SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVIII (63) • STEV. (N°) 8 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 18 de marzo - 18. marca 2010 STRANPOTI IN IZZIVI Kriza se nadaljuje JANEZ JUHANT_ Ob obletnici odkritja Hude jame so člani Študijskega centra za narodno spravo znova opozorili slovensko javnost na ta žgoči in neurejeni problem polpreteklosti in izrazili razočaranje nad počasnostjo odzivanja pristojnih pri odkrivanju in označevanju zamolčanih grobišč. Zgodovinar Mitja Ferenc je dobesedno označil Hudo Jamo kot ,,pre-hudo" in dejal, da so nas pristojni spustili v Hudo jamo, zdaj pa ne pustijo odpreti vrat, da bi sli lahko vsi ven. Prispodoba skriva v sebi vso krutost resničnosti, ki od pomorov dalje bremeni našo družbo in jo na vse načine skrivajo ,,varuhi" revolucije. Zato ne le betonske stene do nesrečnikov, pač pa železna zavesa na vseh oknih in vratih zgodovine in sedanjosti. Skratka zaustavitev resnice za vsako ceno. Sprenevedanje tako imenovane levice okrog ustavne presoje zaradi odlikovanja šefa SDV s strani predsednika države in predsednikov govor ob tej priliki ne kažejo nič obžalovanja in opravičil za nasilje, še manj korake za spravo in novo upanje. Ostaja le arogantnost v mestu in državi, ropanje premoženja, parcel, garaž, lekarn in delavci brez plač. Zato gladovne stavke in celo pobegi v smrt, kot pri podjetniku iz Maribora. A karavana vztrajno kljub razpokam, ki zevajo iz videza urejenosti drvi dalje, saj varuhi iz ozadja držijo vajeti. Zadnja akcija policije je sicer odnesla ministra, a zaupanje v pravno državo slabi občutek, kot je dejal pravnik Cerar, da so eni zaščiteni kot medvedje, drugi pa brezpravne številke. John Caputo pravi, da je pravna prisila nujna, da se upravljavci bojijo sankcij zakona, a gorje državi, kjer to velja le za nekatere. Posledice se selijo v vse pore družbe, posebno se v vzgoji in izobraževanju splošni nered in nasilje širita tudi med mlade. Kdo še govori o dolžnostih, od finančne discipline do spoštovanja lastnine in predvsem človeka. Predsednica nemške Zveze evangeličanskih cerkva škofinja Margot Käßmannn je odstopila, ker je alkoholizirana prevozila rdečo luč. Težko bi z lučjo našli politike, ki bi jo posnemali. Njen odhod je lekcija tudi za cerkvene voditelje: le z etičnimi držami moremo odvračati očitke, ki z različnih strani padajo tudi na Cerkev. Žal so med njimi tudi streli v prazno, ki le podaljšujejo agonije družbe in služijo ropanju še zadnjih finančno-gospodarskih, medijskih in političnih trdnjav demokracije. Kjer se gradi brez finančne osnove prihaja do pritiskov in težave se nečloveško in nedostojno rešujejo na plečih šibkih. Na koncu zablode itak plačujemo davkoplačevalci. Odstavitev predsednice Sklada za razgradnjo radioaktivnih odpadkov napoveduje, da bodo milijoni sklada ob vsem leporečju ministra poniknili v omenjene transmisije. Arbitrarni odvzemi subvencij le tako imenovanim nasprotnim npr. Narodnemu svetu, založbi Družina, potrjujejo, da načrtovalci novega reda delujejo le za svoj klan. Da smo v globoki krizi čutimo na vsakem koraku in strah vladajočih in njihovih botrov to le potrjuje. Celo preskušeni udbovski finančnik je poudaril, da iščejo ,,čudežnega politika", ki bo zamenjal sedanje, ki se po njegovem niso obnesli in ni pozabil dodati, da bi moral ta premagati tudi Janeza Janšo, ki ima tako po raziskavah javnega mnenja kot po odzivih in strahovih tranzicijskih mogotcev realne možnosti, da zmaga na volitvah. V normalnih državah pozicija dela projekte za državo - ne zase - in opozicija vladne projekte kritizira in tako pripomore k njihovem izboljšanju. Pri nas se vladajoči bolj kot z vladanjem ukvarjajo s kritiko opozicije in nedržavniškimi aferami, kar kaže na njihovo vladarsko nezrelost in odsotnost skrbi za skupni blagor. ,,Balkanizacija" pa vodi le v grški sindrom: zakon ulice. Takšno stanje terja zaveze, ki se upirajo praznemu teku in nesmislu vladajoče politike. Toliko bolj je treba zato pozdraviti Zbor za vrednote in podobne pobude za krepitev civilne družbe. Pomembno vlogo v teh procesih lahko igrajo voditelji verskih skupnosti. Tudi oni se bodo morali odločiti, ali se bodo uprli temu izkoriščanju in se zavzeli za družbeno pravičnost. Tudi muslimanski in pravoslavni voditelji imajo priliko, da se zavzamejo za svoje izkoriščene delavce, katoličani jim moramo pri tem stati ob strani. Sramota za nas vse je, da morajo ljudje, ki opravljajo najtežja dela prenašati nečloveške razmere in trpeti celo lakoto zato, da na njihov račun še bolj bogatijo petičneži. Kje so zdaj pristojni: sindikati, inšpekcijske, sodne in druge službe? Omenjeni Caputo dodajta da je poleg prava potrebna tudi etika, ki nas spodbuja tudi k darovanju, vendar morajo najprej delovati vsi pravni okviri. Verni imamo, kot nadaljuje Käßmanova, dolžnost opozarjati na družbene rane, reševati pa jih morajo politiki. Kljub vsem nerešenim vprašanjem med cerkvijo in državo, bi bilo neetično in neodgovorno,če bi verni molčali ob sistemskem kršenju človekovih pravi. Verni in ostala civilna družba pa lahko z odločnim ravnanjem, če ne drugače tudi s civilno nepokorščino, prisilimo oblastnike k spoštovanju demokracije in pravne države. Post je predvsem v pretrganju krivičnih spon, v sebi, v družini, na delovnem mestu, v cerkvi, v politiki in v državi. Samo to šteje. Kar nekaj časa se že ponavljajo težave, ki jih ima predsednik vlade Borut Pahor s svojo koalicijo. Potem, ko je objavil svoj namen, da v kratkem zapusti vladno ekipo minister za zdravje Borut Miklavčič, je te dni odstopil še kmetijski minister Milan Pogačnik. Vse preveč se piše in govori o težavah znotraj koalicije. Vidno je, da so dosedanji odstopi povezani bolj z medsebojnim obračunavanjem koalicijskih strank, kot pa z javnim mnenjem ali delom opozicije. Aferi okoli tragedije Baričeviča in s tem povezanimi obtožbami korupcije in nepravilnega postopanja, so se pomnožili še napadi opozicije na notranjo ministrico Katarino Kresal. Prejšnji teden sta bila obtožena korupcije in policijsko zasledovana še dva poslanca opozicijske Slovenske nacionalne stranke (SNS) in sicer sam Zmago Jelinčič in Srečko Prijatelj. Po drugi strani pa se je ojačil pritisk na glavno državno tožilko Barbaro Brezigar, katero želi vlada odstraniti. Brezigarjeva je namreč prišla v konflikt s pravosodnim ministrom Alešem Zalarjem. Vendar v sami koaliciji niso edini o tej točki. Zato so poslanci SDS zahtevali nujno sejo odbora za notranjo politiko na temo političnih pritiskov na tožilstvo oziroma generalno državno tožilko. Kot je ob tem dejal poslanec SDS Vinko Gorenak, da v istem trenutku poteka koalicijski sestanek na temo odstavljanja Brezigarjeve, ko predsednika dveh koalicijskih strank izsiljujeta predsednika vlade. Ta je eden glavnih temeljev vseh vladnih težav: da namreč predsednik vlade ne obvlada svojih koalicijskih zaveznikov. S tem pa vstaja vprašanje samega nadaljevanja vladne koalicije. V koliko so te težave resen problem, v koliko pa le pritiski, ki končno ne bodo pripeljali do razpada koalicije, pa se bo videlo kaj kmalu. Novi slovenski škof Mons. Vinko Bokalič V Argentini smo doslej imeli dva škofa slovenskega rodu: nadškof v Cor-rientesu, msgr. Andrej Stanov-nik, in škof v Ca-tamarki, Mons. Peter Urbanč. Tema se je sedaj pridružil še Mons. Vinko Bokalič Iglič C.M. Sveti oče Benedikt XVI ga je namreč imenoval J .91» za pomožnega škofa mesta Buenos Aires. Novica je bila objavljena pretekli ponedeljek 15. marca. Novi škof je bil rojen 11. junija 1952 v Buenos Airesu slovenskim staršem-beguncem, ki so prišli v argentino leta 1945. Preživel je svoje otroštvo v Slovenski vasi v Lanusu. Po dokončani osnovni šoli v fari sv. Jožefa Pompeo, kjer je župnikoval Mons. Janez Hladnik, se je zgodaj pridružil redu očetov lazaristov. Leta 1970 je vstopil v njihovo semenišče, ter študiral filozofijo v jezuitskem kolegiju Maximo v San Miguelu in teologijo na katoliški univerzi v Buenos Airesu. 