( - < f - . i crm fV 212 LJUS.l J A \! A trm, v MMQOf posamezna številka 30 stot. Letnik Ll tlet Uhaja 6 neaat« L L &60 vet v Širokofltl/ ■mitnice, ponedeljka. Naročntnt: n I metee L —. četo Ido L 75.—, v 80 stot. — O^iMDlna I lnwrdw In obrtne oglasa 71 rtot, g« L 1.20, cgltte denarnih UTodor t 1— ujemanj L A EDINOST Uredaiitoo in opravniitvo: Trsi (3), ulica S. Francetco d'Atsiai 20. Telefon 11-57. Dopisi naj te poiiljaje izključno uredništvu, oglasi, reki*. mmdn in denar pa npravniitvu. Rokopisi te vračajo. Nelrankirana pisma se ne spre emsjo. — Last založba In tisk Tiskarne „Edinost* Pod uredništvo ▼ Gorici: ulica Giosue Oarducd it. 7, I. n. — Telet St 827 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Zborova nle narodnih manliln Ženevi v znova potrjen ▼ svoji funkcijt Pri razpravi o prihodnjem kongresu so bili stavljeni razni predlogi glede sedeža. Nekateri so izrazili željo, da bi se vršil na Dunaju, Budimpešti ali v Pragi. Rešitev je bila prepuščena odboru. Zdi se, da se bo tudi prihodnji kongres vršil v Ženevi, dasi so mnogi temu nasprotni, češ da nima nikakega smisla zborovati «pred nosom» Družbe narodov. Po sprejetju resolucije glede prihodnjega zborovanja je predsednik dr. Wil-^an zaključil zbor v vznešenih sklepnih besedah o pravicah narodov do svojega Naši čitatelji so že obveščeni, da se je mršilo v Ženevi zborovanje evropskih narodnih manjšin, kateremu je predsedoval naš poslanec dr. Wilfan. Na zaključni seji, ki se je vršila dne 27. avgusta t. 1., so bile sprejete razne resolucijo, v katerih so povzeti glavni rezultati razprav tega važnega kongresa. Važnega predvsem zato, ker pomeni letošnji kongres manjšin velik napredek jezika in svoje kulture v popularizaciji tega neodklonljivega vprašanja. Za manjšinsko vprašanje se zanima najširša svetovna javnost, zborovanjem so prisostvovali dopis, največjih evropskih in ameriških listov. Istotako so posvečali letošnjim razpravam, sicer neoficijelno, toda kljub temu največjo in najdoslednejšo pozornost tudi krogi Družbe narodov. Ta uspeh je tem pomembnejši, ker je znano, da je Družba narodov lanski kongres takorekoČ popolnoma ignorirala^ V naslednjem podajemo glavno vsebino resolucij, ki smo jih v prejšnjih naših poročilih le omenili. Ena resolucija se nanaša na jezikovno vprašanje. Stavil in utemeljeval jo je dr. Schie-piann, zastopnik Nemcev iz Letske. Vsaka narodnost v državi — naglaša ta resolucija — ima pravico do šole, v kateri bodi njen jezik učni in izpitni predmet. Istotako ima vsaka narodnost pravico do rabe svojega jezika v verskih stvareh. Priimek je osebna pravica državljanov in sato je poseganje v to osebno last nedopustno. Kjer živi kaka narodnost zdržema, stopi na mesto državnega jezika jezik dotične narodnosti. Na posameznih ozemljih v notrar-n j osti držav naj bo dopuščena v občevanju z uradi ustna in pismena raba jezika, ki ga govorijo prebivalci dotič-liega ozemlja. Načelo, ki naj velja pri tem, naj bo načelo čim večjega olajšanja spoznanja pravice. Sodniki in uradniki naj rabijo v ta namen vse jezike, ki so jih zmožni. Pri upravni razdelitvi naj se jemlje v obzir jezikovna sestava prebivalstva. Druga resolucija se nanaša na postopanje v slučaju sporov med narodnim* manjšinami in vladami. Tu moramo pripomniti, da gre tu za spore samo pri onih manjšinah, ki uživajo mednarodnopravno zaščito, kakor na pr. v Jugoslaviji, Avstriji, Čehoslovaški, Ogrski, Poljski itd. Take manjšine se imajo pravico pritožiti na Družbo narodov, ako se jim godi krivica. Med te manj šine ne spadamo, kakor znano, ne Slovani ne Nemci v Italiji, ker ta poslednja ni sprejela nikakih tozadevnih obvez. Tozadevno postopanje pred Družbo narodov je zelo pomanjkljivo. Je na eni strani tajno, potem enostransko (brez zaslišanja manjšine, ki se je pritožila) in skrajno počasno. Kako počasi posluje tozadevni urad Družbe narodov, je jasno razvidno po dejstvu, da je bilo vloženih do sedaj nad 200 pritožb, razsodilo se je le. v kakih treh ali štirih slučajih. Resolucija, ki se nanaša na to vprar Sanje in ki jo je stavil član čehoslova-škega senata dr. Medinger, pravi Pnilf se odpravilo v Beograd i muka protestno noto Kitajski b Konti Carin bo odpotoval prihodnji! radi Gang-Tso-Lina (odan . MOSKVA, 4. Čičerin je poslal sovjet- ~ BEOGRAD, 4. (Izv.) Iz Monte Carla se skemu zastopniku v Moskvi noto, da jo je danes povrnil v Beograd radikalski 1 izroči kitajski vladi in čang-Tso-Linu. prvak Dragović, ki je bil pri Pašiću.|Nota protestira proti zahtevi generala glavnem sledeče: Kongres pozdravlja uzakonitev manjšinskega prava v posameznih mednarodnih pogodbah kot dogodek zgodovinskega pomena. S tem pa manjšinsko vprašanje ni še rešeno, ker pride to vprašanje pred Družbo narodov še le tedaj, ko nastanejo spori. Kongres želi radi tega, da bi se našle poti, da bi se sploh onemogočili spori. Zato naj se prenese reševanje sporov med veČino in manjšino na polje dotične države same. Resolucija naglaša dalje velik moralni pomen, ki bi ga imelo tako neposredno občevanje med večino in manjšino. Dalje naglaša resolucija, da je sedanje postopanje zelo pomanjkljivo in nezadostno, kajti pri tem postopanju se prizadete manjšine ne samo ne priznavajo kot stranke, temveč nimajo niti pravice, da bi se jim morale sporočiti odločitve glede pritožb, ki so jih predložile. Kongres zahteva radi tega, naj bodo razprave o pritožbah manjšin javne, v čimer se strinja s svetovno zvezo društev za Družbo narodov in z mednarodno pravniško organizacijo (International Law Association). Resolucija zahteva končno, da se imajo smatrati za neveljavne vsi oni slučaji, v katerih bi se ta ali ona manjšina iz kateregakoli vzroka odpovedala onim pravicam, ki jim jih daje mednarodno manjšinsko pravo. V pojasnilo te poslednje točke resolucije, naj omenimo, da se je v resnici dogodil tak slučaj. Pod pritiskom turške vlade so se odpovedale pravici do zaščite nekatere manjšine na Turškem. Taki slučaji se imajo smatrati kot afront proti obstoječemu javnemu redu. Tretja resolucija, ki je bila sprejeta, se nanaša na organizacijo prihodnjega konngresa, ki se bo vršil 1. 1927. Izvoljen je bil tozadevni odbor, ki mu zopet Predseduje poslanec dr. Wilfan. generalni tajnik dr. Ammende Vatikan se ne vmešava v politiko Dražbe narodov RIM, 4. Vatikansko glasilo «Osserva-tore Romano« piše: Nek-itri listi so poročali, da je sveta stolica nasvetovala neki državi postopanje, ki na£ ga ubere na zborovanju Družbe narodov v Ženevi. Ta vest je brez vsake podlage. Zadržanje sv. stolice napram zborovanjem in celokupni politiki Družbe narodov je jieizpremenjeno in sicer tako, kakršno je bilo že od početka obstoja Družbe ji ar od ov. Hons. crespl porote papežu o položaju v Meksika RIM, L Sv. oče je danes sprejel V privatni avdijenci mons. Crespija, tajnika apostolske delegacije v Meksiku. Mons. Crespi je obrazložil papežu v vseh podrobnostih sedanji položaj v Meksiku. Razgovor je trajal del j čaaa. RflfflifiOl trd! v Benetkah BENETKE, 4. Danes zvečer je dospel -semkaj v spremstvu svojega pobočnika romunski kralj Ferdinand. Prišel je iz Pariza. Visokega gosta so sprejeli na kolodvoru romunski konzul comm. Bombardella, vioekvestor in drugi visoki funkcijonarji. Romunski kralj bo ostal v Benetkah več dni. Nastanil se je v hotelu «Danieli». On. Grandl odpotoval v iantvo Pred odhodom le Ipd dol« razgovoz z Minwlln1|em RIM, 4. Vladni načelnik on. Mussolini je imel danes popoldne dolg pogovor z državnim podtajnikom za zunanje zadeve on. Dino Grandijem glede poteka dela v Ženevi. Danes zvečer je on. Gran-di odpotoval v Ženevo. Ninčić odpotoval v Ženevo BENETKE, 4. Sinoči je odpotoval v Ženevo jugoslovenski zunanji minister Dopoldne je imel daljšo konferenco z ministrskim predsednikom Uzunovi-ćem. Pozneje pa se je razgovarjal mnogimi radikalskimi poslanci, ki so izraziti prista& Nikole Paftića. Novinarjem, ki so ga vprašali za pojasnila, je Dragović zatrdil, da Je PaSićevo stanje precej dobro in da treba njegov povra-tek pričakovati v doglednih dneh. Pašić bo najbrž odpotoval iz Monte Carla prihodnji petek ali nedeljo, na potu v Beograd pa se bo ustavil tudi v Dalmaciji v Cavtatu, kjer se nahaja njegova obitelj. Na vprašanje kf j misli Pašić ukreniti, ko se povrne v prestolnico, je Dragović £zjaV01: «Glavna« Pašićeva iskrb gre za tem, da se v stranko povrne disciplina. Pašić obsoja beograjske dogodke in jih iz vsega srca obžaluje. Smatra, da mora radikalska stranka ohraniti svojo kompaktnost za blagor naroda in države*. Sicer pa je bil današnji dan ▼ Beogradu precej miren. V narodni skupščini sta zborovala odbor za izenačenje neposrednih davkov in anketni odbor. Jngoslovenskfl »Ruta In privatni premogovniki v8pornanm le nI dosežen - Železnice bodo nabavljalo premog potom lavnih licitar olj? - Rudniki ustavljajo delo BEOGRAD, 4. (Izv.) Povodom zatvo-ritve treh rudnikov Trboveljske premogovne družbe in odpovedi dobav premoga, so se danes zglasili pri ministrskem predsedniku Uzunovlću in pri ministrih za finance in promet zastopniki privatnih premogovnikov, ki so izjavili prpravljenost, da se cene premogu znižajo za železnice za 10 . Zastopniki pa bajć pri vladi niso bili dobro sprejeti. Ministri izjavljajo, da so cene premogu izredno visoke in da bodo odslej železnice nabavljale premog samo potom javne licitacije. Pri dosedanjih dobavah je drtova utrpela bajć preko 800 milijonov Din škode. Do sporazuma do sedaj še ni prišlo. Vlada trdi, da so se na strani premogovnikov vršile zlorabe in da so bili razni uradniki podkupi j enL Zastopniki lastnikov rudnikov pa pravijo, da s prometnim ministrom ni mogoče govoriti, ker da stoje za njim razni kapita- Danes popoldne se je v Zagrebu vršila