CENA 20 lir,	TRST II. nov. 1»19	LETO ČETRTO številka 190
Poštnina plačana v gotovini.	Spedizione in abb. post. II. gruppo ,
OPOZORILO !
Spričo nove ureditve izvoza Primorskega dnevnika in ostalih listov Založništva tržaškega tiska v cono B, Jugoslavijo in v inozemstvo sploh, je nastala v zvezi s carinskimi in klirinškimi pristojbinami ter večjimi prevoznimi stroški potreba, da se povišajo cene naših listov. Ustrezno novim stroškom za vsako izmed navedenih področij veljajo, za «Ljudski tednik» naslednje nove cene: V Jugoslaviji:	V coni B:
izvod	15 Din	izvod	12 Din
mese,no 60 Din	mesečno	48 Din
UPRAVA
DESOlllClill
rednega občnega zbora
SHPZ
Na Tržaškem se je slovenska kultura porajala v neprestanih boj h z italijanskimi in avstrijskimi imperialističnimi težnjami. D.ignila se je na vi:oko stopnjo zlasti v Trstu in tržaški okolici zaradi zavesti delavskih in kmečkih množic, njihovo prosvetno izživljanje je ob koncu prve svetovne vojne zavzelo ljudski značaj in borbeno vsebino. Tržaško slovensko prebivalstvo je v borbi proti italijanskemu iredentizmu najuspešneje branilo svoje narodne in socialne pravice ravno na prosvetnem področju. Za tako borbo so bila najbolj pripravljena mnogoštevilna prosvetna društva, katerih člani so bili večinoma delavci in kmetje.
Slovensko in hrvatsko prosvetno delovanje, ki je šlo v progresivno smer, je porušil fašistični teror, ki je v stremljenju, da uniči obstoj slovanskega prebivalstva sploh, najprej uničil vse slovansko prosvetno življenje.
Izpod ruševin je nanovo vzklila slovanska prosveta med narodnoosvobodilno borbo, ki je dala tudi vsej slovenski in hrvatski kulturi novo vsebino in novega duha. V narodnoosvobodilni borbi sta šla slovenski in hrvatski narod po novi poti in si priborila enotnost, ki je ne more streti nobena sila več. Zato se poslej tudi slovensko in hrvatsko ljudstvo izven meja domovine ne more razvijati brez zvez z jedrom svojega naroda, ki po zmagi nad fašizmom gradi socialistično družbo.
Anglo-ameriška vojna uprava je pri uničevanju pridobitev narodnoosvobodilne borbe najprej likvidirala ljudsko oblast, nato pa je z nasiljem in zvijačo začela izpodkopavati enakopravnost slovenskega naroda, jezika in kulture.
Anglo-ameriški imperializem je napovedal neizprosno borbo slovenski kulturi in jo ovira z vsemi sredstvi prav zaradi njene progresivne vsebine, italijanska reakcija in šovinizem pa ga izpodbujala pri tem poslu posebno iz nacionalnega sovraštva.
Tako je zavladala na Tržaškem ozemlju popolna neenakopravnost slovenskega prebivalstva in njegovega jezika, ki ga imperialistična politika odriva na podeželje in ga šovinisti proglašajo za «neznan» in «tuj» jezik. Anglo-ameriška vojna uprava slovenskemu ljudstvu ni vrnila onega narodnega premoženja, ki so mu ga fašisti s silo odvzeli, in mu ni dala nobenih pogojev za gospodarski in kulturni napredek. Razvoj slovenskega kulturnega življenja se onemogoča, nobeni vrsti slovenskega prosvetnega delovanja — ne ljudski prosveti ne znanosti ne umetnosti — niso zagotovljene materialne osnove (izmed mnogih dvoran v mestu ni bila dodeljena za slovenske kulturne potrebe nobena, Slovensko narodno gledališče na primer ne more igrati v nobeni večji dvorani v mestu, čeprav bi moralo dobiti zaradi visokega kulturnega poslanstva in po svoji umetniški kvaliteti lastno dvorano, itd.)
V vprašanju slovenskega šolstva podpira imperialistična politika asimilacijske težnje italijanskega šovinizma. Iz tega razloga ne ustanavlja slovenskih otroških vrtcev v mestu, zapostavlja slovenske osnovne in srednje šole, nastavlja nekvalificirane učne moči, hkrati pa vodi borbo proti demokratizaciji šolstva, izbira za učne moči protiljudske in celo izdajalske elemente, v personalne zadeve vmešava politično policijo.
Slovensko in hrvatsko ljudstvo na Tržaškem ozemlju se je za pravično rešitev narodnega vprašanja, za demokratične, narodnostne pravice borilo skupno z italijanskimi demokratičnimi množicami.
Pri nasprotovanju do slovenske kulture je našla imperialistična politika pomagače in zaveznike med italijanskimi šovinisti, slovenskimi kolaboracionisti in v zadnjem letu med tržaškimi kominformisti.
Razbijači enotnosti v demokratičnem taboru in rušilci enotnosti med Slovenci niso prizanesli obnavljajoči se slovenski prosveti. Uničevali so cvetoče delovanje nekaterih prosvetnih društev v mestu in na deželi, nasilno so se polaščali vodstva prosvetnega dela, zapirali so vrata že tako skromnih dvoran Slovenskemu narodnemu gledališču, poskušali so onemogočiti delo Studijske knjižnice, ovirali so razstave del slovenskih umetnikov, v šolskih vprašanjih vodijo hinavsko politiko, ki podpira asimilacijo v narodnostno ogroženih predelih, jezikovno enakopravnost so zatajili. Vse to počenjajo samo zato, da bi ohromili slovensko prosvetno življenje in s tem ubijali samozavest Slovencev, ki naj bi postali poslušno orodje v rokah protinarodne in protiljudske kominformistične politike. Pretrgati hočejo vezi med slovensko kulturo na Tržaškem ozemlju in med slovensko kulturo v socialistični domovini, da bi osamljena in brez življenjskih sokov ne mogla
LENIN V ŠTABU REVOLUCIJE
dolgo kljubovati napadom sovražnikov. Zato so ukradli ime SHPZ, da bi prevarali in zapeljali poštene demokratične Slovence, ki naj bi jim organizirano služili pri končni likvidaciji slovenske kulture na STO-ju.
Popolnoma drugačno je stanje slovenske in hrvatske prosvete v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja. Ljudstvo je tu obdržalo oblast v svojih rokah in si gradi boljšo bodočnost, nacionalna enakopravnost Slovencev, Hrvatov in Italijanov se dosledno izvaja. Ljudska oblast skrbi za kulturni dvig vsega prebivalstva in daje popolno podporo slovenski in hrvatski kulturi, da se izbrišejo težke posledice 25-letnega nacionalnega zatiranja po fašistični Italiji. Skoraj popolnoma je odpravila nepismenost, odpira nove šole, osnovne in srednje, prosvetna društva uživajo vso materialno in moralno oporo, gradijo se zadružni domovi, ki bodo tudi kulturna središča vasi, itd. Skratka, ustvarjajo se vsi pogoji za cvetoče kulturno in prosvetno življenje.
Slovenska in hrvatska kultura na Tržaškem ozemlju se more razvijati samo v enotnosti s kulturo v socialistični domovini, Zgodovina potrjuje, da so vsi poskusi ločevanja od
kulture matičnega naroda propadli, ker so jih narekovali ljudstvu in narodu tuji interesi. Prav zato so zapisani poginu bedni poskusi reakcionarnih in emiferanjsuih Krogov okoli «prosvetne mance» in poskusi kominformisličnih «zašiit-nikov».
V duhu bratskega sožiija vseh treh narodnosti na tein ozemlju se morata siovensua in hrvatska kultura razvijali v tesnem Su—eiovanju z napredno italijansko kunuro.
Vsaka nunura se more razvijati samo v miru, zato naj bo prosvetno delovanje usmerjeno k utrjevanju miru, hkrati je treba pouuarui, da je konkretna oblika te težnje naj-dostednejša borba za enakopravnost narodov.
(Nadaljevanje na 5. strani)

Podpredsednik prezidija ljudske skupštine FLRJ Moša Pijade je podal izjavo, v kateri zanikuje, da je dovolil intervju kakemu dopisniku ANSE, ki ea je ta agencija objavila. V zvezi s tem je bil izgnan iz Jugoslavije italijanski novinar Goffredo Polidorl, ki sl je ta Intervju Izmislil,
V	krogih, ki so blizu britanskega zunanjega ministrstva poroCa-jo, da se v britanski vladi vedno veC govori o možnosti separatnega miru med Japonsko In državami, ki pripadajo komisiji za Daljni vzhod, razen ZSSR in Kitajske. Glede tega obstaja že skupni angloamerički nažrt.
V	prižakovanju reiltve priziva
proti obsodbi U komunlstlžnlh voditeljev v ZDA, so bili tl izpušže-nl na zažasno svobodo proti položitvi kavcije l milijona dolarjev.
V	Rimu so se zažela jugoslovan-sko-italijanska pogajanja za rešitev vprašanj gospodarskega zna-žaja. Vodja italijanske delegacije je izrazil upanje, da se bodo razgovori uspešno zaključili.
Zveza za človečanske pravice v
Parizu je izdala prptest proti budimpeštanskomu procesu.
Truman je imel govor, v katerem je naštei glavne točke gospodarskega in socialnega programa demokratske stranke. Teh točk je deset kot deset zapovedi: Deset lepih zamisli, ki pa jih imajo ameriški voditelji samo za varanje a-meriškega ljudstva.
Po milanskib ulicah so demonstriral! fašisti in nosili veliko Mussolinijevo sliko, oblečeni v črne srajce. Prišlo je do spopadov in bilo je več ranjenih.
Madžarska vlada Je enostransko odpovedala dogovor o delovanju posebne komisije za obmejne Incidente. Beograjska «Borba» pravi, da to dejanje dokazuje, da hoče imeti madžarska vlada proste roke za nove incidente.
V	Washiogtonu sta se sestala Vi. šinski in Acheson, vendar po za. trjevanju obeh samo iz vljudnostnih razlogov.
Po štiritedenskih pogajanjih
med strankami, je prišlo na Dunaju do sestave nove avstrijske viade, ki se v bistvu ne razlikuje od prejšnje. Predsednik vlade Je ostal katolik Fiegl, notranji minister «socialist» Hclmer, zunanji minister pa katolik Gruber, čeprav je bii v tem času razkrinkan kot bivši gestapovec.
Egiptski kralj Faruk je razpustil poslansko zbornico in razglasu nove volitve za konec decembra. S tem je bij rešen spor med strankami glede določitve števila poslancev.
V	Galac v Romunijo je odpotovala Jugoslovanska delegacija, da
prisostvuje seji donavske komisije, ki je bila sklicana na podlagi 7. člena konvencije o donavski plovbi.
Novi turški poslanik’v Beogradu Kemal Kepriii je položil svoja akreditivna pisma.
V	Parlzn je konferenca med ministri za obrambo Italije, Francije in V. Britanije. Doslej so sklenili ustanoviti «pokrajinsko skupino jugozapadne - sredozemske Evrope.» Sedčž te skupine bo v Parizu.
Sovjetski maršal Rokosovski je bii poslan v službo v poljsko armado, kot pravi uradno obvestilo sovjetske vlade na izrecno prošnjo poljske vlade. Da temu poročilu ni kar tako verjeti, je povedal Rokosovski sam, ko je v Varšavi dejal, da bo njegova glavna naloga kot ministra za obrambo, utrditi poljsko vojsko In ohraniti tesne odnose s Sovjetsko zvezo. Gre torej za nezaupanje poljskega ljudstva in ver. jetno tudi dela vodstva do sovjetske kominformistične politike.
GRČIJA JE OSTALA V ROKAH TUJIH IMPERIALISTOV
VPRAŠANJE BREZPOSELNOSTI PRED POSEBNIM GOSPODARSKIM ODBOROM
Letos v juliju je Svetovna sindikalna zveza sprožila vprašanje brezposelnosti, ki je sedaj prišlo pred gospodarski odbor Glavne skupščine OZN, katerega naloga je, da stori po-trebne ukrepe za ublažitev ali odpravo tega perečega vprašanja, ki je splošno predvsem za kapitalistični svet.
V gospodarskem odboru sta bili predloženi dve resoluciji, na katerih naj bi se zavzemali ukrepi. Eno je predložila Avstralija, drugo pa Češkoslovaška. Ko je Jugoslovanski delegat Vilfan obrazloževal jugoslovansko stališče je dejal,, da se obedve resoluciji medseboj ne izključujeta, pač pa dopolnjujeta. V češkoslovaški resoluciji so posebno dobro razloženi narodni ukrepi, ki jih morajo izdati države, v katerih se pojavlja brezposelnost. Avstralska resolucija govori o narodnih ukrepih samo mimogrede in v splošni obliki, toda njena specifičnost je v tem, da opozarja na možnost in dolžnost mednarodne akcije glede na vprašanje polne zaposlitve. To je njena pozitivna stran.
Jugoslovanski delegat je poudaril, da v Jugoslaviji zaradi planskega gospodarstva ni brezposelnosti, da pa se Jugoslavija za problem brezposelnosti vseeno zanima, ker je to splošni svetovni problem. Jugoslovanska delegacija meni, da bi bilo treba sprejeti češkoslovaško resolucijo in da bi v primeru njenega sprejema jugoslovanska delegacija ne odklonila niti avstralske. Končno • je bila sprejeta avstralska resolucija in Jugoslavija se je glasovanja vzdržala.
RAZPRAVLJANJE O GRŠKEM VPRAŠANJU ZAKLJUČENO
Politični odbor je nadaljeval razpravljanje o grškem vprašanju in je končno sprejel z 38 glasovi proti 6 (vključno Jugoslavijo) resolucijo V. Britanije, ZDA, Avstralije in Kitajske1. odbil pa je sovjetsko resolucijo, za katero so glasovale slovanske države in med’ njimi tudi Jugoslavija, ki pa ni odobrila točke, ki priporoča vključitev SZ v mednarodno komisijo, ki naj bi imela nalogo nadzorovati severne meje Grčije. Resolucija «za-padnjakov» poziva Albanijo, Bolgari, jo in druge prizadete države, «naj prenehajo pomagati grškim partizanom ter naj skušajo urediti medsebojni spor po diplomatični poti. Sovjetska resolucija pa je priporočala
splošno amnestijo v Grčiji, volitve pod nadzorstvom velikih držav, prenehanje tuje vojaške pomoči atenski vladi, umik vseh tujih čet iz Grčije ter ukinitev komisije za Balkan.
V zadnjih dneh razprave o grškem vprašanju je jugoslovanski delegat odgovoril na klevetnlške izpade sovjetskega in albanskega delegata proti Jugoslaviji češ, da ima Jugoslavija sovražne namene proti Albaniji. Jugoslovanski delegat je dejal, da s tem da kleveta Jugoslavijo in še posebno v zvezi z grškim vprašanjem, albanska vlada dokazuje, da ji je bolj pri srcu njena udeležba v igri proti Jugoslaviji kot nedotakljivost in prava neodvisnost njene države. Sovjetskemu delegatu Maliku pa, ki je označil jugoslovanskega delegata Beblerja za provokatorja in vojnega hujskača, je Bebler sam odgovoril rekoč, da ton in besede, ki jih je uporabil sovjetski delegat, ne delajo časti Sovjetski zvezi.
NOVI ČLANI OZN
Pred posebnim političnim odborom' spet razpravljajo o sprejemu novih članov na osnovi dveh, oziroma številnejših resolucij, katerih eno je predlagala Sovjetska zveza. Jugoslo-
vanski delegat je podprl sovjetsko resolucijo, čeprav večina držav, ki jih ta predlaga, ne vodijo prijateljske politike do Jugoslavije. Jugoslovanska delegacija glasuje za sprejem teli držav zato, ker bi sprejem teh imel samo ugoden vpliv na njihovo politiko in bi jim nalagal obveznosti in dolžnosti, katerim bi se morale prilagoditi, da bi se izognile sankcij OZN, Tudi v tem primeru je bilo končno izglasovanih devet avstralskih resolucij, ki zahtevajo, naj Varnostni svet ugodno preuči kandidature za sprejem v OZN Avstralije, Cejlona, Finske, Irske, Italije, Transjordanlje, Južne Koreje, Portugalske in Nepala.
SE VEDNO ITALIJANSKE KOLONIJE
V posebnem političnem odboru so obnovili tudi razpravljanje o bivših italijanskih kolonijah. Edini nov moment v tem vprašanju je stališče, ki ga je predložila odboru Sovjetska delegacija. Sovjetski načrt priporoča takojšnjo neodvisnost za Libijo, umik tujih čet in vojaško osebje v treh mesecih ter ukinitev vseh vojaških baz v Libiji v istem roku. Neodvisnost Somalije in Eritreje v petih letih. V tem času bi ti dve koloniji u-pravljal svet za skrbništvo OZN.
Poziv alhaitsbi vladi naj se vrne na pel prijalelislva do HM
Jugoslovansko poslaništvo je v imenu jugoslovanske vlade izročilo albanski vladi noto, y kateri je izražen protest proti sovražni politiki albanske vlade do Jugoslavije in poziv, naj albanska vlada izpolni obveznosti, ki jih je sprejela s pogodbo o prijateljstvu In vzajemni pomoči med Albanijo in FLRJ.
Jugoslovanska nota navaja, kako je albanska vlada takoj, po resoluciji Infonnbiroja zavzela proti Jugoslaviji sovražno stališče, kako je odpovedala vse dogovore gospodarskega značaja, kako je nečloveško postopala z Jugoslovani v Albaniji in kako je terorizirala člane jugoslovanskega diplomatskega zastopništva, kako je provocirala incidente na mejah z FLRJ in kako albanska propaganda poziva na upor in odcepitev od Jugoslavije prebivalstvo Kosovega m Metohije.
Nota omenja nato napore jugoslovanske vlade v korist Albanije ter, da se sporna in nerešena vprašanja med obema poravnajo. Jugoslovanska vlada je predlagala ustanovitev mešane komisije za raziskovanje, incidentov na mejah. Toda albanska vlada na vse te naporo^hi pozitivno odgovorila. Zato jugoslovanska vlada še enkrat poziva albansko vlado, ca se vrne na pot prijateljstva in sodelovanja S Jugoslavijo
Stališče Juoostav je do Trsta, Grčije
in kapitalizmom je ostalo neizpremenieno
Clan jugoslovanske delegacje na zasedanju Glavne skupščine OZN, Milovan Djilas, je odgovoril v preteklih dneh na vprašanja predstavnika lista «New York Timesa» in na vprašanja predstavnika agencije «France Presse». Vsa vprašanja so se nanašala na stališča Jugoslavije do raznih političnih vprašanj.
Na vprašanje: Kakšno je stališče Jugoslavije do mednarodnega komunističnega gibanja in ali je Jugoslaviji v korist kakšna nova komunistična internacionalo, je Djilas odgovoril: Jugoslavija je odločno proli ustanovitvi kakršne koli nove komunistične internacionale. To stališče izvira iz našega splošnega stališča do delavskega in demo-
USPEHI 11ALIJANSKEGA
demokratičnega ljudstva
postavljajo vlade v trajno krizo
Kot smo že V naši številki pisali, je italijanska klerofašistična vlada zaradi vsak dan težjega notranjega položaja zaplavala v nevarne vode, v katere jo je končno porinil še odstop treh vladnih ministrov, članov Saragatove socialdemokratske stranke. Krizo v Saragatovi stranki je povzročilo njeno desno krilo iz strahu, da ne bi Romit> kj vodi frakcijo centruma — levice izpodrinil Saragata na kongresu, čšara-gat je sedaj sicer dosegel, da se desna frakcija kongresa ne bo udeležila, toda to je njegov položaj stranki še bolj omajalo.
Z odstopom Saragatc.vih ministrov, so sedaj v De Gasperijev vladi le še demekristijani, republikanci In lib mici in je tako vlada izgubila videz raznilokosti, kar Pa de Gasperija nič ne moti in jc nastali položaj izrabil za nadaljnjo utrditev demokristjanov v vladi. V resnici je «rešil» vladno krizo tako, da je odstopi.'še ministre nadomestil s svojimi, k. imajo v vladi že druge resorje. Da gre za provizorično rešitev, .e priznal sam vladni tajnik Andreotti.
V času ko so se v Rimu prepirali za ministrske stolčke, pa je borba italijanskega delovnega ljudstva zabeležila nov lep uspeli, ki vse-
kakor priča o tein, da sg italijansko demokratično delovno ljudstvo ne bo pustilo več v nedogled terorizirati in izigravati od svoje buržoazije. Kmetje v južni Italiji so po tridnevni stavki prisilili veleposestnike, da so pristali na njihove zahteve in podpisali novo kolektivno pogodbo. Na podlagi te pogodbe se veleposestniki obvezujejo, da bodo spoštovali odločbe splošne pogodbe za vso Italijo glede obvezne zaposlitve delovne sile pozimi, ter da bodo izplačali delovne dni, ki niso bilj plačani dninarjem in polovinarjem. Kmetom brez zemlje, ki so bili prisiljeni zapustiti zasedeno zemljo je dovoljeno ustanavljanje zadrug na teh Ztmlji? (: ih. Pogodba nadalje določuje zaposlitev dninarjev v zimskih mesecih.
Ta delna rešitev problema italijanskih kmetov pa je postavila novo vprašanje — vprašanje agrarne reforme in uničenja fevda lizma v južni Italiji.
Toda to vprašanje bo zahtevalo od italijanskega delovnega kmečkega ljudstva že velikih naporov, borb in žrtev, za kar pa je nujno potrebna enotnost zatiranih množic in dosledno revolucionarnost.
kratičnega gibanja. Delavska in demokratična gibanja se morajo razvijati samostojno na podlagi pogojev in položaja lastne države.
V drugem odgovoru je Djilas potrdil, da morajo delavska in demokratična gibanja sodelovati med seboj na načelih enakopravnosti in da bi ustanovitev kakršnega koli centraliziranega vodstva samo otežkočala takšno sodelovanje. Na posebno vprašanje predstavnika a-gencije «France Presse» pa je Djilas še dodal, da Jugoslavija meni, da je obvezana moralno podpirati vsako delavsko, demokratično in miroljubno gibanje, ki temelji na načelih enakopravnosti držav in narodov. V tem smislu bo Jugoslavija podpirala vsako aktivnost delavskih, demokratičnih in miroljubnih gibanj.
Na vprašanje zastopnika «New York Timesa»: Ali je Jugoslavija spremenila svoje stališče do katerega naslednjih problemov: Trst, Grčija, gospodarsko sodelovanje med socializmom in kapitalizmom: kolonialna vprašanja, notranja vprašanja, je Djilas odgovoril:
«Borba s Kominformom ni spremenila načelnega stališča Jugoslavije do Trsta, Grčije, gospodarskega sodelovanja med socializmom In kapitalizmom, kolonialnega vprašanja in notranjih vprašanj. Spremembe so samo v konkretnem pristopanju k posameznim vprašanjem. Vzrok za te spremembe je
treba iskati na eni strani v spremembah mednarodnega položaja, na drugi strani pa v nadaljnjem raz jasnjevanju teoretičnih vprašanj a poteh svobodnega razvoja v splošnem in socializma posebej. Na podlagi tega, zlasti še zadnjega, je krenila Jugoslavija še pogumneje na svojo lastno pot razvoja. V notranjem razvoju bo Jugoslavija še odločneje nadalje poglabljala in širila svojo socialistično demokracijo v smeri vedno večje udeležbe množic pri vodstvu države in gospodarstva, v smeri svobodne volje in mišljenja ter razvijanja in krepitve pobude in samostojnosti republik ter nižjih organov».
V	zvezi s tem vprašanjem jc Djilas dejal še predstavniku «New York Timesaš, da Jugoslavija meni, da je mogoče mirno sodelovanje med vsemi državami, torej tudi med socialistično Jugoslavijo in kapitalističen ZDA z enim pogojem, ki temelji na medsebojnem spoštovanju neodvisnosti in samostojnosti. Predstavniku «France Presse» pa je dejal, da sedanji razvoj odnosov med Jugoslavijo in ZDA ne daje zaključek, da bi ZDA povezovala to sodelovanje s političnimi odstopi Jugoslavije. Jugoslavija ne bo pod nikokimi okoinostmi napravila nobeni državi odstopov, ki bi ogrožali njeno neodvisnost v notranji irj zunanji politiki.
V	odgovorih na ostala vprašanja je Djilas potrdil, da je .Dimitrov stal na stališču jugoslovanske partije in da je izjavil, da se mora KPJ krepko držati v sedanjem sporu; da je treba pričakovati od vzhodno-evropskih držav nadaljnji politični in diplomatski pritisk in izivanja proti Jugoslaviji, da pa se bo tudi to zanje končalo neuspešno; da je sila kominformovske «opozicije» v Jugoslaviji ničeva
Ameriški Jongler z valutami
■ lupsivi TEDNIK
3
Živ&la Oktobrska roiroluct/a
temoli in izhodišče zn revoluoionnrno borbo vseh narodov
7. novembra je poteklo 23 let od velike Oktobrike socialistične revolucije. Ta revolucij« pomeni korenit prelom v stenivni zgodovini človeitva, obrat od starega kapna-lističnega sveta k hovemu socialističnemu svetu.
Upor peirogiajskiii delavcev, revolucionarne voj»ive in vojne mornarice, kt je po uoigih in icmeiju.u pripravah izbruhnil v Peirosmuu, se je hitro širil po vsej zemlji. To je bil «iriumlaien maršu, kot ga je imenoval veliki tvorec revolucije lamin, ni je z revolucijo ponesel sovjetsko oblast po v-ej širni zemlji. Strta je bila ruska buržoazija, strt velikorusKi šovinizem. Tovarne in deiavnice so prenehale biti kraji, kjer so do onemoglosti izkoriščali ueiavce, žene in o.ro^e, postale so njihova ia-t, izročene so jim bile v upravo. Zemlja je bila iztrgana veleposestnikom in kulakom in že s prvim uuvreiom sovjetske vlade izročena aeiovnim kmetom. Odsekan je bil kap tallzem in končane imperialistične vojne za to deželo, ki je prema toimo krvi za interese peščice ljudi. S tem pa je bil enotni sveiovni imperialistki ni blok prebit, zamajal se je kapitalistični družbeni red v svetu.
Pod genialnim vodstvom Lenina in Leninovega nanna, ki je nadaljevanje in izpopolnjevanje marksizma, je boljševiška part.ja iztrgala iz klešč imperia.izma prvih 100 milijonov ljudi na svetu ter postavila temelje svetovne revoiu-^e. Njene pridobitve pa so postaie dragocene pridobitve svetovnega proletariata. Krepile so vero v zmago nad imperializmom in utrdile prepričanje, da se le z oboroženo borbo imperializem lahko stre.
Proslave v Jugoslaviji
v znamenju borbe proti revizionizmu
V	BEOGRADU je priredil v Narodnem gledališču Mestni komite KP Srbije proslavo Oktobrske revolucije. Govorila je članica CK KP Srbije Milka Minič, ki je v svojem goyoru poudarila, da je Oktobrska revolucija začetek socialističnih revolucij in osvobodilnih vojn. Jugoslavija je po načelih Oktobrske revolucije izvedla revolucijo tudi v svoji državi ter tako izpolnila svoje temeljne obveznosti do svetovnega proletariata, česar niso storile druge komunistične partije, ki so ostale raje na liniji o-portunizma. Danes pa se mora Jugoslavija boriti proti novemu nevarnemu odklonu od marksistične-leninistične linije spričo linije voditeljev VKPOb) in nekaterih drugih komunističnih partij. Kljub sedanjemu trenju pa je ena stvar gotovo: socialistični sistem je zmagal in je nezrušljiv. Mednarodno demokratično gibanje bo «premagalo sedanji revizionistični odklon in ponovno utrdilo napredne sile sveta.
V	LJUBLJANI je bila slovesnost v veliki Unionski dvorani, na kateri je o zgodovini revolucije in
Agrarna reforma v Istri
uresničenje načela Oktobrske revolucije
PO zmagi Oktobrske revolucijuj ProsIa™ Oktobrske revolucije v
želah vse preko druge svetovne vojne, v kateri je edino jugos.o vanska part.ja stala trdno na načelih marksizma-leruni/ma ter znala pravilno uporabiti izkušnje Oktobrske revolucije in v sklopu narodnoosvobodilne vojne tudi revolucijo v svoji deželi izvedi do kraja. In kakor je revolucija v Sovjetski zvezi po Leninovih besedah upovzroč la, da Je Ru ija po svojem
vesno, a udeležili so se je Istrani iz vseh krajev, in vasi cone B.
Partizani so postavili na oder častno stražo, v kateri so bili Slovenec, Italijan in Hrvat. Prvi je spregovoril komandant VUJA, polkovnik Lenac, ki je čestital vsem za veliki praznik, ko proslavljajo Veliko pridobitev narodno-osvobo-dilne borbe, v kateri je ljudstvo tega ozemlja ramo ob rami z na*
političnem ustroju v nekaj mesecih •'•odi Jugoslavije dalo svoj delež za
dohitela najnaprednejše dežele», osvoboditev, za uničenje tako je tudi Jugoslaviji uspelo, da
Je v kratki dobi po revoluciji v svoji deželi, dosegla neprecenljiv napredek.
Toda CK VKP (b) je v zadnji dobi izdal načela Oktobr-ke revolucije ter prešel na pozicije revi-
za zrušenje srednjeveških delovnih odnosov, katerim je bilo ljudstvo v teh krajih podvrženo skozi stoletja.
Ta proslava je bila odgovor vsem tistim, ki jim ne prijajo pridobitve osvobodilne vojne, ki jim
zije marksizma in leninizma s teirr, j «e prija ljudska oblast, bratstvo in da hoče podrediti interese svetov- enotnost treh narodov tega o z elitne revolucije interesom svoje lastne !'a in njihova enakopravnost ter države, da ne prizna Leninovega I dejstvo, da je kmet na tem ozent-
nauka, da mora vsak narod iti v socializem po svoji posebni poti. žrtev teh' revizionistov je, naravno,
lju na svoji zemlji svoj gospodar.
Ljudstvo cone B pa ne bo dopustilo, da, bi sc teh pridobitev kdor
druga socialistična država v svetu koli dotaknil. Delovni kmet je oa-— Jugoslavija, ki pa kljub vsem j l°ien. da ne da svoje zemlje, ker političnim in gospodarskim napa- agrarna reforma zaključena,~ n
dom noče in ne more skreniti s poli, na katero je krenila prav po stopinjah Oktobrske revolucije. Jugoslavija se hoče po načelih mgrk-sizna in le"'n;zma vztrajno boriti za širjenje čistih idej velikega Oktobra med ves svetovni proletariat.
To se pravi: proti vsakršnemu revizionizmu, ki slabi svetovno Proletarsko gibanje, za svobodni razvoj narodov ob sodelovanju vseh drugih narodov sveta. To sodelovanje mora sloneti na enakopravnosti in resničnem prijateljstvu, ne pa na podrejenosti in izkoriščanju.
'n' ki. st<>Je danes v boju prot. revizionizmu in oportunizmu, se bore za čisto revolucionarnost, kakor so se borili voditelji velike Oktobrske revolucije. Taka borba je tudi dolžnost in naloga vsakega naprednega delovnega človeka,, to je čist internacionalizem, ki edino vodi do zmage proletariata v svetu. Vsaka drui>a pot pa svetovno proletarsko gibanje slabi, spodkopuje temelje, ki jih je Oktobrska revo-lucija postavila s svojo zmauo. Zato na se borimo za širjenje idej velike revoiuc'ie, i’o 'Cno na šču Marksa in Lenina do končne zmage.
vrnitve na staro noče nihče več.
Kakor se je Vojna uprava trudila do sedaj, da bi ljudstvu tega ozemlja pomagala, tako bo tudi v bodoče vložila vse sile Za pomoč ljudski oblasti, ja njen daljnji raz-voi in za njpno daljnjo utrditev, vedno v interesu delovnega ljudstva tega ozemlja.
Po pozdravu tov. komandanta Lenca je govoril tov. Beltram Julij o agrarni reformi, do katere je prišlo prav po narodnoosvobodilni borbi, ki je uresničila pridobitve Oktobrske revolucije na naših tleh.