5. junija 1976 je položil svečane obljube v redu sv. Vincencija in bil posvečen v duhovnika 1. aprila 1978. Služboval je na različnih krajih in farah v Buenos Airesu, ki jih upravlja red. Deloval je tudi v notranjosti dežele, v Dean Funes (Cordoba) in Goya (Corrientes). Posvečal se je mladinski pastorali in bil tudi vodja \ semenišča lazaristov v San Miguelu. Večkrat je bil župnik v svetišču Čudežne svetinje v Buenos Airesu. Pred leti je bil tudi vodja narodnega svetišča v Lujanu, saj je za gradnjo velike bazilike dal pobudo prav lazarist p. Jorge Mar^a Salvaire in jo je red upravljal skozi sto let. 19. decembra leta 2003 je bil izvoljen za predstojnika argentinske province reda lazaristov, odgovornost, ki jo je izvajal do 1. decembra 2009. Na tem mestu je vodil tudi svečanosti obhajanja 150 let prisotnosti reda v Argentini, saj so bili sinovi sv. Vincencija eden prvih cerkvenih redov, ki so prišli v Argentino potem, ko je bila potrjena ustava leta 1853. Novemu škofu Mons. Vinku Bokaliču k imenovanju iskreno čestitamo in obljubljamo, da ga bomo spremljali z molitvijo na njegovi tako visoki in odgovorni duhovniški službi. Grb novega škofa V prejšnji številki smo poročali o manjšanju sredstev Urada v prid političnih organizacij slovenske Koroške. To so komentirali v opozicijski Slovenski demokratski stranki. ,,S presenečenjem smo sprejeli novico, da Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu zmanjšuje finančna sredstva, namenjena slovenski manjšini v Avstriji in Italiji. Takšno ravnanje ocenjujemo kot neodgovorno in za slovensko manjšino v teh državah škodljivo," so zapisali v SDS. V stranki menijo, da bodo s tem okrnjene določene manjšinske dejavnosti, hkrati pa bo oslabljen politični položaj manjšin. ,,V situaciji, ko matična država zmanjšuje sredstva svoji manjšini, je neresno pričakovati, da bodo države, v katerih te manjšine živijo, ohranjale svoje dotacije na enaki ravni ali jih celo zviševale," poudarjajo v SDS. Izjavo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjana Žekša, da gre ,,le za majhno znižanje", pa v SDS ocenjujejo Se o Koroški kot neprepričljivo. Menijo, da je presenetljiva tudi njegova izjava, da so zamejske politične organizacije manj pomembne. Ministra Žekša in vlado pozivajo, naj svojo napako popravi, Slovencem v zamejstvu in po svetu pa naj v prihodnje namenja sredstva, ki jim bodo omogočala normalno delo pri ohranjanju slovenstva. S svoje strani pa je minister Žekš menil, da je predlog NSKS o razpustitvi te krovne organizacije dober v smislu preverjanja njihovega delovanja. Izrazil je upanje, da bo to, kar je Urad s prerazporeditvijo sredstev povzročil, peljalo v smej pozitivnih sprememb. Minister Žekš je izpostavil, da so politične organizacije na avstrijskem Koroškem zelo pomembne, le-te pa morajo delovati v smislu kohezije in sodelovanja. Minister je poudaril, da so sredstva za koroške Slovence ostala nespremenjena v primerjavi s prejšnjimi leti; prišlo je namreč do prerazporeditve sredstev za politične organizacije, vendar za vse tovrstne organizacije v enaki meri. Glede ugibanj o podobnih potezah s strani preosta[ih krovnih organizacij je minister Žekš povedal, da ni tako zelo pomembno, ali je morebitno skupno zastopstvo v obliki ene, dveh ali treh organizacij. Pomembno je, da dobro medsebojno sodelujejo. BERI_ BUENOS AIRES IN SLOVENIJA.........................3 NOVO ŠOLSKO LETO - NOVE NALOGE.....3 Stran 2 18. marca 2010 • SVOBODNA SLOVENIJA VTISI IZ SLOVENIJE IZ ZIVL]EN]A V ARGENTINI Tribunal za komunistične zločine TONE MIZERIT Če bodo vlade evropskih držav sprejele poziv mednarodne konference o zločinih komunizma, ki je potekala od 24. do 26. februarja v Pragi, bomo kmalu dobili posebno mednarodno sodišče za komunistične zločine. Predstavniki evropskih institucij, ki proučujejo komunistične režime, so v deklaraciji o zločinih komunizma med drugim zapisali: ,,Ker zločine proti človeštvu, ki so jih zagrešili komunistični režimi, ne obravnava nobeno od mednarodnih sodišč, pozivamo k ustanovitvi novega mednarodnega sodišča za komunistične zločine, ki bi imelo sedež v EZ. Na tem sodišču morajo soditi komunističnim zločinom proti človeštvu, podobno kot so na nürn-berskem tribunalu sodili in kaznovali za nacistične zločine ter kot še vedno sodijo in kaznujejo zaradi zločinov v nekdanji Jugoslaviji." Praške mednarodne konference so se udeležili instituti iz Nemčije, Poljske, Češke, Slovaške, Madžarske, Romunije, Bolgarije, Srbije, Litve, Latvi-je, Estonije, Nizozemske, Danske, Švedske in Slovenije. Slovenijo je zastopal Študijski center za narodno spravo pod vodstvom Andreje Valič, z njo pa so v Prago odpotovali še trije uslužbenci tega centra, dr. Damjan Hančič, Boštjan Kolarič in mag. Renato Podberšič. Z referatoma sta ^sodelovala so tudi dr. Jernej Letnar Černič in evropski poslanec dr. Milan Zver. Mag. Andreja Valič je predstavila referat, v katerem je zgodovinsko opredelila časovnico in vrsto kršitev človekovih, državljanskih in političnih pravic v Sloveniji v medvojnem in povojnem obdobju, med katerimi je izpostavila likvidacije VOS med vojno, povojne izvensodne poboje pripadnikov protikomunističnih vojaških formacij, montirane politične procese v prvih povojnih letih, nacionalizacijo, prisilno kolektivizacijo, itd. Dr. Jernej Letnar Černič pa je s pravniškega stališča govoril o neuspešni izpeljavi procesov proti komunističnim vojnim zločincem v Sloveniji. Ker se s podobnimi problemi spoprijemajo tudi v drugih nekdanjih komunističnih državah, so na koncu mednarodne konference pozvali k ustanovitvi mednarodnega tribunala za komunistične zločine. Ta naj bi predvidoma imel sedež v Bruslju. Seveda bodo morale tak tribunal ustanoviti države oziroma njihove vlade, zato si je težko predstavljati, da bi pri tem sodelovala slovenska vlada - saj niti ni skušala prepričati svojih poslancev v državnem zboru, da bi sprejeli evropsko resolucijo o totalitarnih režimih. (Po reviji Reporter) Na Unescov seznam Slovenska ledinska in hišna imena so bila postavljena na seznam nesnovne dediščine v Avstriji, ki ga je sprejela UNESCO. Sprejem v seznam je izraz spoštovanja in truda za ohranitev te kulturne dediščine, ki ustvarja identiteto dvojezične regije južne Koroške. Slovenska ledinska in hišna imena so danes še živa dediščina, v vsakdanu jih uporablja v glavnem le še starejša generacija na podeželju. Unescova listina je priznanje vsem, ki ta imena ohranjajo in dokumentirajo kot jezikovne priče, v katerih se zrcali zgodovina tega prostora: imena so namreč odraz materialne zgodovine ter geografske, krajinske, biološke, geološke in socialne stvarnosti. Slovenska ledinska in hišna imena so sestavni del kulturne dediščine koroških Slovencev in tudi nemško govorečih Korošcev in Korošic v tej regiji. Uvrstitev je razveselila podpisnike prošnje iz Kotmare in Žitare vasi ter Sel. Kot zastopniki raznih iniciativ so prošnjo podpisali: Vinko Wieser in Jozi Pack iz Kotmare vasi, Milka Olip iz Sel und dr. Karl Hren iz Žitare vasi. Podlaga za prijavo so bile obsežna dokumentacija hišnih in ledinskih imen ter objava karte v občini Kotmara vas, objava karte za trženje kmečkih izdelkov z zapisanimi hišnimi in ledinskimi imeni iz Sel in druge rokopisne dokumentacije te kulturne dediščine. Prošnjo so podprla tudi društva v Bilčovsu, Šmar-jeti v Rožu in Št. Jakobu v Rožu, ki dokumentirajo bogato imenoslovno dediščino v svojih krajih; projekt strokovno spremlja Inštitut Urban Jarnik (mag. Martina Piko-Rustia). Nacionalna agencija za nesnovno dediščino v Avstriji je ob imenovanju slovenskih ledinskih in hišnih imen v svoji izjavi ugotovila, da prošnja za vpis elementa odgovarja razumevanju nesnovne dediščine, kot je to obrazloženo v Unes-covem sporazumu o ohranjanju nesnovne dediščine, in predstavlja bistven prispevek k ohranjanju kulturne raznolikosti in trajnostnega razvoja. Pomembno za delo slovenskih kulturnih iniciativ je, kot poudarja Vinko Wieser, predsednik društva Gorjanci, da Unescov sporazum predvideva prepoznavnost raznolikih kulturnih tradicij v Avstriji na državni in na mednarodni ravni kakor tudi določitev novih akcentov na področju izobraževanja z ozirom na kulturno dediščino in trajnostni razvoj. Poleg tega je predvidena obsežna dokumentacija v obliki domače strani s poudarkom na izrednem pomenu živete kulturne raznolikosti! V Mariboru oživljanje kulturne dediščine Evropski kulturni in tehnološki center Maribor je ob koncu projekta Kulturna dediščina preteklosti za lepšo prihodnost pripravil konferenco, na kateri so predstavili zbornik z zaključki projekta. Ta je namenjen revitalizaciji Betnavskega dvorca. Omenjeni projekt je v preteklem letu poživil mariborsko kulturno življenje in kulturno dediščino, Betnavski dvorec pa bolj aktivno vključil v vsakodnevno življenje. V dvorcu so tako lani gostovale različne glasbene zasedbe in razstave, ki so po besedah direktorice EKTC Dragice Marinič celoletni projekt postavile na zemljevid ključnih kulturnih prizorišč Slovenije. Kot je povedala Mariničeva, je ustvarjalcem lani v projektu uspelo vzpostaviti sistem informiranja in neformalnega izobraževanja ciljnih skupin o revitalizaciji kulturne dediščine, vzpostavili so sistem upravljanja nevladnih organizacij na področju kulturne dediščine, izvedli so tudi študije o dobrih praksah in novih izzivih oživljanja kulturne dediščine dvorcev ter gradov na različnih lokacijah v Sloveniji. Ob tem so izvedli še konferenco o večji prepoznavnosti kulturne dediščine, v Betnavskem dvorcu pa izvedli še cikle glasbenih in likovnih umetnosti ter več posameznih likovnih razstav. „Mednarodni projekt se je izkazal kot odličen inštrument za hitrejši kulturni, socialni in trajnostni razvoj lokalnega okolja in vključevanja nevladnih organizacij. S tem se je Betnavski dvorec pokazalo, da je primer revitalizacije dvorca Betnava, spomenika državnega pomena, odličen primer dobre prakse revitalizacije kulturne dediščine za vso Slovenijo," je še pojasnila Mariničeva. Celoten projekt je bil vreden skoraj 50.000 evrov, z 43.000 evri pa sta ga podprla Finančni mehanizem EGP, v katerega so vključene Islandija, Liechtenstein in Norveška, ter Norveški finančni mehanizem. Konference so se zato udeležili tudi predstavniki norveškega veleposlaništva v Sloveniji, med njimi namestnik norveške ve eposlanice Runar Jensen. Kot je dejal Jensen, Norveška z veseljem sodeluje v tovrstnih projektih, saj želi na ta način pomagati pri zmanjševanju socialnih in kulturnih razlik v Evropi. Čeprav Norvežani niso člani Evropske unije, so novim članicam EU ter Španiji, Portugalski in Grčiji v zadnjih letih namenili 1,23 milijarde evrov, samo Slovenija je od tega prejela 18,6 milijona evrov. „Nevladne organizacije so tisti del demokratične družbe, ki opozarja na stvari, katerim vlade namenjajo manj pozornosti in denarja. Skozi naše mehanizme smo v Sloveniji prav slednjim namenili 1,7 milijona evrov, zato verjamem, da bo Slovenija znala izkoristiti spoznanja nevladnega sektorja," je dejal Jensen in napovedal tudi nove tovrstne finančne mehanizme, katerih vrednost pa bo v naslednjih letih kar za 40 odstotkov višja kot doslej. Časi se spreminjajo in sedaj se bodo morale spremeniti še taktike. Vlada je vedno bolj osamljena in bivši predsednik Kirchner mrzlično išče načine, kako obdržati vajeti v rokah sedaj, ko je izgubil večino v obeh parlamentarnih zbornicah. Se vedno uspešen. Treba pa mu je priznati, da je iznajdljiv in uspešen v svojih taktikah. Zaenkrat, da bi obdržal vajeti v rokah, je ponovno prevzel vodstvo peronistične stranke, ki ga je zapustil po porazu na volitvah preteklega junija. V svojstvu predsednika stranke je takoj izjavil, da ,,smo odločeni, da bomo vladali do leta 2020". Mu bo uspelo? Zaenkrat lahko slavi le dejstvo, da je prepričal dve senatorki, da sta storili pol koraka do vladnih položajev in s tem preprečili, da bi posebna komisija senata lahko zavrnila imenovanje nove predsednice Centralne banke (Mercedes Marco del Pont). Opozicija pa se je znašla s svojo realnostjo: vse je pripeto z bucikami, nobene trajne povezave ni mogoče zagotoviti v tej preveč pestri skupini strank, ki jih drži skupaj samo strah pred vladno nasilnostjo. S tem je tudi nakazano kakšno bo razmerje v parlamentu naslednji dve leti: opozicija se bo morala boriti za vsak osnutek posebej, vlada pa trgovati z glasovi ob vsakem zakonu. Vendar, končni adut ima v rokah predsednica gospa Cristina. Ona lahko vloži veto, ki ga sedanja sestava parlamenta nikakor ne more razveljaviti. S tem je že zagrozila ob omembi novega zakona o davku na čeke. Ta gre v celoti v državno blagajno, province pa hočejo, da se razdeli po sorazmerju ostalih davkov, kar bi pomenilo 8.000 milijonov manj v zvezni blagajni. Taktika se bo obnesla, dokler v rožni palači ne bo sedela druga oseba. Konec nasilja? A, po drugi strani, se vlada tudi ne more nenehno izpostavljati, da izpade pred narodom kot avtoritarna. Vendar ponovno ponujena roka vzbuja več kot dvom v opozicijskih vrstah. Doslej so vsi poizkusi dialoga žalostno propadli in izkazalo se je, da je vlada z njimi hotela le pridobiti na času. Mnogi pa se sprašujejo, koliko kirchnerizem res še ohranja prvotne moči in oblasti. Rastoče težave v tem smislu so se pokazale spričo podražitve cene mesa. Ker so te cene nenehno rasle, je državni tajnik za notranjo trgovino (zloglasi Guillermo Moreno) ponovno prepovedal izvoz mesa, da bi s tem zbil cene. Enak ukrep je uvedel že leta 2006 a s kaj malo uspeha. Sedaj pa je komaj po razglasu vlada preklicala ta korak. Razne težave na zunanjetrgovski fronti so prepričale vladne može, da ni pameten ta nenehni bojkot domačemu izvozu. Morda bo sedaj vlada pri-morana, de sede za mizo pogajanj in najde kakšno bolj resno in uspešno