dr. Ninčić, ki se je mudil v Benetkah konferenca zastopnikov posameznih dva dni. Pred odhodom ga je pozdravil premogovnikov, ki so raspravljali o po-na kolodvoru italijanski poslanik v loža j u ino nadaljnjih ukrepih. PrecLI o-Beogradu, gen. Bod r ero. I žili bodo vladi posebno spomenico. --~Vt V premogovnikih, kjer je delo ustav- CI1II irske KDOlBCUC ljeno, vlada veliko ogorčenje. Do sedaj viu« so ukinili delo rudniki v Hrastovju, Za, Izjav« generala Kondylls& Igorju, Rajhenbergu in Komelju pri Ko- Čang-Tso-Lina, da mora železniška družba vzhodne Kitajske izročiti vse svoje ladje mukdenskim oblastim. Nota pravi, da je bila Rusija zmerom pripravljena proučiti vsako sporno vprašanje. Protestira proti kršitvi pogodb, ki so bile sklenjene med Rusijo in Kitajsko, zahteva takojšen preklic Čang-Tso-Linovih zahtev ter zahteva, da se zadeva reši diplomatskim potom. Svet Družbe narodov ŽENEVA, 4. Svet Družbe narodov je imel včeraj pod predsedstvom češkega zunanjega ministra dr. Beneša javno sejo, na kateri so razpravljali o pismu angleškega, francoskega, italijanskega in japonskega zastopnika glede pritožb memelskega deželnega zbora radi kršitev memelskih statutov s strani Litve. Svet je pooblastil dr. Beneša, da imenuje komisijo juristov, katera naj tekom 14 dni poda svoje poročilo. Za tem je podal Briand poročilo o delovanju mednarodne komisije za duševno sodelovanje. Vanderwelde je poročal o nedavni seji zastopnikov mednarodnih dopisnih agencij in sporočil, da pripravlja glavni tajnik sklicanje seje časnikarjev. Dolga razprava se je vršila o poročilu bivšega švedskega zunanjega ministra Undena o delu in predlogih mandatne komisije. Mednarodni sodni dvor ŽENEVA, 4. Države članice stalnega mednarodnega sodnega dvora so se sestale na konferenco, da prouče pogoje, ki jih je stavila Amerika za svoj pristop. Od 48 članic se udeležuje konference 39 držav. Za predsednika je izvoljen Clsynga (Nizozemska), za podpredsednika Zumeta (Venezuela) in Bell (Nova Zelandija). Na prve tri pogoje, ki jih stavi Amerika, je konferenca pristala. Četrti pogoj pa predstavlja dvoje stvari. Prvič zahteva Amerika pravico, da lahko vsak čas kadar hoče odstopi od razsodišča, drugič pa garancijo, da se štatut in pravilnik razsodišča ne iz-premeni brez glasu in vednosti Združenih drŽav. Tudi ta dva pogoja bo konferenca najbrže sprejela. mostova je voda odtrgala. Pri postaji Mons La Triballe je vlak skočil s tira. Človeških žrtev k sreči ni bilo. Posledica nalivov MADRID, 4. Potniki v nekem vlaku, ki je peljal proti Franciji, so pri vožnji čez most Moncada zapazili da se most preveč ziblje. Komaj je vlak zapustil most, se je ta zrušil. Ekspresni vlak, k| je stal v Barceloni za odhod proti Parizu, so še pravočasno obvestili o nesreči Most je izpodjedla voda pri zadnjem deževju. Leseno gledalilfe zgorelo Zanetili so požar iz maščevanja? NEAPELJ, 4. V lesenem gledališču «Miramare» v Torre Annunziata je iz do sedaj še nepojasnjenih vzrokov izbruhnil požar. Uničil je vse poslopje. Gledališče ni prirejalo že nekaj večerov predstav, ker so med impresariji nastala nesoglasja. Oblasti 50 uvedle strogo preiskav), ker domnevajo, da je kdo zanetil ogenj iz maščevanja. MILAN, 4. «Corriere della Sera» pri- čevju. V Trbovljah pa se je danes delo naša razgovor, ki ga je imel njegov po-1 še nadaljevalo. Seveda pa gre ves pre-sebni poročevalec v Atenah z načelni-1 mog v skladovnice, kjer se ga je nako-kom sedanje grlke vlade generalom I pičilo že okolu 300 vagonov. Če se spor Kondjrlisom. j ne reši v doglednem času bo morala General mu je rekel: Poslednja grška tud* trboveljska premogovna druž-r evolucij a je bila zgolj notranjega zna- b5 docela ukiniti ali pa vsaj omejiti čaja. Pangalos je bU oni, ki je odpravil obrat- Ce rudnikl ukin®i° del° *x> okrog sleherno svobodo ter Je vodil Grčijo vi?0?0 rudarjev priSlo ob delo in ^aslu-pogubo. Odločil sem se, da rešim deže- ž*k- »anes^ je industrijska in obrtna lo; in sicer bi bilo to nemogoče doseči Izbornica v Ljubljani vložila pri vladi z drugimi sredstvi, kajti niti parlament P""®9* radl odpovedi nabav premoga, in niti drugi merodajni politični orga- M 11 iz mi niso poslovali. Zrušil sem z I državnim udarom diktatorja Panga-1, M potovanja v Split osa. BEOGRAD, 4. (Izv.) Uradno sporoča- Glede politike, ki jo bo zasledoval narfo, da je kralj na potovanju v Split do-Grškem, je general Kondyiis izjavil to- akutno vnetje okostnice na spodnji e: V notranjosti dežele svoboda, z ino- čeljusti s povišanjem temperature ter zemstvom pa dobri odnošaji. Sem sicer I® precejšnjimi bolečinami in oteklino. general, a nisem politik od včeraj. Na>-. _ . ._, _ Selu jem že delj časa narodno-republi-1 *orov odpotoval preko Beograda kanski stranki. Dobre odnošaje, ki nas vežejo z drugimi državami, posebno z | BEOGRAD, 4. (Izv.) Danes popoldne Anglijo, Italijo in Francijo, bom skušal je potoval skozi Beograd bolgarski zu-na vsak način okrepiti. Z Jugoslavijo I nanji minister Burov z vso delegacijo, sklenjeni dogovor pa bom zvesto izva^ ki bo zastopala Bolgarsko na sedanjem jal. rednem zborovanju Družbe narodov v General Kondylis se je izrazil o od- ?enevi- Oficijelnega sprejema na poštar nošajih z Italijo na sledeči način-^ bil° Grčijo in Italijo ne ločijo nikaka vprašanja; pač pa imata obe deželi mnogo skupnih interesov. Moj trden sklep je odkritosrčno delati na to, da se Otvozltev pokrajinsko razstavo •Ljubljana v jeseni* LJUBLJANA, 4. (Izv.) Danes ob 9.30 je bila v Ljubljani na slovesen način prisrčni odnošaji med Italijo in Grčijo % i^uuum im siovesen nacm izpremenijo v krepko prijaUstvo. I Rudarska stavka se bliža koncu LONDON, 4. Konferenca delegatov rudarskih organizacij je s 557 proti 225 glasovom sklenila, da se da izvršilnemu odboru rudarske zveze polnomočje za sklenitev pogodbe s podjetniki za vso državo. Sprejet je bil tudi predlog, da ima izvršilni odbor proste roke glede delovnega časa, kakor tudi glede višine plač. Edina omejitev obstoji v tem, da se mora skleniti sporazum, ki bo velja! za vso deželo. Vn-Pef-Fn umrl LONDON, 4. Iz Pekinga poročajo, da Je Vu-Pej-Fuja njegov podgeneral dal odstaviti in ga kot ujetnika poslal na vojno ladjo v Yangce. General je v ujetništvu umrL Ab-el-Krim t pregnanstvu MARSEILLE, 4. Včeraj ob 16. se je Ab-el-Krim ukrcal s svojim spremstvom na ladjo «Pierre», da ga odpelje v pro-gnanstvo na otočje Reunion. Aretacije na Grškem ATENE, 4. Ministrski predsednik Kondylis je odredil aretacijo večjega števila častnikov solunske in atenske gamizije, ker so hujskali vojaštvo, naj zahteva koalicijsko vlado. Odstop perzijske vlade TEHERAN, 4. Perzijska vlada je podala ostavko. •r 1 . , ijaua T loaciii«. uiaiuuoMU uivui Je zxopoflcij1° pri — prisostvovali zastopniki civilnih in vo-f P q Poročevalec lista «Corrie- jaških oblasti ter zastopniki trgovskih, re aena &era». industrijskih, obrtnih in drugih korpo- Kondylis je odgovoril: Ta je pri nas racij. Otvoritveni govor je imel predsed-brez vsakega pomena. Tisk je osvobo-1 nik odbora razstave, nakar je poljedel-jen verig, v katere ga je uklenil dikta-1 ski minister Pucelj otvoril razstavo v tor Pangalos. In vendar so kritike v se- imenu vlade. danjem grškem tisku minimalne. Nek- če bo vreme lepo, upajo, da bo mno-danji ministrski predsednik Kafanda- go ljudi posetilo razstavo, ris skuša organizirati neko opozicijo, a ■ nima nikakega uspeha, ker vidijo vsi, Redakcija uredništva na Francoskem da zasleduje s tem le osebne interese. | PARIZ, 4. Ministrski svet je na pred- , ,?voj razgovor je Kondylis tako-le za- log komisije za Stedenje sklenil, da se ključil: Pustili bomo, da bo o vseh vpra-1 izvede velika upravna reforma in se šanjih odločeval parlament, kajti voljo odslovi veliko uradništva. Vsak mini-Tudi naroda moramo spoštovati. ster mora v najkrajše« času izdelati Je 1 I tozadevne predloge. Nesrate na morlu Dva parnika sta se potopila PARIZ, 4. Gosta megla v Rokavskem prelivu je včeraj in tekom noči povzro-5ila več nesreč, ki so imele tragične >osledice. Francoski parnik «Cassard» je zadel ob parnik «Kurdistan», ki se je potopil. Posadka se je rešila. Angleški parnik «Vulminia» je zavo-zil v neko dansko ladjo, ki se je tudi x>topila. Japonska ladja «Andes Maru» je zadela ob neko neznano ladjo in se je znatno* poškodovala. Naurje na Francoskem Jfevlhte la poplave - Tri osebe mrtve, ona ranjena PARIZ, 4. Po hudi vročini zadnjih idui so sinoči skoro po vsem Francoskem razsajale hude nevihte. Mnogo škode je povzročil vodeni steber, ki se je vsul na Lomalou les Bains. Ubilo je tri osebe in ranilo eno. Tudi na drugih krajih so se vsuli vodeni stebri ter povzročili poplave in znatno škodo. Na mnogih krajih je voda poplavila železniško .'progo, tako da vlaki n£so mogli voziti. Pri Saint Ponsu je nevihta povzročila mnogo škode. Dva železna Pismo iz Juiesls^iie Ljubljana, dne 3. IX. Gospod Stjepan Radić je čutil zopet enkrat potrebo, da vznemiri naše politično življenje in konča enoličnost, ki že tedne in tedne obvladuje vso našo politiko. Na svojih nedeljskih shodili je namreč zopet povedal marsikaj, kar ne doni v Beogradu preprijetno. Toda g. St. Radić je šel še dalje in se ni zadovoljil samo z retoričnim uspehom, temveč je postavil naravnost ultimat vladi: ali gre dr. Ninčić iz vlade, ali pa ne gre St. Radić v Ženevo. Tako je klical v nedeljo g. St. Radić vladi g. Uzunovića in je že izgledalo, da pride v najkrajšem času do razkola v vladi. G. Radić pa ni vztrajal pri svoji zahtevi. Deloma ga je razorožil že g. Uzu-.nović, ki je dejal, da bo g. Badlć pač «am spoznal, da v interesu države ne sme manjkati na zasedanju Zveze narodov. Vso ostrost ultimatu pa je nato vzel g. dr. Ninčić, ki je v dveurnem pogovoru