilo 41.000, med njimi 850 iz Jugoslavije m 11.500 iz ZDA.
Te volitve so bile z.ares naporne. Terjale so ogromnega dela s strani našega deželnega vodstva. Če je Slovenska skupnost obdržala svoje pozicije, gre najprej zahvala kandidatom, podpisnikom list, vodstvu naše mladinske komisije ter seveda vsem volivcem, ki so nam v ton trenutku ostali zvesti.
Na volitve je Slovenska skupnost šla s programom in pozivom slovenstva ter naših pravic. Mnogo naših ljudi je žal sledilo mamljivemu klicu italijanskih strank, ki nam obljubljajo tako rekoč vse, po volitvah pa bodo seveda na vse te obljube pozabile, kot pozabljajo v parlamentu na naše probleme že skoro trideset let. Slovenci v’ Furlaniji-Julijski krajini bi morali biti zavedni in ponosni kot Francozi iz Doline Aosta, ki so svoje glasove kar podvojili. Toda žal je pri nas drugače, saj je Slovence klic italijanskih strank skoro nepopravljivo omamil! Slovenska skupnost
pa bo vztrajala kljub temu, da je nekaj glasov izgubila. Vztrajala bo še naprej predvsem zato, ker je slovenska stranka.
Izvolili smo svoje predstavnike v deželni svet, v tržaški občinski svet, v goriški pokrajinski svet, v tržaške krajevne sosvete.
V	vseh teh organih bomo subjekt in močna vest vsakomur, ki nas bo teptal ali nas imel z.a norca. Hlapci ne bomo nikomur in nobeni stranki!
Tudi kompromisarski ne bomo nikjer. Ali bomo v opoziciji ali na odgovornih mestih: povsod bomo samo in predvsem vest vsem državljanom v nepopustljivem boju za naš jezik, za naše pravice, za naš narod, za našo boljšo bodočnost. S lemi jamstvi se vam, dragi volivci, iskreno zahvaljujemo za zvestobo, za podporo, za vse! Odslej boste imeli v nas še močnejšega zagovornika kot v preteklosti, to pa zato, ker se zavedamo, da gre sedaj za naš obstoj in za naše življenje.
liiiiiiiiiiiimiiiiiimimiiiiiMiimiiMiiiiii iiiiHiHiiHiiiiiuiiuHiiiiniiiiiiHiuiiHiniiiiiiiiHii«iiiiiiiiiiiiniiuiiiiniiiiiiuiHiiiiiiiiiiiHuimiHiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiHiHuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiHiiHiiiiiinHiiii«iHiHiuiiHiiiiuiiuiiiuiiiniiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHHniiiiiiniiminininiiiiiiiiiiiiHiiiiiiin
bom drugič povedal, če se bo dalo.
9.	marca ob šestih zvečer bi moral biti že na letalu. Vse formalnosti sem že opravil: prtljago so stehtali in pregledali, naredili osebno preiskavo, če nimam orožja ali bomb, poslali so me čez mostič, ki zacvili, če ima kdo na sebi kaj sumljivega. Končno me porinejo v velikansko čakalnico, kjer se usedem in čakam, čakam. Ko se naveličam, stopim k policaju in začnem vrteti svojo ročno čebulico, a mož mi odgovori, da naj se kar usedem in čakam. Cez nekaj časa zvem, da je letalo sicer priletelo, a ima na krovu enega mrtvega in dva ranjena: med poletom so hoteli pilota prisiliti, da bi zavil v Kanton v rdečo Kitajsko.
Po dolgem čakanju so nas potolažili, da bo iz glavnega mesta Taipeh na Formozi kmalu priletelo drugo letalo, da nas prepelje na Formozo. Povečerjali smo. Okoli aviona je bilo že bolj mirno. Mrliča so odpeljali, ranjenca tudi, kakor se spodobi, ostale pa izpraševali, da bi zvedeli podrobnosti. Malo pred polnočjo so nas spet vse dvakrat pregledali, nakar smo se skobacali v velikansko letalo, kjer so nas porazdelili
malo tu malo tam, menda zavoljo ravna-težja. Opolnoči so nam prinesli drugo večerjo. Jaz je nisem vzel, ker sem bil izmučen in živčen od vsega tega Spektakla. Okoli ene priletimo v Kaošjun, kjer so bili precej vljudni, tudi pri pregledu prtljage.