rešitev problemu cen. Mimogrede povedano, je državna ustanova za statistike objavila inflacijo za mesec februar. Ta naj bi dosegla 1,2% kar je tudi po uradnih ugotovitvah najvišja v zadnjih letih. Privatni računi^to številko vsaj podvojijo. Še eno uradno ugotovitev so te dni postavili pod vprašaj. INDEC trdi, daje v letu 2009 argentinska gospodarska rast dosegla 0,8%; eden izmed privatnih študijev (Ecolati-na) objavljenih te dni pa trdi, da je padla kar za 3,8%. Kdo ima prav? Napeta pogajanja. Opazovalci predvidevajo rastoče težave, ko bodo za mizo sedle paritetne komisije in se začele pogajati z povišice plač. Te dni so namreč sindikati objavili svoje lastne številke o inflaciji, in račune, koliko da potrebuje normalna družina, da ne pade v kategorijo revščine. Uradni računi trdijo, da je za štiričlansko družino dovolj 1.131 pesov mesečnih dohodkov dovolj za normalno preživetje. Sindikati pa trdijo, da je za to potrebnih 3.800 pesov mesečnega dohodka. In ugotavljajo še, da kar 70% zaposlenih prejema manj kot 2.000 pesov mesečno. Na tej podlagi se bodo razvijala pogajanja. To je pokazal že sklep na pogajanjih bančnega sindikata, ki je dosegli novo bazično plačo v višini 4.495 pesov. Vsekakor je to privilegiran sindikat. Uspeli bodo tudi prevozniki, delavci avtomobilske industrije, kovinski sindikat. Kaj pa ostali? Trgovski uslužbenci, tekstilni delavci in drugi, ki vedno korakajo zadaj? In, seveda, milijoni z informal-no zaposlitvijo, brez socialnega skrbstva in brez sindi-ka nega kritja, ki počasi drsijo pod prag revščine? Kandidati. Kot je razvidno, se senator in bivši guverner province Santa Fe, Carlos Alberto Reutemann vedno bolj oddaljuje od predsedniške kandidature. Ne kaže nobenega zanimanja in se o tem javno izraža. A to seveda ne jasni obzorja, ker prav njegov odhod s politične scene pušča mesto, za katerega se poteguje vedno več veljakov. Zadnje dni smo bili priča napetosti, ki raste med vodjo avtonomnega mesta Buenos Aires (Mauricio Ma-cri) in vodjo dela upornega provincijskega peronizma (Francisco de Narvaez). Ojačen zaradi junijske zmage nad Kirchnerjem se ta zadnji spušča v predsedniško tekmo, ko niti ni jasno, če bo sploh mogel kandidirati. Rojen je namreč v Venezueli in po dosedanjim statusu ne more biti predsednik. SLOVENCI V ARGENTINI Novo leto, nove naloge VELEPRAZNOVANJE Slovenija v Buenos Airesu © wwHLliuiaa—Mi^^infcJf Letos poteka 200 let od takoime-novane Majske revolucije, ko je Argentina (tedaj pod-kraljevina Rio de la Plata) nastopi[a pot odcepitve od Španije, s končnim ciljem osamosvojitve. Ta dogodek fsodo praznovali po vsej državi. Mesto Buenos Aires ima tudi poseben program prireditev, ki ga je imenoval ,,Buenos Aires celebra" (Buenos Aires praznuje). K sodelovanju so, preko veleposlaništva RS, povabili tudi slovensko skupnost. Tako bo en dan posvečen samo Sloveniji. Takrat bo v samem mestnem središču celotna skupnost pokazala, kako živi, poje in pleše svoje tradicije. Izbrana je bila sobota 10. aprila. Že od decembra naprej posebna komisija pripravlja kulturni program in organizira tudi zunanjo strukturo tega velikega dogodka. Po dolgem času bomo Slovenci v Argentini znova „stopili na plan" in javno pokazali ,,mestu in svetu" del svoje kulture. Po naših domovih že mrzlično potekajo vaje za petje in folklorne plese, da bo nastop res na višini dogodka. Čeprav bo temeljni del nastopov slonel na ramenih naše skupnosti, sodelujejo vse organizacije različnih vselitvenih tokov, skupaj 32 ustanov. Prišli bodo rojaki iz Mendo-ze iji Bariloč, in tudi delegacije iz Urugvaja in Čila. Praznovanje bo potekalo na Aveniji de Mayo, ki bo za to priložnost zaprta. Središče bo na križišču s cesto Peru. Postavljen bo velik oder in je predviden tudi manjši oder ter prostor za plese in nastope na sami aveniji. Popoldanski program bo izredno pester in je zamišljen v obliki ljudskega praznika, saj bodo trenutki, ko bo publika vključena v nastope. Občudovali bomo lahko folklorne skupine naših domov, ki bodo predstavili plese vseh slovenskih pokrajin, ter se veselili in tudi zavrteli ob slovenski zabavni glasbi. Večerni program (približno ob 18.30) pa bo vseboval tudi pevske točke, skupen prizor vseh nastopajočih in javno zahvalo Slovencev Argentini, ki nas je tako širokosrčno sprejela v najtežjih trenutkih našega izseljenstva. Prisotna bo uradna delegacija iz Slovenije, ki ji bo načeloval minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Boštjan Žekš. Seveda ne bo manjkalo tradicionalnih štantov, kjer si bodo lahko obiskovalci ogledali (in tudi kupili) dela naših umetnikov, spominčke, tipična rokodelstva in seveda tudi poizkusili tradicionalne dobrote slovenske kuhinje. 1 l;.ii:rp 8uenos Aires celebra Eslovenia VVT I ndTTiTiJ* V.-CIIHM'TI mis!"." -^ nh,. ■ i; T III (ta J Pmi - ■ - Pripravlja se še poseben triptih, ki bo vseboval temeljne podatke o Sloveniji in o dejavnostih Slovencev v Argentini. Ta bo razdeljen med vse prisotne. Gotovo bo celotna predstavitev Slovenije in njene kulture nekaj izrednega. A poudariti moramo, da bo uspeh zagotovljen le, če bo obisk vreden napora. V to se moramo zavezati vsi, da povabimo zlasti argentinske sosede, prijatelje in znance, vsak v svojem ožjem in tudi širšem krogu, da bo prisotnost publike čim večja. Saj je smisel vsega programa pokazati argentinski publiki kaj smo Slovenci v Argentini in kaj pomeni Argentina in slovenstvo za vse naše družine in ustanove. Propaganda se izvaja že nekaj časa. Tudi po naših publikacijah smo že razdelili posebne letake v španščini, da jih lahko posredujemo prijateljem in znancem. Buenosaireška mestna vlada bo izvedla uradno objavo. Posebna akcija pa bo izvedena neposredno pred prireditvijo: mladina naših organizacij se je že zavezala, da bodo zadnji teden pred tem praznikom obiskali mesto v narodnih nošah in raznašala letake po cesti Florida in po hotelih, ki so v neposredni bližini Plaza de Mayo, saj bo gotovo srečanje zanimalo tudi številne turiste, ki množično obiskujejo našo prestolnico. SULČIČEVA RAZSTAVA Na predvečer tega dne in v sklopu programa „Buenos Aires praznuje", pa bo v kulturnem centru Recoleta otvoritev razstave del arhitekta Viktorja Sulčiča. Sulčič je gotovo eden največjih predstavnikov slovenstva v argentinskem javnem življenju. Njegova dela (Mercado de Abasto, Bombonera ^) prodirajo globoko v dušo mesta. Zato je bila razstava izbrana kot sestavni del poklona, ki ga bomo ob dvestoletnici namenili Buenos Airesu. Otvoritev sama pa bo tudi izreden kulturni dogodek. Ob prisotnosti argentinskih in slovenskih oblasti (med njimi minister dr. Boštjan Žekš) bo poudarjen slovenski doprinos mestu in deželi. Nastopili pa bodo ob tej priložnosti tudi izredni umetniki, ki bodo zastopali Slovenijo. In to so svetovno znani Slovenski oktet in umetnica Tinkara Kovač (flavta). Iz srca torej že sedaj vabljeni na oba dogodka. V našem tedniku bomo tudi naslednje tedne sledili razvoju priprav in objavljali podrobnosti tega praznika, ki bo gotovo ostal zapisan v spominu vseh Slovencev v Argentini. Izbrane pesmi Ljubke Šorli Ob 100-letnici rojstva pesnice Ljubke Šorli (Tolmin, 19. februar 1910 - Gorica, 30. april 1993) sta založbi Mladika iz Trsta in Goriška Mohorjeva družba pripravili