prepričal g. St. Radića, da je bil izrečen njegov ultimat v nepravem Času. I11 tako smo skoraj po ultimatu Čitali tudi že izjavo St. Radića, da so vsa nesoglasja odstranjena, da mu je dal g. Ninčić popolnoma zadovoljive informacije in da gre zato g. Stjepan Radić v Ženevo. Ampak vsa nesoglasja vendarle niso bila likvidirana, ker je ostalo vprašanje dr. Nikića še nadalje nerešeno. Rešitev tega vprašanja pa mora g. St. Radić zahtevati. Ne samo radi tega, ker to zahteva dan na dan njegova okolica, temveč predvsem radi tega, ker je v nevarnosti vsa avtoriteta St. Radića, Če ostane dr. Nikić še nadalje v vladi. Odcepil se je od St. Radića dr. Nikić, pritegnil k sebi sedem radićevskih poslancev in sedaj razvija naj živahnejšo akcijo po Bosni in Slavoniji proti St. Radiću in dosega celo uspehe. Odpad od Radića torej dr. Nikiću ni škodoval in čeprav šteje njegov klub samo sedem poslancev in čeprav dnevno zahteva vodja hrvatskega naroda njegovo glavo, je vendarle pozicija dr. Nikića v vladi trdna. Ni čuda^ da je bil v nedeljo St. Radić tako oster, ko je pa videl, da ga wes narod sprašuje, kako to, da še ni obračunil z «izdajalcem» dr. Nikićem. In tako je prišlo do Radićevega ultimata, ker so pač razmere trenotno takšne, da Radić ne more tvegati razbitja vladne koalicije. Ampak nekaj je vseeno treba storiti in tako je prišlo do dr. Kežmanove interpelacije na predsednika vlade zaradi Nikićevih «afer». Namen te interpelacije je prozoren. Z njo naj se moralno tako oslabi ugled dr. Nikća, da bo v dnem trenutku mogel St. Radić z uspehom nastopiti z zahtevo dr. Niki-ćeve odstranitve iz vlade. Vendar pa danes po objavi interpelacije in po odgovoru dr. Nikića še dolgo ni sigurno, «5e bo dr. KeŽmanova interpelacija res rodila ta uspeh. Deloma se že danes vidi, da je bila sestavljena tudi na pod-agi govoric in da zato ne bo v vsakem pogledu držala. Pa tudi če bi slonela na samih dejstvih, je vendar njen učinek za bližnjo dobo več ko problematičen, ker je njena uspešnost odvisna od razvoja političnih dogodkov. Radikali Še vedno želijo dr. Nikića in zato nimajo vzroka, da bi proti njemu nastopili ali pa v anketnem odboru, kjer leži sedaj interpelacija, forsirali hitro preiskavo interpelacije. Zato je pričakovati, da bo Nikićeva afera še dolgo ležala v arhivih anketnega odbora, predno bo prišla na vrsto. Zdi se, da je storil St. Radić usodno napako, ko je pokazal, da polaga tako važnost na odstop dr. Nikića iz vlade. Napaka je dvojna, formalna in taktična. Ko je St. Radić po svojem prvem ostrem nastopu pristal na to, da ostane dr. Nikić v vladi, tedaj je s tem sprejel tudi obvezo, da ne bo izpremenil tega svojega pristanka, če ne bo dr. Nikić izzval kakega incidenta. Dr Nikić dejansko tega tudi storil ni in zato nima St. Radić pravega formalnega vzroka, da vedno znova ventilira Nikićevo vprašanje. Pravi Čas za nastop je bil tedaj, •EDINOST* V Trstu, dno 5. septembra 1926. ko je bil dr. Nikić izključen iz HSS., oeiroma fie preje, ko se je ločil od St. Radića, in tedaj bi moral St. Radič izvajati konsekvence. Ne gre pa, d& Radič jredno znova izjavlja, da se je sprijaznil fc tem, da ostane Niklč v vladi in nato »opet zahteva njegov odstop. Se večja pa je taktična napaka. Cim bolj zahteva Radić Nikićevo glavo, tem bolj raste Niklč pri radikalih, na veljavi, tem manj so pripravljeni njega žrtvovati. Stalna zahteva po Nikičevem 'odstopu je za radikale znak Radičeve slabosti in že zato nočejo radikali Radiću ustreči. . Eno pa je jasno, da je tekom enoletnega trajanja sporazuma oslabela tako pozicija radićevcev ko radikalov. Medsebojna rivaliteta je ovirala pozitivno imajo radikali ko radičeve! svoje disidente in jih najbrže dobe le nove. Ta oslabitev obeh vladiih strank je glavni vzrok, da se vedno znova pojavljajo vesti o novih kombinacijah. Je sicer gotovo, da pred zasedanjem skupščine, ki bo otvorjena sredi oktobra, ne pride do nobenih izprememb, toda nI misliti, da bi tudi pozneje ostalo vse pri starem. Izpremembe se Čisto gotovo izvrže in kdor bo tedaj izpadel iz kombinacije, ta tvega, da izpade za vedno. Zato noče razbiti koalicije Radič in »zato je nočejo razbiti radikali, kajti tisti, ki bi jo razbil, se sme prav upravičeno bati, da izpade iz vlade in iz vsake kombinacije in da pridejo na njegovo mesto drugi. V tem je vzrok, da se ne izvrši do oktobra nobena iz- vladno delo, to pa je disgustiralo radi-; prememba in da se vse tako zelo boji kalne ko radićevske poslance in zato energičnega koraka. R. 8. DNEVNE VESTI viška, ko je spomnil sv. Cirila in Metoda ter dodal Se potrebne opazke. Ne bom sodil ne njega, ne občinstva, ampak sodi naj sam vsakdo ne glede na vero in ne slede na narodnost, ki pozna zgodovino teh svetnikov. _ Opazovalec. Iz Brado Pol. dr. Jdaasf « Trsti Na drugem mestu poročamo o zaključni seji kongresa evropskih narodnih manjšin, ki ga je vodil naš poslanec dr. Wilfan. Razni veliki evropski listi so naglašali fini takt, diplomatsko spretnost in iznajdljivost v izberi sredstev, s katerimi je znal izgladiti razna nesoglasja, odpraviti globoke razlike v Josip Stuper - Trst« Smo požurili; za podrobnosti pridite v naš urad. Frančiška v d. Oflrtč - Idrija: Odgovor in nesoglasja, uupiitviLi gxu^un« * nadaljna navodila dobite pri krajevni or- naziranjih m doseči tudi spravo mea ganizaciji v Idriji. Sadje: Breskve: 60—380; fedpije 60—120; hruflke 60-400; jabolka 45—180: grozdje 100—200; fige 60—150; Ind. fige 50-00; limone* 12—35 L za zaboj. — DMi kuhinja v Goric! Tudi v prihodnjem Šolskem letu bo Dijaška kuhinja v Gorici nudila dijakom hrano po cenah, Jcot bo njo stala. Od darov vseh naših slojev zavisi, kolikim izmed njih bo lahko nudila hrano po znižani ceni ali pa tudi brezplačno. Dijaki, ki hočejo biti sprejeti v Dijaško kuhinjo v Gorci, naj vložijo čim prej prošnje na vodstvo kuhinje. V prošnji naj opišejo gmotne razmere svoje družine. . Prošnji naj prilože: 1. Družinski list; % Zadnje šolsko spričevalo; 3. Potrdilo jtli pa priporočilo domačega duhovnika .ali pa učitelja o vedenju prosilca. Prošnje morajo biti vložene najkasneje do 15. septembra. Vložiti jih morajo tudi lanski obiskovalci Dijaške kuhinje. V interesu dijakov je^da jih vložijo čim prej, ker se bodo v slučaju prevelikega števila prosilcev upoštevale predvsem prvovložene prošnje. Prosilci naj odpošljejo prošnje na: Dijaška kuhinja, ▼ Gorlei, «Uea San Giovanni 7, L Oraitvm vmh — Dramatični odsek «čttalnlce». Jutri, v pondeljek, ot> 20.30 sestanek igralcev. Vpisujejo se tudi novi člani. najrazličnejšimi, včasih zelo nasprotnimi si stališči zastopnikov posameznih manjšin. Naloga, ki brez dvoma ni lahka, ako pomislimo, da so bile na kongresu zastopane vse evropske narodnosti z ravno toliko različnimi na- Josip H asu - Nadau|eeelo: Vaša stvar je v odločilnem Stadiju; zdi se, da bo za Vas* ugodno upadla. Važno n družine padlih a.-o. vojakovi Pred osmimi leti je končala svetovna , , j x i vojna, pa vendar so Se stariši. vdove, sirote zori glede manjšinskega vprašanja. ali sorodniki umrlih bivših a.-o. vijakov, Kljub temu si je znal naš poslanec,^ pridobiti in ohraniti simpatije vseh | Opozarjamo, da rok za vlaganj« tozadev-pisanoštevilnih skupin, ki so bile za- prošenj potede dne 1. oktobra 192*. stopane na kongresu. ** mkrena tretira, naj brez od- To je prihajalo do izraza na kongresu ^ia^^^uS^tt ST^K samem kakor tudi v evropskem tisku. n]n T£>JaJu| ^ M M9Ut1u for^Sno Zastopnik Kataloncev, narodne manjši- ^cofcj©. ne na Španskem, ki šteje okoli AV2 mi- Prizadeti, poturite sel lijonov duš (glavno središče Barcelona.) j - je tako-le izrazil priznanje svojih roja-! Jaeip vetoma - Dolnji Zemnni Proti ne-kov našemu poslancu «Naš slavni pred- gativnemu dekretu morate vložiti dobro sednik dr. Wilfan je označil na zname- obrazložen in dokumentiran rekurz v rok« nit način točke, glede katerih soglaša- ^^^^ VcStt iS mo vsi. Treba je priznati takt, s kate- Roma __ RaCuiWiki dvor pa ne upo6teva rim je obravnaval stvari, ki se nanaša- slučajne postne zamude, zato pazite, da bo jo na naše vprašanje. Takt, v katerem se rekurrz res pravočasno vložen, ker v na-spaja fini praktični smisel z najbolj sprotnem slučaju dobi defcret končno- ve-vzvišenim idealizmom«. j IJ&vnost. Posebnih nasvetov prav v VaSi «Kolnische Zeitung» od 28. avgusta, stvari Vam nismo v »Unu dati, če ne preči- pravi v svojem poročilu o zaključni seji j ^T^^-^^Takil, in slHtni* kongresa o dr.ju Wilfanu, da se je izka- pritožb imamo iz raznih krajev, a najbrže zal kot izvrsten krmilar razprav ter kot niao znali prizadeti neizpodbitno dokaeati nepristranski in visokonadarjen vodi- svojo pravico. Poizvedujte kaj je na stvari, telj velikega gibanja evropskih manjšin, pa poročajte. , Tajniitvo. Prepovedano približanje Tržaška prefektura naznanja, da je IZGUBLJENO Gospa, ki se nahaja na letovifiču na Kozini, je izgubila na dan sejma dne 2. t. m. prepovedano se približati na manj kot na cesti iz Herpelj na Kozino — naočnike 200 metrov, ako nimaš posebnega do- ** zav°^ek' v ka*erem se je nahajalo voljenja od divizijskega poveljništva v ?: . * . .. Tratil slPdP^im krniem- voiaško skla- NaJdlte|J J.e naprole«, da odda najdeno lTstu, sledečim krajem vojaSKo SKia ti L 25 v goetilni Fr. Dobrlla dišče v Bazovici, vojaško skladišče na na Kozini Katinari, vojaško skladišče na Opčinah. (Briščiki), vojaško skladišče v S. Pan-taleone in vojaško skladišče v Sežani. Jesenska veselloa v Postojnski Jfunl Kakor že naznanjeno, se vrši danes 5. Prepovedano je ravnotako risati in fo- septembra v postojnski jami običajna je- tografirati omenjena skladišča in zbi- S"10*0 JS^Z**** 1 1 « 1 t. j 41.__* .