Ko sem se prikazal zunaj na postajališču, se mi takoj približa taksist in se ponudi: »Ali greste v Tainan?« - »Da!« - »Dolgo smo vas čakali,« je hitel mož pripovedovati, ko je zavijal na novo, krasno, a ponoči skoraj prazno transverzalno cesto. Po njej smo drčali z vso brzino in v dobrih 50 minutah smo bili že v Tainanu. Ob dveh zjutraj sem šel spat. Naslednji dan so časopisi na dolgo in široko popisovali dogodek. časnikarji so prišli tudi k meni in me kot očividca spraševali, kako in kaj je bi-
lo.	Tako sem bil nekaj dni v središču pozornosti.
PRI VSAKDANJEM DELU
Zdaj sem spet na delu na moji »kliniki«, ki ji po domače pravimo šolska bolniška soba. Fantom, ki pridejo z dvorišča ali iz delavnice, obvezujem rane ali jim dajem
druga zdravila. V marcu je kljub moji 12-dnevni odsotnosti iskalo zdravstvene pomoči 400 klientov. Lepo število za takega mazača, kot sem jaz.
Zdaj najhuje razsaja gripa in zdravila, ki so jih g. Faisstu poslali iz Avstrije, kar vidno plahnijo. Sedaj bo treba kje kaj kupiti; seveda bova morala denar naprositi, kajti ta zdravila se v Hongkongu sicer dobijo, a je uvozna carina zelo visoka in je povrhu še treba toliko potov, preden dobiš uvozno dovoljenje, da tudi potrpežljivi g. Faisst obupa. Naravno je, da oblast prote-žira domača zdravila, ki jih izdelujejo na Formozi in jih razpošiljajo tudi po svetu in so še nekam dobra. Saj so Kitajci tudi brihtni ljudje; od Kerečevih časov so v raznih tehnikah lepo napredovali in tudi gospodarsko niso ravno na slabem.
Sedaj imamo novega državnega predsednika, to je Čankajškov sin. Mož je gospodarsko zelo sposoben. Kot predsednik vlade je doslej Formozo lepo dvignil. Marsikomu bi bil v tem lahko v zgled, kako je treba skrbeti za narodov blagor, red in za pravi gospodarski napredek. Veren pa ravno ni; vere ne bo pospeševal pa tudi zatiral
ne. Kot povsod, je tudi tukaj nekaj opozicije, posebno med prvotnimi Formožani, ki so bili dolga leta pod Japonci.
(Drugič naprej)
Za trgovsko slovensko akademijo v Celovcu
Slovenski Korošci bi nujno potrebovali novo šolo trgovske smeri, kot je pri nas v Trstu ali v Gorici. Dunaj ne bi imel nič proti, tako je dal vedeti pred kratkim sam kancler Kreisky ob obisku slovenske gimnazije v Celovcu. Pač pa temu nasprotujejo koroški nemčurji z deželnim glavarjem Wagnenjem na čelu, ki je obenem tudi predsednik deželnega šolskega sveta in ima odločilno besedo pri mnenju dežele v tem pogledu. Vendar pa bi se morali tudi nemčurji vdati, če bi se vprašanje te šole izkazalo kot pereče za deželno gospodarstvo. Odločilen pri lem bo -ravno trgovski promet z bližnjo Slovenijo in dosledno vztrajanje tamkajšnjih poslovnih krogov, da vodijo s Koroško dopisovanje in stike vedno in samo v slovenščini.
Obračun gledališke sezone 1977-78 na Goriškem
Vodstvo slovenskega tržaškega gledališča se je sestalo z goriškim pododborom in pri tem dalo tudi poročilo o poteku gledališke sezone, ki se je zaključila s komedijo Daria Fo »Sedma: kradi malo manj«. Tržaško gledališče je v pretekli sezoni postavilo na oder pet lastnih predstav. Na Goriškem je največ uspeha med gledalci doživela »Veronika Deseniška«, najbolj pa je ugajala Alekseja Arbuzova »Irkutska zgodba«. Gostovanja so bila tri: Gledališče Maribor; Drama, Ljubljana; Komedija Dundo Maro-je, Zagreb. Potem so imeli še ljudsko predstavo »Bunker«, »Vrtinec« ter dva recitala in sicer Janeza Svetokriškega in pa besedila Otona Zupančiča. Janeza Svetokriškega so ponovili enajstkrat, Župančiča pa štirikrat. Skupno je bilo v sezoni na Goriškem 29 predstav, ki si jih je ogledalo 10.234 oseb.