miniaturno izdajo njenih izbranih pesmi v izboru, ki ga je leta 1973 pripravil Martin Brecelj. V knjižici, posvečeni hčerki Lojzki in sinu Andreju, je na skoraj dvesto straneh objavljen izbor Šorlijevih pesmi, ki so bile sestavljene do začetka sedemdesetih let. Tematsko so razdeljene v štiti sklope. V prvem sklopu prevladuje ljubezenska tematika, globoka in živa ljubezen do moža, ki očara z lepoto in veličino tega čustva. To so pesmi K tebi pojdem, Spomin na jesenski dan, Ti in jaz s sklepnim Magistrale. V drugem razdelku so pesmi, posvečene domači Tolminski, njenim češnjevim cvetovom, večerom, goram, otroštvu ob Tolminki ter Gorici in njenim lepotam; odlikuje jih posebni pesniški zanos in kolorit (Tolminska pomlad, V planinskem raju, Pogled na Goriški grad). Sledijo pesmi, v katerih se izražata pesničina otožnost, bolečina in trpljenje in ki jih zaznamujejo ločitev od družine, ječa in vojna vihra (Na večer v zaporu, Bazoviškim žrtvam v spomin, Pisemce), a tudi dokončna ločitev od mame, kateri posveča sonetni venec Neizpovedana ljubezen. V zadnjem, četrtem sklopu so zbrane religiozne pesmi. Urednik in avtor spremne besede Marijan Brecelj o tej pesmi piše, da ,,je v nekem oziru podobna Frančiškovi pesmi stvarstva, podobna v tisti najosnovnejši in končni fazi, ko Ubožec vabi stvarstvo, naj daje hvalo Stvarniku. Osebna rdeča nit, ki se vleče skoraj skozi vso njeno produkcijo te vrste, pa je tudi, da je Boga spoznala in globlje doumela skozi trpljenje, ki ji je prihajalo v delež." Tu pridejo do izraza čudoviti verzi Božične pesmi, Svetogorske matere, Božičnega soneta, Legende o Mariji. Preteklo nedeljo 14. marca je bila v Slovenski hiši v Buenos Airesu začetna prireditev naših osnovnošolskih tečajev. Poročilo o uspelem srečanju bomo objavili v prihodnji številki. Tukaj pa povzemamo otvoritvene besede, ki jih je na zbrane naslovila šolska referentka Zedin-jene Slovenije, gospa Alenka Prijatelj Schiffrer: Zopet se odpirajo šolska vrata. Po 60. letih se še vedno zbiramo, soboto za soboto, da spoznavamo slovenski jezik, slovensko besedo, slovensko zemljo, slovensko zgodovino, slovensko pesem, predvsem pa slovenske navade in vrednote. Vse to je naša draga slovenska šola! Koliko let se že tukaj zbiramo na začetnih šolskih prireditvah! Saj še ni tako dolgo odkar ste vi starši sedeli na prostorih kjer so danes vaši otroci! Tudi vi ste bili na tem odru! In nekoč smo mi, stari starši, tudi bili šolarji, lahko rečem: začetni učenci teh naših slovenskih šol. V toliko letih se je tudi marsikaj spremenilo. Na vsak način, naš ekonomski status. Moda in tehnologija sta preplavili tudi naš svet. In vrednote? Uničevanje avtoritete staršev in učiteljev, ki mu je svoje dodala še porabniška mrzlica za standardom, je opravilo svoje. Krizni časi narekujejo vsem odgovornim, posebno staršem, kritično samospraševanje. Učitelji bodo težko vzgajali k odgovornosti, resnicoljubnosti, poštenju in etičnemu ravnanju, če mladina preko medijev dobiva zglede potrjevanja nevrednot v javnem življenju. Zato moramo v naših slovenskih šolah v Slomškovem duhu nuditi mladim vrednote, s katerimi bodo premagovali svoje stiske in se reševali iz izgubljenosti v praznem okolju brez Boga. Le skupaj jim bomo lahko doma, v šoli, v Cerkvi in v naših ustanovah omislili njihovo življenje. Ti ideali, ti cilji, se v 60. letih niso spremenili. Za to danes delamo z enakim zagonom in veseljem, z isto ljubeznijo. Vam otrokom pa novo šolsko leto nalaga nove obveznosti, nove naloge. Danes mogoče ne morete razumeti zakaj morate še ob sobotah in tudi ob nedeljah zgodaj vstajati, zakaj morate delati še vse naloge za slovensko šolo. Zakaj morate govoriti po slovensko, zakaj še in še dodatne obveznosti. Vendar, nihče od vas ne zahteva česar ne bi mogli izpolniti. Vaše življenje se odpira v nova odkritja, v nove izzive! Za zgled naj vam bodo vaši stari starši. Spoznavajte njihove življenjske zgodbe, dosti govorite z njimi in videli boste, kaj vse so morali prestati, ko so zapustili domovino in si ustvarili nov dom. Kako trdo so morali delati in študirati, da so prišli do boljše službe, da so si lahko zgradili lastno hišo, istočasno pa vse naše slovenske domove in tudi naše slovenske šole. Spoznavajte njihovo globoko vero, ki jim je pomagala premostiti vse življenjske težave In seveda - posnemajte jih. Potem boste tudi sami spoznali vrednost slovenske šole. Lansko leto sta slovesno praznovali 60-letnico obstoja slovenska šola v Ramos Mejii, Slomškova šola in slovenska šola v Lanusu, Baragova šola. Toda z našem zborniku je zapisano, da je leta 1949 bilo nekaj več šol: v Floridi, ki se je pozneje preselila v Slovenski dom v Carapachay; in še ena, ki je ostala do danes na istem kraju, na istem mestu, to na tem mestu kjer smo sedaj. To je naša slovenska šola ki se je potem poimenovala kot šola škofa Antona Bonaventura Jegliča, ali preprosto Jegličeva šola. Ker so z leti postali bolj majhna šola, niso javno praznovali te obletnice, vendar vse njene učiteljice delajo z isto vnemo, z isto požrtvovalnostjo in z isto ljubeznijo do slovenstva, kot vse ostale učiteljice raztresene po Argentini. Prav zato se jim danes kot šolska skupnost želimo zahvaliti za njihov trud, skrb in ljubezen skozi toliko let. Zato prosim voditeljico Jeg-ličeve šole gdč. Pavlo Grbec naj se približa, in tudi ga. Marjana Kovač-Batagelj, ki že 50 let neprekinjeno uči v tej šoli. Vam in vsem požrtvovalnim učiteljicam Jegličeve šole gre naša skupna zahvala in vsem želimo še naprej vztrajnosti v tem delu. Naj bo naš nebeški zavetnik blaženi škof Anton Martin Slomšek, naš veliki zgled in svetilnik pri vsemu našemu delu. Brina Svit v španščini Končno - končno, ker smo ga že nekaj časa pričakovali -je na voljo prevod Brininega romana ,,Coco Dias ali Zlata vrata" (Coco Dias o La Puerta Dorada), in to v kastiljščini, in izdano v Argentini. Ni čudno, da je knjiga izdana prav tukaj, saj vsebina romana opisuje tango in Buenos Aires. Prevajalec se je odločil za knjižno kastiljščino, a kjer je jezik povezan na buenosaireški žargon, uporablja „argentinščino", s čemer pride še bolj do izraza to, da so nekateri junaki romana Argen-tinci in da se dogaja ravno tu. Na zadnji platnici je kratek opis avtorice, v katerem je seveda omenjena njena slovenska narodnost. Roman je bil, kot vsi njeni Pariškega obdobja, napisan v francoščini in izdala ga je založba Gallimard. Potem ga je sama prevedla v slovenščino in je bil izdan v Sloveniji. Sedaj pa še tu. To je prvo njeno delo izdano v kastiljščini. Prej je bil sicer preveden tudi ,,Moreno" pa je založba propadla tik pred izda-o, tako da knjiga ni bila objav-jena. Coco Dias bo kmalu tudi izšel še v italijanščini. Pisateljica Brina Svit je poznana tudi med nami, saj se je že nekajkrat nudila v Argentini in Buenos Airesu. Ob zadnjem obisku, maja 2008, je imela razgovor v okviru večera pri Slovenski kulturni akciji. Rok Fink G. JOŽE RAZMIŠLJA Slovenski duhovniki v Rimu Sem božji otrok Vse premalo in malokdaj mislimo na to in o tem govorimo. Smo tako ljudje, da nas to popolnoma prevzame in ne mislimo, da smo ravno kot ljudje, tudi božji otroci. Bolj ko smo dobri kot ljudje in tako gledamo na druge, boljši smo lahko kot božji otroci. To je velika odlika za