-i od onih prejšnjih let. Razne godbe tn or- rati kakršnekoli podatke o njih. kestri hQldo gYiraU v ha>no razsvetljeni Nadzorovanje je poverjeno vojaškim «R^ki jami«, v velikanski koncertni dvo-oddelkom, ki straži jo in kr. karabi- rani in v «Plesni dvorani«, kjer bo poelo-nerjem, v katerih področje spadajo vala tudi izvrstna restavracija, skladišča. Prometno ministrstvo je dovolilo 50# popusta na voznem listku z vseh poetaj Treh Benečij. Ta olajšava bo trajala od 4. do 10. septembra. Kdaj bomo Imeli nov M? Tukajšnja kr. prefekura sporoča: V pojasnilo na razna tozadevna vpraža-nja, ki so dospela kr. prefekturi, se naznanja sledeče: _ ^ _____________ ______ 1) Izdelovanje kruha iz bele moike je do- konjenico«/ Igro je prečitaJ ožjeinu^trogu voljeno do dneva, ki ga določi v kratkem ' SVojih prijateljev pri katerih je napravila prav lep u tis. Upamo, da bomo videli to delo še to cezono na šentjakobskem odru. NOVA DRAMA. Te dni je dovrši'] naš .pesnik Karlo Ko-cjančič svojo prvo dramo «Skoz ognjeno pokrajinska komisija v Trstu v skladu s količinami moke, ki se Še nahajajo v zalogi- 2) Izdelovanje in prodajanje slaščic iz vsake moke je prepovedano od 1. septembra dalje. Zaloga slaščic, ki je obstojala 31. avgusta t. 1., se mora razprodati do 15. septembra, in sicer je prodaja omejena samo na bolnišnice, zdravilišča, sanatorije in klinike. 3) Bibivoti iz beie moke so prepovedani od 1. septembra, toda ostanki, ki so se nahajali 31. avgusta 1296. v izdelovalnicah, zalogah, slaščičarnah in prodajalnah, se sinejo prodajati tudi občinstvu do dneva, ki ga v kratkem določi pokrajinska komisija za živila. Še o potnih listih To vprašanje je za našo pokrajino silno važno in neprestana nas nauiegujejo ljudje z raznimi vprašanji. Ze v četrtkovi Edinosti v kateri smo dali nekatera navodila o potnih listih smo omenili, da je tczadeva potnih listov komplicirana in podvržena neprespanim izpremem-bam.» Iz pritožb raznih ljudi, ki smo jih čuli te tri dni črpamo Se večje uverjenje o naši zgor&jšnji trditvi. Prinesli so namreč nekateri stariši zahtevano, od italijanskega konzulata ove-fovljeno listino, da njihov otrok obiskuje to in to golo v Jugoslaviji pa kljub temu ni fle bila »tvar v redu. Zato opozarjamo vee nage ljudi Še enkrat da je pot do potnega lista dolga in potrpljenja poirebna. PRIDEN KOMIK. Pišejo nam: Po več mesecih sem še4 zopet poslušaj tržaškega komika Cechelina. Napredoval Je V tam čaeu: v svoje šale je vmešaval besede ter imena slofvenska, in vsi so se smejali, a veselje in odobravanje ie x>moelo do KDO VB KAJ T Odšla je od hiže t. avgusta 20-letna Ška-pin Emilija, Je nizke postave, bolj suha, z brazgotino nad očesom. Od tedaj ne vedo njeni sorodniki nič o njej; so v skrbeh, da se ji je pripetila kaka nesreča. Kdor bi kaj vedel o njej, je naproSen da javi Mariji Štolfa, Škorklja 696 Via Coroneo. TRŽAŠKI BLAGOVNI TRO 4. 9. 1926. Zopet mogočen količinski podvig trga je imel nepričakovan, improviziran lep obisk. Mnogo blaga, lepo Število kupcev je tvorilo precej pestro sliko na prostoru v ul. Cor-so Cavoor. Tako zelenjava, kakor sadje je navidezno napredovalo Navidezno — kajti brezdvom-no bo v sredini drugega tedna zopet zavlada o običajno mrtvilo. Glavnega predmeta ize^enjadnega dela trga — krompirja — je danes bil zelo malo. Njega cena je skrajno trdovratna. Istota^ ko, četudi količinsko boljše se drži zelje. Prav hvaležen predmet trga je fižol, ki vlada na zelenjadnem trgu. Nad vsem tem pa je še vedno paradižnik (130 kvintalov). Sadni trg kaže v cenah Se vedno tendenco navzdol. Posebno se nahajajo pod tejn vplivom hruške in jabolka. Največ je na trgu breskev* Napredujejo, a zelo počasf fige. Danes smo imeli sledeče cene: Zelenjava: Solata 100—150; radič 100 do 300; pesa rudeča 40—45; pesa bela 35—45; kumare 70; fižol v stročju zelen velik 45 do 120; fižol v etročju zelen mali 120—180; fižol v stroČju za luSčenje lisast in avetlo-rumen 100—180; fižol nov 200; zelje belo 80—120; vrzote 80—90; krompir 50—55; ma-lancane 60—100; paradižnik 40—60; buče 70—100; epinača 100—280; česen 150- Čebula 50—70. — TELESNA VZGOJA SPORT ŠPORTNO UDRUŽENJE Orndijc Športno Vodstvo Uradno poročilo Sefa dne 1. septembra 1926, Tehnična Vodstva: Vsa tehnična vodstva «e raz* pustijo. Za komisarje so imenovani sledeči jtf.: Nogomet: Plesni čar, Kolesarstvo* Koruza, hmoiii Krav os, I nfcb Atletika: PavloviČ, Plavanje: Zajec. ZaklJsCttev »ortnefa lete 1929.1936 in otvoritev športnega lete 193^1937i Z dnem 1. septembrom je bilo preteklo spostoo leto uradne zaključeno in v istem času madno otvorjeno novo športno leto. VAŽNO ZA VSE ČLANICE IN UDRUŽENE ČLANCI! Začenii z daaaioiim dnem do nepreklicno 1. oktobra 1936. so vsi udrufeoi člani prosti. Dovoljene so preselitve is sne članice v drugo. Dovoljen fe vstop oevifi Banov. Članice morajo do tega dne izročiti O. S. V. vae leftiknacije v svrho vidimir za novo oportno leto. Članice morajo dosti O. S. V. skupno z legitimacijami na posebni poli natančen see&fm istih, z navedbo, ▼ kateri panogi se misli teti član ađefstvovatL Opoaarjamo, da se bode lahko Irtžiiniran dan udejstvoval le v panogi za katero je bila izdana le^itfanacija. Člani, ki se preselijo, predložijo «4aro legitimacijo novemu drultvu. NI notrebno posebno dovoljenje. Za novo udrniene člane velja kakor do sedaj. Opourjans fllenina. naf točno te natančno iz-vrttjo delo legitimacij te adraienfa do 1. oktobra, ker po tem dnem ne bo v nobenem »tečaje (razven izjem, ki jih določa poslovnik) dasoljtin nora »dražitev te preseljevan|e fiasor. AMNESTIJA Ob priliki otvoritve novega športnega leta 1926-1927 izda O. S. V. totalno amnestijo. Vi kaznovanim igralcem se s tem kazen prekliže, vendar se bodo v slučaju nadaljnih prestopkov smatrali kot že kaznovani O. S. V. upa, da bodo članice te člani znali upo-Stevati to prvo amnestijo ter da ne bo v novem športnem delu prisiljeno zopet kaznovati igralce, pač pa da bodo vsi s poltenim vedenjem pokaaali viiek zrelosti te športne discipline. IZJAVA Z oearom na članek, ki poziva k treznejžetau de— lovanju in k reiitvi zadere S. U. - S. K. Val, sporoča O. S. V. javnosti, da fo s svoje strani napm-vilo vse megofie koraka in Bo v svotf popustljivosti do skrajnik mej. NI pa naila niknkega odziva strani S. K. Vala. Odklanja vsled tega vsako odgovornost za sedanji položaj. O. S. V. Tehnično Vodstvo Nogometa Uradno poročilo Pozivljem vse članice (razen onih, ki spadajo pod Goriiki P. O.), naj javijo do nepreklicno 21. septembra 1926 svoj vpis za prihodnje nogometno prvenstvo. Izjave, katere morajo biti doposlane pismeno na naslov S. U., morajo vsebovati ime igrišča, na katerem misli članica v letoinjem prvenstvu gostovati. Prihodnjič objavim pravilnik. T. K.i Plesničar. Savez Sodnikov Uradno poročilo V petek 17. septembra se bodo vršili izpiti za nove sodnike in sicer v ul. G. Zanetti 1, L ob 20. uri. Posivljem vse gg., ki mislijo postati nogometni sodniki, naj se polnoitevilno odzovejo vabilu. Komisija bo sestavljena iz gg. Plesničar, Sanrin in Kras. Vsi sodniki, kateri so sodili preteklo leto prvenstvene tekme, so naproženi, naj javijo podpisanemu, ali mislijo izvrže vati iste delo tudi letos. Predsednik: Plesničar. XX. redni občni zbor Športnega družtva «Adite» Danes točno ob 9. uri in pol zjutraj se vrSi v dvorani DKD pri Sv. Jakobu XX. redni občni zbor S. D. Adria. — Dnevni red: Nagovor komisarja« Poročilo biviega odbora. Poročilo tehničnih vodstev. Poročilo nadzornižtva. Volitve novega odbora. Zadeva komisarstva. Slučajnosti. — Na svidenje vsi, ki ste dobre volje I — Drago Milič, izredni komisar. Nogometni tarnef kupe dr. Dorče Serdoč S. D. «Obzor» pri Sv. M. Magd. zg. št. 77 (pri Tirolcu) organizira turnejo za kupo dr. Dorče Sardoč, katera se prične prihodnjo nedeljo, dne 12. t. m., na igrižču v Rocolu. Pravilnik v prihodnji številki. ••vič, Vatovec, Lak, Preprost, Roje, Sila, Kaligaris, Grežar, Babič. — Sp. načelnik. N. a Poorife se ponovno oni dirkač, Id nI j« ob priliki kolesarske dirke za & U. posodil fu-o cevko, da se oglael nasledečl naslov: Sa.-marin Rudolf, Rocol In valle 662, Trst. S. D. •Primorjo* na Prosekn priredi 12. aept. «Športni dan». Spored te pravilnik prihodnjič. SL K. Jadran - M. D. Zarja Danes točno ob 13.30 se odigra na igrižču Jadra-W ▼ Herpelfah rev a nI na tekma med M. D. Zarja, Bazovica te Jadranom. Huda železniška nesreča pri NiMini «Obz M. D. Sv. Iran Nogometaži I. čete danes ob 9.30 zf. na igrižču ; tekma z IL četo M. D. «Prosvete». M. D. «Proeveta» - Trst Nogometaži D. čete danes ob 9.30 zj. na igrižču «Obzora»; tekma z L četo M. D. «Sv. hran». — Haznnn ter ostalo članstvo S. Đ. «A- irten izreka tem potom SToji vrli sestri Olgi Ugoa ob bridki izgubi dragega očeta najgloblje bratsko sožalje. Iz triaSkeoa iivllenia Zlikorakl napad na blagajoob — Nad 3690 lir plena. V noči od petka na soboto so neznani zlikovca obiskali pisarno upravitelja hi£ Marijana Bucbbtnder, katera se nahaja na trgu Borna it. 4. Menda ni treba posebe poudariti, da je njihov obisk veljal blagajni; hoteli so se prepričati, je li kaj denarja v njej. To seveda ni bilo tako enostavno, ker je bila blagajna skrbno zaklenjena. Pa zlikovci so to dobro vedeli; cato so prinesli s seboj posebne priprave, ki jih navadno imenujemo vlomilsko orodje. Pod pritiskom tihega svedra in « - S čudom smo gledali čiginjci, ker stanujemo daleč od vode kake vrste plena se izmotava iz naših vrtnih mrež. G. Rakovšek in g. Mirko M. sta se namreč ponesrečila na motornem koleeai skozi našo vas. K ere-* či nista odnesla na svojih telesnih globokih poškodb, povzročenih jima po predrti mreži. Je skozi našo vas hud klanec z ostrim ovinkom ter tesno stoječimi hišami. Radi varnosti nas samih, naših otrok ter tudi Vas avtomobilistov in motoristov