LJUBLJANA, JUNIJ—JULIJ 1983	LETO XXII. ŠT. 6-7 - 123-124
lij 198337
V PRIČAKOVANJU NOVIH PRODAJNIH CEN
V TOZD
REGENERACIJA TEKSTIL
Delavski svet TOZD RET je na svoji 2. seji dne 14.6.1983 sprejel predlog novih cen tipskih tekstilnih sekundarnih surovin, katerih cene potrjuje Republiška skupnost za cene. Predlog cen je oblikovan v skladu s Pravilnikom o oblikovanju cen in skladno z zakonom in naj bi začele veljati, ko jih potrdi Republiška skupnost za cene.
Predlog za odobritev novih cen z novim cenikom, izvlečkom sklepa samoupravnega organa, konkretno uporabo meril za oblikovanje cen, predpisanih z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen, s ceniki drugih jugoslovanskih proizvajalcev sekundarnih surovin in z dokaznimi fakturami nabavljenih koristnih odpadkov smo posredovali Republiški skupnosti za cene.
Od leta 1981 dalje so cene tekstilnih sekundarnih surovin v pristojnosti republik in pokrajin. S tem "so nastopili pogoji različnega obravnavanja in odobravanja novih cen in dejansko je prišlo do različnih cen v posameznih republikah in pokrajinah v SFRJ. Nastopila je nerealna konkurenca v odkupu koristnih odpadkov, ker so v posameznih predelih države glede na
različne cene sekundarnih surovin tudi cene koristnih odpadkov različne. Prav v SR Sloveniji so cene tekstilnih sekundarnih surovin najnižje in je zato prišlo ne glede na povečano samoupravno povezovanje s primarno tekstilno industrijo do odtekanja koristnih tekstilnih odpadkov iz Slovenije in do neurejenosti na tržišču sekundarnih tekstilnih surovin. Ker je stanje na tržišču koristnih tekstilnih odpadkov tako, da je povpraševanje večje od ponudbe, je avtomatizem tržnih pogojev ob istočasnem neizvajanju nadzora nad cenami odpadkov sprožil rast cen teh odpadkov preko meje realnosti. Pre-vrednotenost odpadkov smo skupnosti za cene dokazali s fakturami imetnikov odpadkov oziroma zbiralcev
(nadaljevanje na str. 2)
(nadaljevanje s str. 1)
odpadkov iz posameznih področij Jugoslavije za odpadne niti, saj cena odpadka presega ceno pripravljenega izdelka ali sekundarne surovine — čistilne bomba-ževine. Pod takimi pogoji priprava posameznih sekundarnih surovin ni mogoča in smo prisiljeni spremeniti proizvodni program oziroma opustiti pripravo in predelavo posameznih vrst sekundarnih surovin.
V letu 1982 je znašal porast nabavnih cen surovine — koristnih tekstilnih odpadkov 40,3% porast drugega bistvenega elementa cene — materialnih stroškov in amortizacije pa 43,5 %. Odobreno povišanje cen je v preteklem letu znašalo le 23% in so bili zato pogoji poslovanja izredno težki. Porabljena sredstva so zato porasti a veliko več kot celotni prihodek in dosegli smo skromen dohodek, ki je bil le 17% večji od dohodka predhodnega leta.
Kazalci uspešnosti gospodarjenja:	ekonomičnost,
rentabilnost in akumulativ-nost so bili slabši in bi bilo katastrofami, če se ne bi vsi delavci zelo zavzeli in povečali fizičnoo produktivnost dela kar za 18. %.
V letošnjem letu smo bili zato prisiljeni delno prestrukturirati proizvodnjo in vpeljati nov proizvodni program priprave sekundarnih bobmažnih vlaken, ki je začel dajati zelo dobre rezultate. Prisiljeni smo tudi v bodoče modernizirati proizvodnjo, posodobiti strojni park in izboljšati delovne pogoje; le na ta način bomo zagotovili nadaljnjo rast, tako fizične kot ekonomske produktivnosti. Socialna varnost delavcev ne bo odvisna več samo od odobrene rasti cen, družbi pa bomo prispevali svoj delež za izboljšanje skupnih gospodarskih uspehov. Predlog novih cen predvideva povprečno 34 % rast cen glede na zadnjo odobreno povišanje v juliju 1982.
V postopku za sprejem pred Zveznim izvršnim svetom je odlok o določitvi najvišjih cen za določene proizvode in storitve in o določitvi proizvodov in storitev iz pristojnosti federacije, za katere so OZD dolžne poslati Zvezni skupnosti za cene cenike v potrditev, ter odlok o določitvi proizvodov in storitev iz pristojnosti republik, avtonomnih pokrajin in občin, za katere so OZD dolžne poslati cenike v potrditev. Pripravljen za sprejem je tudi odlok o določitvi proizvodov in storitev iz pristojnosti federacije, za katere se morajo pošiljati Zvezni skupnosti za cene obvestila o cenah zaradi spremljanja. Ti akti bodo nadomestili odlok o določitvi najvišje ravni cen za vse proizvode in storitve, razen za tiste, za katere se morajo ceniki pošiljati v potrditev skupnostim za cene. Na podlagi teh aktov bodo Republiška skupnost za cene in občinske skupnosti
za cene določile proizvode in storitve iz svojih pristojnosti, za katere bo potrebno pošiljati le obvestila o cenah zaradi spremljanja. Po sprejetju odlokov na ZIS in objavi proizvodov in storitev v Uradnem listu SRS, za katere bo režim določanja cen na osnovi pošiljanja obvestil o cenah zaradi spremljanja bo za te proizvode in storitve prenehala veljati zamrznitev.
Če bodo med te proizvode vključeni tudi naši proizvodi — sekundarne tekstilne surovine, kar pričakujemo, bo predlagan cenik novih cen postal veljaven čez 30 dni. Z novimi cenami pa bomo še vedno zaostajali za cenami proizvajalcev v nekaterih drugih republikah in pokrajinah ter bo potrebno v jesenskih mesecih opraviti še nadaljnje usklajevanje cen v cilju dokončne ureditve stanja na jugoslovanskem tržišču sekundarnih tekstilnih surovin.
Ing. Stanislav Pesjak
IZ OSNOVNIH ŠOL SKORAJ 4.000.000 KG PAPIRJA
Po predhodnih posvetova-	zbrano količino so prihra-	Tone Čufar	Jesenice
njih, na katere smo povabili	nili — nadomestili skoraj	Vlado Majhen	Zg. Ščavnica
predstavnike osnovnih šol.	14.000	lesa. Akcije se	Boris Vinter	Slov. Konjice
smo skupajč podpisniki Sa-	je udeležilo 519 šol s skoraj	Zbor odposlancev	Kočevje
moupravnega sporazuma o	200.000 učenci. V akciji je	Skomarje	Zreče
združevanju dela in sredstev	sodelovalo 70 šol več kot v	Veljko Vlahovič	Stranice
ter poslovno-tehničnem so-	letu 81/82. Tudi količina	Peter Kavčič	Podlubnik
delovanju na področju zbi-	je večja za 345.000 kg. Iz	Duplje	Kranj
ranja in odkupa papirja in	količine vidimo, da se je	Franj Vrnuč	Celje
Jugobanko, razpisali nagrad-	odnos do papirja spremenil.	Fran Roš	Celje
no tekmovanje v zbiranju	saj vsak dan opažamo, da	Zbor odposlancev	Kočevje
papirja za šolsko leto	so naklade časopisov in re-	Anton Ukmar	Koer
1982/1983.	vij manjše, obsegi pa tanjši.	Mavčiče	Smlednik
	Na zaključni prireditvi 10.	Vič	Ljubljana
Slovenski osnovnošolci so v	junija t.l. na Vrhniki, pri-	Ludvik Pliberšek	Maribor
šolskem letu 1982/1983	pravili so jo tamkajšnji	Cankova	Cankova
zbrali 3,975.532 kg papirja,	učenci kot lanskoletni zma-	Fokovci	Fokovci
za kar so si prislužili	govalci, so bile podeljene	Jože Srebrnič	Anhovo
13.914.362,00 dinarjev. Z	nagrade naslednjim šolam:	Anton Velušček-Mate^ž	Kanal
IZ NAŠEGA PLANA ZA LETO 1983
Osnovne organizacije sindikata bodo namenile večjo skrb usposabljanju delegatov, zato se bodo vključevale v programe občinskih konferenc SZDL in Zveze sindikatov. Predvideno je, da se bodo seminarjev udeležili vsi delegati, v organizacijah, kjer pa ne volijo delegacij, pa vsaj iz vsake najmanj po trije.
Sindikalne organizacije bodo še naprej v stiku z upokojenimi delavci in jih vabili na razne prire-d itve.
Ana Pajnhart
V NEKAJ BESEDAH ..
Celjski MERX je dobil ..zeleno luč" za izgradnjo regijskega prehrambenega predelovalnega centra (RPPC), ki se bo gradil tam, kjer je naše celjsko skladišče. To pomeni, da ima izgradnja novega skladišča v Celju, naše nove poslovalnice, absolutno prednost, kar lahko povzroči odlaganje drugih načrtovanih investicij oziroma gradenj, razen začetka izgradnje nove poslovalnice na Črnučah pri Ljubljani. (J.R.)
Dne 5. julija 1983 je bil v poslovnih prostorih vodstva TOZD POS v Ljubljani sestanek, ki so se ga udeležili, poleg predstavnikov Dinosa, predstavniki Slovenskih Železarn — tehnologi. Govor je potekal o najustreznejši tehnologiji za predelavo jeklenih ostružkov (mletje, magnetno separiranje, briketiranje). Dogovorili so se, da bodo najprej usposobili tehnologijo mletja in separiranja ostružkov, v drugi fazi pa briketiranja ostružkov, kar je pomembno predvsem za livarne. Pripravljalnica jeklenih ostružkov naj bi se gradila v Ljubljani, na Črnučah, v okviru naše nove poslovalnice. Nosilci investicije pa bodo: Dinos, Surovina in Slovenske Železarne. (J.R.)
Dne 7. julija t.l. je bil opravljen tehnični pregled našega novozgrajenega skladišča v Sevnici. Po odpravi ugotovljenih manjših pomanjkljivosti bo izdano uporabno dovoljenje. Po investicijskem programu bo to skladišče sestavni del naše poslovalnice v Brežicah. Pokritega skladišča je 144 m^, nepokritega s parkirnim prostorom pa okrog 1000 m2. V okviru pokritega skladišča je pisarna, garderoba za delavce in sanitarije. Ves zunanji prostor je asfaltiran. (J.R.)