človeka. Bog nas je kot take sprejel v svojo družino. Bili smo namreč objekt Njegove ljubezni in to kljub vsem nepopolnostim, ki jih imamo. Že po stvarjenju smo ljudje kot božji otroci. Takrat je rekel Bog: naredimo človeka po svoji podobi in sličnos-ti. Svojo očetovsko ljubezen je razlil na vse človeštvo. Njemu smo dolžni zahvalo, da sploh smo. On je oče našega življenja, je njegov gospodar in lastnik. Ne razpolagamo mi z našim življenjem in zanj bomo morali dajati odgovor. Potem smo posebej božji otroci od krsta naprej. Takrat smo po botrih obljubili Bogu našo zvestobo v veri, upanju in ljubezni z našim krščanskim življenjem. Kot odrasli kristjani skušamo to tudi izvrševati. Božje kreposti niso samo okras našega bivanja. Nalagajo nam tudi dolžnosti in po njih nas morajo spoznati, da smo drugačni od ostalih. Po njih smo še na poseben način božji otroci, česar ne smemo nikdar pozabiti. Ni vedno lahko biti dober božji otrok in biti v stvareh Očeta, ki je v nebesih. Lahko bi kdo rekel, da Jezus ni poznal človeka. Pa temu ni tako. Treba se je truditi vsak dan, od jutra do večera, da postanemo in ostanemo božji otroci. Trud pa zahteva žrtve, odpovedi, molitve in božjo pomoč. Če smo dobri do ljudi, jih spoštujemo in jim po možnosti pomagamo, vršimo isto samemu Bogu. Če resnično ljubimo Njega, izkazujemo isto tudi Njegovim stvarem. In za Bogom je prav gotovo prvi človek. V okolju ne najdemo veliko takih zgledov. Človeka se ne spoštuje, ker kot tak nima cene. V božjih očeh pa je drugače. Pri Celjski Mohorjevi družbi so tokrat izdali monografijo Delo slovenskih duhovnikov v Rimu v 20. stoletju Marka Benedika. V monografiji Delo slovenskih duhovnikov v Rimu v 20. stoletju Benedik podaja enciklopedičen prikaz slovenskih duhovnikov v Rimu in ovrednotenje njihovega dela. Delo je vsebinsko razdeljeno na pet poglavij. V prvem se avtor posveča duhovnikom, ki so v Rimu delovali že pred drugo svetovno vojno. ,,Teh ni bi bilo prav veliko," je povedal na predstavitvi, ob čemer je pomembno vlogo pripisal jezuitu, patru Antonu Prešernu. V drugem poglavju obravnava skrb za Slovence v Rimu med vojno ter v okviru tega delo Slovenskega socialnega odbora, ki je bil ustanovljen za pomoč slovenskih beguncev. Tretje poglavje je posvečeno slovenski oddaji na Radiu Vatikan, četrto pa slovenskim duhovnikom, profesorjem na papeških univerzah. Ob tem je omenil univerzo Urbani-ana, na kateri je študirala tudi osmerica študentov z mariborske teološke fakultete, ki se zaradi vojne ni mogla vrniti v domovino. Večina je ostala v Rimu in pomembno vplivala na tamkajšnje dogajanje. Ob tem je omenil Rafka Vodeba, Franca Šegulo in Maksimiljana Jezernika. V petem poglavju je opisano delovanje v kongregacijah in drugih rimskih ustanovah. Po Kolarjevih besedah je Benedik z delom opravil veliko delo, saj je zbral podatke iz cerkvenih arhivov, katerih gradivo je običajno dostopno šele 70 let po nastanku. Delo prvič v celoti predstavi delo vseh duhovnikov, ko so bili v Rimu. Ti so bili, kot sta omenila tako Benedik kot Kolar, „cenjeni, predvsem zaradi delavnosti, zanesljivosti in diskretnosti". KAJ PA ZDRAVJE? Abeceda mineralov -osebna izkaznica kalija Kalij (ali po špansko potasio) je potreben za pravilno rast telesa in mišic, ter poskrbi za to, da nismo utrujeni. ZAKAJ GA POTREBUJEMO? Kalij skupaj z natrijem (sodio) uravnava količino vode v telesu in normalizira srčni utrip. Ker je naša prehrana bolj bogata z natrijem kot kalijem, je razmerje med mineraloma večkrat porušeno, kar se kaže kot prizadeto delovanje živcev in mišic. Uravnava odstranjevanju odpadnih snovi iz telesa ter znižuje krvni tlak. Prav tako je nepogrešljiv pri zdravljenju alergij. Če ste nenehno utrujeni, poizkusite s hrano, ki vsebuje veliko kalija. Utrujenost največkrat kaže prav na pomanjkanje kalija. KAKO SE IZLOČA? Kalij je mineralna sol in se raztaplja v vodi, kar pomeni, da ga telo izloča s tekočinami preko ledvic in se ne more kopičiti v telesu. Tako je potrebno vedno znova vnašati ta mineral v telo. Kalij je elektrolit, proizvaja elektriko in vzdržuje razporeditev tekočine v telesu. Slovenia press photo 2010 Natečaj Slovenia press photo 2010 - novinarska fotografija leta 2010 je dobil svoje nagrajence in tako pregled najboljših foto dosežkov preteklega leta. jem izgubila moža, očeta in več sorodnikov. Nagrado za najboljšo reportažo leta pa si je prislužila fotografija Vdova, na kateri je 16-letni Jošt Franko upodobil svojo babico. Znane so tudi nagrajene fotografije v petih kategorijah. Avtor Jošt Franko je zapisal, da se je preteklo leto bolj ali manj (fotografsko) posvečal svoji babici. ,,Redke dni nisem pri njej visel s fotoaparatom v roki in polnim žepom filmov ... Mogoče se mi je stvar na začetku zdela preveč osebna in prvotno nisem imel namena kjerkoli objaviti 'reportaže'." Razstava zmagovalnih del, ki jih je izmed več kot 3000 prijavljenih fotografij izbrala letošnja mednarodna žirija, je bila v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma na ogled do 18. marca. OBVESTILA Gaza, Jureta Eržena Najboljša fotografija leta natečaja Slovenia press photo 2010 je fotografija Jureta Eržena z naslovom Gaza. Prikazuje 32-letno Ebtishan Samuni z enoletnim sinom Hummsom na ruševinah njune hiše v mestu Gaza, ko je lani, med tritedenskim izraelskim raketiran- Joštova ,,Babica" PETEK, 19. marca: Seja Medorganizacijskega sveta, ob 20. uri v Našem domu v San Justo. SOBOTA, 20. marca: Dan duhovnosti na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši Muzikal „Hvalnica družine Trapp" ob 20. uri v Slomškovem domu. NEDELJA, 21. marca: Občni zbor Našega doma v San Justu. Nato kosilo. Občni zbor v Slomškovem domu po maši. Tradicionalna tombola ob 15.30 uri na Pristavi. Muzikal „Hvalnica družine Trapp" ob 19. uri v Slomškovem domu. SOBOTA, 27. marca: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 28. marca: Rožmanov dom vabi na blagoslov butaric s sv. mašo, ob 11.30 uri. Nato kosilo. Blagoslov oljk ob 8.30 uri v Slomškovem domu, nato sv. maša. Blagoslov oljk in butaric, sv. maša, kosilo ter predvajanje filma Škofjeloškega pasijona v Carapachayu. KJE GA NAJDEMO? Če v svojo prehrano vključite pomaranče, banane, avokado (palta), melone, krompir, paradižnik, suhe marelice, ga boste dobili ravno pravšnjo mero. Dodatno kalijevo podporo lahko iščete še v zeleni (apio), rozinah, vodni kreši (berro), bučah, sončničnem semenu, ribah, korenju in brokoliju. POMANJKANJE KALIJA Pomanjkanje kalija je največkrat velika izguba tekočine in privede do slabe prekrvitve, kronične utrujenosti, diabetesa, bolečin v ušesih, oslabitve mišic, visokega pritiska, nespečnosti, bolečin v očeh, oteklih žlez, zadrževanja vode v telesu ... Prav tako zaradi pomanjkanja kalija lahko ljudje trpijo zaradi slabosti, bruhanja, ni pa izključena aritmija srca in druge srčne bolezni. Če rečemo zelo grobo, lahko pomanjkanje kalija povzroči duševni in telesni stres, povzročajo pa ga tudi pomanjkanje magnezija in alkoholizem. Prav tako so zaradi pomanjkanja kalija v nevarnosti ljudje, ki zaradi diete črtajo iz jedilnika ogljikove hidrate. PRESEŽEK KALIJA Kalij je vodotopen mineral in kot tak se ne nalaga v telesu, zato presežek kalija ni možen. Če kalij zaužijete prek hrane, bo telo