Pred tremi leti je okrajni narod-no-osvobodilnl odbor za Koper0 izdal odlok o odpimavi kolonata in po-lovinarstva na področju svojega okraja, kmalu nato pa za vse področje cone B. Tako je bila uzakonjena odprava stoletne krivice, katero so koloni sami strli v času narodnoosvobodilne t>cjne. Do odprave teh srednjeveških ostankov pa je Prišlo zaradi tega, Utr je oblast na lem ozemlju v rokah ljudstva, ker si ureja svoje notranje, življenje ljudstvo samo, ker si samo piše zakone in odloča o svoji usodi.
To oblast pa si je ljudstvo priborilo v borbi proti fašistični Italiji, ki je vproraščala Istro in istrsko ljudstvo. Vsako leto je na sto-
tine ljudi iskalo kruha v. tujini, ker Italija ni mogla rešiti gospodarskega vprašanja Istre. Ne samo zaradi tega, da uniči in prežene slovenske in hrvaške kmete in tako spremeni etnično stanje Istre, temveč tudi zato, ker so produkti, ki jih daje Istra, prihajali na tržišče vedno za onimi iz Južne Italije. Prav zato pa je življenje Istre, njen razvoj in obstoj odvisen od Jugoslavije, v okviru katere je e-dino možno rešiti to vprašanje.
Prav zadnja leta kažejo, da je gospodarstvo Istre napredovalo bolj kot kdaj koli, da pa so tega napredka deležni vsi delovni ljudje. Vsa lažna pisanja in govoričenja kominfoi-mistov, da se v. Istri vodi kulaška politika, da se ni izuedla agrarna reforma, ne morejo spremeniti dejstev. Istrski kmet je dobil svojo zemljo, Istrsko ljudstvo se upravlja samo. «Internacionali-sti», ki se vežejo z najhujšimi sovražniki ljudske oblasti, z nacionalisti, šovinisti in iredentisti v boju pi-oti ljudski oblasti pod znamko markslzma-lcninizma, so dejansko izdali revolucijo, izdali njena načela, na osnovi katerih so se drugi narodi učili v svojem boju za strmoglavljenje lastne buržoazije.
Letošnjo dvaintridesctletnico Oktobrske revolucije praznujemo v znamenju brezkompromisne dosledne borbe proti revizionizmu voditeljev VKP(b), ki spravljajo v ne-varnost razvoj revolucije. Zato je častna dolžnost in naloga boriti se proti kominformizmu, ki je negacija velike Oktobrske revolucije.
Pol. LENAC govori
njenem pomenu ter o borbi za ohranitev temeljnih načel velikega Oktobra govoril Matiju Maležič, kandidat za člana CK KP Slovenije.
V	ZAGREBU so proslavi prisostvovali člani CK KR Hrvatske, člani vlade s sekretarjem partije in predsednikom vlade Vladimir jem Bakaričem, predstavniki množičnih organizacij in ustanov.
Tudi v vseh ostalih mestili, vaseh in velikih gradiližčih Jugoslavije so proslavili veliko Oktobrsko revolucijo s pojačanim delovnim tekmovanjem za uspešno izpolnitev 3. leta petletke.
Po ostalem svetu
Delovno ljudstvo vsega sveta je proslavilo dyaintridesetletnico velike Oktobrske revolucije. Posebno slovesno pa so obletnico praznovale tiste dežele, v katerih so po vzgledu revolucije postavili temelje novemu družbenemu redu ii» novemu življenju.
V	MOSKVI je bila 7. novembra velika vojaška parada, kateri sta prisostvovala podpredsednika sovjetske vlade V. Molotov in G. Ma-lenkov. Parada je bila na Rdečem trgu pred mavzolejem voditelja revolucije. V. I. Lenina. Nad Rdečim trgom so za časa parade krožila sovjetska letala. O Oktobrski revoluciji ie govoril mai-al Vasi-Ijevski, po govoru pa so nepregledne množice počastile sporni* velikega Lenina z mimohodom oJ» njegovem mavzoleju.
Zvečer je podpredsednik vlade G. Malenkov imel govor na proslavi v Velikem gledišču. Genera-lissim Stalin se proslav ni udeležil zaradi bolezni.
V	PRAGI je bila proslava, katere so se udeležili predstavniki partije in oblasti. Govoril je predsednik vlade A. Zapotockij.
V	SOFIJI je v Narodnem gledišču prav tako pred predstavnik» državnih oblasti in partije govoril o Oktobrski revoluciji zunanji minister V. Poptomov.
V	Rimu je poslaništvo ZSSR priredilo slavnostni sprejem na čast Oktobrske revolucije. Sprejema so se udeležili skoro vsi predstavniki tujih držav. Med Italijanskimi gosti pa so bili grof Sforza, Saragat, mnogi ministri in predstavniki različni* strank.
Spomin padlim xa veliko ideale
Tržaško demokratično ljudstvo je proslavilo Oktobrsko revolucijo v nedeljo ob spomeniku padlih partizanov iz narodnoosvobodilne vojne v Gropadi. Obenem je bila tudi prva obletnice odkritja spomenika padlim
n i ■	|1
AJtesž® v;
JM
li 1 '	' ■ ,f ■*
w' V -r 'vrrvt:'' ~
r- . « v
>,	(	' I
A- .	M'
^ -v.; s»
Istrske množice proslavljajo dan Oktobrske revolucije in praznik . agrarne reforme.
in pogrešanim borcem iz Gropade. Po Internacionali, ki jo je zaigral* godba iz Plavlj, je pevski zbor zapel žalostinko «Žrtvam», vdove padlih P» so na spomenik položile vence. Nato sta spregovorila tov. Bole in Lai»-renti In dejala, da nam spomin n» naše borce, ki so padli v revolucionarni borbi, boreč se, da se načela Oktobrske revolucije uresničijo tudi na naših tleh, mora kazati pot, po kateri se moramo dosledno boriti proti vsakršnemu revizionizmu za načela Marksa in Lenina. Blatenje, ki pada danes na Jugoslavijo in na njene borce Je v ostrem nasprotju z veliko Oktobrsko revolucijo. Na naših tjeh imamo žalosten primer odstopanja od njenih načel. Komln-fonmistl se poslužujejo fašističnih metod In se' tako pogrezajo vedno bolj v politično blato. Njihova pot je daleč od načel Oktobrske revolu^ cije, za katera se pa moramo ml, dosledni demokrati odločno boriti.
Govoroma so sledile še recitacije ter petje pevskih zborov iz Padrič in Doline. Slovesnost Je zaključila godba iz Flavij z Internacionalo.

Začasni uslužbenci javnih skladišč so prenehali z nočnim delom, ker vodstvo javnih skladišč ni hotelo sprejeti njihovih zahtev.
Tržaški srednješolci so na ustanovnem občnem zboru v Dijaškem domu ustanovili svoje društvo. Imelo bo med drugim dramsko skupino, recitacijsko skupino, pevski zbor, orkester in še marsikaj.
2. novembra je nenadoma umrl znani planinec in fotograf Mirko Pavlovič, odbornik planinskega društva Trst in velik ljubitelj naših gora. Na njegovi zadnji poti so ga 4. t.m. spremljali številni prijatelji in znanci, posebno pa mnogi člani Planinskega društva.
Na pobudo glavnega odbora Zveze primorskih partizanov je bila osnovna komjsija za vzdrževanje in postavitev spomenikov borcem in žrtvam fašizma.
V ulici Capitelli. so našli 18-letnega Kamenarja Maria ranjenega s strelom v trebuh. Najprej so mislili, da ga Je kdo ustrelil, nato pa so ugotovili, da se je po nesreči ustrelil sam s pištolo. S to pištolo je namreč imel skupno s štirimi drugimi pajdaši namen napasti in oropati nekega lastnika bara.
Tramvajski uslužbenci so hoteli pretekli ponedeljek napovedati stavko, ker vodstvo Acegat-a noče sprejeti njihovih zahtev. Zaradi izdaje Delavske zbornice pa stavke ni bilo.
Popolno polomjado so doživele običajne šovinistične proslave dne 3. in 4. t.m. Udeležilo sc jih je zelo malo ljudi in zastave so bile zelo redke. Za ljudi bi še veljal izgovor, da je bila burja in mraz, a da bi zastave zeblo, tega nismo še nikoli slišali.
Pretekli teden je priplul v Trst jugoslovanski parnik «Žužemberk», ki je pripeljal 17,B otn rud in enega potnika.
26-letni Avstrijec Menza Wolfgang z Lonjerskc ulice 28 je zadavil svojo 22-letno ženo Elzo Vascotto iz Kopra. Vz.rok umora je ljubosumnost, ker je pokojna Vascotto, po poklicu bolničarka, imela sestanke z nekim mladeničem, katerega je Menza v svojem stanovanju enkrat zasačil. Menza sc je hotel potem zastrupiti s plinom.
V Domju so končno dobili električno razsvetljavo. Otvoritve se je udeležil tudi glavni ravnatelj za civilne zadeve general Eddelman.
Kominformistični pretepači so poleg napada na udeležence prireditve novoustanovljenega društva «Oton Zupančič» pri Sv. Mariji Magdaleni izvršili tudi v Skednju napad na tov. Štoko, ki je šel na sestanek OF v Skednju. Sestanka pa niso preprečili in tov. Stoka se ga je kljub napadu udeležil.
Zalar Marija iz ul. Paduina 5 je našla pod stopnicami naboje za nemški revolver in vžigalnike za eksploziv.
Odbor za tržaški velesejem je
razpisal natečaj za lcta|< tržaškega velesejma in razpisal v ta namen dve nagradi: prvo za 70.000 lir, drugo pa za 30.000 lir.
Policija iz ul. Caprin je odpeljala najprej na svojo postajo nato pa v bolnico 27-letnega mehanika Franca Luciana, njegovo ženo 23-letno Sirotič Angelo in 26-letnega Prešla Viktorja, ki so se stepli na Francovem stanovanju. Pretep je zakrivil Prešel, ki je prišel na dom obeh zakoncev ter začel tam nespodobno govoriti.
Po mestu se je začelo šušljati, da nameravajo šolske oblasti odpustiti 23 slovenskih učiteljev in ukiniti 26 slovenskih razredov, češ da je premalo otrok. Izgovor pa ne drži, ker vsakdo ve, da se je v vojnih letih rodilo manj otrok, kar še ni upravičen razlog, da se odpuščajo slovenski učitelji. Seveda, za šoviniste je dober vsak izgovor.
TREM REDNI OBČNI	SLOVENSKO-HRVATSKE PROSVETNE ZVEZE
SAMO TRDNE VEZI Z MATIČNIM NARODOM
nam bodo zagotovile naš narodnostni obstoj v obmejnih predelih
Ze mnogo časa pred dnevom določenim za občni zbor SHPZ se :;e porajalo v pričakovanju tega kulturnega dogodka, ki bo globoko posegel v naše javno življenje, slovesno, praznično vzdušje med našim delovnim ljudstvom, vzdušje, ki je dalo temu občnemu zboru inav poseben pomen. To vzdušje je nastajalo in rasilo iz dneva v dan prirodno iz želja in hotenj našega človeka, da bi se naše tukajšnje kullurno-prosvctno snovanje razvijalo v istem smislu kot pri onih vejah naših narodov, ki žive onstran meja. Naše ljudstvo čuti in ve, da je kulturna osnova za vse Slovence in Hrvate enotna, da drugače biti ne more: Zato je
bil ta občni zbor naš velik kulturni praznik.
Pozdravi zastopnilcov Koroške, Goriške in Slovenske Benečije ter zastopnikov osrednje Ljudsko-pro-svetne Matice iz Ljubljane sq nam povedali, da so oni, ki so pri zeleni mizi, daleč proč od ljudskih množic, odtrgali dele narodov od živega narodnega telesa, protinaravno in zato krivično ravnali in da so sicer lahko uspeli začasno oddeliti del naroda od narodove skupnosti, da pa ne morejo nikdar razdeliti na več delov skupnega narodovega kulturnega življenja. Strnjenost občeslovenskega in ob-čehrValskega kulturnega snovanja je prišla iz teh pozdravov do oči-tega izraza. Zgodovina sama pa je
dokazala stvarnost in resničnost teh dognanj. Pozdrav zastopnika demokratičnih Italijanov tov. Bartola Petronia pa je tudi pokazal, da je slovensko-hrvatsko prosvetno delo v pravem pomenu besede demokratično, ker se bori za človečanske pravice vseh narodov.
SHPZ je v svoje delovanje vsestransko zajela vsa področja kulturno - prosvetnega udejstvovanja slovenskega in hrvatskega ljudstva na tem ozemlju. Odsek Za ljudsko prosveto skrbi za izobraževanje ljudskih množic in posreduje tukajšnjemu slovenskemu in hrvat-skemu življu njune kulturne vrednote. Sola je osnovni činitelj ljudske vzgoje in izobraževanja, zato je SHPZ posvetila vso pažnjo slo-
Borbena pot SHPZ
IZ POROČILA TAJNIKA GLAVNEGA ODBORA SHPZ, DRAGA PAHORJA O DELOVANJU SHPZ OD 23. MAJA 1948. DO 6. NOVEMBRA 1949.
vorila tako, da je izključila iz glavnega odbora Bidovca in člana razsodišča Gombača ter obstxlila razdiralno delo organizacij in posameznikov, ki brezvestno rušijo našo kulturno zgradbo.
Vidalijevci so vrgli iz društev in društvenih prostorov yse resnične prosvetne delavce, bojkotirali koroške večere, ovirali Cankarjeve in Prešernove proslave ter celo umetniške. razstave, ki jih je SHPZ priredila v okolici, napadali predavatelje in skušali za vsako ceno preprečiti gostovanja prosvetnih društev v FLRJ. S takim postopanjem povzročajo vidalijevci ogromno škodo slovenski kulturi, obenem pa koristilo ciljem šovinistične reakcije.
Da bi vidalijevci svoje delo «vest-neie» opravljali, so ustanovili «Pripravljalni odbor za zaščito in gojenje napredne ljudske prosvete». Poleg uničevanja prosvetnih društev se je ta odbor lotil tudi slovenskega šolstva, napadal slovensko učiteljstvo in oviral našo borbo za slovenske šole pri VU, oz. proti reakciji. Prav po njihovi zaslugi jq bil ukinjen tečaj za žensko obrt. Glasbeno šolo pa so pred zaključkom vrgii na cesto. Njihova hinavska politika sc ni ustavila niti pred SNG. Postopoma je bilo izrinjeno Iz vseh dvoran v mestu in predmestjih ter na Opčinah. Pripravljalni odbor je v imenu Vidalijeve OF pozval vsa prosvetna društva, da obsodijo delovanje glavnega odbora SHPZ, V zadetku se jim ni odzvalo nobeno društvo, kasneje pa Usta, v katerih so se vidalijevci nasilno polastili vodstva, ter le 3 društva s pravilno izvoljenimi odbori, medtem ko je izjave, da soglašajo z delom glavnega odbora SHPZ, podpisal velik odstotek članstva ostalih prosvetnih društev. Bidovčevi zaščitniki, ki so ostali v društvenih prostorih, so s potvarjanjem resničnega stanja ustanovili
Dosedanji tajnik SHPZ podaja svoje poročilo
Lanski občni zbor SHPZ je začrtal prosvetnim društvi > in prosvetnim delavcem jasne .lernice. da mora biti naša ljudska kultura trdno povezana z narodnoosvobodilno vojno, da morajo prosvetna društva usmerjati svoje prosvetno delovanje vzporedno s političnim gibanjem, da mora biti naša kultura tesno povezana s kulturo matičnega naroda. Takoj p0 občnem zboru se je z ustanovitvijo novih prosvetnih društev skoro do kraja izpopolnila mreža naših prosvetnih društev na našem ozemlju. V tem pa je resolucija IU udarila v plodno delo SHPZ in čeprav je SHPZ pozivala društva, naj ne vnašajo spora med svoje članstvo, so začeli vidalijevci postopoma razbijati pro-svetn,, delovanje. Na kulturnih prireditvah so nepoklicani imeli razbi-jaške.govore ter napadali slovenske prosvetne dplavce, češ da so izdali svoje ljudstvo.
Na plenumu vseh delegatov prò-1	dvojnike naiil11 Po-
svetnih društev, ki je bil 12. sept.
1948, so vsi, z izjemo treh vzdržanih, glasov, izglasovali izjavo, v kateri postavljajo, da mora SHPZ nadaljevati svojo dotedanjo pot, da politični spor ne sme rušiti prosvetnega delovanja slovenskega ljudstva na TO. Glavni odbor SHPZ je pozval vsa prosvetna društva, da sodelujejo le na tistili množičnih prireditvah. na katerih se manifestira za pravice delovnega ljudstva. Tako je SHPZ s svojimi društvi sodelovala na različnih prireditvah, toda na večini teh je bila izigrana s strani viđali jevcev.
Kominformistični kongres OF pa je pooblastil tajništvo, da «ukrene vse potrebno, da se uredi vpraša-nie PZ, ki so se je polastili razni izdajalci iz Babičevega tabora». To je pomenilo popoln prelom in obenem noži v na odprto borbo. Na napad Bidovčeve OF je SHPZ odgo-
društvom kot edino resnična prosvetna društva. Spričo vsega je bil glavni odbor SHPZ prisiljen, da izključi vsa ona društva, ki s svojimi izjavami ali delovanjem podpirajo izdajalsko politiko bidov-čevih «zaščitnikov».
Resnični prosvetni delavci, ki so spregledali kominformistično izdajstvo slovenske kulture, so utrdili svoja društva ali ustanovili nove prosvetne krožke.
Občni zbor, ki gs je imel «Pripravljalni odbor», je imel ravno nasproten učinek, kot so ga «zaščitniki» želeli: vse bolj sc aktivizirajo sile, ki so po njegovi zaslugi zapadle v pasivnost
Ob lanskem občnem zboru je bilo v SHPZ včlanjenih 112 društev, in sicer 53 v coni A, 33 v Koprščini in 26 v hrvatskom Potsavezu. V tein letu je bilo v coni A izključenih 21 prosvetnih društev, ustanovljena pa Tio nova, tako da je danes 39 dništev
V coni A, 33 v Koprščini in 29 v hrvatekem Potsavezu, skupno 10 društev.
Poleg vidalijevcev si lasti «Prosvetna Matica» nekakšno pravico, da govori V imenu slovenske prosvete. Prireditve, na katere prihaja škof Santin, našega težko preizkušenega ljudstva ne morejo prepričati. Ta skupina ljudi, ki dela pod okriljem VU, pa si je prilastila radio Trst II in izrabljala naše kulturne skupine za «svoj» program. Zaradi tega so naše kulturne družine in pevski zbori odpovedali sodelovanje.
O delovanju SHPZ v coni B bomo poročali prihodnjič, prav tako tudi o delovanju posameznih odsekov.
Novi glavni odbor SHPZ
Predsednik:
Dr. ANDREJ BUDAL
I.	podpredsednik:
Dr. HLAVATY ROBERT
II.	podpredsednik:
SRAJ JOSIP
III.	podpredsednik:
VENTURINI FRANC Tajnik:
RACE BORIS Org. tajnik:
PREŠEL MIRO Blagajnik:
BRUS MARIJA Odborniki:
1.	MARIÒN SIKST
2.	PAHOR DRAGO
3.	GRUDEN ANTON
4.	TURK DANILO
5.	PERNARČIČ LUDVIK
0.	VELIKONJA JOSIP
7.	SPANGER VEKOSLAV.
8.	NAKERST RADO
9.	SVARA VLADO
10.	BUCAR NUŠA
11.	GERDOL IVAN
12.	LOREDAN KLARA
13.	PERTOT MILAN NAČELNIKI:
1.	Ljudska prosveta:
MAJNIK MAJDA
2.	Šolstvo:
COK TONČKA
3.	Znanost in umetnost:
RAVBAR MIRQ NADZORNI ODBOR: h JELINČIČ ZORKO
2.	BENULIC RUDOLF
3.	VRABEC UBALD
4.	SABADIN IVAN
5.	OBAD JANKO RAZSODIŠČE:
1.	Dr. DEKLEVA JOŽE
2.	BOŽIC ANTON
3.	TOMŠIČ FRANC
4.	KNEZ MATIJA
5.	Dr. RA POTEČ VINKO
renskemu in hrvatskemu šolstvu. Naše ljudstvo lahko živi svoje polno življenje le tedaj, če prispeva tudi h graditvi kulture vsega naroda. in zato sta važna činitelja tudi umetniško in znanstveno delo. Odsek za znanost In umetnost ima torej nalogo, da znanstveno proučuje gospodarska, socialna, zemljepisna, zgodovinska, etnograjska in naravoslovna vprašanja Tržaškega ozemlja. Poročila o vseh teh panogah so bila stvarna, Izčrpana, poglobljena in utemeljena s točnimi navedbami o trenutnem stanju vseh teh panog. Pred vsemi je podal splošno ih obširno, stvarno in resnično ter načelno osnovano poročilo tajnik tov. Drago Pahor. V-tjotovil je. da je SHPZ ves čas stala na stališču, da kulturno snovanje ne more biti apolitično, ker si mora priza/levati. da postane kultura last vsega ljudstva in ne samo neke meščanske manjšine. Prikazal je tudi. da je SHPZ v tej svoji poslovni dobi predvsem gledala na to, da obvaruje neokrnjenost prosvetnega in kulturnega življenja našega ljudstva. Zveza je želela, da ne bi spor, ki ga je zanesla v politično življenje resolucija Informbiroja. zašel v naše Prosvetne organtzaciie. Vendar se ji to zaradi strastnosti pristašev resolucije m posrečilo in zato je zastavila vse sile, da se naše kulturno življenje razvija v istem pravcu kot v svobodni domovini, ker ie edinole tak razvoj smiseln in mogoč. Poročilo tov. Majde Majni-kove o ljudski prosveti pa nam je podrobno pokazalo, kako je v začetku po tej resoluciji nastal v delovanju zastoj in kako sta v zadnjem času zavest ljudstva in navdušen jet zopet privedla do novega povzdìga pri prosvetnem delu. Poročilo o šolstvu, ki ga je sestavila tov. Tončka Čokova, nam je prikazalo, da se je SHPZ z vsemi svo-jimi silami borila za obstoj in nadaljnji svobodni razvoj slovenskega šolstva. Tov. Miroslav Ravbar nam je prikazal stremljenja in smeri ter uspehe in težave našega znanstvenega in umetniškega udejstvovanja. ki slonita na ognuni naprednega mišljenja in ki hočeta prilesti koristi ljudskim množicam.
Poročili Podzveze v Kopru in hrvatske Podzveze v Bujah pa sta nam prikazali, da sc na tistem , področju, ki ga upravlja ljudstvo samo, prosvetno delo lahko nemoteno in svobodno razvija.
Sklepi in zaključki tega občnega zbora so smiselna posledica sedanjega stanja in iz tega izvirajočih stremljenj, ki smo jih lahko jasno ugotovili jz vseh poročil in iz duhovnega nastro jen ja te skupščine. Vsak naš človek dela v smislu načel. ki so nam jih zapustili mši veliki možje, ki sta nam jih v zadnjem času zapustila dva velika genija slovenskega in hrvatskega naroda Oton Zupančič in Vladimir Nazor. Izraziti sliki teh dveh tvorcev obeh kultur sta krasili oder, raz katerega so polagali obračune o svojem delu odborniki glavnega odbora. Zastaviti moramo vse svoje sile. da se bo naše kul-turno-prosvetno prizadevanje razvijalo prav tako in prav nič drugače kot pri matičnem narodu, katerega krasen vzpon na tem področju nam je orisal delegat iz Ljubljane, kljub razbijaštvu onih, ki napačno pojmujejo načela internacionalizma in kljub oviram in besnim napadom šovinizma. Tesno se moramo povezati z domom iit z vsemi Slovenci m Hrvati, ki bivajo za mejami svobodne domovine.
S prihodom Zastopstev s Koroške, Goriške, Slovenske Benečije in Ljubljane smo se Slovenci in Hrvati STO-ja že stvarno z vsem narodom povezali. Odslej bomo te kulturne in materialne stike z vsemi temi deli slovenskega in hrvat-skega naroda še bolj inglobili.
L i u ds ki TEDNIK
5
Pogled v dvorano med občnim zborom SHPZ
RESOLUCIJA SHPZ
(Nadaljevanje s. 1. strani).
V zavesti, da je potrebno mobilizirati vse sile za očuvanje in nadaljnji razvoj slovenske in hrvatske kulture, Slo-vensko-hrvatska prosvetna zveza poziva demokratične Slovence, Hrvate in tudi Italijane na Tržaškem ozemlju, naj se v zvezi s položajem v anglo-ameriški coni združijo v borbi za nacionalne in kulturne pravice slovenskega in hrvatskoga naroda, za jezikovno enakopravnost, za zagotovitev materialnih osnov za razvoj kulture in prosvete, na šolskem področju za enakopravnost z italijanskimi šolami, za demokratizacijo šolstva, za ustanovitev filozofske in pravne fakultete s slovenskim jezikom in za očiščenje izdajalskih in nestrokovnih učnih moči. Posebna dolžnost prosvetnih delavcev je tudi, poleg okrepitve delovanja v prosvetnih društvih in na vseh področjih prosvetnega dela tudi da vsak dan razkrinkujejo proti-Ijudsko in protinarodno početje tržaških kominformistov in se bore proti njim, ki so kot likvidatorji slovenske prosvete pokazali, da se ne razlikujejo od italijanskih in angio-ameriških imperialistov.
Prosvetni delavci v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja bodo z vsemi silami podprli napore ljudske oblasti za popolno odpravo nepismenosti, za nadaljnji dvig slovenskega in hrvat-skega šolstva ter bodo pojačili in razvili množično kulturno in prosvetno delo med slovenskim in hrvatskim prebivalstvom, da se dokončno zabrišejo posledice 25-letnega nacionalnega, socialnega in kulturnega zatiranja po fašistični Italiji.
OB SINDIKALNI KONFERENCI za obnovo razrednih sindikatov
V nedeljo 13. t. m. bo prva sindikalna konferenca delavcev, ki so odločeni obnoviti razredni sindikat in ga izvleči iz mrtvila, v katerega ga je spravilo vodstvo Enotnih sindikatov. Ta konferenca bo položila temelje bodočemu sindikalnemu delu in bo še bolj razkrinkala oportuniste Radičevega kova.
Po II. kongresu KP STOja, ki je podal točno analizo sedanjega sindikalnega položaja v Trstu in nakazal pot za resnično razredno borbo tržaškega proletariata, bo ta konferenca prvi konkreten korak k obnovi sindikalne dejavnosti in k poživitvi razredne zavesti delavcev.
Položaj delavcev in sindikalni položaj je še posebej težak, kar priznavajo sami kominformisti, ki pa ne store ničesar, da bi ta polo. žaj popravili, ker je ravno njih naloga ošibitev delavskega gibanja. Da bi vrgli pesek v oči delavcem, so začeli zadnje čase agitirati za nekako akcijo razdeljevanja sindikalnih izkaznic in so napovedali za prihodnji januar sindikalni kongres. Vse to pa je le manever, da bi zopet ukanili delavce, ki so se začeli prebujati, spoznavati ves o-portunrzem sedanjega vodstva in to vodstvo odločno kritizirati.
Kominformisti so začeli po II. kongresu KP STOja kar nekam hlastno sklicevati razne aktive, sindikalne plenume: začeli v svoje časopise pisati članke in podobno, da bi pokazali svojo sindikalno vnemo. Vse to pa je sprožil ravno IX. kongres KP STOja, o katerem so pisala, da nima nobenega pomena, češ da so «trockisti» že zdavnaj le peščica, tako rekoč pokopani. In ti «trockisti» jih spravljajo ob spanje, jih silijo k obrambi, so jih prisilili, da morajo sklicevati nov
sindikalni kongres, ki bo seveda enaka komedija kakor lanski. Z vso to svojo dejavnostjo pa komin, formisti priznavajo, da se nas boje in da vidijo, kako jih delavstvo zapušča. S tem priznavajo našo moč, ki je ravno v doslednosti načelom resnično razrednega sindikata. Vse to pa tudi kaže, da je monopola faznih Radičev in De Stra-dijev konec in da se delavci ne bodo več pustili voditi za nos. Sindikalno življenje je namreč taka stvarnost, da se ne da s praznimi frazami mnogo opraviti, ker se vsak dan razkrivajo nasprotja med besedami in dejanji. In dejanja so v zadnjih 18 mesecih dovolj pokazala, kdo vara delavce in jih vodi na stranpeta ter tako koristi kapitalistom.
Spričo tako pasivnega obračuna delovanja Enotnih sindikatov v zadnjih 18 mesecih bo sindikalna konferenca vse to delovanje prav lahko ožigosala, ker ji material za to ne bo primanjkoval. O tem bodo lahko mnogo povedali delavci, predstavniki številnih kategorij, katere že dolgo časa popolnoma spijo, ker jim je vzelo vodstvo E-notnih sindikatov vsako iniciativo. O tem bodo pričale številne neuspele stavke in mezdna gibanja, ki so propadla prav zaradi oportunizma sedanjega vodstva. Da se vsemu temu napravi konec, da se obnovi razredni sindikat ter se ta. ko postavi jez predrznosti in ofenzivi delodajalcev, se morajo mobilizirati vsi delavci, ki se zavedajo, kam jih je privedla radičevska politika v sindikatih. Ravno zato u-pravičeno pričakujemo, da bedo deiavei v nedeljo sprejeli sklepe, ki bodo pomenili konec neaktivnosti na sindikalnem torišču in povrnitev k starim borbenim tradicijam tržaškega delavstva.
HINAVŠČINA KOMINFORMISTOV
SE ODKRIVA HA SEJAH OBClHSKIH SVETOV
Po prvih zasedanjih občinskili svetov, na katerih so v vseh občinah izvolili župane in občinske odbore, so se končno začela redna jesenska zasedanja. Prvih dveh sej jesenskega zasedanja tržaškega sveta smo se že dotaknili medtem pa so bile seje občinskih svetov v Repentaboru, Dolini, Miljah, Nabrežini in tretja seja občinskega sveta v Trstu..
V Dolini, kjer imajo kominformisti večino, se je župan Lovriha vedel prav po diktatorsko. Ko je tov. Bol-čič od Ljudske fronte predložil občinskemu svetu resolucijo o enakopravnosti slovenščine, v kateri je omenil fašistično nasilje nad Slovenci, mii je župan odgovoril, da ga sedaj ne zanima, kaj so počenjali fašisti. Poleg tega mu je dejal, da bo že on predložil podobno resolucijo, češ da ima kot župan za to več pravice. Vsa seja je potekala, kakor če bi dejali: «Smo že mi odločili, ker smo večina, ali sprejmete naše predloge, ali ne, nam je pač vseeno!»
Na seji v Repentaboru pa je hotel tajnik igrati tudi vlogo občinskega svetnika in hotel tudi odločati.
misije pri ACEGAT-u. Občinski odbor je namreč samo deset dni pred sklicanjem jesenskega zasedanja občinskega sveta kar na svojo pest imenoval tu upravno komisijo, češ da je bilo to imenovanje nujno. Jasno je, da so stranke «Giunte» imenovale v to komisijo samo svoje pristaše. Mudilo pa se jim je tudi zato. ker niso hoteli, da bi se razpraljalo o neki preiskavi iz leta 1946, ki jo je odredil prejšnji župan in ko je šlo za neke nerednosti v znesku 2 mi-•lijonov lir. Ker pa so v novo upravno komisijo ACEGAT-a imenovali tudi nekatere člane razpuščene komisije, so tov. Dekleva in drugi svetniki opozicije zahtevali, da se ugo-
Kominformovski škvadristi so torej Vladimirja Svaro dobili oa cesti, ga nabili, obrcali, mu razbili nosno kost, njegovega mladoletnega sina nabili in obrcali, njegovo ženo pa zmerjali z najbolj.ostudnimi pridevki, ki jib premore tržaška poulična drhal. Sedaj ležita oče in sin v splošni bolnici, da si izlečita
V Miljah je bila izredna seja izvolitev vollvne komisije. Na tej 50 se kominformisti popolnoma Balih ip pokazali, da so vse njih leve po dvojezičnosti v tržaški čini le pesek v oči. V Miljah, 'niajo večino, kominformisti niso vedli dvojezičnosti. Njihov sve Zocchi je sicer spregovoril v slo sčin-i in prosil pojasnila o prai volitev omenjene komisije, toda ° ie bila le igra. Ko je sprego\ v slovenščini se tov. Hrvatin, zas mk Ljudske fronte, in predlagal solucijo o enakopravnosti sloven ga jezika, so zastopniki «italijansl strank zapustili dvorano, župan 1 co pa je tov. Hrvatinu dejal, da bo stavil resolucije na dnevni re čimer so soglašali vsi komlnforrr Njihov svetnik Postogna znan po jem šovinizmu, pa je celo dejal, je tov. Hrvatin provociral, ko govoril slovenski. Bilo mu je* nan žal. da so «Italijani» zapustili i rano.
Na seji tržaškega občinskega sveta so preteklo soboto v glavnem obravnavali vprašanje upravne ko-
- rane. Kdo pa je ta Vlado Svara in s čim se je pregrešil da je tako razjezil tržaške aprvoboritelje za demokracijo»? Ta človek dela ves dan v mehanični delavnici, po končanem dnevnem delu pa hiti k pevski vaji »I. Cankarja». Kajti Vlado izhaja iz muzikalne družine in se zato že iz mladih let ob prostem času bavi z glasbo, posebno pa s petjem. Zato pa je bil na poti že fašizmu, ki tudi ni priznaval Slovencem pravice do samostojnega razmišljanja. Fašistični oblastniki so smatrali za potrebno, da Vlada Svaro odstranijo in ga zato paslali v konfinacijo. Po osvoboditvi Je seveda Svara takoj stavil svoje zmožnosti na razpolago za izgradnjo slovenske kulture, ki je bila toliko 'et zatirana. Krepko Je prijel za delo. Zbral Je okrog sebe šentjakobske pevce In ustvaril iz njiR zbor na zavidljivi umefniški višini. Z njimi je nastopal v radin, na samostojnih koncertih, na turneji in sodeloval povsod, kjer je bilo treba s pesmijo povž ~.gniti
tovi, ali niso morda imeli tudi ti člani pri omenjeni • zadevi prstov vmes. Zato je pač važno, da se ugotovi njihova moralna preteklost.
Občinski odbor, to je zastopniki «Giunte» pa niso hoteli o tem nič slišati. Prešli so kar na glasovanje. Novo upravno komisijo so odobrili z 28 glasovi proti 24. Ta komisija bo najela pri ERP-u 2 in pol milijardi lir posojila. 2e zaradi tega bi morali biti v tej komisiji tudi zastopniki opozicije, ko gre vendar za ogromno vsoto in je ACEGAT občinska ustanova, to je last vseh občanov.
V ponedeljek pa je bila prva redna seja občinskega sveta v Nabrežini. Potekala je kar nekam mirno.
ljudske prireditve. Za trdno je bil prepričan, da je končno nastopil čas, ko lahko da prosto pet svojemu naravnemu nagnjenju in s tem koristi kulturnemu razvoju slovenskega prebivalstva na tržaškem o-zemlju. Toda motil se je. Ni upošteval dejstva, da prav slovenskemu delavcu ni dovoljeno imeti svoje mnenje v političnih vprašanjih. Slovenski izobraženec, ki ga je fašizem skušal na vse načine zatreti, in ki se je v najsrečnejšem
■W
slučaju rešil v emigracijo, ta izobraženec, po mnenju kominformov-cev, nima pravice misliti s svojo glavo. Da mu dokažejo pravilnost kominformovske linije, ga zmerjajo s plačančem, izdajalcem ljudstva in drugimi psovkami komintormi-stičnega slovarja; slovarja, ki so si ga izposodili po velikomestnih beznicah. Ker pa te vrste argumentacija nima zaželenega uspeha, pose-
Tu imajo kominformisti drugačno taktiko kot v Dolini ali v Miljah, ker nimajo večine: zato so kar nekam mirni in spravljivi.
Najprej so izvolili volivno komisijo, v kateri so zastopane vse štiri stranke, nato pa so po dolgi diskusiji izvolili še odbor občinske podporne ustanove.
Precej na dolgo so razpravljali tudi o prodaji nekaterih občinskih parcel'ljudem, ki hočejo graditi y Seslja-nu stanovanjske hiše in druge stavbe. Jusarji iz Vižovctj pa so tej . prodaji nasprotovali, češ da je zemlja njihova. Končno so pristali s pridržkom, da se ne bodo dotaknili sveta nad železniško progo, ki ga potrebujejo za pašo.
Prihodnja seja nabrežinskega sveta bo v ponedeljek in bodo razpravljali na njen tudi o predlogu zastopnikov Ljudske fronte, da sc sprejme resolucija o priznanju slovenskega jezika za uradnega.
gajo «zaščitniki progresivne kulture» po učinkovitejših sredstvih v obliki raznih železnih predmetov. Palic in podobno. In znesli so se nad Svaro, ker si je upal s svojim zborom nastopiti na kulturni prireditvi, ki ni dobila kominformov-skega blagoslova ...
Kaj mora soditi o političnem gibanju, ki pravilnost svojega stališča dokazuje s zmerjanjem in pobalinskim pretepanjem? In kaj moremo soditi o demokratičnosti take stranke, ki organizira zločinske napade na kulturne delavce, obenem Pa prireja diskusijske večere s šovinističnimi reakcionarnimi strankami?
Toda odgovornost za zločinski napad na tov. Svaro ne nosijo samo oni izmečki, ki so dvignili nanj svoje umazane roke, nosijo jo tudi oni, ki so te pobaline nahujskali in nosijo Jo — tega naj se zavedajo — tudi oni, ki, čeprav se takih «akcij» ne udeležujejo, s svojim zadržanjem dajejo tem pobalinom potubo. Sem spadajo vsi tisti naivneži, ki še slepo slede kominfor-mističnemu hujskanju In med njimi je prav gotovo mnogo takih, ki so kdaj prav vneto ploskali, ko je tov. Svara dirigiral in morda tudi kateri, ki je pel pod njegovim vodstvom. Upam, da jih je vsaj sram.
UBALO VRABEC
CVETKE
Iz tržaških listov
DELO
«Razsodišče SHPZ pod predsedstvom Blažiča Rudija in ob sodelovanju tajnice Husu Vere obsoja Pahorja Draga, Turka Danila, prof. Budala, Majnik Marijo, Prešla Miroslava, Cok Tončko, prof. Ravbarja Mira itd. itd. na trajno izključitev iz vseh forumov SHPZ s prepovedjo sodelovanja v kateri koli organizaciji ali ustanovi, včlanjeni v SHPZ...»
»—O—«
Posinilite, kako huda kazen, ali «zaslužena», kot jo «Delo» imenuje! Za to kazen se ne bi zrnenui, če ne bi bilo njeno beseuito tako podobno raznim obsodbam bivšega Tribunale Speciale. Gospodje Blažiči in podobni bi lahko še nodali: «Obsojajo se na smrt s streljanjem v hrbet, na 157 let ječe, na trajno izgubo državljanskih pravic in na plačilo sodnih stroškov. U-strelitev brezplačna». Novi Cristi-niji, Tringali Casanove in Fallst-ceji, vaši sodni spretnosti se divimo in vam čestitamo, vaš predsednik fašist Gombacci je lahko zadovoljen z vami!
l’Unità
«L’Unità» v sredo 2.'novembra — Martellate —: «... Zaostrujejo narodnostne spore, skušajo vriniti trockizem v vrste KP, medtem ko indiper.deritistični kužek laja o «svobodnem» Trstu pod anglo-a-meriško peto ter pobira Kraigherju kostanj iz ognja. Pri tem vceplja v žile najbolj zaostalega dela prebivalstva sovraštvo do Zidov in Italijanov z namenom, da pripravi ta del prebivalstva do lega, da pokorno sprejme titinsko oblast. Kajti, in to je dejal Regent, Jugoslavija se ne bo nikoli odrekla Trstu. In če ne bo to jutri, bo pojuh'«-njem».
»—O—«
«L’Unità» v četrtek 3. novembra v članku «In vendar se nekaj kuha»: «Zato Babič odklanja guvernerja in izraža željo, da se tržaško vprašanje reši z neposrednim sporazumom med jugoslovanskim in italijanskim ljudstvom, to je med Titom in De Gasperijem na osnovi sestanka Tilo-Togliatti: po domače povedano s tem, da se da Trst Italiji. To pa pomeni status quo».
»—O—«
Tržaškim urednikom «L’Unità» se menda vedno bolj meša v glavi. V četrtek so pozabili, kaj so napisali na isti strani v sredo. Bi vsaj še kak dan počakali, da bi njihovi bratci pozabili, kaj so brali. Ce so ti bralci res tako omejeni, kakor mislijo njihovi novinarji, ne vemo, toua malce več spomina jim le prisodimo. Kako se vse to strinja s status quo, pa nam ne bi znal pojasniti niti Mefistofe-les. V sredo Jugoslavija, v četrtek zjutraj Italija, popoldne pa status quo!
DEMOKRACIJA
«Demokracija» posnema laži iz «Dela» in pravi v zvezi s člankom Popivode: «Cesa vsega ne zvemo! Sicer so o tem razne demokratske skupine že dolgo od tega, že v času vojne, obvestile našo javnost, toda mnogi takrat tega niso hoteli verjeti».
»—O—«
Za časa vojne so te «demokratske» skupine obveščale javnost s svojimi časopisi kakor «Sioven-cem», «Tolminskim glasom» i!—, blatili partizane, se delali z njimi norca in poveličevali fašistične I-talijanske in nemške okupatorje. Torej «Demokracija» sama priznava, da je verna naslednica belogardističnih listov, ki so tako zvesto služili okupatorju.
KRONIKA
3.000	parov Čevljev bo Izdelal nad planom delovni kolektiv tovarne «Ratitovec». Svoj plan jc izpolnil že 1. oktobra.
Opekarna v Radgoni se je zavezala, da bo do konca petletke povečala svojo proizvodnjo za 100 odst. v primeri z letom 1939. To nalogo pa je že sedaj izpolnila in je prekoračila svojo produkcijo za 106,2 odst.
Pogozdovalne akcije na Krasu dobro napredujejo. Te dni je minister za gozdarstvo tov. Jaka AvSič pregledal sekcije za pogozdovanje v II .Bistrici, Sežani in Gorici. Pri pogozdovanju sodelujejo množične organizacije in Šolska mladina.
1.390 obdelovalnih zadrug je sedaj v Bosni in Hercegovini. Skupno je sedaj v zadrugah 10,3 odst. vseh kmečkih posestév, ki obde-. iujejo 14,8 odst. zemlje te republike.
16.000	turistov je letos obiskalo Ohrid.
Plan svojih delovnih akcij so
izpolnili in prekoračili frontovci Sarajeva. Namesto 2,465.000 prostovoljnih delovnih ur so jih opravili 3,370.000.
V Vojvodini so poželi prvi riž na 1.000 ha zemlje, kj jo niso preje nikoli obdelovali. Dela je dober pridelek. V Slavoniji so prav tako na močvirni zemlji zasadili prvič riž. Na 500 ha so pridelali 150 vagonov žita. Prihodnje leto upajo doseči Se boljSi pridelek.
Salko Hukič je v 30 dneh izvrtal vrtino za nafto in tako opravil delo, ki je preje trajalo 3 mesece. S tem je tudi prekosil rekord znanega sovjetskega vrtalnega mojstra stahanovca Orlova, ki je zato rabil 38 dni. Hukičev uspeh predstavlja hkrati preokret v jugoslovanski industriji nafte, ker bo omogočil pospešeno odpiranje novih virov nafte. Sedaj je Hukič obljubil maršalu Titu in partiji, da bo izvrtal novo vrtino v 25 dneh.
Poleg stare steklarne v Paratimi grade novo, ki bo največja in najmodernejša na Balkanu. Vendar pa bo v njej zaposlenih le 50 odst. več delavcev, kot v stari. Opremljena bo z najmodernejš mi stroji. Sedaj so montirali stroj, ki izdela v 24 urah nekaj 100.000 steklenic.
Na Bledu se Je končal kongres matematikov in fizikov FLRJ. Ta
kongres je bij velikega pomena za razvoj tehnike, matematike in fizike v FLRJ.
Velikanske količine cementa so potrebne za gradnje v FLRJ. Vendar Jugoslovanske cementarne svoje naloge sproti izpolnjujejo, razen tega pa še ostane cement za izvoz. Letos se je povečala proizvodnja na 90 kg na vsakega prebivalca, dočim je znašala leta 1946 samo 37 kg. Do konca petletke se bo zvišala proizvodnja jugoslovanskih cementarn na 3.3 kratni predvojni obseg.
4.200 študentov beograjske univerze bo dobilo 29. novembra svoje novo stanovanje na študentskem naselju v Beogradu;
«Espana combattente», organ
naprednih španskih socialistov je posvetil v svoji zadnji številki članek, posvečen jugoslovanskim prostovoljcem v Španiji. Obsoja trditve, ki so padle na procesu v Budimpešti in pravi: «Zavzeti se za obrambo onih, ki so žrtvovali vse, samo da so nam pomagali, pomeni izvršiti republikansko dolžnost. Molk bi pomenil isto kakor priznanje, da so republikanska vlada, protifašistične stranke ‘n organizacije ter ljudstvo sploh omogočili, da postane republikanska Španija polje za delo prikritih provokatorjev.»
Na 54.000 ha so posejali letos bombaž v FLRJ. Samo zadruga «Prvi kongres» je pridelala
760.000	kg bombaža na 400 ha. s tem je pridelala polovico tiste količine, ki so jo pred vojno pridelali v Makedoniji.
POL MILIJONA FRONTOVCEV
je pomagalo, kjer je gospodarstvo zahtelo pomoči
Frontne brig.ade delajo danes po vsej Jugoslaviji. V gozdovih sekajo les, gradijo hiše, proge, ceste, tovarne in bijejo borbo za nove površine plodne zemlje. Kjer koli zahteva gospodarstvo y Jugoslaviji novih moči, povsod tam pomagajo agilni frontovci. Po približnih računih jih je letos delalo pri teh akcijah najmanj
pol milijona frontovcev v razdobju dveh mesecev.
Na pobudo partije se je v zadnjem času organizirala široka akcija za sestavljanje frontnili brigad, ki bodo najmanj tri mesece pomagale rudarjem v rudnikih pri njihovem napornem delu, da bodo laže in zanesljiveje izpolnili plan. Doslej je odšlo na to delovno akcijo v rudnike nad 15.000 frontovcev, članov m kandidatov partije. Največ novih delovnih moči za rudnike so dale organizacije v Bosr.-i in Hercegovini ter Hrvatski. V rudnik Rašo je šlo sedem krat toliko prostovoljcev, kot so preje računali.
V Trbovljah je brigada dosegala lepe uspehe. Nekajkrat je nakopala tudi preko 340 ton premoga.
Sedaj tekmujejo brigadirji z rudarji, da bi do 29. novembra izpolnili letošnji plan.
Avtomobilska cesta, letošnje naj-večje mladinsko gradbišče y FLRJ je postala letos eden najbogatejših virov novih delovnih moči. Do sedaj je odšlo v rudnike, tekstilne in druge
tovarne že 13.700 bivših graditeljev avtoceste.
Dosedanji kmetovalci in živinorejci so našli na svojih novih delovnih mestih lepše življenje. Sedaj dela na avtocesti še nad 100 mladinskih brigad. Med njimi je še 2.500 brigadirjev, ki Porto prav Inko šli v rudnike, podjetja težke in lahke industrije.
O uspehih prostovoljnjih delavcev v Ljubljani smo že poročati. Delo frontovcev v drugem največjem slovenskem mestu Mariboru pa Je bilo letos vredno 12 in pol milijona din.
Delalo je 134.039 prostovoljcev, ki so opravili 1,097.238 delovnih ur. Delali so večinoma pri gradbenih delih, ki potrebujejo veliko delavcev. Zgraditi je treba na stotine novih poslopij, da bo mogoče ne-
moteno nadaljevati petletko, ki predvideva samo
za letošnje leto Izgraditi za okrog 50 milijard din. raznih objektov.
Z dneva v dan raste število delovnih kolektivov, ki so izpolnili svoj letni plan. Nekateri delavci so pa že celo izpolnili svoj petletni plan. Tako je nedavno delavec osiješke livarne železa Ante Mrko njič izpolnil svojo plansko nalogo v 2 letih, 9 mesecih in 25 dneh. Maršal Tito je temu 13 kratnemu udarniku prisrčno čestital. V brzojavki mu je dejal, da s svojim delom daje «krasen zgled neutrudljivega graditelja socializma, na katerega je lahko delavski razred naše države ponosen».
Med najvažnejšimi delovnimi kolektivi, ki so v prejšnjem tednu izpolnili plan je topilnica antimona v Zajači, ki ga je izpolnila 62 dni pred rokom. Ce upoštevamo, da so v pričetku leta šele preurejevali glavno topiino peč, je topilnica izpolnila plan v 9 mesecih. Plan je Izpolnila tudi subotiška kemična tovarna. Ta uspeh je dosegel kolektiv z maksimalno uporabo zasl arelih naprav v borbi za enako-
merno izpolnjevanje dnevnih in mesečnih planov.
Prav tako je izpolnil plan rudnik zlata v Peku, ki je pred vojno dajal po 15 kg zlata Aleksandru Ka-radžordževiču. Med vojno je okupator uničil vse naprave. Ko so nahajališča postala last delovnega 'ljudstva je to hitro obnovilo rudnik. Sedaj je 86 dni pred rokom izpolnil delovni kolektiv vsa raziskovalna, jamska in druga planska dela.
Svoj plan so izpolnile tri elektrarne: v Novem Pazarju, Bogačih in v Ohridu. V Ajdovščini tovarna likerjev, kamnolom Kokra itd.
V tekmovanju, ki je napovedano za 29. november bo pričela tc dni obratovati med drugimi novimi podjetji
tudi važna tovarna «Jugovinil»
V Kaštelu Sučurcu pri Splitu. Delavci se že pripravljajo na začetek proizvodnje. Prihodnji teden se bo začelo že poizkusno obratovanje v obratu za elektrolizo, nato pa bodo začeli poizkusno obratovati v obratih za klor.
Vsi ti delovni uspehi jugoslovanskih narodov so krepak odgovor vsem tistim, ki so jih hoteli pri njihovi izgradnji socializma ovirati. Se enkrat so dokazati, da se motijo tisti, ki mislijo, da ne morejo mali narodi živeti brez pokroviteljstva.
EDVARD KARDELJ JUGOSLOVANSKIM IZSELJENCEM V AMERIKI
Jugoslovanski izseljenci v ZDA so prired-lj na čast jugoslovanske delegacije, ki se udeležuje zasedanja OZN banket, katerega se ie udeležilo 600 Američanov jugoslovanskega redu, med njimi L-ouis Adamič, Zlatko Balokovič in dru-
stališče «vodilnega razreda» in stališče krepitve samouprave tako v državi kakor tud, v odnosih med posameznimi narodi. Jugoslavija stoji na drugem stališču, ker je prepričana, da je le tako tolmačenje socializma lahko njej v kc-
gi. Vodja jugoslovanske delegacije i-jst, v korist enakopravnega sode-
Edyard Kardelj je imel govor, v katerem je pozdravil jugoslovanske izseljence y imenu delegacije in vsega jugoslovanskega ljudstva. Izrazil je iskreno veselje, da se izseljenci, ki So že zdavnaj zapustili svojo domovino, zanimajo za napredek jugoslovanskih narodov ter se ga vesele, kakor jih boli vse tisto, kar jugoslovanskim narodom škoduje.
Jugoslovanski izseljenci imajo pravico, da se zanimajo in tudj da izrazijo svoje mnenje, posebno, ker so med vojno mnogo pomagali, prav tako Pa pcmagajo FLRJ v napornih dneh po osvoboditvi.
Izseljencj dobro vedo. kakšna je bila stara Jugoslavija, ki 'H megla dati kruha tisočem delovnih ljudi, da so si morali iskati dòma drugod. Bila je izkoriščena in poniževana, vendar pa oni v novo državo niso prenehali verovati in prav zato so lahko razumeli, zakaj je ljudstvo s tov. Titom na če ■ lu prijelo za orožje — ne samo da bj izgnalo okupatorja iz države, 'temveč da hi postalo samo gospodar v svoji državi. Revolucija v Jugoslaviji je hila delo delavcev, delovnih kmetov in ljudske inteligence, k; so si samostojno utirali pot svoji lepši prihodnosti, in ki grade danes socialistično državo. Socializem pa ne pomeni samo osvoboditev delovnega človeka, temveč tudi pot, da se reš; država zaostalosti, katero je podedovala. Prav zaradi tega, ker so se v narodno-osvobodilni vojni sprostile sile velikih množic, je lahko Jugoslavija napravila v svojem političnem in gospodarskem razvoju tako velik korak naprej.
Relativno hitro je hila premagana reakcija v državi. Zdaj pa so nastopile nove težave, ki jih Je povzročila SZ. Idejno jedro spora je vprašanje: kakšni moralo biti odnosi med socialističnimi državami. njihova konkretna politična stran pa se kaže v dejstvu, da morajo jugoslovanski naredj danes znova braniti pravico do svoje neodvisnosti, pravico, da samostojno grade svojo državo v oblikah, ki ustrezajo njihovim okolnostim. da jih ne bi izkoriščale ne kapitalistične ne socialistične države.
Spor med ZSSR in FLRJ pa dokazuje, da obstajata v ekonomskem socialističnem sistemu dve stališči:
Juvanja med narodi, v korist miru in napredka človeštva. Vodstvo SZ ni hotelo poravnati spora na miren način. Organiziralo je gonjo proti jugoslovanskim narodom, gospodarsko blokado, prekinilo vse pogodbe o medsebojni pomoči vzhodnih držav s FLRJ in končno organiziralo vojnohujskaške vojaške demonstracije in obmejne ln' cidente.
Jugoslovanski narod,i pa zahtevajo od sovjetske vlade, da prepusti jugoslovanskim narodom, da sami razvijajo oblike svojega notranjega demokratičnega socialističnega življenja. Vseeno je, kdo ogroža Jugoslavijo. kajti tako ogrožanje je mednarodni problem. Prav zaradi toga je izvolitev FLRJ v Varnostni svet resen prispevek za utrdi-
Osebni in tovorni promet se je v FLRJ po vojni za nekajkrat povečal. Zato potrebujejo vedno nove vagone, ki jih seveoa izneijuje domača industrija
tev svetovnega miru.
Ob koncu svojega govora je tov. Kardelj dejal, da Jugoslovani cenijo in upoštevajo ameriški narod zaradi prispevka, ki ga je dal na področju dviganja produktivne sile
človeštva, zahtevajo pa od drugih narodov, da upoštevajo jugoslovanske narode. Kolikor bolj se bodo narodi med seboj spoštovali in upoštevali, toliko bolj Se bodo borili za ohranitev svetovnega miru.
06 OBISKU NAPREDNIH LJUDI IZ RAZNIH DRŽAV V JUGOSLAVIJI
Tu gre za velike stvari človeštva, za načela odnosov med ljudmi, med narodi, za človečanska načela
V raznih državah se hočejo ljudje sami prepričati o bistvu spora med ZSSR in FLRJ ter o jugoslovanski stvarnosti. Zato prihajajo v Jugoslavijo napredno usmerjeni ljudje iz raznih krajev. Po obisku italijanskih partizanov, ki so sq za časa narodno osvobodilne vojne borili v Jugoslaviji, jo obiskala državo skupina italijanskih levih socialistov, po večinj tehnikov Iz raznih podjetij iz Turina in Milana. Najprej so ogledali industrijske naprave v Sloveniji kakor «Litostroj», tovarno aluminija v Stmišču in avtomobilske tovarne V Mariboru.
Po obisku v večjih industrijskih podjetjih, med njimi tudi v tovarnah «Rade Končar» in «Prvomajska» ter v neki kmečki obdelovalni zadrugi, pa so izjavili: «Na svojem potovanju iz Ljubljane smo videli, da se idustrija in kmetijistvo v LR Hrvatski razvijata prav tako hitro kot v Sloveniji. 2e v teh dveh dneh smo se prepričali, da se razvijajo prj vas republike vzporedno. Istočasni napredek posameznih narodov v vaši državi je odraz pravilne republiške ureditve.
Skupino levih italijanskih socialistov je sprejel tudi predsednik
gospodarskega sveta pri vladi FLRJ Boris Kidrič, ki je gostom izjavil, da se gospodarstvi Italije in Jugoslavije dopolnjujeta.
Da bi bili gospodarski odnosi med obema državama še boljši, po je odvisno le od italijanskih političnih razmer. Vsekakor želi FLRJ dobre gospodarske odnose ne le in ekonomskih razlogov, marveč tudi zato, ker pomenijo dobri gospodarski odnosi z Italijo na tem delu zemeljske oble prispevek k utrditvi miru.
Na odgovor italijanskega delegata je tov. Kidrič dejal: «Zahvaljujem se vam za vaše besede. Verujte. da so nam besede demokratičnih liudi iz tujine, ki so iskreni in znajo ceniti napore in ideale naših narodov, dragocena moralna pomoč. Za takšno moralno pomoč smo hvaležn; tem beli, ker smo prepričani, da borba naših narodov ni le njihova stvar, marveč da gre tu za velike stvari človeštva, za načela odnosov med ljudmi, med narodi. za človečanska načela».
Jugoslavijo je obiskala tudi skupina rojakov iz Amerike in Kanade. Obiskali so tudi dečji dom v
Beli Crkvi, kjer živi begunska deca iz Egejske Makedonije. Ob tej priliki je Mirko Kuhelj, tajnik Slovenskega ameriškega narodnega sveta, dejal: «Graditev socializma v Jugoslaviji zasluži vse priznanje. Mi vemo, da se morate boriti z mnogimi težavami in vemo tudi, odkod te težave prihajajo. Zato pa vašo borbo še bolj cenimo in občudujemo».
Letos je kljub vsej informbiro-jevski gonji delalo na avtomobilski cesti tudi več mladinskih brigad iz 8 tujih držav. Vsi mladinci so se odlikovali in bili nad izgradnjo socializma v Jugoslavijo zelo navdušeni. Vodja angleške brigade je naglasil: «Med kratkim bivanjem v Jugoslaviji sc je naši brigadi vtisnila v spomin predvsem visoka morala ljudstva, mladine, zadružnih kmetov, državnih nameščencev in prosvetnih ter kulturnih delavcev. Drugi vtis je rema in globoka enotnost državnega in partijskega vodstva z maršalom Titom na čelu, tretji pa veliko in mogočno aktiviziranje jugoslovanskih narodov pri vsem delu za gospodarski, kulturni in politični dvig ter za zmago socializma.
ms u Mini
ni miičal demoMčns janiisli
Ker proces v Budimpešti ni zadostno prepričal demokratične javnosti v svetu, se morajo sedaj inlormbiro-jevski propagandisti truditi, da popravijo vtis tega procesa, ki v resnici pomeni nesrečen poizkus kompromitiranja socialistične Jugoslavije pred svetovnim demokratičnim mnenjem.
Poseben odmev je imel ta monstruozni proces v Franciji, kjer so številne osebnosti ter napredna društva javno izrazili svoje zgražanje nad metodami sovjetske obveščevalne službe in njenimi učenci v Budimpešti. Skupina naprednih francoskih izobražencev je poslala madžarski vladi brzojav, v katerem obsoja ta proces. M'hai! Karoly, bivši predsednik madžarske republike je opozoril Bakosijevo vlado na posledice te pravosodne komedije. Organizacija naprednih francoskih pravnikov v «Ligi za pravice človeka» je primerjala ta proces s procesi v monarbofaši-stični Grčiji.
Ko so morali agenti Komintorma ugotoviti, da so bili poraženi pred javnim mnenjem, so sklicali sestanke, na katerih so hoteli prikazati Raikov proces za verodostojen. Ti sestanki so bili v Parizu 2. novembra pod geslom »Resnica o Raikovem procesu». Kominformistični tisk je dal sem sesiauKom velik poudarek. Ua bi zabrisali vtis, da je te sestanke organizirala KP Francije, so v zadnjem trenutku javili, da je te sklical ravnatelj lista «Demokratie Novelle», ki ni pa nihče drug kot Jacques Ducios. Govorniki si niso u-paii dotakniti dokumentacij jugoslovanskega tiska. Omejili so se na prazne fraze in na zatrjevanje, da Raiku niso dajali mamil. Jacques Ducios in drugi, so se večji del svojih govorov omejili le na klevetanje FLRJ.
Organizatorji so poslali povabilo tudi ravnatelju lista «Le Combat». Ta je poslal organizatorjem pismo, v katerem je izjavil, da bi bil pripravljen sodelovati na sestanku, kjer bi bili prisotni predstavniki vlade in KP Madžarske, vlade in KP FLRJ ter ob navzočnosti Mihaila Karolyja. Ko je hotel Jacques Dnclos v dvorani «Ple-yel», kjer je bilo zborovanje, lo pismo ironizirati, je polovica poslušalcev zapustila dvorano,
■Combat» je nato objavil članek Bourdeta, v katerem pravi, da se mu zdi,, da so se govorniki predvsem napenjali, da bi dokazali, da je dal Raik priznanje na nenormalen način.
Niso preučili Raikova priznanja, ali so bila v skladu z materialno resnico, ki je očitna in znana. Nato navaja Bourdet primere očitnih protislovij in pravi, da se je Haik očitno zmotil, ko je navajal imena nekaterih Jugoslovanov, ki so se borili v Španiji in bili v francoskih taboriščih. Lahko bi se na primer zmotil on ali obtožnica pri imenu Vukmanoviča-Tempa, ki ni bil nikoli pred vojno izven Jugoslavije, toda pri imenu Ran-kovič se je nemogoče zmotiti. In vendar je Raik izjavil, da Je prejel 1946 in 1947 «prijateljske pozdrave» od «bivšega španskega prostovoljca» Ran-koviča, ki ni bil nikoli v Španiji.
V nadaljevanju svojega članka navaja Bourdet vrsto Raikovih priznanj, ki so v očitnem protislovju z dejstvi in zaključuje s trditvijo, da je zaradi teh problematičnih in lažnjivih priznanj mnenja, da je potrebno o bu-dimpeštanskem procesu organizirati še celo vrsto debat.
Prvič so letos posejati polja z rižem v Vojvodini. Polja že en mesec niso več poplavljena, sedaj je čas za žetev
Krivci za likvidacijo borbe v Grčiji
so v CK KP Grčije in oni, ki so jih pripravili do tega zaradi svojih ožjih posebnih načrtov
Pravosodni minister v grški demokratični začasni vladi Porfiro-genis je pisal iz Prage, kjer že dalje časa biva, pismo Jeanu Cassou-
žvekovanje onih laži, ki jih radio uSvobodna Grčija» in radio in tisk ljudskih demokracij ZSSR na čelu na razne načine publicirajo. Te
j ju, da bi omajal njegovo znano sta- ] laži smo demantirali z dejstvi, ki
lišče nasproti maršalu Titu in Novi Jugoslaviji.
V njem navadja Porfiroger.ds, da je Tito izdal Grke v «najodlo-čilnejšem trenutku, ko se je pred njimi odprla srečna perspektiva izhoda iz te borbe», dalje navaja, da je uspelo pridobiti jugoslovanskim agentom določeno število prebivalstva, »da so se umaknili iz borbe in prešli v Jugoslavijo ter da je moral on «zapustiti Gramos in oditi v CSR, da tam pričaka begunce iz FLRJ, ki so bežali pred nasiljem Rankovičeve policije». Dalje pravi, da so bili voditelji grške KP primorani obsoditi Titovo politiko; za povračilo pa so se v FLRJ znesli r.ad begunci v Bujkesu. Nato potvarja svoje dogodivščine s poti v Skoplje in Beograd, kjer «naj bi pred odgovornimi osebnostmi obsodil sovražni značaj njihovega stališča proti našemu gibanju in zahteval od njih, da se to stališče spremeni».
Na to pismo Jeanu Cassouju je odgovoril Moma Markovič v «Borbi». V svojem članku pravi med drugim:
V teh Porfirogenisovih «dejstvih» ni nič novega, marveč samo pre-
nam jih do danes ni še nihče izpodbil.
Oborožena borba v Grčiji je bila na žalost in sramoto tistih, ki so to zakrivili, likvidirana tudi formalno z razglasom začasne demokratične vlade Grčije, ki je bil prebran 16. oktobra 1919 ob 6.45 po radijski postaji «Svobodna Grčija» v grškem jeziku. Krivci pa so v CK KP Grčije in oni, ki so jih pripravni do tega, ker so imeli svoje načrte z Grčijo in so hoteli vso krivdo za poraz demokratične armade naprtiti Jugoslaviji.
In kako je z grškimi begunci? Jugoslavija je nudila zatočišče in vso pomoč grškim beguncem, ki so bili po večini neborci, ženske in otroci borcev demokratične armade Grčije. Denarni prispevki za prvo pomoč beguncem znašajo 300 milijonov din. Sedaj je v FLRJ o-krog 20.000 beguncev.
Glede «nasilstev» v Bujkesu pa obstoje številni dokazi, iz katerih je razvidno, kdo je izvrševal nasilje. Konec avgusta je vod tvo Buj-kesa zahtevalo po navodilih KP Grčije odhod- v CSR. Vendar pa se je njihov odhod zakasnil, ker Ma-I džari niso hoteli ob pravem času
Prepričevanje s terorjem v Albaniji
Teror in lakota, to je slika današnje Albanije, ki jo je Enver Hod-zeva klika s svojo politiko pognala na rob gospodarskega poloma. Iz Albanije beže dnevno ljudje v Jugoslavijo, med njimi so delavci, kmetje, vojaki. Beže cele družine, ker jim ni več zdržati. Gorje tistemu, ki ga osumijo, da je kdaj kaj pohvalnega rekel o FLRJ. Te-inv, se zgodi isto, kot Emurla Sehi-ju, učitelju jz Nanga, ki so ga izgnali v taborišče, ga tam strahotno mučili, da je umrl. Ali pa kot Osmanu Aliju iz Sištovca, ki so ga v začetku mučili z lakoto, nato so ga Pa imeli p0 dve uri na dan pt-ive-zanega okrog p,si. Cez 13 dni je izdihnil na vešalih.
Vedno znova se veča nasilje in vedno znova se veča tudi odpor albanskega ljudstva zoper protiljud-sko politiko Enver Hodže. Tc dni so aretirali 69 učencev iz šol d Tirani. Ob aretacijah so učenci izražali odkrito spoje nezadovoljstvo. Zaradi tega so jih 0 izključili iz šole. Povečalo se je nezadovoljstvo med pripadniki albanske armade. V enem mesecu jih je hotelo eli pa je pobegnilo iz Tirane 20 vojakov. Od prijetih so tri obsodili na smrt,
ostale na na dolgo težko ječo.
V	vojski vlada nezaslišano nasilje in vojaki nimajo niti plaščev I niti obutve. Zaupno si šepetajo drug drugemu, da ni več pomoči jugoslovanske armade. V deželi množične bede imajo Sovjeti svoja skladišča, ki so polna masla, čokolade salame itd., kar je danes v Albaniji redkost. Sovjetski vojaški in gospodarski svetovalci so preplav"’ Albanijo. Plača sovjetskega majorja-instruktorja znaša GO.(TO lekov, albanskega pa 5.000 lekov.
Sarib Badika, ki je pobegnil v FLRJ je povedal, da je na svoje oči vidci, kam vodi Envcrova klika albansko ljudstvo ob «pomoči» ZSSR. V Taloni polnijo z albansko nafto sovjetske ladje. Sovjeti prodajajo nafto v Italijo, prav tako kot so Bolgari prodajali jugoslovansko žito v Grčijo.
V	Valoni in Draču so pri nakladanju zaposleni izključno sovjetski delavci, sovjetski vojaki pa stražijo skladišča.
Pristop albanskemu vojaku in civilistu je na teh krajih strogo prepovedan. Nakladajo ponoči. Najprej nakladajo sode z oljem in posode z maslom, dalje bala volne,
zaboje z milom in tobakom. Po navadi pokrivajo tak tovor z zeljem ali repo, da bi albansko ljudstvo ne videlo, kam gre njegovo bogastvo. V Albaniji pa za drag denar teh stvari ne moreš kupili. Kar je prišlo prej iz FLRJ, so razprodali. police v trgovinah pa so že zdavnaj prazne.
Praznina in lakota pa nista zajeli samo albanskega delavca in kmeta, ampak tudi vojsko. V Albaniji ni niti tistih predmetov, ki jih pim izdelujejo, kot petrolej, jedilne olje, milo in druge potrebščine za-j jamčene preskrbe. Vse gre v ZSSR. Cene v vezani trgovini so neznosne: 1 kg masla 100 tekov., škatlica vžigalic s 30 vžigalicami 30 lekov.
Delavcem država ne jamči preskrbe s teks'ilnim blagom in obutvijo. Zalo delavci beže z dela. Ce jih dobi policiji, jih strpa v zapor.
V Albaniji vlada strah pred Grčijo. Enverovi ljudje vedno pripovedujejo, da jih bo napadla FLRJ. kar pa nihče ne verjame. Čimbolj se veča nasilje, tembolj ljudje hočejo, da jim bi bila, kot preje Jugo-če io, da bi jim bila, kot preje Jugo-gala.
izdati dovoljenja. Laž je torej, da so Jugoslovani dovolili odhod grških beguncev v CSR šele na pritisk demokratične javnosti.
Moma Markovič navaja še sledeča dejstva: od 1. junija 1947 do avgusta 1949 je FLRJ sprejela 6.317 ranjencev. Izvršenih je bilo . 2.333 težjih kirurških posegov. Za vzdrževanje ranjencev je FLRJ potrošila nad 80 milijonov din. Po bitki pri Vicfju so ob vznožju Babune planine zgradili bolnišnico, ki je mogla sprejeti 800 ranjencev. Grški ranjenci so se najugodneje izražali o skrbi zanje. Porfirogenis sam je februarja 1949, ko je posetil grške ranjence, na skupnem sestanku Jugoslovanov in Grkov izjavil: «V imenu demokratične vlade in v svojem imenu se zahvaljujem Jugoslaviji za skrb za naše ranjence». Grški komisar bolnišnice je prav tako priznal, da so narodi Jugoslavije mnogo storili za grške ranjence, vendar pa te svoje izjave ni hotel podpisati, češ da je discipliniran član Partije in kot tak pripravljen podpisati, da je belo — črno, ako bi to Partija od njega zahtevala.
Vso skrb je posvečala Jugoslavija tudi grškim otrokom, ki so pribežali popolnoma onemogli. Na prošnjo Rdečega križa Jugoslavije so 12.445 grških otrok sprejele tudi CSR, Madžarska in Romunija, v Jugoslaviji pa je ostalo še 11.000 grških otrok. Rdeči križ je potrošil za vzdrževanje grških otrok 60 milijonov din.
Res je končno, da CK KP Grčije dolgo časa ni zavzel svojega stališča do resolucije Inlormbiroja, to pa predvsem zaradi tega, ker je maršal Tito pokazal svojo naklonjenost nasproti narodnoosvobodilnemu gibanju Grčije, in zaradi tega, ker je bila osvobodilni armadi potrebna' pomoč Jugoslavije. Ljudske množice demokratične Grčije so dobro vedele, da je jugoslovanska pomoč stvarnost in bi zato z gnusom odklonile vsako govoričenje, da Jugoslavija podpira monarhota-šiste. Sele potem, ko pomoč Jugoslavije ni bila več potrebna, ker je prišel ukaz od zunaj, da je treba grško osvobodilno gibanje likvidirati, se je CK KP Grčije izrekel za resolucijo Informbiroja in hkrati razglasil Jugoslavijo za Krivca za «izdajo» Grčije.
Glede vprašanj, ki naj bi jih postavil Porfirogenis v Skoplju in Beogradu, pravi Moma Markovič, da je bil Porfirogenis res v CK KPJ, kjer so mu izjavili, da z njim ne bodo razpravljali, ker on za to ni kompetenten. Svetovali so mu, naj se glede tega raje obrne na CK KP Grčije, ker oni niso pristojni, da bi mu dajali pojasnila.
KRONIKA
II. oblastna partijska konferenca za goriško oblast je bila v Postojni. Z nje so poslali pozdravno brzojavko marSalu Titu, v katerem izjavljajo delegati, da je «delovni polet, ki je zajel široke množice pred današnjo konferenco jamstvo, da bomo sklepe tudi realizirali in s tem prispevali svoj delež k zgradbi socializma, ki bo dokončna zmaga naših narodov in naše partije pred vsemi poizkusi imperializma in revizionizma».
Naftino kislino, ki jo potrebuje tiskarska industrija so pričeli iz. delovati iz domače nafte na Reki.
Osmo obdelovalno zadrugo na Tolminskem so usianovili v Drež-nici.
r
Glasnik češkoslovaškega držav-nspd ui3:[S{eqo qo j;s«iz :au;p as vDoipo i(vri)i.isawvu ifiuCj vpnu o ‘pluajSoiuou nfijujcjs i) nega podjetja za kinematografijo je izjavil, da želi CSR uvažati ameriške filme, posebno pustolovske in ljubavne. Ameriških filmov, ki se bavijo s politiko, CSR ne bo uvažala.
Liga za človečanske pravice, v
kateri so znani narodni francoski kulturni in znanstveni delavci, je objavila v Parizu poročilo o nedavnem budimpeštanskem procesu. V poročilu je rečeno, da liga za človečanske pravice ni prezrla splošnega razburjenja, ki ga je izzval v javnosti ta proces. Protest Mihalyja Karolyja, bivšega predsednika madžarske republike in do pred kratkim predstavnika madžarske ljudske republike v Parizu, proti temu pravnemu zločinu, kakor tudi hitra usmrtitev obtožencev, vzbujata sum, da so budimpeštanski proces uporabili zato, da bi pod videzom pravičnosti prikrili politično operacijo. Liga je protestirala proti smrtnim obsodbam v Grčiji ter preganjanju komunistov v ZDA.
V Selah na Slovenskem Koroškem je bil v nedeljo odkrit spomenik padlim borcem. Odkritju bi morala prisostvovati tudi delegacija Zveze borcev NOV iz Slovenije, vendar ji avstrijske oblasti niso hotele dati potnega dovoljenja.
Bilten češkoslovaškega ministrstva za zunanjo trgovino piše, da je v načrtu Italijanskega ministrstva za letalstvo določeno izdelovanje dvomotornih letal «Caproni K 193», ki bodo opremljčna s češkoslovaškimi motorji znamke «Walter-Minor». Tvrdka «Caproni» je že naročila v CSR veliko število motorjev omenjene znamke.
Predsednik Vzhodne Nemčije Wilhelm Pieck je sporočil, da je bil sklenjen sporazum, po katerem se bodo preostali nemški ujetniki vrnili iz ZSSR do 1. januarja 1950.
Češkoslovaška je izvozila v Južno Afriko večje količine Diesel motorjev, orodnih strojev, avto. mobilov, orožja in naprav za Izdelovanje piva. Ti izdelki so se dobro uveljavili na južnoafriškem trgu.
Preko «milijon prebivalcev Severne Kitajske je stopilo v poslednjih šestih mesecih v 10.000 nabavno-prodajnih zadrug. Te zadruge so organizirali po vseh večjih krajih in tovarnah. Nabavno-prodajne zadruge imajo nalogo, da pomagajo pri izmenjavi. Tako kupijo na deželi pridelke in Jih potem po nizkih cenah prodajajo v mestih. Njihovi člani s tem veliko prihranijo. Računajo, da so v Pekingu in Tiencinu njihovi člani prihranili v 5 mesecih preko 350 milijonov narodnih dolarjev.
Pred beograjskim sodiščem so
bili obsojeni na smrt z obešenjem rablji beograjske «glavnjače» Božidar Bcčarevič, Svetozar Vujko-vič in bivši belogardist Nikola Gubarev. Krivi so bili tisočerih ubojev in umorov pred in med vojno.
_____________________
DEKLE J
Beiti Palm,
JMaišo ortica
Ko jo šel i/. kina, je kil ves nemiren, ves pesniški, kakor zaljubljenec. Nič ni več mislil, da je to zadnji večer njegovega dopusta; kakor da ni samo pre prost saksofonist — kakor da Je resničen, velik glasbenik! J.n nocoj se bo morda tudi v njem ta silen drget spremenil v note nežno melodije o jesenski morski noči... Da, zakaj ne?
«Zdaj bomo zaigrali skladbo, ki jo je uglasbil preprost saksofonist, še neznan skladatelj»
Da, zakaj ne? Skladbo o morju, ki je nocoj mehka in črna ravnina, kakor mehek, rahlo vzvalovan katran pod zvezdnatim nebom, pod Velikim vozom, ki ima zvezdice za kolesa, ki z zvezdicami — kolesi potuje nad pristanom. O zelenih in rožnatih žarkih lučk na črni planjavi, o možu, ki sedi na koncu pomola: ko vrže Vabo ribam, je slišati «cck», kako pade svinec v morje: kakor kaplja vode na razbeljen štedilnik. In o možu, ki stoji v čolnu: na čolnovem dnu je svetilka in temna stoječa postava je v ogenjčku, ki sveti od spodaj navzgor kakor prikazen iz ribiških pravljic.
Seveda, skladbo o morju, ki je kljub sorodstvu s tabo zine
Nocoj je bilo vse lahko, samo iskra, samo tren in rodil se bo napev. Zdaj sc je vračal. Zdaj je bilo pred njim široko in dolgo obrežje. Dolgo vse do konca mesta, vse do gričev. In ludi griči so spet griči v noči in spet tud; griči v soncu: da, ker tam, kjer je bil popoldan greben obsončen, tam so zdaj luči; tam, kjer je bilo med gričem in gričem senčnato, osojno sedlo — tam je tudi že sedaj tema.
Vračal se je počasi, s hidro-avionske postaje je pošiljal zvočnik v noč plesne ritme. In tisti hip je bil naš muzikant prepričan, da se bo v. njem sprožila simfonija morske jeseni. Da, ker je bil tako svetlo razdražen, tako bogat, da je sprejemal tudi plesno glasbo iz zvočnika. Naj, naj, naj zaplešejo tudi ribe sambo in fox, naj zaplešejo tudi čolni t loda on bo ujel smisel vsega legaj
Ob ladijski postaji je bil; ob zidu je slonel mornar in kadil. Malomarno je bil sklenjen z zgornjim delom ' telesa naprej in kadil. Tedaj se je spet od nekje vzelo dekle in spet opletalo ž rokama po zraku. Mornar je moleči in tudj ona je
raj tujec pred tabo. In ti, ki si - molčala '— samo z rokami je
i. __i „   ------- ..:ui,;	.s.,4   
ujet pred njim kakor riba, ki jo je ribič položil na pomol, riba, ki »e otepa v temi, ki v temi 7. elastičnim in mokrim telesom švrka ob kamen pomola. Q morju, ki si pred njim sedaj, v noči, a sj vendar še zmeraj z morjem, kakršno je bilo v popoldnevu: modro kot spominčica, kot temnomodra spominčica — in nebo kakor bledomo-dra spominčica. Morje sedaj v noči in vendar s spominom sonca v sebi; z žarkj lučk, ki so kakor ostanki žarkov, ki popoldan rdeči vžgejo zlat mozaik na pročelju Vladne palače.
Tako je hitro stopal saksofonist s sto živimi barvami preci očmi in barve so se sproti spreminjale v napeve — toda enotne misli, silnega čustva, kV bi jih združil, hi imel. In morda je prav zaradi tega tako hitro “trpal: zato da ne bi po poli izgubil katero izmed podob, ki sq jih nove in nove prepletale «La la la li — la là!» sj je napevùl m narahlo mahal z roko, ko je iskal takt: «la la la lì — la Jà!»
Tedaj je iz dvojne vrste dreves perd hotelom Ekscelsior stopilo dekle in počasi šlo pred njim. Tako nepričakovano se je znašlo, pred njim, da so se njegove misli zmedle, napevi so utonile. Dekle! Nenadno srečanje na obrežju! O, kakor srečanje v filmu, ki ga je tako navdušilo! Neslutena skrivnost ki ti jo prinese neznano bitje-, ki bo dala pečat mehki jesenski noči, rodila končno velik napev,
Toda dekle je polagoma šlo proti ladijski postaji; kakor vsa dekleta, ki veoo, da moraš mornarja prestreči V trenutku, ko stopi iz vojne ladje,
«No da!» je vzkliknil saksofonist na dopustu in tisti hip ga je zaskelela vest, da je zaradi tistega dekleta pozabil na podobe, ki so ga razburjale. A takoj je spet našel navdušenje v sebi. Ne, to noč ni bilo ničesar, kar bi moglo ohladit; njegova razvneta, nabrekla prsa!
Tudi je dekle spet odšlo z brega; proti hišam je šla, nekako tavala, kakor da omahuje j.n lovi z rokami ravnotežje. Dà, z rokami kroži — a on se ne meni več zanjo! Spet je morje pred njim, parnik, ki je dolg kakor pomol, parnik z'razsvetljenim belim krovom, ki obsvet-Ijuje temen pristan Tudi parnikov dimnik je obsvctljen: bel dimnik z rumeno progo vse okoli in okoli. Potem dva tra-bakola ob bregu; tiha in zapuščena, samo-široka mreža visi z enega jambora in je kakor velikanska siva pajčevina, ki v mehkem slapu pada na krov. Potem je okrogla in krmežljava ura r.-a stolpu Ribjega trga, svetla, a zaspana, poblejena: kakor so n črfi ’c. Pfc ic n a in ploščata
Naš saksofonist je spet iskal veliko melodijo: morala bi biti (aka, da bo v nji negibna morska planjava opolnoči in vendar ludi laka, d-j se bodo v nji premikali ribič; za Ribjim trgom; da bodo v nji sodi pred skladiščem; zgoščen solnat vonj, pa tudi mala pečka, ki gori na palubi čožotske moderne jadrnice...
krogovičila. bolestno in nervozno kakor vedeževalka. Naš’ saksofonist je hodil zbrano, ko da ju ni opazil, ko da mu ni mar zanju. Toda ni res, škilil je in oprezoval — in tisti hip pokopal syojo simfonijo
Mornar se je vzravnal, nato je malomarno, kakor je malomarno sedel, šel za dekletom. A ona ves čas maha z rokama kakor da jo je strah, kakor da ‘se ga brani, obenem pa, kakor bolestna čarovnica, ki ga z rokama uspava in vleče k sebi. In spet kroži z roko, kakor da ga svari, kakor da riše kolo v zrak. Kolo? Al; se boji policaja na kolesu? A breg je vendar prazen, čisto, prazen! No, mornar in dekle gresta sedaj, lepo drug ob' drugem po ozkem pločniku med dvema' vrstama malih dreves.
«No dahi je zagodrnjal saksofonist.
In spet je šel, a sedaj je izginil glasbenik y njem, sedaj je samo moški, kr se sprehaja po obali opolnoči. Mornar in dekle sta sedla na klop in sedaj je vse v redu O, ne, ni! Mornar kadi, ona pa kroži z rokami, potem vstane in maha stoje pred njim, ki sedi. Potem zatava po malem pločniku, sc obrača, riše . svoje simbole in spet -tava. Nato gre proti morju. Ali
je mornar noče? Ali se nista strinjala glede cene? Ali bo sedaj lovila njega?
Saksofonist je bil ta hip spet-yes buden, ves nestrpen, ne več glasbenik, samo moški z razburjeno radovednostjo. Morda mu nt do dekleta:	njeno kolovra-
tenje ga draži, njene roke, ki se zvijajo, zaplavajo in krožijo.
Da, za njim gre.
Tudi jezif se je nase, da je dekle moglo vzbuditi tako napetost v njem; da so bil; sedaj njegovi koraki počasni, zavedno počasni. A vendar se je obrnil; samo za spoznanje se je obrnil: da, za njim je šla. Mornar pa zmeraj sedi na klopi Ta hip mu je všeč, da ona gre za njim! da je pustila mornarja samega!
«Aaaaaa».
Zdaj jo je pogledal. Ne nje, ne kakor pogledaš dekle: njene toke, ki spet rišejo kolobarje pred sabo, ki prosijo, ko da jih zvija nervozen krč. Tedaj se te ustavil.
«Aaaaaa».
«Kako?» je vprašal.
«Aaaaaa», je ponovilo dekle.
Za hip je njegov pogled estal na njenem obrazu, a prav sedaj je njena roka spet zakrožila pred njenimi ustnicami, ki votlo in zadušeno pravijo: aaaa.
Tedaj je razumel, vendar je še vprašal: «Kako?» Iz osuplosti, iz nepričakovane mrščaviee, iz nejasne bojazni.
«Aaaaaa», je reklo dekle; in z vsem telesom je rekla, z rameni, z. rokami. Da, z rokami. In borba njenih ust in njenih rok z nočjo ga je nenadoma presunila; kakor ga je presunilo v vojnih letih, ko se je ponoči prebudil in se zavedel hladu mrliča ob svojem telesu. «Pisala bi?» je vprašal.
«Matita?» je vprašal. Da, ker «aaaaa» je morala biti za dekle, ki je nemo — matita.
Tedaj je prikimala, a njene roke so vseprek krožile. Saksofonist je iskal po žepih, a svinčnika ni našel. Tudi ga ni hotel najti: zato ker bi enostavni svinčnik razveljavil napetost, ki jo je ustvaril v njem ples njenih rok. Pa tudi bi ga rad našel, zato da bi ji pomagal, pomiril mrzlične kolobarje, ki jih zaman riše v noč.
«Nimam», je rekel.
Spet je šel ob morju. Da, njegove simfonije ne bo! O, morda bi se morala roditi drugačna skladba! ne o morju o ne-
mem dekletu! Toda zakaj ga je tako pretreslo nemo dekle, ki lovi mornarje? Tiste njene roke?
«Aaaaaa!»
Sedaj spet nekoga prosi. Da, nekdo gre po obrežju-in saksofonist si je na tihem želel, da bi ji moški fiosodil svinčnik. Toda nato je šel mimo njega gospod in hodil zravnan in ča-štitiljivo užaljen. Zato, ker se stitljivo užaljen. Zato, ker se njega za svinčnik? Zato ker mu je zaupala, da ne morq kakor vse druge zmeniti se z mornarjem? Zato, ker stoče: aaaaa in mora zapisati na kos papirja ceno svojega telesa?
Gospod pa je šel čez cesto, sedel v avto in se odpeljal; saksofonist je tedaj zaklel za njim. Zaradi vsega, simfonije, ki je ne bo, dekleta in ošabnega bedaka, ki ga je avto odpeljal. Zaklel na tihem in strupeno kakor raztrganec iz starega mesta, k; kolne policaju mater.
Nato je topoglavo zavil na pomol. Spet je bil samo reven saksofonist na dopustu; tudi morje je bilo sedaj pusta in ničvredna črna ploskev, mrtva in prostrana kakor tišina. Nato pa je pretrgal tišino glas lokomotive. Saksofonist je topo. brez misli stal na koncu ■ pomola. Ko je vlak prisopihal iz proste luke, so njegova kolesa zagrmela na Zelenem mostu.
«Tf tf — tf tf tf», je sopla lokomotiva.
«Tf tf —'tf tf tf!»
Toda ni poslušal njenega sopihanja — samo kolesa je v onemogli razdraženosti videl. Kolesa lokomotive! kolesa zadnjega tramvaja! kolesa avta, ki je odpeljal gospoda! Da, tudi bedaste zvezde, ki naj so kole-so Velikega voza! In to ni simfonija — to je ropot koles, šum, votel stok kakor dekletov «aaaaa». Nervozno vrtenje in kroženje kakor kroženje rok, ki pišejo po zraku.
SREČ
KOSOVEL
Njegova kratka/ neizife mladost je bila žrtvovanje svojemu narodu. Pel mu /e K vsega svojega srca, dal mu je vse bogastvo svoje duše - togega bogastva tako nikdar ni imel
NADALJEVANJE iz prejšnje številke.
Bil je neugnan delavec. Venomer je priganja; sebe in druge k delu vzpodbujal je na sestankih, na sprehodih, v pismih in kar naprej govoril o novili nalogah. Zlasti v zadnjem letu življenja se je ta njegova delavnost še posebno stopnjevala: urejal je napredno glasilo neodvisnih visokošolcev, organiziral recitacijske večere v Ljubljani in med rudarji v Zagor. ju, vodil je literarni krožek in na njem predaval, zraven pa venomer snoval literarne načrte in jih uresničeval. Kakor da b; bil vedel, kako malo dni mu je še štetih, je hotel v tem zadnjem času povedati vse, kar je dotlej preču-stvoval in premislil. Lahko trdimo, da noben slovenski pesnik ni v tako malo letih svojega življenja nagrmadil toliko listov, popisanih s pesmimi, črticami, z eseji, članki in dramatičnimi osnutki in
miselnimi utrinki. InfWose je
tisto, kar je Predsmrtnici:
napo
Vsi bodo closcijll t11 Cilj, le jaz (/a ne bom def °‘-Ognja prepoln, polti ’• neizrabljen k pokoji
Ko se je res v W1 zaprl za njim grob in: * de; za to bogastvo, I" 111 ga je zapustil,je bilo na »i1 >vi|' Prijateljih, da Srečka Pr* Slovencem ter mu najde]1 aeil našimi pisatelji mesto, kisEa Je bil
zaslužil z delom. Pove®
I v
svoji
tnt
tcgel... “ku 192G 61 «i ve-
'Vda ni.
30 let slovenske univerze
Stavba rudarskega in metalurg čnega instituta tehniške fakultete
ti do danes še ni zafl1 po belega dne vse, kar je'-1 ,eSa pisal.
Dovolite mi, tovarili' tovarišice, da se z nekaj bese* P pomudim še pri njegoven1 Niškem delu.
SREČKO KOSOVt^ Bil je eden najodličnejših sl**^'h naprednih pesnikov v lled obema svetovnima vojnl*J Njegove pesmi — ohranilo seme »ekaj sto — obravnavajo "'ogoče teme, a ustavim o® !e le pri dveh, treh — najnaJC ifj Prva, in ta je najbolj svojs*1'. 'Ukazuje Vašo domačo, to	Po-
krajino in to tako aa ga po pravici imenujei«*, fVega in edinega pesnika slovela Krasa. Kdor ni nikoli	va-
ših gmajn s samotnii'y^U ;n borovimi gozdiči, kadJe^l skoznje divja burja, teh rKl1' ilovnatih poti, teh belih ^Banih skal in brinovih grm®*,11 fožna-tega šipka, teh kam®"" Mš s ploskimi strehami	lat-
nikov pod bremeni kdor ni nikoli okusil grenl^^e brinove jagode ali ogni®®* *t'nega terana, kdor ni nlKfjA^topil praga kraške kuhinj«’|?0r Prej ni poznal Kraševca i*Mta*cvlce, ki se vse življenje b®**', družno s skopo prirodo in 251 Svoj rod: ta je vse to vi1^ v° Pred
seboj, če je bral Srečkove pesmi. Tako slikovito in zvesto je znal podoživljati in poustvarjati z besedo svojo rodno pokrajino le poet, ki ga je prežarjala prava ljubezen do nje. Saj je to ljubezen sam priznal z besedami:
«čim bolj je ubozna, bolj jo ljubim
v tišini skal in borovih potov, edino v tej sem jaz doma».
Vi, ki poznate to pokrajino, bi ob Srečkovih pesmih lahko pokazali vsako podrobnost, ki jo pesnik opeva; eno pesem je posvetil celo Vaši Sežani, svojemu rojstnemu kraju.
A kaj je pokrajina, če je ne o-življa človek! Svojo ljubezen do kraških ljudi je izpovedal večkrat, najizraziteje morda v vrsticah:
«ljubim jih te preproste besede naših kraških kmetov, ljubim jih, a bolj jih ljubim od vas, meščanskih poetov».
Kadar je bi; Srečko sredi ljudi najbolj sam, se je enačil z osame-
lim borom ali brestom, s kraško skalo, ki lije nanjo tiha mesečina, s ciklamami, ki dehtijo same, same, same. ali pa z ranjeno brinovko, ki umira obstreljena. V okviru te pokrajine, ki jo riše v vseh barvah raznih letnih časov in razpoloženj, mu blišči nasproti ljubljeni materin obraz ali pa lastno izmučeno lice. V teh kraških pesmih čutiš vso bedo in jad od doma odtrganega otroka, zdvajajoče-ga mladeniča, upor borca, pa tudi ponos zmagovalca, že samo te pesmi bi napravile Srečka nesmrtnega, Vašo zemljico pa predmet ljubezni slehernega toplo čutečega Slovenca.
Drugi svet, ki se je Srečko venomer vanj poglabljal, je bila u-ganka o smislu trpljenja. Trpel je, često obupoval in drhtel, ko je čutil bližino smrti, toda svojemu trpljenju je poznal namen. Trpljenje in borba očiščujeta človeka, delata ga vrednejšega, žlahtnejšega. Sam večkrat «samote, gladu pijan», je razumel ponižane in
JJ«ff iltm fj 'i o m l
Ravnokar je izšla v samozaložbi slikarja Bogdana Groma umetnostna monografija «Sloven. ski ornamenti». Je to zelo elegantna folklorna zbirka - I. zve-zek. Očitno ima avtor namen zbirko nadaljevati - v naravnost luksuzni izdaji, kot jih nismo bili več vajeni po vojni. Mnogo-barvne risbe je izvršil v kameno-tisku avtor sam.
Avtor dela je znani slovenski tržaški slikar, ki je imel še pred nedavnim svojo osebno, lepo u-’ spelo, slikarsko razstavo v galeriji «Škorpijon» na Rdečem trgu. V kratkem predgovoru k svojemu delu pravi, da so objavljeni ornamenti deloma izvirni slovenski
okrasni motivi, povzeti iž ljudskih vezenin, s keramičnih (lončenih), kamnoseških in kovinskih izdelkov domače, ljudske umetne Obrti. Deloma pa je to že umetno izdelani ok«asek, ki se naslanja na ljudskega. To velja pač toliko za osnovne, nekako eler mentarne, prvinske motive, kakor tudi za kompozicije, okrasllne «skladbe», če jih smemo tako imenovati, ki uporabljajo osnovne ornamentalne motive, sestav-Ijajoč jih v večje okraske, kakor jih navadno najdemo praktično uporabljene na raznih ljudskih izdelkih umetne obrti.
O knjigi bomo kasneje obširneje spregovorili.	J.


Sle venske ebrine Mie v Teslu
NADALJEVANJE iz prejšnje številke.
, Solo so vzdrževali; Kurato-rij zasebne slovenske trgovske šole v Trstu, Tržaška posojilnica in hranilnica, Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu, Jadranska bar.-ka v Trstu ter slovenski obrtniki, v prvi vrsti «Pekovski mojstri» s prostovoljnimi prispevki. Vlada je v
smislu zpkona po ministrstvu za javna dela prispevala za kritje tretjine vseh izdatkov.
Sola je bila osnovana kot tri-razredna in je bila obvezna za vse slovenske vajence, ki niso obiskovali italijanske obrtne šole ali niso drugod uspešno dovršili obrtno-nadaljevalnega pouka.
V prvem šolskem letu je i-mela šola dva prva razreda:
enega za pekovske vajence, drugega za ostale obrtniške vajence. Ob koncu leta je bilo redoyanih 60 učencev, 32 v prvem in 28 v drugem oddelku. Od teh 28 učencev je bilo 12 vajencev stavbne obrti, 12 mehanično - tehniške in 4 oblačilne obrti. Ze v drugem letu je šola štela sedem razredov, in sicer tri prve in dva druga obrtna razreda ter en prvi in
ea drugi trgovski razred, kjer so se izobraževali trgovski vajenci.
Z izbruhom prve svetovne vojne se je šola zaprla, kajt; že v avgustu 1914 je namestništvo javilo sklep ministrstva za javna dela, da se spričo velikih vojnih izdatkov ukinejo vse podpore za nadaljevalne šole in da se mora zaradi tega ustaviti pouk.
tr»iala
kakor je računala	Via.
Toda vojna je dlje.
do, in velika je bil®'^.ariiost, da bi se ves obrtnih« *rgov-ski naraščaj izprija*',;; 0 je s šolskim letom 19^^’hUni-strstvo zopet dovolj ./Tretje šole in nakazalo tu®1, dporo Na obrtnem oddell^V . ^Prli samo en edini razf^' katerega se je vpisalo f«Jlricev-Značilno za tedanje 'ei'e v Trstu je dejstvo, “w bi!o med temi niti encga.;i Vske-ga vajenca. UgodU®^ bi; vpis v trgovski od1 1 je imel dva prva in cn \'s. razred, toda ta soraztdjfkvN^ii dotok na trgovski	Trn
ramo pripisovati 5 ,||i ’ 8 ta-terim so se priPuS £ t.** oddelek tudi dekletaV i.as*ed-njim šolskim letoO' ^i ^ ;0|a
zopet razmahnila;
en prvi in drugi
idj drugi
Slovenske folklorne skupine iz Istre.
red ter dva prva ' en ter prvič tudi trgovski razred.	.j.; 9
Za šolsko leto	SeJe
vpisovanje /icer	\7. ^ «er
pa je razsajala h je bm ole niso odprli. Ko ,,aG' en prešla, pa je že ;Ul|^at m vse prošnje n" m So;., , oblast, da bi se snln5ts|,i v. pet odpreti, so 0 . bl'cz uspeha.	soJč	.
Z ukinitvijo te	d*	bi f
zaspala tudi idei0’
'•ret ji
ustanovil poseben vajeniški dom.
Ker so pomanjkanje nadaljevalne šole najhuje občutili trgovski vajenci, je Trgovsko izobraževalno društvo zainteresiralo neko zasebno šolo v Trstu, da se je pod njenim okriljem s šolskim letom 1925-26 odprl trgovski tečaj za slovenske trgovske vajence, ki pa so ga obiskovali tu<ži nekateri obrtniški vajenci in celo dva slovenska karabinjerja. Društvo je po svojih močeh prispevalo k vzdrževanju tečaja, kolikor niso zmogli tega učenci sami s plačevanjem šolnine.
Ta tečaj je gotovo najboljši dokaz za potrebo take vrste šol In za vztrajnost naše mladine v obrti in trgovini. Kljub temu namreč, da se je pouk vršil štirikrat na teden v poznih večernih urah in da je marsikateri učenec po truda-polnern delu od ranega jutra do večera prihajal na tečaj, ne. da bi utegnil niti večerjati, in kljub temu, da tečaj ni bil obvezen kakor prejšnja nadaljevalna šola in da so morali licenci po večjem delu sami kriti stroške za vzdrževanje tečaja, je bil odziv vajencev naravnost sijajen, saj se je moral tečaj med letom, spričo pritoka novih učencev, razdeliti na dva oddelka.
V naslednjem šolskem letu se je odprl drugi letnik in, ker se je priglasilo mnogo novih učencev, tudi prvi letnik. Tečaj je bil prvotno zamišljen kot dvoleten, toda učenci, ki so dovršili drugi letnik, so se čutili tako vezani na tečaj, in so tako živo želeli še dalje dopolnjevati pridobljeno znanje da niso mirovali, dokler se ni s šolskim letom 1927-28 odprl še tretji razred. To leto pa je postalo za udeležence tečaja kritično. Sredi šolskega leta je fašistična oblast po šestindvajsetletnem obstanku in uspešnem delovanju razpustila Trgovsko izobraževalno društvo. Toda učenci so se kmalu znašli v novem položaju in so od tedaj sami skrbeli za kritje stroškov, ki so bili združeni s tečajem in tečaj je še nekaj let, do vstopa Italije v drugo svetovno vojno, nadaljeval svoje plodonosno delo.
Spričo tega kratkega zgodovinskega prikaza slovenskega obrtnega šolstva v Trstu je tržaški jasno, da se Slovenci nikakor ne morejo zadovoljiti z mrvicami, ki so padle zanje z bogato obložene mizé, in da ne bodo mogli mirovati, dokler se jim ne izpolnijo njihove upravičene zahteve na tem področju šolstva.
SUHARJEV POLPE
razžaljene, se pravi:	delovne
ljudi.
Ničesar nimam in vendar , mislim,
vse, o vse bi vam morat dati.
Vzljubil je tiste s.romake, ki jih trdo delo in pomanjkanje ubijata. Poznal je tiste, ki so medici; po podstrešjih in po kleteh, in bi jim rad pomagal. Boriti bi se hotel na njihovi strani in zanje.
V	mojem srcu besede štimijo, človek se v tihem srcu budi, zanj se vse moje sile borijo, zanj, za človeka, človeštvo,
ljudi.
Da pa mora biti ta boj za boljšega človeka slednjič le nagrajen z zmago, da bo delovni človek nekoč strl verige in da bo suženj-upornik naposled zmagovalec, v to je veroval trdno do konca. To dokazujejo naslednji verzi:
Nova doba prihaja, ko bo vsak delavec človek ko bo vsak človek delavec Nova doba prihaja z uporom sužnjev.
Iz ruševin starega, trhlega sveta bo po zmagi revolucije vstal nov človek, popolnejši, lepši in boljši od starega. Malokateri slovenski pesnik je znal ob svojem času dati tako odločnega izraza prepričanju, da gre človeštvo skozi revolucijo naproti boljšim časom. Takrat, ko je zapisal
Plamen žareč bo presekal temo,
kakor zastava bo plapolal, človek bo dvignil obrne od tal, v bodočnost bo stopil z uporno
so se zdele mnogim de sad bolestno razpaljenih možganov, danes pa so stvarnost in resničnost. Razumljivo je tedaj, zakaj je bila objava takšnih njegovih pesmi v prejšnjih časih prepovedana in nemogoča.
Ali naj spričo takšnih Srečkovih misli še ugibljemo, zakaj njegova pesem nekoč ni bila priznana pri vladajočih, zakaj so nekatere od njih zatrli cenzorji, zakaj bi ga bila tedanja oblast zaprla, ko bi ji ne bil ušel s smrtjo,
tja, kamor moč preganjalcev ne seže,
kjer njih krivic ne bo za
nami...?
Alf naj se ob vsebini Srečkovih pesmi še vprašujemo, zakaj se jc ena izmed slavnih edinic naše partizanske vojske, ki sé je ustanovila 25. sept. 1943 v Pliskovici v kraju, kjer je preživljal Srečko svoje detinstvo in kjer se ga ljudje še vedno s ponosom spominjajo, in ki je prav tu na Krasu zadajala , med narodnoosvobodilno borbo sovražniku najhujše rane, imenovala prav brigada Srečka Kosovela? Saj je vendar v teh in takih mnogih njegovih pesmih zajeta vsebina naše borbe za narodno in socialno osvoboditev. In ker so po pravici šteli naši borci Srečka za svojega pesniškega glasnika, se je po njem imenoval-tudi slavni pevski zbor naše zmagovite armade, ki je ponesel našo bojevito partizansko pesem po vsej kulturni Evropi.
V	hudih časih živimo. Po drugi svetovni vojski, ki je grozila Slovencem z narodno smrtjo, je biia sicer izvojevana zaslužena zmaga nad fašizmom. Zastavili smo vse sile, da zbrišemo s sveta žalostne spomine na sovraštvo^in uničevanje. Zdaj pa nočejo narediti iz vseh žrtev, iz spomina na neštete naše talce, pomrle internirance in padle borce, med katerimi je tudi mnogo Srečkovih prijateljev, pustno burko; zdaj pa prodajajo za skledo leče našo prelito kri... Ali nam ima spričo tega Srečkova pesem v teh časih še kaj povedati?
Da, ima. Ideje tega pesnika, ki je tudi žrtvoval svoje najboljše moči za fiašo bodočnost, ki ga je gnalo sveto prepričanje v boj za resnico, te ideje ne bodo nikdar umrle, kajti vcepljene so v srce človeštva in z njim bodo živele dalje. Srečko je videl čase, ki jih sam ni pričakal, smo jih pa pričakali mi. Povedal je, da pride nekoč kljub vsemu vendarle čas, ko se bodo razpeli čez vse kontinente mostovi bralstva med vsemi delovnimi ljudmi.
SREČKO KOSOVEL! To znamenje, ki smo ti ga danes, ob tretji obletnici priključitve Primorske k naši matični državi, odkrili na Tvoji rojstni hiši, naj nas vsak čas spominja nate in na Tvoje delo, da Te bomo vsaj v enem posnemali:
v brezpogojni službi resnici, ki je konec koncev še vselej zmagala in. ki mora tudi v bodoče
zmagovati.
Hvala In slava Ti!
ALFONZ GSPAN .
nogo,
njegove bese-
^3C li>t
SLOVENSKE
UNIVERZE
Pred vojno je bilo znanstveno in vzgojno delo vtesnjeno v osrednjo stavbo in v razne laboratorije in institute, ki so bili s«isiVe-ni v neprimerne prostore. Laboratoriji so bili razmetani p0 raznih stavbah, kar je jemalo študirajočim mnogo časa, Ker so morali tekati iz enega kraja v drugega, iz preuavamice v eni stavbi v predavaln.co vdrugi stavbi in k praktičnim vežbam zopet drugam. Po vojni pa so zgradili za razne institute nove zgivune, nekatere pa še gradijo in bodo v kratkem časn dograjene. Ta»o bo delo bolj smotrno osredotočeno.
Osrednja stavba, kjer so rektorat ter filozofska in pravna fakulteta.
V novem kemičnem institutu bo mesta za vse laboratorije in za predavalnice za to stroko
Stavba strojnega instituta tehniške fakultete
Vpliv barve na naš tek
Svoje malčke bomo najbolj raz-1 veselile, če jim kupimo pestrobar-1 vane igračke; opazujmo jih pred I izložbami, najprej jim pade po- ' gled na igrače živih barv, šele kasneje si prično ogledovati raznovrstne razstavljene predmete. Podobno opažamo tudi pri odraslih o-sebah. Vendar ne vplivajo barve na slih osebah. Vendar ne vplivajo na našo pozornost samo pri predmetih, ki jih vsak dan uporabljamo, kakor na pr. pri čevljih, obleki, sobni opremi itd., temveč tudi na drugih življenjskih popriščih. Mnogo bi se dalo pisati o vplivu, ki ga imajo barve na človeka, toda za danes se pomenimo o vplivu barv v kuhinji.
Močno učinkujejo na človeka pravilno sestavljena živila določenih barv. Le glej, kakšen obraz bo napravil gost, če mu položiš na krožnik nekaj jedi,’ ki so skoraj iste barve; čeprav je bilo kosilo odlično skuhano, mu ne bo teknilo. Popolnoma nasproten učinek pa bo. če ponudiš gostu lepo zložena živila odgovarjajočih barv. Saj barve človeka tako premamijo, da bo s tekom jedel jedi prikupnega videza, tudi če niso najboljše.
Zelo velik pomen pa imajo barve pri slaščicah. Ako so slaščice
prekrite s kremami neokusnih barv, se jih ljudje izogibajo. V velikih
obratih, kjer hočejo ljudi slepariti, testo umetno barvajo. Vendar pa slaščičarji malokdaj upoštevajo, kolikšna množina barvila da na- * v
€e hečeš
dcl$e živeti
V cina želja vsakega človeka je, da ostane čim dlje mlad in da si čim bolj podaljša življenje.
Moderna medieina je v tem pogledu storila že veliko in povprečna človeška Starost se je tako v zadnjih letih precej dvignila. V Ameriki sc n. pr. posebna panoga medicine bavi samo z vprašanjem, ka ko podaljšati človeku življenje. Ta nova veda norm daje marsikalco važno smernico. Ugotovili so n. pr.. da je stanje človeškega organizma
v starosti 70 let zelo mnogo odvisno od zdravja med 40 in 60. letom; skoraj vsak človek čuti po 40 letu razne bolezenske nadloge, vendar pa doživi vsakdo lahko 70 ali 80 let.
Dognali so tud», da je skoraj 28 odst. meh ljudi pri svojih *0 letih predebelih. Prekomerno debeli ljud. je namreč prej umrejo kot suhi.
Kdor hoče doseči visoko starost, mora predvsem paziti na hrano! ljudje imajo precej napačno mne-11*6 glede prehrane, toda verjetno so vojna leta temu ali onemu odprla oči in Oa prepričala, da pri prehrani ni odločilnega pomena obilje. pač pa pravilna izbiral
Kalcij, železo m beljakovine so trije najvažnejši sestavni deii naše prehrane. Ce nam manjka kalcij, dobimo krhke kosti in postanemo živčni. Ce telo ne sprejme dovolj železa, smo slabokrvni, če pri-manjkuje telesu beljakovin hujšamo, in nastanejo motnje v presnavljanju.
Kalcij je v zelenjavi, siru in mleku. 'Železo, Id tvori predvsem rdeča krvna telesa, je predvsem v jetrih, v špinači, jajcih, stročnicah in sadju; bogata z redilnimi beljakovinami so zlasti jajca, meso, ribe, mleko in sir.
Vsak organizem potrebuje svežega sadja in zelenjave. Zappmnimo si, da rezanje in kuhanje uničuje Vitamine.
Po 40 letu potrebuje človek le določeno količino kalorij, s 60 leti n. pr. 35 odst. kalorij manj. Hranilne snovi, ki jih naše telo ne izrabi, se pretvarjajo v maščobo, ki se nam nabira ob raznih delih telesa ter ob arterijah in notranjih organih. Po 40 letu se moramo torej omejiti v uživanju maščob in sladkorja, če hočemo dolgo živeti.
Pravilo za dolgo življenie je torej kar enostavno:	Zmernost in
pravilna izbira jedi.
ravno barvo jajčk in pecivo tako neokusno kričeče pobarvajo, da že ud daleč opazimo goljufijo. Zlasti v Trstu kažejo slaščičarji v tem pogledu pogosto svojo neresnost.
Katere barve krem najbolj privabljajo človeka? O tem nas najbolje pouči zanimiv poskus, ki so ga napravili v neki slaščičarni. Napravili so vse pecivo iz sladkega kruha, prekrili pa so ga s kremami različnih barv; kakor rdečih, belih, rjavih in tudi mešanih barv. Ornamenti so bili povsem enostavni, saj je šlo predvsem, da preizkusijo kupce glede na privlačnost barv. Pripravili so 1145 kosov slaščic z 21 različnimi barvnimi kombinacijami. Pecivo je kupilo 376 oseb in največ so prodali slaščic, ki so bile pokrite z rumeno kremo,
PRIIChK
iz belega platna
čipke kvačkaš s kvačkancem št. 70 in kvačko št. 10. Kvačkaš po predlogi in pričneš vzorec z eno vrsto samih nizkih vbodov, verižica nizki vbod
7 dvakrat ovitih stebričkov z eno vmesno verižno petljo.
3 dvakrat oviti stebrički
na kateri so bile kostanjevo-rjave črte. Na drugem mestu so bile slaščice, ki so imele na beli osnovi
rdeče črte. Tem so sledile slaščice s «krem» barvo na zeleni osnovi ter slaščice s temno zelenimi črtami na roza osnovi.
Zelo neugodno so vplivale na kupčevo oko slaščice, prekrite z rdečo kremo, na kateri so bile bele črte; saj so prodali le 7 tako pripravljenih slaščic. Izredno zanimivo pa je, da so prodali, kot že omenjeno, zelo veliko slaščic, ki so imele na beli osnovi rdeče risbe. Torej ni važnd samo, katere barve združimo, pač pa tudi, kakšno osnovno barvo izberemo.
Kakor vidimo, vpliva ugodno na naš tek pravilna in okusna barva jedil; to morajo upoštevati industrije», ki pripravljajo različna živila in pijače, zavedati pa se morajo tega tudi gospodinje, če hočejo svoje goste zadovoljiti.
o o o
Riba je dovolj kuhana, ako hrbtno plavut prav lahko izvlečemo.
o o o
Ribe ostanejo dolgo sveže, ako potopimo ribo v vročo vodo, seveda samo za trenutek.
o o o
Ribe ostanejo dolgo sveže, ako jih iztrebimo in trebušno votlino natremo s sladkorjem. Za 2 kg težko libo 1 žlico sladkorja, za X kg pol žlice. Tako jih pustimo 2 dni na hladnem; potem ostanejo tako sveže, kakor da so bile' pravkar ujete. Tudi pošiljamo jih tako lahko.
Kako sr.iamemo kožo s karpa: Odrežemo mu glavo, vtaknemo pod kožo palec ter lupimo počasi kožo okrog in okrog vse do repa. Olupimo jo celo. Potem krapa povaljamo v jajcu in moki ter ocvremo.
OD^.
1
jsS' .
Popoldanska obleka iz zelene.ga karirastega vomcuega blaga z velikim ovratnikom, kakršni so letos zelo v modi
NASVETI
in odgovori ljudskega zdravnika
A. K. iz Slavine: Cim je pritisnil mraz, sem začutila, da se mi na nogah obetajo ozebline. Ker se mi vsako zimo napravijo hude ozebline in to ne le na prstih, temveč tudi zadaj nad ‘ peto od robu čevlja, bi Vas prosila, da mi svetujete, kako se obvarujem te neprijetne nadloge.
Odgovor: Se preden pritisne mraz, si okopajte noge vsaki večer v gorki vodi, v katero ste vrgli nekoliko zrn galuna, potem sl jih splahnite z mrzlo vodo. Nosite vedno udobne čevlje, ki vas nikjer ne tišče. Zelo koristijo tu. di injekcije kalcija, s katerim pa morate pričeti tik pred zimo.
A. M. iz Gropade: Ali bi mi lahko svetovali, kako odpravim prhljaj z glave? Opazila sem, da se mi pojavi šele, ko nastopi mraz. Lase imam bolj suhe kot mastne in si jih umi-vam vsake tri tedne.
Odgovor: Sedaj, ko se uporablja penicilin za vse, so napravili mast iz penicilina tudi proti prhljaju. Ce ho-čete poizkusiti, vprašajte po njej v kakšni boljši parfumeriji.
A. H. iz Trsta: Kako bi si zavarovala ušesa pred bolečinami? Kadar je burja, čutim kljuvajoče bolečine v desnem ušesu. V zadnjem času se mi je že večkrat pripetilo, da me je kak dan bolelo uho, potem pa tud» vsa desna polovica glave.
Odgovor: Ste bili že kdaj pri specialistu za ušesa? Nimate mogoče kakšne gnile robne korenine v desni -dlesni? Ako jo imate, pojdite k zobozdravniku, da vam jo odstrani. Ce je bolečina odvisna samo od ušesa, se lahko ozdravi. Pišite še enkrat, da vam dam recept.
Zlatobrov ali ovrata
Hrvati ji pravijo podlanica nli pa komarča. Ime zlatobrov ali ovrata je umetno ime. Naši ribiči ji pravijo orada, kakor ji pravijo sosednji laški ribiči in kakor jo imenujejo tudi na tržaškem ribjem trgu. Ovrata je izmed boljših, če ne najboljših rib. Meso je sicer za spoznanje nekoliko suho, toda vešča tržaška kuharica ume iz nje narediti najboljšo ribjo jed. Po okusu in dobroti ovrata nič ne zaostaja za našimi najboljšimi ribami lubeni in zobatci, al» kakor jim v Trstu pravijo, brancin» in dentali. Ovrata je taka riba, ki jo lahko spoznaš in si jo lahko zapomniš. Jeguljo poznaš, ker ie kot kača, škrping alf bodiko, ker je rdečerjava in ima bodice, škom-bre, ker so vretenasti in zelenkasto plavo progasti, ovrata je Pa Ploščata riba. Seveda ne smemo zamenjati ovraU' s ploščo ali pa morskim listom, ki sta tudi pio-
NASVETI
<1 D
OKUSNA SVINJSKA REBRCA
Dobro potolci 6 svinjskih rebrc, jih
esoli in vrzi na vroče maslo, da se na obeh straneh dobro opečejo. Nato vlij nanje 1/4 kozarca kisa in pusti, da vro nekaj minut. Rebrca deni potem krožnik, kis pa pusti še nekaj časa na ognju, mu dodaj stlačeno sardelo, ščepec moke in košček masla ter z njim polij rebrca in jih takoj odnesi na mizo.
za tržaško kuhinjo
TORTA IZ KEKSOV
Napravi nadev iz 10 dkg nastrgane čokolade, 10 dkg masla, malo ruma, nastrgane limone in mešaj nad soparo toliko časa, da je nadev gladko tekoč. (Namesto čokoladne kreme lahko napraviš vaniljino iz enega ru-
menjaka, 10 ukg sladkorja, iz ene vrečice vaniljinega sladkorja ter nastrgane limone in kakor zgoraj 10 dkg masla).
Namoči v mlačnem mleku 10 dkg keksov kvadratne oblike in pazi, da ne bodo preveč razmehčani ter jih nato polagaj po 6 skupaj v plasteh, med katere namažeš nadev. Ko napraviš kakih 5 do 6 plasti, namaži vso torto z nadevom in jo poljubno okrasi,
ščata, toda ta sta na eni strani o-barvana. na drugi pa ne. Ovrata pa je ploščata in na obeh plateh obarvana, pa še kako lepo. Luski-ca pri luskici in koliko nešteto mavrično kovinskih barv. Pogledaš s te strani te barve, pogledaš z druge strani, zopet druge barve. Hočeš videti lepe barve, hočeš u-živati muziko barv, pojdi na ribji trg in pomudi se nekaj minut pri lepoticah ovratah.
Pa kaj samo barve in njih oblika! Hodil si kdaj v gimnazijo in tam so ti govorili in te učili o čudovitih zakrivljenih črtah hiperbolah. Računal si te hiperbole, zgubljal ob njih zlato mladost, mogoče celo leta, hiperbol pa nisi videl in uporabljal nikjer in nikoli. Pa prideš na ribji trg in oko se ti ustavi na ovratah. Kje si zlata mladost in nesrečna matematika š hiperbolami. Saj to so same hiperbole. Ni je ribe, ki bi ji potekalo telo v tako lepi krivulji kot ravno o-vratam.
Slovenske knjige imenujejo o-vrato tudi zlatobrov. Ni od muh to ime. Na čelu nad očmi ima zlat pramen in videti je kot bi imela zlate obrvi. Po tem zlatem pramenu so io poznali že davni narodi in so jo temu primemo tudi krstili. Ob zgornjem robu škržnega poklopca pa nosj značilni črni madež. Plavuti so rumenkaste, repna plavut pa je že črno obrobljena.
Ovrata živi le ob obali, na odprlo morje ne gre. Rada gre prav noter med kopno v slana močvirja in če ima tam mir in dovolj hrane, se zelo zredi. V nekaterih krajih jih v takih močvii'jih prav goje in rede. Kuharice že kar vedo, da so one, ki jih umetno goje, bolj debele in vse slajšega okusa °d onih, ki žive na svojo pest v morju. Dosedaj smo čul» o ovrati samo lepo in dobro, tud» o njenem teku ni kaj slabega reči, je zelo dober. če ne najboljši. Ovrati gredo v slast predvsem školjke. Skrijte se vsi. ki jeste tam po cestah mu iole in mislite, kako jih znate vešče odpirati in srkati. Bi samo enkrat
videli ovrato. Kako ti zna odtrgati od podlage školjko in kako jo pohrusta, in če ji je prišla v mesnata usta kamenita lupina, kdo ume to na lepši način izpljuniti in oblizati raz lupine vse meso do zadnje pičice. Pravijo, da so ovrati najljubša hrana klapavice, to so tiste male črne školjke, ki jih pozna vsakdo v Trstu pod imenom pedo-či. Seveda če ni klapavic, so tudi druge školjke in polžki dobri in v sili tudi rakci in črvi. Kadar lomi in odpira školjke, se baje prav čuje, kako jih lomi, odpira in hrusta.
Ovrate love ob vseh obalah Sredozemlja, pa še zunaj na obalah o-ceana od Gibi-altarja pa pi-av do rta Dobre nade. Mraz jim škodi in kadar pritisne huda zima brže od obale na globoko morje. V Trstu pravijo, da so ovrate najokus-ne:r.e v jesenskih mesecih in so v tem času, ko jih je tudi največ na ribjem trgu, najboljše.	T. P.
KAKO SPOZNAMO
pravilno toploto pečice

1.	zmerna: Na sredo pečice vržemo podolgast košček tenkega časopisnega papirja. Ce v l minuti zarumeni, je pečica zmerno topla »n primerna za peko snežnih slaščic-
2.	srednja: košček papirja dobi v 1 minuti zlato barvo; pečica j* srednje topla in primerna za pečenje biskvitnega, linškega, medenja-kovega testa, za buhte, kolače, zavitke, nekatere torte, prepečenec in pod.
il
3. vroča: Košček papirja je čez
1 minuto rjav; pečica je primerna za peko maslenega testa. Tudi j buhte, kolače, torte lahko damo za -j 1/4 ure v vročo pečico, nato P° ■ yroèino znižamo, da se testo dobro ; prepeče. Isto velja za list kot: o in masleno testo.
Ce pa se papir vname in vzplameni, je pečica prevročd; moramo io odpreti, ogenj razgrebsti na ob C strani in pepelnik zapreti.
«ŽITARICE JE TREBA
NA ZIMO UTRDITI
Kdor misli posejati Se kaj ozimnega fcita, naj se kar podviza, kajti .skoraj bo prepozno. Zapomniti si moramo, da pravočasna setev mnogo pomeni in je Merodajna za prezimovanje žita.
Zima nam napravi na žitu veliko večjo Škodo ,kakor si navadno mislimo. V krajih, kjer zima počasi nastopi in kjer se pozimi vreme le malo iz-preminja, tam so za ozimine kar ugodili pogoji za prezimovanje, zlasti ako Zemljo zmerno debelo pokrije sneg. Teže pa je, kadar pritisne suh mraz ali kadar toplota pozimi nevarno I skače.
Večkrat tožimo, da je vzrok slabe žitne letine suša, toda ne pomislimo, d» k temu pripomore tudi zima. Zelo nas zanima, kako ozimine lahko vzdr-| žijo takSen mraz, zakaj ga nekatere j vrste bolje druge slabSe prenesejo, in kaj nam je storiti, da ozimine okrepimo in jih podpremo v njihovem boju.
i Večina rastlin čez zimo odmre. Le nekatera drevesa so zimzelena in ozi-5 mine so prisiljene boriti se z mrazom V zimzelenih listih so pozimi zasledi.
U večje količine sladkorja kakor po. teti. Tudi rž vsebuje na njivi pozimi za 2.3 odst. več sladkorja kakor rž, ki raste na toplem v rastlinnjaku pri to. Plini 15 st. C.
Iz tega že lahko zaključimo, da je Prezimovanje v tesni zvezi z nekimi 1 kemičnimi tvarinami v celicah, da je J torej fizikalno-lceniični pojav. Največ I io vlogo igrajo pri tem ogljikovi vo-; dani, zlasti sladkor. Sposobnost preži-i niovanja je v tesni zvezi s količino, s ! kakovostjo in dinamiko ogljikovih vo-l danov. Cim več jih je v celičnem soku, tem odpornejša je rastlina. Zakaj? Ker je celični sok gostejši ' tn ker celice s gostejšim sokom težo j zmrznejo.
Zimzelene rastline pridejo do slad-korja na ta način, da spremenijo Škrob v sladkor. Drugače pa ozimine. Te si ga napravijo kar v listu. Neko Vrste si hitreje napravijo primerno zalogo, druge počasneje. Jasno je, da morajo ozimine za tvorbo sladkorja •metj na razpolago dovolj časa. Vemo, da njihovo delovanje, to je pripravljanje sladkorja, lahko poteka samo Pri neki določeni toploti. Ako pado toplota prenizko, delo zastane, ako je Previsoka, sladkor sproti porabijo za Svoj razvoj. Torej ste potrebni prime-ten čas in primerna toplota. Ozimine kopičijo sladkor v življenjsko najvažnejšem delu, v kolencu, kjer se žito razraste. Tam mora biti konec jeseni največ sladkorja. Zito vso zimo diha. Zaloga sladkorja se neprestana zmanjšuje, konec zime je pa že močno izčr-Pana. Iz tega sledi, da je tedaj rastli. na najmanj odporna za mraz.
Kako zmrzujejo rastline? Ko toplota ; Pada, rastline vse bolj zamirajo; po. i nehavajo vsi življenjski pojavi, dihanje, hlapenje, osvajanje hrane. Ko jo toplota od -t-5 do 0 st. C., rast žita j Urno poneha privzemanje skoro doce-1 |a prestane, dihanje pa še naprej tra-J ia, čeprav slabotneje, daleč tja pod ničlo. Ozimine dihajo vso zimo, celo pod snegom .in pri najhujšem mrazu.
Ko pade toplota pod ničlo, tedaj do-žive rastline globoke izpremembe v svojem življenju. V brezvetrnem mra-se lahko ohlade do —6 st. C., v vetru samo do —3 st. C., pa ne zmrz-°*jo. Sele pri niž:: toploti se pojavi v klicah led. Led nastopi v obliki kri-< stalov v celicah in v vrzelih med nji-* mi. Nekateri menijo, da prej v vrze-' *••>. ker navadno pokriva zunanjo stran celične mrenice plast vode, dru-Ei pa, da v celicah in med njimi hkrati.
:	Pri nadaljnjem padanju toplote se
j(< ledeni kristali večajo, rastejo, postane, v. io do tisočkrat večji kakor so celice. 1 jtazume se, da trgajo celične mrenice i, P‘n da močno pritiskajo na plazmo. .18'kristali zunaj celic jemljejo vodo za !ij. svojo rast iz notranjosti celice. V ce-'h *'caii sc sok zgoščuje, plazma postaja t Snetljiva, raztopine soli bolj zasičene
pri —15 st. C. celo okoli 80 odst. Ko se prične tudi v plazmi delati led, tedaj Je smrtna nevarnost za celice. Plazma se seseda, nato strdi, se skrk-ne, beljakovine prično razpadati. Smrt nastopi, rastlina odmre.
Velike celice z močno vodenimi beljakovinami hitreje zmrznejo. Pretirana vlaga v zemlji, močno z dušikom gnojena zemlja, topla in vlažna jesen povzroče, da žito bujno raste, to je da dela velike vodene stanice. To žito bo slabo prezimilo. Drobne, zbite celice so odpornejše.
Pod snegom dihanje bi pravilno. Sladkor ne razpade do kraja, preostanejo alkohol in organske kisline, ki se kopičijo v celicah in spravijo presnavljanje v nered. Zito oslabi in izgubi odpornost proti mrazu.
Nenaden mraz močno škodi žitu. A-ko se toplota polagoma znižuje, tedaj se rastline počasi privadijo na mrazj voda počasi odhaja Iz celic in celice postanejo odpornejše. Razume se, da je sprememba toplote najbolj neverna. Kraji, kjer pozimi toplota močno koleba, nudijo žitu težje pogoje za prezimovanje.
Ugotovili smo, da si mora žito v jeseni pripraviti zalogo sladkorja, ki mu poveča odpornost pozimi. Zito se na jesen za zimo kali, utrjuje, jekleni in preide več stopenj prekaljevanja: v začetni stopnji si nabira sladkor in ga kopiči v rastišču, v drugi stopnji odhaja voda iz celice, ko se delajo med celicami kristali ledu, in celični sok se zgoščuje, plazma postaja snetljiva. Tretja stopnja je pa čas prezimovanja; se pravi žito prenaša mraz. Zito se najbolje prekali, kadar to.
plota jeseni počasi pada; kadar je spočetka vsaj 15 do 20 dni povprečna dnevna toplota okoli +6 st. C., ako torej niha toplota med 10 st. C. in 0 st. C.; kadar poteka znižanje toplote od povprečno +6 st. C. do —4 st. C. prav tako počasi 10 do 15 dni; kadar ostane odslej toplota celo zimo tja do spomladi pod ničlo. Navzdol lahko pade do —20 st. C., celo —22 st. C. brez posebne škode za žito.
Zito dobro prezimi, ako ni zemlja prevlažna pa tudi ne prerahla, ako je rastišče dovolj zavarovano pred mrazom in/vetrom. Rahla in vlažna zemlja močno poveča usodni učinek mraza.
To so idealni pogoji za prekaljeva-nje in prezimovanje žita. Cim bolj se dejanski pogoji neke jeseni ali zime oddaljujejo od te norme, tem slabše je za ozimine.
V prvi stopnji prekaljevanja, ki poteka pri povprečni toploti -f60 st. C. Zito najugodneje v listju usvaja slad. kor in ga kopiči. Ker sta rast in dihanje slabotnejša zaradi hlada, sladkorja preostaja. Ta presežek gre v rast. S padanjem toplote seveda po-jenjuje tvorba sladkorja. Ker je pa tudi poraba manjša, ga še nekaj preostane za zalogo. Najbolje poteka pre-K^Ijevanje v jasnih, sončnih jesenskih dneh, kadar je podnevi od +5 do +10 st. toplote, ponoči pa mraz nekoli. ico pod ničlo. Podnevi se tedaj napravi precej sladkorja, ponoči je poraba seznatna, pa ga ostane precej za za-’ogo. V mračnih dneh se nabere le -nalo sladkorja.
slamo prekaljevanjc poteka na svetlem v že ozelenelih rastlinah, še bo-
lje v že razraslih, nikakor pa ne v kalčkih, niti v kaleh. Ozimine so pred razrastjo občutljivejše za mraz. Obrasle ozimine torej laže prenesejo mraz. Razrast je viden znak, da je prva stopnja rastlinskega življenja pri kra-ju, da žito prehaja zimske mirovanje (anabioze) in hkrati postaja jaro.
Prva stopnja prekaljevanja traja 15 do 20 dni. Nekatere vrste hitro nakopičijo potrebno zalogo sladkorja, druge potrebujejo dalj časa. Odporne vrste ga kopičijo hitreje, močneje in v ugodnih razmerah tudi dlje. Zaloga sladkorja ozimne pšenice lahko znese 41-52 odst. Na pomlad se pa zaloga zmanjšuje in končno popolnoma iz-
gine. Rastline izgube svojo trdnost proti mrazu.
Sposobnost za prezimovanje je v tesni znesi z jarovljenjem. Ozimnost, to je ozimni način življenja, je dedna lastnost. Izrazito ozimne vrste potrebujejo za jarovljenje 50 do 60 dni, izrazito jare vrste pa le 15 do 20, v sredi pa stoje presevkfe, tiste vrste, ki jih lahko seješ spomladi ali pa jeseni.
Dokazali so, da je sposobnost prekaljevanja znatno manjša, ako so rastline prvo dobo jarovljenja, že preživele, pa so v svetlobni stopnji. To je zelo važno. Pri nas je nevarno, da nove vrste pšenice prežive že v razme-
roma toplem navembru in decembru dobo jarovljenja in da pndeio v zimo ravno, ko so v svetlobni stopnji življenja, to je usposobljene za nadaljnjo bujno rast in razvoj, torej v stop. nji, ko je rastlina malo odporna proti mrazu. Naše stare vrste so izrazito ozimne, imajo dolgo dobo Jarovljenja, pa se tega ni bati. Pri novih vrstah nam je pa prav to neznano.
Sposobnost dobrega prezimovanja je torej dedna lastnost. Rastline s to lastnostjo si na jesen hitro nakopičijo večje množine sladkorja v celičnem soku. Silnega pomena je pa vreme jeseni, ko se razstline utrjujejo za zimo. Vremena človek ne more uravnati. Lahko pa marsikaj stori, da olajša žitu prekaljevanje, da mu poveča odpornost. Kako?
Sejati je treba odporno vrsto, z novimi dodirno previdni. Nove vrste Je treba preizkusiti.
Najmanj prizadene zima enakoa:«. ren posevek. Le enakomerna debelo seme, dobro, zdravo in razkuženo sene, ki ga sejemo s sejalni» strojem, enakomerno kali, dela enakomerne posevke, enako krepke tn odporne.
Lepo zravnana njiva, izd?tno pognojena, pred setvijo pazP’eo obdelana, omogoči enakomerne posevke, členil ja mora biti dovolj zgoda | obdelana, da se usede. Setev mora biti dovolj zgoonja, da se žito lahko do zime utrdi, da prekali.
Ko pritisne mraz globoko pop ničlo, mora žito že preživeti dobo prekaljevanja, mora biti že utrjeno in tedaj mu mraz ne bo mogel do živega.
Zito moramo sejati dovoij gosto. Cim pozneje ga seješ, tem več semena potrebuješ. Sejati moraš najmanj 140 kg ? strojem in 200 kg na reko. Vedno je bolje, da vzamemo več semena kakor premalo. Za vsakih 14 dni poznejše setve do 20 kg več. Najbolje da sejemo 5 do 6 cm globoko. Ne gre za en cm globine pač pa zato, da je vse seme enako globoko v zemlji.
Pobiranje, shranjevanje in uporaba korenčnice
'r S
tem se poveča odpornost celic za ^raz, zmrzovanje celic se torej za °ekaj časa prepreči. V celicah se nabavi led v celičnih prazninah in med 1'flrenico in plazmo.
c‘m večji je mraz, tem več vode ^•trzne v celičju. Pri mrazu —4-5 st. ■ Je 2c 64 odst. vode prešlo v led,
Pridelovanje krmske pese je v neposredni zvezi z razvojem in dvigom proizvodnje mleka, kajti nimamo krmila, ki bi preko zime tako ugodno vplivalo na mlečnost krav kot je ravno krmska pesa.
Zato vidimo v pozni jeseni, ko so drugi poljski pridelki že popravljeni, še vsepovsod po njivah zeleneti krmsko peso. Dokler je vreme toplo in ni slane, raste in zeleni krmska pesa še kar naprej. Skoda bi bilo, če bi jo poruvali in spravili prezgodaj, preden sama ne prestane rasti bodisi ob prvem mrazu, a če tega ni, ko začne listje rumeneti in veneti. Napačno je torej, kar počenjajo nekate-ri kmetovalci, da namreč spravljajo peso prezgodaj, ko še raste! S tem nasilno prekinejo njen notranji razvoj, zmanjšajo pridelek in, kar je še slabše, tudi njegovo tr pežnost in kakovost.
Ce izvzamemo primere, ko na-meramo na dotično njivo posejati že jesensko ozimino, je priporočljivo, da spravimo krmsko peso še. le, ko je slana umorila listje ter se je na to posušila. S tem omogočimo krmski pesi naraven presta-nck rasti, razen tega pa si prihrS' nimo z obrezovanjem Ustja. Po sodobnih znanstvenih ugotovitvah je namreč mnogo bolj trpežna krmska pesa, ki ji listja nismo porezali, ampak se je sama po sebi posušila.
Ako pa slane le predolgo ni, je treba končno vendarle spraviti tudi krmsko peso z njiv, ker bi se sicer lahko zgodilo, da bj jo zame-tel sneg, kar pesi r.e bi škodovalo, bi nam pa delt s spravljanjem zelo otežkočilo. Čeprav prvi sneg navadno kmalu skopni, se vendarle zemlja več ne osuši, tako da se prijemlje prst na peso. Pa tudi odvažali bi težko na zmehčani njivi. Zadeti pravj čas za spravljanje krmske pese'je torej težko, vendar navadno bolje stori, kdor s tem delom čim dalje čaka — vsaj do prve mečne slane-kot pa oni, ki se mu preveč mudi.
Kako bomo krmsko Peso spravljali? Skušali si bo«5?o pomagati
tudi z orodji, čeprav jih doslej nismo bili vajeni. Predvsem moram omeniti nož za odstranjevanje pesnega listja ali obrezač. Ce rujemo peso z rokami, listov ne odstranjujemo prej, marveč šele ko smo peso izruvali. Drugače je, ako rujemo ipeso z ruvačem. V tem primeru moramo najprej odstraniti pesno listje, ako ni še samo odmrlo in se posušilo, kar je kot sem že omenil, najbolje. Za obrezovanje pesnega listja uporabljamo nož, ki je prav podoben navadni motiki, s kakršno odstranjujemo plevel in gnoj izpod pluga. Seveda mora biti rezilo bolj široko in dovolj ostro pa tudi nasuje-
Nastilj za živino
Potrebno je, da poleg krme nudimo živini tudi udobno ležišče, napravljeno iz slame, koruznice, Praprota ali pa listja.
Z nastiljem nudimo živini mehko ležišče, da se tako ne uleže na gola tla, ki so predvsem pozimi vlažna in mrzla ter kot taka živalskemu telesu škodljiva.
Z nastiljem ne nudimo živini samo udobnega ležišča, pmpak r-astilj-nam tudi vpija gnojnico ter pomešan z odpadki, tvori gnoj, ki je najbolj poznano gnojilo obdelovalne zemlje.
Zapomnimo si, da je nastilj upoštevanja vreden pri sestavu tega gnojila.
Kmetovalcem je znano, da je ra ba slame za nastilj. pokošene v rastni dobi, najboljše, ker vsebuje največ gnojilnih elementov.
Zrela slama, ostanek mlačve žitaric, je najbolj revna z gnojilni' mi elementi. Sledi ji koruzn’ca in koruzno listje, ki se precej rabi za steljo. Ker moramo porabiti na kmetiji vse odpadke produktov, ne sme kmetovalec pripravljati na-slilj iz same slame ali listja itd. Ker ima na razpolago listje, koruzno slamo in drugo, naj rabi mešan nastil, ki ni samo izvrsten za steljo, temveč mu istočasno .nudi tudi izvrsten gnoj!
no na daljši ročaj, približno v dolžini grabljišča. S takim nožem je mogoče prav hitro obrekovati pesno listje. Tega moramo sproti zmetati na. kupe, odkoder ga zvozimo domov, še preden začnemo peso ruvati. Obrezač zg pesno listje nam napravi lahko vsak kovač.
Tudi za ruvanje pese imamo več različnih orodij. Nekateri priporočajo posebne, močne dvorog-Ijate vile, drugi posebne lopate. Sami pa si lahko napravimo ruvač. Najbolj enostavno ga lahko opišem, ako rečem, da je to snežni plug, do dva metra širok, ki ga vlečemo zadnjim, t. j. širokim - koncem naprej. Sprednji, t. j. ostri konec pluga pa odžagamo v širini približno 50 cm. Ta odžagani ostri konec snežnega pluga pa ne vržemo proč, pač pa ga pritrdimo v širini širokega konca tako, da sega konica tako daleč, kot so stranice na širokem koncu. Torej: odžagani sprednji del obrnemo naokrog, tako da ga vlečemo z ostrim koncem naprej, pritrjenega sredi obrnjenega širšega dela pluga;
Ce vlečemo tak ruvač po njivi peso, se nekoliko Vgreza v zemljo, njegova ostra konica gre sredi med dvema vrstama pese in ruva stranicama dve vrsti pese. Istočasno pa tečeta sprednja široka konca stranic ruvača zunaj nadaljnjih vrst pese in ker so stranice poševne navznoter, ruvajo tudi ti dve stranici vsaka eno vrsto. Pesa vseh štirih vrst se izmetava iz ruvača na odprtini, ki je tako široka, kolikor smo konico pluga odžagali, torej navadno 50 cm. Zato ležijo za ruvačem skoraj dva metra med seboj oddaljene vrste izruvane pese, da lahko vmes zapeljemo voz in peso sproti nalagamo.
Ta ruvač za 'peso si lahko napravi vsak kmetovalec sam doma in mu bo mnogo koristil. Uporabljamo ga seveda lahko samo na su hih tleh in samo v primeru, če gojimo tako vrsto pese. ki se razvi ja predvsem pod zemljo.
Kako pa je s spravljanjem strniščne repe? Strniščna repa sicer nima toliko redilne vrednosti kot krmska pesa, niti ne da tolikega pridelka, ima pa neko drugo dobro stran: da jo lahko pridelujemo še po stmišču ozimnega žita. Ce smo ii dovolj pognojili, predvsem s kalijevo soljo in če je vreme ugodno, da strniščna repa obilen pridelek
Kar se spravljanja tiče, velja zanjo v še večji meri kot za krmsko peso opozorilo: ne spravljajmo jo prezgodaj! Strniščna repa raste in debeli še pozno v zimo. Razen tega ' ji niti mraz ne škoduje, niti ni škoda, če^jo zamete sneg. Ce pa 5 spravimo prezgodaj, imamo manjši pridelek ia niti ta ni trpežen.
Edini vzrok, da ljudje tudi strniščno repo spravljajo raje prezgodaj kot prepozno, je to, ker pozneje pri ročnem spravljanju navadno roke zebe. Vendar se da temu odpomoči, če repo rujemo z vila-a.li pa z opisano ravalno napravo — ruvačem —, ki je prav izvrsten tudi za ruvanje repe.
Strniščno repo brez nadaljnjega nalagamo v vilami in so za to posebno uporabne vile za nalaganje krompirja, ker imajo namreč odebeljene konice, da z njimi ne ranimo krompirja ali pa repe.
Pustimo strniščno repo kar se da dolgo na njivi! Prav isto velja glede strniščnega korenja. Nekateri puščajo strniščno repo in korenje do srede zime na njivi in sc hvalijo, da tako pozno spravljeno korenje drži vse tja do pomladi. Strniščno repo obrežemo	do-
ma, korenju pa listje samo odtrgamo.
Kam bomo shranjevali? Tudi to dela preglavico marsikateremu kmetovalcu. Kleti na naših kmetijah so skoraj brez izjeme premajhne, da bi mogli spraviti vanje krmske oUopavine. V kolikor nam bo ostalo prostora v kleteh, ga bomo napolnili z onimi korenčnica-mi, ki zaradi obilice vode, ne vzdržijo dolgo, in ki jih bomo kmalu pokrmili. Tudi vso ranjeno in nagnito korenje bomo shranili v kleti, da ga čimprej poknnimo.
Kdor ima prostor kjerkoli, pod streho, recimo v kakem skednju, stori najbolje, če obloži stene tega prostora s slamo, nato pa strpa vanj krmske okopavine. Kupa pa y takem primeru ne smemo pokriti s slamo niti s čim drugim, ker tudi že iz zemlje izruvane okopavine živijo in dihajo dalje. Potreben jim je torej duànik, skozi katerega odhaja izdihani zrak pa tudi toplota in vlaga, ki jo okopavine pri dihanju izvajajo. Ce bi shranjenim okopavinam docela onemogočili dostop zraka, bi se zadušile in začele gniti.
(Nadaljevanje pnhodnjtcg


Z zanimanjem sem segel po drobni, dobrih sto strani obsegajoči najnovejši knjigi našega najpomembnejšega sodobnega pisatelja. Veliko sem jničakoval tudi to pot od Prežiha. Njegova prvinska u-metniška sila me osvaja, čeprav njegovi naturalistični morali, kakršno kaže n. pr. novela «Ljubezen na odoru» v «Samorastnikih», ne morem pritegniti. «Solzice» me niso razočarale in sem jih resnično vesel. Kajti napisati delo, ki je polnovredna umetnina, je težka stvar, morda še težja, napisati ne-/ca.; dobrega, globokega in trajnega za mladino, čeprav bo Prežihovo knjigo z enakim užitkom prebral tudi odrasli, miselno dozoreli bralec. Tudi «Solzice» so Prežihu nastale na osnovi resničnih doživetij, tudi tu ne prekriva trdot življenja in včasih tudi ne izbira izrazov, vendarle se od ostalih njegovih del razlikujejo Po tem, da so zgodbe, zemlja in ljudje v njih odeti v rahlo rožnato tančico nekakega domotožja po mladosti. Kljub temu pa v tej Prežihovi romantični primesi ni nič pretirano čustvenega ali sladkobno bolehnega, tudi v tej svoji mladinski knjigi je Prežih ves zdrav in veder, poleg tega pa tudi močno vzgojen, in sicer nevsiljivo vzgojen.
«Solzice» vsebujejo pisateljeve spomine na prva, otroška leta. Ob nekaterih zgodbah, ki nam jih Prežih pripoveduje izredno živahno, nazorno in iskreno, moremo °-paziti napake in dobre lastnosti, ki so bolj ali manj značilne za vsakega otroka ali vsaj za mnoge: prisrčno ljubezen do matere, ki jo otrok pogosto dokaže ob najtežjih pogojih («Solzice»), ostro razvil Čut za ohranitev lastne časti in u-gleda domače hiše ali družine («Tri pisanke»), neutemeljeno in nerazumljivo hudobnost in surovost, ki jo kažejo otroci do svojih tovarišev s kakšno organsko napako (n. pr. do rdečelascev), ki se pa kaj lahko v hipu sprevrže v največjo naklonjenost in prijateljstvo («Potolčeni kramah»), da ne pozabim nn smešno zagoneten strah in odpor, ki ga imajo nekateri otroci do šote. odpor, ki se včasih stopnjuje celo do pobožne želje, da bi šolsko poslopje do tal pogorelo... («Bolečina»),
Zlasti pomembne in dragocene Pa so v Prežihovih «Solzicah» tiste zgodbe, ki nam prikazujejo, kako so življenje, okolje in doba izoblikovali v pisatelju že v mladih letih tiste poteze, ki danes tvorijo temelje njegove osebnosti ih jih poznamp kot gsrednje _ sestavine njegove umetnosti:	povezanost s
Prirodo in zraslost z zemljo, ki sta pri Prežihu tako močni, da je človek pri njem samo sestavni del večno snujoče, sočne in plodne narave; močan socialni čut, ki se je pisatelju kot sinu ubogega kmeti-ča-najemnika na grofovski zemlji izoblikoval že v otroških letih ob nenehnem doživljanju socialnih krivic in sožitju z malimi delavnimi ljudmi, narodna zavest, ki sta jo v mladem, Prežihu vzgajala oče in pa velikonemik- gospodarski in kulturni p' tisk na slovensko ozemlje «c P reumu obeh stoletij. Ta je bil načrten in hud zlasti na seve)--nem robu, rta Koroškem in Štajerskem, torej tudi v pisateljevi ožji domovini, hribovskem svetu med Peco im Uršljo goro.
Prežih je v «Solzicah» mojster v opazovanju opisovanju in vzgajanju. To poslednje pa pri njem sloni na življenjski resničnosti in skušnji, zato bo vzgojni učinek «Solzic» na mladega človeka branju tudi gotovo sledil. Koga ne bi ganila ;g< doc o «Levem devieju», kakor imenujejo pod Peco žep? K pisateljevim staršem, ki so bili siromašni, so pozimi Po ozki in snežni gazi skrivaj prihajali otroci iz sosednje, še revnejše bajte. «Si-roteji» so bili oblečeni in obuti v prevelike in ponošene suknjiče, kučme in coklje svojih staršev. Pri Prežihovih so se v prostoru, ki je bil hkrati izba in kuhinja, v dimnici, pogreli, pisateljeva mati. ki je bila dobrega srca, Pa je vsakemu ob prihodu in odhodu narezala kruha, da so si potešili glad. Ko so se nekoč vračali domov, je malemu Nareju napolnila ponevedoma samo desni žep, ker je bil levi nekako zamotan in skrit. Tedaj je sirota z jokajočim glasom opozoril še na tega, rekoč: «Teta, tu je še en devici!» — V «Nagradi» nam pni-efp pisatelj trdo in bedno življenje najemniške kajžarske družine, iz kakršne je izšel sam. Oče,
NAZAJ V NAFTALIN
NOVELA Napisat. SI.AI/HO HOLM	ilustriral: IVO REŽEK
— Pokorno prosim, draga teta, poslušam vas!
— Oprosti, samo da najdem listić!... Torej gre za to:
Franja Vunića, šoferja pri tej in tej tvrdki, je aretiralo pred desetimi dnevj nekakšno posebno vojno redarstvo, ki je dodeljeno PTS-u... Mož je dober, navdušen Hrvat in nedvomno žrtev kake podia prijave. Veš, kakšni so ljudi, dandanes. On pa je miren :n reden človek...
— Kakor so šoferji že po navadi! — je upadel Saco ih se zukro-hotal spričo svoje domislice.
— No, že prav, že prav!... Mislim namreč v političnem pogledu. V ostalem pa ima ženo in otroke in sedaj ga tam strašno pretepajo... Torej, dragi Saco, reci mi seda) in obljubi, da boš tu nekaj ukrenil!... Mar ne, da boš? Meni na ljubo!...
Tedaj se je Saco važno in skrivnostno zresnil, malo je pomisli! in nazadnje gospe Meliti v grozo izjavil, da ne bo,
— Kako neki bi to iz 4'e da lo! Mi se borimo proti partizanom jn komunistom in jaz, ustaš, pa si sedaj prizadevam, da bi rešil nekega svojega sovražnika! Plemenitost take sorte danes ni v modi, draga teta Melita!
Tedaj je nastal bučen in žolčen prepir. Gospa Melita je z vsem svojim temperamentom dokazovala, da nikakor ni treba, da bi moral biti oni, ki so ga po naključju ali bog zna po čigavi zaslugi prijeli in zaprli, hkrati tudi česa kriv. Ce ga zverinsko pretepajo in mlatijo, bo seveda priznal .tudi take reči, ki o njih nikoli niti sanjal ni. Saco pa je nasprotno zagovarjal pretepanje. Kajti brez udarcev bi se nikoli nič ne izvedelo.
V tem je vstopil tudi gospod dr. Klokočki. Razgovor se je za hip prekinil ta čas, ko je ta robati in rejeni človek še ves v znoju preklinjal pasjo vročino in pozdravljal gospo Melito, a zatem je koj še ži-vahneje nadaljeval. Dr. Klokočki se je kot star pravnik seveda takoj postavil na stran gospe Melite. Toda medtem ko je zagovarjal staro stališče: «bolje da devetindevetdeset krivih ubeži kazni, kakor da za. dene enega pravičnika,» je njegov sin mislil ravno obratno: bolje, da propade devetindevetdeset nedolžnih, kakor dà se izmaže en sajn krivec... V ostalem je tako mislila tudi Gestapo.
Gospe Ireni pa taki razgovori niso bili pri srcu. Strah je je bilo, da ji sina strast ne popade, da ne nakuha česa strašnega, skratka, da ne bo škandala. Zato je sedaj opustila svojo rezerviranost kakor blag, spravni sodnik, in stvar se je nazadnje končala tako, da je Saco obetal, da se bo sé danes zavzel, kako in kaj je s tem Vuničem, ali ga mar zares tako strašno tepo in potlej se bo že videlo, kaj bi bilo mogoče storiti za tega človeka.
Vsa vesela se je gospa Melita dvignila, kav najriežneje prosila vse skupaj, da ji oproste in ne zamerijo, ko jih je toliko nadlegovala, še strogo prosila Ireno, da jo vsekakor obišče, ker bo drugače hudo jezna in končno ponudila roko (udi mlademu Klokočkemu in mu skušala sugestivno pogledati v oči (bila je prepričana, da ima njen pogled hip. notično moč), a to ji je le komaj komaj uspelo. Kakor pri volku v kletki so bile Sacine oči nemirne in prekanjene.
Se v tramvaju je gospa Meljta razmišljala o tem:
— Morda ga je strah, da mu ne bi iz oči razbrali one groze, bojazni in divjega sovraštva, :i so ga z njimi gledale njagbve irlve, ko jih je pobijal! Grozno!
A bila je vesela. Celo Saco ji je postal spet simpatičen. Končno je
moral le odnehati. Ne, njej, Meliti, ni mogoče oribiu njene p' ošnje, te-ga se zaved.u
Veselo je prifrfrala domov. V n aglici je stopila k telefonu, da pove Katici, kako je stvar kljub vsem težavam le na dobri poti. Toda na ža-lost se ji nihče ni odzval. Vsekakor v salonu ni bilo nikogar. Skoda za* res! Koliko srečnejš; bi žena in otrccj tega nesrečnega Vuniča obedovali, ko bi jim zasijal vsaj žarkec nade, in kako b; se ji Ketty hk-ra- i t; ljubko zahvaljevala.
Sele tedaj je utegnila pogledati za hipec tudi v kuhinjo, kjer se je ■ potila bedna Bariča.
— Joj, Bariča, zunaj pa je taka vročina, taka sopara!
— Milostljiva, bog ye, da je tudi meni vroče.— se je odrezala Bariča in si s svojo debelo roko otirala pot.
Zares je bilo v kuhinji neznosno in gospa Melita je kar pobegnila it, je ni niti povprašala, če ni mar kaj novega in je morda ni kdo iskal, ampak je še pohitela, da se preobleče, razpravi, ohladi in se odpočije. Nazadnje se je zleknila na otomano v spalnici, kjer so bile rolete na oknih spuščene do kraja in je vladala blagodejna tišina (kolikor je ta v mestu sploh mogoča) in kar pesniški somrak.
— Ah, kako sem trudna! — je dejala sama pri sebi. -- In glava me malce... boli... A saj ni čudno. Toliko napora, toliko vznemirjanja in dokazovanja... Ti ustaši so zares strašni ljudje, da pričenjam že kar razumeti partizane!
Tako ji je bilo da je zadrema la. Ko se je zdramila, sta potekli 1 že dve uri. Pohitela je, da bi pomagala Bariči napraviti mizo in še-le tedaj ji je ta povedala, kako je neki gospod že ob desetih telefoni-ral, da bo gospod polkovnik malo zamudil kosilo.
— In to mi poveste šele sedaj! — se je začela jeziti gospa Melita.
— O, Bariča, Bariča, zakaj mi tega prej niste povedali?
— Jej, ampak me milostljiva niso nič vprašali in so kar precej odšli v sobo, in tako...
Gospa Melita je seveda takoj stekla k telefonu, toda v ministr- j stvu ni bilo nikogar. Celo službujoči častnik se ni javil. Sele po do’- ■ gem, nervoznem klicanju se ji je odzval nekam zaspan in srdit glas, ki pa o gospodu Jendeku ni imel nobenega pojma.
To je bilo zelo žalostno. Po vsem dobrem, vedrem in optimističnem razpoloženju, ki ga je jačala zavest, dg se ni samo olepotila in , spopolnila, marveč opravila tudi še dobro delo, da je morda človeku rešila življenje, ženi in otrokom pa moža in očeta, po vsem tolikem za-dovoljstvu jo je zgrabila žalost, nemir.
Joj, Ja Bariča! Zmeraj taka, učiš jo lepo že leta in leta, a ona ^ ostaja vedno enaka. Dobra je in vdana, to je res, pa tudi neumna!... Prav zaradi Baričine neumnosti sedaj nima pojma, kje je njen Ruco. Kam ga je neki vrag odnesel? Kako to, da ni sam telefoniral? Kam se mu je tako mudilo? Mar ga niso, Bog nas varuj, še prijeli? Ne. ne, kaj takega bi bilo neumno, misliti!.:. Ce je moral tako nepričakovano kam odpotovati, bi morda le ujel kako minuto, da bi skočil po p'ašč, po revolver in tako dalje...
— Tako je, da bi kar ponorela! — je vzdihnila gospa Melita vsa obupana. Joj, ta Bariča! Da bi mi vsaj besedo omenila!
Upehala se je po svojih sobah kakor potnik, ki je zamudil vlak pa sedaj ne more dočakati drugega. In potem je spet sedla. Prizadevala si je, da bi se umirila. Morda se je mož nenadno odpravil, da komu kaj vošči ali pa k otvoritvi kake razstave ali kakšni skušnji...
Potekla je že poltretja ura, a gospoda polkovnika, ki je drugače točen do minule, še zmeraj ni in ni Bariča, ki je v zavesti svoje krivde, je plašno pomole!« svojo prepoteno glavo skozi vrata ih povprašala s skoraj jokavim glasom:
— Kaj ne bi obedovali, milostljiva?
. — Vi si kar vzemite in jejte, jaz bom pa gospoda počakala! je rekla odtočno gospa Melita. In Bariea je izginila brez besede.
Odbilh je ura tri, tri in pol, a polkovnika že vedno ni bilo od nikoder. Stvar je postala zares že kar preveč sumljiva. Pričela je telefonirati po privatnih hišali. Ljudje ta čas sicer spijo, nič zato. Poklicala je polkovnika Vrankoviča Odgovorilo je dekle. Gospod spi in ne mara, da bi ga budili. Obrnila bi se do podpolkovnika Vodopija, toda ta nima telefona. Poklicala bi polkovnika Sremčeviča; ! a ta je na dopustu, kakor ji jq prav snočt pravil sam Ruco.
Tedaj je klonila in domala jo je zgrabila slabost. Morala je vendar zaužiti sirnatih štrukljev in pol kozarca črnega vina. Potem pa je spet legla.
Ob nevi Prežihevi
mati in dva otroka podirajo za gospodarja štiri mesece od zore do mraka les in ga spravljajo v dolino. Oče že vnaprej računa, kako si bo družina z denarjem opomogla: kupil ji bo obleke in kravo, mlekarico. Gospodar pa z izgovorom, da je cena lesu zaradi gospodarske krize padla, svojim delavcem zaslužek zbije skoraj na polovico, a še od tega jim plača v denarju le malenkost, ker si večji del pridrži za stanarino 0d hribovske bajte in za živež, ki ga svojim delavcem prodaja v lastni trgovini in krčmi v dolini. Zaradi lako težkih življenjskih pogojev o. traci najemniških staršev zapuščajo svoje hribovske domačije in odhajajo na delo v veliko tovarno v dolini. Izkoriščani kajžar ve, da je zase še brez moči, neusmiljeno v rokah svojega gospodarja, toda njegove otroke čaka ie lepša bodočnost: «Nekoč bo že bolje». Zgodba je gospodarsko - družbena razčlemba in oznaka časa in kraja, v katerih je Prežih živel, prikazana na mlademu človeku dostopen, preprost in nazoren način: poljedelski in gozdni delavci zapuščajo najemniško zemljo in se polagoma selijo v tovarno, v njih, ubogih in izkoriščanih, pa istočasno nujno raste proletarska in socialistična zavest, ki bo preuredila krivične odnose v človeški družbi. O morali
kapitalistične družbe, kjer se dobro godi predvsem tistim, ki postopajo in goljufajo, pripoveduje tudi zgodba «Višja matematika», ki se godi v rudniškem okolju. Medtem ko rudarji odhajajo na težko delo v rov ter ubogi upokojenci in starke brskajo med odpadki za kosi premoga, pa podkupljivi in podkupljeni nameščenec rudnika, ki sprejema na skladišču jamski les za rudnik, piše podjetnim in obo-gatelim dobaviteljem - lesnim trgovcem večje mere, da bi jim u-prava rudnika čim več izplačala.
Dve Prežihovi zgodbi Pa bosta v mladini budili in krepili ljubezen do domovine. Ko je pisatelj rasel, so zlasti na Koroškem skušali z vsemi sredstvi naše ljudi potujčiti. Nemci so bili zemljiški veleposestniki, lastniki bogatih, rudnikov in tovarn, Nemci so bili u-čitelji po tako imenovanih dvojezičnih šolah in vodje drugih uradov. Naši ljudje so bili od njih vsestransko odvisni in marsikje je germanizacija žela uspehe. Večinoma pa je naletela na sajpozave-sten odpor naših ljudi - brezpravnih kmetičev in delavcev, ker so v njej pravilno videli jjoniževnnjp in sramotenje naše narodne samo-
bitnosti in človeškega dostojanstva sploh. Nacionalno vprašanje je bilo zlasti pri maloštevilnem in proletarskem slovenskem narodu v preteklosti vedno tesno povezano s socialnim. Na to zgodovinsko resnico nas je Prežih opozoril že v «Požganici», romanu iz dobe koroškega plebiscita, nazorno pa zaživi pred nami tudi v «Solzicah». V zgodbi «Dobro jutro» zvemo, kako so nemški učitelji na utrakvističnih šolah širili nemško propagando in skušali naše otroke odvrniti od slovenstva. Takole so jim govorili: «S slovenskim jezikom se nikamor ne pride. Ce znaš samo slovenski, si sposoben kvečjemu za kakega hlapca ali težaka. «In ko so se otroci naučili nemšlcega pozdravljanja, jih je njihov «vzgojitelj» pohvalil z besedami: «No, zdaj ste šele postali ljudje». — V Prežihu je vzgajal narodno zavest tudi oče. «Prvo pismo» je mlademu Vcmancu narekovala mati. Bilo je namenjeno pisateljevemu bratu, Icl je študiral v Celovcu. Napisalo je bilo v okornem preprostem slogu, a je gorelo od materinske ljubezni. Da bi naslovljenec pismo gotovo dobil, sta mati in sin hotela na ovoj napisati «Klagenfurt», ker so tako
zahtevale nemške oblasti. Temu pa se je odločno uprl oče in zapisati sta morala rui kuverto lepo slovensko krajevno ime. Prežih zaključuje zgodbo z značilno ugotovitvijo: «Naš oče je bil namreč odločen Slovenec, čeprav je bil velik siromak, in se nikdar ni vdal Nemcem in njihovemu pritisku».
Tako prisrčen odnos do prirodi kakor Prežih so imeli le redki veliki naši umetniki. Lepote prebujajoča se narave na dan «Prvega maja» rano zjutraj nam je naš Pisatelj, ki bi ga tu prav tako upravičeno lahko imenovali tudi pesnika, prikazal tako otipljivo, da jih kar uživamo v barvah prvih pomladanskih žarkov, zvokih razi-oranega ptičjega ščebetanja ter vonjavah spočite zemlje in brstečega rastlinja. In kako čudovit, impresionistično doživljen in grohar-jevsko močan opis zrele in odmirajoče jesenske prirode je Prežih poklonil slovenski besedni umetnosti z «Ajdovim strniščem»! Obakrat pa sredi prirode človek: v «Prvem maju» Varane - mlad pastirček 3 drobnico, ki ima še vse borbeno plodno življenje pred seboj, v «Ajdovem strniiču» pa oanlì’va pojava pisateljeve osemdesetletne ha-
Prosveta med ljudstvom
tolmač slovenske pesmi. Zbor ima predvsem mlade pevce z lepimi, zvenečimi glasovi, kar ie zelo razveseljivo, ker pomeni udejstvovanje mladine, da bo tudi y bodočnosti delo uspešno. Zlasti pa ima ta zbor lepe tenorske glasove. Saj so že od nekdaj znane težave zaradi pomanjkanja teh glasov. Zbor je dobro podal svoj spored Izmenoma sta nastopala domači zbor in komorni zbor. Vse navzoče je močno prevzela lepota jn čustvenost slovenske borbene in narodne pesmi. Lepota teh pesmi je bila brez dvoma mačnejča od napačnih pojmovanj o našem javnem prizadevanju nekaterih pristašev resolucije Informbiroja, ki so tudj prišli v dvorano, in vse je kazalo, da so ti ljudje te pesmi uživali.
Otvoritvene predstavo SIVO
Ostrovskega komedija
..Itonosiia služim6»
Slovensko narodno gledališče odpira, svojo peto sezono s komedijo A. N. Ostrovskega «Donosna služba». To delo znamenitega ruskega komediografa, ki je napisal kakih 30 izvirnih komedij in dram, posega v problematiko fevdalne ruske države pred reformo leta 1861. Glavna snov je borba poštenega idealista-izobraženca Zadova proti korupciji proti sprejemanju podkupnine in kraji državnega premoženja. Vsi trije «junaki», korupcio-nisti Višnjevski, Jusov in Belogu-bov so podleži, sleparji in goljufi, toda vsakdo od njih krade na svoj način, skladno s svojim značajem. Ostrovski je do podrobnosti poznal rusko trgovsko in uradniško plast,
UMETNIŠKA RAZSTAVA V DOLINI
V	okviru priprav za občni zbor SHPZ in zato, da bi v naših dušah globoko vkoreninjena misel o kulturni strnjenosti vseh Slovencev, ne glede na to ah bivajo v svobodni domovini ali za mejami te, še jasneje zaživela, zlasti y zavesti nas zamejcev, so sc vržile tudi v preteklem tednu v raznih krjijih dobro uspele kulturne prireditve:
J'H05»t.TNO UK UST V O «LONJEK—KATINAHA»
V	četrtek 3. novembra so Lo-njerci in Katinarci na kulturni prireditvi izbrali svoje delegate za občni zbor SHPZ. Ta izvolitev ni smela biti, tako sta hotela oba kraja, samo pusta brezživljcnjska formalnost, temveč zavestna duševna priprava za naše nadaljnje kultur-no-prosvetno življenje. Tov. Nada Ruplova je s toplimi besedami govorila občinstvu o pomenu našega ljudskega kulturno prosvetnega izživljanja. Naravno in občuteno so recitirale tovarišice Jelka, Mara Žagar in Karla Cač. Na koncu te zelo uspele prireditve je domači Pevski zbor zapel nekatere narodne in domače pesmi pod vodstvom tov. Lavrenčiča.
KULTURNA PRIREDITEV V BARKOVLJAH
Barkovljani so priredili svoj zelo uspeli kulturni večer v petek 4. novembra. Tov. Andrej Budal je z jasnimi besedami prikazal pot sodobnega kulturnega snovanja primerjajoč sedanjo smer s preteklimi in je razčlenil vse možnosti našega prosvetnega prizadevanja.
Pevski zbor, ki je pod vodstvom Milanu Pertota intonančno in interpretativno dobro, s pravilno dinamiko h; občuteno zapel niz narodnih pesmi in umetnih skladb, °d katerih je najbolj vžgala na-rodna «Soči» v Devovi priredbi, je pokazal dober napredek. Živahno in otroško ljudko so nastopili mali Pionirji z deklamacijami in petjem. Velik umetniški užitek pa je nudila občinstvu tov. Jelica Pertotova s svojim dovršenim igranjem na harfo.
KULTURNI VEČER V NABREŽINI
V petek 4. novembra je nabrežin-sko pevsko društvo dokazalo, da se tudi ta kraj zaveda, da je slovenska kultura enotna in da je zaman vsako prizadevanje tako imenovanih «zaščitnikov», — ki pa skušajo sum0 rušiti, kar je že storjenega in ovirati novo delo — da bi to c-notnost razbili. Predaval je tov.
Miro Ravbar o bistvu našega ljudski; prosvetnega prizadevanja. Moški pevski zbor je pod vodstvom tov. Stanita Zidariča zapel nekaj zahtevnih pesmih, y katere je vlil vsa razpoloženja, ki jih te pesmi zahtevajo. Prisrčno so vplivale na mnogoštevilno občinstvo recitacije mladink. Ui so ustrezale duhu tega večera. Spored je bil smiselno in posrečeno sestavljen.
PROSVETNO DRUŠTVO «OTON ZUPANČIČ»—SV. M. MAGDALENA
Novoustanovljeno društvo «Oton Zupančič» od Sv. Marije Magdalene, šentjakobski «Ivan Cankar» in rocolski «Franjo Marušič» so priredili v soboto 5. novembra v dvorani pri Gregorju kulturni večer, ki ga surovo izzivanje in motenje P° kominformističnih razbijačih nista mogla preprečiti. Po pozdravnih besedah tov. Voja v imenu OF je tov. Ribič iskreno in zato prepričljivo recitiral Čufarjevo «Besedo fabriškim delavcem». Nastopila sta nato že moški in ženski zbor z izbranim sporedom, ki sta ga občuteno in izdelano izvajala pod vodstvom lov. Vladimirja Švare. «Unità» je naštela društva, ki so znova začela z delovanjem in je točno napovedala kraj in čas te prireditve, zato da so razbija.ški «zaščitniki» lahko vedeli, kam naj gredo vršiti svoje «kulturno» delo. Pred začetkom tega večera so ob vhodu v dvorano napadali prihajajoče in med drugimi tudi dejansko napadli delegate iz Slovenske Benečije, ki so prišli v Trst, da prisostvujejo občnemu zboru SHPZ. Po končani prireditvi so junaško pretepli tov. pevovodjo Vladimirja Svaro in njegovega sina Borisa, tako da sta morala oba v bolnišnico. Odgovornost za ta surovi napad nosijo seveda «vodilni zaščitniki» kulture. Ce odpovejo načela, jc seveda edini argument le dejanski napad. Moti jih, da ima naša načelnost uspehe in da se ljudstvo vedno bolj zaveda pravilnosti teh načel. Zmagala bodo seveda načela in z njimi tisti, ki si z vsemi silami in pošteno, prizadevajo, da jih uveljavijo.
VEČER SLOVENSKE PESMI V DOLINI
V soboto 5. novembra je priredil dolinski pevski zbor večer pesmi in je povabil k sodelovanju tudi Komorni zbor iz Trsta. Dolinski zbor vodi marljivi, požrtvovalni in vztrajni pevovodja tov. Srečko Marc, ki je pokazgl, da je dober
Slovensko hrvatska prosvetna zveza v Trstu je priredila v nedeljo 30. oktobra umetnostno razstavo v Dolini.. Da. razstavo umetniških slik, ki bi delala čast Uidi umetnostni galeriji v Trstu. Bila je to skupna razstava del sodobnih slovenskih tržaških slikarjev Černigoja, Groma, Hlavatyja, Lukeži-ča, Sakside, Sirka in Splavala. Bile so razstavljene večinoma oljnate slike, poleg nekaj Hlavutyjevih In Sirkovih akvarelnih slik in nekaj Černigojevih in Saksidovih grafik in ene Spacalove monotipije. Vsega skupaj 29 slik. Precej od teh je bilo že razstavljenih v Trstu v galeriji Škorpijon ali drugje, nekaj je bilo pripravljenih za razstavo v Varšavi, nekaj pa jih tudi še ni bilo razstavljenih.
V podrobno oceno slik posameznih umetnikov se ne bomo spuščali ker je njihova umetniška vrednost že na splošno ocenjena in priznana po slovenski in italijanski umetnostni kritiki. Tudi ima vsak izmed teh slikarjev že svoj izraziti umetniški slog, svoj lastni,' svojski način izražanja, suolo tehniko. Značilno je, da so mnogi preprosti domač, obiskovalci to opazili po pazljivejšem opazovanju z nekoliko tolmačenja po vodji razstave.
To sem pripomnil zato, ker je še vedno kie kdo, ki oporeka, da In imelo smisla razstavljati tudi po na. ših vaseh. Da. vsekakor se to izplača in je tudi brezpogojno potrebno
Nič manj kot v mestu. Res ie, tla je v mestu nekaj več ljudi, ki se bolj razumejo na likovno umetnost, deloma že po svojem poklicu, toda to število je razmeroma zelo majhno. Mnogo večje pa je število onih ki se za umetnost zanimajo le ob nekaterih prilikah, čisto priložnostno. Ti si polagoma ob ogledovanju te ali one umetnostne razstave in s čitanjem ocen teh razstav počasi ustvarjajo svojo umetnostno izobrazbo in okus.
Takega umetnostnega občinstva je Po naših vaseh sorazmerno nič manj kot v mestu, če ne ceip več. ker je morda na vasi sorazmerno več resnega samoizobraževalnega prizadevanja, kot ga je v mestu.
C mestu se namreč mnogo plemenitih iculturnostnih razpoloženj
razblini v bežnih mestnih senzacijah ulice, pri manjvrednih prireditvah, pri slabih filmih, plesu in sličnem.
Takih ljubiteljev kulturnih dobrin sem videl v nedeljo precej Prihajali so v skupinah po dva. trije, pet ljudi, odraslih ali priletnih, in precej mladine, moških in žensk. Nekaj stotin v vsem času od prcdpoldncva do trde noči... Ni jih bilo sicer toliko, kot bi jih lahko bilo tu v' središču Brega. Deloma 'je bilo krivo neprijetno vreme, barja, — iz bližnjih vasi jih je bilo zato le malo. Deloma pa so še tudi taki po naših vaseh, ki še vedno tavajo in omahujejo pod vplivom vidalijevskega kulturnega razhijaštva in sc vzdržujejo še celo čisto prosvetnih prireditev v svoji malodušnosti pred bobnečimi grožnjami, ali pa si niso še sami čisto na jasnem c resničnih kulturnih prireditvah.
Ogledovanje in presojanje slik je bilo resno in $e po okusu popolnoma krije z okusom občinstva v Trstu samem. Polnega razumevanja in naklonjenosti so bili deležni naši slikarski realisti Grom, Hlava-ty, Lukežič in Sirk. Tudi med njimi so takoj ločili bolj vedra, sončna razpoloženja Sirka ali Hlavatyja od otožnosti Lukežiča (bila so razstavljena le njegova starejša dela) ter Gromov moški realizem. Černigoj in Spacal sta manj ugajala zaradi svojega primitivizma. ki izvira iz abstraktižacije oz. modernistične težnje po bistvenosti. Njihova dela so se jim zdela nekam šolarska. Mimo Saksidovega surealizma so mnogi enostavno prešli: «Tega ne razumemo», če se m mimogrede celo kdo zahihital ali kakšno zinil o «hruškastih čebulah» (namesto glav), ali se radovedno ustavljal s prizadevanjem, da bi kaj razumel.
Vsekakor je la poskus lepo uspel, kljub temu, da je bilo zelo malo reklame, ki bi bila vsekakor zelo potrebna še prav posebno 0b taki priliki, ko gre za nekaj čisto novega, doslej še ne uvedenega,.
JELINC/C
vse njihove grehe, napake in zločine, poznal ni samo splošnega stanja, temveč tudi posameznike, k» jih je znal v svojih komedijah uvrstili po stopnjah pokvarjenosti in posebnostih značaja, Kojt pravi sovjetski literarni zgodovinar Vladi-kin, je hotel Ostrovski v letih 1857-1859 «obseči temeljne družbene sile tlačanske Rusije pred reformo, naslikati veliko sliko „civiliziranih” oblik omejenosti». Prav v naši komediji se je lotil ostre in temeljite kritike tedanjega ruskega birokratskega sistema.
Zaradi tega namena Ostrovskega je seveda caristična cenzura pre. povedala uprizoritev «Donosne službe», ki je izšla 1857 y literarni reviji «Ruska beseda» in nato tudi v knjižni obliki. Ko se je po reformi ruska družba vsaj nekoliko j oddahnila, je prišla na oder tudi ta komedija proti podkupfjencem in I birokraciji. Uprizorili sta jo petro-grajsko Aleksandrinsko in moskovsko Malo gledališče z velikim u-spehpm 1863. leta, kajti tedanji cenzor je najbrž domneval, da O-strovskega satira velja prav za prav preteklosti in da ne govori o sedanjosti. Toda zmotil se je: «Donosna služba» jc bila aktualna 1863. leta. in še dolgo potem. Aktualna pa ie tudi danes posebno še povsod tam, kjer vladajoča družba s svojo birokracijo smatra državo za svojo last in za aparat izkoriščanja in tlačenja ljudstva.
V besedah in dejanjih Zadova,
V razkrinkovanju sleparskih biror kratov Višnjcvskega, Jusova in Be-logubova ter v realističnem risanju nemoralnega početka Kukuški-ne je progresivni pomen komedije.
Zadov, ki je v g In vnem pristaš družbeno naprednih sil iz vrst Stanlkeviča in Belinskega, ki je bral «prepovedane» knjige jo poslušal nevarne nauke socialnih revolucionarjev, vztraja skoraj do konca komedije nezlomljen, a vendarle o-mahne. Na koncu komedije se zopet dvigne in pričakuje, da bo doživel dan, ko bodo podkupljencl trepetali bolj pred družbenim kakor pred kazenskim sodiščem. Njegova pot je bila v tedanjih i-azme. rah nujna.	*	.
Ob glavne osebe in njihovo dejanje jc nanizal Ostrovski še galerijo manjših portretov, ki so pa vsi določeni in jasni. Ne samo učitčlj Mikin, advokat Dosužcv in zlasti gospa Višnjevskn, temveč tudi majhne in epizodne osebe so pravi liki velikega umetnika in družbenega analitika (n. pr. oba uradnika in natakarja).
Posebno jc treba poudariti prikazovanje vseh članov družine Ku-kuškinih: vladarica v tem domu je vdova po nizkem uradniku Ku-kuškinu. ki regira kot .pokvarjen podoficir in zvodnica obenem; svoji hčerki hoče na vsak način in z vsemi sredstvi ^oddati prvemu primerno pokvarjenemu ženitnemu kandidatu, zato daje svojima otrokoma samo nemoralne napotke. Kar je Jusov. med moškim svetom, je Kukuškina med ženskami. Julinka in Polina. ki Rta obe bili deležni iste vzgoje, se razlikujeta med seboj, zato je utemeljeno, da dobi prva podkupljenca Belogubova druga pa idealista Zadova. Njuni zakonski «karieri» sc seveda močno razlikujeta: Julinka si začne domišljali, kako lagodno življenje in denar plemenitita ženski značaj, Polina pa trp; pomanjkanje in se pusti vplivati od pokvarjene sestro in matere, ki jo hočeta iztrgati iz poštenega življenja. Pol-ina. naivna in preprosta deklica, zaide v krizo, a jo vendarle premaga in se prostovoljno postavi ob strani svojega moža — v odločilnem trenutku.
S to komedijo, ki je prišla prva v letošnji repertoar, bo SNG proa slavilo obenem 401etnico prizadevnega in vztrajnega dela naše gledat iške umetnice Angele Rekarjeve.
M, Ravbar,
knjigi -
hice, ki kljub svoji telesni krhko-st* in jesenskemu hladu neutrudno žanje ajdo, proseč svojega vnuka, ki bi jo rad spravil domov:	«Oh
Pusti me, Varane, saj Čanjem letos ajdo zadnjobart...» Ali ne izzveni ta poslednja črtica v Prežihovi zbirki in z njo vsa knjiga v slavospev veličastni prirodi in zveste-vtu človeškemu delu?
Prežihov jezik je tudi v «Solzicah» izrazito ljudski, preprost, jedrnat in slikovit. Velik del pisateljevega izrazja predstavljajo besedne značilnost; njegove ožje domovine. Teže razumljive primere jc avtor kakor že v «Samorastnikih» razložil tudi to pot pod črto, drugi so jasni brez razlage, (lasi so koroška posebnost, n.pr. saninec (s sanmi izvožena pot), dimnica (črna, zakajena kuhinja), miznik (delavniški kruh na kmetih), odrtnik (oderuh, skopuh), poležuh (lenuh, ki zjutraj rad polega). Ko beremo v razpoloženjski črtici «Prvi maj» izraze, kot so «lajbič»,- «pušči jc», «pobič» (ali v «Ajdovem strniiču» besedo «zadniobart»), se nam zdi, kot da imamo pred seboj "e sodobnega slovenskega pisatelja Prežiha, ampak koroškega kmeta -L?e,ta is začetka preteklega stoletja.
ukovnika Drabosnjaka, ali pa da
Selzice
jMslušamo kar naravnost našo starodavno in mehko ljudsko pesem z onstran Karavank. V tem primeru so germanizmi estetsko upravičeni, učinkoviti in morda celo nujno potrebni. Podobno tudi v «Visoki matematiki», kjer pisatelj z izrazi «šiht», «vagon», «knapovski», «manipulant» in «cifre» označuje z jezikovne strani posebno družbeno okolje (rudnik), ki ga opisuje. Pač pa občutimo kot očitno jezikovno ne. pravilnost v duhu nemškega jezika sestavljene slovenske besede «podati se» (kam, str. IS), «izhajati» (s plačo, 56), «zarmpasti» (namesto razumeti, 66), «dopasti se» (nam ugajati, všeč biti, na str. 20 in 79). Primera «Ovije so se začele pasti kaJcor uši in mi sploh ni bilo treba paziti nanje.» («Prvi maj») se zdi na prih pogled vsakdanja ali celo surova, a je za plastični slog realista Prežiha — jxipisovalca in kritika pro-letarske^jede razumljiva, naravna in primerna.
Knjigo je opremil slikar France Mihelič. Njegove ilustracije so realistično zasnovane in so nastale večinoma na osnovi študija v p'sateijc vem rojstnem kraju in bližnji okolici. Poleg t( gi so t> vsebinskem iv idejnem pogledu ■ ttsirezno besedi
lu - ohranile vseskozi krepak socialni poudarr.:'). Mihelič Je ; odo'-? P,i;-žikovih najemniških sirotejév s koroških hribov, prikazal z ganljivo prepričljivostjo. Na splošno oi mogli reči, da je založba Mladinska knjiga našla v njem odličnega likovnega interpreta Prežihovega socialističnega realizma. Miheličeva roka je ob Prežihovi besedi odpovedala samo tu in tam, predvsem pri «Ajdovem strni-ščit» (podoba na str. 105), tu pa h; mogel Prežiha, kakor sem že dejal, enakovredno ilustrirati samo - Ivan Grohar.
Uvod k «Solzicam» jc napisal moj ster slovenske besede in naš največji mladinski pesnik Oton Zupančič in spada med poslednje besede, ki jih je pokojnik namenil javnosti. Zupančič pozna za Prežihovo knjigo samo izraze največjega spoštovanja in občudovanju.
«Solzice» morajo zavzeti častno mesto po slovenskih javnih in zasebnih knjižnicah. Z užitkom in pridom jih bo prebiral sleherni naš človek, predvsem pa so namenjene naši mladini, v kateri bodo vzgajale in krepile narodno in socialistično zavest, vzbujale ljubezen do narave, ji plemenitile nravi in okus. Ker je knjiga že brž po izidu pošla, bo treba misliti na drugo izdajo, u kateri naj odpade dvoje, troje tiskovnih ngpalc, ki delo brez potrebe kaze.
Dr. JOŽE MAHNIČ
14 Q2QQQE2!32EkUL&<
NEKAJ O KL.OKOVEM APNU
Klorovo apno prodajajo za majhen denar v drogerijah. Oni značilni duh, ki ga ima klorovo apno, povzroča plin klor, ki ga vsebuje apno 30 do 40 odst. Da ne bi klorovo apno izgubilo preveč klora, ga moramo hraniti v neproduino zaprtih zavojih, oziroma posodah.
2e od 1. 1799 izdelujejo klorovo apno tako, da napeljujejo plin klor v gašeno apno. Ta postopek opravljajo v lesenih ali kamnitih s svincem ali pa z asfaltom prevlečenih ter nepredušno zaprtih izbah; iz večine izdelujejo klorovo apno v železnih napravah.
Ko je klorovo apno na zraku, se razvija iz njega klor. Ta plin uničuje barvila, zato tudi s klorovim apnom belimo bombaž, lan in papir. Mnoge gospodinje se poslužujejo klorovega apna pri pranju, da bi dobile čim bolj belo perilo, vendar pri tem zelo veliko grešijo. Res je, da klorovo apno lepo obeli perilo, toda ga tudi močno razjeda. Mogoče ne bomo pri prvem pranju še opazili luknjic, toda pri najmanjšem nategu se bo perilo raztrgalo. Zato se rajši poslužujmo dobrega mila.
Klorovo apno je tudi zelo razširjeno ter ceneno razkuževalno sredstvo. Z vodo, v kateri je razpršeno klorovo apno, razkužujemo hleve ter stranišča. V ta namen premešamo en del klorovega apna z 20 deli vode. S klorovim apnom preprečimo tudi neprijetni duh v straniščih in duh, ki nastaja, ko trohni mrhovina. Enoodstotna raztopina klorovega apna uniči v 5 minutah bacile tifusa in kolere. Cisto 2 odst. raztopino klorovega apna pa potrebujemo za razkuževanje rok. Z majhnimi množinami klorovega apna razkužujemo tudi vodo.
ZAMRZNJENA ŽIVILA
Živila se zelo dolgo ohranijo. Že zamrznejo. V rabi so tudi posebni ovitki, ki preprečijo, da se zamrzle jedi prehitro ne ogrejejo. Vsekakor je pa zelo vaino, kako povzročimo, da jedila zamrznejo in da ne izgube značilnega okusa in prijetnega vonja. Nekateri svetujejo, da je dobro, če jedila prej delno osušimo. V ta namen je treba iz živil odtegniti približno eno tretjino vode. Pri tem postopku lahko med zmrzovanjem dodamo živilom tudi vitamine in druge snovi.
NOVO CISTITO ZA LETALSKE MOTORJE
Pri letalski družbi «Nizozemske zračne proge» izredno zani-
mivo čistijo razne dele letalskega motorja. Bate, valje ter druge važne dele bencinskega motorja dajo v posebno omaro in nanje namerijo močan tok zraka in drobno zdrobljenih češpljinih koščic!’ Pritisk tega zračnega toka. kateremu so primešane koščice, znaša 4 do 6 at. Na ta način očistijo dele letalskih strojev v 15 do 20 minutah. Čiščenje je zelo temeljito, na kovinah Da ne nastanejo nikakršne praske. Očiščene koščice lahko zopet uporabljajo za čiščenje letalskega motorja.
UMETNO OPLOJEVANJE ČEBEL - MATIC
Ministrstvo za poljedelstvo Združenih držav sporoča, da ležejo neoplojene čebele-matice jajčka, če jih anesteziramo z ogljikovim dioksidom. Iz teh jajčk se razvijejo troti. To odkritje je vsekakor zelo važno za čebelarje. Tako bodo lahko nadzorovali razmnoževanje čebel ter s primernim križanjem dobili čebele značilnih lastnosti.
NEKAJ ZA FOTOGRAFE
Ravnatelju raziskovalnega oddelka «Polaroid Cornoration» Edwin H. Land-u (ZDA) se je posrečilo zgraditi «Polaroid fotografski aparat», v katerem so napravi fotografska slika eno minuto po posnetku! Pomislite, da moramo nase filme doma ali pri fotografu najprej razviti ter jih' nato šele kopirati. In za to je potrebno precej časa. V tem fotografskem aparatu se pa slika V eni minuti razvije, fiksira, izpere, osuši, nato pa še konira, da dobimo lepo, pozitivno sliko z belim robom!
POTNIŠKA LETALA
S PLINSKIMI TURBINAMI
Izredno hitra lovska letala imajo namesto običajnega bencinskega motorja na bate V glavnem le plinsko turbino. Kljub temu da plinske turbine vedno bolj izpodrivajo bencinske motorje vojaških letal, se Pa V potniškem letalstvu še niso uveljavili ti novi pogonski motorji letal. Vendar pa je pred kratkim izdelala angleška letalska industrija pet potniških letal, kj so opremljena s plinskimi turbinami. Na ta način je vzela Anglija Zedinjenim državam prvenstvo na področju gradnje potniških letal. V kolikor pa bodo Angleži to tehnično prvenstvo tudi trgovsko izrabili, se bo izkazalo šele y. bližnjih letih. Vendar pa upajo graditelji novih letal, da bodo tudi ZDA naročile kako vrsto teh letal.

Ameriška igralka Jane Wyman je v Hollywoodu dobila prvo nagrado Za svojo odlično igro v filmu «John-ny Beiinda». Ta film igrajo že 14 dni v Trstu ob vrenapclnieni dvorani in skoraj vsi zapuščajo kino zadovoljni. Pa si oglejmo film pobliže. V nasici Carcadie na otoku Nove Škotske je s svojim očetom in teto živela gluhonema Beiinda. Trdo ie morala delati in nihče se zanjo ni zanimal, dokler ni v vas prišel mlad zdravnik. Zavzel se je za ubogo Beiindo in uspelo mu je, da jo je naučil razumevati ljudi, začel jo je izobraževati in kmalu sta postala najboljša prijatelja. Toda
ki vidimo, kako are Beiinda z o-trokom v naročju in z zdravnikom novemu življenju nasproti.
Film je po svoji vsebini nena vaden. (t pomislimo, da le bolj redko gledamo na platnu ljudi, ki Uh ie zaznamenovala narava: hoče nam prikazati trpljenje, ki spremlja življenje gluhonemih, vendar mu to ni docela uspelo. Zgodba je sicer resna, vendar preveč preračunana, s čimer ne napravlja vtisa resničnosti. Cim utrpi Beiinda kako krivico, že ie takoj pri roki zdravilo. Zgodba je tudi presentimentalna in kaže preveliko težnjo, da nekako poceni ga-I
V Srednji vasi pri Bohinju so snemali za nov jugoslovanski umetniški film «Ujetniki» nekaj scen, ki prikazujejo strahote nemške okupacije v Sloveniji leta 1943. Filmska ekipa se je nastanila na Vršiču v višini 1700 metrov.
C
Prvi jugoslovanski lutkovni film, ki ga je izdelalo podjetje Avala film traja 20 minut; v njem nastopa 16 lutk, med katerimi sta glavni star učitelj in dvojka, ki preganja pionirja, ker se noče učiti. Ekipa, ki snema film, sc sestoji iz enajstih ljudi. Za ves film je bilo treba snemati lutke v 40.000 pozah.
C
Bolgarija je doslej uvozila 28 celovečernih čeških filmov, med katerimi je doslej doživela največji uspeh komedija: «Nihče nič ne ve» iz dobe nemške okupacije.
O
V Jugoslaviji nameravajo v letu 1950 Izdelati 15 umetniških filmov, 13 filmov pa pričeti.
O
ribič Cormick, ki mu je dekla bilo všeč, jo je nekoč, ko je bila sama, zapeljal. ■
Ko je dobila otroka, so vaščani dolžili očetovstva zdravnika in se ga začeli izogibati. Nekoč je NI. Cormich prišel gledat otroka in Belindin oče je takoj zaslutil, kdo le krivec: sledil mu je. toda Cormick ga je v pretepa sunil v prepad. Zdravnik je moral za zaslužkom v svet in Beiinda je ostala sama: to je izrabil Cormick, da ji ugrabi otroka, in ker ni šlo z zvijačo je vdrl nekega dne v hišo. toda da si reši otroka, ga je Beiinda ustrelila. Sledil je proces, v katerem Beiindo oproste in v zadnji sli'
ne ljudi dc solz. Manjka Pa globljih motivov, ki bi vzbujali usmiljenje. Vse je preromantično, prelepo, da bi ponazorilo resnično nesrečo gluhonemih.
Na mnoge pomanjkljivosti filma pa pozabimo, če se koncentriramo samo na glavno igralko Vane Wv-man, katere čudovita igra se omejuje zgolj na mimiko in skromne geste. Vsa nje pojava je izredno veni j iva in zlasti izrazite so njene oči. Zanimivo je, kako se nje prvotno top obraz po ljubeznivem zdravnikovem prizadevanju Vedno bolj jasni, kako se na njem vžiga svetloba duha. Prav, tako je v svoji preprostosti ugajal Lew Ayres, ki j predstavlja zdravnika.
Dunaj obnavlja svojo filmsko produkcijo; med novejšimi filmi so nedvomno pomembni naslednji: «Eroica», o življenju skladatelja Beethovna. Glavno vlogo igra Ewald Balser, član dunajskega Burgtheatra, glasbeni del filma pa izvajajo dunajska filharmonija, zbor dunajske državne opere in dunajski otroški zbor.
Izdelali so tudi film: «Matevžev Pa-sion», v katerem gre za tonsko tehnično snemanje Bachovega dela. Film je režiral Ernst Marischka s Herbertom Karajanom in nekaj svetovno znanimi umetniki. Film je sneman tako, da Bachova glasba kronološko prikazuje smisel Bachovega dela s pomočjo slik in skulptur znamenitih mojstrov od 13 do 17 stoletja.
V filmu «Potepuhi» igrata glavno vlogo Pavla Wessely in njen mož Attila Hocrbiger.
Dalje snemajo v Avstriji film: «Peklenska ljubezen», v katerem je pe-; kei prikazan v nasprotju z vsemi izročili kot modern laboratorij z vsemi najnovejšimi tehničnimi izumi.
Avstrijski film «Angel s pozavno» pa snemajo v Isievvorthu pri Londonu v angleški verziji.
O
Poljski film «Zadnja etapa», ki smo ga gledali tudi v Trstu, si je utrl pot tudi v ZDA. Toda tam so film hotel! amerikanizirati, češ da bi nekaj erotičnih scen silno povečalo dobiček... Poljski list «Žice VVaršavi» piše: «Samo barbari, ki se ne zavedajo svoje duhovne bede, ne čutijo v tej zahtevi žalitve.»
O
Angleška cenzura je ocenila ameriški film «Kačja jama» kot delo, ki ga lahko igrajo le za odrasle in predlagala, da izrežejo 300 metrov filma; navedla je, da bi mogel slabo delovati na dekleta, ki se pripravljajo na bolničarski poklic. Režiser filma A. Lit vak pa je odgovoril, da dekleta, na katera ta film slabo vpliva, sploh niso sposobna za bolničarsko službo.
•r<!
*3
Šahovski javnosti je še dobro | jega nasprotnika pozicijsko oslabil, j poznan velemojster A. Rubinstein, katerega so pred približno 20 leti šteli
med najmočnejše Salaste sveta. Njega odlikuje Izredno globoka igra z duhovitimi preokreti. V končnicah pa skoraj ni ime) partnerja. Cim Je svo-
takoj partijo speljal v končnico. Zna Pa je zaigrati v starem napadalnen stilu, kar priča sledeča partija, ki j bila odigrana na Dunaju 1. 1922 n mednarodnem turnirju.
Na Tc8 sledi Tel—c5 z blokiranjem črnega damskega krila.
19.	Tol—c5	Tf8—d8
Na e6 bi igral beli 20. Dc3 Lf6 21.
Se5! itd.
20.	Sf3—e5	Lg7—f6
Crni ima lepe namene, ki se mu
žaj ne izpolnijo. Ne gre Le5: 21. de5: De5: 22. Tb7: Tb7: 23. Dd8: itd.
21.	Se5—c6	e7—e6
Ne Lc6:? ker bi po Tel—c6: izgubil črni damo. Bogoljubov pričakuje 22. Sb8:, da bi po Tb8: mogel z Ld8 dobiti izgubljeno kvaliteto nazaj.
22.	g2—g3!!	-----
SLOVANSKA OBRAMBA
Beli: Rubinstein Crni: Gogoljubov
1.	d2—d4	d7—d5
2.	c2—c4	c7—c6
3 **~e3	Sg8—ffi
4.	i>bl—e3	g7_g6
Schlechter-jeva varianta ni najbt 5e nadaljevanje v slovanski obram Partija prehaja v eno izmed slab variant kraljeve indijske obrambe.
5.	Sgl—f3	Lf8—g7
6.	Lfl—e2	0—0
7- 0—0	Sb8—d7?
Ni dobro, kakor se takoj izka Najprej bi moral vzeti na c4. Dru možne poteze so še 7 ... Se4 ali Lg4.
8.	c4 d5:i	Sf6—d5:
9.	Sc3 d5:	c6—d5:
10. Ddl—b3	_____
Sedaj se pač pokaže slabost 7. po. teza črnega. Beli si je odprl c linijo in grozi z napadem na damsko krilo. Črnemu pa bo otežkočen razvoj na
tem krilu.
10.	----- Sd7—f6
Crni bi moral poskusiti z manevrom skakača Sd7—b8—c6, ker je tu bolj potreben, da ojači obrambo.
11.	Lel—d2	Sf6—e4
12.	Tfl—dl	Se4—d2:
Črni olajša belemu poseL Hoče pa
igrati Dd6 ter se boji napjida lovca Lb4 ter ga zato zamenja.
13.	Tdl—d2:	Dd8—d6
14.	Tal—cl	b7—b6
15.	TdZ—c2	Lc£—b7
16.	Db3—a4!	-----
Prepreči Tfc8, ker visi kmet a7 ter
izsili sledeče poteze črnih kmetov, da bi mogel na c8 zamenjati stolpe ter poenostaviti težak položaj.
18 ----- a7—a6
17.	Tri!—C7	b6—b5
Ifc. Da4—a5	Ta8—b8
Krasno! Sedaj, ko se črni ne more gibati, takoj izkoristi priliko ter odpira svojemu kralju pot.
2.----—	Td8—c8
23.	Sc6—b8:	Tc8—b8:
24.	Le2—b5:i!	------
Drugo neprijetno presenečenje. Na
ab: sledi Da7! Crni je popolnoma razbit. To je že začetek konca.
24.	----- Lf6—08
Crni je dobil kvaliteto nazaj ali
partija je kljub temu izgubljena.
25.	Lb5—e8!	Dd6—f8
Na Lc7: sledi 26. De7: De7: 27.Te7:
Te8: 28. Tb7: in beli ima dobljeno trdnjavsko končnico. Namen igrane poteze je varovati polje tl, ker po Lf7:? bi igral črni Df7:.
26.	Tc7—b7:l!	------
Beli je zamenjal damo za 2 stolpa,
i ki sta mnogo močnejša od nasprotni, kove dame.
26.	----- Ld8—a5:
27.	Tb7—b8:	Df8—d6
Pretilo Je Lf7: h
28.	Tb8—b7	La5—b6
29.	Tc5—c6	Dd6—b4
30.	Le8—f7:+ Crni se vda.
S to odlično igrano partijo si Je Rubinstein priboril na tem turnirju na Dunaju prvo lepotno nagrado.
Za samostojno analizo prinašamo lahko študijo: Beli: Kc6, La5, c5 (3 figure) Crni: Ke3, c2 (2 figuri) (Diagram). Beli na potezi remizira!
Rešitev študije priobčimo v prihodnji številki tednika.
Inž. Sikošek Boris —O—
TURNIR za prvenstvo FLRJ
V šahovskem turnirju za letno prvenstvo Jugoslavije so prispeli do 8. kolq, ki je že v precejšnji meri pokazalo, kdo so letos kandidati za prva mesta.
Stanje po 8. kolu je naslednje: Matanovič (i točk, Trifunovič, Gli-sorič 5 in pol (I), Puc, Vukovič 5, Germek, Ivkov, Rabar 4 in pol, Pirc. Tot, Božič 4, Kostič 3 in pol (2), Fuderer, Nedeljkovič, Simonovič 3, Milič 2 in pol (3), Kersklajič 2 in pol, Tomovič 2 (1), Janoševič, Avirovič 2 točki.
Neporaženi so doslej ostali samo še Gligorič, Trifunovič jn Puc. Pre-senetjiv jč uspeh mladinca Mata-noviča, mediem ko je Pirc v prvih 8. kolih dosegel samo 50 odst. možnih točk.
O
V Italiji so od 1. septembra 1948 do februarja 1949 igrali 302 filma, med temi 244 ameriških, 33 italijanskih, 15 angleških, 9 francoskih in 1 ruski.
C
Tudi Indija ima precej razvito filmsko produkcijo. Filme, posvečene sodobnim problemom je prvi začel snemati indijski studio New Theater. Ti filmi so zaradi protesta proti socialnim krivicam izzvali veliko pozornost, vendar niso zajemali sodobnih problemov prav globoko. Izredno navduše no pa je bil sprejet film «Na vzponu», ki so ga leta 1944 Izdelali v Kalkuti. Ta film je skušal prikazati vso zapletenost socialnih problemov sodobne Indije. Se večjo pozornost pa je vzbudil film «Povest o dr. Kotnisu», ki govori o delu indijskih zdravnikov, ki so na pobudo indijskega nacionalnega kongresa šli 1938. na Kitajsko, da nudijo pomoč tlačenemu kitajskemu narodu.
Senzacijo je nato vzbudi! film «O-troci zemlje», ki ga je režiral Kvaj Ahmed Abbas. Film govori o lakoti v Vengalu in izraža vse najvažnejše indijske socialne probleme: stoletno suženjstvo-» nevzdržno delo, lakota, bolezni itd.
čitajte in àitite!
mig

i.a I n 15
ŠTEVILNA MEDNARODNA SREČANJA V NOVEMBRU
V nedeljo FLIIJ-Avstrija io Francija-ČSFI
* RAZNE VESTI
Na švicarskem nocomeiccm prvenstvu vodi Basel. Slede mu Locamo, Lausanne, Servette, Bellinzona.
Novejnber je poln mednarodnih srečanj v nogometu. 6, nov. je Belgija premagala Holandsko z 1:0, to nedeljo se bodo srečali FLRJ-Avstrija, Francija-CSR in Eire-Svedska (igrata Za svetovnj pokal) Prihodnjo nedeljo bosta prav tako Za svetovni pokal odločevali Anglija in Irska, 30. novembra pa bodo Italijani igrali z Angleži v Londonu.
Jugoslovani so si izbrali sicer šibkega nasprotnika za to nedeljo, vendar jim bo kar dobro služil, da preizkusijo Mitiča, ki je že ozdravil, in tako še enkrat pregledajo, kako bost® povezani krili 2 napadalno vrsto. Nj hovo B moštvo bo gostovalo prav tako to nedeljo na Dunaju. Srečalo se bo z Avstri--jo B.
Francozi bodo imeli pred seboj trši oreh v tekmi s CSR. Vendar pa Francozi s svojim moštvom še niso popolnojna zadovoljni. Poizkušajo ga na vse načine preurediti in prj tem zadevajo na precejšnje težave. V Franciji danes naanreč «i več kot 18 igralcev, ki bi bili sposobni, da branijo francoske barve. Seveda pa morajo pri izmenjavah tudi pazili na homogenost moštva. Na vsak način pa bo rezultat srečanja s. CSR zan miv, ker nam bo dal s tem tudi sliko današnje vrednosti češkoslovaškega nogometa.
Datum, kdaj se bo odigrala končna in odločilna tekma med FLRJ in Francijo je bil po dolgem času le določen. Predlagani so bili različni datumi kpt: 29. november, 11. december v Milanu, 10. december v Milanu, sedaj Pa je bilo končno odločeno, da bo tekma v nedeljo 11. decembra v Firencah.
Pred tekmo med FLRJ in Francijo Pa bomo že 13. novembra zvedeli za novega kandidata z0 svetovno nrvenstvo. Tega dne se bosta srečala, kot smo že omenili, Eire in Švedska. Ce igra Švedska neodločeno z Eircmi, bo šla v Brazilijo, Če pa bo premagana, bodo morali Pa odigrati še tretje srečanje.
Italijani eo precej nepotrpežljivi ko čakajo na srečanje z Angleži. Ne morejo se odločiti za moštvo, posebno ker je v Italiji cela Invazija tujih igralcev v domačih klubih in sedaj še sami nc vedo, kdo je od domačih boljši ali slabši. Zlasti jih skrbi londonska megla. Pr) lem ne morejo pozabiti na Švicarje, ki so lanj v novembru gostovali v Londonu in so morali zaradi megle prestaviti tekmo za en dan. Ko so tekmo igrali so bili zaradi vlage, ki je niso vajeni, postavljeni Angležem na milost in nemilost. Zdi se pa, da tudi če b-i bilo suho
vreme, Italijani ne bi mogli dosti opravitj v Londonu. To nam je 2e dovolj pokazala zadnja tekma, ko je Italija imela še staro moštvo, o o o
Rezultati italijanskega prvenstva
v nogometu so bili to nedeljo naslednji: Atalanta - Genoa 4:0, Como -Bologna 2:2, Fiorentina - Padova 3:0, Inter - Milan 6:5, Lazio - Novara 4:0, Pro Patria - Lucchese 2:2, Sampdoria _ Palermo 4:0, Juventus - Torino 3:1, Triestina - Roma 2:2, Venezia -Bari 2:1. Na kvalifikacijski lestvici vodi Juventus s Stirimi točkami naskoka pred Introm. Slede Fiorentina, Padova, Lazio Milan, Atalanta, Como, Sampdoria, Torino, Triestina, Palermo itd.
Znanega švicarskega kolesarskega prvaka Kublerja je povozil avjo. Nje. govo stanje je respo.
Jack Kramer in Panche Gonzares «zvezdi» svetovnega tenisa se bosta srečala, da odločita, kdo je od njiju boljši. Po dosedanjih srečanjih vodi Kramer s 5:3. Zadnjič je tolkel Gon-zaresa s 6:3, 6:4. Kramer je bil v ponedeljek poražen po Seguri s 6:2, 6:3.
Dinamo je krvak ZSSR v nogometu. Drugi lanski prvak, CDKA.
o o o
Prihodnje leto bo kolesarska tekma «Okrog Evrope». Proga bo vodila preko 7 držav.
o o o
Švedski 800-metraš Ljiljekvist, ki je bil diskvalificiran leta 1946 zaradi prekrškov amaterskih predpisov, je bil sedaj razrešen prepovedi nastopanja. Odšel bo v Meksiko, kjer bo živel in nastopal.
o o o
V Buenos Airesu se je pričelo svetovno prvenstvo v streljanju. Na njem sodeluje preko 300 strelcev iz 20 držav. Nastopajo reprezentance Amerike, Argentine, Avstrije, Brazilije, Cileja, Ekvadorja, Finske, Francije, Guatemale, Italije, Jugoslavije, 'Kolumbije, Kube, Madžarske, Norveške, Paragvaja, Španije, Švedske, Svice in Uragvaja. Največ je Argentincev, Švicarjev, Švedov :n Urugvajcev.

IS I RIT Ei
OOOOOOOOOOOCCSCSSŽ
yN rs /V/"V

V TRŽAŠKEM PRVENSTVU BO PRIŠLO
do zamenjave prvega mesta v lestvici ?
To nedeljo so bile tekme za tržaško prvenstvo zelo težke za moštva, ki so nastopala. Lilo je cel dan. da So bili tereni razmočeni, mraz pa je Po svoje preprečeval, da bi zopet lahko videli tekme, na katerih igrajo pravi nogomet. Posebno je bilo težko v Novem gradu, kjer je gostovala Sveta Ana. Tekanje po blatu je utrudilo igralce, tako da je na koncu zmagal tisti, ki je imel več volje.
Ta teden so tekmovali zaradi praznikov tudi med tednom. V teh tekmah je Qorica premagala Brto-niglo z 2:0. Piran je nasul Opčinam kar 6 golov v mrežo, Sv. Ivan in Sv. Ana pa sta se zadovoljila z neodločenim rezultatom, ki najbolje kaže njune trenutne moči. V tekmi med Arrtgonijem in Novim građom pa so se dogodili neljubi incidenti. Arrigoni, ki je še vedno na vrhu kvalifikacijske lestvice, je prišel v Novj grad, da zmaga. Toda, ker se mu je domače moštvo močno upiralo, tako da ni mogel ničesar doseči po redni poti, se je lotil neredne poti. Pričel je surovo igro, sodnik je pa seveda Arrigoniju zaradi tega prisedli kazni. Tedaj so se spravili igralci Arrigonija kar
komisiji. Kakor vse kaže bo Arrigonija zaradi tega doletela kazen. Ker je samo dve točki pred Auro-ro in Sv. Ivanom na kvalifikacijski lestvici, ga bo ta kazen lahko stala tudi prvo mesto.
Najbolj zanimivo v tem prvenstvu pa je vseeno ponašanje Aurore. Zdaj je prišla prav potihem na drugo mesto z zmago nad Meduzo (2:0). Bila je že precej spodaj zaradi nesreč, ki sq jo zadele M prvem delu jesenskega prvenstva. Zdaj si je moštvo utrdila, to je pokazala tudi tekma s sicer močno in odločno Meduzo.
Sv. Ivan je na tretjem mestu. Za goste je imel v nedeljo Novo Gorico (3:2). V tej tekmi je pokazal, da zasluži mesto, ki ga ima. Igral je tehnično lepo in borbeno. Tekma med Sv. Ano in Novim gradom bi bila lahko presenečenje, Končala se je namreč z 2:0 za Novi grad-Toda tu jp y glavnem odločevala sreča. Sv. Ana j e pokazala dobro voljo, toda razmočeno igrišče je preprečevalo njene, drugače lepe akcije. Najboljši mož njenega moštva je bil Godnik II. Rezultat bi bil lahko drugačen, če se ne bi Sv. Ana v prvem delu prvega
nad sodnika. Sodnik je igro preki ■ polčasa preveč utrudila na težkem nit (0:0), zadevo pa predal tehnični | terenu. Gorica je na svojem sta-
Kje je meja svetovnega rekorda v metu krogle?
Letos je bil izboljšan svetovni rekord v metu krogle kar za 1U cm. (Od 17,69 do 17,79 m) To je bil rezultat, ki je letos po jinski tabelici dosegel največje izboljšanje.
Sedaj, bi lahko postavili vprašanje: kje je meja svetovnega rekorda v metu krogle? Ali je znamka 17,79 m največ ji uspeh človeka? Ali je mogoče izboljšati tudi ta rekord?
Isto so se spraševali ljudje leta 1X99, ko je Kanadec George Cray vrgel kroglo težko 16 liber (zaradi tega je krogla, ki jo danes mečemo, težka 7.250 kg) 14,43 m daleč. Metanje krogle je bila takrat še mlada disciplina v lahkoatletskem tekmovanju. Z njo so tekmovali šele od leta 1880 naprej.
Vedno novi rezultati so nas stalno opozarjali, da je težko potegniti mejo človeške zmogljivosti. Rezultat iz leta 1893 je bil dober, danes bi ga bil vesel vsak lahkaatlet pri nas, vendar pa ni bil še davno ne-nepre-kosljiv. Cez 4 leta je prišel sedemnajstletni Irec Denis in ga popravil na 14.60 m. Ta rekord je potem veljal nadalnjih sedem let. Leta 1904 je Amerikanec Ralf Poz, ki je bil samo eno leto starejši od Denisa in je zaslužil zlato olimpijsko medaljo s 14.80 m. Naslednje leto ga je popravil Amerikanec Coe, ki je študiral v Angliji (15-08 m). Toda Poz ni počival. Ze leta 1907 je postavil
nov rekord: 15,12 m. Res, Poz je bil sijajen lahkoatlet. Leta 1909 je znova izboljšal svetovni rekord - 15,54 m. Na treh olimpiadah. na katerih je prisostvoval, si je zaslužil dve zlati in eno srebrno medaljo v tej disciplini.
V	tem času je bil rezultat 15,54 m izreden. To se je tudi pokazala s tem, da je bilo treba polnih 20 let, da so ga potolkli.
Sele leta 1928 je Hrischfeld (Nemčija) prekosil ta rekord. Kroglo je tedaj vrgel 15,78 m. Nekaj kasneje, istega leta je ta rekord izboljšat A-meričan Cook za 9 centimetrov. Me. sec dni kasneje je stopil zopet Hrischfeld v akcijo in kot prvi človek je vrgel kroglo preko 16 metrov (16,02 m). Dosegel je torej daljino, ki jo še danes na tekmovanjih redko dosežejo.
V	naslednjih 4 letih ie bil rekord izboljšan še za 15 cm.
Leta 1932 je prišlo do prelomnice v metu krogle. Leman (ZDA) jo je vrgel 16,48 m, Torance pa 16,80 m. Nekaj kasneje je on izboljšal rekord še za 9 cm, pozneje pa je v Oslu dosegel fantastično daljino 17.40 m.
Ta jnet je zopet čakal dolgo časa, da so ga izboljšali. Po 14, letih (1948) je črnec Carls Fonville vrgel kroglo 17.69 m, 27 junija letos pa je James Fuks postavil za sedaj najboljši rezultat na svetu 17,79 m. Do 18. metrov je «samo» še 21 cm. Najbrže bo dosežena tudi ta meja, prav tako, kot je bila dosežena, «končna» meja 16 metrov leta 1928.
Po vsem ozemlju so bile v nedeljo zaradi vremena, tekme zelo otežkočene. Potrebno je bilo veliko volje za uspešno borno z žogo, Naša slika nam kaže tekmo na stadionu «I. Maj» med Novo Gorico in
Sv. Ivanom
dionu y Sovodnjah premagala Opčine s 5:2. Gorica je igrala tehnično dosti boljše od svojih nasprotnikov. Večino golov je dosegla v prvem polčasu po svojem odličnem napadu. V drugem polčasu so ho-
Openccv več ali manj zaman.
Prihodnjo nedeljo bomo videli celo vrsto zanimivih tekem. Aurora se bo morala na svojfm igrišču srečati s Sv. Ivanom, Opčine bod<> gostovale v Umagu, Meduza v Sovodnjah, Piran pa v Novem gradu.
tele Opčine nadoknaditi, kar so|jyja sta<ji0nu «L maj» bomo videli
izgubile. Delno so uspele, da so znižale rezultat, toda ker je šla Gorica V obrambo, so bili napadi
tekmi Ponzianina - Brtonigla ob 12.30 in Montebello-Nova Gorica ob 14.30.
Vodoravno: I, drag kamen — oseba iz «Pod svobodnim sončen-.» - člen; II. Pekovsko orodje - obrtnik; III. karta znak — geometrijski pojm — riba —•veznik; IV. pokrivalo — športna eagrada — božanstvo; V, ruska reka
—	gora v Jul. alpah — praznik — industrijska rastlina; VI. čas — žensko ime — del njive — posoda; VII. žito — moško ime — judovski duhov-n|k — nota; VITI, glavno mesto evropske države — moško ime; IX. pozornica — del noge; X. žensko Ime — “atančna priprava; XI. predlog — rimski cesar —ustanovitelj znane nagrade, ki jo delijo vsako leto — nota; XII. tema — divja žival — latinski konec davek; XIII. pripadnik evropskega naroda — veznik — egipčanska reka — del obleke; XIV. Industrijska rastlina — delavec — pripadnik azijskega naroda; XV. veznik — vas v Istri — pravo — gibanje vode — nikalnica (it.); XVI. dan v tednu — teurje; XVII. žuželka posoda — žival, ki spada v red krkonov.
Navpično: I. norveški kralj — kraj na Vipavskem — čistilo; 2. bivališče
—	moško Ime; 3. veznik — tekočina •— veznik — ptica — veznik; 4. gozdič ~~ moško Ime — sorodnik; . pregrinjalo — želja narodov — del živali ''Prometna žila; 6. jugoslovanski otok ^ bajeslovno bitje — azijska država —• zdravilo; 7. mera — mesto v Istri ^ suknja — veznik; 8. kraj na Krasu ■—moško ime; 9. arhitektonska oblika
KRIŽANKA
1	^ 3 ■» 5 fc ? g Q 10 H O is <6 ih
—	juha; 10. indijski pesnik — Južno sadje; 11. karta — čuvaj v gozdu — premikanje,— zaimek; 12. del telesa
—	čas — moško ime — smešnica; 13. domača hiša — vrsta — reka v Nemčiji (fon.) — pripadnik evropskega naroda; 14. mladinska organizacija — azijska država — kominformistično orožje; 15. kratica za utež — cvetica
—	športna panoga — padavina — egipčansko bogastvo; 16. denar — potepuh; 17. sorodnik — tisti, ki dela
—	pes.
REŠITEV
Vodoravno: 1. Sveto, vloga; 2. pomota, Trubar; 3. ol, port, slak, 10; 4. niz. Korotan, Lim; 5. alea, nečak, Peca; 6. Ovra, sen, žoga; 7. sito, Lida; 8. zelenjava; 9. pont, zona; 10. Tina, par, Tito; 11. poka, Savel, kota; 12. ona. okrasek, met; 13. ta, omot, atol, pa; 14. ožarek. Osebek; 15. karat. Attica.
Navpičino: A. spona, potok; B. volilo. tonaža; C. em, Zevs, pika, ar; C. top, Arizona, ora; D. otok, Atena, omet: E. Aron. Olt, skok; F. tres. Part; G. očetnjava; H. stan, resa; I. tlak, laz, leto; J. vran, život, kasa; K. luk, podanik, let; L. Ob. lega, atom, bi; M. galica, otepek; N. aroma, ataka.
Kupon št. ISO
za nagrauno tekmovanje Ljudskega teanika
O O O
Tek čez drn in strn v Kopru
Poleg nogometne tekme je bil v Kopru v nedeljo tudi tek čez drn in strn, kjer so tekmovalci tekmovali v treh skuninah Mladinci do 16 let so tekli na 1500 m dolgi progi, člani od 16 do 40 let so morali preteči progo dolgo 3500 m, veterani nad 40 let pa so se pomerili v teku na 1 km. Tekem so se udeležili člani športnih društev iz Istre in člani društev ZDTV iz Trsta.
V prvi skupini je zmagal mladinec Gordini iz Trsta, ki je prispel na cilj v času 7’59”4, njemu slede Petronio (Istra), Boni (Trst).
Na 3500 m je bil prvi Abram iz Trsta v času 7,46”3, slede mu Ger-mek in Sirotič (Istra).
Med veterani je zmagal Corsi; drugi in tretji sta bila Polli in Lesica.
odgovorni urednik KAVS FRANC
Tiska z dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu, ulic» Monteccbl P
Rokopisi se ne vračajo
Kronika 4. novembra
v v
ZAŠČITNIK KULTURE
Pred nekaj dnevi so Vidalijevi kominformistični divjaki napadli znanega in priljubljenega tržaškega slovenskega pevovodjo tov. Svaro, ko se je vraCal s kulturne prireditve šentjakobskega pevskega zbora. Zaradi kuditi poškodb se tov. Svara zdravi v bolnišnici.
«Ni več humorja na svetu» je tožba, ki se splošno čuje. Ljudje, ki tako govorijo, ne poznajo tržaškega tramvaja. Kako lepo se naš tramvaj gunca po mestu in posmehuje današnji atomski dobi! Ali ni to humor?
Na ulici srečaš prijatelja in ga Vprašaš:
— Kam pa. kam?
— Dol k Sv. Andreju. Imam nujen opravek.
— Zakaj pa ne vzameš tramvaia?
-- Ne morem: imam silo. Stvar je res 'nujna.
Ali m lo humor?
in če si upaš plačat: listek s stotakom, ti sprevodnik odšteje, če le mogočo rstanek 85 liv v samih kosih po eno liro tako da vse kar frči okrog tebe in se ti nomali dozdeva, da si kozolec na polju, okrog katerega sc zbirajo vrabci, ali ni to humor?
In če se sprevodniku potožiš, da je kaka borna Ura preveč raztrgana ter ga poprosiš, naj ti jo zamenja za drugo, te z naj-
slajšim smehljajem tega sveta pogleda in ti pravi:
— A tako? Ta lirica vam ne ugaja? Ni dovolj lepa? AH jo hočete mogoče poročiti? Le vzemite io! Grde ženke so najbolj pridne
Alj ni to humor?
Stopil sem v UTAT, da si kupim zvezek 10 listkov. To je bilo včasih ugodno, ker si pri tem dobil 10 odsk popusta. Casi so že taki, da je treba gledati tudi na najmanjši znesek. Pa namali u-radnica zahteva plačilo za vse listke brez popusta. Na tvoje začudeno vprašanje, kakšen smisel ima potem predkupovanje 10 list- ■ kov, ti ljubko odgovori:
— To je zaradi tega, da se izognete nevarnosti, da vam v tramvaju pr' menjavanju debelih bankovcev dajo manj denarja ali pa napačen denar.
Ali ni to humor?
Zatorej:
Dokler v Trstu sije nam tramvajska glorja, manjkalo ne bo nam zdravega humorja!
ALI RES NI VEC HUMORJA ?
V1DALI; «Cultura a noi cominfor misti»
MUSSOLINIJEV duh: (Bravo camerata, dobro si se naučil v moji šoli.»
• >
pike
P-EIP>I
Draija Pepa!
Javljam ti, da prehlajerije moje končno je minilo, že iz postelje sem vstala spet telo je dokaj čilo.
Se medtem dogodkov raznih cele kupe je. nabralo, o katerih na tim mestu pisati, bi se izplačalo.
'■ Just Košuta je v «Fenice» i šel pokazat Zaromila;
" zanj. ki «skrajna» je levica < se dvorana je dobila.
Zdaj «Partito liberale» sc mu vljudno zahvaljuje Za vabilo na predstavo in v nebo ga povzdiguje.
Res. zaščitniška kultura se lepo je izkazala’, kominformu v čast vsem strankam bi podplate polizala, he za Tita je mišljenja, da z desničarji paktira, drugim tak očitek daje, sama jim srce odpira.
Povovodja Svara s sinom Zdaj v bolniški je oskrbi,
Justovi pajdaši dali so kulturo mu po grbi.
Brce, boksi in klofute, to so njih kulturno delo, zraven še z gorjačo udarec znajo dati za zabelo.
Generacija današnja, se bo dosti naučila,
Ce kulturi meksikanski v Trstu strumno bo sledila!
Če za človečanska prava se lovi Sovjetska zveza, svoie naj pristaše v Trstu v tem pogledu v nos podreza!
Tu je videti na dlani, kam pripelje te «lepota, če pogled ti dlje ne scìe kot le do domačga plota!
So uslužbenci tramvaja te dni stavkati hoteli,	' '
Pa so sindikati v roke celo stvar prehitro vzeli.
■ Delavstvu iz roke je vzela možnost borbe za pravice: tudi tega, veš, so krive ■
kominformovske butte?.........
Blagodati kominfoma res izredno so, velike, in prihajajo očitno v prave gangstrske oblike.
Piar je dobro, naj izgine, kar je slabo, to naj uspeva, kdor ni z njimi, temu treba pač razparati je čreva.
Ko bo pa prišlo spoznanje, da so se grdo zmotili, odgovornost na Sovjete bodo vljudno preložili.
Kaj tedaj v opravičilo Moskva bo ljudem dejala še ne' vemo, a vsekakor svojo zmoto bo priznala.
Do tedaj je Pa še daleč in je treba potrpeti; v hudi borbi moraš živce in pa trdno voljo imeti, če «kulturno prizadeta» kdaj boš v bolnici ležala, vedi, Pepa, da te rada bom z darovi obiskala.
Tc pozdravlja Tvoja Juca.
Sršenovi piki
PSETO
Le kaj boš ti revše lajalo: četudi si pasje narave, kar imelo si pameti prave že vso si Benitu prodalo.
MI SMO MI
Občinski svetnik Bravnov «ta pristaš je kominforma, napil se kloroforma, v sovjetu zdaj po temi «siala».
KO JE BILA MAMINA V PHAGI (Svejkova izvirna)
Ide Marina od Hodonina...
Za ìlio Viđali s čritaro vina...
SRSEN
S Poljske
Dti bi se Poljska otresla vseh tujih vplivov, si je izbrala za komandanta ruskega generala. S tem je povsem dokazala svojo samostojnost; sedaj je lahko vsakomur jasno. da Poljska lahko stori, kar hoče, čelo tujega vodjo si; lahko izbere. Poljski narod je sedaj presrečen, ni se mu več bati nikakih tujih vplivov, ker jih - je že dobil. .	,■	, ■
Asociacija idej je včasih čudna in neverjetna zadeva. Cim čujemo datum 4. novembra, nam | pride na misel knjiga ■ «Slovenski fantje y Bosni», odnosno tisti stari Slovenec, ki je zdaj že pod zemljo in ki je vsak svoj pogovor pričenjal s stavkom: «Ko smo bili leta 1878 v Bosni...» Cc sl hvalil vreme, je odgovarjal, da je bilo leta 1878 v Bosni lepše vreme; če si govoril o pridelku, so bile leta 1878 v Bosni češplje bolj debele; če se je dvignila pesem. so slovenski fantje leta 1878 v Bosni bolj ubrano peli itd. ” Pri vsem spoštovanju, ki ga ie stari, hrabri Slovenec zaslužil; je bil s svojo večno Bosno nekoliko smešen.
Nekaj podobnega doživljamo leto za letom z našimi italijanskimi someščani y Trstu. Od leta 1918 sem se je, bogme, marsikaj zgodilo in svet jč dobil še precej drugačno lice. toda pni poznajo samo svojo «Bospo» — 4. november.
Tudi letos so mobilizirali ves svoj propagandni aparat z županom in Palulanom na čelu, prišel je že posebej iz Rima senator Cingoìani, bila so zborovanja v gledališču Fenice, na Kaštelu, na pomolu Audace, polagali so vence, skratka: dela ni manjkalo. Stroški so bili postranska
TRUMAN - MOJZES
Truman je imel govor, v katerem je v najlepših besedah opisal načela svoje stranke. Načela je stisnil v deset točk kot Mojzes svoje zapovedi
^4*
TRUMAN: Pri nas je velika svoboda. Razen kipa svobode imamo tudi svobodo vojnega bujskažtva, kajti brez te svobode, bi ne mogli svobodno napasti svobodne narode.
stvar; saj je občina še precej zadolžena in en dolg več ali manj ne prihaja v poštev. Ljudi je bilo tudi dovolj; kajti ta dan je bil uradno proglašen praznik.
Lepo se je tozadevno izrazil «Messaggero Veneto». Razpravljajoč z obligatnlmi patriotičnimi besedami o obletnici 4. novembra, zaključuje tako-le: «Razumevanju za to, kaj pomeni ta obletnica za nas, je treba mogoče pripisati dejstvo, da je ZVU s posrečenim domislekom proglasila Han
4.	novembra kot popoln praznik v Trstu, čeprav ga je zavila v vljudno in diplomatično meglico «jesenskega praznika».
Summa summarum: Dan 4. novembra je za nami. Ljubezniva diplomalična zavezniška meglica se je razpršila. In ko se že ne brigamo za dogodke zadnjih desetletij, nas zanima zdaj to-le v-prašanje: Kdaj bomo za spremembo slavili bitko pri Lepantu ali pri Marengu??
Riko gre v mestni svet
Riko se je odpravil v mestni svet. Sei je proti openskemu tramvaju, da se popelje v Trst. Za njim je stopal starejši gospod z lepo negovaniin psom. Riko seveda ni videl ne gospoda, ne psa. Pač pa je zdajci slišal gospodovo služkinjo, ki je vpila: «Počakajte, pozabili ste nagobčnik»!
Tedaj je Riko zabrundal:
«Vražja baba! Kdo pa ji je povedal, da grem y mestni svet?!»
Košutov predlog
Pii razpravljanju o spremembi imen raznim tržaškim ulicam in okrajem, je Košuta dal baje naslednji predlog:
Glede na krasen podvig naše kulture pri Sv. Magdaleni, predlagam, da se ta okraj odslej imenuje Sv. Mangane], da s tem izgine poslednji spomin na fašizem, ki ga predstavlja ime Sv. Magdalene.
Baje je hotel Košuta la predlog iznesti v slovenščini, pu se je pravočasno spomnil, da to ni v skladu s Kominformom in ga j.c iznesel v italijanščini.
Dokaz resnice
Zopet nov dokaz, dp je Jugoslavija prešla v imperialistični tabor, je vest, da so v Ljubljani pričeli s prodajo belega kruha, biniarginptct