prosimo, da bi pazno vozi:li skozi našo vas, ako nočete nadaljevati poti z drugimi vozili ter v drugačnem telesnem razpoloženju. BRJE. Vprašanje nafte cerkve. V živo je zadelo dopisnika, iz Brij kritika zidanja cerkve na Brjah. Zagalopirali ste se — in nazaj ne morete! Cerkev ste postavili na neprikladen prostor v — mlako! Če mislite, da je kraj zaveten — potem ste pa tujci v našem kraju. Tudi danes dvomimo, ali je bilo zidanje cerkve tako nujno. Prosimo Vas, povejte nam, kaj Vam bo koristila cerkev — če jo črez nekoliko let za silo opremite? Ce hočete imeti, kakor pravite «samostalno» cerkev, boste morali imeti tudi duhovna. Duhoven mora dobiti stanu primerno stanovanje. Mar mislite v kratkem pričeti z zidanjem župnišča? Na kakšen načtn mislite zagotoviti plačo duhovnu? Ali mislite, da bo zmogla občina Brje z nekaj nad sto hišnimi posestniki take dajatve? To so vprašanja, na katera boste težko dali zadovoljiv odgovor! — Nas «mu2iastth» Brejcev skromno mnenje je bilo in bo tole: na primeren kraj, ki bi bil viden iz cele Vipavske doline — gori od Ajdovščine in tam daleč od Gorice sedanjo malo cerkvico kolikor mogoče blizu kamnoloma, da bi se z vožnjo ne gubile moči. Cerkev naj bi odgovarjala našim skromnim premoženjskim prilikam. Niti od daleč pa nismo niti ne sanjamo, da naj bi to bila samostojna cerkev — ker za tako niso sedanji časi primerni. Kar govorite o rihemberški cerkvi, je pa stvar nekoliko drugačna. Povemo Vam le to, da tam popravljajo cerkev z — vojnd odškodnino. Vedite pa, da vsak klone pod pretežkim bremenom. Žalostno je, da si človek ne zna preračunati; do kje sme z Izda/tki. Marsikateri se je podpisal v hipnem* navdušenju za prispevek za cerkev, a se danes, ko je prepozno kesa, a nazaj ne morel Dolgovi rastejo. Dosti je tega — vsak po svoje! Opomba uredništva. Priobčujemo Čisto nepristransko odgovor zagovorniku zidanja. Še ker gre za tako vprašanje, so odprti stolpci našega lista predmetni polemiki. Samo predolgo se ne sme zavleči! Zanimiv sprehodit si lahko dovoliS po poti na levem bregu Idrijce od postaje v vas. Ta pot je glavno sprehajališče naših letoviščarjev. Je senčna, ob vodi je, polna romantičnih lepot skalnatih bregov Idrijce. Ljudje jih znajo poiskati in jih uživajo Poleg tega je brez prahu, ker tu ne vozijo ne vozovi in niti auti ne. Vse to gre po desnem bregu. In česa vsega ne vidiš in ne slišiš po tej poti hodeč. Tu sedi skupina, ki se prepira bog vedi o čem v nagli trža-Ščini, zopet znalo niže čuješ lepo italijanščino starejših gospodov drugje zopet vidiš veselo skupino slovenskih ljudi, tam se cmeri otročiček v vozičku, drugje zopet fotografirajo, slikajo, pojejo. Prijeten je ta sprehod, naša občina bo morala zanj še poskrbeti IDRIJA OB BACI Zadružna mlekarna V naši vasi imamo že par let zadružno mlekarno, ki naj izvrstno uspeva in pro-cvita. Da je za vse kmetovalce naše vasi potrebna in koristna, smo prepričani, kar lahko sklepamo tudi iz dejstva, da so v zadrugi včlanjeni vsi vaščani, ki redno (Dalje na IV. strani) MALI OGLASI BERLITZ-SCMOOL VUF*b,orUz'23-poak ,a i prevodi v vseh Jeaiklh. (Ii6» SLUŽKINJA pridna in poštena se sprejme takoj. Plača in hrana dobri. Rojan-Verniellis 443, «Villa Olga*.__1380 ŽENSKA se iite za vsa hiina dela (raaen kuhanja} za ves dan. Gostilna, Via Valdlrivo 20. 1374 IZ TOLMINSKIH HRIBOV. Letos je pri nas sadje zopet obrodilo v .obilni meri; poeebno veliko je bilo cimbar-jev. Sedaj pa dozorevajo čeiplje, hruške in jabolka. Že več let ni bilo po nekaterih kraji toliko sadja, kokor letos. Skoraj lahko rečemo, da po vojni ni bilo še tako dobre letine glede sadja. Pred vojno so naši ljudje pošiljali sadje na razne kraje in dobili zanj lep denar. Sedaj po vojni pa o dobri kupčiji niti govora ni. Posebno letos kaže, da bo pri nas s sadjem zelo slaba kupčija. Bazni prekupci so plačevali na pr. cimhar-je po L 15 za 100 kg, češplje plačujejo pa po L 50.— za 100.— kg. Ako pomislimo koliko dela je samo z obiranjem sadja, nam je jasno, da ako se proda po tej ceni, ni plačano niti delo, ki je združeno s spravljanjem sadja. Zato se naši kmetje upravičeno bojijo, kam bodo s sadjem, ker bolje ga je pustiti, naj segnije, kjer je, nego da se da po taki ceni. Pred vojno so nadi ljudje iz vsega sadja v jeseni skuhali žganje, katerega so potem za drag denar prodali dalje. V prejšnjih časih je bilo žganje skoraj glavni dohodek našega kmeta. Ko pa je stopil po vojni v Italiji v veljavo novi zakon o žganjekuhi, je vse to odpadlo, ker so nova določila za ubogega kmeta povsem neizvedljiva. Nisem sicer prijatelj alkohola, posebno ne žganja, — kar bi mi lahko kdo očital, — vendar pribijem, da bi bilo bolje, ako bi se omogočilo pridelovanje domačega žganja, ker ako ni tega, se pije pa tovarniško, ki pa še bolj škoduje. S tem, da kmetje ne pridelujejo žganja, se ni prav nič omejilo pitje, ker se mesto domačega žganja dobi povsod fabricirano, ker ga tovarne še vedno izdelujo v veliki množini. Boljše je pa vendarle, da se pije — kjer se prav mora to goditi — domače žganje, ln ne oni špirit, ki prihaja iz tovarne. Dokler pa bo v veljavi sedanji zakon o žganjekuhi, bo malokateri kmetovalec pridelal kaj žganja in še i»> malo bo le za do-mfcčo rabo. Prav bi fciic. da bi se kolikor mogoče olajšalo kuhanje žganja, »ter sedaj mora kmet tvoje sadje prodati po smešni ceni, ali pa ga pustiti, da segnije, kjer je, ker je kupčija zelo slaba. Dobro bi bilo, da bi se v vsakem okraju, _____-—--:___. —TJ—~- kjer se pridela dovolj sadj* -tano^ ffjf^^ ena zadružna žganjekuha, v katero naj bi ^"p^ pod «š0fer»7a apra^nttvo. 1361 se vpisali vsi oni kmetovalci, ki pridelajo večjo množino sadja, nego ga porabijo doma. Zadruga bi v jeseni pokupila od svojih članov vse sadje, iz katerega bi se kuhalo žganje, ki bi se potem lahko po visoki ceni prodalo dalje. Prizadeti naj se združijo in dobro premislijo vso stvar, ker le v zadružništvu In slogi Je kmetov obstanek zagotovljen. j. S. sv. lucija ob soči Naša postaja vedno popolnejše lice. Prej brleče petrolejske svetilke so nameščene z žarnicami iz električne centrale g. štruklja ob Bači, prej klavrno stoječi vozovi na stranskih progah se stalno premikajo po tračnicah sem in tja in mnogokrat izgleda, da bi to premikanje ne bilo ravno potrebno. Tudi je stoječih vozov vidno več. Poštar i*a dela vtis velikega prometa za vsakogar, pride sem nepripravljen. Za nas Sveto-lučane seveda ni tega vtisa, ker smo vajeni. Toda Še nekaj bi želeli spomniti. Na našo postajo se steka troje važnih dolin: idrijske, soške in baške s vsemi vmesnimi hribi in je torej tudi osebni promet precejšen, zlasti po leti, ko je vsa dolina polna turistov in letoviščarjev. Radi tega je opaziti tu pomanjkanje Še enega okenca za izdajanje listkov. Dobro je namreč Še vsaj BABICA« autorizirana, sprejema noseče. Govori I —< slovensko. Slavec, Via Giulia 29. Telefon 33-19. * 1360 GOSPODIČNA dobro aorjena ' stroki želi mesta kot sotrudnica. takoj. Naslov pri opravniitvB. manufakturni Nastopi lahko 1378 UČENKO s primerno iolsko izobrazbo, lepega vedenja, poštenih stariiev, sprejme trgovina z «eJanini blagom in pekarija Marija Petkoviek, Trnovo pri Bistrici. 1379 TRGOVSKI pomočnik z drema trgovskima tečajema, veič slovenskega in italijanskega jezika liit primarne službe. Naslov pri Hprarailtru li34 Lepa prilika za tovarne ali čevljarske zadruge Proda se najmodernejši stro) sa Šivanje podplatov (Durchnaht), pripraven tudi za obrat s motorjem, ter stro) za zarazan)« podplatov, olba s pritiklinami (Sivanki itd.) Ker so cene jako ugodne, ne zamudite prilika. — Naslov pove upravništvo (917) PRODAM I zemljišče, ravno, ob reški cesti, blizu sadrug L Š5.000. II posestvo s šestimi poslopji, velikim vrtom L 125.000. III travnik, raven, pripraven za obrtnijo 8000 setnjev, v Zavijah L 120.000. »18 LOOOVICO ROTM vnvMj S »tri Izrtta na iell'lstrii 12,1. SEDLARSKEGA pomočnika in u&enca sprejmem. Selec Anton, sedlar, Trnovo 77 IL Bistrica, 1373 PRODAJALKA, popolnoma v*Ka v trgovini me-j ianega blaga, es sprejme takoj. Anton Križaj* Ajdovščina. 1364 j UČENEC za podkovaSko obrt, krepak, od 15-16 let star, se sprejme. Toroiič Rajko, IL Bistrica 100, 1371! VRTNARIJA zelo dobro vpeljana, moderno oprem- ; ljena v zelo prometnem kraju, se radi boitiii lastnika proda. Nasiov in podatki se dob^o pri Troba. Maribor, Slovenska ulica 2, Jugoslavija. 12TO NA PRODAJ hiia s Štirimi prostori, vrtom in vk nofradom v okolici Trsta. — Naslov pove apfy-ništvo. |33T KAMION Auatro-Daimler 3 tonski. 3t v popolnem stanja se proda proti vsaki poskainji za petaajsttisoč radi odhoda. Lueich, Via Pilane L JI«; HbA a fiesthni sobami, ehroriMam, Utvom, vrtewn_ lep razgled, ee proda. Roiano, Malim 731. 1377 HIŠO v Ljubljana, z vrtom h 3 stanovanji (soo takoj prosto} in lokalom prodam. Pojasnita daje dr. N. Marsid, Zemun, Jugoslavija. 