V času od 31.5. do 3.6. t.l. je bil v Kranju 11. sejem opreme in sredstev civilne zaščite. To je bilo srečanje strokovnjakov za civilno zaščito iz vse države. Tisoč udeležencev iz 350 jugoslovanskih občin si je izmenjalo izkušnje na tem področju. Seznanili so se tudi z aktualnimi vprašanji organiziranja civilne zaščite in praktičnimi prikazovanji uporabe oziroma namembnosti tehnične opreme. Seminarja so se udeležili tudi predstavniki Dinosa. (F.G.)
-eska-
Ormož
Piran
Bratje Vodopivec Borci Lackovega odreda
Anton Tomaž-Linhart
Boštanj
Pomeče
Prihova
Veljko Vlahovič
Prve tri šole so bile nagrajene z avtobusnimi izleti, med ostale nagrajene šole
Orož
iran
Pivka
Podvelka
Radovljica
Boštanj
Slovenj Gradec
Oplotnica
Stranice
pa so bili razdeljeni fotoaparati, 50 hranilnih knjižic s pologom 200,00 din.
umetniške slike in po 20 športnih rekvizitov v vrednosti do 6,000.00 din. Kriteriji za razdelitev nagrad so bili naslednji:
—	največja zbrana količina na dijaka — 4 nagrade,
—	največji odstotek od možnih količin, ki se lahko zberejo v posamezni občini
—	nagrajene štiri najboljše šole v občini,
20 nagrad pa je bilo razdeljenih z žrebom.
Andrej Viršček
Kolikor bolj je kakšna razvada razširjena, toliko večja je možnost, da postane vrlina.
GUITR Y
Ne jezite se, če vam izpadajo lasje, predstavljajte si, da bi to lahko bolelo in bijih morali puliti kot zobe.
FONDA
REZULTATI
JUNIJSKEGA
REFERENDUMA
Tridesetega junija 1983 je bil pri nas referendum. Na njem smo se odločali, ali smo za združevanje s TOZD Papir-servis Ljubljana (ki je v sestavi DO UNIPAPIR Zagreb), kot naš tretji TOZD. Odločali smo tudi o spremembah in dopolnitvah naših splošnih aktov, to je samoupravnega sporazuma o združevanju v DO DINOS, statuta naše delovne organizacije, samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, pravilnika o stanovanjskih razmerjih, samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih o pridobivanju in razporejanju dohodka, o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delovne skupnosti skupnih služb, kar vse bi stopilo v veljavo, če bi do združitve s Papir-servisom prišlo.
V TOZD Priprava odpadnih surovin pa se je istočasno odločalo še o odpovedi pravice do povrnitve sredstev, ki smo jih združili s SIS za Elektrogospodarstvo, in sicer za izgradnjo vodovodnega priključka na Petelinju za našo poslovalnico Pivka, nadalje za izgradnjo ceste na Ravne, do parkirišč smučarskega centra na Kobli in za nakup teptalnega stroja s priključki, za urejanje smučišč v Kranjski gori.
REZULTATI REFERENDUMA V TOZD PRIPRAVA ODPADNIH SUROVIN
Vseh volilcev TOZD POS, vpisanih v volilni seznam, je bilo 368. Glasovanja se je udeležilo 326 vpisanih volilcev. To je 89% udeležba. Na podlagi volilnih rezultatov je ugotovljeno, da so bili vsi predlogi sprejeti z absolutno večino. Tako je na primer za združevanje s Papir-servisom glasovalo 240 volilcev, to je 65 %.
Za spremembe in dopolnitve naših splošnih aktov zaradi združevanja s Papir-servisom, če bi do združitve prišlo, pa je v povprečju glasovalo 71 % vpisanih volilcev, kar lahko pomeni, da niso vsi razumeli zakaj so bile spremembe in dopolnitve predlagane.
Za odpoved pravice do povrnitve zneska 7,588,00 din kot prispevek SIS za Elektrogospodarstvo oziroma za izgradnjo vodovodnega priključka, ki ga je rabila naša poslovalnica Pivka, je glasovalo 242 volilcev, to je 66 %.
Za odpoved pravice do povrnitve združenih sredstev v višini 10.000,00 din, kot naša soudeležba za izgradnjo ceste na Ravne do smučišč na Kobli pri Bohinjski Bistrici, je glasovalo 231 volilcev, to je 63%.
Za odpoved pravice do povrnitve zneska 4.628,00 din kot naša soudeležba za nakup teptalnega stroja s priključki, za urejanje smučišč
v Kranjski gori, je glasovalo 236 volilcev, to je 64%.
REZULTATI REFERENDUMA V TOZD REGENERACIJA TEKSTILA
Volitev v TOZD RET se je udeležilo 55 volilcev od 62 vpisanih v volilni seznam. Udeležba je bila torej 89 %. Za združevanje s Papir-servisom je glasovalo 38 volilcev, to je 62 %.
Za spremembe in dopolnitve naših splošnih aktov v zvezi z druževanjem s Papir-servisom, če bi do združitve prišlo, je glasovalo 59 do 67 % vpisanih volilcev, kar pomeni, da vsi niso povsem razumeli, zakaj so spremembe in dopolnitve predlagane.
Tudi glasovalni rezultati v TOZD RET povedo, da so bili vsi predlogi sprejeti.
REZULTATI REFERENDUMA V DSSS
V Delovni skupnosti skupnih služb je glasovalo 43 volilcev od 57, kolikor je bilo vpisanih v volilni seznam, kar predstavlja 75 % udeležbo.
Za združevanje s Papir-servisom je glasovalo 14 volilcev, to je 24,5 %.
Za spremembe in dopolnitve naših splošnih aktov v zvezi z združevanjem s Papir-servisom, če bi do združitve prišlo, je glasovalo 21
do 22 volilcev, to je od 36,8 % do 38,6%, kar pomeni, da niso vsi volilci razumeli, zakaj se je spremembe in dopolnitve splošnih aktov predlagalo.
O predlogu za združitev s Papir-servisom so delavci DSSS glasovali le evidentno, ker je odločanje o tem „ v rokah" obeh temeljnih organizacijah združenega dela naše delovne organizacije. Rezultati glasovanja v DSSS pa nam povedo, da večina delavcev v DSSS ni bila za noben predlog v zvezi s Papir-servisom.
T.P.
PRIPIS-
V glasilu delovnih ljudi SOZD UNIJA Zagreb, ki je izšel v začetku julija meseca letos, smo prebrali, da je bil 21. junija 1983 zbor delavcev temeljne organizacije združenega dela Papir-servis Ljubljana (polni naslov je: TOZD Papir-servis Ljubljana, DO UNIJAPAPIR Zagreb, SOZD UNIJA Zagreb), na katerem so sprejeli naslednji sklep: „V TOZD Papir-servis Ljubljana nismo za združevanje z DO Dinos Ljubljana. Za sodelovanje smo, da bi se zbrale čim večje količine papirja. Potrebno je, da se oba kolektiva dogovorita, kako bi se normalno delovalo na dohodkovnih principih".
-eska-
GOLJA ING. ANTON VRŠILEC DOLŽNOSTI DIREKTORJA TOZD POS
S potekom 4-letnega mandata direktorju TOZD Priprava odpadnih surovin Ljubljana je delavski svet na 23. seji 8.4.1983 sprejel sklep o razpisu del in nalog v skladu z določili statuta. Imenoval je tudi člane v razpisno komisijo.
Razpis je bil objavljen v časopisu DELO, 18. maja 1983. V objavljenem roku je razpisna komisija prejela 9 ponudb. Med temi sta bila dva kandidata iz
TOZD, 7 pa je bilo zunanjih. Vsi kandidati so izpolnjevali razpisne pogoje. Skladno z določili družbenega dogovora o kadrovski politiki so o vseh kandidatih razpravljale družbenopolitične organizacije tozda. Izmed kandidatov je dobil najmočnejšo podporo osnovnih organizacij sindikata TOZD POS RAZPOTNIK Marjan, roj. 3. maja 1945 na Razpotju pri Izlakah, stanujoč v Zagorju ob Savi,
Cesta 9. avgusta 21, inženir strojništva, delno pa so podprle tudi kandidaturo GOLJA ing. Antona in dosedanjega direktorja KRAVCARJA ing. Rafaela. Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL Ljubljana Bežigrad je podprl kandidaturo RAZPOTNIKA Marjana. Skladno s postopkom je zato razpisna komisija podala delavskemu svetu predlog, da se za di-
rektorja TOZD POS imenuje RAZPOTNIKA Marjana, ker je izmed kandidatov dobil največjo podporo. Delavski svet je na 3. seji 1. julija 1983 z večino glasov sprejel predlog sklepa razpisne komisije. Do prihoda na delo Marjana Razpotnika je bil na isti seji za vršilca dolžnosti direktorja TOZD POS imenovan Golja ing. Anton, sicer vodja strojne službe v TOZD POS.	T.P.
ČLANI ZK V VLOGI PODRUŽBLJANJA SLO
V zadnji oceni delovanja komunistov v DO „DINOS" ni zajeto delo na področju SLO in DS, čeprav je CK ZKJ člane ZK posebej zadolžil za delo na tem področju. Dosedanji rezultati na tem področju so pokazali, da se morajo komiteji za SLO in DS še bolj tvorno vključevati v delovanje
in krepitev družbene samozaščite in da morajo člani Z K vztrajati pri podružb-Ijanju samozaščite in izvajanju programov iz tega področja. Večjo pozornost moramo nameniti subjektivnemu faktorju, saj moramo z največjo mero odgovornosti ukrepati proti vsem tistim, ki pravočasno
ne odpravljajo ugotovljenih pomanjkljivosti v izvajanju varovanja družbene lastnine, požarne varnosti in var-nostno-političnega delovanja.
Zavedati se moramo, da k uresničevanjem dolgoročnega razvoja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite krepimo družbeno-
politično delovanje. S tem se uveljavljajo komiteji za SLO in DS kot sestavni del prizadevanja za dosledno uresničevanje odgovornosti socialističnih sil, zlasti zveze komunistov, za varstvo in razvoj socialistične revolucije ter socialističnih samoupravnih družbenih od-nosov.	F.G.
SLUŽBENA VOZILA BODO OBSTALA
Zmanjševanje stroškov na vseh ravneh bo prisililo delovne organizacije, da bodo službena vozila puščala v garažah.
Lahko se vprašamo, ali z dolgimi vožnjami, na katerih se na 100 km porabi manj goriva kot na kratkih vožnjah, varčujemo z gorivom in zmanjšujemo potovalne stroške ali obratno.
Ugotovitve so edinstvene. Kdor je dosedaj racionalno izkoriščal službena vozila, bo od sedaj naprej še bolj prikrajšan. Ali je to prav? Sicer pa: goriva ni in vsak naj urejuje svoje zadeve kakor zna in ve.
Za zaključek razmislimo v naslednjem:	prekoračitve
porabe goriva lahko veliko stanejo DO ali TOZD. Če
bodo vozila stala, bo ogrožena izpolnitev plana.
Smo v času stabilizacije in varčevanja in temu se bomo morali prilagoditi, ne glede na možnosti okoriščanja. Kršitelji naj odgovarjajo za svoje neodgovorne odločitve in prekoračitve. Vsi,, brez razlike.
Golja ing. Anton
Ko človek prekorači štirideseto leto, opazi, da se je njegov svet podrl, sam pa je preživel ruševine.
MALDEN
SKUPNA VAJA CIVILNE ZAŠČITE V LJUBLJANI NA TITOVI 118
Zazvonili so telefoni in akcija civilne zaščite na Titovi cesti 118 se je začela.
Štab, ki se je sestal, je ugotovil, da je izvršen napad na poslovni center. Komandirji vodov so zbrali svoje ekipe in jih poslali reševati ponesrečenca, ki je obtičal v dvigalu. Ekipa gasilcev je gasila ogenj (ki ni zagorel, ker smo se obnašali stabilizacijsko).
Ekipi splošne enote sta iskali, v katerem nadstropju je obtičalo dvigalo. Ko so to ugotovile, so v dvigalu našle ponesrečen ko s poškodbami na glavi in na desni roki.
Ekipa prve medicinske pomoči je ponesrečenki nudila pomoč in prenesla ranjenko na varen prostor, od koder je bila z rešilnim avtom prepeljana v klinični center.
Vaja je potekala po načrtu, vendar so se pokazale naslednje pomanjkljivosti:
— delovni ljudje v poslovnem centru na Titovi 118 nimajo vsi predpisane opre-
me. Nekateri jo hranijo, doma, kar je nepravilno.
—	načrt CZ ni sprotno prilagojen kadrovskim spremembam. Nekatere delavke Dinosa so vajo vzele premalo resno in so namesto na vajo odšle na malico.
—	ni bilo pravega ob-
veščanja članov CZ. Izkazalo se je, da v primeru nevarnosti stavba poslovnega centra nima alarmne naprave. Če bi kdo obtičal v dvigalu v petek popoldan, bi tam ostal do ponedeljka zjutraj. Vratar pri vhodu v Industrijski biro namreč
nima signalizacije, ki bi mu povedala, da je z dvigalom v naši stavbi nekaj narobe. To so samo nekatere opažene nepravilnosti. Te bodo analizirali in jih v najkrajšem času odpravili.
F.G.
NOVI PREDSEDNIKI IN NAMESTNIKI PREDSEDNIKOV DELAVSKIH SVETOV
DO DINOS predsednik: nam. pred.:	Jelka Repušič Nada Loborec	PE Maribor DSSS
TOZD POS predsednik: nam. preds.:	Franc Predanič Miha Srakar	PE Trbovlje PE Ljubljana
TOZD RET predsednik: nam. preds.:	Nadja Gregorčič Karel Uršič	TO Ljubljana TO Bohova
DSSS predsednik: nam. preds.:	Frančiška Kurent Marija Rozina	Ljubljana Ljubljana
Člani enot CZ ugotavljajo, kako bi reševali, če bi bili vsi vhodi nedostopni.
TEŽAVE STROJNE SLUŽBE
Vozila strojne službe služijo:
1.	servisni službi in
2.	nabavi rezervnih delov osnovnih sredstev ter kontroli notranjega prometa.
Glede vozil, ki služijo tovornemu prometu, nimam pripomb. Oproščeni smo varčevanja diessel goriva, kar pa ne pomeni, da ga lahko trošimo v nedogled. Isto velja za osebna vozila
poslovnih enot na diessel gorivo.
Bolj pereč problem je, ker prepoved uporabe goriva zmanjšuje možnost za izvajanje pregledov naših vozil in strojev. Še hujše pa je, ko gre za nabavo rezervnih delov za naša vozila in strojno opremo.
Strojna služba mora iskati rezervne dele vsepovsod, tudi v drugih krajih, kot v
Ribnici, Mariboru, Ravnah na Koroškem, Novi Gorici, Kranju itd. Dosedaj smo z gorivom nekako krili vsa ta iskanja in dostavo. Kaj sedaj? Registrirali smo celo 12 let staro Zastavo 101, da smo dobili več goriva. Problem rešujemo vsakodnevno, vendar želimo jasno povedati, da imamo do konca meseca junija še 42 I. motornega bencina. (Ta prispevek je bil napisan za gla-
silo že junija meseca, op.teh.ur.). S tem želimo samo opozoriti, v kako težkem položaju smo glede goriva. Edina rešitev za nabavo rezervnih delov je ta, da začnemo uporabljati servisni kombi, zaradi česar pa bomo z odpravljanjem napak na terenu v zamudi. Upam, da boste razumeli naše težave, saj jih imate tudi vi, tako s službenimi, kakor z osebnimi vozili.
Golja ing. Anton
POPRAVEK
V zvezi s člankom „Nov sistem izvoza sekundarnih surovin" iz številke 5—122 — maj 1983. Članek je bil pisan na osnovi osnutka sporazuma, v originalu pa je prišlo do nekaterih sprememb, Da bi bila inforam-cija popolnejša, se še enkrat oglašam s popravkom.
Pri delitvi izvoznih kontingentov za posamezne vrste materiala so dobile dovoljenja (deleže kontingenta) v glavnem organizacije, članice grupacije INOT, s tem da je večji delež odpadel na članice, ki so registrirane za zunanje-trgovinsko dejavnost. Nekaj dovoljenj so dobile tudi OZD za odpadek iz lastnega izvora (predvsem gre tu za OZD, ki imajo v svoji proizvodnji večje količine odpadka bele pločevine).
Tako članice INOT in OZD z dovoljenji za izvoz, ki pa niso registrirane za zunanjetrgovinsko dejavnost, lahko svoj izvoz opravljajo preko članic Inota, ki so za to registrirane, ali pa tudi preko OZD, ki so registrirane za izvajanje zunanjetrgovinskega prometa in niso članice INOTa. Dinos je registriran za zunanjetrgovinsko dejavnost.
Dušan Burger
IZ NAŠEGA PLANA ZA LETO 1983
Program porabe sredstev družbenopolitičnih organizacij Dinosa
	TOZD ROS	TOZD RET	DSSS	DO DINOS
1. za strokovne				
ekskurzije	191.800,00	28.800,00	5.000,00	225.700,00
2. za obdaritev				
otrok	170.000,00	15.000,00	25.300,00	210.300,00
3. za Dan žena	47.000,00	27.000,00	30.000,00	104.000,00
Skupaj	408.900,00	70.800,00	60.300,00	540.000,00
Ponesrečanka ima poškodbo na roki in glavi zato ji je potrebna pomoč.
naše odločitve
VOLITVE PREDSEDNIKA IN NAMESTNIKA
Na prvi seji DS TOZD POS novega, to je četrtega mandata, ki je bila 26. maja 1983, je bila prva točka dnevnega reda taka kot v DS TOZD RET, DSSS in DO, konstituiranje delavskega sveta. Novi delegati, člani DS so poslušali in sprejeli poročilo predsednika volilne komisije o volitvah delegatov v delavski svet, ter potrdili mandate novo izvoljenih.
Dosedanja predsednica DS TOZD POS, Jelka Repušič iz Maribora, se je dosedanjim delegatom zahvalila za sodelovanje in predlagala za novega predsednika Franca Predaniča iz Trbovelj, za njegovega namestnika pa Miha Srakarja iz Ljubljane. Delegati pa so dali še dva predloga, in sicer, da naj bi bil predsednik delavskega sveta TOZD POS Franc Jenko iz Kranja, njegov namestnik pa Dušan Burger iz Ljubljane oziroma da naj bi bil predsednik Dušan Burger, namestnik pa Miha Srakar. Daleč največ glasov je dobil prvi predlog.
PRIMEREN DISCIPLINSKI UKREP
Nekaterim delavcem, dobro je, da je takih malo, nič ne pomaga, če jih sodelavci prosijo in opozarjajo, da naj se obnašajo tako kot večina drugih. Tak je bil Boris iz Trbovelj. Nenehno je kršil delovne dolžnosti s pijančevanjem in neupravičenimi izostanki. Končno ga je disciplinska komisija kaznovala, toda zbor delavcev trboveljske poslovalnice je zahteval, da se z njim prekine delovno razmerje. O tem zahtevku je razpravljal
delavski svet TOZD POS in sklenil, da naj se odločba disciplinske komisije spremeni in izreče ukrep — prenehanje delovnega razmerja.
POVRŠNOSTI MORA BITI KONEC
Inventurna komisija je na skladišču reprodukcijskega materiala na Črnučah ugotovila primanjkljaj. Komisija za ugotavljanje vzrokov primanjkljaja ni mogla ugotoviti pravih vzrokov niti odgovornih oseb, ker se sklepi DS TOZD POS o podobnih zadevah v prejšnjih letih niso izvrševali.
Delavski svet je na svoji prvi seji, ko je obravnaval ta problem, sklenil, da se komisijo za ugotavljanje vzrokov primanjkljaja razširi z zunanjim sodelavcem in da se mora takoj začeti postopek ugotavljanja sposobnosti opravljanja del skladiščnika in komercialistov tega skladišča.
NOVA OPREMA
Da so garderobne omarice v našem samskem domu na Črnučah dotrajale, smo pisali tudi v našem glasilu. Zahteve, da jih je treba zamenjati z novimi, pa so prihajale iz več strani in zato so prišle tudi na dnevni red delavskega sveta TOZD POS.
Delavski svet je odobril nakup 18 omar za samski dom na Črnučah, odobril pa je tudi nakup pisalne mize in dveh stolov za pisarno skladišča v Ptuju, o čemer smo tudi pisali v našem glasilu. Delavski svet je nadalje odobril nakup opreme za novo jedilnico na skladišču v Murski Soboti, in sicer 4 mize, 18 stolov in omarico s kuhalnikom. Za novo pisarno v šotoru na skladišču na Črnučah pa je odobril 3 rolo omare, 2 mizi, 2 stola in sedežno klubsko garnituro.
DODATNO GORIVO
Pomanjkanje pogonskega goriva, bencina, je marsikateremu vnetemu avtomobilskemu potniku prekrižalo
račune in zdaj namesto z avtom potuje z avtobusom ali vlakom ali pa kar telefonira tja, kamor bi se sicer peljal z avtom, če bi imel bencin in če ne bi bil tako drag.
Toda s pomanjkanjem bencina so bile prizadete tudi čisto resne zadeve, kot na primer — delovanje delegatskega sistema. Ker sklicatelji delegatskih teles ne sklicujejo sestankov v skladu z voznimi redi železnic in avtobusov, delegati izgubijo veliko časa za opravljanje svojih delegatskih dolžnosti. To so uvideli tudi najodgovornejši ljudje naših družbenopolitičnih skupnosti in odobrili dodatne količine pogonskega goriva za potrebe delegatov. DS TOZD POS je odobril porabo 2.333 litrov goriva v letu 1983, za delovanje našega delegatskega sistema. To količino bo mogoče rabiti na podlagi potnih nalogov za službena vozila. Po naših enotah je ta dodatna količina porazdeljena tako:
Ekipe civilne zaščite (CZ) poslovnega centra so zbrane in pripravljene za vajo.
Člani ekipe prve medicinske pomoči (PMP) in splošnih enot (SE) po nudeni prvi pomoči nosijo ponesrečenko na varno.
ENOTE	LITROV	
TOZD POS	
Trbovlje	136
Celje	245
Brežice	174
Kranj	109
Novo mesto	134
Nova Gorica	209
Koper	145
Maribor	459
Slovenske Konjice	122
Murska Sobota	156
Vodstvo POS	284
Skupaj	2.173
TOZD RET	
SKUPAJ	160
SKUPAJ	2.333
VEČ BOMO IZVOZILI,	
MANJ UVOZILI	
Zbor združenega dela skup-	
ščine občine Ljubljana Be-	
žigrad je ugotovil, da gospo-	
darstvo Bežigrada	ekonom-
skih odnosov s	tujino ni
planiralo v skladu	s cilji ob-
činske resolucije	za leto
1983 in zato sprejel več	
sklepov. Eden zadeva tudi	
nas in zato je	bilo DS
TOZD POS predlagano, da poveča letošnji plan izvoza in zmanjša plan uvoza. DS je sprejel ta predlog in določil nove planske naloge za leto 1983 na tem področju: izvoziti za 65.000.000,00 din, uvoziti pa le za 13,633.000,00 din.
*
Druga seja DS TOZD POS, četrtega mandata je bila 14. junija 1983. Navzočnost delegatov je bila velika, saj je od 21 bilo navzočih 17 delegatov. Manjkala sta le dva delegata iz Celja in po en iz Maribora in Kranja.
GRADNJA V LENDAVI
Med drugim se je na tej seji ponovno obravnaval načrt gradnje prizidka za upravne prostore skladišča in predelovalnice starega papirja na skladišču v Lendavi. Tam-
kajšnja medobčinska oziroma regijska komisija za oceno investicij se ni takoj strinjala z načrtom, da bomo zgradili nov prostor za pisarno, garderobo in sanitarije, kar je vse zdaj v ta-koimenovanem mobilaro bloku. Šele ko smo to komisijo, skupno z inšpekcijskimi organi prepričali, da so delovni pogoji v imenovanem bloku težki, je dala pristanek, da lahko uporabimo naša sredstva za predvideno gradnjo. DS je zdaj ,,prižgal zeleno luč" za uporabo sredstev.
O IZGRADNJI RTC NA ROGLI
Na drugi seji so člani DS TOZD POS razpravljali tudi o tem, ali gre lahko predlog za vlaganje naših sredstev v rekreacijsko turistični center na Rogli, ki ga gradi delovna organizacija UNIOR — ZREČE in s katero imamo mi dobre poslovne odnose, v odločitev na zbore delavcev. Mi naj bi posodili 720 starih milijonov za izgradnjo 12 ležišč, UNIOR pa nam bi jih v 15 letih vrnil. Naši delavci bi imeli prednost ob koriščenju teh 12 ležišč in še pri šestih, torej
skupno 18 ležišč, seveda pod pogojem, da bodo stalno zasedena. Imeli bi tudi 20 % popust pri penzion-skih uslugah tega centra (tudi pri smučarskih vozovnicah), kot delna nadomestitev za posojena sredstva. Člani DS so se strinjali, da gre ta predlog lahko v odločitev na zbore delavcev TOZD POS. Ti zbori so bili zadnje dni meseca junija.
INVENTURA
Na 2. seji DS TOZD POS so člani DS sprejeli tudi sklep o kontinuiranem popisu zalog določenih vrst blaga v naših skladiščih. Po tem sklepu bo popis trajal do 20. novembra 1983. zajel pa bo praktično vse, kar zbiramo oziroma odkupujemo in je na zalogi. Za vsako poslovalnico je določena posebna popisna komisija s predsednikom in dvema članoma. V vseh komisijah je predsednik Janko Korene, vodja oddelka notranje kontrole DO Dinos. Poleg teh komisij so imenovali še eno komisijo za popis zalog reprodukcijskega blaga na skladišču na Črnučah pri Ljubljani.
Vodje poslovalnic in skladišč ter skladiščniki so dolžni, da začno takoj poslovati tako, da bodo zaloge določene vrste blaga prišle na ničlo, pet dni pred izpraznitvijo pa morajo o tem obvestiti predsednika inventurne komisije. Odgovorni za praznjenje si morajo napraviti načrt praznitev z okvirnimi datumi.
STEVO STUPAR BRIGADIR
Občinska konferenca ZSMS Ljubljana Bežigrad je našega delavca iz ljubljanske poslovalnice, Steva Stuparja, evidentirala za člana bežigrajske mladinske delovne akcije, ki so jo opravili v Brestanici, v času od 26. junija do 17. julija 1983. V dopisu, ki ga je ZSMS poslala Dinosu, menijo, da bi Stupar lahko v delovni akciji sprejel odgovornejše naloge, kot so naloge brigadirja in da bi se s tem usposabljal za nadaljnje delo kot mladi samoupravljalec.
Stevo Stupar je šofer, pri nas pa ima sedaj tudi funkcijo predsednika osnovne
(nadaljevanje na str. 10)
(nadaljevanje s str. 9)
organizacije ZSMS Dinos, v katero so vključeni mladi delavci Dinosa, ki delajo v Ljubljani. Člani DS TOZD ROS so podprli priporočilo ZSMS in ga dali v dokončno odločitev tozdovemu odboru za delovna razmerja. Ta je sklenil, da gre Stevo lahko na akcijo v Brestanico, zagotovil pa mu je tudi osebne dohodke za čas odsotnosti od dela pri nas.
VIŠJI POTOVALNI STROŠKI
Člani DS TOZD ROS so na svoji 2. seji odobrili nove zneske za potovalne stroške, in sicer:
—	cela dnevnica (nad 12 ur) je 695,00 din
—	pol dnevnice (od 8 do 12 ur) je 381,00 din
—	znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) je 262,00 din
—	stroški za prenočevanje se povrnejo do 600,00 din
—	za prenočevanje brez računa se dobi 242,00 din
—	kilometrina znaša 9,85 din za 1 kilometer
Novi zneski se uporabljajo od 1. junija 1983.
Če ste velikokrat v zadregi, koliko lahko računate za službeno potovanje oziroma koliko stroškov boste dobili povrnjenih, si to informacijo izrežite in vložite v denarnico.
JELKA REPUŠIČ, PREDSEDNICA DS DO DINOS
Prva seja novega delavskega sveta delovne organizacije Dinos je bila 28. junija 1983. Na njej so novi člani izmed sebe izvolili novega predsednika DS in njegovega namestnika. Nova predsednica DS DO DINOS je Jelka Repušič iz Maribora, njena namestnica pa je Nada Loborec iz DSSS.
ODKUP STANOVANJA
Stanovanjska komisija je predlagala DS DO DINOS, da naj ugodi ponudbi Mihe
Srakarja iz Ljubljane, ki nudi Dinosu svoje etažno stanovanje, veliko 79,68 in sicer za 2,597.568,00 din. Izpraznil bi ga jeseni leta 1984, ko bi se vselil v svojo vrstno hišo. Ugodno rešitev te ponudbe komisija predlaga zato, ker meni, da bi z njim lahko rešili hkrati tri stanovanjske probleme naših delavcev. Člani DS DO DINOS so upoštevali mnenje stanovanjske komisije in Srakarjevo ponudbo sprejeli.
Z UVOŽENIM STROJEM VEČJI IZVOZ
N I. seji DS TOZD RET, četrtega mandata, ki je bila 26. maja 1983, so tako kot v drugih naših delavskih svetih najprej konstituirali delavski svet. Za predsednico so izvolili Nadjo GREGORČIČ, iz Ljubljane, za namestnika pa Karla Uršiča iz Bohove.
Na prvi seji so tudi razpravljali o usklajenosti plana z družbenim dogovorom in ga z eno pripombo sprejeli. Obravnavali so tudi elaborat o pogojih združevanja Dinosa s Papir-servisom in menili, da gre predlog lahko v obravnavo na zbore delavcev tozda. Sprejeli so poročilo Radoša Ukmarja o službenem potovanju v Italijo in dali uradno izjavo, da je uvoz stroja za regeneriranje bombažnih odpadkov ČELAN—STAR namenjen povečanju izvoza na konvertibilno področje. Takšno izjavo je zahteval Zvezni sekretariat za zunanjo trgovino. Izvoz mora namreč biti najmanj toliko večji kot je vrednost stroja, ki se uvozi.
PREDLOG ZA NOVE CENE
Na 2. seji DS TOZD RET ki je bila 14. junija 1983, so tako kot drugi delavski sveti Dinosa, obravnavali našo udeležbo na skupnem dohodku Ljubljanske banke
za leto 1982 in združevanje poslovnih sredstev v sklade te banke za leto 1983. Sprejeli so informacijo o našem ponašanju, kadar gre za proizvodne storitve drugih OZD in izvolili Radoša Ukmarja za člana komisije za stanovanjska vprašanja, Mileno Adlešič, Nadjo Gregorčič in Gertrudo Jamnik pa za članice komisije za kulturo, šport in rekreacijo. Zelo pomemben je bil sklep, s katerim so potrdili predlog novih cen tekstilnih sekundarnih surovin. Veljavne bodo, ko jih bo potrdila republiška skupščina za cene. Dogovorili so se o
NOVA
TEHNIČNA
Stiskalnico Arnold v Novem mestu je streglo dvigalo na vozilu TAM. Takšno dvigalo pa zavzema veliko prostora in porabi veliko goriva. S poslovodjem smo dolgo razmišljali o tem, kakšna rešitev bi bila boljša. In, našli smo jo, skupno z delovno organizacijo LIV Postojna. Namesto dvigala na vozilu TAM smo postavili stabilno dvigalo tipa J P, ki ima 9 m dolgo roko. Zavzema manj prostora, opravi pa isto delo kot prejšnje dvigalo, s tem da je novo dvigalo na električni pogon. Oljno črpalko poganja elektro motor, moči 22 KW.
Pri vključitvi tako močnega motorja smo se bali, če bo ,,hišni" elektrovod prenesel takšno obremenitev. Bil je dovolj močan. Ponovno smo ugotovili, da pri načrtovanju novih gradenj preveč skoparimo s KW priključki zaradi energetskega prispevka. Vedno se kasneje izkaže, da s tem ničesar ne prihranimo, poleg tega pa nimamo možnosti prikljj-
inventuri med letom, strinjali pa so se tudi s prodajo in odpisi nekaterih osnovnih sredstev. Odobrili so količino pogonskega goriva za delovanje delegatskega sistema v tem letu, in sicer — 160 litrov. Vsi so tudi bili za referendum o združevanju med Dinosom in Papir-servisom, na kraju pa so sprejeli predlog Janeza Ramovša o popravku XII. poglavja letnega plana investicij za gospodarske in negospodarske naložbe. Popravek oziroma pojasnilo so delegati zahtevali na prvi seji DS.
čitve novih strojev večjih zmogljivosti.
Pregovor pravi Kdor enkrat zamudi, dvakrat plača. Vendar kljub vsemu temu danes stoji stabilno dvigalo s pogonom na elektro motor, in po izjavah strojnikov odlično služi svojemu namenu. Strojna služba priporoča tako izvedbo povsod, kjer je to le mogoče, interesente pa vabi, naj si ogledajo novo dvigalo v Novem mestu. Menimo, da je to napredek v naši tehniki in zaenkrat edinstven primer v naši stroki. Ne smemo pa pozabiti vseh tistih, ki so sodelovali pri tem. To so vodilni v poslovni enoti v Novem mestu, strokovnjaki LIV Postojna in predlagatelji načrta.
Na koncu naj poudarim: smelost pri izvedbi programa je rodila rezultat. V naslednji številki našega glasila predlagamo objavo reportaže s strojniki, ki upravljajo to dvigalo.
Anton ing. Golja
PRIDOBITEV
OPRAVIČILO V prejšnji številki našega	Iz Celja:
glasila smo objavili, kdo je	ČOKELC FRANC
bil izvoljen v delavske svete.	GAŠI CVETKA
samoupravne delavske kon-	PEČNIK BRANISLAV
trole in disciplinske komisije. Sodelavcu, ki je pri-	Iz Nove Gorice:
pravil seznam članov vseh	SANABOR BOJAN
teh organov, pa se je prikradla napaka in tako je	Iz Pivke:
prišlo do objave nepopol-	DOLENC ANTON
nega seznama delegatov, članov delavskega sveta	Iz Brežic:
TOZD POS. Opravičujemo	JANKOVIČ JOŽE
se in objavljamo pravilen seznam članov DS TOZD	Iz Kočevja:
POS.	PREMRL FRANC
V DS TOZD POS SO BILI	IZ Kopra: JANEŠ IVAN
IZVOLJENI:	
Iz Ljubljane:	Iz Novega mesta:
BURGR DUŠAN	LUZAR SLAVKO
DOLNIČAR RAJKO KOVAČ ZDENKA	Iz Trbovelj:
SRAKAR MIHA	PREDANIČ FRANC
Iz Maribora:	Iz Slov. Konjic:
KREL BOGOMIR	ŠKOPORC CIRIL
KUŠAR IVAN URŠIČ PETER	(Skupaj 21)
Iz Kranja:	Za predsednika je bil iz-
JENKO FRANC	voljen PREDANIČ FRANC,
SIMONIŠEK SANDI	za namestnika pa SRAKAR
ŠPELIČ DIMITRIJ	MIHA.
UMRL
JE
MUJIČ
MUHAREM
Mujič Muharem je bil komercialist, k nam pa je prišel 1. novembra 1955. leta. Živel in delal je v Zagrebu. Njegovo delovno območje je bilo Hrvat-ska in Bosna s Hercegovino. V Ljubljano je na kon-sultacijo in obračun prihajal vsak mesec, zato so ga dobro poznali v vodstvu delovne organizacije, komercialne stike pa je imel tudi z našimi poslovalnicami. Bil je domač, prijazen in vedno poln komercialnih pobud. Invalidsko upokojitev je dočakal 24. marca 1969. leta. Po upokojitvi, in tudi preje, je zelo rad preživljal letni oddih v Savudriji, v naših počitniških hišicah.
Umrl je v Zagrebu, 29. junija letos, v 67. letu starosti.
PREDLOG ZA PLANINSKI IZLET
Po dopustih oz. v začetku septembra, ko so gore najlepše, bi organizirali en ali dva izleta v Karavanke in Julijske alpe.
1.	predlog
Enodnevni izlet na Mojstrovko, eno naših najlepših . gora, visoko 2368 m. Na Mojstrovko je lahek pristop po normalni markirani poti, 2 uri hoda iz Vršiča. Za ljubitelje težjega pristopa pa je možen vzpon po severni strani, to je po znani Hanzovi poti. Iz vrha gore je ob lepem vremenu, kakršnega bomo naročili, lep razgled v doli no Soče—Trente, na zahodni strani pa na mogočni Jalovec in Dolomite Pod nami leži Kranjska gora in dolina Krnice, proti severu pa oko seže do Grosgloknerja. Ta pohod bi zahteval planinsko opremo (važna je obutev). Če bi bilo dovolj prijav, bi šli do Vršiča z avtobusom, nazaj pa bi se ustavili še v dolini pod Poncami in Tamarju.
2.	predlog
Za dvodnevni izlet bi izbrali Stol, najvišji vrh v Karavankah. Vzpon na to goro je iz Žirovnice do Valvazorjevega doma in naprej do vrha Stola, kjer je znana Prešernova koča. Sestop bi bil pri Zelenici, v dolino Završnice. Ker je hoje okoli 8 ur, predlagamo odhod v petek popoldne. V eni uri in pol bomo prišli do Valvazorjeve koče. Drugi dan zgodaj zjutraj bi se povzpeli na vrh Stola, popoldne pa bi se vrnili v dolino.
Do Žirovnice je dobra veza z vlakom.
Vsak udeleženec tega pohoda mora imeti poleg planinske opreme še osebno izkaznico ali veljavni potni list, ker je vrh Stola v mejnem pasu.
Z vrha Stola se vidi daleč v Avstrijo, južno se razteza kranjska dolina, pod sabo imamo Bled, na zahodni strani pa celotno verigo Julijskih alp.
Franc Zupanc iz Jesenic
PRAVILNA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE ŠT. 122
ZLOM ALAROD BERA RESEDE ITALIANIZEM MLADI ZBIRAJO SPAJKANJE KRAS POSTAJE JASNA OSTAP OSEVKI APO PRERITOST AAR ROR REN RAPORT VINKO ADO DIREKT AKORD VEZALEC LOREN LOJ AKACIJA ANITA DVE
POGOVOR V SAVUDRIJI Z NAŠIMI UPOKOJENCI
Počitniške zmogljivosti naše delovne organizacije so pred in po sezoni na razpolago tudi upokojencem Dinosa. To možnost upokojenci uporabljajo predvsem v naših počitniških hišicah v Savudriji in le po 10 dni, ker je interesentov veliko. Vsaj letos je bilo pred sezono tako.
S tistimi upokojenci, ki so bili letos na oddihu v Sa vudriji v juniju mesecu, sem se pogovarjal zato, da bom njihove misli objavil v našem glasilu. Več ali manj sem vse enako vprašal. Nekateri so na vsa vprašanja odgovorili pohvalno, drugi pa so bili tudi kritični.
*
REZKA BAN je povedala, da je šla v pokoj 1. oktobra 1977. leta, k Dinosu pa je
prišla, ko so kmalu po vojni ukinili direkcije. K nam je prišla iz direkcije za premog. Zadnje delo, ki ga je pri nas opravljala, je bilo delo fakturistke v DSSS. Je imetnica zlate značke Dinosa, ki jo je dobila za 25-letno delo pri Dinosu.
Na vprašanje, kakšne stike ima še z Dinosom ali Dinos z njo, je rekla, da se s tem ne more pohvaliti. Ko bi morala priti po zlato značko, je dobila vabilo en dan prepozno. Še danes hrani pisemsko kuverto, na kateri je poštna štampiljka z datumom, ko so bile značke slavnostno podeljene. Ko se je praznovala 35-letnica Dinosa pa ni mogla priti na slovesnost, ker je bila bolna. Na Dinos se obrnem, je rekla, enkrat na leto, ko prosim za prostor v teh hi-
šicah, za Novo leto pa se Dinos spomni name z voščilom in darilom. To je lepo, je rekla.
Na vprašanje, kako je zadovoljna z oddihom v Savudriji in sploh z upokojenskim življenjem je povedala, da je z oddihom tu zelo zadovoljna, čeprav ima veliko dela z vnučki Letos ima dva s seboj, je rekla in zatrdila, da ji kljub visokemu krvnemu pritisku morski zrak koristi. Doma ima vedno zelo zatekle noge, tu pa mnogo manj, je z zadovoljstvom ugotavljala.
Povedala je tudi, da Dinosu želi vse dobro. Tako dolgo sem delala za Dinos, je rekla, da mi noče iz spomina. Delala je celo 3 leta več, kot bi bilo potrebno za upokojitev in prav zadnja leta je imela največ dela, je
pripomnila. V svoje delo je uvajala nove delavke, mlade. Potem je zbolela in po operaciji ni šla več nazaj. Lahko rečem, je na kraju pribila, da sem se pri Dinosu razmeroma dobro počutila.
*
DRAGO PODBERŠČEK je povedal, da je šel v pokoj
1.	avgusta 1975. leta in da je bil pri Dinosu 25 let. Nazadnje je bil v komerciali kot vodja odseka za železo in litino. Na vprašanje, kakšne stike ima še z Dinosom, je rekel, da bolj rahle oziroma redke. Večkrat pa se na Šmarni gori sreča s kakšnim Dinosovcem, na primer s Kraljem ali Jančičem, včasih pa tudi z Gostinčarjem in drugimi.
Dobra vez z Dinosom je zanj naše glasilo. Rekel je, da ga redno dobi in da vse prebere, kar je v njem napisanega. Vsakoletno zvezo z Dinosom mu tudi predstavlja 10-dnevni oddih v Savudriji, kjer se srečuje z že upokojenimi, včasih pa tudi še aktivnimi delavci Dinosa. Še vedno je mnenja, da je malo delovnih organizacij, ki imajo za svoje delavce tako lepe počitniške hišice in prostor okrog njih, ki zlasti otrokom pride tako prav, kakor mi.
Na vprašanje, kako se on počuti v Savudriji, je odgovoril, da zelo prijetno in da zato tudi prihaja sem vsako leto. Tudi s svojim počutjem sploh je zaenkrat zadovoljen. Povedal je, da veliko rekreira, kolesari, planinari in da mu čas hitreje teče kot takrat, ko je še aktivno delal.
Podberšček z vnučko Tjašo in Janjo.
Dinosu želi v prihodnosti veliko uspehov in to, da bi med delavci vladalo razumevanje in pošten, enak odnos do vseh.
Potem sem ga vprašal, če se še kdaj spomni na nesrečo, ki jo je doživel pri delu. Povedal je, da bo letos meseca septembra minilo 20 let, odkar je s posebno delovno skupno ogledoval vojaške utrdbe blizu Pivke zaradi odkupa traverz, ki so bile vzidane v tamkajšnje podzemeljske utrdbe italijanskega izvora. Padel je v 8 metrov globok jašek, v popolno temo in si pri padcu zlomil nogo, tako da mu je nad gležnjem kost kot bodalo pegledala ven. Le izredna prisebnost posameznih članov skupine, s katero so si ogledovali te utrdbe in v kateri so bili tudi oficirji JLA, mu je rešila življenje. Povedal je, da je takrat doživljal najhujše trenutke v življenju, hujše kot med narodnoosvobodilno vojno. Prišlo je namreč do zastrupitve rane oziroma
noge, takrat pa hitro ni bilo mogoče dobiti nobenih injekcij, ki zastrupitev ustavijo. Dogovorila sva se za reportažo o tem, kako je prišlo do nesreče, kako so ga rešili iz globokega jaška in kako so ga pozdravili.
*
MARIJA KUNILO je šla v pokoj julija leta 1972, pri Dinosu pa je bila točno, do dneva, 22 let. Dinos je zapustila kot komercialna referentka, toda Dinosovci jo poznajo kot ekonoma. Za delavce v poslovalnicah je nabavljala delovne obleke, zaščitna oblačila in sredstva za zaščito pri delu, za pisarniško poslovanje pa pisarniške potrebščine in razne obrazce, ki jih potrebuje vsaka delovna organizacija. Na vprašanje o sedanjih stikih z Dinosom je odgovorila, da ji najboljši stik predstavlja naše glasilo, oddih v Savudriji in tudi novoletno voščilo. Na DSSS, pravi, dela le še kakšnih de-
set, če ne manj, starih delavcev oziroma delavk, zato za osebne stike s tamkajšnjimi delavkami ni prave spodbude, čeprav je mnenja, da je delovna organizacija zelo pozorna do svojih upokojencev. Čestitke, da dobi za 8. marec in za novo leto.
V Savudriji, je rekla, je zelo lepo in dodala, da se tako kot letos ne bi smelo več zgoditi. Prepričana je, da spomladi ni prišel nobeden počistiti bivalnih prostorov. Čeprav, tako je pojasnjevala, zadnji v prejšnjem letu za seboj vse lepo pospravi in počisti, se vseeno spomladi ni mogoče kar „vseliti". Veter, vlaga, prah in različne vrste mrčesa napravi čez zimo take prostore, da so spomladi potrebni poštenega čiščenja in pranja. Zdaj si pa predstavljajte neprijetno presenečenje prvih letošnjih dopustnikov — upokojencev, ko jih je namesto počitka in uživanja čakalo čiščenje stanovanja, je Marija priza-
deto poočitala. Temeljito čiščenje počitniškega stanovanja v prvi hišici se upokojencu vleče kar 3 dni, za celotni oddih pa jih dobi deset. To se mi ne zdi v redu, se je previdno pritoževala in rekla, da se kaj takega v 18 letih ni nikoli zgodilo. Le zakaj se je sedaj, se je spraševala in menila, da bi bilo škoda, če bi začeli zanemarjati te hišice, ki so tako lepe in tako lepo opremljene. Vse odeje so volnene, v kuhinjah pa imamo najboljšo oziroma najdražjo posodo. Na vsem tem se dela škoda, je rekla, če se zanj ne skrbi, kot je treba.
Tudi Kunilovo sem vprašal za njeno splošno počutje in odgovorila mi je, da mora zaenkrat kar ..potrkati". Vsako nedeljo, tudi če je dež, gre z možem ven, na Šmarno goro, na Katarino, pa na Ratitovec ali na Lubnik, pa na Jošta in še kam. Vnučka Nina, ki je najin razgovor z zanimanjem po-(nadaljevanje na str. 14)
Banova Rezka
(nadaljevanje s str. 13)
slušala, pa je dodala: in na pohod, in na pohod. Letos sta jo namreč z možem prvič vzela s seboj na Pohod po poteh partizanske Ljubljane, ki je vsako leto okrog 9. maja, v spomin na osvoboditev Ljubljane. Marija je povedala, da je bila Nina vsa iz sebe, ko je dobila značko za uspešno opravljen pohod.
In kaj želi Kunilova Dinosu? Da tako kot doslej uspeva tudi v prihodnje. Preseneča jo to, da so delavci dosegli tako lepe osebne dohodke, vendar jim želi, da bi dosegali še boljše.
*
Marija Kunilo z možem in vnučko Nino
LJUBA JANČIČ je povedala, da je pri Dinosu delala 26 let in da je morala, pred sedmimi leti, iti v pokoj zaradi slabega zdravja. Stike z Dinosom redno vzdržuje. Nekajkrat na leto gre obiskat svoje kolegice, seveda v času za malico, in takrat si vse poklepetajo. Meni, da je kar dobro seznanjena z dogajanji v Dinosu, pri čemer ima zasluge tudi naše glasilo. Rekla je.
Ljuba Jančič
da je resnično zelo vesela vsake številke in da prebere vse od prve do zadnje strani.
V Savudrijo hodi na letni oddih od vsega začetka, od takrat, je rekla, ko je tu stala še samo ena hišica in
ko je bila voda še na travniku, ker so jo rabili zidarji, ki so zidali še drugo hišico. Tako zvesta je Savudriji zato, ker se tu resnično dobro počuti. Pripomb ni imela nobenih.
Tudi z osebnim počutjem sploh je zadovoljna, čeprav ima težave z zdravjem. Težave ima z neko vrsto revmatizma toda, je rekla, lahko bi bilo še veliko slabše, kot je in ker ni, sem zadovoljna.
Dinosu želi še naprej take uspehe, kot jih je imel doslej. Želi si, da ne bi pri Dinosu pozabili na upokojence, za katere sedaj, tako meni Ljubica, vzgledno skrbi.
*
NADA BINTER je povedala, da je šla v pokoj 1973. leta in da je pri Dinosu delala 23 let. Obojestranski stiki z Dinosom in njo so po njenem mišljenju ravno pravšnji. Preko glasila je seznanjena s poglavitnimi stvarmi poslovanja in napredovanja, in to ji povsem zadošča, je rekla. Potem je povedala, da je letos osemnajstič v Savudriji, da je bila prva, ki je prišla sem na letni dopust. Zgrajena je bila ena počitniška hišica, druga pa je
bila v gradnji. Ni ji všeč to, da nekdo dobi tu prostor za oddih, potem pa ne pride in tega sploh ne pove. Letos sem dobila, je rekla, počitniško stanovanje od 11. do 21. junija, želela pa sem priti preje. Niso mi mogli odobriti, ker je bilo že vse zasedeno, v resnici pa so bila štiri stanovanja prazna. To ni ,,fer", se je upravičeno pritoževala.
Na vprašanje, kako ji kot upokojenki teče življenje se
Nada Binter
je najprej prisrčno nasmejala, najbrže zaradi tako neumnega vprašanja, potem pa je povedala, da zelo malo živi v Ljubljani, kakšne dva ali tri dni na mesec. Na Bledu sta z mo-
žem najela hišo in tam preživljata svoj jesenski življenjski čas. Na Bledu pa nista zaradi lepšega, ampak zaradi zraka, ki je v Ljubljani, zlasti pozimi tak, da njenemu možu, ki ima težave s pljuči, povzroča hudo poslabšanje.
Tudi Nada Binter želi Dinosu vse najboljše in najlepše.
*
JERNEJ KOVAČ je upokojenec, vendar ne naš. Pri nas v Savudriji je v sezoni upravnik. Z njim sem se šel pogovarjat predvsem zato, ker sem v pogovorih z delavci in upokojenci Dinosa, ki so bili junija meseca tu na oddihu — slišal več pripomb na vlago v počitniških stanovanjih oziroma v naših počitniških hišicah.
Ugotovila sva, da je največ vlage na vzhodni strani zadnje hišice, to je hišice E, manj pa na vzhodnih stenah hišic D in C. Kovač se spominja, da je tako ves čas, odkar je on upravnik in letos je že peto leto. Povedal je, da sta z Uršičem, s katerim si časovno delita funkcijo upravnika naših počitniških kapacitet v Savudriji in Vrsarju, predlansko leto v hišici E odstranila ves
Jernej Kovač
notranji omet, kolikor ga je uničila vlaga in potem to steno ponovno ometala, toda pomagalo ni nič. Kovač misli, da je to zato, ker je bilo na tamkajšnjem prostoru nekoč mlaka, voda in ker je tam talna voda zelo visoko. Po njegovem mišljenju je lahko vzrok za vlažne zidove to, ker zid črpa vlago iz zemlje ali pa to, ker prostori čez zimo niso do-
volj, ali nič, prezračeni. Od prvih dni lanskega oktobra pa letos do maja meseca tu ni bilo nobenega, ki bi prostore prezračil, je pojasnjeval.
Ste na to koga opozorili, sem vprašal, on pa mi je odgovoril, da je in da so mu rekli, da ni bonov za bencin in ne denarja za takšne stroške. Toda, je poudaril Kovač, kolikor se
Meri Djurič z vnukinjo Tamaro na dopustu v Savudriji, letos junija meseca.
je na ta način prihranilo, toliko in veliko več se je tu naredilo škode.
Vprašal sem tudi, če je res, da je bilo v sobah toliko vlage, da so se slike, ki so obešene v sobah, razmazale. Potrdil je in me vabil, da bi si šel to ogledat.
Ko sva ugotavljala, da zmanjkuje denarja za redno oskrbovanje hišic, sva vzela v misli tudi pripombe nekaterih koristnikov teh prostorov o kuhinjski posodi, ki je menda najboljša in najdražja, da so med posodo servisi, ki jih nihče ne potrebuje, da so kozarci tako težki, da jih nihče ne upa dati v roke malim otrokom in podobne reči. Na vse to je Kovač odgovoril približno tako: „Tako kupuje mlada žena, mlada neizkušena gospodinja. Kuhinjsko posodo in opremo bi morala kupovati starejša, izkušena ženska. Na dopustu pride v kuhinji v poštev preprosta in trpežna posoda tudi zato, ker je vsakih 10 dni v rokah druge gospodinje."
Morda bo komu kaj nerodno, ko bo bral te vrstice.
Ali naj bi jih zato ne napisal? Po mojem mnenju je veliko slabše, če se o stvareh, o katerih se sicer govori, molči. Napake je potrebno popravljati in odpravljati sproti; ko se nagrmadijo, je ponavadi prepozno za pametne rešitve. Če pa napak ni, če so le napačni zaključki, pa je toliko bolj pomembno, da se čim prej „pride na dan" s pojasnili, ki bodo preprečevali napačne zaključke. Glasilo lahko pri tem odigra veliko vlogo. Sicer pa,'saj v Savudriji ne gre za velike zadeve. To so le majhne stvari, ki pa povedo, kako smo vsi, pa tudi upokojenci Dinosa, vezani na vse, kar je ustvarjeno z našimi skupnimi močmi in hotenji. To pa je lepo in prav. Če bi takšna skrb zamrla, bi to bilo slabo znamenje.
Sicer pa, saj je bilo več pohvale kot pa graje. Savudrija je še vedno in bo še dolgo edinstven kraj za letni oddih naših delavcev in upokojencev.
Stane Koman
Glasilo DINOS izdaja DO DINOS Ljubljana, Titova 118, v 750 izvodih.
Glasilo ureja uredništvo. Glavni in odgovorni urednik Stane Mancini. Tehnični urednik Stane Koman.
Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72.
Razmnožil: Usenik Edo, prepisovanje in razmnoževanje Ljubljana
O ZNAČKI DINOSA
Na prvi seji DS DO Dinos, četrtega mandata, ki je bila 28. junija 1983, so člani sveta med drugim obravnavali predlog osnovne organizacije sindikata PE Kranj, da naj se njihovemu poslovodji podeli zlata značka Dinosa. Ker pravilnik o uvedbi in odeljevanju značke podjetja zaslužnim delav-
cem prevideva posebno večino pritrdilnih glasov, predlog ni bil sprejet, prav tako pa ni bil sprejet pred-og, da naj bi osnovne organizacije sindikata do 30. septembra 1983 poslale obrazložene predloge za podelitev značke Dinosa zaslužnim delavcem. Sklep v zvezi s tem se glasi:
,,Delavski svet ugotavlja, da predloga nista bila sprejeta, zato se pristopi k dopolnitvi pravilnika, ki naj gre potem v javno razpravo v osnovne sindikalne organizacije in zbore delavcev do 30. septembra 1983. Sredstva za podeljevanje značk je treba določiti v letnem planu."
Ko že teče beseda o znački podjetja, kakor je napisano v pravilniku, ki je bil sprejet leta 1971, ali zaiti znački Dinosa, kakor se večkrat sliši ojavljamo dosedaj veljavni pravilnik o podeljevanju le-te, dopolnitve pa bomo objavili, čim bomo zvedeli zanje.
Po določilih statuta podjetja je delavski svet pod jetja na 64. zasedanju 3.11.1971 sprejel sprembe in dopolnitve k pravilniku o uvedbi in podeljevanju značk podjetja zaslužnim delavcem in ga v prečiščenem besedilu sprejel
PRAVILNIK o uvedbi in podeljevanju značk podjetja zaslužnim delavcem
1.	člen
Značke podjetja se uvajajo in podeljujejo tistim delavcem in izjemoma upokojencem, ki so bili najmanj 5 let zaposleni pri podjetju in imajo posebne zasluge za uspešno poslovanje podjetja.
Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena, se podeli značka podjetja delavcu, če je služboval v podjetju s polnim delovnim časom 25 let.
2.	člen
Značke podjetja se podeljujejo v trajno last, ugodnosti, ki si jih posamezniki pridobijo z značko, pa se jim lahko odvzamejo na način in v primerih, kot določa ta pravilnik.
3.	člen
Predlagatelji podelitve značke podjetja morajo obrazložiti svoj predlog v naslednjem:
—	odnos do dela in podroben opis rezultata oziroma uspeha,
—	delo v samoupravnih organih in političnih organizacijah v podjetju in izven podjetja,
—	odnos do članov kolektiva, prizadevnost, skrb za usposabljanje itd.
—	druge posebnosti, iz katerih je mogoče ugotoviti razlog za podelitev značke podjetja.
4.	člen
jetja, če je navzočih najmanj 75 % članov delavskega sveta.
O predlogu se glasuje javno. Sklep je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih.
5.	člen
Nositelju značke podjetja pripada na leto 2 dni dopusta.
Nositelji znač podjetja imajo v primeru upokojitve enake pogoje preživljanja letnega dopusta v počitniških domovih kot člani kolektiva.
6.	člen
Nositeljem značk podjetja se odvzamejo ugodnosti v naslednjih primerih:
—	če je pravnomočno obsojen z disciplinsko kaznijo izključitve iz kolektiva
-	če preneha delovno razmerje
—	če je s pravnomočno sodbo sodišča obsojen na zaporno kazen daljšo kot 3 mesece
-	če predlagatelji ali delavski svet ugotove, da je nosilec značke postal nevreden do nošenja značke.
O odvzemu ugodnosti mora sklepati delavski svet na enak način kot za podelitev.
7.	člen
Značka podjetja predstavlja ustaljeni znak podjetja z napisom DINOS Ljubljana. Značka je iz pozlačene kovine v velikosti 1 x 1,3 cm.
Člani kolektiva, ki prejmejo značko podjetja, prejmejo tudi umetniško izdelano diplomo v velikosti 20 x 30 cm z vsebino, ki jo določi delavski svet podjetja.
8.	člen
To prečiščeno besedilo pravilnika stopi v veljavo z dnem, ko ga sprejme delavski svet podjetja.
Značke podjetja podeljuje delavski svet na predlog	V Ljubljani, 3.11.1971.
sindikalne podružnice, upravnega odbora podjetja.	Predsednik DSP:
Delavski svet lahko sklepa o podelitvi značke pod-	Danilo JANČIČ, l.r.
redno zaposleni delavci. Ali to pomeni, da lahko upokojenci, ki imajo značko, dobijo prostor v počitniških hišicah Dinosa tudi v glavni dopustniški sezoni? Po tem pravilniku lahko.
Vsiljuje se tudi vprašanje, ali se lahko predlaga, da lahko dobi značko tak, kateremu bi odvzeli ugodnosti, ki jih daje značka, če bi jo že imel oziroma ali značko lahko dobi delavec,
ki je bil disciplinsko kaznovan ali obsojen za kaznivo dejanje. In dalje, ali lahko damo pozitivne odgovore na določila tretjega člena za takšne delavce, ki so bili kdaj disciplinsko kaznovani ali obsojeni za kazniva dejanja. Mislim, da zelo težko. Izjeme bi morale biti res globoko premišljene. To pa bi moralo veljati tudi za 25-letnike.
Stanko Koman
Nekatera določila v tem pravilniku niso povsem jasna, in najmanj, kar je potrebno storiti, je to, da se takšna določila pojasnijo. Naj napišem, kaj mislim o teh nejasnostih.
Za podelitev značke podjetja po prvem odstavku je potrebna pismena in obrazložena pobuda.
Za podelitev značke po drugem odstavku prvega člena pa taka pobuda ni potrebna. Kandidat, poudarjam — kandidat — za značko podjetja je vsak, ki in ko dopolni 25 let dela pri Dinosu. Če jo ob tem jubileju res zasluži, pa mora povedati sindikalna organizacija, pri čemer mora upoštevati pogoje zapisane v tretjem členu pravilnika. Delavski svet DO potem odloča o podelitvi znaka samo za tiste delavce, 25-letnike, za katere je sindikalna organizacija dala obrazložen pozitiven predlog.
Po 6. členu se ugodnosti, pridobljene z značko de-
lovne organizacije, lahko odvzamejo. Ugodnosti so zapisane v 5. členu in te so: za delavce — 2 dni dopusta. Kaj pa, če že imajo pravico do maksimuma dopusta, to je 30 dni? In za upokojence:	enaki pogoji
dopustovanja, kot jih imajo
To je. .., to je ..., Kaj je to? (Foto S.K.). Če vam bo kaj duhovitega rpišlo na misel, ko boste gledali to sliko, nam sporočite. Z veseljem bomo objavili.
ŽREBANJE KRIŽANKE ŠT. 122
Izmed 25 sprejetih križank je bilo izvlečenih 18, da smo dobili 8 pravilnih.
Nagrajenci so:
1.	Dobravec Ciril, upokojenec, Rojčeva 23, Ljubljana
2.	Šijanec Marija, Betnavska 129, Maribor
3.	Grajzar Miloš, „DINOS" Kranj
4.	Arko Milka, DSSS
5.	Krel Tatjana, Črešnjevec 11, 62352 Selnica ob Dravi
6.	Loborec Nada, DSSS
7.	Jeraj Sonja, DSSS
8.	Ribarič Breda, DSSS
ČESTITAMO!
Komisijo so sestavljali: Stane Pesjak, Cveta Meden, iz koška pa je jemala križanke Jolanda Leben.
ORGANIZIRANOST DINOSA IN SUROVINE
Ko smo pred meseci v našem glasilu objavili reportažo o našem skladišču v Dravogradu, ste lahko prebrali tudi naša ugibanja, kako je organizirana Surovina Maribor. Zdaj smo prejeli drugo dopolnjeno izdajo
DO DINOS LJUBLJANA
propagandne brošure SOZD SLOVENIJA PAPIR, ki je bila tiskana meseca marca 1983. V njej so poleg drugih zanimivih podatkov tudi podatki o slovenskih papirnicah, o naši delovni organizaciji, o Surovini in Papir-
servisu. Iz te brošure povzemamo nekaj podatkov o organiziranosti Dinosa in Surovine. Seveda niti najmanj ne mislimo, da našo organizacijo in našo odkupno mrežo naši delavci ne poznajo. Skupaj s Surovino jo
objavljamo le zaradi primerjave, čeprav vam predvsem želimo predstaviti organiziranost Surovine, da v prihodnje ne bi zopet ugibali.
DO SUROVINA MARIBOR TOZD PAPIR v Mariboru
TOZD REGENERACIJA TEKSTILA V LJUBLJANI
—	tekstilni obrat Ljubljana in
—	tekstilni obrat Bohova
TOZD PRIPRAVA ODPADNIH SUROVIN
v Ljubljani
Poslovalnica Ljubljana
—	skladišče v Kurilniški, Kolezijski in Živinozdravski ulici
—	skladišče v Šentvidu
—	skladišče na Črnučah
—	skladišče v Domžalah
—	skladišče v Kamniku
TOZD REGENERACIJA TEKSTILA IN TERMOPLASTOV v Mariboru
TOZD SUROVINA v Ljubljani
s poslovnimi enotami v ljubljani:
—	Ljubljani '
-	Kranju
—	Trbovljah
-	Trebnjem
—	Novi Gorici
-	Nišu
TOZD SUROVINA v Mariboru
s poslovnimi enotami v:
Poslovalnica Maribor
—	skladišče na Tržaški cesti in Pristaniški ulici
—	skladišče v Dravogradu
—	skladišče v G. Radgoni
—	skladišče v M. Soboti
—	skladišče v Lendavi
—	skladišče v Ptuju
Poslovalnica Celje
—	skladišče na Resljevi cesti
—	skladišče v Titovem Velenju
Poslovalnica Kranj
—	skladišče v Savski Loki
—	skladišče na Jesenicah
—	skladišče v Škofji Loki
—	skladišče v Idriji
—	skladišče v Tržiču
Poslovalnica Koper
—	skladišče na Šmarski cesti
—	skladišče v Izoli
—	skladišče v Sežani
Poslovalnica Nova Gorica
—	skladišče na C. IX. korpusa
—	skladišče v Ajdovščini
—	skladišče v Tolminu
Poslovalnica Trbovlje
—	skladišče v Globušaku
—	skladišče v Zagorju
Poslovalnica Slov. Konjice
—	skladišče v Tepanjih
Poslovalnica Brežice
—	skladišče na cesti bratov Cerjak
Poslovalnica Novo mesto
—	skladišče na Ljubljanski c.
—	skladišče v Šentjerneju
Poslovalnica Kočevje
—	skladišče na Podgorski c.
—	skladišče v Črnomlju
Poslovalnica Pivka
—	skladišče v Petelinju
—	Mariboru
—	Ptuju
—	Slov. Bistrici
—	Ormožu
—	Ljutomeru
—	M. Soboti
—	Zagrebu
—	Leskovcu in
—	Prokuplju
TOZD SUROVINA v Celju:
s poslovnimi enotami v:
—	Celju
—	Žalcu in
—	Brestanici
TOZD SUROVINA V Radljah
s poslovnimi enotami v:
—	Radljah
—	Ravnah
—	Slovenj Gradcu
—	Titovem Velenju in
—	Šoštanju
TOZD SUROVINA v Kopru
s poslovnimi enotami v:
—	Kopru in v
—	Ilirski Bistrici.
(V Ljubljani in Mariboru imajo več kot eno skladišče).
V Savudriji junija letos
DOPUST NA ROGLI
UNIOR, kovaška industrija v ZREČAH gradi na planinskem področju od Zreč do Rogle rekreativno turistični center. K granji vabi tudi delovne organizacije, ki z njo uspešno sodelujejo. Da bi se povabljene delovne organizacije lažje odločile za sodelovanje pri gradnji tega centra, jim je UNIOR poslal obrazložitev, zakaj je to planinsko področje zanimivo za delavce, kaj vse nudi delavcu, če si ta,kraj izbere za svoj letni oddih. K sodelovanju je povabljena tudi naša delovna organizacija. O tem so se naši delavci odločali ob koncu junija meseca na svojih zborih. Vsi niso bili za. Če vas zanima, kaj nudi to planinsko področje, pa preberite naslednji prispevek.
KLIMATSKE RAZMERE IN MOŽNOSTI ORGANIZACIJE PROGRAMIRANIH DOPUSTOV TER PREVENTIVNEGA ZDRAVLJENJA DELAVCEV NA RTC UNIOR -ROGLA
Območje od Zreč in Rogle je bogato z rastlinsko odejo od smrekovih gozdov do prijetnih travniških površin, ki se razprostirajo do nadmorske višine 1500 m. Tereni so primerni za sprehode in splošno psihofizično rekreacijo. Izgrajeni turistično rekreativni objekti omogočajo celovito možnost obiskovalcem, da poleg čiste turistične aktiv-
nosti koristijo tudi klimatske in splošne pogoje za zdravljenje srčnih obolenj, krvne anemije dihalnih organov, živčnega sistema, fizične kondicije in splošnega počutja delavcev.
Gorske temperature so vabljive tako poleti kot pozimi in izrazito pozitivno delujejo na človeški organizem. Zanje je značilno, da padajo s porastom višine
povprečno 1 °C na 180 m višinske razlike (aerotermski gradient).
Osončenost je na platoju Rogle in razporeditev objektov (prenočitvenih, športnih) idealna, saj so locirane po zazidalnem načrtu vse kapacitete na prisojni legi, smučarske zmogljivosti pa pretežno na osojnih legah. Tako je posredno povečana možnost povečane insolacije, merjene s številom sončnih dni, ki deluje kot dodatni vabljiv motiv obiskovalcem.
Zračni pritisk, kot je znano, pada pri vsakih 10,5 m višinske razlike na 1 mm, kar po ugotovitvah zdravnikov ugodno vpliva pri zdravljenju tako v preventivi kot kurativi.
Višine na območju RTC Unior Rogla so primerne za zdravljenje kardiovaskularnega sistema. Koristnost klimatskega zdravljenja z uživanjem čistega zraka (vaško ozračje vsebuje v 1 cm3 800 prašnih drobcev in 100
prašič v 1 gramu prahu, planinsko ozračje pa le 20 drobcev v 1 cm3 in 1—3 prašiče v 1 gramu prahu) omogoča nem te no zdravljenje obiskovalcem RTC Unior Rogla.
V letu 1983 bomo organizirali stalno navzočnost medicinskih strokovnjakov, ki bodo z ustrezno opremo spremljali zdravljenje gostov. S podatki, s katerimi razpolagamo, obstajajo na RTC Rogla po analogiji drugih centrov (češke Tatre) vse možnosti (v izdelavi je medicinska ekspertiza) za celovito rekonverzijo psihofizičnih in delovnih sposobnosti delavcev.
Geološka sestava tal je svojevrstna privlačnost na Rogli. Sodobni razvoj tehnologije in industrijske proizvodnje mnogo bolj kot v preteklosti psihično in fizično obremenjuje delavca in zaradi tega so potrebne strnjene in programirane oblike oddiha in zdravljenja, kar potrjujejo tudi mnoge sociološke in medicinske analize.
Po trditvah priznanih medicinskih strokovnjakov zagotavljajo klimatske razmere na Rogli pomemben vpliv na človeški organizem, zato računamo, da se boste odločili za združevanje sredstev za dograditev prenočitvenih, zdravstvenih, športnih in smučarskih objektov na RTC Unior Rogla, katere boste lahko neovirano koristili za obnavljanje delovnih sposobnosti.
Ljudstva in vlade se nikoli niso naučile ničesar iz zgodovine in se nikoli niso ravnale po načelih, ki izhajajo iz nje.
HEGEL
Zakonsko življenje je kot gledališče z vedno istim programom, zato moramo spreminjati vsaj sceno.
FELLINI
JULIJSKI PRAZNIKI
4. JULIJ DAN BORCA 7. JULIJ
DAN VSTAJE SRBSKEGA NARODA 13. JULIJ
DAN VSTAJE ČRNOGORSKEGA NARODA 22. JULIJ
DAN VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA 27. JULIJ
DAN VSTAJE HRVATSKEGA NARODA TER VSTAJE V BOSNI IN HERCEGOVINI
NAŠE ČESTITKE VSEM, KI JIM TI PRAZNIKI NEKAJ POMENIJO!
Kdorkoli je prišel tako daleč, da loči dobro od zla, je že izgubil nedolžnost.
NODIER
V samoti si lahko pridobiš vsega, razen značaja.
STENDHAL
Kar zadeva ženske kreposti, resnica in sloves le težko hodita vštric.
D'ABRANTES
Lepo je biti kreposten, še lepše pa je te lastnosti učiti druge.. . in povrh neskončno lažje.
TVZAIN
Kadar zgine predsodek, mine z njim vred tudi krepost. Krepost ni nič drugega kot predsodek, ki ostaja.
CAPUS
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 123
Nagrajenih bo 8 pravilnih rešitev
Rešitve pošljite do vključno 10. avgusta 1983
KRATICA
UASE&A
POSTUEGA
PODJETJA
ZELO POPULAREU ŠPORT V 5EV.AMERIKI
RAZČLElOf
vahje
MOŠKI
PEVSKI
GLAS
SLADEK
JUŽUl
SADEŽ
KRATEK MOŠKI, SUKUJIČ
PROPELER
VIJAK
PRIPOnOCEK
FURMAUOV
KRAT PRI M.SOBOTI
DRUO
REZEC
PIUOS"
PRIVILEGIJ,
PRIORITETA
TD3ET.
TOPCAUŠ
sol mA
[DALJŠA
OBLIKA)
VELIKA
SLA5CI
EOLSKA DEŽ!"
>E5KA
m
MRVICE.
DROBCI
MKEDOUS HEROJ HIRlI
EVROPSKI
DIVJI
K0U3
POUKA
POD
JALOVCEM
SESTAVIL-
LJUBO
BRAPtSKO
ZIMSKI POJAV HA CESTI
IZDELOVALEC SVEDROV DRt
Tj
UMETHO
SLADILO
■
■
vm.
POLOŽAJ
PODAL
GM
OKffiJSA7 UO Z. IME
DEL
V07A
SKUPEK CVETUIH Tl POPKOV
P0SUT3E S SOLJO
OSEBIJ I DOHODEK
P0VR5IUA
ser
m
■PETROL
MLADIC! ‘OVORUE h ZIVAU n
PREDIGRA1 V STAREM JPAUSKEM GLEDALIŠČU
UOGOMETAŠ
OLIMPIJE
(MARKO)
mm
TOVARHA PRAŠKOV V TUZLI
IVAH
TAVČAR.
HAŠ TELOVADEC (MIRO)
DELAVCA]
POTRČA
KRASTA
LJUBLJE
M'
MOUAŠKI
PRIHCE51
KELLS1
MB
ROrAU . AUETA
VECAHJE .E DVIG E RAS FVA
■
ROBIČ
100 M2
UiŽEKZ.
PEV.GLAS
HAPOVED.
UAJAVA,
AVIZO
PRICETUA
SSfSSffl
SOBUE RASTLIUE J LEPIMI CVETOVI
VELIKA
ZAČETHA
ČRKA
VAU. KI 5E UE ODPIRA
UMRLISEF EGIPTA !GAMAL ABPEL)
VAS MED POREČEM IH I40VI-GRADOM