samo poskrbelo za izločanje, kalijeve dodatke pa jemljite samo pod zdravniškim nadzorom. Presežek kalija lahko privede do omotičnosti, bolečin v mišicah in neenakomernega srčnega utripa. Ljudje, ki imajo težave z ledvicami, naj ne bi jemali kalijevih dodatkov. SLOVENCI IN ŠPORT ODBOJKARJI ACH VISOKO CILJAJO Odbojkarji ACH Volleyja so zmagovalci letošnje srednjeevropske lige. V finalu zaključnega turnirja na Dunaju so premagali domači hotVolleys s 3:1. Za Blejce je to druga letošnja lovorika, saj so že zmagali tudi v slovenskem pokalu, prav tako pa so se uvrstili na zaključni turnir lige prvakov. V povratni tekmi izločilnega dela lige prvakov za uvrstitev na zaključni turnir so v Ljubljani premagali ekipo Hypo Tirol iz Innsbrucka s 3:1. V prvi tekmi so bili prav tako s 3:1 boljši Tirolci, na zaključni turnir v Lodž pa se je uvrstila slovenska ekipa po dobljenem zlatem nizu (10). TINA ZMAGUJE! Najboljša slovenska alpska smučarka Tina Maze zmagala na zadnjem veleslalomu sezone svetovnega poka v nemškem Garmisch-Partenkirchnu. S tem Je osvojila tudi bron v skupnem veleslalomskem seštevku. Šestindvajsetlet-na Črnjanka je bila po prvi vožnji na drugem mestu in je na veleslalomskem finalu upravičila vlogo favoritinje ter ponovila fenomenalen lanski zaključek sezone, ko je bila na finalu v švedskem Aareju prav tako prva ter na koncu tretja v skupnem veleslalomskem seštevku. SAŠO JE NA KONJU Sašo Bertoncelj je na najboljši možen način začel novo sezono svetovnega pokala v športni gimnastiki v Cottbusu. Na 34. turnirju prvakov je v finalu na konju z ročaji prikazal še težjo sestavo kot v kvalifikacijah, kjer je bil najboljši, in z oceno 15,475 točke prepričljivo slavil zmago. To je po Ostravi 2007 njegova druga zmaga v karieri. PADALSKE MEDALJE Irena Avbelj je na petem evropskem prvenstvu v paraski-ju v italijanskem Predazzu v posamični konkurenci osvojila zlato kolajno, njen uspeh pa so dopolnili Uroš Ban, Matjaž Pristavec, Uroš Ule in Jurij Kozjek, ki so v ekipni konkurenci osvojili odličje srebrnega leska. BENO UDRIH(A)! Za slovenskim reprezentantom Benom Udrihom je nov sijajen večer v ligi NBA. Kot najboljši strelec moštva s 24 točkami, štirimi skoki in osmimi podajami je bil ključni mož pri zmagi Sacramenta proti Torontu s 113:90. NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI KOLIKO JE STALA BURJA? Po prvih podatkih zavarovalnic je močna burja, ki je na Primorskem in Obali pihala v sredo 10. in torek 9., povzročila za več kot 2,5 milijona evrov škode. Dodatno je neprijavljene škode na severnem Primorskem po prvih ocenah civilne zaščite za 1,5 milijona evrov. V zavarovalnicah poudarjajo, da bodo prijave škod sprejemali še cel prihodnji teden. KONEC REVIJE Revija 2000 s 40-letno zgodovino bo prenehala izhajati. Odgovorni urednik Revije 2000 Peter Kovačič-Peršin je dejal, da jim je agencija za knjigo ukinila triletno financiranje, na razpis za projektno financiranje pa se ne bodo prijavili. Društvo 2000 je leta 1969 ustanovila skupina študentov. Člani društva so se idejno navezovali na personalistično filozofijo in socialno gibanje. Prvotno je bil glavni namen društva izdajanje Revije 2000, vendar so se pozneje njegove dejavnosti razširile. DRUGOD PADEC, V SLOVENIJI RAST Obseg proizvodnje motornih vozil v EZ se je lani glede na leto 2008 zmanjšal za 17,3 odstotka, glede na predkriz-no leto 2007 pa je upadel kar za 23 odstotkov, ugotavlja Združenje evropskih avtomobilskih proizvajalcev (ACEA). Edini članici, ki sta zabeležili rast proizvodnje, sta bili Češka in Slovenija. BREZ OČAL NI AVATARJA - Film Avatar Davida Camerona, ki je prejel dva oskarja, ni več na sporedu kinocentrov Kolosej. Kinocenter je po treh mesecih želel podaljšati pogodbo o predvajanju 3D različice filma, vendar hollywoodski studio Fox podaljšanje pogojuje s spremembo načina obračunavanja najema 3D očal. PO SVETU BLIŽNJI VZHOD Visoka zunanja predstavnica Evropske unije Catherine Ashton v Egiptu začenja prvo turnejo na Bližnjem vzhodu. Do četrtka bo obiskala Egipt, Sirijo, Libanon, Jordanijo, Izrael in palestinska ozemlja. Obiskati želi tudi Gazo, ki je od junija 2007 pod nadzorom palestinskega gibanja Hamas. Z njim unija sicer nima stikov, saj ga označuje za teroristično organizacijo. Ashtonova v regijo potuje v občutljivem času. Potem ko so Izraelci in Palestinci minuli teden pristali na posredna pogajanja, je ta pod velik vprašaj postavila izraelska odobritev gradnje naselij v vzhodnem Jeruzalemu. Izraelska odločitev je precej razburila tudi ameriško administracijo. KITAJSKI KONGRES V Pekingu se je končalo letno zasedanje kitajskega ljudskega kongresa, ki je bilo tokrat posvečeno predvsem gospodarstvu. Premier Wen Jiabao je kljub znakom rah ega okrevanja svetovnega gospodarstva opozoril, da gospodarske krize še ni konec. Prepričan je, da bo to leto za njihovo gospodarstvo najtežje. Ob koncu desetdnevnega kongresa je opozoril na veliko zadolževanje in brezposelnost v številnih državah po svetu ter nestanovitnost cen surovin in menjalnih tečajev, kar lahko pripelje do novega ,,gospodarsko-finančnega dna". Čeprav Kitajska trenutno beleži 8 odstotno gospodarsko rast, za letos načrtuje rekorden primanjkljaj v državnem proračunu. Nadpovprečno so se zvišali izdatki za socialo, zdravstvo, kmetijstvo, izobraževanje in varstvo okolja. SCHENGEN ZA NEDRŽAVLJANE Schengensko območje se bo aprila odprlo za nedržav-ljane Evropske unije. Vsi tisti, ki imajo vizum za bivanje v kateri od članic sedemindvajseterice, bodo lahko v prihodnje v obdobju pol leta tri mesece preživeli v drugi članici in to pod enakimi pogoji kot tisti, ki imajo dovoljenje za stalno bivanje v povezavi. Vizumi bodo vsebovali biometrične podatke. Od aprila bodo lahko nedržavljani povezave odpotovali v drugo državo članico za do 3 mesece. Dovoljenje je bodo lahko obnovili vsakih šest mesecev. Države članice morajo izdati dovoljenje za bivanje, če je bil vizum za dolgotrajno bivanje podaljšan za več kot eno leto. Zato pa bodo poostrili pridobivanje vizumov. SPOR MED DRŽAVAMA Švedska in Turčija sta se znašli v diplomatskem sporu. Sprožila ga je odločitev švedskega parlamenta, da turški pokol Armencev leta 1915 v času razpada otomanskega imperija prizna za genocid. Resolucijo o tem je predlagala švedska vlada. V Ankari so dejanje Stockholma takoj obsodili, turški premier Erdogan pa je odpovedal za ta teden napovedani obisk na Švedskem. Poleg tega je Turčija na posvet v domovino poklicala svojega veleposlanika v Stockholmu. NE BODITE SOVRAŽNIKI SVOJIH OTROK V Svobodni Sloveniji smo poročali ponovno o delovanju slovenskih šolskih tečajev, ki jih je na področju Vel. Buenos Airesa ustanovilo Društvo Slovencev že leta 1948-49. Vsi ti tečaji lepo delujejo in vzgajajo slovenske otroke v narodnem in verskem duhu. (... ) Vse to, kar smo navedli iz Severne Amerike, Kanade in Avstralije, prav v enaki meri velja tako za Argentino, kakor za druge države, v katerih žive slovenski naseljenci. Slovenski otroci naj se povsod dobro nauče slovenskega jezika v govoru in pisavi, da se bodo pozneje lahko po drugih šolah učili laže angleščine ali kasteljanščine in bodo za znanje enega jezika tudi bogatejši od drugih. V poznejšem življenju jim bo to samo koristilo, nikdar