1381 PRIZMATIČNE daljnoglede kupnje Gfaeto Bfesoh, optik, Vta MaazU M, Trat. M4 ODŠEL je od doma fantič tilnsfrt let star, močne vsakdanjo pono- prostor nasproti vhodnih vrat. želeli M j a^TS^h^iCS: pri tem okencu še malo ograje, določene za Kdor bi kaj nvedel o njem, naj to sporo«, pa to, da se je prejšnja luknja, pomaknjena E^^^Tt^^^TV^S seli ' vhod in odhod nakupovalcev voznih listkov. Ko stopijo ljudje s koriere, se vsakemu mudi k okencu. Tu nastane prava gruča, prerivanje in temu podobno, kar je ženskam posebno nevčečno in tudi okusno ni, Ljudje prosijo potem listkov z najrazličnejših strani in se prerivajo k okencu. Ce se je že vse drugo popravilo, naj se žrtvuje vsaj če ono malo denarja, ki bi se rabil za napravo te pregraje." Želeli bi tudi, da bi se poleg onega sedanjega okenca napravilo še eno in bi potem razdelili izdajanje listkov v: 1) proti Trstu in 2) proti Podbrdu. Obe pošti imata namreč jutranjo zvezo z obema brzovlako-ma: enim ki gre proti Podbrdu in enim ki gre proti Gorici. Toda ko pride Človek na postajo in prosi včasih celo četrt ure prej listek v Podbrdo, ga ne dobi. Zlasti je to nerodno za premnoge državljane Jugoslavije in Nemčije, ki odhajajo po tej poti v svoje kraje. Prosimo še nekaj: naj bo poslovanje uradnikov malo bolj naglo. Že enkrat smo tožili o počasnosti poslovanja na tej postaji, danes moramo znova konstatirati, da se niso gospodje prav nič zmenili za želje naših ljudi, izrečene potom našega časopisja. Novootvorjeni bar na postaji je odvzel skoro vse goste ost lim postajnim gosil-nam, ker je tik poleg postaje, je seveda mnogo prikladnejši. če bi ga dobil, aajja oaebno Jan**, Ločnik pri Goriai, via dobri na#adt Tsreziai & g. Via loga natih izdelka. Via Uge PoMo it. 9 (prej Telefo* a v oz- izvoz. Veflka aa~ ta zavijanje, pisabeja 1. t. d., papir-ter valčkov faznih veUkosd lastaefpl HA VODA «DSJ/ALABARDA» MOTI IZPADANJU LASL Vsebo^s kinin in je veled tega posebno priporočljiva proti prhljaju ia za ojačaaj« korenin. Steklenica po L 6 se dobiva samo v lekarni «Ca-stellanovich. Trst, Via Gtaiiaai 42. 1360 EUZK CHINA. Jako okusen. Vzbuja tečnost in je najboljie zdravilo proti želodčnim Šibkostim in n rekonvaleseenco. Steklenica L 6.—. Dobiva se samo v lekarni Castellanovicb, Via GfaUanJ 43. 1369 GLTKOL je pravi dobrotnik vseh onih ki trpijo na živčni oslabelosti, glavobolu, pomanjkanju sla* »ti. Glykol je sploien m energičen obnovitelj. Prodaja se v lekarai Casteilanovich, Trst Via Giu-liani 42. 1367 49-LETEN vdovec, samostojen obrtnik, želi znanja v svrho ženitve s 35-40 letno, pridno gospodično j čiste preteklosti. Samo resne ponudbe s sliko, ki se vrne, pod «Vdovec« na upravništvo «Edinosti*.: Tajnost zajamčena. 1375 Porabite priliko, dokler trajajo zaloge. Izredna prodaja naših potrebščin po znižanih cenah do Dodali smo nove predmete po naj zmernejših cenah. Prodajalna manufaktur HES9 HKOHfEI Campo S.Giacomo7 (nasproti cerkve) 520 Zdravnik 908) D8 IGOR FRANKO absolvent dnnajake klinike ordinira v II. Bistrici štev. 122 vsak dan od 10-11 In od 3-4 DANES se bo predstavljal v novem kinematografa v Sv. Krilu film OTOK GROZE Začetek ob 16.33. 919 —O Brezplačno zdravi zdravnik dr. HI UM na donim v Bistrio! (Koilek) vse revne bistrijega okraja vsako sredo in soboto dopoldne od 7. do 9. ure, a siromake postojnskega okraja vsak torek fn petek popoldne od 2. do 4. ure v privatni kliniki g. dr. Ctcero v Postojni. (909) Zobozdravo^i Dr. Sardoč D. ordinira v TRSTU Via M. 8. imbriani 16,1. fen j »la i. iM Od 9-12 ln od 5-7 888 L rsiBi Mehko baržunasto kolo debile z novega neprenosljivega mila BANFI i !■■ —| rabo f znamka Zlati petelin Poskusite ga, ker je najftnejie na svetu Škrob, boraks Banft je najboJJe za likanje perila. 1277 llnseifraife v „Edinosti" Zrn nakup oba vala obrnite se na dobroznano ČEVUARNICO VODOPIVEC TM, Vta Rlborfo 29 Trsi, Via Rlborgo M l^ltr najdete bogato Izbero moškega, ženskega 2n deškega obuvate, navadnega In flnefSega po najugodnejših cenah. Sprejemajo se tudi naročila po meri In popravila. (636) BABICA, avtorizirsna, diplomirina, sprejema no-1 seče. Adele Emerschitz-Sbaizero, Farne t o 10 (po- | I daljšana Ginnastica). lastna vila, teL 20-64. 1366 Zalega Mm emajlirane (M posode Najnižje konkurenčne cene. PRODAJA SAMO NA DE3ELO lesena pipe, s plutcem češkega izvora, lu£l In svetiljk, Jedilnega orodja, ŠKAFOV, VIDER prve vrste in po zmernih cenah, decimalnih mer za tekočine, strgulj, mllitOV za kavo, kotlov, ponev, ščipalk zaperilo, llkslnlkov in vseh drugih potrebščin iz železa, cinka in pokositrenega železa. FRATELLI LEDERER — Via Qm Oalattl 14 nasproti glavne poŠte — TRST PODLISTEK JUL.ES VERNE: (106> Skrivnostni otok Bonaventura je plula ob obali v razdalji kake pol milje. Groblja je obstajala iz skal raznih velikosti, od 20 do 30 čevljev visokih, in raznih oblik: valjastih in prizma-tičnih, ki so bile podobne stolpom, pirami-dastih, ki so spominjale na obeliske in stožčastih, ki so bile slične fabričnim dimnikom. Ledovje severnih morij ne more biti bolj razmetano, kakor so bili ti kamni. Tu si videl obočni most med dvema skalama, tam so se dvigali k nebu rtasti obloki kakor v kakšni cerkveni ladji; ponekod si videl votline polne igel, majhnih piramid, špičastih stolpičev v takem številu, kakršnega nima nobena gotska katedrala. Na tej obali je muhasta narava prekosila človeSko domišljijo. Kakih osem ali devet milj daleč so se ponavljala ta čudesa. Cir Smith in njegovi spremljevalci so molče strmeli v to naravno sliko. Top pa ee je oglasil s svojim lajanjem, ki je tisočkrat odmevalo od bazaHniii grobelj. InŽe-uirhi se ie relo sedelo da laia nes na na^n- kakor ga je slišal lajati ob rovu v granitni hiši. «Zavozimo bliže k obali,» je dejal. Bonaventura je vozila tik ob nabrežnem skalovju. Morda bi tam odkrili jamo, ki bi jo bilo vredno preiskati? — Toda Cir Smith ni opazil nič takega, nobene votline, ne zaliva, kamor bi se utegnilo zateči Živo bitje, zakaj povsod se je skalovje močilo v pljuskajoči vodi. Kmalu se je tudi Top pomiril in ladja so je zopet oddaljila od obrežja. V severnozapadnem delu otoka je bilo obrežje plitvo in peskov i to. Nizka, močvirnata pokrajina, le naredko posejana s posameznimi drevesi, ki so jih naseljenci že poznali; tu so Številne vodne ptice naznanjale glasno, bujno življenje, ki je bilo pravo nasprotje z ostalo pusto obalo. Proti večeru so zasidrali Bonaventuro ob nizkem obrežju na severu otoka. Ker je bila voda dovolj globoka, so pristali prav h kraju. Noč je mimo prešla, veter je takorekoč zaspal in se je zbudil Sele s nastopom jutranje zarje prihodnjega dne.. Ker je bilo na tem mestu izkrcanje težko, sta Šla na suho samo oba lovca naselbine, namreč Gedeon Spilett in Harbert. Vrnila sta se črez nekaj ur z vrsto rac in bekasin. Top je lel vse priznanje, ker mu ni ušel ne en lovski plen. Zjutraj ob osmih je Bonaventura vnovič razpela jadra in naglo vozila v severno smer proti Čeljustnemu rtu, zakaj imeli so vetar v hrbtu in pihalo je vedno močneje. «Sicer, se je oglasil Pencroff, bi se prav nič ne čudil, če bi začel pihati močan za-padnik. Pri zahodu je bilo snoči solnce rdeče in danes se kažejo na nebu vetrovni oblački, ki ce naznanjajo nič dobrega.* > Vetrovni oblački so podolgasti, vlaknati in so raztreseni po nadglavišču ter se nahajajo vedno najmanj 5000 čevljev visoko. Bili so skoraj podobni lahkim bombaža-s tim kosmičem, a njihov poja>v naznanja bližajoči se boj v zračnih plasteh. «Razpnimo vse platno, kar ga je, da do-spemo še praivočasno v Kitov zalfiv. Mislim, da bo Bonaventura popolnoma varna v njem. — Gotovo, j« potrdil Pencroff; poleg tega je severno obrežje posejano s sipinami. — Jaz bi ne imel nič proti temu, je pristavil inženir, če bi prebili tudi naslednji dan v tistem zalivu, ki je vreden, da bi ga natančno raziskali. — Menim, da bomo prisiljeni v to, je odgovoril Pencroff, zakaj na zapadu postaja nebo grozeče. Le poglejte, kako se oblaki kupičijol — Vsekakor imamo zdaj ugoden veter, I da utegnemo priti do Čeljustnega rta, je dejal poročevalec. — Zdaj prav posebno, je odgovoril mornar, toda ako hočemo priti v zaliv, moramo lavirati in v tistih neznanih mi vodah bi rad bil še pri polni dnevni svetlobi. — Da, tiste vode morajo biti polne kleči, je pristavil Harbert, sodeč po tem, kar smo videli na južni strani Kitovega zaliva. — Prepričani smo, da Vam pojde vse po sreči, Pencroff, je pristavil Cir Smith, popolnoma se zanesemo na vas! — Le mirni bodite, gospod Cir, je odgovoril mornar, ne bom se izpostavljal po nepotrebnem nevarnosti! Rajši sunek z nožem v moje meso, kakor da bi moja Bonaventura zadela v kako skalo. Z besedo meso je Pencroff menil tisti del ladje, ki je bil pod vodo, in tega je čuval več kakor lastno kožo! eKoliko je ura? je vprašal. — Blizu desete, je odgovoril Gedeon Spilett. — Kako daleč imamo že do rta, gospod Cir? — Kakih petnajst milj. — To sta dve uri tn pol, je rekel nato mornar; med dvanajsto in eno bomo pluli rtu nasproti. 2alibog, da se baš tedaj menja plimovanje in oseka bo povzročala močan tok v smeri iz zaliva. Tako bomo imeli proti sebi veter in vodo in težko bo priti nanj. — Posebno še, ker je danes ščip, je pristavil Harbert, a v aprilu je plima zelo visoka. — Ali bi se ne mogli zasidrati ob Spiti rta? je vprašal Cir Smith. — Da bi ležali z nosom ob zemlji, ko grozi suho vreme I je vzkliknil izkušeni mornar. Kaj pa mislite, gospod Cir» To bi bil prostovoljen brodolom! — Torej kaj mislite napraviti? — Skušal se bom držati na odprtem morju do nastopa plime, torej približno do sedme ure, in če bo takrat svetlo, boni skušal zavoziti v zaliv; Če ne, ga bomo p^ioči objadrali in zavozili vanj o solnčnem vzhodu. — Ponavljam, Pencroff, je odgovoril poročevalec, da se popolnoma na vas zanesemo. — Da, če bi bil stal na tem obrežju še svetilnik, je odgovoril Pencroff, tedaj bi bilo to za mornarje kaj ugodno. — Seveda, je pristavil Harbert; in danes nimamo tam nobenega postrežljivega in-, ženirja, ki bi nam zanetil ogenj ter nas pripeljal v pristanišče. — Ah, zdaj mi je prišlo na misel, dragi Cir, je rekel Gedeon Spilett, da se vam* nismo še niti zahvalili, in da odkrito priznamo, brez tistega ognja... IV. •EDIHOSVt V Trstu, dne 5. septembra 1926. vsak dan oddajajo v mlekarno mleko, iz katerega potem naS mlekar Franc Kovačič izdeluje izvrsten sir, ki je Že povsod znan in upoštevan kot prvovrstno blago. Leta 1924. je bila v Tolminu poljedelska razstava, kamor je tudi nafia mlekarna poslala razsta/vljat svoj sir, ki je dobil na tej razstavi srebrno diplomo. Leta 1925. pa je bil naš sir že drugič razstavljen, in sicer na razstavi v Čedadu, kjer so tudi odlikovali naše blago z srebrno diplomo. Da je bil naS sir že na dveh razstavah odlikovan, zato se imamo zahvaliti našemu izvrstnemu mlekarju, ki se trudi, da po svojih močeh pridobi mlekarni čim večji ugled. Še boljši pa bi sir lahko bil, ako bi se za shrambo istega dobil kak bolj primeren prostor, kakor je sedanji, ki ga imamo v najemu in v katerem je sedaj nastanjena mlekarna. Stavim, da bi naš sir dobil na razstavi zlato diplomo, ako bi bil delan in hranjen v boljših prostorih. Tudi odborniki so začeli resno misliti, kje bi se dobil kaik bolj primeren prostor za mlekarno. Po daljšem premisleku so prišli do sklepa, da je najbolje, ako si zadruga sezida ali pa kupi iz druge roke hišo, ki bo potom njena last. Zato bodo člani plačevali v ta namen po L 100.— in sicer v mleku, ki ga oddajajo v mlekarno. Ako bodo vsi člani s tem zadovoljni, bo mlekarna kmalu imela lastne prostore. Pohvaliti moram celokupni odbor, da je prišel na to dobro misel, ki bo naši vasi mnogo koristila. Posebna pohvala pa naj gre predsedniku g. Andreju Kovačiču, ki dela na vse načine za večji procvit naše zadružne mlekarne. Članom bi priporočal, naj se vsi združijo in skupno delujejo v večji prospeh mlekarne, ki jim donaša velike koristi. Gregorjč je bila vedno agilna in vzorna to-varišica, vneta sotrudnica pri društvenem delovanju ter prva tajnica pred kratkim razpuščenega mladinskega društva «Ja-dran». Bivši člani razpuščenega društva žel6 svoji vneti tovarišici in njenemu drugu na živi jonski poti obilo sreče. Na mnoga letal Znanost in umetnost Iz friaike pokrajine IZ SENOŽEČ Žalostna usoda naše pivovarne - Čuvajmo svoje gozde vel Pivovarna, 106 let staro podjetje, je v likvidaciji od 1. prosinca t. 1. Govori se, da je vzrok propada tega starega podjetja bilo slabo gospodarstvo, radi česar so se jeli rušiti temelji. Zna biti res, da gospodarstvo ni bilo vzorno, vendar so povzročile zapretje pivovarne tudi drugre cukoliščine. V prvi vrsti davčna naklada, čez 100 lir na hektoliter. Potem uvoz ječmena, hmelja in drugih proizvajalnih potrebščin. »Cena pivu je radi tega naraščala, tako «,la je pivo postalo luksurjozna pijača. Pred vojno je stal liter piva v gostilni 40 do 48 vinarjev, vino pa 72 do 88 v., tako da je bilo pivo skoro vedno za polovico cenejše. Pomisliti je tudi treba, da Italija pridela okoli 50 milijonov hektolitrov vina. Naravno je zato, da davčna politika ne more biti posebno naklonjena pivovarnam. Likvidacija senožeške pivovarne se te dni zaključi in s tem usahne edini boljši vir dohodkov za Senožeče in oko-,lico. Sicer je bila pivovarna opremljena vzorno z najnovejšimi stroji. Zvarilo se je letno do 40.000 hl piva, a pivovarna Je mogla proizvajati 70.000 hI. Sedaj je ve a pivovarna malone demontirana ter stroji in drugi materijal razpeljan na vse vetrove* Velikanske p^vovarniške stavbe je kupil neki Tržačan sa 230.000 lir, kar je malenkostna svota, ako pomislimo, da . je samo nova pivovarniška klet — okoli 1700 kvadratnih metrov površine — velika stavba, ki je sama zase vredna najmanj trikrat toliko. Uradniki, zlasti pa delavci so se raaspršili na vse stran}, kamor je pač komu kazalo. Nad pol milijona lir, zaslužek delavcev, je krožilo letno po Senožečah, vsak podjetnik je imel nekaj od tega, a sedaj tudi to 0(j_ pade, kar je za Senožeče občutna a^ruba^ Zaposlenih je bilo v pivovarni 50—120 delavcev. Po leti več, po zimi manj. Prišlo je tudi za stavbe že več kupcev, ki so mislili pivovarno za drugo podjetje preurediti, a so sa naposled premislili. Bati se je, da bo pivovarno zadela enaka usoda kakor senožeški grad, in ne manjka drugega, da bosta krasili Senožeče dve ruševini, ena pod drugo. Pri nas teče življenje enolično, tja v endan. Na splošno gre gospodarstvo v Senožečah rakovo pot. Posestniki, ki so bili o polomu brez dolg-a, so zopet zabredli vanj. Najboljši dohodek je dajal in še daj a gozd; pa tudi ta bo v nekaj letih prazen, ako se ne bo bolj previdno sekalo. £E ENKRAT: VEČER (MLADIH* V TRG. DOMU V GORICL G. Ferdo Delak je smatral za nujno potrebno, da se v svojem članku, priob-čenem dne 2. t. m. v «Edinostl» takole mimogrede ozre tudi na mojo kritiko, priobčeno pod psevdonimom «Posluša-lec» v nedeljski številki imenovanega lista. Akoravno niti ne poskuša ovreči mojih trditev, hoče s par neslanimi in resnega človeka gotovo nevrednimi opazkami odgovoriti na način, ki v debati med resnimi ljudmi ni ravno običajen. Ton odgovora me pravzaprav oprošča od vseh nadaljnih besed. A gospod Delak si je dovolil napisati med drugm tudi sledečo neresnico: «Torej, bili ste prisiljeni napisati kritiko radi neke «gotove» osebe, ne radi pokreta — zato z Vami nimam opravka«. — (Kdo je ta «gotova» oseba, se da sklepati iz predidočega stavka). Ko sem prebral, res nisem vedel, kako bi nazval ta izliv onemogle jeze — ne da bi pri tem prekoračil meje povprečne dostojnosti. Najlepše pri celi stvari je šele to, da si je upal napisati ta'stavek taisti g. Delak, ki je mene ves teden obdelaval, naj za voljo božjo napišem par besedi o njegovi prireditvi, in mi pri tem celo zatrjeval, da mu je končno vseeno, ali ie prireditev Še tako raztrgana, glavno je, da sploh kaj napišem. Ako je kdo torej mene silil napisati kritiko, je bil to edino g. Ferdo Delak, ne pa igralka «.Julijinega monologa v — kakor hoče natvezati imenovani gospod javnosti, vemu papirju. G. Delak je nadalje «bral» v moji kritiki stavek, da je «maloštevilna» publika «napolnila» dvorano «Trg. doma». Jaz tega stavka nisem nikoli napisal — o tem se lahko prepriča vsakdo, ki vzame Celjsko «Edinost» v roke. Publika naj sodi, ali je «umetniški» večer res dosegel tako ogromni uspeh, kot si domišljujejo gotovi ljudje. Jas za svojo osebo sem končal in Bog me varuj, da bi o tej stvari napisal kdaj še kako besedo. H. Mašera. Teorija umetnosti To se pravi, da je ni mogoče določiti, ampak jo je treba ustvariti. DrugI pa je: «Umetnosti nI treba reformirati, umetnost je treba premagati*. Ta stavek potrjuje prejšnjega in izpodkopuje borbenost članka, ki gori za reformo umetnosti. Poizkusi Se niso umetnost, zakaj vsi poizkusi so znanstvenega, teoretičnega značaja. Originalnost ni umetnost; za to ceno bi bil lahko umetnik vsak. Umetnost je nekaj, kar ne raste iz teorije, ampak is skrivnostne sile in prepričuje Človeško dušo. Kadar me bodo mladi prepričali s svojo umetnostjo brez teorije, jim bom rad verjel. Krmila: Vesli Iz Istre IZ KOZINE. Velika vrtna veselica. Danes, v nedeljo dne 5. t. m. priredi pevsko in bralno društvo «Venec» — kakor že javljeno — veliko vrtno veselico s sodelovanjem vseh bližnjih bratskih društev. Prireditev se vrši na prostem. Na programu so najmodernejše skladbe sodobnih skladateljev, na pr. Lajovičeve: ^Zeleni Juri», «Ples kralja Matjaža«, «Pa-stirčki», «Kroparji», «KiŠa», . Adamič: «Kaj delajo ptički», «Mlad junak po vasi jezdi» in Še več drugih. «Bueik v strahu« burka v dveh dejanjih. Med sporedom in pri plesu igra godba iz Herpelj. Začetek točno ob 4. popoldne. Izletniki-Tržačani, imate lepo priliko; z vlakom iz Trsta ob 11.55 ali 12.45 ter se vrnete ob 8.24 iz Kozin6 Ljubiteljem petja in zabave pa kličemo! Na svidenje danes na Kozini. — Odbor. IZ DEKANOV. Včeraj je naša vas praznovala intimno slavje. Večno zvestobo sta si r.aprisegla pred oltarjem in občinskim poglavarjem dč. Marija Gregori-č rz znane narodne dru-ine in g. Avguštin Gregorič. Gdč. Marija zmedi. Prvi: «Umetnost je le umetnost«. France Bevk. Slovnico in teorijo sovražim od nekdaj. Pišem in fie nisem predelal slovnice. Ustvarjam po svojih močeh in Se nisem nikoli razmislil do dna, kaj je umetnost. Ko smo «mladi» pred petnajstimi leti sanjali o umetnosti, tudi nismo teori-zirali Brali smo leposlovje, sanjali življenje in poizkusili izraziti svojo notranjost na način, da bi odgovarjal zakonom lepote, ki jih nismo poznali iz teorije, bili so v nas. Vsi ti mladi ljudje smo bili nenavad^ no ponižni. Tedanja generacija se je silno ločila od današnje, ki je glasna. Zdi se mi, da bi se bili ml tedaj bolj sramovali dobrih del, kot se danes mladina sramuje slabili spisov. Vendar mi ugaja današnja mladina. Ne v vsem. Njena glasnost« njena nekritična samozavest, prevelika teore-tičnost in zametavanje vsega, kar ni z njimi. Kritika in zopet kritika. Kritika pa je pasivnost. Teorija je pasivnost. Aktivna pa je umetnost. Mladina bi se ne smela boriti s teorijo, polemiko, kritiko; s svojo veliko, prepričujočo silo umetnosti bi morala pogaziti nasprotnike. Tega pa ni. Ne smemo smatrati vse, ki ne razumejo nove smeri, za tepce in filistre. Med njimi so ljudje, ki imajo voljo in bi radi razumeli. Ali so oni krivi, če nova umetnost ni zadosti prepričevalna? Umetnosti nikoli ne more podpreti teorija. Če je človek ne sprejme potom čuvstva, kako naj jo sprejme skozi možgane? Če ni prepričala živa, kako naj prepriča mrtva beseda? Čudim se tedaj Članku, kot je v četrtkovi številki pod naslovom: «Kaj je umetnost?« Čudim se tudi radi tega* ker ta članek pove jasno, da. mora biti umetnost, katere definicija je tako zmešana in klavrna, docela neresna in še klavrnejša, kot je njena teorija. Kaj ima to opraviti s teorijo, če kdo govori v kratkih, paradoksnih stavkih, da je čas, v katerem živimo, dolgočasno bister, premočno določen in nevidno dihajoč? Kaj izhaja iz tega, da je človek žival krute volje, mehkega doživljanja in ropotnega življenja? Iz vse «junaške epične klobasarije» in «po-božne krvoločnosti« izhaja, da so borci proti Cezanskemu (!) (Tu najbrže gre za neljubo tiskovno napako. Moralo bi bilo pač stati «cezarskemu ali morda «cezen-skemu». — Opomba ur.) in nemSkemu idiotizmu, toliko na nejasnem, kaj je umetnost, v kolikor je dotični članek nelogična mešanica barbarogenstva; ta nejasnost je tudi njih «trade marka». Najznačilnejše je, da ostane lajik pred temi ljudmi navadno smešen in osramočen, ker ne razume tega, Česar sploh razumeti ni treba, ker je brez vsebine^ Od tega tudi zavisi uspeh nove umetnosti. Le dvoje svetlih stavkov je v celi Ivo Lasič: Od Uda do Pariza (Dalje; gl. aEdinost» od 31. VIII. in od 2IX.) Mi smo bohemi in ne poznamo domo-tožja. Novo hrepenenje se poraja v nas: .Samo dalje, dalje, električni stroj, brzo v Genovo! Da vidimo veliko morje, velike ladje... dalje, dalje Krasno solnce sije na nas — že od doma. Sveži apeninski zrak, razhlajen od ponočne rose, stopnjuje naše hrepenenje in- navdušenje. Sijajno razpoloženi ugledamo prve jambore, malo dalje — širno morje. Genova! Na programu samo eden, edin-cati dan ! Bogati Genovčani so se hoteli pokazati. Najamejo avtobus in vozeč nas po glavnih uMcah nam razkažejo s ponorom svoje bogastvo — Genovo. Ona je dosti stara; Je kakor kaka aristokratinja s sta-rikavim, a še lepim licem. Kajti bogati dvorci in lepe palače se prelestno bliščijo v morski giadfcini. Popoldne napravimo piajhen ogled po luki in »šetnjo« po morju. Potem pa romamo na svetovno znano pokopališče, ki radi velike kiparske umetnosti, ki je tam razgrnjena, zasluži to obče priznanje. Mazzini, naš veliki prijatelj, počiva na tem pokopališču. Ono, kakor ostalo mesto, leži na brdu odprtem proti morju. Genova ni draga. Kot velika pomorska luka nas je s svojimi nizkimi cenami tako-rekoč presenetila. Prav fino smo se najedli! Za kosilo in večerjo smo dali — 15 V? ampafc se fino najedli J Ob priliki omenjene «šetnje» nam Genovčani niso pozabili pokazati najluksurljoznejšega parnika Roma, ki se ravno dokončava v genovski luki. Tudi so s pritajeno željo čakali trenutka, da nas popeljejo v starodavno palačo di jfer se je ujela za jezik, daruje N. L 25 S. Glorgio. Tu, reče Genovčan, je začela \ loojersko podružnico Šol. društva. Gosp. Orehove in sezamove tropine, koruzo, laneno seme, ter ptičja krma; konoplje, ravi-zon, svetlika (škajola), proso itd. Orehov« In sezamov« tropine, koruzo, sprejemamo tudi ragnuka naročila po najnižjih dnevnih cenah. Umetna gnojila. Tomaievo žlindro s 15/21» fosforove kisline; Kalijevo sol s 40/42% kalija; ▲menijev sulfat od 20/21%' dušika; Superfosiat 14/16» ali 16/18% fosforove kisline. Vabimo vss one zadruge, katere nam do-sedaj ie niso poslale predznambe za naroČilo superfosfata, da to čimpreje storijo, ker bo kmalu potekel (as naročbe. Cena 14/16% superfosfata po L. 1.85 enota račun na podlagi 15% je L 27.75 vagon ali parnik Benetke. Za Istro ze dovoljen poseben popust. Kalijevo sol 4%112% lahko naročijo bližnji kraji pri: Mlekarski zadrugi ▼ Trnovem, Kmečki Posojilnici v Vipavi in Kmetski Posojilnici in hranilnici v Ha* tenjl vasi. SEMENSKI KROMPIR. Tržaika kmetijska družba v Trstu K * smislu kraljevega dekreta od 24. avgusta t. L letos na lastno xoko prevzela akcijo za uvoz inozemskega krompirja za seme. Semenski krompir se bo uvažal v mesecu februarju prihodnjega leta. Vabimo naie Slane, zadruge in občine, ki se želijo preskrbeti s semenskim krompirjem Iz inozemstva, da nam čimpreje javijo množino, ki Jo mislijo naročiti. V prijavi naj omenijo tudi vrsto, katero želijc imeti, TRŽAŠKA KMETIJSK. DRUŽBA V TRSTU uiioa Torrebianca št. 19, Tel 44-39. Velikanski dohodi dunajskega && POHIŠTVA navadne ln finejše vrste ki se bo prodajalo po starih, nizkih cenah Na drobno Mm debelo Največje jamstvo. R. CAMPONOVO Tel. 793 - Vlale XX Setftembre 33 TRST Vodstvo ljubljanskega vzorčnega Velesejma priredi od 4. do 13. septembra 1926 L Pokrajinsko razstavo pod imenom LJUBLJANA V JESENI Razstava obsega sledeče panog«: poljedelstvo, mlekarstvo, vrtnarstvo, Čebclorejo, vinogradništvo, živinorejo, avtomobilizem, radij, umetnost, splošno razstavo industrijskih izdelkov, zdravstvo itd. Obiskovalci bodo deležni sledečih olajšav: 50% popust na jugoslovanskih železnicah, 30% popust na italijanskih želznicah. — Lir 12 konzularni vizum. — Legitimacije, ki dajo pravico do imenovanih znižanj, se prodajajo po Lir 16 pri komisarju razstave Oglasni zavod G. Čehovin - Trst, Viale XX Settembre 65, I. - Telefon 33-17. NB. - Preskrbi se konzularni vizum in dostavi legitimacija. K gornjemu znesku naj se doda še Lir 7 za poštne in režijske troške. 870 &U© plačuje vedno par cent, več kot drugi ALOJZU POVH, Piflzza Garlbald! Z Loterijske Številke Izžrebana dne 4. septembra 1926. BARI 71 18 73 84 26 FIRENZE 77 70 60 83 75 MILANO 61 U 19 28 76 NAPOLI 2 37 80 49 12 PALERMO 54 37 77 50 43 ROMA 16 68 88 86 40 TORINO 66 24 72 15 82 VENEZIA 46 35 17 73 27 DAROVI poslovati prva banka na svetu ln tu v tej dvorani se je fie pred kratkim časom vršila genovska gospodarska konferenca. No, «palaxzo» ne pekaču je ni zunaj nt znotraj z arhitektonskega vidika nobenih posebnosti. Samo zasluži porornoei, ker je historična. V dvorani nam je VEbudil zanimanje le rokopis D'Annunzijeve pesen! «Can-zone del Sangue», razgrnjen na posebnem stojalu. V Genovi bi radi ostali Se dalje. Ne more se sicer merili s posebnostmi z Milana ali Benetk, vendar Genova ostane simpatične mesto. Zadal lepa z oljkami in palmami obraala braa, spodaj temnozeleno morje, posuto z nešteto Šarenimi jadri, gu- j gajočimi se v mirnem zatonu, vas prijet m? : dirne. Okoli 11. v noči zaspimo prav sladko v drdrajočem brzovlaku ob rivijeri na poti v Francijo — božanstveno NLko in Monte Carlo. 1 (Dalje) TRŽAUA KMETU. DRUŽBA V TRSTU, sika Torrebianca Bi. II ln Rgfflnerla it. 7 ima v zalogi naslednje kmetijske potrebščine: fiplnafe naslednjih vrst: Viroflav, Vikto- luTia na, m ria, Eskime, Gandry, Princes« z bodečim semenom. Motovfiee, navadnega in Holand&kega. PetrSilja, radiča, aotatine, zimske solate endivje, jesenske repe, Crno redkev, Čebulno seme belo ln rumeno, vrzote, zelje, ter veliko izbero rasnih drugih vrtnih ln poljskih semen. Detelje: inkarnaAno ali rde6o in domaČo ali triletno deteljo. oziHNd PMinoo ur ozimno rž. Seme pSenice v salogl le Se manj- še množine. Naročnikom smo jo rezervirali. V kratkem nam dospe ta lnosemstve izbrano seaas ozimne rži, katero dobijo v prvi vrsti oni, ki so pravočasno naročili. Naročila za ozimno rž sprejemamo x našem uradu. Kmetijska stroje. V naših skladiščih imamo veliko izbero sl&moremic tvnlke «Mayfarth» Dunaj, stiskalnice, (prede) grozdne mline, mlečne po-snemalnike, orala znamke «Sack« in Ba-cker p luž na telesa, travničke in njivske brane, gnojnične sesa tke itd. T—tlfrku orodje. Sape, raznih velikosti, po katerih je bilo toliko povpraševanja smo ravnokar prijeli; razno vrtno orodje, motike, krampi, »trpeče, sekire, vrtne grabile, drevesne Škarje, cepilne nože «Kunde» itd. Vlnogradnlike potveMUHne: brente, bren-tači, kadi, liji, žvepleni azbestni trakci in ramne druge kletarske potrebščine. Kosmač iz Boršta daruje L 5 za Šolsko druStvo. Za isto društvo g.a Trebeč Marica in Godina Viktorija vsaka po L 10. V počastitev spomina svoje blagopokojne •matere, daruje g. F. Malič L 10 š. društvu. . Namesto cvetja na grob pok. prijatelja Aioizija Bunca daruje družina Jerič - Trst L 12 za Šod. društvo. Vsem cenjenim darovalcem najsrčnejša hvala I Spominjajte ee ob vseh prilikah šolskega Jmitral , Za «Tiskovni sklad* Edinosti daruje Furlaai Ivan, iz Fodrajge 84, L 50.—. Srčjia hvala. Tržaška posojilnica in Mnlcs registr oviot zadruga z omejenim poroštvom uradufe v svoji lastni hiši ulica Torrebianca 19» L nadst. 9:5 prvo Pazite na naslov! nadstropja Pazit« na naslov! EBSBIIIISE1S9IIE3S3E9 ISSSESaKSS ZDRAVNIK Pr- F ran sprsiama dd 12 cio 1 in od S do 7 D07 Uiti l Imm It M L n. MIZARSKA DELAVNICA S ZALOGO navadnega in finega POHIŠTVA D. Cavalieri & E. Luis Trst, Via Parlni štev. 5, telefon 11-03 Najbollše blago. 353 Najnižje cene. Plačevanje na. obroke. Sprejemi knjižice, ima navadne hranilne vlog« na vloga na tekočI račun 1? vloga sa čekovni promet, ter jih obrestuje večje in stalo« vlog« po dogovora. Sprejema „DtoarJ«" m tekofi račun la jto efcrastaja pa denarni. Davek ai vtog ptaU zavod sam. Daje poaojUa na vknjižbe, menice, zastave in osebna kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Na mpalaga varnostni cetk« (safe) Orodne m za stroaks od 87, do 13 In od 16 do 18 Ob nedeljah je urad zaprt. itev. telef. 29*87. 916 Hron^ po 2.40 zlato plačuje po višjih cenah nego vsak drugi EiUM, Ml 20-takii zials teals Albert Povh — urarna Trsi* Via Naizinl 45 914 LUIG9 G5Š£<50S?3€H 309 TRST — VIA GINNASTICA ŠT. IS JAKOB BEVC urarna in zlatarna Trat, Campo S« Giacomo 5 Zlato kupnje v vsaki množini po najvišjih cenah Krone plačuje viije kot vsi drugi. Zalega raznovrstnih ur in zlatenine. (903 najstarejši slo«, denarni zavod Naročajte In širite „EDINOST" Smrt 821 Priznani uničevalec podgan, Učinkuje brez Izjeme. Posebnost tvrdke Hazzolenl de Štefani, Brescia Via XX svttembre 6 b. Zahtevajte g* naravnost od tvrdke ali v mirodilni" cah, lekarnah kakor tudi pri podružnicah Mutua Far-maceutica Italiana v Trstu, Vidmu (Udfne) itd. LJUBLJANSKA KREDITNA I PODRUŽNICA V TRSTU [ Umio h nam ttajev H.M0.nr- Telefeai 5—1& 22—98 CENTRALA V LJUBLJANI GMu in režem Mm 63.000.030 - Teleron: 5— let, 22—34 ,a __1« 753 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 %, na tekočih računih po 4%% vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovora. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, ugatec lU'III ^ernomelj, Kranj, Loga :::::::::: Maribor HnlprlMnđnelžfl zuezn z Jugoslaullo Blagajna je odprta od 97,-127, in od 147,-16 41 Podružnice: Metković, Novi Sadf Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split :::::::