Gotovo je bila letošnja sezona bolj uspešna kot nekatere prejšnje, ker je bolj ustrezala okusom in potrebam goriškega občinstva. Za prihodnjo sezono bo tržaško gledališče naštudiralo nekaj klasičnih del iz svetovne dramatike; na programu so tudi gostovanja iz Jugoslavije. V Gorici smo izrazili željo, naj bi ne izpadlo gostovanje novogoriškega gledališča, kot se je zgodilo v letošnji sezoni, saj smo z Novo Gorico najbližji sosedje. Ni prav, da bi si izmenjavali samo bencin in blue jeanse.
Prvo sv. obhajilo v Sovodnjah
V	nedeljo 25. junija je bilo v naši cerkvi prvo sveto obhajilo naših otrok, ki jih je bilo letos kar dvajset. Vendar je bilo treba razdeliti prvoobhajance na dve skupini, ker so nekateri zboleli prav za to priložnost. Tako jih je v nedeljo 25. junija pristopilo 16 prvič k obhajilu, naslednjo nedeljo pa še ostali štirje.
Oblečeni v narodne noše so v sprevodu prišli v cerkev in ves čas sodelovali pri bogoslužju božje besede, ko so vse obrazce večinoma sami brezhibno podali.
Vso slovesnost so s prijetnim petjem spremljali njihovi mlajši in starejši sovrstniki mladinskega pevskega zbora. Tako je vsa slovesnost izzvenela v pravi mladinski praznik ob sodelovanju cele farne družine in zlasti staršev. Največja zahvala pa gre seveda domačemu župniku g. Marjanu Komjancu, ki je otroke vzorno pripravil, da so zavestno pristopili k božji mizi.
Volčiči in veverice so bili pri morju
Volčiči in veverice, to je najmlajši iz skavtske družine, so preživeli lep teden ob morju. Odšli so v ponedeljek 26. junija v Pineta Belvedere pri Gradežu, kjer so si postavili šotore med košatimi borovci. Nekateri so prvič v življenju spali pod platneno streho in prvič bili daleč od mamic. Bilo jih je nekaj čez trideset in vsi so pokazali, da se ne bojijo komarjev in da znajo sami pospravljati šotore in pomivati lastne krožnike in žlice. Tudi v kuhinji so radi pomagali. Kako prav, da imajo kdaj možnost pokazati, kaj znajo!
Čez dan so se kopali v bazenu ali pa se igrali na prostranih travnikih med borovci, zvečer so se zbirali ob tabornem ognju, peli, poslušali zgodbe, ki Akeli nikoli ne zmanjkajo, in tudi sami uspešno nastopali s prizorčki. Na praznik sv. Petra in Pavla so imeli tudi mašo. Ves čas jim je bilo vreme dokaj ugodno.
Zato je prehitro prišla sobota, ko je bi-
lo	treba tabor razdreti in se vrniti domov v Doberdob, Rupo, Peč, Gorico in še kam, odkoder so bili prišli. Njih starejši bratje skavti in sestre skavtinje so vse dni zanje skrbeli, da niso bili lačni in da jim ni bil dolgčas. Lepa jim hvala.
Premalo prostora v vrtcu v Štandrežu
Ko se je pred dnevi zaključilo vpisovanje v štandreški vrtec, se je za slovensko sekcijo prijavilo 41 otrok. Ker pa je v Štandrežu samo ena slovenska sekcija, za 11 otrok ni prostora, v kolikor se šolske oblasti sklicujejo, da sekcija ne sme imeti več kot 30 otrok.
Ker pa problem ni od danes (lansko ieto je bilo število nesprejetih otrok še večje), starši upravičeno zahtevajo, da se zadeva končno le uredi tako, da bo v Štandrežu za slovenske otroke dovolj prostora. To pa se lahko zgodi le, če se ustanovi še ena sekcija.
Sedanji sekciji, tako slovenska kot itali-
janska, sta državni in zato bi bilo najbolj funkcionalno, če bi še druga slovenska sekcija prišla pod državno upravo. Na šolskem skrbništvu zagotavljajo, da to ne predstavlja nobene težave, da pa je treba, da občina postavi formalno zahtevo, ki mora pravočasno v Rim.
To pa do sedaj ni bilo storjeno, ker je odborništvo za šolstvo na goriški občini preveč pasivno spremljalo to zadevo. Zvedeli smo, da je goriški župan šele konec junija poslal šolskemu skrbništvu pismo, v katerem sprašuje o možnostih za odprtje nove sekcije v Štandrežu.
Vse te nerazumljive počasnosti, birokratske težave in še dobršna mera politične brezvolje so pri starših in tudi drugih povzročile ogorčenje in nezadovoljstvo.
Rajonska konzul ta, šolski odbor in predstavniki staršev so že večkrat opozorili tako občino kot šolske oblasti na to nerešeno vprašanje in zahtevali takojšnje ukrepanje. Zato je dr. Damjan Paulin (SSk) na občinski seji, ki je bila v petek 30. junija, naslovil na župana vprašanje in zahteval, da goriška občina začasno ustanova sekcijo z občinskim osebjem.
Festival domače zabavne glasbe v Šte-verjanu, ki ga organizira že osem let zapored domače SKPD »F. B. Sedej« ob sodelovanju ansambla »L. Hlede«, je letos doživel prodoren uspeh.
Najprej rekordno število nastopajočih:
20	ansamblov iz Slovenije, eden s Koroške, po dva z Goriške in s Tržaškega. Rekordno število nagrad; rekordna udeležba občinstva, ki je zlasti drugi dan, v nedeljo 2. julija, presegla vsa predvidevanja. In ne nazadnje prijetno vreme, ki je bilo to pot prirediteljem izredno naklonjeno.
Od 25 nastopajočih je prišlo v finale 14 skupin. Dve komisiji sta pesmi ocenjevali z glasbenega in pevskega vidika, svoje mnenje pa so lahko izrazili tudi organizatorji in občinstvo. Le-to je nagrado 50.000 podelilo ansamblu »Taims« z Opčin. Revija »Stop« iz Ljubljane pa je podelila nagrado
2.500	Ndin ansamblu »Hanzi Artač« iz Železne Kaple na Koroškem.
Nagrada 50.000 lir za najboljše besedilo je bila podeljena Ivanu Malavašiču za njegovo pesem »Zapoj nam godec, zapoj«, ki jo je izvajal ansambel »Franci Zeme« iz Vojnika. Najboljšo izvedbo sta prikazala »Dobri prijatelji« iz Brežic (80.000 lir) ter »Terca« iz Lesc na Gorenjskem. »Cerkljanski inštrumentalni kvintet« iz Cerkna je prejel 120.000 lir za najboljšo melodijo, »Mejaši« iz Gorice pa 70.000 lir. Podjetje »Davorin« iz Gorice je poklonilo dve nagradi po 50.000 lir ansambloma »Franci
Štiri škofije v spomin sv. Mohorja in Fortunata
Katoliška Cerkev praznuje spomin oglejskih blagovestnikov is v. Mohorja in Fortunata vsako leto 12. julija. Škofje štirih škofij, ki so prejele luč sv. vere iz Ogleja, tj. videmske, pordenonske, goriške in tržaške so sklenili, da letos ta praznik v nedeljo 16. julija skupno proslavijo. Ob 15. uri bo v oglejski baziliki koncelebrirana maša, h kateri škofje Alfredo Battisti (Videm), Peter Cocolin (Gorica), Abraham Freschi (Pordenone )in Lovrenc BeHomi (Trst) vabijo duhovnike in vernike omenjenih škofij. Za koncelebracijo naj duhovniki prinesejo s seboj amikt, albo in rdečo štolo.
Težek udarec v zavedni slovenski družini
23. junija je nenadoma umrl v Zambanu pri Trentu komaj 18-letni Karlo Mihelčič, sin zavednega primorskega rojaka Franca, ki se je po zadnji vojni preselil na Tridentinsko in si v kraju Zambano s svojo pridnostjo in podjetnostjo ustvaril uspevajoče podjetje z lesno industrijo.
