"PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA misleče ätatelje. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION. S. P. WOUUI 11 llWTOMTOIIi,^. "WWCT^J^V^ GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični list NO—ST. 1213 I^mmUc i. liH. .t «to |«C tU A.l •< C»a.r«M «t lu-b M lit*. CHICAGO. ILL- 11. DECEMBRA, (DECEMBER 11,) 1»30 MM W IM h LETO—VOL. XXV. PRIZADEVANJA ZA ODPRAVO FAŠIZMA »ITALIJI rezm črne srajce ni uspel z j i MLADINA HA DUNAJU WWI FA*ŽMU | 1»»»»« i po obravnavi re2m ČRNE srajce ni uspel z mm proti opoziciji Nad tisoč aretiranih. — Razne skupine za odpravo Mussolinijeve diktature.—Ekonomska kriza v Italiji Kakor sovjetska vlada, na- ne, kar ima za posledico, da je glaša tudi Mussolinijeva, da ji ljudstvo v Italiji toliko pozor-je glavni cilj ekonomska re- nejše za propagando proti fa-konstrukcija ter mentalna pre- šizmu, ki je seveda tajna, "pod-novitev prebivalstva. Razlika zemska", toda vzlic temu moč-pa je v tem ,da program ruske na. gospodarske obnove sloni na V prošlih šestih tednih je bi-načelu socializacije »italijanski lo v Italiji aretiranih okrog tipa na privatni svojini. Zato je soč oseb, ki so bile od tajnih Rusiji laglje pridobiti mase za agentov fašistične policije ob-^ v oje načrte, kakor pa.Musso- dolženi revolucionarnih aktiv-liniju, kajti ekonomska taktika nosti za strmoglavljenje fašiz-slednjega se prav malo opira ma. Večinoma so bili izpuščena idealizem. j ni, ker jim krivde niso mogli Fašistični režim v Italiji je dokazati. Ampak že to, da jih letos veliko izgubil na svoji t*- tako brez vzroka zapirajo, po-kozvani popularnosti, kar je kazuje nervoznost vlajde. posledica raznih vzrokov. Prvi j Fašizmu v prilog je, da opo je gospodarska kriza. Italija zicija, ki ga hoče vreči s sedla, je z njo zelo tepena. Pošiljat- ni enotna med seboj. Najjačja ve dolarjev iz Amerike od ita- skupina v nji so italijanski so-lijanskih izseljencev se manj- cialisti, ki imajo svoj glavni šajo. Italijani v južnoameri- stan v Parizu in postojanke ob ških republikah komaj da iz- meji Italije ter v Švici in Zed. hajajo in ne morejo dosti po- državah. S pomočjo raznih magati domovini. Ljudstvo v zvez in zaupnikov pošiljajo v Italiji se je polagoma začelo Italijo letake, ki jih dele tajno, nasičevati fašističnih fraz in ob- Kakor da bi padli iz zraka, se ljub ter želi jesti kaj bolj real- pojavljajo na gotovih mestih nega. Militaristični duh» ki ga letaki ,ki pojasnujejo ljudstvu kapitalistična vlada skrbno go- resničen položaj v Italiji. Dru-ji, je še vedno močan toda bo ga skupina, ki sodeluje s socia-začel med mladino in v armadi listi v ljudski zvezi za oevobo-ginevati, če Mussolini ne zaple- ditev Italije izpod diktature, so te Italijo v vojno. To bi on že liberalci, katere zatira poseb-bržkone storil, če bi bil količ- no cerkev z odobrenjem in s kaj siguren zmage, namreč ta- pomočjo fašističnih oblasti. Tu-kega rezultata, ki bi pomenil di komunisti so aktivni, toda za Italijo veliko materijelno še ne pridejo dosti v upoštev. po obravnavi Sest tisoč postav SPREJETIH V DVEH , „ n, ppo« LETIH NA KITAJSKEM I " "lUOlVfl rllUlI sabotamom Na Kitajskem traja že več let civilna vojna, in če sodimo po številu ubitih, po vesteh o - . T—.J-- uničevanju, razdejanjih, ropih *mrine spremenjen« * itd., sploh ni nobenih postav v I fa»>orne Kootrarero. nekdanjem nebeškem cesar- tkanje v Rusiji stvu. Toda od kar je Kitajska do2,v«U> ^ udarec, republika in so najjačja vlada Sodni proces v Moskvi, ki je v nji nacionalisti, so v svoji vzbujal svetovno pozorj.ost, je zbornici tekom prošlih dveh bil končan v napetem pričaka-let sprejeli nič manj kot šest ti- vanju vseh prebivalcev v Rusi- soč postav. Najbrž jih sprejemajo iz istega razloga kakor v Zedinjenih državah — namreč zato, da jih ljudje kršijo in da imajo političarji priliko kolektirati graft. Amerika zapira mejo ruskemu blagu Mladina na Dunaju je organizirana v socialistični mladinski ligi v tolikem številu kakor po odstotkih v nobenem drugem velikem mestu ali deželi. Ta slika prikazuje manifestacijo dunajske socialistične mladine s rdečimi zastavami na obletnico strmoglav-Ijenja monarhije ter postanka republike, ki je bila proglašena 12. novembra 1918. Pri letošnjih volitvah v državni zbor dne 9. nov. so avstrijski fašisti mislili polastiti se večine v zbornici — vlado so po zaslugi klerikalcev že dobili, in proglasili diktaturo, ki naj bi s časoma pripomogla priti Habsburžanom nazaj na prestol. V načrtih so se zmotili. Socialistična stranka je prišla iz volilnega boja kljub silnemu pritisku vlade in reakcije kot najjačja. Preje je imela klerikalna stranka prv > mesto. pridobitev. V zunaiji politiki hoče biti ii ilija vodnica v svetovni vojni poraženih držav, kot Nemčije, Avstrije, Madžarske, Bolgarije Hooverieva poslanica kongresu ^ ¡e spis opravičb in tolažil Priznava samo dva in pol milijona brezpjselnih. —(V prošlih 12 mesecih je tudi ta dežela zaeno z drugimi prizadeta in trpi vsled svetovne depresije pravi predsednik. Glavni vzrok po njegovem mnenju je nadprodukcija ji, ki se zanimajo za razvoj svoje dežele in sledilo mu je z vso pozornostjo tudi časopisja v drugih deželah po svetu. Obravnava je sodno dognala, da obstoja v sovjetski Uniji tajna stranka z imenom "Industrially stranka", katero so tvorili predvsem inženirji in sploh ljudje, ki imajo ali so imeli odgovorne pozicije v in-Slepi amc-ski državniki so dustriji, sovjetski trgovini, * sc lotili pred meseci Rusije, uakupovalt.il* komisijah itd. češ, da se je ' rgla na ameriški Njen ci!; je bil, strmog'aviti so-trg s tVojim žitom v namenu, vjetski režim, kateremu nače-«la mnira ameriške farmarje, ijujejo delavski poli iki, ter ga Bilo je potem dokazano, da se nadomestiti z vlado tehnikov, je ofi" elni Washington z džin- Za ta svoj namen je iskala zve-gotskim časopisjem vred po ze z inozemstvom in prišlo je neumnem vzrujal, toda name- že tako daleč, da je «bilo par sto da se bi spametoval, je na- francoskih državnikov priprav-daljeval z napakami. Prepove- ljenih zaplesti svojo deželo, dal je uvoz ruskega pulpa z iz- predvsem pa Poljsko in Rumu-govorom, da so gozdni delavci nijo v vojno s sovjetsko Rusijo, v Rusiji jetniki, takih izdelkov istočasno pa bi industrhlna pa se v Zed. državah po zako- stranka oslabila Rusijo od zno-* ' jtar povzročilo revoluci- jo in padec sovjetov. Ker se tako enostavno vlade, ki imajo količkaj trdnosti, ne strmoglavljajo, je bila "Indu-striaLna stranka" fiasko, njenih pet glavnih voditeljev pa je bi- Fašistična oblast proglasi marsikoga, ki ga aretira, za komu- - nista, dasi pripada v resnici pr- j^e le ameriška javnost, ne- di zvezna vlada nadaljne vso-' lijarde, ki jih imata Rockefel- vi ali drugi prej imenovani sku- g0 tudi v inozemstvu, je nestrp- te, ki so v ta namen določene lerja, Ford, Mellon, Morgan pini. Ker sta Italija in sovjet- ^ pričakovala Hooverjevo po- v proračunih. Teh $115,000,- Raskob itd.? Tudi Hoover je nu ne sme prodajati. Nadalje je prepovedal uvoz raznih mesnin iz Rusije, češ, da se ne ve, ako so dobro preiskane v Rusiji in če ni nevarnosti, da bi prišle z njim tudi kake bolezni. Izdana je na- dalje odredba, da se ne sme jo dne 7. dec. obsojenih v Mo-uvažati v to deželo nobenih skvi na smrt in trije na deset-produktov, ki jih izdelajo pri- letne zaporne kazni. Okrog silni delavci. Eni smatrajo, da so v Rusiji vsi delavci prisilni, dva tisoč drugih šele pride pred sodni tnbunal zdaj ko je poleg tega pa je v raznih tabo- sodišče z dolgim procesom do-riščih še mnogo tisoč političnih gnalo krivdo voditeljev. in razen teh Albanije. Grčije .ka Rusija v prijateljskih od- glanjc0 ki je bi,8 prežjtana 2. 000 naj bi bilo le kot nekaka milijonar, še celo njegov prej-j ^ vposljeni v to- Vsi obtoženci so krivdo pri- t...«^ v.»