pa škodilo. Na tako mladino bodo lahko ponosni tako Slovenci, kakor nove domovine, ki so jih sprejele ali v katerih so se rodili. Važen pripomoček pri učenju slovenskega jezika v govoru in pisavi so pa prav slovenski šolski tečaji. Zato slovenski starši pošiljajte radi svoje otroke vanje in prispevajte nekaj tudi za njihovo vzdrževanje. P. ANTON PRESEREN S.J. - DELEGAT LJUBLJANSKEGA Skofa za slovensko semenišče V ARGENTINI Namesto umrlega ljubljanskega škofa prevz. dr. Gregorija Rožmana je bil od sv. stolice imenovan za cerkvenega predstojnika Slovenskega semenišča v Argentini kot delegat ljubljanskega škofa prečastiti gospod dr. Anton Prešeren S.J., generalni asistent jezuitskega reda za slovanske province. P. dr. Prešeren ima škofovske pravice nad semeniščem in ga zastopa pri sv. stolici. (...) PRIČETEK 4. SLOVENSKIH ŠPORTNIH DNEVOV Preteklo nedeljo so se spet pričele športne tekme naše mladine. Letos se že četrtič merijo slovenski športniki na tej naši „olimpiadi" v okviru vsakoletnega Slovenskega dneva. Te tekme postajajo že kar tradicija slovenskega življenja v Argentini, čeprav so zaenkrat omenjene samo na skupine v Velikem Buenos Airesu. (...) Letošnje tekme so se prav primerno in slovesno pričele v Slovenski vasi v Lanusu. Tam je strnjeno naseljenih veliko družin, saj je okrog 90 slovenskih hiš, razen tega imajo svoje lastno igrišče, kjer je dovolj prostora za najrazličnejše panoge športa. (...) Svobodna Slovenija, 17. marca 1960 - št. 11 RESUMEN DE ESTA EDICION PREDSEDNIK JE PRISEGEL V Grčiji je na slovesnosti v parlamentu prisegel novoizvoljeni predsednik Karolos Papulias in tako uradno začel svoj drugi mandat na čelu države. Čeprav je njegova vloga le reprezentativna, ga čaka veliko dela, saj se Grčija trenutno sooča s številnimi težavami. Papulias se tega zaveda, v petkovem nagovoru pa je posebej poudaril nezavidljiv finančni položaj, v katerem se je znašla država zaradi svetovne finančne in gospodarske krize. PORAVNANJE ALI TOŽBA? Newyorške mestne oblasti so se vdale. Približno 10 tisoč gasilcem, gradbenim delavcem, policistom in prostovoljcem, ki so po napadih 11. septembra 2001 pomagali čistiti območje WTC-ja, bodo izplačale 480 milijonov evrov. S poravnavo se bo mesto New York izognilo tožbam vseh tistih, ki so zaradi prahu porušenih stavb zboleli za različnimi boleznimi dihal. Da bo poravnava začela veljati, jo mora odobriti vsaj 95 odstotkov oškodovancev. Denar bo izplačan iz posebnega zveznega zavarovalniškega sklada, ki sta ga za to ustanovila mesto in država. Višina izplačanega denarja bo odvisna od poškodb oziroma resnosti vpliva tega dela na zdravstveno stanje. Kot pravi newyorški župan Michael Bloomberg, je to poštena in razumna rešitev zelo zapletenega sklopa okoliščin. UN ESLOVENO SERA EL OBISPO AUXILIAR DE BS. AS. El Santo Padre Benedicto XVI nombro obispo titular de Summa y auxiliar de la arquidiocesis de Buenos Aires al padre Vicente Bokalič Iglič, C.M., de 57 anos, hijo de inmigrantes eslovenos, ex superior provincial de los Padres Vicentinos en la Argentina, y actualmente vicario parroquial del santuario de Nuestra Senora de la Medalla Milagrosa, en el barrio porteno de Parque Chacabuco. La designacion del nuevo obispo auxiliar porteno viene a llenar la vacante dejada por el traslado de Mons. Oscar Vicente Ojea como obispo coadjutor de la diocesis de San Isidro.Hijo de padres eslovenos emigrados a la Argentina en 1949, despues de la II Guerra Mundial, monsenor Vicente Bokalič Iglič C.M. nacio el 11 de junio de 1952 en la ciudad de Buenos Aires pero se crio en Lanus (Bs. As.). En 1970 ingreso en el Seminario Vicentino que la Congregacion de la Mision de San Vicente de Paul (Padres Vicentinos) tiene en San Miguel. Luego de haber emitido, el 5 de junio de 1976, la profesion solemne de los votos perpetuos en la Congregacion Vicentina, fue ordenado sacerdote el 1° de abril de 1978 en el santuario de Nuestra Senora de la Medalla Milagrosa, en el barrio porteno de Parque Chacabuco, por monsenor Alfredo Mario Esposito-Castro CMF, obispo de Zarate-Campana. Desde 1978 es encargado en la congregacion de la Pastoral Vocacional y de la Pastoral Juvenil y, despues de 1981, ejercio tambien el cargo de vicario parroquial en el santuario de la Medalla Milagrosa. Fue parroco del Santuario de Nuestra Senora de la Medalla Milagrosa; en la Prelatura de Dean Funes (Cordoba) fue enviado como misionero; fue designado Superior del Seminario de la Congregacion en San Miguel. Siendo misionero y parroco en la diocesis de Goya el 19/12/2003 fue elegido Superior Provincial de la Congregacion en la Argentina, cargo que ejercio hasta el 1°/12/2009. Desde entonces se desempenaba una vez mas como vicario parroquial en el santuario de Nuestra Senora de la Medalla Milagrosa, en Buenos Aires. (Pag. 1) BUENOS AIRES CELEBRA ESLOVENIA El proximo sabado 10 de abril tendra lugar un gran acto cultural y art^stico de toda la colectividad eslovena. Bajo el lema "Buenos Aires celebra Eslovenia", habra un programa de bailes, cantos y musica tradicional eslovena. Tendra lugar en pleno centro de la ciudad, en la Avenida de Mayo y su interseccion con la calle Peru, entre las 16 y las 20 horas. La fiesta se hace por invitacion del Gobierno de la Ciudad Autonoma, en el marco de los festejos del Bicentenario. Tambien habra stands con artesan^as, obras de arte, souvenirs y comidas t^picas eslovenas. Participan del evento las 32 asociaciones eslovenas de la Argentina, pertenecientes a las tres grandes oleadas migratorias. Tambien vendran delegacio-nes de Uruguay y Chile. Habra una delegacion oficial del gobierno esloveno, encabezada por el Ministro para los Eslovenos por el Mundo, Dr. Boštjan Žekš. En la v^spera, el sabado 9 de abril, se hara una exposicion retrospecti-va, dedicada al arquitecto Viktor Sulčič, en el Centro Cultural Recoleta. All^ actuara el Octeto Esloveno y la artista Tinkara Kovač. (Pag. 3) AUTORA ESLOVENA, EN CASTELLANO Finalmente, la obra de la escritora Brina Svit vio la luz en idioma castellano. Su novela "Coco Dias o La puerta dorada" fue editada en la Argentina por la editorial Corregidor. En ella se describe al tango y a Buenos Aires. Brina Svit escribio la novela en frances y ella misma la tradujo a su idioma natal, el esloveno. En poco tiempo se publicara tambien en italiano. En la contratapa se puede leer una escueta biograf^a de la autora: "Nacio en Ljubljana, Eslovenia. Es escritora, bailarina de tango y periodista. Tambien es guionista y realizadora de corto-metrajes. Reside en Par^s desde hace treinta anos."^ La autora estuvo de visita por la Argentina en mayo de 2008 e incluso brindo una charla en una de las noches culturales, organizadas por la Accion Cultural Eslovena (SKA). (Pag. 3) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Janez Juhant, Pavel Brula, Alenka Prijatelj Schiffrer in Rok Fink. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino $240, pri pošiljanju po pošti: sivi papir $320, beli papir $425; Bariloche $285; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države.Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 — C1289ABJ Buenos Aires - Argentina / Tel.: (5411) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar O