AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN I % IN LANCUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 18, 1939 LETO XLII. — VOL. XL1I. pora v slučaju brezposelnosti Prašanje, katerega brezposelni delavci največkrat stavijo ,,..err'u uradu za brezposelno zavarovalnino je: "Ali sem jaz m t3n do brezposelne zavarovalnine?" Seveda jim je potrebno ,da zavarovalnino'oziroma podporo dobijo le oni, ki so ^ a> in ki so delali vsaj dvajset tednov v zadnjih! 52 tednih. so delali za enega ali več delodajalcev. Hi je ima nova postava glede zavarovalnine ali podpore v de) e2^0se'n°sti več točk, katere delavci težko razumejo. Mno-^Vcev je mnenja, da so upravičeni do podpore, kadar so brez 3im je njih delodajalec, ko so bili zaposleni, vtrgoval en vit>h plače za družabno varnost. Toda to nima ničesar ?ov S- P°dPoro glede zavarovalnine v slučaju brezposelnosti. » n.le enega odstotka od plače gre za starostno pokojnino, H Pa morajo delodajalci sami prispevati v do.tični sklad. J3'"jo vprašanje, ki se večkrat stavi, je: ali je vsak, ki je upravičen do podpore? Ne, se glasi odgovor, kot pravi P°stava. Ako je oseba zgubila delo radi bolezni ali po-more dobivati brezposelne zavarovalnine, pač pa mora jj zeli podporo, biti zmožna za delo. ,. ^ bi tudi radi vedeli, zakaj vzame toliko časa, predno se ^ blti podpora v času brezposelnosti. Postava pravi, da mo-A fe^^r°sitelj za tako podporo čakati najmanj tri tedne. Čakal-f fc. 8ezačne z dnem, ko se delavec registrira za delo. Ko je ta '{tfl 'tu. gotova, se šele začne računati čas brezposelnosti in \Jdne se P0(*pora. Navadno vzame štiri tedne, (1» h °bi brezposelni prvi ček iz državne blagajne. / ' delavi cem ničesar nf vtrga od plače za brezposelno pod- K K Celt m ti'eba hoditi v kake urade po čeke, pač pa prejme-iro°l0ni pošte. Toda ko je enkrat brezposelni registriran za ' mora zglasiti vsaj enkrat na teden v lokalnem držaju % 'Uje ali pa tolikokrat kot mu povedo v dotičnem uradu. ^ Je, zakaj se mora brezposelni zglašati pogosto v uradu, ic Ko nied tem časom dobi kako primerno delo za dotičnega. Kn llaiy Je registriran ? Odgovor je, ker državni posredovalni pty; Pa dobi sleherni, ki prejema podporo ob času brezpo-rj,' lj°leg čeka tudi nekako nakaznico, katero mora izpolniti L *1 v državni urad in na podlagi te nakaznice se dotičnemu teden nov ček. Lokalni uradi dnevno pošiljajo take ^-V .Columbus,.Qliio, kjer se nahaja glavni, urad.. do časa bomo prinesli še več tozadevnih pojasnil, ka-■"h pošilja državni urad, ki ima kontrolo nad podporo za Nt naproien, da posreduje v premo-^ itrajku. Pomanjkanje premoga grozi 27 ubitih po tornadu v treh državah I-Iaynesville, Ky., 17. aprila. 27 oseb je bilo ubitih in najmanj 150 ranjenih, ko je divjal tornado v treh državah in sicer v Louisiani, Arkansas in Texas. Največ oseb je bilo ubitih v Col-linsville, Ark., kjer je tornado ubil 16 oseb. Samo v tem mestu je tornado povzročil $100,000 škode. V Athens, Texas, je bilo ranjenih 33 oseb, ko jih je tornado zalotil na ulicah. V Corsica-na, Texas, je tornado povzročil škode za $500,000. Med ubitimi je 11 otrok. Skupna škoda, ki jo je tornado povzročil v omenjenih treh državah, znaša več milijonov dolarjev. --o- Španija je nezadovoljna z govorom Roosevelta Madrid, 17. aprila, španski vladni časopisi niso nič kaj zadovoljni z govorom predsednika Roosevelta, ko je pozval evropske države, da delujejo za mir in sporazum. Vplivni časopis "Dia-rio Vasca" piše sledeče: "Amerika bi storila mnogo bolje, če bi vrnila Mehiki in Panami one dežele, katere je naropala, namesto da se vtikuje v evropske razmere. Zakaj Amerika napada ravno Nemčijo in Italijo, dočim ne reče ničesar proti Franciji ali Angliji, ki sta naropali toliko tujezem-skih držav in držita stotine milijonov ljudi v svoji sužnjosti? Žage besede proti Rusiji, katere vlada skuša porušiti obstoj sleherne evropske države?" Španski časopis ni omenil ničesar o dejstvu, da je bila Španija prva v petnajstem stoletju, ki je začela "ropati" v Ameriki. Hitler je sklical nemški državni zbor, da odgovori Rooseveltu Berlin, 17. aprila. Adolf Hitler, je sklical državni zbor k zasedanju, ki se bo vršilo 28. aprila. Hitler bo skušal, da državni zbor odgovori predsedniku Roo-seveltu na njegovo "izzivanje" napram Nemčiji. "Ameriški predsednik," piše Hitler, "je dal v javnost gotova izzivanja napram Nemčiji, in Hitler smatra ta očitanja za tako važna, da je sklical nemški državni zbor, da bo slednji v imenu nemškega naroda dai Rooseveltu pravilni odgovor." V političnih krogih se sodi, da bo Hitler upošteval del nasvetov, katere je podal predsednik Roosevelt v svojem govoru, dočim bo zavrgel druge nasvete. Značilno pa je, da se Hitler ne drzne, da bi sam odgovoril, pač pa je sklical parlament, da se mu ne bi moglo očitati, da samolast-no postopa Za'jutri je sklical kancler Hitler svoje najboljše svetovalce, ki naj doženejo, kaj naj se predloži nemškemu državnemu zboru glede Rooseveltove-ga govora. n« 'reti Iti 17. aprila. — New- in druge javne komodnosti. ton t . —j-. •--- Premogarji so sprejeli predlog operatorjev, da ostanejo tekom prihodnjih dveh let iste plače v veljavi, ki so dosedaj prevlado-v; le, toda premogarska unija zahteva zaprto delavnico in tega kompanija nikakor ne dovolijo. Kompanije trdijo, da če dovolijo zaprto delavnico, da bi postale "sužnje" delavske organizacije, in da je enak predlog proti-ameriški, ker se omejuje svobodo posameznikom, ki si lastijo vso pravico. pisari La Guardia je na-1 ° plačo in znižane delo- X , W Uardia je mnenja, Jn delavskimi za- 'Vsa Atesta v vzhodnih dr- 1 ^ V enako nepriliko kot . kjer bodo mo-w ^Viti t>odz, obratovanje elek Rusija odobrava izjavo predsednika Roosevelta Moskva, 18. afrrila. Predsednik sovjetske republike Mihael Kalinin je včeraj brzojavil predsedniku Zedinjenih držav in se mu toplo zahvalil za njegove besede, katere je izjavil v svoji poslanici na Hitlerja in Mussolini-ja, ko je zahteval, da oba delujeta za mir in sporazum. Kalinin je v svoji brzojavki povedal, da ruski narod toplo odobrava mišljenje predsednika Roosevelta in se popolnoma strinja z njegovimi načeli. Kalinin je brzojavil, da smatra kot svojo najbolj prijetno dolžnost, da se iskreno zahvali pi-edsedniku Zedinjenih držav za njegove miroljubne besede. IV »K1 IOC- S''. emeljska železnica , S*»tna kosa ^ Popoldne je pre-Ana Perše, stara 72 na 2554 E. 82nd John je umrl leta s ^ zapušča tri brate, ii ^^ in John Pozarelli. . nahaja v domovini. Kotrse poroča iz Washingtona, je predsednik Roosevelt pripravljen posredovati v štrajku, ako bo tozadevno pozvan od premogar ske organizacije. Mestna transportacija Poročali smo že, da je Greyhound družba ponudila mestni vladi zahtevo, da popolnoma spremeni transportacijski sistem v mestu. Namesto uličnih kar bi vozili po mestu busi in bi vožnja veljala samo 5 cenjov namesto deset centov, kot računa sedanja kompanija. Greyhound družba bi investirala v busih $14,000,-000. Toda predlogu nasprotuje župan Burton, republikanci in tudi demokratski councilmani v mestni zbornici, dočim je skoro večina councilmanov za predlog, da mesto začne z lastno transpor-tacijo potnikov. Zadeva bo te dni živahno razpravljana po posebnem odseku mestne zbornice. sestro Frances Aj pol sestr0 Mrs> Justi- v Oter teto Mrs- Louise ^ h J*a je bila rojena v rJlt Prim°rskem. Bila je L'jV(,^arnega društva fare Pogreb bo vodil A ^ovipogrebni zavod. "»Si mrk !i ltl>rt aprila se 1x5 videl v državi Ohio. Mrk i1'^?0 Zanimivo nara- ako bo vreme ja- v ^ig^o opazovali v sre- ko je začetek mrka, 1 Popoldne, ko bo v svojem naravnem Nemško blago Preteklo soboto in deloma v pondeljek v tem tednu je dospelo v Ameriko 'iz Nemčije nad 14, 000 ton blaga. Nemški parniki še niso bili nikdar tako naloženi kot te dneve. Dne 23. aprila namreč stopa v veljavo nova odredba vlade Zedinjenih držav, ki zahte va 25 odstotkov zvišano colnino na blago importirano iz Nemčije. Ta teden se pričakuje še 7 nemških parnikov z importira-nim blagom, katerega vrednost se ceni na $8,000,000. Zlato prihaja Pretekli teden je zopet odplu-lo pet parnikov v Zedinjene države, ki pripeljejo sem ta teden za $101,000,000 zlata. Največ zlata pripelje parnik Queen Marie, ki je naložil v Liverpoolu, Anglija, za $44,000,000 vrednosti zlata. Kot je videti je Evropa še vedno razburjena in ne zaupa niti diktatorjem, niti demokracijam. Simfonični orkester CJevelandski orkester bo zaključil svojo uspešno sezono to soboto. Tekom tega tedna bosta podana še dva koncerta. Cleve-landski simfonični orkester deluje uspešno že 21 let, kar je znamenje, da se Clevelandčani iskreno zanimajo za glasbeno umetnost. Pogreb Jos. Kunčiča Pogreb pokojnega Jos. Kunčiča se vrši v sredo ob 9. uri v cerkev sv. Jeronima, kamor družina njegove sestre Mary Kennedy pripada in katere cerkve župnik je ranjkega redno obiskoval. Pogrebni sprevod gre iz hiše žalosti, 15612 Waterloo Rd. ob 8:30 zjutraj. Prijatelji so prošeni, da ranjkemu izkažejo zadnjo čast. Ruski cerkveni zbor Ruski cerkveni zbor cerkve sv. Teodozija,, bo nastopil dne 25. aprila v glasbeni dvorani mestnega avditorija, k|jer bo podal koncert. Omenjeni ruski zbor je eden izmed najboljših pevskih zborov v državi Ohio. Nov grob V pondeljek je pri delu v White Motor tovarni nagloma zbolel Frank Sraj, star 33 let. Bil je odpeljan v Chgritj*,.bolnišnico, kjer' Je v" kratkem času umrl. Stanoval je na 1109 E. 63rd St. Tu zapušča žalujočo soprogo Alice, rojeno Zupančič, hčer Eleanor staro 7 let in sina Franka, ki je star 5 let. Nadalje zapušča tri brate, Antona, Josepha in Ivana ter več drugih sorodnikov. V domovini zapušča očeta Antona in sestro Josephine. Pokojni je bil rojen v Clevelandu. Bil je jako aktiven na društvenem polju. Več let je bil predsednik društva Jugoslav Camp št. 293 WOW, podpredsednik samostojnega društva Kranj in član društva Vodnikov Venec št. 147 SNPJ. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 8:15 iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. in v cerkev sv. Vida ter na Calvary pokopališče. Težko prizadeti družini naše globoko sožalje. Bodi ranjkemu mirna ameriška zemlja! Podivjanec Frank Ppspisil, 12702 Gay Ave., je dobil povelje od policije v Maple Heights, da naj nikar ne zahaja v mesto k svoji ženi, s ka tero je bil ločen. Kljub temu pa je Frank večkrat prihajal v Maple Heights. Pretekle, dni je dobila policija povelje, da ga aretira. Policist James Hudson, ki je nameraval izvršiti aretacijo, je bil pa napaden od Pospesila in nevarno ranjen, ko mu je Pospe sil vzel revolver in dvakrat ustrelil na njega. Pomagati so morali sosedje, da so podivjanca ukrotili, ki se nahaja sedaj za časno v blaznici. Lepa prireditev Poročali smo že, da se vrši v prostorih pod novo cerkvijo v sredo 19. aprila prav lepa prireditev, katere dobiček je namenjen za čč. šolske sestre fare sv. Vida. Prav prijazno prosimo cenjeno občinstvo, da se prireditve udeleži v kar največjem številu in tako pokaže svoje spoštovanje in naklonjenost napram čč. učiteljicam, ki se leta in leta trudijo za vzgojo naše mladine. Pridite gotovo v sredo večer. Bo prav zanimivo in veselo. Ameriika vojna mornarica na Atlantiku je bila nepričakovano poslana proti Pacifiku Washington, 17. aprila. Vojno brodovje Zedinjenih držav, kakih 120 vojnih ladij, ki se je nahajalo zadnje čase na Atlantiku za razne revije, je dobilo nepričakovano povelje, da odplove nemudoma proti Pacifiku. Dolga leta ni ameriška vojna mornarica dobila enako povelje. Mornariški oddelek vlade v Washingtonu ni podal nobenega vzroka za svoje povelje, toda smatra se, da je manever naperjen proti Japonski. Vsa vojna mornarica, ki se je nahajala na Atlantiku, in ki je bila razkropljena v raznih pristaniščih, je dobila povelje, da se zbere tekom itreh dni in odplove preko Panamskega prekopa v vojno pristanišče v San Diego. Na Atlantiku ostanejo samo tri vojne ladje in nekaj torped-nih rušilcev. Ko dospe atlantska vojna mornarica na Pacifik bo tam zbranih več kot 250 ameriških vojnih ladij. Računa se, da je ta odredba naperjena proti Japoncem. -o- Rev. (oughlin priporoča, da pozabimo na Evropo. Amerikanci naj se drle lastnih problemov Uporaba vode administracija je pod-til odftttfre toTrrirerffa* Mest' TZefit* dobi denar od onih, ki bi morali plačati za vodo, toda ne plačujejo računov. V bodoče bo vodovodni oddelek mesta enostavno zaprl vodo vsem onim, ki ne poravnajo svojih računov, ki so, mimogrede omenjeno, silno visoki. 100 osebam je bila zaprta voda te dni. Mestna administracija trdi, da ji rabilci vode dolgujejo SI,600,000 'na neplačanih raču- Detroit, 17. aprila. V svojem nedeljskem govoru je Rev. Chas. Coughlin poudarjal, da čimprej bo Amerika pozabila na Evropo in se držala svojih lastnih problemov, toliko boljše bo za Ameriko. "Vse velesile v Evropi so krute napadalke malih narodov," je rekel Rev. Coughlin. ''Niti ena sama evropska država ali pa vse skupaj niso vredne, da bi en sam ameriški mladenič daioval svoje življenje v njih blagor. "Evropski problem je večinoma ekonomski," je nadaljeval Rev. Coughlin, "in nastal je, ker -str ka kot sta državi Oklahoma in Texas skupaj." "Ta problem moramo imeti pred očrni, pa bomo kmalu dognali, da mi nikdar ne bomo rešili evropskega ekonomskega problema. Evropa si mora sama sebi pomagati in opustiti sovraštvo med narodi ter delovati za sporazum. Rev. Coughlin je mnenja, da nas nikdar noben evropski narod ne bo napadel in da je škoda denarja, ki ga trosijo Zedinjene države za oboroževanje. Ameriški narod je premočan, da bi mu mogel škodovati kak evropski na- na zemlji, ki je komaj tako veli- rod ali država. -—o—*- Te dni bo Evropa odločila, kaj naj odgovori Rooseveltu, Diktatorji pripravljajo odgovor v odgovor Rooseveltu na njegov poziv za svetovni mir. Niti Hitler niti Mussolini se ne strinjata s predsednikom glede miru. Hitler je včeraj dvakrat telefoniral Mussoliniju toza-davno. Rim, 17. aprila. Zastopnik Hitlerja, maršal Goering, je dospel sem, kjer je imel z Mussoli-nijem daljšo konferenco, tekom nih~ da je"tega dovolj in da v bo-1 katere je bilo napravljeno bese-doče ne bo več dajala vode za- dilo kot v odgovor predsedniku stonj. Izjava mestne vlade je povzročila veliko nevoljo med judmi, ki trdijo, da je danes v Clevelandu voda skoro enako draga kot pivo. Ljudje, ki so leta nazaj plačevali po $3.00 za vodo tekom leta, morajo plačevati danes $12.00 za isto množino vode, poleg tega, da so se davki znatno zvišali. So tudi športi Poleg tega, da vodi A. Grdina in Sinovi izvrstno trgovino 2a pohištvo in imajo tudi vzoren pogrebni zavod, pa so tudi športi. A. Grdina in Sons kegljaški krožek se bo udeležil ameriške kegljaške tekme v sredo 19. aprila. Krožek nastopi na kegljaškem prostoru št, 19 in 20. Pri krožku igrajo: John Pekol, John Znidaršič, Tom Pričakuje se, da bosta enako laška kot nemška vlada potom svojih poslanikov odgovorili predsedniku. Dasi bo odgovor obeh držav enak, pa bo vsaka država odgovorila za sebe in podala svoje mnenje. Pričakuje se, da bo odgovor laške kot nemške vlade precej "močan" in se bo v odgovoru povedalo predsedniku Rooseveltu, naj se briga za Ameriko, evropske razmere pa naj pusti v miru. Pustimo Evropo v miru, pravi ameriški senator Boston, 17. aprila. Zvezni senator James Davis iz Pennsylva-nije je včeraj tekom nekega govora izjavil, da če pustimo Evropo v miru, bomo imeli mir v Ameriki, če se pa bomo vmešavali v evropske razmere, tedaj bo gotovo nastala vojna. "Zedinjene države," je dejal senator Davis, "so še vedno silna demokracija, in ni Grd zločinec Neko komaj 13 let staro dekletce je včeraj povzročilo, da je bil aretiran neki 24 let stari moški, ki je imel navado, da je izvabljal mlada dekleta na samotne kraje, kjer jim je storil silo. Dotični moški je bil postavljen pod $10,-000 varščine, katere pa ni nihče mogel za njega postaviti in se nahaja v zaporih. * 14 premogarjev je bilo ubitih v premogovniku v Sachsen-Al-tenburg, Nemčija. (Smoke) Germeck, Anton Skuf-j ga moža, ki bi bil tako popularen ca in Anthony J. Grdina. Anton Petrovčič je vežbalni mojster krožka. In, mnogo uspeha! Baseball! Clevelandski igralci baseball igre so se vrnili v Cleveland iz Louisiane, kjer so se vežbali. Danes nastopijo s prvo igro z igralci mesta St. Louis. Vodja baseball organizacije v Clevelandu, v Ameriki, da bi nas mogel pahniti v vojno. Mi imamo 531 kon-gresmanov, ki bodo imeli precej besede, predno bo Amerika odločila se, da gre "reševat" evropske razmere." Kuhinjska šola Jutri bodo imeli v prostorih Norwood Furniture & Appliance Mr. Vitt, je prepričan, da bo Cle- Co. na 819 E. 185th St. kuhinj veland letos odnesel ameriško prvenstva v baseballu, ker zaupa svojim igralcem, da so letos izredno srečno izbrani in pripravljeni. Zadušnica V četrtek se bo brala sv. maša za pokojno Frances Levstik ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Vida sko šolo. Demonstriralo se bo kuhanje na električnih pečeh. Bo jako zanimivo. Lepe nagrade in prosta vstopnina. V bolnišnici V bolnišnico se je podala Mary Mismas, 13200 Crossburn Ave., članica društva Valentin Vodnik št. 35 SDZ. Obiski so dovoljeni ob priliki druge obletnice smrti j od četrtka naprej. Nahaja se v ranjke. Prijatelji in sorodniki so, St. John bolnišnici na 80. cesti in vabljeni. ' Detroit Ave. Po operaciji V Cleveland Clinic bolnišnici je srečno prestal operacijo znani rojak Frank Centa, 917 E. 73 St. Nahaja se v sobi št. 443. Obiski so dovoljeni od 2. do 4. ure popoldne in od 7. do 9. ure zvečer, želimo, da bi naš prijatelj čimprej dobro okreval. V bolnišnico Miss Clara Požar, 16 letna hčerka Frank Požarjeve družine iz Randall, O. je bila odpeljana v St. Luke's bolnšnico. Obiski so dovoljeni. Mladenki želimo, da se ji skoro povrne ljubo zdravje. Zažyal podjetje Policija je aretirala 65 let starega Charles Schillinga, ki je imel tekom zadnjih 35 let trgovino na 1260 E. 9th St. Mož je nekako priznal, da je hotel zažgati svoje podjetje, da dobi zavarovalnino. Važna seja Vabi se vse zastopnike in zastopnice skupnih društev fare sv. Kristine na sejo V sredo večer 19. aprila v navadnih prostorih. "Mirovni govor" Odkar je Roosevelt pretekli teden izjavil, da Amerika nikakor ne bo šla v vojno, so se cene delnicam močno dvignile na raznih borzah. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio _Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za. Ameriko ln Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznaSalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 8 months Cleveland, by mall, $3.50 for fl months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 0 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. fe.^83 No. 90, Tues., April 18, 1939 BESEDA IZ NARODA Na obisku v stari domovini Piše Josephine Erjavec, gl. nadzornica SŽZ NAŠA POT V ZAGREB Nemčija ali Rusija? Vsakih štiri-indvaiset ur prinaša v Evropi spremembe, katerih izvršitev tj i pred leti vzelo cele mesece, da bi se izvršile. Ko je Hitler zasedel in razbil Čehoslovaško so se dogodki začeli vrstiti z bliskovito naglico. Časopisje komaj sledi vsaj bolj važnim dogodkom, ki vplivajo na bodočnost raznih narodov Evrope. Za Nemčijo je prva prišla na vrsto Ogrska, ki si je izbrala del bivše češke podkarpatske Rusije. Za Ogrsko je prišla na vrsto Italija. Laški zrakoplovi in topovi so dospeli v Albanijo, tako da Hitler ne bo mogel sam trditi, da zna ropati, pač pa so mu Italijani vredni posnemovalci. Takoj po monakovski pogodbi je prišlo do nekega sporazuma med Nemčijo, Anglijo in Francijo, toda Nemčija je to pogodbo in sporazum že ponovno prekršila, nakar je začela Anglija zbirati v svoj krog države, ki bi bile pripravljene udariti po Hitlerju. Do vojne sicer v prihodnjih mesecih še ne bo prišlo kot se splošno sodi, toda Evropa ne more ostati v razmerah, v katerih živi danes, ne da bi se enkrat spregovorila "resna beseda." Poglavitno vlogo pri vsem tem igrajo Anglija, Rusija in Nemčija, dočim sta Italija in Francija na drugem mestu. In glavno vprašanje pri vsem tem je, če je Anglija V resnici že tako propadla, da brez vsakega ugovora žrtvuje propast tako velikega naroda kot je čehoslovaški. Ali se Anglija boji Nemčije ali se Nemčija čuti dovolj močno, da kljubuje Angliji? Videti je zaenkrat, da Anglija ni pripravljena nastopiti in prositi Francijo za pomoč je prazne marnje. Toda kaj pa Rusija s svojo "ogromno" vojaško silo, s katero se je zadnja leta tako ponašala. Koga se Rusija boji. Saj trdi, da ima pod orožjem lahko tekom enega meseca štiri milijone mož. Rusov je 170 milijonov, Japoncev je 70milijonov, poleg tega so pa Japonci skoro popolnoma izčrpani od vojne, ki jo vodijo na Kitajskem. Zakaj Rusija čaka in ne nastopi? Eden izmed vzrokov je, ker se mnoge države bojijo ruskega nastopa, ker mislijo, da bi bile prisiljene prevzeti komunizem v plačilo za rusko pomoč. Dočim predstavlja Nemčija en državni ekstrem s svojo nacijsko vlado, predstavlja sovjetska Rusija drugega. Narodi in države se ne bi počutili vame niti pod komunizem, ki davi in mori, niti pod fašizmom, ki zatira in zasužnjuje. Kam se torej obrniti za pomoč v razmerah, v kakoršnjih Evropa še nikdar živela ni? Ogrska, prijateljica Nemčije, se je zadnja leta neprestano pritoževala, da je razširil dr. Beneš, pobegli predsednik čehoslovaške republike, ruski komunizem po Evropi, lo je bil vzrok, da je Rusija neprestano hujskala in prosila Nemčijo, da naredi konec čehoslovaški republiki, kar se je tudi zgodilo, ne da bi Rusija le z mezincem mignila. Rusija je sicer imela tajno vojaško pogodbo s čehoslovaško republiko, toda jo je enako prelomila kot to dela Nemčija s pogodbami, katere podpiše. Vprašanje je tudi, če bo Nemčija dala Angliji dovolj časa, da Anglija izpopolne zvezo, katero je začela z raznimi narodi Evrope in ki je naperjena proti Hitlerju? Hitler najbrž tega ne bo dovolil, kajti kar se tiče osebnega razuma je skoro Hitler bolj pameten, dasi v hudobnem smislu, kot je pa pameten angleški Chamberlain. Hitler vsaj hitreje misli kot angleški državniki. Skoro se lahko reče, da bo končno prišlo do ogromnega boja med Rusijo in med Nemčijo, kajti ena kot druga država predstavlja ekstrem, ki ima v svojem ustroju vse pogoje za silno vojno. Ruski komunizem ne more prevladovati v Evropi, enako ne more prevladovati nemški fašizem. En sistem kot drugi je poguben za človeštvo, in tako bo prišlo najbrž do gigantske borbe, v kateri bosta oba sistema tako oslabljena, da bosta morala žalostno poginiti. Izvanredno je, kako stara in civilizirana Evropa prihaja v teh modernih časih na sisteme vlad, ki so v tako silnem protislovju s pametjo zdravega človeka. 170 milijonom Rusov vlada en sam človek, isto je v Nemčiji, kjer gospodar Herr Hitler 80 milijonom ljudem, a Mussolini diktira 45 milijonom Italijanom. Čas bi bil, da bi starodavna Evropa se oprijela nekoliko ameriških metod in poskusila z novim življenjem na način kot ga uživajo prebivalci Zedinjenih ameriških držav. Tisti, ki so izučeni v tem, da rišejo svetovne zemljevide, so zdaj v takem položaju, da ne vedo, ali bi zemljevide delali ali ne. Komaj namreč enega napravijo, pa se spremeni državna meja kake države. Napravijo novega, pa izgine meja druge države. Najboljše je, da se danes delajo zemljevidi s kredo na tablo, ki se lahko vsak Čas zbrišejo in napravijo novi. .*. * • Vsaka varda v Clevelandu ima zdaj po dva demokratska vardna vodji, enega od Gongwerjeve, enega od Millerjeve stranke. Edino naša slavna 23. varda nima nobenega vardnega vodje, zato je pa menda tudi vse tako lepo mirno. Pa smo se nekoliko odpočile od prvega potovanja po Sloveniji, pri katerem smo obiskali vsa važnejša mesta, vasi, hribe in doline, božja pota itd. in vse, kar ,miče izletnika iz i Amerike, ki je preživel dolga j leta proč od domovine. Ta izletnik si je zaželel zopet enkrat preživeti nekaj srečnih j dni pod streho, kjer mu je nekoč tekla zibelka. Obiskati je želel kraje- svoje mladosti, obiskati svoje starše in sorodnike, znance in prijatelje. Ko smo torej vse to obiskali in se nekoliko odpočili, smo se na 26. julija zbrali v uradu' Francoske linije. Ta urad je"j bil nekako shajališče naših iz- j letnikov. Tukaj smo dobili vse| potrebne informacije in tukaj smo tudi vedno zvedeli, kje se trenutno nahaja ta ali oni naš izletnik in izletnica. Iz urada smo se podali na kolodvor in se odpeljali ob osmih zjutraj proti prestolici Hrvatske, v Za>-greb. Vozili smo se v drugem razredu, kjer je bil v dotič-nem času za ameriške izletnike polovični popust. Okrog enajstih dopoldne smo se pripeljali v Zagreb. Na kolodvoru nas je čakalo večje število zastopnikov raznih organizacij, kateri so nas prisrčno sprejeli in pozdravili. Med temi je bil tudi nekdo, ki je takoj spoznal našo sopotnico gdč. Evelyn Fabian in pričel ž njo razgovor v angleščini. Druge smo s^ začudile, da ima gdč. Fafofaft-celo v Zagrebu svoje znance. No, končno nam pa našai sopotnica predstavi svojega znanca, ki je prišel v Jugoslavijo na izlet iz Chicaga. Prišel je obiskat svojo mater, ki živi v Zagrebu. Po prvih pozdravih so nam odkazali avtobus, ki nas je zapeljal na kosilo v restavracijo zunaj mesta. Z nami so: šli tudi naši sprejemniki, ki so nas vprašali, kam da smo vse namenjene. Navzoči zastopnik Francoske linije nam je v živih slikah orisal vsa znamenite j ša mesta Jugoslavije, katere bi bilo vredno ogledati. Tako Ičpo je pripovedoval, da smo sklenile, da bomo obiskale vse mogoče kraje, ki so tako divni in krasni, kot je govoril prijazni uradnik. Po finem kosilu smo se zopet vsedle nai bus, da si ogledamo Zagreb. Videli smo visoke hiše, krasne palače, prekrasne vrtove, lepe cerkve, po trgovinah vabljiva izložbena okna. Dotični uradnik Francoske linije nam je bil za vodnika in nam je vsako zanimivost lepo opisal in razložil. Zagreb je trikrat večji kot je naša Ljubljena. Takoj, ko izstopiš na kolodvoru, naredi mesto na te najlepši vtis, ker pred seboj zagledaš krasen park, poraščen s košatim drevjem, cvetlicami in vodometi. Zdi se ti, da te vse to pozdravlja in ti kliče dobrodošlico. Ravno nasproti kolodvora je sijajen hotel, kjer so si naše mlade sopotnice pred odhodom iz mesta ogledale plesno zabavo, ki se je prav takrat vršila. Pri obhodu po Zagrebu smo si ogledali tudi cerkev sv. Marka in prostor pred cerkvijo, kjer je bil mučen Matija Gubec, katerega so sramotno nazivali kmečkega kralja. Streha cerkve se je vsa bleščala ob sončnih žarkih, da nam je skoro vid jemalo. Kaj takega se ne vidi v Ameriki. Ogledali smo si tudi vseuči- či, vlak pa je brzel v temno noč proti stolnemu mestu Jugoslavije, proti Belgradu. (Dalje prihodnjič) -o- Mladinski zbor S. D. Doma lišče, gledališče in spomenike hrvatskih junakov. Na ulicah smo videli gospodo, ki je bila oblečena po najbolj moderni modi. Ženske so bile oblečene tako elegantno, da niti na Broadwayu v New Yorku ne vidiš lepših. Naše Amerikanke je zlasti zanimalo to, ko smo videli pred kavarnami na prostem mizice, okrog njih stole in vse polno gostov, ki so pili kavo, čaj, pivo ali kaj drugega. Moški in ženske so pušili cigarete in opazovali mimoidoče. Res, Zagreb je že kar velemesto. Seve, pa tudi tukaj, kot povsod drugod, je poleg elegantno oblečenih ljudi tudi mnogo revnih, ki se pehajo za vsakdanjim težkim zaslužkom. Saj je v vsakem mestu po svetu revščina in bogastvo, veselje in žalost, razkošnost in trpkost. Ko smo si vse ogledale, smo se domenile, da se snidemo zvečer ob devetih vse v uradu Francoske linije, nakar smo se razpršile po prodajalnah, da si nakupimo razglednic in raznih spominčkov za svoje drage. V izložbenih oknih smo videle tako mikavne stvari, da človek kar naprej ne more. Ker nas je pot nanesla tudi mimo stolne cerkve, smo si še to ogledale. Ta cerkev zelo sliči cerkvi sv. Štefana na Dunaju, le da ima zagrebška stolnica dvigalo, ki te popelje za en dinar .gori v zvonik, odkoder je krasen pogled na ves Zagreb in še daleč ven. Potnik ima s tega zvonika najlep-j šo panoramo pred seboj, ki si j jo more misliti, j Zvečerilo se je bilo in naši želodčki so nas prav prijazno opominjali, da človek ne živi samo od lepote tega sveta, ampak je treba deti včasih tudi kaj pod zob. Šle smo mimo več restavracij in si izbirale pripravno. Končno smo šle v eno in sicer kar na vrt, kjer smo si izbrale mizo. V kotu je sviral gostom v zabavo fin orkester. V Evropi je sploh navada, da po večjih mestih igra po uglednejših gostilnah in restavracijah godba. Menda zato, da gre jed bolj v slast in da gost dlje časa ostane in, seveda, več zapravi. Zlasti evropskih kavaren tu v Ameriki pogrešamo. Tam greš lahko v kavarno, pokličeš čašo kave, pa lahko sediš kolikor časa hočeš. V Ameriki tega ni. No, pa tukaj tudi časa nimamo, da bi posedali P° kavarnah. Saj imamo mnogokrat komaj toliko časa, da naglo vržemo vase obed., Po večerji smo šle pa na iz-prehod po krasnem parku, ki je bil ves bajno razsvetljen. Z go. Kovač iz Brooklyna, N. Y. in go. Rogel smo se vsedle ko-modno na klop, da^bi se malo odpočile. Pa pride do nas, uslužbenka parka, ki nam pove, da moramo plačati en dinar od klopi. Rade smo to plačale, ker je bil to zaslužek te ženske, ki pospravlja po parku in pobira denar od sedežev. Če se jih mnogo vsede, ima dober zaslužek, bi, rekla. Kmalu je prišel čas, da'smo se morale odpraviti iz Zagreba. Vse skupaj smo se zbrale v uradu Francoske linije in odšle na kolodvor. Za nas je bil že pripravljen spalni voz, do katerega so nas spremili mnogo prijazni Zagrebčani. Skozi okna smo še nekaj časa gledali na mesto, ki je bilo čarobno razsvetljeno v tihi no- Cleveland (Collinwood), O. — Približala se nam je lepa pomlad, ž njo se povračujejo ptički, ki nam prepevajo od jutranje zore do pozne noči ter nam sladijo ure našega življenja. Ravno tako se povrnejo naši mladi pevci, da nam spet pokažejo svojo spretnost in kaj so se naučili skozi dolgo zimo. Vaje so se redno vršile, čeprav je včasih toplomer zelo nizko padel. Toda naši pevci se tega niso ustrašili, ampak so prav marljivi, da nam čim bolj ustrežejo. Letos se bodo pokazali tudi v zanimivi igri, katera je zelo podučljiva, tako mladini, nam staršem pa dober zgled, da vidimo, kaj se z otrokom zgodi, če zahaja v slabo druščino. Zatorej apeliram na vse, da jim priskočite na pomoč dne 23. aprila ob treh popoldne. Odbor bo skrbel, da vam ne bo dolg čas med odmorom. Vstopnice so v predprodaji po 40c, pri vratih pa 50c. Poslu-žite se te prilike, da si prihranite nekaj denarja. Po koncertu in igri bo pa ples v spodnji dvorani. Igrali bodo dobro znani Vadnalo-vi. Gotovo vam bodo vsem ustregli, da boste pozabili na svojo kurja očesa, če jih imate. Mrs. Zabukovec in Mrs. Ter-lep se prav dobro pripravljati, da nam bosta pripravili dobro večerjo. Zato se bomo matere lahko malo . odpočile, ker nam ne bo treba cele ure kuhati, ampak se bomo lahko malo zavrtele in pozabile na naše težave. Mr. Louis Seme se trudi na vse načine, da otroke izuči. Mr. Jos. Siskovich tudi kaj potrpežljivo podučuje igro, da bo dobro igrana. Obema najlepša hvala za trud. Miss Alice Artel je podarila lepo nagrado, katero bo nekdo dobil. Na svidenje v nedeljo. Mrs. J. Klein --o- Žalostna vest iz domovine je, da je na Alaski kom« 000 prebivalcev in od večina, odnosno polovlca^ cev. Alasko so najpre^ dli Rusi, ki se pa za to in niso mogli navdušiti niso prodrli v njeno njost; leta 1867 so j" p \ Zedinjenim državam 200,000, a zlato, ki s0 - rikanci pridobili in izkop®1' leta 1880 do 1926 znaša nost $360,000,000! ^ Alaska je še danes kjer velja kot prometu0^ stvo konj, v prvi vrst' P ^ j, s pasjo vprego, a i1"8^ i že številna letališča, ter m tao i ■Dili] kopljejo zlato z uspei'l"{| dajo odpeljati z letaloJf boto popoldne v eno 0 . navedenih mest, da P ( tamkaj prijetno nedelJ ponedeljek zjutraj J1 ^ peljejo zopet nazaj na farmo. Alaska je dežela, mnogo ljudi obogate°> več ljudi izgubilo se Keltov, so edini nasledniki Keltov, ki so si ohranili vsaj svojo samobitnost, čeprav so tudi oni v teku zgodovine marsikaj izgubili. Njihovi sorodniki Bretonci, Valizi in škotski Galci so se v drugih narodih že skoro popolnoma pretopili in imajo le redki drobci še svoj jezik. Izmed skoro dvanajstih milijonov Ircev na svetu jih živi velika večina v A-meriki. V lastni državi jih je le majhen del, komaj ena četrtina, manj kakor trije milijoni. Izmed teh treh milijonov jih govori staro irščino le še 400,000. Ostali se poslužujejo nekoliko prilagodene an-|jajo kar štiri letalsKe gleščine. ki držijo zvezo med P^. Ko so si Irci priborili svojo ni m i deli te dežele državo, je nastalo seveda takoj vprašanje uradnega jezika. Ker so bili seveda močno protiangleško usmerjeni — kdo bi jim to pri njihovi zgodovini preveč zameril? — so se pojavili celo glasovi, da mora angleščina iz vseh uradov. Toda to se ni dalo tako enostavno rešiti. Staro irščino so govorili le redki kmetje in pastirji, ki so bili tako rekoč odrezani od sveta. Jezik pa kljub velikemu narodnemu slovstvu tudi še ni bil pripraven. za vse pojme, ki jih prinaša moderno življenje. Sicer 3e je v preteklem stoletju že pričela javljati prava književna literatura, katere zastopnik je bil pesnik Padraig O'Con-naire, ki je sam na osličku prepotoval vso domovino in se je branil pisati v angleščini. Za sedaj so rešili vprašanje uradnega jezika na ta način, ia so proglasili oboje, angleščino in irščino kot uradni je-dk. Vsak uradnik se mora podvreči izpitu iz irščine, pa četudi ni ravno iz krajev, kjer a jezik še govorijo. Vsi jav-ii napisi so dvojezični. Po deželi potujejo znanstveniki, ki labeležujejo stare izraze ter s conografi rešujejo ta že skoro nrtvi jezik pred pozabo. Se-/eda je vse to zvezano z velikimi težavami in ogromnim rudom, toda Irci se zavedajo la gre za najstarejše in vsakomur sveto: Za narodna izročila. Ti Irci bi nam mogli biti v vzgled in svarilo, da tuli pri nas čez tisoč let ne bo :reba potovati učenjakom po deželi in izkopavati naš največji zaklad: slovenščino! -O- 4. ■fiat J le, ittia KI Pe 4iih K ^ji |ii t Spodaj podpisani sem prejel iz stare dom<»vine žalostno vest, da mi je dne 4. aprila umrl ljubljeni oče, ki je bil na veliki četrtek položen k večnemu počitku na farno pokopališče. Pokojni je bil rojen 15. februarja 1850 v vasi Zales, fara sv. Trojica nad Cerknico. živel je ves čas na svojem domu srečno in zadovoljno. Zapušča žalujočo ženo Alojzijo in sina dr. Alojzija Pirnat, ki je zdravnik v sv. Lovrencu na Pahorju. V Ameriki pa zapušča spodaj podpisanega sina. Ljubi oče, bili ste dober, pošten, zaveden gospodar, žal, da mi ni bilo mogoče zatisniti Vaše oči, kar ste tako srčno želeli. Spominjali se Vas bomo v molitvi in pri daritvah sv. maše. John Pirnat in družina, 1050 E. 67th St. Cleveland, O. ---o-- Narod, ki je pozabil svoj materni jezik Irski narod si je šele pred nedavnim priboril svojo politično svobodo in samostojnost. Danes imajo Irci svojo republiko, ki ji načeluje ministrski predsednik Eamon de Valera, ki ima tudi največje zasluge za osvoboditev, saj je bilo celo njegovo življenje posvečeno boju proti angleški nadvladi, dokler ni dosegel, da je postala njegova domovina popolnoma enakopravna z matično zemljo. Irci, ki izvajajo svoje poreklo naravnost od starodavnih Alaska slednje, kar so pi"111 boj iz onega dela so iz kakršnegakoli s jj gubili svojo eksiste" J šli iskat srečo v t0, %f ta. Priseljevanje s'cel g no narašča, a razm^jr no niso tako ugodne, ^ „ gel kdo iti na si2lI1'%. Vendar je Alaska d ^ ima bodočnost, da koč samostojna ima vse predpogoje Ti, za t» iZ —Avtomobilska nedeljo 26. marca f ^ la v Gabrku v pol3L ni huda avtomobilski £ ča, ki je zahtevala 59 letne posestni^ Rupar, p. d. KrčeV^ v zminški občini. v se je z več sorodn z vozom iz Škofje . f reo<< dela je na vozu v • )l3 strani je bil vozn*-^| pa njena hči, Pfla * svoj07' držala v naročju še g,f! kinjo. Ob pol 11L" n Ijali do Gabrka. ve žage jim je n-aaSpA nadoma privozil , ljanškov avtobus iz .m $ , . ,...... npkol ,i t? % i se je avtobusa rie^°[Ql\\ šil, odskočil ter na gornjo stran, da s^ , lesa kakih 30 cm J> Ker se je voz m ljudje z njega P«J. j ^ cesto, na nesrečo 1 l I ko je mimo pnv°z je ( Nesrečna Rupai\JeV. ie F tik pred kolo, ki glavo ter .11 J° zmečkalo. Šofer vso naglico ustav' se je treba zahva^1'^ več ljudi zgubil°o8) ; _ kapti pod avtob^ J znašla tudi dva Loga is- le 2» 4 v Ljubljani J« jj t vin Rozman, uP dvetn'S ninskega fonda jjD notarske zbornice ^r . , —V Ljubljani Je „ if cija Kokolj, vdova m S S No % V D i k , foil C1 s v V 4: škem uradniku. • S"1., -V Št. Vid« V* f umrl Ludvik fl, čar in posestnik- - -Umrla je ^rj|>< J ssetra Franca r 6p stavca v Jugosl°x ^^ ni, iz dobro *znanLstH; p žar iz Roj ana v pana je bila v „ (Reggio Calabnab j —V Kamniku ^^ gusta Klančar, b° ^ teljica v pokoju- —V Ljubljani 3 ?0dl Ivana Pollak rOJ^. —V Podgon P nad Ljubljano J®v ^ s su > h s, iN s t* laj" teb ca1 ri in- * H* Ips6 i o: ntntuttnttttti:i;niiiiiii:iii)»iiitntiiiiniii:iii»ii:tmiutw WINNETOU Po nemškem iivimlkn K. Maya ^ rdo bučo ima, pravi Inds-Je je! Nevarnosti ni nobe-Pravi, Apačev še ne bo zahteva zborovanje l()čka ■m, na dnevnem redu se- ^ Ja velika pojedina, ^a U,- •JO 4 M h liDjjj. ,rej Pogostili, da bodo po- 111 ,d Pf JrSiki & it«! J m »] i j*': bi nam nič ne delo. imamo dovolj in Kio-n tudi privlekli cele kure' 1°Su§enega mesa na svo-tovornih vozovih. Jih bo- jih tor: ft Atn črte. Niti na, misel mi ni prihajalo, da bi jo popihal pred Apači. Skrbelo me je za Win-netoua. Nanj sem mislil in nje-* nJem naj obrozložim mu sem hotel biti blizu. Naj ;J b°jni načrt. In kot zadnja so drugi storili, kar so hoteli, sam pa sem bil za trdno odločen, da ne odidem, dokler ne be Winnetou izven nevarnosti. Moje delo je bilo prav za prav dvojno. Meriti sem moral, pa tudi risati in dnevnik pisati. Dnevnik in risbe sem izdeloval v dVfeh izvodih. En izvod sem vsak večer izročil nad-inženirju, svojemu predstojniku, drugega pa sem shranil v večkrat omenjeno konzervno škatlo, ki sem jo vedno nosil v notranjem levem žepu svoje suknje. Naš položaj je bil nevaren in negotov, vse mogoče se nam je še lahko pripetilo in izvod, ki sem ga hranil za sebe, nam je utegnil še koristiti. In pokazalo se je, da je bila moja previdnost zelo na me-^tu. — ■ Kakor sem pričakoval, tako se je tudi zgodilo. Posvetovanje je trajalo do večera in bilo pri kraju, ko nas je mrak prisilil, da smo morali z merjenjem nehati. In po dokončani seji je res prišla tudi na vrsto druga točka dnevnega reda, namreč pojedine. H VSaj toliko sem dose_ fluj posvetovanju zado- ;:oem° mi trije, jaz, Dick ' eJn WiU Parker, kot za-. , belih, vi drugi pa lah-'de'ate.» ft ^ cfelamo —? Kot da to potrebovali dovolje-^dsmanov! Ti ljudje nam ijj, ne zapovedujejo! To j.^oram že kar izpočetka i Na • ttlL^ti! In po tem dejstvu Hje tucJi uredil svoje obnašajo 0 ftjih. Kaj mene brigajo -8Ua in Kiowe?" Počenjajte neumnosti, tij^"uredite se rajši, kot da |i ne vidite in ne sliši-6 smemo jih razdražiti, 'emo, da bo vse šlo gladiti x Sv Se llekaJ! Vsi beli se ne t!ja J110 udeležiti posvetovanj' ® Je res, ker moramo de- ta' , z Pa bi vsekakor rad Poleg, X treba!" ki'- Mislim, da je tre- ti-m L kai neki?" %he5eti moram, kaj se bo B * "lil že zvedeli." „. Ce kaj sklenete, česar •T',r«n odobriti?" ^obriti —? Vi —? Glej, l«8 .e8ale greenhorna —! Si ^ °mi§ljuje, da mora šele i^1'- kar Sam Hawkens lejh' tem tukera Potre_ najbrž tudi vašega odo-Če si hočem nohte "rj, ' ali pa čevlje zakrpati?" H jj 8eveda nisem mislil. lle dosegel, da bi se ni- i|0, ne sklenilo, kar bi utegni hiP i J ji 1 «5 j p' 4 & '. rt- >f n> /m 10» f P Sam Hawkens je v svoji nerodnosti — ali pa v svoji previdnosti, kakor hočete — poklonil rdečekožcem vso našo zalogo žganja. Da bi Rattler-ja in njegove ljudi za dovoljenje vprašal, to mu niti na misel ni prišlo. Zato pa so bili Kiowe tudi sijajno razpoloženi. Zakurili so si, sedeli pri ognjih, uživali dobrote naših zalog in pili "ognjeno vodo" ter se polglasno pogovarjali. Brnelo in vr-velo je po taboru kakor v čebel nem panju. Prisedel sem k Samu in njegovima neločljivima tovarišema, Stonetu in Parker ju, pou-žil večerjo in opazoval taborsko življenje. Apačem nevarno." Nenavadno, pestro sliko sem tega lahko čisto za- i gledal. Saj še nikdar nisem vi- ^ai Ua ;:iV0■'e2a, prijatelja ' Dam vam besedo, da |rjjota Apača odnesla zdravo "j)' ^li vam to zadostuje?" \ " Na vašo besedo dam ' sem prepričan, da i^..6 tudi storili, kar oblju- i Torej pojdite z mir-^ t, , delo! Stvari se bo-^ Udi br, !lt„ ,.VSai tako, kakor če bi brez vas prav obrnile. ili r vsa »liS vi ni bilo časa. Našo pro- Nt vi svoj nos vmes vtak- Noj Ombo in njegova družina V „ • v , '-'•t-. sem se, največ zato, C* naorali izmeriti, če le i v .v,. Se Preden so pnsli S del indijanskega tabora. Krog številnih taborskih ognjev so čepele bojevite in slikovite postave Kiow, za njimi so se pasli konji in dalje zunaj v poltemi sem videl straže, ki jih je Tangua razpostavil krog tabora. Žareče luči in temne sence so slikali plameni taborskih ognjev po temnopolt-nih obrazih, po bojevitih postavah, po pasočih se konjih in po nepremičnih stražah zunaj na preriji. Noben slikar bi ne znal pogoditi takih barv! Ogledoval sem si obraze Indijancev, ostro začrtane, po-mazane z maščobo bizona in poslikane z bojnimi barvami j^ivojeno silo smo se to-J Bojeviti so bili, kruti, krvoloč- igl0 * merjenja in smo tudi j ni, roparski. Sledu ni bilo na ftarw^j_____r T? n v* v-ii;Vi r> rlriVivnHiiannsti in nriZR- L .Napredovali. Kajti Ban-111 njegovi trije pomoč-f4se° napeli vse moči. n 3im tudi pošteno pod- > j ,namreč ne bomo zad-S vj1 napeli vseh moči, sem NenVi1, bodo prišli APači> S k delo dokončamo, in po-0 aam, pa tudi Kiowam, ,1)re'dla. Ako pa dokon-^v, 8r,e|o pred- prihodom Apa-S in6 jim Še lahko izmuzne-111 tiiH.8l)Kavimo na varno sebe i i,isbe- 11 de], sem jim prigovarjal. N M 80 z vnem0' ki 'ie žal ^o • niso spravili vkup. ^ .namen sem torej dose-;Sl^no smo merili. In če : bila sreča mila, bi res if j! °dnesti pete. ^ *Sfy *6m in za sebe pa sem 'Jal čisto drugačne na- njih o dobrodušnosti in priza nesljivosti. Gorje njim, ki so tem ljudem prišli v pest! Naš brandy je komaj zadostoval, da je vsak rdečekožec dobil pet, šest požirkov, pa "ognjene vode" niso bili vajeni," redko so jo dobili, zato je že tudi majhna količina močno delovala in jim razburila kri. Njihove kretnje so bile živahnejše, nego jih sicer dovoljuje stroga vzgoja indijanskega bojevnika, in glasneje so se pogovarjali, nego je v navadi v bojnem taboru. Seveda sem koj vprašal Sama, kako mu je pri posvetovanju uspelo. "Lahko ste zadovoljni!" je pravil. "Vašim ljubljencem se ne bo nič zgodilo," "In če se branita?" (Dalie prihodnjič) Ombo je korakal s svojo ženo po solnčni stepi. Zdaj pa zdaj sta se sklonila njuna dolga vratova k tlom, da pobe-reta hroščka, listič ali pa tudi kar kakšen kamenček. Ombovo črno perje se je svetilo na solncu v temnovijoličastem blesku, toda bela peresa, njegov ponos, so od meseca maja, ko so bila najlepša, izgubila mnogo sijaja. Srečo je bil imel, zakaj trije druge noji iz njegove druščine so bili nedavno postali plen ljudi. Oktober je bil in silna vročina je pritiskala. Zdaj pa zdaj je Ombo iz zadovoljnosti puhajoče kri k nil svoj globok, mehak "Puhu." Onini, njegova žena, je gledala okoli sebe. Na dolgo se je stegoval sivi vrat iz njenega prsteno-barvnega perja, nato pa je pomirljivo odkorakala z Ombom nekoliko proč od starega ter-mitskega kupa, in že sta stala ob svojem gnezdu. Štirinajst jajc je ležalo v njem in se skoro peklo v žarečem pesku. S kljunom je Ombo pazljivo obrnil jajce za jajcem nekoliko na stran. Potem je sedel nanje, čeprav njegove toplote prav zdaj zares niso potrebovala. Gospa Onini je začela prhati pesek po svojem ku-štravem perju, vmes pa je zdaj kakor iz dolgočasja hlastnila po preradovednih muhah, da sta se kljunovi polovici zaprli, kakor bi bila udarila drug na drugega dva pokrovčka iz lepenke. Tako sta ždela oba pred sebe. Če bi se zdaj pa zdaj ne bil oglasil kričav "Piu" iz neskončne višine, bi bilo vse tiho okoli njiju. Proti poldnevu so se začeli daleč na polju zunaj dreti pegati in parček divjega kozla in koze, ki se je zmerom zadrževala v bližini, je skrbno zavohal po zraku. Toda kdo naj tu moti mir! Preden se je zvečerilo in so bila tla zbrano toploto izžare-la, sta šla oba noja še za nekaj časa iskat hrano v travo. Pozneje je sedla gospa Onini za urico na jajca, a ponoči jih je Ombo kot bodoči družinski oče vzel pod svoje varstvo. Malo pred prvim deževjem je v jajcih začivkalo in kmalu so zlezli ljubki mladiči iz bleščečih se jajčjih lupin. Mnogim so bili pomagali iz trdih oklepov natančno merjeni udarci s kljunom. Mladi noji so pisano marogasti ležali na solncu in si sušili čudno, lasem podobno, perje. Nekaj ur potem, ko so zlezli iz jajc, so že štrkljali po pesku in pod varstvom staršev iskali hrano. Ombo je bil silno ponosen, gladil je svoje perje in mogočno korakal poleg mladičev. Ljubka družinska slika! Zdajci pa je stegnil vrat. Tresoč se od besa je udaril z ogromnimi nogami po tleh, da je kar zaropotalo, in z razprtimi perotmi planil v šakala, ki si je pravkar hotel prilastiti nekoliko zaostalega mladiča. Afriški lisjak se ' je rešil pred Ombom s skokom pod velik grm, kajti beg po nezavarovanem prostoru bi bil kaj neprijeten. Besen je stal Ombo pred grmom, tolkel z dolgimi nogami proti roparju, toda doseči ga ni mogel. Šakal je ležal mirno v varnem zavetju. Časa je imel dovolj, saj mu ni bilo mogoče izmuzniti se. Pač celo uro je mencal Ombo z napihnjenim vratom okoli grma, šakal pa je. le spet in spet poškilil na svojega sovražnika. Naposled je Ombo kljub svoji slabi pameti le spoznal, da ne more ničesar opraviti. Oziraje se na vse strani je dostojanstveno ubral pot za soprogo in otro- ki. Od tega časa ga je bila sama pazljivost. Nepretrgano je vrtel glavo na vse strani in spet in spet pogledal z ostrimi očmi pokrajino. Nojevo najboljše varstvo so oči, njegovo najboljše orožje pa močne noge. Skoro osem dni so že šteli mladiči, ko je stopala nojeva družina skozi gosto grmovje in zdajci nenadno stala pred človekom. Ombo je bil nekoliko spredaj Onini ga je videla, kako je z dolgimi skoki zbežal in padel z vihrajočimi perotmi udarajoč po tleh. Potem je spet planil pokoncu. Tedaj je spoznala kaj se je dogajalo. Tiho je sklicala mladiče in jo z njimi ubrala v nasprotno smer. Ko neumen je bežal naraščaj in ni dal glasu od sebe. Nagli dvoprst-niki so prav kakor puščice drveli skozi travo ter se tu in tam potuhnili. Med tem je Ombo nadaljeval svojo zvijačo. Korakal je dalje in se je delal hudo bolnega. Vrgel se je na tla in stegnil vrat. Njegove dolge noge so se zarile v pesek. Spet je vstal. Sovražnika je pustil zmerom le na dvajset korakov k sebi. Tako se mu je posrečilo odvrniti zasledovalca od mladeničev, toda človek Hotentot ne bi bil Hotentot, če ne bi bil predobro vedel, kak-den namen je zasledovalo Ombovo početje. Tiho so prega-njalčevi tovariši v istem času poiskali sledi za noji v na-protni smeri. Ubogi Ombovi otroci! Toda Ombo sam ni več doživel te nesreče, čeprav je bil zelo pazljiv. Prav tedaj, ko se je spet vrgel na tla, je siknila puščica s tetive loka pod Ombovo perot v prsi. Udarec 3 perotjo in puščica se je zlomila, toda zastrupljena konica je ostala čvrsto v mesu. Naprej je zdrvel Ombo v smrtnem boju. Z vratom, nagnjenim daleč nazaj na telo, jo je brisal skozi grmovje. Hotentot je na zasledovanju našel zlomljeno puščico brez konice. To je pomenilo, da mu je plen zagotovljen. Kar veter se je delal in perje mu je vihralo, tako je Om-bč tekel. V blaznem diru sploh ni čutil, da so se noge dotikale peska, in ni pazil na trnje in vejevje, ki sta mu trgali pernato obleko. Široko adprt mu je bil kljun in mrzlo mu je prehajalo pri src u. Zvrnil se je stepni dirkalec n mrtev obležal v rumeni travi. Še kot mrtev je moral Ombo pomagati svojemu moril-iu pri lovu na divjačino. Skrbno je bil Ombo odrt in prepariran. Potem so mu vtaknili dolgo palico v vrat in Tasi, Hotentot, je to pernato oblačilo vrgel nase, kadar je šel na lov. Še često je siknila uničujoča puščica izpod pernatega oblačila mrtvega Omba. -!_0- mo po radio v slovenskem jeziku. Op. ured.) Vodstvo SNPJ je nato sporočilo radio družbi, da je pripravljeno ves program izpre-meniti v angleščino, nakar je radio družba odgovorila, da odklanjajo program bratske podporne organizacije, čudno se nam zdi, da ista radio družba, The Mutual Broadcasting Co. sprejema radio programe bratskih organizacij v Clevelandu. Mary Pristavec, Detroit, je zadnje dni pri čiščenju stropa padla s stola in si zlomila tri rebra. Nahaja se v bolnišnici. Poznani Math Kure iz Cicero, 111., naznanja, da je dobil iz domovine vest, da je J. Belič v Črnomlju obhajal 25. marca stoletnico svojega rojstva, črnomalj-ci so mu priredili veliko slavnost, na kateri so govorniki poudarjali, da je že mnogo Belokrajincev učakalo 100-letno starost, med temi tudi Matija Kure, oče Math Kureta iz Cicera. Stoletni starček Belič je še pri dobrem zdravju, dobro vidi in še vedno dela, le oglušil je malo. V Chicagu ima hčer, omoženo Stonič, in enega sina. Po svetu ni bil nikjer, pač pa vedno doma. • V Fleming, Kans., je umrl rojak Frank Slabajna, star 81 let. Tu ni imel nobenih sorodnikov. -o- Irska ostane nevtralna v slučaju vojne Dublin, Irska, 17. aprila. Mi-nisterski predsednik svobodne Irske Eamon de Valera, se je izjavil včeraj, da se Bog usmili Evrope ako izbruhne tam nova vojna. Povedal je tudi, da v slučaju vojne bo Irska ostalp. popolnoma nevtralna, toda je za to, da se Irska začne oboroževati, ker le dobro oborožena lahko zavrne vsak morebitni napad. Iskreno se je obenem zahvalil predsedniku Rooseveltu, ki deluje za mednarodni sporazum in za svetovni mir. MALI OGLASI Naprodaj je dobro idoča slovenska konfekcijska in grocerijska trgovina. Proda se po zmerni ceni. Lepo priliko imate, ako kupite takoj. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. (90). Delo dobi moški na farmah. Se mora razumeti na karpentersko delo. Plača po dogovoru, poleg stanovanja. Pišite tozadevno na Jos. Grame, Route No. 3, Geneva, Ohio. (91) WGAR-slovenski program H OB SREDAH: 8:15 do 8:45 dopoldne OB SOBOTAH: 8:15 do 8:30 dopoldne OB NEDELJAH: se vrši slovenski radio program od ene ure popoldne do 1:30. Za vsaka oznanila se obrnite na Mrs. Makovec v SND na St. Clair Ave. V JUGOSLAVIJO I Vi potujete naglo in prijetno na naših { priljubljenih parnikih: BREMEN o EUROPA COLUMBUS NEW YORK • HAMBURG HANSA • DEUTSCHLAND Izborno železniške zveze od Chorbourga, Bremena ali Hamburga POVABITE SORODNIKE V EVROPI, NAJ VAS OBIŠČEJO V AMERIKI Posebno nizke cene jr.a vožnjo iz Evrope med 20. junijem L in 23. julijem zix štiritedensko bivanje v Ameriki. j pojasnila vpraSajte lokalnega agenta ali 1430 EUCLID AVE., CLEVELAND, OHIO [HAMBURG-AMERICAN LINE! 13pg|NORTH GERMAN LLOYDl Pridite ga iskat! Premog v vrečah! POCAHONTAS ...50^ OHIO .............40^ RED FLASH POC.. .45^ COKE .............35<* PACKAGE FUEL—12 za $1.00 HARRIS-MURRAY !nc. 560 E. 99th St. GLenville 1280 Fanta ali dekle Na stanovanje s hrano ali brez se sprejme poštenega fanta ali dekleta. "Vprašajte na 1083 E. 67th St. (91) Proda se dobro obstoječa gostilna v slo venski naselbini. Ima dovoljenje za 6 odstotno pivo in vino. Proda se po nizki ceni. Poizve se na 4018 St. Clair Ave. (92) Zanimive vesti iz slovenskih naselbin Glasilo K. S. K. J. poroča v svoji zadnji številki, da je omenjena najstarejša slovenska bratska podporna organizacija izplačala od svojega postanka sem že nad sedem milijonov dolarjev v podporah. Solventnost KSKJ prekaša vse prejšnje solventno-sti, kajti danes znaša nekaj nad 119 odstotkov, solventnost mladinskega oddelka pa znaša celo 343.80 odstotkov, čisto skupno premoženje KSKJ je znašalo koncem februarja $4,250,000. "Prosveta" naznanja, da ji je bil odpovedan radio program, ki je bil naznanjen za nedeljo 16. maja. Vodstvo Mutual Broadcasting sistema je baje najprvo navedlo kot vzrok odpoved, da ne mar.ajo programov v tujezem-skem jeziku. (Čudno to, v Cleveland nas pr. vabijo, da prepeva- I)elo dobi srednje star moški, ki se razume na delo na farmi. Plača po dogovoru. Oglasite se pri Jos. Zupančič, Route No. 1, Box 50, Thompson, O. (92) Stanovanje se odda. Pet čednih sob, parna kurjava. Vprašajte na 6400 St. Clair Ave. (92) Samski mož dobi delo na farmah. Se mora razumeti na delo s konji. Telefonirajte CLearwater 0184 ali vprašajte na 21566 Majestic Rd. (92 Proda se ali da se v najem trgovska hiša. Je pripravna za vsako trgovino. Vprašajte pri John Tavčar, 10701 Reno Ave. (April 15. 18. 20.) Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Stanovanje se da v najem mirni in pošteni družini. Pet sob, kopališče in klet. Oglasite se v soboto na 6303 Carl Ave., zgorej. (April 14. 18. 20.) Kranjsko-Slovenska ©p Katoliška Jednota Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago St., Joliet. Illinois POSLUJE ŽE 45. LETO Ustanovljena 2. aprila 1894, iakorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4.450,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 119.80% K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem iii mladinskem, oddelku. EKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 185 V Clevelandu, Ohio je 15 naših krajevnih društev. Skupnih podpor Je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega obstanka nad $6,900,000 GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD I" Če se hočaS zavarovati pri dobri, poSteni in solventni podpora, organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškedbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250 do $5000 posmrtnine. V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu ' A'" ali "B." Mesečini prispevek v mladinski oddelek Je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za raared "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" so plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000 posmrtnih«. Otroka se lahko tudi zavaruje za dooo 20 let, nakar prejme zavarovani svoto izplačano v gotovini. BOLNIŠKA PODPORA; Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja. Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo Izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki lakaja enkrat na teden v slovenskem ln angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral(a) biti zavarovan(a> p" K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Ce še nisi član ari članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi tako). V vsak', slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovile ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta."— Za na-daljna pojasnila in navodila piSite na. glavnega tajnika: JOSIP ZALAR. 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. ~55e1I1 I ' i: PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE! A Ko bi bito potrebno nadaljne doKfize da vedno lahko napravite bolje pri Perušku, ker lastujemo poslopje, nam ni treba plačevati renta, zato vedno lahko prodajamo ceneje. Primerjajte in prepričali se boste. TtiKajje Primerjajte te vrednosti kjerkoli in prepričani boste, o tem smo gotovi ter kupili boste po naših nizkih cenah. Podaljšljiva miza iz trdega lesa, s štifimi Windsor tipa stoli, vse pripravljeno za iz-gotovitev; 'Vrednost kot nikjer. 180 coil Inner-spring modro-ci, napolnjeni z bombažem. Zelo fini, toda naša cena je samo KRASEN PRILOŽNOSTNI Raznih modelov — Chinese Chippendale ali pa Queen Anne noge — sedež na vzmeti — krasno oblečen — samo en dan SPECIALNO usnjena Hassocks v kombinacij skih bar vah, okrogli ali četve rokotni .specialno — PERUSEK FURNITURE CO. 809 EAST 152D STREET Odprto zvečer pondeljek, četrtek fin soboto I —Rodila sem se kot hčerka bogatega človeka. Imela sem vse, kar dela človeku življenju ugodno in lepo. —Odrastla sem v hiši svo-1 jih starišev, dokler me niso neke noči ugrabili iz očetovske hiše. Omamili so me, a ko sem se prebudila, sem se nahajala v neki temni kleti. —Tam sem preživela nekaj dni v popolni osamljenosti, —1 hrano so mi dajali skozi majhno okence v vratih. Po nekaj i dnevih obupa so se odprla vrata, a v klet je vstopil človek. Ko sem ga zagledala, sem vz- \ trepetala. Bil je Mihajlo Bakunjin. On pristopi k meni in mi reče, da me čaka strašna usoda. —Vrgla sem se mu pred noge in ga zaklinjala, naj mi pove, s čim sem zaslužila to,kazen. —Moje solze so ga ganile. —Postal je blag, glas je zvenel usmiljeno, ko mi je rekel, da je namenjeno njegovo maščevanje mojemu očetu, a ne meni. —Moj oče je izdal nekaj ljudi policiji in jih tako uničil. Zato je sklenil, da se maščuje nad njim. Bakunjin ni poznal hujše kazni za mojega očeta, kot da mu ugrabi hčerko, ki jo je ljubil bolj kot vse na svetu. —To mi je rekel Mihajlo Bakunjin in jaz sem slišala iz njegovih besed, da ima neke črne načrte z menoj. —Hotel me je vreči med one najbednejše in najbolj prezi-rane žene. —Toda jaz sem objela njegovi koleni, prosila sem ga, naj mi prizanese. Zaklinjala sem ga, naj se me usmili, češ da ta usoda ne bo samo zastrupila mojega življenja, temveč me tudi vrgla v norišnico. - —Ko mi je na to odgovoril, da je nemogoče, da bi se vrnila k svojemu očetu, mi je predlagal,/da me bo odvedel v samostan. —Že preje je bila moja želja, da bi postala redovnica. Tako se mi življenje v samostanu ni zdelo strašno, — nasprotno bila sem srečna, ko je konečno privolil. —Ukazal mi je, da prise-žem, da ne bom nikdar nikomur govorila o svojem življenju, da se nikdar ne bom vrnila k svojemu očetu, a nato — nato me je pripeljal k tebi, mati Ana ,privedel me je v samostan pri Srcu Matere Božje. — Spočetka sem sovražila tega človeka železnega čela in trdne volje, toda potem sem začela razumevati, da on ne dela po svoji volji', temveč da je samo roka neke grozne tajne zveze. —Da, nihilisti, — zašepeče predstojnica. —Nikdar se nisem kesala, da sem prisegla Bakunjinu, kar je zahteval od mene, — reče Klarisa. — V samostanu mi je bilo dobro tako dolgo dokler si bila ti naša predstojnica, mati Ana! —Toda sedaj me je usoda izgnala iz svetega skupnega življenja' z ostalimi sestrami. —Nekaj me vleče nazaj v svet, a vendar se ne smem vrniti v življenje, ker mi to brani moja prisega. —Moja najsrčnejša želja je, da vidim svojega očeta. —Izguba njegove hčerke ga je morala težko zadeti. Morda misli, da sem pobegnila s kakim ljubimcem. Morda me že dolgo objokuje kot mrtvo. —Hotela bi ga še enkrat videti, četudi samo od daleč, samo da vidim starčka, ki sem mu bila nekoč edina sreča. — Zato te vprašam, mati Ana, ali je greh, ako prelomim prisego, ki sem jo položila Mi-hajlu Bakunjin? Ali je greh, ako prestopim prag svoje očetovske hiše? Predstojnica se zamisli. —Otrok moj, — reče ona po nekaj minutah, — morda ne bi storila prav, če bi šla sama v bližino svojega očeta. Četudi se odločiš, da ne boš z njim govorila, vendar te bo premagalo čuvstvo in poletela boš v njegov objem. —Predlagala ti bom nekaj, kar te bo pomirilo. —Ko se bom naselila v svoji hišici, bom odpotovala v Petrograd. — Tam bom našla priložnost, da se sestanem s tvojim očetom. Šla bom k njemu pod kakeršnokoli pretvezo in bom napeljala pogovor na tebe. —Slišala bom, kako govori o tebi, ali misli, da si mrtva ali da si pobegnila. Klarisa ji poljubi roko. —Naj bo, kakor si rekla, častita mati, — storila bom, kakor želiš. Hvala ti vnaprej za to, kar boš storila zame. Nekdo potrka in prekine njun razgovor. Bil je stari Orelj, ki je javil, da je zapregel sani in da je čas, da se podajo na pot. —Hitro, vstani in obleči se, — reče predstojnica Klarisi. — Sedaj moramo dalje! Ne verjamem, da sva tukaj varni pred sestro Gabrijelo. Ko sta prišli iz sobe, sta našli Orelja in Akušno zelo vznemirjena. $ —Častita mati, — reče Aku-šna, — skrajni čas je, da odideta iz vasi. Predstojnica jo začudeno po- gleda,- a starka nadaljuje: — Malo preje je bil moj Orelj v vasi, da podkuje konja pri kovaču in tam je marsikaj zvedel, kar je sumljivo. —Slišal je, da so prišle neke redovnice iz samostana. Povpraševale so po dveh ženah, ki so oblečene kot one. —Rekle so kovaču, da sta obe ženi goljufinji in da ju je treba zgrabiti. Predstojnica se zdrzne. —Ta podla žena! — vzklikne ona. — Ona naju želi to rej zadržati! —Njen načrt ni slab. glasila je, da sva g0'^ ki sta oblekli to sveto da lahko kradeta in p miloščine. /J —To je maslo sestre ^ jele, — dostavi ona, "" tokrat se je zmotila. , —Orelj naj se P02^' odpotujemo. —Sani stoje pred vr» j reče kmet — moj konj jal kot še nikoli! (Dalje prihodnji' BSii ggBS NAZNANILO IN ZAHVALA rod"*' V veliki žalosti globoko potrti naznanjamo vsem likom, prijateljem in znancem bridko vest, da je nemila sr!wijei10 trgala iz naše srede našo nadvse ljubljeno in nikdar po28 mater in staro mamo Frances Cerar ROJENA HRIBAR ki se je po dolgi bolezni, previdena s svetimi zakramen vedno poslovila od nas in za vedno zatisnila svoje mile o® je 14. marca 1939 ob dveh popoldne v starosti 60 let. R°J. pobila v Moravčah, vas Češnice. K večnemu počitku smo J {Vu ležili dne 18. marca 1939 na Calvary pokopališče v spre velikega števila sorodnikov in prijateljev. po- Tem potom se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste dra£°0 je ko j no obiskovali v njeni bolezni, ki ste jo prišli pokropit. ^ ležala na mrtvaškem odru in vsem, ki so pri ranjki čuU i jj-lill ter jo spremili na njeni zadnji zemeljski poti na pJDi šče. Ravno tako se prav lepo zahvaljujemo vsem, ki s0 j^oU zvesto stali ob strani v veliko pomoč in tolažbo v teh žalostnih in težkih dneh. Prisrčna hvala vsem, ki so obsuli krsto s tako ^f^tis* krasnimi venci v njen blag spomin in sicer: družina Louis jJar< družina John Hribar Sr., družina Johana Orehek, družina ^ Blazek, družina Joe Ursic, Mrs. Helen Tirbic, družina vak, Mrs. Frances Svegel iz Bonna Ave., družina Nick ^ družina Laurich iz E. 58th St., družina Jakob Cic, druži1™. in , ton Udovic, družina Prances Bresak iz Lorain, Ohio, ^ jo-Mrs. Prank Svegel, Mr. in Mrs. Charles Kikel, Mr. in M• • jt. seph 2ele in družina, Van Gorder Furniture Co., podruz" 25 Slovenske ženske zveze. noK^'1" Lepo se zahvaljujemo za darovane svete maše za in sicer: družina Louis Russ, družina John Hribar Sr., ® gp John Hribar Jr., družina Nick Tome, družina Frank K0S ,'n W žina John Novak, Mr. in Mrs. John Janxes, Tony, Victor » jn-len Bole, Mr. in Mrs. Frank Svegel, Mrs. Agnes Jeric, Irf% t ry Grill, Mrs. J. Golobic in hčer Ann, Mr. in Mrs. Verb^ 7Gth St., Mrs. Mary Rojc in sin, Mr. in Mrs. Frank in Mrs. John Kardell, družina Frank Drear, družina J0'1" jflS-Mr. in Mrs. Anton Anzlovar, družina Joe Zajc, Mr. 1 ffi' Prank Grill, družina Mary Gerbec iz Lorain, Ohio, druž1" ^lina Laurich iz E. 58th St., Miss Mary Levee, Mr. John »^ kar Jr., MisB Josephine Macek, Mrs. Helen Tirbic, druzW» ^n" Stimac, Mr. in Mrs. J. B. Van Gorder, družina Lawrence >(rS. di, Mr. Frank Banich, družina Frances Ucakar, Mr. 1 gOtP Jos. Metlika, Mr. in Mrs. Rozic, Mr. in Mrs. Znidarsic iz St., Mr. in Mrs. Anton Bašca, družina Mary Hrastar, J. John Kopač, družina Tomazin iz Bonna Ave., Mr. in ^D^ Dolinar, družina George Rakar iz E. 69th St., družina r j,{p Bresak iz Lorain, Ohio, Mr. in Mrs. Ben Stenonik, Mr- dr# Prank Jaklich, Mr. in Mrs. Joe Zakrajsek iz E. 73rd St., jjr na Anton Luzar iz E. 69th St., Mr.1 in Mrs. Jos. Caiw*'' join Mrs. Ed. §kvarca, družina Ana Savnik, Mr. in Mrs. J?^ jf len, Mr. in Mrs. Anton Novak, Mi-, in Mrs. August in Mrs. Charles Kikel, družina Anton Kotnik iz BUS družina Anton Udovic, družina Martin Rogel, Mr. j0^nujs P' Mr. Anton Golob, družina John Kovacic, Mr. in Mrs. L° lar, družina John Muzic, družina Vilnr, Mr. in Mrs. Ant°' Avf" cic Jr., družina Joe Doles.-, M-. „i «uS. E. Zak iz Bonn ^vK; družina Joseph Ursic, družina Skerbec, Mr. in Mrs. J- jje!eP Mr. in Mrs. C. Bratush, Mr. in Mrs. J. Zalar Jr., Mr»_ dr"' Stojkovic, Mi-, in Mrs. Ed. Baznlk, Mr. Frank Pohar » žina John Ježek, družina Johana Orehek, Mr. in Mrs. oreUeK var iz Bliss Ave., družina Mary Hočevar, družina Anton Mrs. Caroline Volk, družina Prank Pernach, družina ^ p-Klopcic, družina John Per, Mr. Prank Knez, družina * hel, Mrs. Prances Svegel, družina Markozic iz Bonna A jJ^n 1 žina Frank Kuhar, družina Maček iz Prosser Ave., Mr-Miss Perkul, klub Slovenskih vdov. Prav lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomob1'®^ poplačilo na razpolago ob priliki pogreba in sicer: Mr. Ft JgfdP' les, Mr. Frank Svegel, Mr. Frank Banich, Mr. John je* Mr. John Krnc, Mr. Frank Pohar, Mr. Joe Ursic, gtijfl®' Smole, Mr. Anton Hren, Mr. Charles Kikel, Mr. J0"11^, J°" Mr. John Larsh, Mr. Joe Hočevar, Mr. John Petrich, Zele Sr. Obenem tudi prav lepa hvala Mr. Martin Rogel. M^r i Tome, Mr. Anton Orehek, Mr. Joe Hrovat, Mr. Frank Mr. Louis Zele, ki so nosili krsto in jo spremili in P ^ f večnemu počitku. Enako tudi iskrena zahvala vsem, B slali pismeno sožalje. ^ Najlepša hvala vežbalnemu krožku podružnice št. 25 jeP_ častno stražo, in članicam, ki s0 prišle molit, ravno v* hvala društvu Vdov, kakor tudi pevskemu društvu Lira no petje na domu in v cerkvi. ^ Najprisrčnejša zahvala Rev. Max Sodji za spremstvo ^ v cerkev, in Rev. Matija Jagru za spremstvo na P°K jjtf* kakor tudi za opravljene cerkvene pogrebne obrede- ^ s Rev. Andrew Andrey-u in' Rev. Max Sodji za asistenc maši. „ ¥x\ Iskreno se zahvaljujemo pogrebniškemu zavodu ju ' in Sinovi za vso prijazno postrežbo in za lepo urejen vrstno vodstvo pogreba v našo popolno zadovoljnost. Slučajno, če se je kakšno ime pomotoma izpustilo Vtf*' da se nam oprosti in se jim ravno tako iz srca iskren ljujemo. Ti pa, nadvse ljubljena in nikdar pozabljena mat' p1*' mama, ki si se za vedno ločila od nas, počivaj v I?ltrUtrplje,|Jj.' stanem zemeljskem trpljenju; smrt je rešila Tebe . f9' nam pa je vzela dobro mater in staro mamo, mnogi"1 p večjo prijateljico. Nikdar ne boš pozabljena v srcih vse . mi Te poznali in ljubili, zlasti pa pri svojih dragih. P°c.lJT jfH^ in nebeška luč naj Ti sveti in lahka naj Ti bo amerisK* Žalujoči ostali: hči Frances, omožena Russ, John, sin Raymond in Marilyn, vnuki mov'"1 Tukaj zapušča tudi brata John Hribar, v stari dom enega brata in dve sestre. Cleveland, Ohio, 18. aprila 1939. Oblak Furniture Co. TRGOVINA 8 POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEntlt-ynn 2!)7g kem molku, — ne smem govoriti, ker me veže prisega. —Prisega? — vpraša sestra Ana. — Govori jasnejše, Klarisa, ne razumem te. —Malo preje si govorila o neki želji, a ko sem te vprašala, kaj želiš, si mi odgovorila, da te veže prisega. Ali ni tako? Ali sem te dobro razumela? —Dobro si me razumela, častita mati, — odvrne mlada deklica, — toda ti ne boš hotela, da prelomim svojo prisego. —Bog obvaruj! — odvrne predstojnica. — Kar si prisegla, moraš tudi držati. Obe omolkneta. Tedaj se dvigne Klarisa, pogleda s svojimi plamtečimi očmi mater Ano, a nato vpraša: —Ali mora človek tudi tedaj držati svojo prisego, ako so ga prisilil, da jo položi? —Kakor je, — odvrne predstojnica, — ako so te prisilili, da prisežeš in ako si s tem ušla očitni smrti- in grehu, potem si prosta, potem ti ni treba molčati. —Ali je res tako? — vpraša Klarisa. —Da, tako je! Kako bi te sicer nagovarjala, da pogaziš svojo prisego, ko ne bi vedela, da ti bo to Bog oprostil. — Poslušajte, častita mati, odvrne Klarisa, — to, kar sem prisegla, je bilo proti božji volji. —Govori, hčerka moja, — reče predstojnica, — razodeni mi vse. Bodi prepričana, da znam čuvati skrivnosti. —Naj torej bo, — odvrne Klarisa. —Poslušaj me torej in svetuj mi, kaj naj storim. Klarisa utihne, premisli kaj naj reče a nato začne: —Nikdar me nisi vprašala, mati Ana, kdo sem bila, pre-dno sem vstopila v samostan. Nikdar nisi vprašala, kakšno mesto sem zavzemala v svetu. —Nisem te vprašala, — odgovori predstojnica, — četudi bi mi bilo lahko, da pozvem o tem. — Mihajlo Bakunjin te je pripeljal k meni, treba bi mi ga bilo vprašati samo besedo, — toda nisem storila tega, ker sem čitala na njegovem obrazu, da ne želi govoriti o tebi. —Mihajlo Bakunjin!-- zašepeče Klarisa, — tako se imenuje skrivnost mojega življenja. —Oh, mati Ana, povej mi, ali je ta človek vrag ali angel j? Ne morem si odgovoriti na to vprašanje, ker se mi včasih zdi, da je -zločinec, a drugič zopet, da ga je poslal Bog na zemljo, da poučuje ljudi, da jih dela boljše in da kaznuje krivice. Predstojnica je gin j ena poslušala to sodbo o Mihajlu Bakunjinu. Ona pogladi nežno Klarisi-ne lase in jo objame. —Otrok moj, — reče ona, — misli dobro o Mihajlu Bakunjinu, zakaj četudi se ti morda dozdeva okruten, vendar ni hudoben. On je človek, ki se je rodil kot bič onih ljudi, ki mučijo druge. —On je nesebičen in nikdar še ni ničesar storil radi svoje lastne koristi. * —Toda povej mi, zakaj govoriš o njem? Ali je tvoja izpoved-v zvezi z njim? Klarisa povesi glavo. —Tako je častita mati, Mihajlo Bakunjin me je prisilil, da sem prisegla. UŠESNE, NOSNE IN BOLEZNI V GRLU USPEŠNO ZDRAVI DR. WARGA, D. M. 15603 Waterloo Road Kmetovo poslopje KEnmore 0067 —Za nikogar ne bi tega dovolila, — reče ona, — toda tebe naj pelje, ti si angelj vse te okolice, tolažila si ljudi na smrtni postelji, reševala si bolnike in zato je prav, da ti pomagamo. —Seveda, ako se ne bo več vrnil, ako ga raztrgajo volkovi, potem — potem nočem dalje živeti, potem bom vedela, kaj mi je storiti. —Bog nas bo obvaroval, — odvrne predstojnica. — Hvala ti, Akušna, za tvojo pripravljenost, dal Bog, da se ti izpolni tvoja najsrčnejša želja na svetu. —Potem bi se moral vrniti naš mali Vladimir! — vzklikne kmetica. —Vladimir? Kdo je to? —To je otrok, ki ga je nama izročil neki prijatelj, — reče Akušna, — mili deček, najin mali angelj. Ljubila sva ga kot svojega lastnega otroka. —Dečku je pri nama ugajalo in midva sva se veselila, da ga bova lahko vzgojila kot poštenega najinega sina. —Nekega dne sva ga odpeljala v gozd, položila sva ga k ognju in ga pustila pol ure samega. Ko sva se vrnila, je izginil! Nekdo nama ga je ugrabil! —Nista našla nobenega sledu? — Ničesar nisva našla, — odvrne Akušna, — gotovo je mrtev. —Mati Ana, — zakliče sedaj Klarisa iz sosedne sobe. Predstojnica vstane in se poda k postelji, kjer je ležala mlada njena prijateljica. —Klicala si me, — reče ona in sede k njej. —Kaj želiš? —Oh, želela bi, — odvrne mlada deklica, — želela bi nekaj, o čemur zavisi vse moje življenje, — toda to se mi ne bo nikdar izpolnilo. Predstojnica jo prime za roko. —Govori, hčerka moja, — reče ona, — storila bom vse, kar bo v* moji moči, da ti izpolnim željo. _Ti veš, da nimam mnogo premoženja, toda moja hiša je vendar vredna nekaj tisoč rubljev, rada jo bom prodala ako ti lahko s tem pomagam. Klarisa zmaje z glavo. —Ne želim denarja, — končala sem svoje življenje, nikdar več se ne bom vrnila v svet, četudi sem sedaj odšla iz samostana. —Samo ena misel me ni nikdar zapustila, — sedaj mi je pri srcu, kot da bom umrla in to me sili, da govorim. —Govori, Klarisa! — zaprosi sestra Ana. Klaris,a sede v postelji 'in pogleda zamišljeno pred se. —Ne smem izgovoriti, kar mislim, — reče ona po krat- Frigidaire ledenice 1937 in 1938 modeli po zelo znižanih cenah. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St.