^, a o «Ax«;ik mtomocinno. - ...... . i ----» §nji delavski tajnik Daviš je J ' * - - - t * in Turčije. Poskuša tudi, da pritegne v ta krog za sporazumno sodelovanje sovjetsko Rusijo. Glavna zahteva Itali- nošajih, se tretja internaciona- dec ob skKcanju jesenskega lujna pomoč, la kot taka ogiba Italije. V zasedanja obeh kongresnih - . , , , milijonar, in poslanci ter sena-l v*r»ah' na *metij*h itd- ** znali, vsi so se prestopka kesa- ... _____ t. . .. . _ -«—.j» —» —-a--.....j Za glavni vzrok svetovne go-' .i kfltlrimFitl tvoril so ve-1 Padejo po ameriški odredbi h in vsi so obljubili delati za svojih proglasih jo sicer obso- zbornic. Spig je gkrbno gegtav. gpodai^e krizc do|ži Hoover v' .l!^ ....... ja„ toda aktivna v nji ni. Po- je in prvoimenovanih je revizi- leg teh deluje proti fašizmu tuja takozvanih mirovnih pogodb1 di ena katoliška skupina, ki pa lien, ki analizira .tolmači in iz- svoji poslanici nadprodukcijo. j mudTs^pomožnimfar- vaja zaključke, seveda na pa- Blaga je preveč, " " ' . . ^ , . _. živi1 J® Pre" cijami za brezposelne. Kaj bi , ... . .. .. .. ,. . . .. . . .Pinu. Po krahu na newyorški več, vsega preveč. se brigali ko Da iih Hoover za- in razdelitev teritorijev po nji- je slabo organizirana in nima h { d d b : leto ie l r . se ongau, ko pa jin noovcr .. ... . » , r . . ____ o norzi prea aoDnm letom je Kdor ima zdravo pamet, naj gotavlja, da smo imeli depre- Hoover skupno s kapitalistič- zdaj logično sklepa: Ker je na sije že dostikrat prej, pa so se nim časopisjem zatrjeval, da gvetu vsega preveč, je milijo- vselej zadovoljivo končale. ir^^Si^M- rj^rri PO*nTh Se nekaj drugega je v Hoo- Dem nevarnosti, Kajti Kran aei- bedoi N| treba, da je človek „erievi Doslanici kar ie novost nic ne pomen, polom .ndu.tr,- bogzn« kako razumen, da UhJX dSr Hvali se, da .ie. hovem planu. Italija hoče ko-1 odobrenje vatikana. Sveta sto-lonije in druge koncesije, pre- lica, kar znači cerkev v Italiji, magane države žele nazaj kra-|je v prijateljskem razmerju s je, ki so bili preje njihovi. Do- fašisti. zdaj Mussolini še ni mogel na- Naravno, da so proti Musso-praviti močne kombinacije, ki linijevi vladi tudi Jugoslovani bi bila v star.ju uspešno klubo-|ter Nemci v okupiranem ozem-vati Franciji ter njenemu blo- ]ju# Dne 2. dec. so iz Rima poku. Poraz fašistov v Avstriji jf ----- vplival na njegov preatiž neu pod definicijo "prisilnih delav- proSpeh sofjetske Unije, ako cev". jim sodišče ne vzame življenja. V tej deželi seveda ni "pri- ^a ga jim je vzelo, toda sovjet- silnih delavcev". Vsakdo "iah- ski centralni eksekutivni odbor večini delavcev, ko spozna blaznost uredbe, v je izp0slo**l od delodajalcev ko" dela "kjer hoče" in pusti je kazen vsem petim spremenil delo "kadar hoče". Izgleda, da ameriške državnike ni prav nič sram pred blamažami, vrhute-ga pa delajo še neumnosti, ki so kvarne interesom dežele. v desetletno ječo, ostalim trem pa z desetletne na osemletno. Mother Jones pokopana V pondeljek 8. dec. so položili v grob na rudarskem poko- . *--------------—* je izpusiov^i vu uuuuojoi^. _... n , • j l 1 * * r 1 v/^ ii« luuaiBnem POKO- - .... imp nKC R<) „ nllIla V dne 2. dec. to le- kateri je vsega na ortajaje, ko zagotovilo, da ne bodo znižali Blllv Doak H0VI delaVSKl pališču Mount Olive, blizu je ' t0 Pravi wtl Hoover, da imamo je žita toliko v skladiščih da ne plač, od unijskih voditeljev pa 1 . ' Virdna v Illinoisu sto let star» — u- ' vi aJZmi V*T.il v Zed" držnvah «ivanajfft me-, vedo kam z njim, pa vzlic te- obljubo, da unij« ne bodo za- tajnik "Mother" Jones. Hotela je po- iLiHan.Ua vluri» r» „u • j secev depresijo ,in potem tola- mu strada milijone ljudi in sto- htevali večjih. Z zadovoljstvom XT * slednji počitek poleg rudarjev. S: M« i r r^rr^ jr—-isi JiT ZSUSZZ iS^-KS tii:,^ ^¿«-^.^¿^¡^ ........fctAr1 ^ri^ Naročite si AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR letnik mi Stane $1 cialističnih voditeljev, ki so še v Italiji. Celo ameriški državljani niso več vami pred policijskimi zasledovanji ter per-sekucijami. Opozicija v Italiji tli. Ni pa izključeno, da se že v dogledni dobi razvije v požar, ki bo pomel z Mussoli-nijevim fašizmom. Največja država na svetu Največja država na svetu je Kitajska. Po približnem štetju prebivalstva, ki ga je izvedel notranji minister, ima Kitajska danes že 500 milijonov prebivalcev, čeprav je imela vojne in vsako leto pomrje mnogo ljudi od gladu. kmalu bolje. najprvo pokupiti da se tovarne Ako pred8ednik Hoover res 9 VI Alfe rv /i %■> »«^ — _ — - - — • . . i * Omenja tudi brezposelnost." »°va odpro ,oziroma pomno-' verjameP kar napisal, tedaj pravijo v bedo milijone farmar- riI£ 2 komPaniiam; ..m« /iva že obrat. 'so ga znali kapitalisti dobro ^ ^^..^„ainiv, »n oblasti. Šestdeset let je pomniti," pravi _fLniti T -delavskim" tajni- Po njegovem imamo samo dva in pol milijona brezposelnih,' rreba J« pomniti, " pravi t^gniti z "delavskim kajti toliko so jih našteli štev- "®over' »m<> take kom po vrhu. ki je bil novem- ci cenzus biroja aprila to leto. K"7e ""»ogoKrat prej, da so le bra to ,et<> kandidal mogočnih . . ', , .. , . _im„' začasen pojav, in da smo jih nat0 t|0laii: da * dvn vselej zadovoljivo rešili, in pa, na m pol malo v primeri z ne- da je na§a dežeU zaposljenimi v Nemčiji, Angliji tejfia in mogočnejša kot kdaj itd. Vsekakor pa ni mogel ta- poprej v zgi>dovini.M ko na kratko preko tega pro- Dobro, toda kaj to koristi blema, pa je priporočil kongre- milijonom, ki so brez zashiž-su, da naj določi kakih sto pet- ka in v pomanjkanju? Kaj jim najst milijonov za javne grad- pomaga, ako žive v deželi, ki nje, kot stavbe, ceste, kanale je danes bogatejša in mogoč-itd. To bo po njegovem mne- nejša kot kdaj poprej, če pa nju zadostovalo do tedaj, ko nimajo s čim kupiti kruha, o-bodo imele denar za javne na- trokom obleke in zdravila v kapitalističnih interesov za zveznega senatorja v Pennsyl-vaniji. Hooverjeva poslanica ima tolažilne besede tudi za farmarje. Pripoveduje jim, da je pšenica v tej deželi dražja, kakor pa v Kanadi ali v Evropi. Pozabil je na dejstvo, da tisto razliko ne spravijo farmarji, nego prekupci ter borzjani, ki Pojdi in kupi si kaj s to to- prave pripravljen posamezne biuchjin uui»mii -«----------- - . . t mnrpa države okraji in občine, patu- jo brezposelnim delavcem mi- jim nese profit, pa čettuli pn- lažbo, ako moreš. prave pripravljen posamezne ¡slučajih bolezni? Kaj koristi- špekulirajo z vsako stvarjo, ki jev in industrialnih delavcev . . ... . Z ozirom na zunanjo politi- i* ^z njmu v bojih proti iz ko je Hoover omenil le spora- koriščevalcem. Dajala jim je zum za omejitev oboroževanja poguma kakor noben ag.tator. na morju .sklenjen med to de- Zd*J Je dokončala. Pokopali so želo, Anglijo in Japonsko, ter «lovesno, cerkveno in vsi so mednarodno razsodišče. Dro- JJ hvalili. V življenju, ko je gih perečih problemov se ni do- bila njena vitalnost največja, * . K jo je obsojal marsikak duhov- aZdaj smo lahko potolažoni, nik in marsikak konservativni kajti krize smo že dostikrat unijski odbornik, ki se jo zdaj imeli pa so prešle, in tudi zdr j » poštovanjem spominjajo. naj malo počakamo, saj smo vendar državljani republike, ki je močnejša in bogatejša kot kdaj poprej. FARME V ZED. DRŽAVAH. V Zed. državah je bilo aprila to leto 6,297,877 farm, ali 150,466 manj kot pred desetimi leti. i ^^^r t Oas©oil iz J|ascg a gibanja NOVA RAZPODELBA KONGRESNIH OKRAJEV Naši mladi bodo debatirali katarji pod masko komunistov pridno I Parkhill, P«. _ Mladi člani in čla- \ ^ J^j niče mladinskih» odreka kluba Št 5 ma*ala J,ra «°ti»*** in policija ter ftlte mladinskega od*, ka kluba o ^ ^ ^ JS7.. so sklenUi Pr>r,*ti debato o.^ ^ ; £ brezpo^nosti, k; laspest, «se mlad, dica tejfa je u „cialisUčna tako kot starejše delavce. Ker k*j ^ ttfroeljito 0S)ittbijeIla. V tej podobnega ie nismo imeli prilike sli- dr4avi npr fe ^ stianku k ^ Aati v isšem okrožju, je gojiti upa- ni opomogla. Z reakcionai ninii do-nje, da se bodo naši ljudje odzvali udarni je naši stranki deset let po polno&evilno. omenjenih dogodkih v Ohiu skoio ne- Debata s« bo vršila 6. januarja mogoče priti na glasovnico, namreč 1931 ob osmi uri zvečer v Sloven-1 ne z močjo, kolikor jo imajo sedaj, skem domu na Franklinu. Vstopni- Ali je to v korist delavstvu? Ali smo na bo prosta n komur se ne bo mu- revolucijo kaj približali s tem, da so dilo zgodaj domov, se bo lahko malo komunisti, oblast in agentje provo-pozabaval, ker bomo ie kako dobili k»torji ponakod oslabili in drugod kje kak meh in seveda tudi dobrega docela "u6lli »morilko socialistič-človeka, ki bo iz meha stresal »oskoč- no »tranko, da se dane» dviga na ne komade. Na vsa društva ozir. članstvo se vzgor le z velikim trudom in s po močjo sodrugov, kamere diči največja . . . _ . vztrajnost? Prijatelji, danes vidite, apelira da poaeti podučno in kakor pray w vam ^^ m^na gQ_ mivo debato, katera bo podana v an- ciali>ltiina „tranka. Ali so komuni-gleščini, po naših tu rojenih mladih gU ^^ ^^ ko je 80ciaii. ljudeh. Ponosni smo lahko, da se ^¿^ ,trwlka il4fUbiU stotine svojih mladina zaveda, da je nujno potrebno postojank in tisoče članov ? Prav širiti zavedno delavsko misel med Glasov dobe v splošnem prav širše delavske mase. ki st še vedno malo, in L 1928 jih niso dobili širom ne zavedajo svojega revnega stališča Zed. driav niti petdeset tisoč. Res, v današnji 'Srisoki" civilizaciji. Za da listi mnogo pišejo o njih, toda v niladino se danes vse podi, milkari- svoj« posebne namene. Komunistom zem, cerkev, fašizem, politične maši- ni pridobilo novih Članov. Ali je bi-ne starih ettrank, ki so zveste dekle lo torej vredno, da so se borili toliko izkoriščevalcev delavstva in razne proti soc. stranki, namesto v prvi vrsti; druge skupine. proti kapitaliamu? j Mi delavci tudi ne smemo driati Vpili »o o diktaturi proletariata, rok križem in pustiti, da se z našo kakor da se ta preobrat izvrši tako mladino okoristijo naši zatiralci! Za- enostavno kot pri kakem društvu vo-interesirajmo mladi živelj za našo Htev novega odbora, pravično stvar — za izboljšanje de-1 KaJ *» * bn*ah M lavskega življenskega standarda — in Pla4e ™ malomeščanske refor- petem pomagajmo po svoji moči, da z k' utrjujejo sedanji sistem, združenimi močm\ dosežemo naš cilj. Rajše pomagajmo k slabsanju razmer, Z ... . ... lA nameffto tega pa oddelkov na zunaj blesteče se barke imamo diktaturo vsemogočnega do-kapkalističnega sistema, katera se, iarja> četudi še ne preveč očitno, potapljat Mareikdo je bU Ia evolucijo in v svojem lastnem morju korumpira-nosti H laži . . . Pokažimo zavedni naši mladini, da ši AU da bi Sgl na fr0nt0f da bi or_ rij0 njimi ^ podaništva smo veseli njenega prihoda v naše ganiljrai ¿ete jn jih oborožil vrste. Napolnimo dvorano 6, ^ prenevarno! Revolucijo ker je to edina in najboljša pomoč, uganjali le na papirju. Izpostavljati govore konzuli in razni plačani pro- iivH*nie ki bo od strani mladine vzeta radost- ^ batinam ter krogljam in ječam je pagandisU, ki kličejo živio svojemu J no na znanje. * | res neprijetno, in dostikrat tudi po- kralju in predsedniku in narod v dvo- Naj bo končno omenjeno šc ta, da polnoma nepotrebno, kar dobro ra- rani naj jih posnema. V HBZ imajo bo podano poleg debate tudi kratko zume večina komunistov. ie dolgo ljuta afero ,ker je jugoslo-' predavanje v slovenskem jeziku tika- Socialisti smo jim prepočasni — vanska vlada poslala medalje ali od- joč se v glavnem delavskega gibanja tako go trdili pred deeetimi leti. Ko- likovanja za par glavnih odbornikov. med žanstvom in nladlno. liko hitreje gredo komunisti v raznih Stvar izrabljajo hrvatski separatisti JPZS., toda ker je ia organizacija v Enkrat pred koncem zime bomo državah izven Rusije, kjer imajo in komunisti, povod pa sta jim dala 27. letih svojega obstanka skoz in skušali prirediti literaren večer. Raz- gvoje stranke? dotična glavna odbornika, ki sta do- «koz velikega pomena v tej naselbini motrivali bomo o delavski literaturi! j bil« "ordene" ali odlikovanja. ne samo v gospodarskem temveč tudi in o njeni misiji ¿i jo vrši med nami Tudi na Piney Fork je prišla ko-l Dne 3() noy ge yriila y New v polHičnem življenju našega naroda, delavci. Znanje je naše najučinko- ™u"u,ti;čn.a ™ez*n v »ocial»stjčni Yorku gUy308t jugoslovan8kega Soko. me seveda zanima tudi sedanji uni- vitejše orožje v boju za naše pravo.' kUib ki je odv^la par članov Re- ^ y bigtyu iredba za čevalni boj, ki se vrši v njenih kro- Stari ljudje radi rabijo rek: "Dokler kh da »<>c- franka ne dela za re- ,oyftnJgki reiijngki pa^riotixem, v «¡h. Ku An takmt iiku"- *dai hi bilo volucijo, bili so nahujskani od člove- JUi , "T1 " k ha, do takrat uka , zdaj bi bilo ^ ^ y deJ,oyanju ^^ moralno podporo sedanj» vladi v BeO- N Po v »a kam fjudtkam itatju v Zad. državah sa m kakor določa poaiava, rasdoliti kongrasna distrikta na podlagi noraga števila prebivalcev. Dolgo časa so s aaralčaajara ljudstva vačali tudi itavilo podlancav v nišji X bo mir: i. Prod loti pa jo kongroa aakijucd, da stavilo poalaneov o»tano vo«Lao auako, mandata pa sa po vsaka« l/udakam itatju pora »dal i po novom količniku. Ako prida npr. na vaakfli 100.000 probivaleov on koagrosnik, jli dobi voaka driava sorasmorno. Po novom fjudskom Itatju jih bo vslod ogromnaga naraatka prabivaUtva dobila California 9 voč kot jih jo imola p aj, Michigan 4 voč, T»xas 3 itd. V »naindvajaatih državah s« Stavilo kongroanikolv tniša, v 11 so »viša. v drugib pa mIsm »tanje noapratnanjaao. Poslanci is drŽav, katero izguba nakaj mandatov, »o »očali * boj«m prati »nižanju. Prodtagajo nam rac, da «o pri določitvi količnika na sma Stoti ino»»mcav, čatudi sakon določa, da sa poclanoa rasdal/uja lo na podlagi Stavila pv^bivaleov. Kongraaniki is »ndustrialnib driav, kjor j« najvač inosomeov, sa tamu ubirajo in pravijo, da bi »o v tam »lučaju no smolo Stoti v količnik tudi črnca* tšotšk južnih driavah, v katerih jim jo voliJha pravica odvsota. Državo, ki »o na tej skici osaačona s «rnim .doba po niovom I j ud» kam Stotju toliko voč poslan-c«v, kolikor povo Številka v nji. ®n* > bolim i>C«*bo an#ffa m\t kongrasnikov, v tistih, ki so osnačano la » črticami, pa ostan» stavilo kougroanikov naapram»njano Vse je mogoče Pinay Fo^li O. — Nekako fudno se nam zdi, da je klub št. 27 izgubil bitko na prvi instanci sodišča. Ampak vse Je mogoče na t< m grešnem, korumpiranem svetu. "Zarja" je bila kluoov pevski zbor, kar je vedel vsakdo v Cieveiandu In vedeli smo diugi, ki smo se zanimali za take htvaii. Kako je tedaj mogoče, 'la s« dobi tfod.iiJt, ki tega ne upošteva, nego vtijaaie razkoiniški skupini ter ji ineni nič tebi nič izroči imovino kluba šu Hi ter njegovega pevskega zbora. Ali nam uorej zamerite, če si predstavljamo, da nekaj lekje ni bilo prav? Ali ima kaj opravb.i |p, da je sodnik republikance, in da je voditelj ločene skupine, g. Vatro Grill, postal takozvan rcpubnaanski vodja v svojem wardu? Nič čudnega bi ne bdo, če je imela ločena skupina že v naprej zagotovilo, da se bo zanjo dobro izšlo . . . Take reči se na ameriških sodiščih pogosto dogajajo, kar pričajo razne preiskave in škandali, ki prihajajo na dan. Morda je sodnik velik "republikanski patriot", pa se mu je original-ia "Zarja" zamrzeia, ker je pod okriljem socialističnega kluba? Bilo karkoli, naša dolžnost jo, da klubov i "Zarji" ia klubu pomagamo moralno in gmotno. Pred par leti je Tone Garden pisal o dekaMenci v Cieveiandu,(| pri "L lakopravnosti". Zadel je v aplavz, ki je prisilil pevce in pevke da so morali ponovio nastopati. Je re» žalost io, da ae je mora! v takem zboru, ki je slovel za najboljšega med Slovenci v Ameriki, dogoditi razkol, kateri bo imel še dolgo slabe posledice za naselbino radi n*. daljnih sporov. Kazuiae se, da vse zavedno delavstvo simpatiziru s klubov o "Zarjo". Ne samo dtL.-tvo, nego vsi pošteno misleči rojaki, ki vedo, da se je "Zarji" napravila velika krivica, katero je povziocua ločena skupina. Ker ui niG»'u. ubit! «lubovega zbora z razkolom in intri gami, se je posluzila še tožbe. J. ICoain. Neresnični očitki Johnstown, pa. — V Pro etarcu Z dne 27. nov. je bil priobč« u dopi* ;»od naslovom "Viharno vj-eme" % podpisom "Kronikar", v k&.erem je prizadeta moja oseba ter čast in dobro ime nekaterih drugih rojakov. Očitki v tistem dopisu so neresnični, in če je tisti, ki ga je poslal, nasprotnega mnenja, lahko začne z dokazi ter pri tem zasluži nekaj dolarjev kajti za vsi bila drago plačana drva nri cariji, ki tekmuje med seboj, kdo se katereni so pred volitvami vpili, da je zivnem sodišču. Star sem in težko ,tf8nem trgovcu. Kar sta A. L. seljencem Diolomatični in dru«i sastooniki ^ prikupil vladi v B^radu, ne- "naš John"? Ali delajo nalašč tako zaslužim, pa imam kljub ¿emu pri- M nakolektali, je bilo izročeno v * lij« P ljske 1 ltvinsk« in nekaj g° bodimo zavedni delavci. In to ve- in kopljejo grob sredi temne noči? pravijenih par dolarjev, da se obva- roke Mre- Glavač v prisotaosti petih se navduševal zanjo tako, d. ga ni let tudi Jugoslavije zelo delujejo med " ""J® T8f Kon- Meni se zdi vsa stvar sumljiva, ruje kiubova "Zarja". <*eb in istatako imena darovalcev, ka- slišal nihče drugi kot njegovi prista- priseljenci iz svojih dežel, da ustva- a J.u^°8.,ova^^ S!o*a Je bila preveč socialistična za Odpadniki so ji zadali rano, ki se > ši. Ali da bi šel na fronto, da bi or- rijo med njimi duh podaništva drža. " ' „*J. kad.fr ,h°^eJ°liUVi ,Judi' Ia ene**' ki ru' ji bo zacelila. Sebi so dali pečat sra- ' orožil, to bi bi-1 vi, v kateri so bili rojeni. Na svojih J^ JSf^ i tl Pnr°' varil proti vsakemu glavnemu odbo- mote, katerega si ne bodo mogli ni- K lucijo eo torej alavnoatih razvijajo državne zastave, ^ ° ra*,nere' v ru skoro od časa, ko je bila organir koli izbrisati. ,os . Izpostavljati srovore konzuli in razni olačani oro- I_orujejo v Domu» d» *>> potrebno rek predrugačiti, da bi se 1,1 ' ^- "J*gradu Ui pa M alavyenje kralja Ale- o temu boju ,ker moj namen je le, -ločUa, da se ta prireditev Peterček, je poslal jugoslovanskemu Veliko sem tudi sam deloval v vr- yrii v *oboU> 20- decembra ob 8. zve- •gospodarji",' p1"11^'"; ° delavsk- v New Y«rk "barjak" ali atah podpornih organizacij odkar sem čer« Zabave bo mno«° » °'roke in dokler ne bo končno delavstvo dose- ' - «ti».-,«^ i- UMlt v toi :______ . i nHra«l»< Prmrrum hn Un in vabili» glo, da si bo samo rezalo kruh, katerega samo ustvarja—. Borimo se skupno, učimo se skup- Odpadniki so ji zadali rano, ki se Ura 80 Ysakemuf ki dvomi, na ogled. ji bo zacelila. Sebi so dali pečat sra- ia u revei kuPu potreb- ščine ,ni moja briga, pač pa njegova osebna zadeva. Ni lepo, če se tiste, revežu pomagajo napada ali sumniči, in iprav take krkike so vzrok sporom, katere omenja v dot-ičnem S poseta v Cieveiandu Girard, O. — Na Zahvalni dan smo sopet imeli priliko užiti neksj veselih uric na prireditvi originalne "Zarje", odsek kluba št. 27 JSZ. Udeležba je bila velika, vsakdo pa je priznal, da bi bila še veliko večja, ako ne bi bilo toliko snega in mraza. Iz Girarda bi jih prišlo precej z avtomobili, da jim ni načrta preprečilo /reme. Jaz sem »e odpeljal z vlakom. "Zarji" prireditvi. dopisu. Mathias Klucevsek. Članstvu kluba JSZ v Girardu Girard, O. — Redna letna seja kluba št 222 JSZ. se vrši v nedeljo 14. dec. ob 10. dopoldne v Slov. d<»-mir. Na dnevnem redu je več važnih čestitam na tako uspešni zadev *er volitve odbora za bodoče Koncert in predkstava je leto. Sodrugi in sodružice, udeležite delavstvom, tem večji kos kruha nam bodo morali odrezati "«"■»^•rii" 1 stranke ki si prizadevajo izvojevati «okolski prapor. Vrhutega je kralj v tej deželi, zato imam tudi precej- Program bo lep in vsebuje ljudstvu čimveč ugodnosti in pravic Aleksander poslal še posebno odliko- ine izkušnje v tem oziru. Da pod- med drugim petje, dramski prizor iz Bore se proti militarizmu in uglajajo van^e newyortkemu '"Sokolu" ,ki ga porna organizacija napreduje, mora lovljenja delavske družine na božični T"— .....HT » svojomi konstruktivnimi m, to- na ~>vi dan «^noaa imeti predvsem zdravo in trdno po- večf ltd- . v vehki dvorani bodo po- no, izkoriščevalci mu* ne bodo učili dami y gigtem v katerem bodo dani P"^1 jugoslovanski koizul. Botri dlago, katero tvorijo točke ustave in «rnjene mize, kjer bodo otroci in od-tega ,kar bi koristilif nam, ker je to ygi pogoj¡ za razvoj resnične družbe krsljevskega sokolskega barjaka so pravil. Toda to ni edino,'kar je po- raščeni imeli lep zabaven družinski proti njihovim interesom, zato se pač narodov ^ar delavstvo potrebuje bili profesor Pupin, dr. Ante Bianki- trebno za zdrav razvoj in napredek yečer. Otroke obdaruje Miklavž, moramo učiti sami in si sami izvoje- : najbojjt je toliko izobrazbe, da bo ni in Frank Sakser. organizacije. Še ena druga stvar je, Dobro postrežbo bodo oskrbele prid- vati neodvisnost, ki nas bo dvignila .pogo^'o delati v socialističnem giba- | Kadar človek pride na take prired- GLOBOKO ZAUPANJE ČLANSTVA, ne kuharice ter veseli tačaji. Tudi „„ — ---- nju Zato ^ gociajigti trudij0 be, ne veš, aU si v New Yorku ali v zaupanje v ORGANIZACIJO in v tri dragocene nagrade je kupil od- napraviti iz proletarcev razumna bitja Beogradu. Ni čudno, da se od ameri- NJENO VODSTVO. Ako ni zauipa- bor za navzoče goste. Vstopnina je za organizirano delo. éke ,trani vodi proti tujerodcem pro- aja, je napredek in zdrav razvoj ne- 26c, da se pokrije stroške. Od- Nekje v bibliji je zapisano, da je P«g*~»d», češ, tukaj žive .lojalnost pa mogoč. bor pričakuje, da bo dvorana na- veliko poklicanih, aH le malo isvo- prisegajo državam, iz katerih so se Znano mi je, da je vladalo med polnjena in da bodo udeleženci imeli 1 j enih. Nanaša se to na posmrtni umaknili na lovu za kruhom! članstvom J. P. Z. S. skoz vsa dolga enega izmed najlepših veceiov, kar raj. | Delavci, bodite pametni 1 Kralji lota neomejeno zadpanje v oi*aniza- jih je bilo v Waukega.nu in No. Chi- Socialistično gibanje kliče vse, ki ^ konzuli, ki uganjajo komedije s cijo in njeno vodstvo. To je omogo-jeagu. Odbor sdrui»nih društev. na višjo stopnjo duševno in .telesno Za mladinski odsek kluba št. 5, Anna P. Krasna. Čemi ni še revolucije? Pia*y Fork, O. — Leta 1919 so nam prijatelji is levegs krila zagotovo1 so delavci, da si~zgrade skupen raj na «vojimi odlikovanji, "barjaki", me- čilo, da je Sloga postala tako trdna, obljubovali svetoven preobrat ter tem svetu. Vsi, ki hočejo biti izvoje- daljami ii redovi, nf prijatelji va- ter da je njena solventnost dosegla tudi revolucijo v Zed. driavah, ki se ni za socializem so poklicani, da to *>h interesov. Kadar komu izrekate 142%, kakršne nima nobena druga bi imela vriiti naslednjo leto (1920). gtore, in klicali bomo toliko časa, da solidarnost, Jo naklonite svojim so- jugoslovanska organizacija. Ker js ni bilo, so rekli ,drugo leto bo cilj dosežemo. Pravljic ps si mi ne trpinom v starem kraju, ki danes še( Toda vsled tega uničujočega boja, gotovo, in le je ni bilo. Tisoče hr- pripovedujemo, ker vemo, da Je treba shodov ne smejo imeti, in še celo de- ki divjs že leto, je organizacija zgu- o.losbv lil — kluh it q --------------- " .......... " vatskih delavcev npr. je L 1920-21 za zmage močnih organizacij in bor- laveka predavanja so prepovedana bila to, kar jo je v prvi vrsti dvignilo vr4i v „¿J,' 91 ni! k i a Henrik P«**"*. Krajm, Pa---------- ^rjelo, da bodo tudi Zed. države še be, ne samo navdušenih besed. Tukaj pa se organizirajte v sociali- do take moči in popolnosti — zaupa- ™- PiirTni VilMilit T Rak J[r^C^ca«0. ¿U —;..... Sodrugom v Oglesby ju dobro uspela. Priča temu je bil se je ipolnoštevilno. — J. Koain. KAMPANJA ZA RAZŠIRJENJE _"PROLETARCA"_ Cilj t Tri tisoč cololatnih naročnin, lu ga imajo doaoči agitatorji "Pro-lotarca" v latu 1930 do 31. decambra. To jo "Prolotarčovo" jubilejno loto. L»♦ os bo dopolnil svojo prvo čatrtsto etja svojoga dala na polju delavska vsgojo in v borbi sa dalav»ka prava. V»o naročnino * iakasu »o pollotno. To jo, vsaka cololatna naročnina ja izkazan« »a dva pollotni. Doatavajo so od iskaaa do imkaaa posameznim agitatorjem in »kupno. Prva vrsta Stovilk »naČi naročnino, ki smo jih prejeli od agitatorjev * Proslih dveh tednik, druga vrsta snači naročnino prejšnjega izkaza, h» tretja pa skupno Število. Sedaj poslanik Pr.JiaJI teka» Skup.) eka Joseph Snoy, Bridgeport O.______41 Chas. Pogorelec, Chicago, 111. ___________ 6 Jacob Rožič, Milwaukee, Wia _______ 18 Janko Zornik, Detroit, Mich. __________ 4 Frances Zakovšek, N. Chicago, III. .... 6 Anton Zidaniek, Farrell, Pa. ........... 10 8 v nekaj mesecih postale sovjetsks re- Naco Žlem borget .VV/AVVV Kaj predstavlja vrednost knjige? Nad petdeset slik je v Ameriškem družinskem koledarju letnik 1931. Vsebuje lepe povesti, pesmi, opise, članke in informativno gradivo. Ima isti obseg kot prejšnja dva povečana letnika, to je, 224 STRANI. Vezan je v platno. Ameriški družinski koledar zasluži, da ga pomagate širiti. Stane $1 posamezen izvod. Ce kdo pravi, da je "predrag" naj ga primerja po velikosti i po vsebini k drugim podobnim knjigam, pa bo videl RAZLIKO. a Naročite ga tudi svojcem v domovini. Razveselili se bodo te knjige. Naročnina za stari kraj s poštnino vred je $1.12. *ični stranki, ki na svojih priredbah nje članstva. ToJe bilo i,podkopa",io po tistih knčačih, ki so sanetil i ta uničujoči boj. veselic], ki jo mislimo prirediti 27. mi a»i * a 'x xa ¿i dec ' imeli blkve odbora in pa nih mi!! 6 t > P| i^J .diskusijo in sklepanje o raznih drv, nih pogovorov In šepetanj v krogih ' ih znancev in prijateljev, kjer sem (ori-, o « ,, šel do tega prepričanja. Šepeta l,' ^ ^J^r ^ DA VLADA V GLAVNEM ODBORU 1 ?? i*"!^?* ^ KORUPCIJA, da je glavni odbor ^'J*0 da *Xm~ prej člani delavskega političnega gibanja. Ako bi ee delavstvo povsod tako brigalo sa svojo politično stranko, kakor se v Milwaukee in Readin-gu, pa bi v tako bogati deželi delav- Nisem član organizacije, kakor sem ne ^ 1treba1 le omenil, tod. to kar se dogaja je ®Mn° T ** Je m°*' ~ John Pollar- "PRI DENARJU KRATEK" itd. Skušaš izvedeti podrobnosti, ali vsaj nekaj natančnejših podatkov, pa ti šepetalci takoj umolknejo kot grob In ne morejo dati odgovora. S severa preveč nizkotno, da bi Človek zamo-gel molčati. Zakaj ne pridejo ti "ljubitelji miru", naprednjaki, narodnjaki in romarji na svetlo, za- | Elp, Min«. — Ničeaar sanimUega kaj ne nastopijo, zakaj ne zahtevajo nimam, sato ne bom «porabil dosti pro-(preiskave, ako imajo poi ene in do- atora. Dela so v naših majnah tež-bre namene s organizacijo? To bi ka, plača sa silo, mraza je dosti, ra-rad vedel. I zumemo pa se med seboj tu * V I v V ** Prod dnevi se j« dogodil na Japonakr/m potres, ki je povzročil mnogo škode in vsel veliko življenj. Na sliki jo ognjenik v potresni zoni na otoku Nipponu, kjer ae potresne katastrofe pogosto dogajajo. KONFERENCE J. S. Z. IN FINANČNA SREDSTVA ^ fORMANATcljlkoruljl0ial(0 koncentnramo VsEELlZ -Pt fV0J° Pozor"i)sl vprašanju, ka-Sh.boyf.»u, Wi». ko ji pridobiti ¿imveč po8a- m- ¡i .. ,T~ I meznih ilanov, ki bi biii z m«. •kfo J^t ^^r^8"0 Umi P-P^kivriprav. lnipt sklenili, da »e za to zboro-j magati Konferenci pri ¡zviševanje priredi referat o vp,asa- vanju njenega prosvetni T . K^o bl blU> V drugega dela. V razpravo te- obče izboljšati delovanje Prosvetne matice v našem okrožju, i" pa — kako bi ae dobilo načine in vire v pomoč blagajni mu zborovanju predlagam sledeči načrt: a) V vsaki naselbini, kjer obstoji socialistični klub in pod- 0 Kobalovem računu LITTLE FALLS, N. Y. — Po prWit^ Kofe.lo*ih iad.K IQV V^o'i- potov an jmb p« Amerik. jednptine ,tni>iU. *™k kmj bi «idil, *>°* «d so v kaki p«, "ovki računa a« m i pHsadeti. Ko j« bil * Little FalUu, j. •P«l v m o jam stanovanju. Bil jo tu samo on» noč. V računu "LittU Falls, prenočišče j »n napitnina $1.£0. Rekel som. bil jo tu ono moč, jo v mojem stanovanju. TODA PLAČAL Ml NI NITI CENTA. Tudi č« bi mi on bo »ol plačati, JAZ NE BI VZEL, kajti toliko dobor član som ¿o vodno, da imam lahko jednoti. noga oik takrat moža, katerega spise sem ved- smo o slabih časih, o še slabših delavno z veseljem čital, toda sedaj ga skih razmerah, o propadajoči svobodi nič več ne pomilujem in to iz dobre- delovnega ljudstva, tarnali smo in ga vzroka. Zakaj se ni potrudil v Rra- tarnamo še danes ,toda narod nas ne vem' času spoznavati nove smeri slo- posluša, ker ve, da je vse to le iz- i venskega humorja? Naš Cene je to mišljeno, da je to porazno, ker jem- Ch.cago. III. -- Klub s . l prt-•i • j u .. . . .. «, /. ' __. „ reja že mnogo let Silvestrovo zabavo ZZirnn Jk.l^^TluhMo nr ' in imel jo bo tudi loto. v sredo SI. primerno plačo .kakor o dob.jo pri lo bododnoat. decembra v Law*boto 13. rnitn v r 4 jam lokalu na 2250 Clybourn Avo. Vstopnina 25c. Pričotok ob 7. srvo- SHEBOYGAN, WIS. — Klub št. 234 JSZ. vprisori v nodoijo 21. doc. svočor v Fludornikov» dvorani komedijo v t rob dojanjib "Vdova Roilin-ka". DETROIT, MICH. — Koncortna p pi rod ba povskoga «bora "Svobdda" odsok kluba it. 114 JSZ. v nodoijo 14. doc. v Slovonakoan «šol. domu * ----- - BV.l.V».., J"»V V ---- --- --—------ to chikaška zvezda pri Svobodi Inc., ' lavcev, "kateri so šli" v Detroitu, v katera bo sedaj kot firma C. K. re- Chicagu ,a\i v Kalamazu na delo, o ševala narod v Ameriki. palačah, katere se gradi v Milwaukee, * * * Oškošu ali Port-Washingtonu in dor Se le sedaj smo končno spoznali, kaže tako prav jasno, da nimamo slada so naše ideje zastarale, da smo bi- bih gospodarskih razmer .temveč da II na vseh straneh našega nekdanjega smo izostali z dela samo zato, da si delovanja le mali učenci velikega ce- odpočijemo in da se nam prav nič slabo ne godi. Prav nič ne zamerim oJiim, kateri neta. Jaz npr. (in tako se godi mnogim, katere je ali šele bo cene po- medel s javnega pozorišča) prekli- ............„.,„„, „«trr C v aiovonsaom «as. aomu. nJam in kruleče tenoriste na hočejo imeti cenetov žurnal za glasi- BRIDGFPOR1 O — Dramska radio' ljutim 8e ^ mod«rn'Tni P1««» lo in ceneU za urednika. Prav je! ' ' i« VBPm kar cnada v nnHrn^ip nsinn. ____l___________i...__■____ predstava in vosolica kluba st. 11 v soboto 27. doc. v druitvoni dvor Naslednji dan konferenca JSZ. isto- BARBERTON. O. — V soboto 27. doc. veeelica in shod kluba št. 232 J9Z. v dvorani d ruš. "Domovina Glavna govornica Anna P. Krasna. BRIDGEPORT. O. — Konferenca klubov JSZ. in društev Prosvetne matice v nedeljo 28. decembra. CHICAGO, ILL. — Sahrestrova Bebava klube št. I v sredo 31. decembra v Lawndala Masonic Temple. JANUAR 1931. CHICAGO, ILL. — V nedeljo 25. janunrja dramska predstava kluba št. I v dvorana ČSPS. FEBRUAR. CHICAGO, ILL. Varijotni program v dvorani SNPJ. v nedeljo 22. februarja. Imvaja ga mladinski odsek kluba it. 1 v angleškem jemiku s sodelovanjem drugik klubovih odsekov. PITTSBURGH, PA. — Konferenca soc. klubov in druitev Prosvetne matice v nedeljo 22. fob. v Slov. de- MAREC. CHICAGO, ILL. — V nedelje 22. marca dramska predstava kluba it. 1 v dvorani ČSPS. APRIL. CHICAGO. ILL. — V nedeljo 26. aprila laoneskrt "Save" v dvorani SNPJ. DETROIT, MICH. — Oporna prod-stava pev. »bor« "Svoboda" odsek kluba it. 114 JSZ. V nedeljo 26. aprila v Sle*, del. domu. MAJ. CHICAGO. ILL. — Prvomajska slavnoet kluba it. t v potok 1. maja v dvorani SNPJ. (Tajnike klubov proehno, da aam ■poroča datume svojih priredb, da pri Petru Bemiku. Sporočite mu tele-fonično, Lawndale 3625, pa vam jih pošlje zaželjeno število. Vsoto poravnate bodisi na veselici, na seji kluba ali pa pismeno. — P. O. Domača zabava srbskih sodrugov . . ---- -------------T- ,---..._________JCJ Chicago. III. T- Klub št. 20 JSZ., in vsem kar spada v področje najno- Vrag naj vzame vse one, kaiteri govo- ki je organizacija srbskih sodrugov, vejše ameriške whopee kulture, je- re 0 krizi ali organizaciji — lajajmo priredi v soboto 13. dec. v r'ojih «im se nad vsem tem, kakor se je- vsi skupaj v luno in če nam bosta pri prostorih na 2250 Clyboum Ave. do- zim nad modernim ameriškim humor- tem svetili naši novi C. K. zvezdi, bo- mačo zabavo in spored .katerega zač- jem, ki se mi zdi tako prazen kot near mo dosegli odreSenje.--ne tsvajatl ob 7. zvečer. Vstopnina beer, toda g. cene me je še le na- Spartak 25c. Vsi dobrodošli! ~ <%Vr u Ç lfudstva ljudstvo SODELUJTE PRI RAZPEČAVANJU TE KNJIGE. j Ameriški družinski koledar je po vsebini in duhu posvečen zatiranim in ? L dnim. Ima kot literarno delo prvenatvo med jugoslovanskimi koledarji. Posamezen izvod, vezan v platno, $1. Pri veijih naročilih popust. Bogata vsebina ^fVt * « t -m * Uonfe.ii.neoganizacije-.....| U^a^I Ker je prošli zbor JSZ. v'ra lokalni odsek Prosvetne Tia-Ä V™«" •kciji te-; tiče, ki Ka naj txori totko^-meljito razpravljal in napravil bornikov, kolikor je orpaniza- tZ T Kzak,jučke' bi kilo c« v dotični naselbini vdlan" odve^ ako bi ae o tem tudi tu- nih v Prosvetni matici. Tajni- ka in dru^e uradnik« si odsek svetni odsek JSZ. ima po skle- izvoli iz svoje srede | Pih zadnjega zbora dolžnost, b) Lokalni odsek Prosvetne »CiL nai!' prosvetno ak- matice naj med drugim prido- p.^o n. ^rošk. -dobr. m ffij l4Vnak>fÄ Pa da biva posamezne redne ¿lane, ^ «^^-tSl C sledmo njegovim navodilom'od katerih je upravičen pobi! " ^ ! « J UJem° kt',lkor r*ti redne prispevke. Mini- dopuščajo razmere v H ali o- malna članarina naj bi bila 5c ni naselbini. in od te vsote napr^. tüHko ko_ i | smatram, da naj ae današnja likor je ta ali oni član priprav- . konferenca z ozirom na ta re- Ijen plačati. Način pobiranja ferat peča Fe s problemom sred- članarine naj si določi vsak od-1 stev. O tem smo na iniciativo sek sam po razmerah in okol- ,tajnika razmotrivali že na pro- ščinah v naselbini. šli konferenci. Brez financ je c) Okrožna organizacija naj delo onemogočeno, pa bilo kul- izda za posameznike posebne turno ali politično. članske karte, v katere se bi' Rešiti finančno vprašanje beležilo prispevke v potrdilo' vsaj približno povoljno v naši ¿lanu in ob enem v izkazilo okrožni organizaciji je zelo njegovega včlanjenja. Lokalni težka stvar, ki je težavanje tu- odsek bi poslal prispevke vsa- di za referanta, od katerega ke tri mesece tajniku okrožne (se pričakuje kaj pozitivnega in Konference. Ta bi finančno izvedljivih praktičnih nasvetov.1 poročilo, vključivši posa.nezne " V deželi pa je splošna gospo- prejemke, objavljal v določe-l s D u , darska depresija, med našim časopisih. AHM Y. AraSIUl DO gOVOO- narodom je mnogo brezposel- d) Lokalni odseki imajo pra- ■ p , nih in kriza je zato toliko huj- vico prisostvovati sejam klubov * lü V InirbCrtOnU ša. JSZ. ter pravico glasovati v za- B.rt,erto„, o. — Klub št. 232 JSZ I V prošlosti smo s! za silo po- devah, ki se tičejo prosvetnega priredi v soboto 27. decembra vesel magali s priredbami v ta na-'dela odnosno Prosvetno mati- ,,co v dvorani samostojnega ¡men. Tam, kjer je zborovala ce- Vse Prireditve prosvetne druS; J4 cestio- •konferenca, se je priredilo za- akcije se morajo aranžirati spo- ^L tT^rZ^To bavo s primernim sporedom, in _ (Z WKainimi oaseKl godba iz Akrona. prebitka je bila več ali manj Prosvetne matice. j Govornica bo,ANNA P. KRASNA iz deležna konferenčna blagajna. Poudarjam, da naj smatra ta Parkhilla, Pa. Vsled razmer ta način ni več konferenca predloženi načrt le T,° Abo, Prvič v naselbini, da praktičen oziroma ne donaSa za nekako formulo v svrho raz- bomo iuh v nažl socialistič- praKticen, oziroma ne donasa no govornico v slovenskem jeziku. gmotnih uspehov. Krivo je Prave»ln pn tem lahko te pred- Prid(it€ vsi Privedite m)adinoJ P1 tudi to ,da se vrši nešteto pri- la?e »Popolni, ali jih nadome- ne n proste zabave po govoru do^ti redb, ki jih imajo razna društva sti z boljšimi. za vse. Imeli bomo prijeten večer, sebi v gmotno pomoč. V bodoče Domnevam, da če bi začeli po mojem mnenju ne smemo VS1 delatl v 8mislu Podanih su- računati dosti na vir priredb v *estlj- bl bl1 ta načrt izvedljiv sedežu zborovanja okrožne or- ,n bl ob enem zeI° Pospešil de- ganizacije, vsaj ne v tolikšni lo> ki »a vrše Konference. Do- meri, da bi odgovarjal potre- bro razumem, da bi uspeh ne _ , _______________ bam našega prosvetnega in bl1 tak°j Pa* Pa bl že ^rank Bizjak $5; po |1, Frank Oma- drugega dela v bližnji bodočnosti pokazal in Joseph Vucich, skupaj $12.38. r. 1 ' • v u ** dobre rezultate. Collinwood, o.: Klub št. 49 JSZ. Drugo, kar je treba upošte- y . . Konference ka- |910; Jotn Lokar ml- *2> skuPai vati, je, da društva in klubi , V 0ki02JU ^onierence, Ka ^ plačujejo Prosvetni matici red- tero J" I Br-ck' p"< Klub 16 ^Z. ni donesek, ki gre v centralno ^^ ^o^rr^ter |6.00. blagajno. S tem vrše svoj del ^ u™h dru^ev ^ klubov'kl .^'•»tTV^ o^™.0 na Vtselid gmotnega sodelovania da mo- Jlh tvon naPrednl element. Ako $3.13; klub 4u 2 JSZ. $1.87, skupaj gmotnega soaeio\anja, aa mo- , hi t k f>fj vsakega $5.00. re Prosvetna matica vršiti svf . ' An Mcintyre, fa.. vince-11 «»»«v^ zaciie bile oriDravlienP ooma- bomo mo>fh nudltl veČ preda" " am kKEK vanj ter drURih kulU,rnlh Pn_ Vii Di- redb d okriljem ProSvetne| Pi.rc., w. v.-: Po 25c, Andy Ušla trajna m vsled tega negati- . d . bomo y §irši jftV. nik in M> KoroseCf skupaj 50c. Odbor. Listu v podporo XV. iskas. Chicago, 111.: Peter Bernik $5.38; „ ' meznih članov, bi to značilo t • r L V , TT V pro- , v. 1 po 25c, Louis Greberak, Joseph Je- 500 rednih članov širom okro- ^ John Qbreza John Pugtovrfl ^ žja, ki bi plačevali vsaki naj-!Uuis Valant, skmpaj $2.75 (poslal >ltl ta manj 5c ¿lanarine. Taki do- John Jankovich). strabane. Pa.: Louis Bartol 50c. Broseley, Mo.: Louis Nosse 50c. West Nowton, Pa.: Joseph Zorko 50c. Cicero, III.: Henry Delles 25c. . . /s w u matice, leoaj Domo v sirsi j«v-vnega značaja. Ce se bi obr-, nosti re9nid vzbudiH lo. nili na društva in klube za ta- zanimanje za to ustanovo ko pomoč bi stvari Posvetne n de,avsko Kibanje v obče. Matice nedvomno več škodova- K R delo bo s tem ne le li kakor koristili. Prikrajšan bi a . nlai^Ano c»cero, m.: nenry -- --- bil oosebno centralni fond Pro- P°sPeseno' tudl olaJ»anf: So. FoA. Pa.: Jscob Rupert 50c. Dil post ono ceniraiTii iona t ro Naše Jo naj b(> _ . y tem ilkazu $43.73, prej- ske pnspevke na društva in . .. ProBVetfie Matice!" t^ji izkaz $439.43, skupaj $483.16. klube okrožne organizacije to- J rej ni priporočljiv. Treba je torej najti nove načine. Mislim, da *bo naši organiza- ......................... Waterloo Dry Cleaning Co, COLLINWOOD, O. i; Frank Trebeč, lastnik čistimo, likamo in popravljamo moške in iensk« obleke 15805 Waterloo Rd. Tel. Kan more 1275 mmm»immmmm»mm»m Anton Zornik HERMINIE, PA. Trgoetnn S nošenim blago**- Peči - in pralni stroji naáa posebnost Tel Hermlnie 22«L_ Konferenca soc. klubov in društev Prosvetne matice J. S. Z. v nedeljo 28. decembra ob 9. dopoldne v društveni dvorani, BRIDGEPORT, 0. Večer prej dramska predstava in veaelica kluba it. 11 v isti dvorani. Druitva in khibi, v vzhodnem Ohiu in W. Virfiniji, pošljite zaatopnike na to važno zborovanj«. W ê I èw I) i êwêé iW IVYIVV ê» < êll »Y/êW êw »A PROLETAREC List m bt«r*M d*l«vili«|t ljudstva. Izhaja vsak četrtek. ladaja Ju|Mlov«D»k« DtUvika Tiske aa Družba, Chicago, 111. Glasil« Jugaalovanske Socialistična Zvat« NAROČNINA sa Zedinjene driave in Kanado sa celo teto $3.00; aa pol leta $1.76; ss četrt leta $1.00. — Inoasmatvo: sa celo leto $8.60; sa pol leta $2.00. Vai rokopisi in oglasi morajo biti v naiem uradu naj-, poaneje do pondeljka popoldne sa priobčitev ▼ fttevilki tekočega tedna.___ PROLETAREC Ptobliahed every Thursday by the Jugoslav Workmen'« Publishing Co., Inc. Established 1906. _________ Prank Zaits ___Charles Pogorelec Manager Caked $17»; SUBSCRIPTION RATES: and Canada, One Yyar $3.00; Six Months Months $1.00.—Foreign Countries, One Year $3.60; Six Months $2.00. Address. PROLETAREC M3S W. 26th St., Chicago, 111. Telephon«! Rockwell 2864. VIHARNO V ITALIJI Mussolini ni Mojzes, zato Italijanov ni mogel privesti v obljubljeno deželo. Nezadovoljnost narašča. Precej je obljuboval, preveč vintei bič diktature, in zdaj mora še bolj hiteti z aretacijami, ali pa spraviti svoj rešim toliko prej v nevarnost. Z aretacijami, deportacij&mi in s streljanjem svojih žrtev v hrbet ne bo dosegel to-iiso siavgenega preporoda Italije. Italija je v goapoaarski in politični krizi. V T urinu je množica brezposelnih zagledala voz kruha, ga ooaolila in si ga vz&a/ Take vesti pridejo te^ao preko cenzure, aii toliko se jih vendar izve, ua pokažejo resnično sliko. Dolgov ima itaiija mnogo. Dasi ni ugodno situirana in Dt imela težave negiede pod kakšno vlado, je uejsivo zdaj to, da iaSizein ni izpolnil obljub, ae upov, ki so Ibiii stavljeni vanj. Zato *daj tonno pobune, toiiKo odkrivanja zarot, toli-ao nervoznosti, kar ne obeta vladi črnih srajc me aoorega. Zlato se preizkusi v ognju Ljudje, ki so se med vojno navduševati v Amenai za Franc Jožefa ter sodelovali v pro-pagaudi črno-žolte monarhije pod vodstvom Zouija in njegovih zapitih urednikov, ki so se potem po razsulu Avstro-Ogrske v masi pri-uruziii Komunističnemu valu, ki so nato drli pod zastavo Štefana Kadiča, so enako brezglavo šli tudi v hlev, ki ga jim je odprla propaganda generala Petra Zivkoviča, o katerem poročajo, da tekmuje s kraljem Aleksandrom za vrhovno oblast v Jugoslaviji. Konzul v Chicagu, ki se je lahko pobahal v Beograd z uspeiiom svoje slavnosti, hvali dan pred večerom. Kdo ve, kam bo šel tisti narod predno zaide solnce?! Včeraj je slovesno pokopal avstrijskega cesarja in navdušeno pozdravil novega, potem je vpil živio komunistični revoluciji, nato je čakal osvobo-aitve od Kadiča, zdaj pošilja izjave udanosii Aleksandru, jutri pa se mogoče izreče za nadvojvodo" Ottona, ako ponudi Hrvatom "ve-hao Hrvatsko" in seveda, če bi imel dovolj denarja, da si najame agente, ki se prodajo za uko delo komurkoli. NAVAUSTIČNA TEKMA Med Italijo in Francijo do 1. decembra ni prišlo do sporazuma, kolikšni naj bosta njuni vojni mornarici, zato je zdaj pot za navali-sucno tekmo med njima odprta. Posredoval je nekaj časa ameriški poslanik, trikrat je poskusna angleška delavska vlada, toda Italija vztraja pri zahtevi, da mora biti italijanska vojna flota toliko močna kakor francoska. Francija to zahtevo odvrača, češ, mi imamo večja prekomorska posestva in potrebujemo vsled tega večjo mornarico. Tekma med njima pa znači, da ako Francija noče, da jo Italija dohiti, mora zgraditi toliko ali pa še več vojnih ladij, kakor Italija. To je taktika, ki mora privesti v vojno, kajti breme postane pretežko, odnošaji prenapeti in niti se utrgajo. Ze londonska konferenca za o-mejitev oboroževanja na morju je poskušala pridobiti k sporazumu ti dve državi. Italija je zahtevala pravilo enake mere s francosko mornarico, Francija ga je odločno odklanjala, pa so potem napravile sporazum samo Anglija, Zed. države in Japonska. Ce bi imela Francija delavsko vlado, in Italija delavsko vlado, bi bilo to vprašanje zelo enostavno. Pot za dogovor bi bilo lahko najti in izvršena bi bila praktična, ne samo teoretična razorožitev. PRISMODE V PRAKSI Kadar berete dopis ali čujete "argument" Človeka, ki pravi, da so socialisti prav taka rftranka kakor republikanska in demokratska, in da bi socialisti prav tako kradli kakor republikanci sli demokratje, imate pred sabo ali prismodo, ali pa agitatorja republikanskih in demokratskih politikašev. 0 izvora Eskimov Zavarovalnico ničooar na v«rjam«j« bras sv«J« ga preiskovanja. ča pogori kila. pošlje na lic« mesta sv«j«ga zastopnika, da s« « tej rs.aici š» m prapriča in ug«t«vi, koliko aaaša škoda. B lis ti Montauk Pointe, L. I., •« ja potopil valik tovorni pa milu Slika prikaauj«, kak« M nad S akalovjom poeejanim m ar jam napadali «d braga d« potopijo*« M j« «• rfrošk« savaravalnica k* bol. p« ajom p« spustili «ksp«rta .da doiona, im bi so lad j« na dal« ša kak« spraviti v p «o »bo, prodno savarovafeica plača odškodnina. Zavarovalna druiba j« bila namrač m nan ja, da s« bi lad j« m«gU rušiti, ča mm ¡prasni a ajo t«v«r. Pismo preljubemu Bogu Janez Piškur se pritožuje v. V., Ljubljana. To-le zgodbo sem bral v ne- je vendarle. Glasilo se je pi-kem praškem dnevniku, pa jo smo takole: bom Zdajle PO SVOje pOVedal "PWj«b» m«j bog «a nebesih! še vam. Govori o siromašnem J**- J~« Piškur, po d- *¿•'•i " v- —«• človeku, ki je še zaupal v boga, tI^ * J. ... J. . »m»« *»šam prop«®iino Tdbi, moj ni pa zaupal v diktatorja, ki Znani danski raziskovalec polarnih pokrajin dr. K. Ras-musen je predaval v kodanj-skem zemljepisnem društvu o svojem bogatem raziskovalnem delu med Eskimi. Znanost je že davno ugotovila, da bivajo ti pastorki narave prav dolgo, menda že od kamenite dobe, v svoji mrzli domovini. Vendar ni vedel nihče povedati, iz kakšnega vzroka so si poiskali tako neprijazno deželo. Po zunanjosti so jih smatrali za mongole. Njih jezik je bil popolnoma osamljen. Toda Ras-musen je dospel po geologič-nem etnografskem in arheolo-gičnem raziskavanju do presenetljivega zaključka: ¡ Eskimi so K e 11 i, potomci nekdanjih Galcev, ki so se izselili na sever iz sedanje Francoske! To se je dogodilo pred mnogimi tisoč letji. Takrat so bivali predniki sedanjih Francozov po jamah, no-Po naročilu našaga šefa. ki ja vsem Sili medvedje kože in S kame-nam, svastim diiavljanom. nai adiai nitimi Sulicami preganjali Orja-p.uvi bog. Vam pošiljam 500 slatov. ¿ke merjasce v b,ižini gedanje- Bog, in T« prosim, da ma posluiai. sedi V Varšavi. V omenjeni Siln« težka živim. plačal sam davka zgodbi se stvar vrši v Poljski, al«»«**), ««to kar vsaka toda prav tako bi se lahko pri- kT*tr* ■•r** petila v Italiji, Jugoslaviji ali Z varo v boga sa čast domovino kura!" vim. Pa ma imajo sa obrtnika pridobitni krog" — pa som ubog ka- In spodaj je bil pritisnjen pečat ministrskega predsedništva in nekak krivuljast podpis. ga Pariza. Na Grenlandskem ugotovljeni ostanki orožja, kuhinjske posode in slikarij so popolnoma enaki onim, ki jih je zapustilo na Francoskem prvotno ljudstvo "lovcev-slikar-jev". Eskimi so torej Galci. kjerkoli, kjer imajo zelo razvit k«r mišiTid J v tv^T.r^ * po^pošt? prišlo na^oMo" T^l militarizem. Fr«k.j.jo i. stradajo. Pa so mi spot hribovsko va«iro 7 inl«tniro domovino? Najbrž se je to _ . . ... naložili novih davkov, .oslova mTL nnbov8ko vasico Zaplotmco, 2godilo radi eiementamih na- Takole se je zgodilo: bi ^ MVt k kjer ima Janez Piškur skromno ravnih ne8reč tekom gtarejše V zakotni vasici Zaplotnici i*« p« nimam «Unarj« na .« davka kajžico in dvoje čevljarskih ko- kamenite dobe. Galski lovci je žigosal poštar pisma, ki so ***** bi Mini *ra- pit, enega za moške, enega za 80 umikajoči se zverja- jih oddali vaščani. Med dru- „ p* ~ .T p dokier niso prišli v Grenlan- Poštar je zagledal pismo na dijo. Orjaški tečajni otok je , , ... pomi«n državljan in na gim pismi zagleda pismo, ki je ^ kot da M ^rn#m na Tabo s' imelo nenavaden naslov, na- |>r«injo, da mi pošijoi looo «lotov, slov, kakršnega poštar še niko- Odslužim Ti jH», ko ma pokličaš v na-li ni videl na pismu. Naslov se ■»• napravil sa angala, je glasil: bom po cohs dnovo dolal vatar s •e^li.!