Pokojni sin Karlo je bil vsestransko aktiven, pošten in globoko veren. Zlasti se je udejstvoval v gibanju Ognjiščarjev. Imel je veličasten pogreb. Ob tem težkem udarcu izrekajo občuteno sožalje Mihelčičevi družini prijatelji in znanci. Sožalju se pridružuje tudi naš list, na katerega so Mihelčičevi od začetka izhajanja naročeni.
Lesjak« iz Rogaške Slatine ter »Mariborskemu kvintetu« iz Kamnice. Vsi gori omenjeni ansambli so prejeli še nagrade tvrdk Terpin in Komjanc iz Števerjana ter pokale predsednika SKPD »F. B. Sedej«, občine Števerjan ter trofejo ansambla »L. Hlede«.
Pokale so še prejeli: »Pino Vežnaver« iz Pirana (dar Zveze Slovenske katoliške prosvete iz Gorice); »Franci Lesjak« iz Rogaške Slatine (podjetje Mattioni); »Tine Stare« iz Domžal (SŽ »Brda« iz Števerjana); »Laški pivovarji« iz Laškega (Pokrajinska turistična ustanova iz Gorice); »Mariborski kvintet« iz Kamnice (Goriška hranilnica); »Šaleški fantje« iz Velenja (trgovina B. Košič); »Gojški inštrumentalni trio« iz Frankolovega (Mario Jakin).
Med odličnimi gosti naj omenimo deželnega poslanca dr. Draga Štoko, pokrajinsko svetovalko Marijo Ferletič, predsednika SSO dr. Damjana Paulina, jugoslovanskega konzula v Trstu Lojzeta Kanteta in števerjanskega župana Slavka Klanjščka.
V	imenu organizatorjev je vse nastopajoče ansamble, goste in občinstvo v soboto
1.	julija ob začetku festivala pozdravil predsednik SKPD »F. B. Sedej« Simon Komjanc, oba večera pa je bil za napovedovalca Marjan Šneberger iz Ptuja. Ves čas prireditve je bila pokušnja izbranih briških vin. Seveda tudi ni manjkalo pečenih piščancev in klobas. Slednjega je sicer ob tolikem občinstvu končno zmanjkalo, kar pa seveda ne velja za vino. Tega bo še za druge vesele priložnosti.
f Mb Trsi k
Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 12., 19; kratka poročila ob
11., 14; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. sv. maša.
Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 10., 13., 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15.
Spored od 9. do 15. julija 1978
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 10.30 Danes obiščemo Jezero.
11.05 Mladinski oder: »Bogdanova zmaga«.
11.35 Nabožna glasba. 13.00 Oprostite... samo nekaj besed. 13.20 Poslušajmo spet.
Ponedeljek: 9.05 Lahka glasba. 9.30 Tone Penko: Živalstvo Jadranskega morja. 10.05 Koncert. 10.45 Cicibani poslušajo. 11.00 Naš gorski svet. 12.00 Poslušali boste. 13.15 Slovenske ljudske pesmi. 14.10 Spoznavajmo gobe. 14.20 Koncerti »Live«. 15.35 Uspešnice naše dežele. 16.30 Jazz. 17.05 Deželni orkestri. 18.05 Čas in družba.
Torek: 9.05 Veliki orkestri. 9.30 Vinko Be-ličič: Prelistavanje poldavnine. 10.05 Koncert. 10.45 Cicibani telovadijo. 11.00 »San Michele«, 3. nad. 13.15 Zborovska glasba. 14.10 Roman v nadaljevanjih: A. Rebula: V sibilinem vetru. 14.50 Jugoslovanska glasba.
16.30 Otroci, ali veste da... 17.05 150. obletnica Schubertove smrti. 18.05 Zgodovina slovenskega gledališča. 18.20 Operna glasba.
Sreda: 9.05 Folklora slovanskih narodov.
9.30 Antologija ljubezenske lirike. 10.05 Koncert. 10.45 Cicibani poslušajo. 11.00 Ljudje in dogodki. 12.00 Najboljše zdravilo vseh časov - smeh. 13.15 Naši zbori. 14.10 »V Sibilinem vetru«, roman. 14.50 Prijeten popoldan z vami. 16.30 Otroci pojo. 17.05 Simfonični orkester iz Milana. 18.05 »Los desperados in njihova republika«.
Četrtek: 9.05 Včeraj in danes. 9.30 Govorimo o manjšinah. 10.05 Koncert. 10.45 Cicibani rišejo. 11.00 »San Michele«, 4. nad. 13.15 Primorska poje. 14.10 »V Sibilinem vetru«, II. del. 14.50 Mladi in glasba. 16.30 Odprimo knjigo pravljic. 17.05 Orkester RTV Ljubljana. 18.05 Slovenska politična in socialna misel. 18.25 Operna glasba.
Petek: 9.05 Jazz. 10.05 Koncert. 10.45 Cicibani telovadijo. 11.00 Tržaške črtice Zofke Kvedrove. 12.00 Festival slovenske domače glasbe v Števerjanu. 13,15 Primorska poje. 14.10 »V Sibilinem vetru«, IV. del. 14.50 Resno, a ne preresno. 15.35 Nove plošče. 16.30 Na počitnicah. 17.05 300-letnica Vivaldijevega rojstva.
Sobota: 9.05 Iz vseh koncev sveta. 9.30 Naš horoskop. 10.05 Koncert. 10.30 Opera »Rigoletto«. 13,15 Zbora »V. Vodnik« iz Doline in »Montasio« iz Trsta. 14.10 »V Sibilinem vetru, V. del. 14.55 Kje so tiste stezice. 15.35 Glasba. 17.05 Berlinski filharmonični orkester. 18.05 »Nastanek Gropade«, radijska igra. 18.45 Vera in naš čas.
Srečanje bolnikov na Repentabru
V nedeljo 25. junija smo imeli prvo srečanje bolnikov na Repentabru. Reči smemo, da se ije posrečilo. Zbralo se jc lepo število starejših ljudi in tudi pravih bolnikov, ki so napolnili vse klopi v cerkvi. Božja služba je bila zelo občutena. Somaševanje je vodil g. Tone Bedenčič, ki je toplo nagovoril vse prisotne.
Po maši pa je bilo poskrbljeno tudi za razvedrilo in okrepčilo. Pel je tercet Mavrica, potem tercet iz Repentabra. Nastopili so trije cerkveni zbori: Rojan, Sv. Križ in Opčine. Pred cerkvijo se je razvilo prijateljsko srečanje.
Bolniki so hvaležni vsem, ki so jim pripravili to srečanje, še posebno prostovoljcem, ki so jih z avti pripeljali na Ropen-tabor. Upamo, da se bo tako srečanje ponovilo tudi prihodnje leto.
Smrt v Sieni
V Sieni pri frančiškanskih sestrah je nagle smrti umrla učiteljica v pokoju Francka Zupančič. Pokopali so jo v Badia Montepulciano, 50 km daleč od Siene, kjer je dolga leta učila. Pogreba se je udeležilo veliko ljudi, ki so se ji tako hoteli zahvaliti za neštete dobrote, ki jih je delila zlasti med drugo svetovno vojno. Naj v miru počiva v tuji zemlji.
OBVESTItA
Družabno srečanje Slovenske skupnosti.
Ob zaključku naporne, a obenem uspešne volivne kampanje za zadnje deželne, pokrajinske, občinske in rajonske volitve prireja deželno vodstvo SSk v soglasju s pokrajinskima tajništvoma iz Trsta in Gorice družabno srečanje, ki bo v nedeljo 9. julija od 20. do 22. ure v okviru »Našega praznika« na igrišču Sokola v Nabrežini. Na to srečanje so vabljeni vsi kandidati, člani vodstvenih organov in aktivisti SSk.
Novomašnik Vojko Makuc bo imel v nedeljo 9. julija sv. mašo za slovenske vernike v goriški stolnici ob 7. uri zjutraj. Popoldne ob 17. uri bo istotam shod za Marijino družbo.
Na praznik Karmelske Matere božje 16. julija bo na Greti v Trstu popoldanska božja služba v slovenščini.
Vpisovanje za romanje v Turin v septembru se zaključi v torek 11. julija. Prosimo, naj bodo za ta dan prijave na zbirnih mestih. V Gorici pri A. Koshuti v ul. Mameli 8, tel. 32530, v Nabrežini v župnišču, tel. 200678, v Trstu v knjigarni For-tunat, tel. 60542.
Vpisovanje za ekumensko potovanje po Jugoslaviji se zaključi 15. julija. Prijave za Trst sprejema dr. Angel Kosmač, tel. 820570 in 824666, za Gorico Artur Koshuta, tel. 32530.
DAROVI
Za sklad Katoliškega glasa: Olga Semolič 7.000; Vida Mljač 3.000; Vladi Šturman 12.000; Antonija Živec 8.000 lir.
Ob obletnici smrti Štefana Kleindiensta in Avguste Bitežnik daruje N. N., Gorica, za Alojzijevišče in za cerkev sv. Ivana v Gorici po 10.000 lir.
Za števerjansko cerkev: navzoči ob krstu Patrika, Helene in Nikolaja 60.000 lir.
Ob obletnici smrti nepozabnega moža Franca Pahor iz Sovodenj daruje žena Marija za Zavod sv. Družine 10.000, za sklad Katol. glasa 2.000 in za misijone 5.000 lir.
V	spomin pok. Karla Mihelčiča ob njegovi prerani smrti darujejo družine Florijan Vetrih, Alfred Vetrih in Karlo Brešan za goriške skavte, Alojzijevišče in Zavod sv. Družine po 10.000 lir.
Za skupnost Družina Opčine: Ivanka Knez 50.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: družina Škerla-vaj ob poroki Andreja 50.000; Rika Tanko-vič 4.000; Danica Brišček v spomin mame Francke 20.000; N. N. 3.000; razni 25.800; Erminia Daneu 5.000; Marija Dolenc namesto cvetja na . grob Frančiške Brišček 5.000; Pepka in Mario Dolenc v spomin iste
5.000 lir.
Za Finžgarjev dom na Opčinah: Pepka in Mario Dolenc v spomin pok. Frančiške Brišček 5.000 lir.
Za cerkev pri Banah: Gabrijel Husu ob krstu hčerke Emanuele 15.000; Giorgio Set-timi ob krstu Emanuele 10.000 lir.
Za cerkev pri Ferlugih: Ivanka Ferluga 2.500; N. Ferluga 5.000 lir.
Družina Vata-Kovač za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu 15.000 lir in za uboge
15.000 lir.
Za Baragov dom v Ricmanjih: starši gojencev glasbene šole v Ricmanjih ob koncu pouka 25.000 lir.
Za kapelo p. Leopolda v Domju: N. N.,
Donijo, 4.000; N. N., Sv. Vincencij, 5.000; Amalija Žerjal 5.000; M. O. v spomin 15. obletnice moževe smrti 10.000; N. N., Dom-jo, 10.000; N. N., Trst, 1.000; E. Z., Trst, 10.000; Ana Vidavč, Trst, 10.000; Frančiška Cerkvenik 2.000; Ivana Volkner 2.000; Ivana Rudež 2.000; Kristina Poljšak 2.000; N. N., Trst, 130.000; N. N. 10.000; romarji prvega avtobusa v Jugoslavijo 65.000 lir.
Za misijon p. Kosa: N. N. 15.000 lir.
Za lačne po svetu: N. N., Trst, 20.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim po daj večni pokoj!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 100 lir, osmrtnice 150 lir, k temu dodati 14 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Ansambel »Mejaši« iz Gorice je na VIII. zamejskem festivalu domače glasbe v Števerjanu zelo uspešno nastopil. Skupaj s »Cerkljanskim instrumentalnim kvintetom« iz Cerknega je prejel nagrado 70.000 lir za najboljšo melodijo, poleg tega pa še nagrado »Nedeljskega dnevnika« iz Ljubljane kot najboljši zamejski ansambel
t
V nedeljo 2. julija je v Zagrebu umrla naša draga
Eleonora Korošic vd. Gros
Vsem, ki so jo poznali, jo priporočamo v blag spomin in v molitev.
Trst - Rojan - Rim - Zagreb, 5. julija 1978
Ostnleni mnri si oMiU sioi sad