^. k— rapotavkami, da Ti na bo vroča, ki Preljubemu bogu ^^ ^ ^ ^ ^ ^ j. ^ | Nabosih, pošta Nabasa." ki ,>0m•n¡f, T'hi ' liko kot mani star avstrijski krajcar. Poštar je prebiral naslov in Zat« trttoo upam, da mi jih poiijai. ni vedel, kaj bi ž njim. Kaj TlMii • *•«■» pridobil na ugiadu pri Janeza Piškurja . "Ponižnemu Janasu Piškurju, zavednemu državljanu un rodoljubu, kandidatu sa odlikovanja s visokim rodom v Zaplotnici, pošta Lačanburg." bil takrat lepa, topla dežela z bogatim živalstvom in rastlinstvom. | Na severu so ohranili Eskimi jeklene sulice in koščen nakit, kakor se najdejo na Seini. Tudi njih lobanje so popol- Tak je bil naslov in poleg noma slične onim nekdanjih „ , .k , . .. .v u .. .. naslova je bil spet pečat mini- Galcev. Minulo je več tisočle- naj počne s pismom? Toda po- ZZT^JZ strske«a Predsedništva v Var- tij. Eskimi so se prilagodili štar je bil vesten m služben, ^ ^ dobro ^^ ¿avi (ali v katerikoli prestolni- novim vremenskim razmeram zaupal je kot udan državljan v s#m pm tu«uii^čav Janos is sakotna kaznico, ter stekel k Piškurju, njaki poznejših Laponcev in njegov bog. Tja pošlje pismo. Zapkotnico, ki vso davka V rodu Toda Piškurja ni bilo doma, pa ameriških Indijancev. Ohra- In je pismo opremil s pečatom pftačujo ,dokior mu mošnja to dopu>Jje potožil pismo in denarna tri- nili so si tudi besedni zaklad ter ga vrgel v vrečo. In je pismo prišlo na glavno pošto v Varšavo (ali kako drugo prestolnico). Tudi tam so Sti, T« prosim in som kot vodno Tvoj Janas Piškur is Zaplotnice p. Lačenburgu Veliki maršal Pilsudski nožni stolček ter odšel. teh sedaj izumrlih rodov. A Piškur je potem, ko se je vr- Rasmusen je odkril starinsko nil, našel denar in pismo . . . sveto pesem, ki jo poznajo pri Teden nato pa je prejel Pil- Eskimih le njih žreci. Bila je udani državni uradniki; in pre- ^f^V J® sudski novo pismo, ki je bilo najsvetejša skrivnost dolge vr-U-:____:____.. Pobral pismo m je bil ginjen _______ „ '____atP noknlpni in nrini«ui«io sle- brisane in ponižne glavice u-radnikov so takoj uganili, ko so bili sklonjeni nad pismom s poslano iz Zaplotnice na naslov st« pokolenj in pripisujejo sle- spričo te odkritosti in zaupanja r«__ «• uu ~~ ¿Qa»» jn vi »a ie herni njeni besedi čarovniški v boga. Pa je poklical tajnika _^ Je Domen. Eskimi 8ami ne razu. pesmi. Rasmu- • j ' pošta spet ud a no dostavila mar- P°merl' ... 1 ter ukazal, naj mu prinese iz dr- f . . . mp 0 besedila ^^^ r šalu Pilsudskemu. Pismo se je mejo Deseana v katero se čudnim naslovom, da je njihov blagajne diku!r ^'8"dSki (aU «.tekajo davki - 600"zTo^v:?'^'0,- ^ _ kak drug diktator), k. je prav- potem nakaz-| Pr^"k' ^ M "k™h' kar z mečem in zapori "zma- Hvala Ti, da si mi uslišal prošnjo. sen je ugotovil, -da sj številni izrazi slični besedam sedanjih Bretoncev! Na ta način dobi- ««1" in ^Hil va^inn nprlnmpn ,liC0 1,1 nakazal P° nJeJ teh 500 toda moram ta opouoriti, da drugič n« jo FranCOZi nOVe brate, ki Se gai m xiodu večino pari amen- zlotov ponižnemu janezu piš. ^^ a#narja pr#Wo v.HUiv jim najbrž ne bodo zdeli pota na svoje vajeti, in zato so y Zaplotnice> pošta ,ko.i roki Pii.ud.kaga, k«r tam takoj Sebno lepi. A Eskimi imajo eno pismo, naslovljeno preljubemu čenb ponižnemu in državo. ^«.««.io poi^ioo vaot. .. vojaštvo lastnogt za Uatero jih Francozi bogu, poslali po slu v palačo —u W ^ iahko zavidajo: so jako od- .... Am A tvornemu državljanu iz-zakot ministrskega predsedništva, , , voqj------------ \ ' u-: ne-hribovske vasi. kjer ga je osebni tajnik velike-. T . . j-i i. i. i In je napisal tudi pismo na ga diktatorja predal svojemu . hišnemu bogu — Pilsudskemu. I . .... .. ... . . . . , n , Na Vaao prošnjo, Jan«s Piškur, ki Njemu je to laskalo. Držav- ^ jo pa>||J. pr#ljub#nitt WofUi in ljani, ki jih priganja z zapori ki j# bila ugodn« rošana. Vam poši. in strojnicami k ponižnosti in ljamo > isto pošto soo slotov. Ost«, poslušnosti, ti državljani ga » , . , rasnih dnoti s svojim navdušenjem. beškega boga. _ Pr^ut.i bom tudi, d. s« v«, «dii- In je odprl pismo. Pismo pa kuj«. Sic«r boste moraK sa to plača-je bilo napisano z okorno roko, « 100 slo«ov ,toda čast j« vendarle zakaj Pilsudski je jedva razbral Umi- te ČiČke in ¿ačke. A razbral1 •) ZloJ° <* *Jo popoid„. , •Naprednih Slovenk'" bere v ličanatvu kralju Aleksandru in 0 lzle*emfur»du Pnhodn» ja- «"^.„„t . si... •E." z dne 4. dec. levite Josipu predsedniku liooverju, male. ZLe t S^ttttZ Snoju, obenem konstatira, "da1 procesije, skoki v republikan ,7 »panje, ga zagotavr da bo „Apr.viti itm ' _ . . «. ** . r IiaITI HA lfHnniu /'lunam __.. . Ti .« ■ » ■»» ■■ polju socialista« vsgojo ia v borki sa na«« prava. •Zarja' Se obatoja in je mogoč- «ko stranko .toibe proti aocia- 1Jam' dVjednolf f'®nom !flet" nejža kot je bila preje, ko J« lističnim klubom, demokratska !'e",a urada n'. **' » počitnic bila pri socialističnem klubu". Hmm, torej je bila pri soc. klubu!? Sodniku ste trdili drugače, pričali in prisegali drugače. In sodnik je vam verjel, že veste zakaj ... — J. P. Kobak>vi računi . t ----- , ------ r---- Kobal je s svojimi pristaši i 'Obzorov" kužek cene, čigar mnogo računal in se uštel. Ra-|«Nka Pride v grb kulture na- večina in kolomanov žegen so !n uda ai ni8° *isti,i čevlj*v' kl,°* privlačne stvari za naivne in ^>uka m obleke, ne se kopali, zaslepljene, ampak brez pome- Tp^^ na za kulturo, poneumnjevalne Za,! po *orah na 8lro8Ke in brez moči za reševanje kri ze. Sploh pa ti ljudje ne re- » ŠUjejo krize, kajti to bi bilo lajanje v luno", kakor pravi rodnih noš in narodnih ohceti. Janea Spoznava lee. čunal je npr., da postane vodilna zvezda v glavnem uradu, glavni urednik jednotinih publikacij, in da je njemu dano Slovenski dopisi, preobraziti SNPJ. iz delavske Ko je svoječasno pisal R. J. v narodnjaško-kraljevaško-oh- Zavertnik slovenske dopise v četno organizacijo. Tista ne- Prosveti, se mu je divilo tisoče srtčna tura ;e lila taino za-1 čitateljev. Tako mlad je pri-mišljena in upravnemu odboru ¿el v to deželo, pa tako lepo lažnjivo prikazana. Namen je slovensko piše, so rekli. Na Richard J. Zavertnik ODVETNIK. 2552 S. Central Park Ave., Chicago, III. (blizu 26th St) Tel. Crawford 8200. Urad v mastu: ISO N. LaSalla St., soba 1100. V zvezi z odvetniki Rodriguez £ Molony. Milwaukee Leader Naj ved j i ameriški socialistični dnevnik.—Naročnina« $6.00 na leto, $3.00 aa pol leta, $1.60 sa tri mesecs. Naslovi S2S Junaaa Ar«. MILWAUKEE. WIS. bil, bodečega glavnega urednika članstvu osebno predstaviti. konvenciji v Waukeganu so spoznali, da so bili dopisi le Sreča v nesreči je bila, da je prevedeni. Toda Richard zna fant domišljav m plitek, pa so vsaj čitati slovensko. Zdaj pi- ga v naselbinah kaj hitro spoznali. Ampak za SNPJ. je bila to draga šola, pa tudi za tiste dobrohotne odbornike, ki so se premalo potrudili spozna ti hinavščino v lepih besedah. Kobal je silno maščevalen, pa še slovenske dopise v Prosveti cicerski James Kolar, ki je v Ameriki rojen Ceh in kot tak ne zna ne čitati ne pisati slovensko, pa vzlic temu polemizira s slovenskimi dopisniki v svojih slovenskih dopisih. Papir je res čudna žival. Vse je pozneje izrabil tiste, ki trpe na enaki bolezni, da so zložili prenese. — RK. skupaj par tisočakov ter jih1 - zabili v njegov list. /Jalova pitanja. Pristopaj ta k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročita «1 dnarnik "PROSVETA" Stan« aa celo loto $6.00, P«J lota $3.00. (Jstanavljajts nova društva. Deset ¿'anov(ic) je treba sa novo društvo. Naslov sa list te ss tajništvo le: 26S7 S. LAWNDAl.E AVE., CHICAGO. ILL. >»MMMMM>M#M»»M»M( : Dr. Andrew Furlan i ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogden Ave. (Ogdoa Bank Bid«.) ; Uradne ure: Od 9. do 12. dep., od 1. do 6. popoldne in od 6. do 9. zvečer. Ob sredah od 9. do ! 12. dop., in od 6. do 9. zvečer. J Tal. Crawford 2893. Tal. aa doma Rockwall 2816. I .................I SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL. (V bližini «rada SNPJ i. Prolatarca.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik. --, Kobal v svojem listu vprašu- Vetrni "filozofi". je predsednika nadzornega ud Delegat, ki se je zahvalil bora, kako to, da Prosveta de-konvenciji za poljub, je bil pri- ia deficit, dasi je odgovor eno-staš komunističnega-"progre- staven: Zato, ker so stroški sivnega" bloka. Bil je z obema večji kot pa dohodki. Cemu rokama za komunistično reso- pa Kobalov list dela tolikšen lupijo proti "krvavi Jugoslavi- deficit, dasi je ob ustanovitvi ji". Zdaj j* Hluži ter p; ivoje obljuboval dividende — ? pomaga, da se zatira delavski Drug0 piUnje je naslovil na __nepravi naslov. Vprašuj^ pred- , .„ sednika nadzornega odseka S. Komunisti po vetru. TISKOVINE Mr. Berger je konstatiral na N. P. J., da naj pojasni, koliko je resnice na govoricah, da je konvenciji. SNPJ v VVaukep-, dnoU teRom iekoi leU nu. rta je Mr. ravne Komun.st, MtoiiU samo v Kansasu svo-zato so ' socialisu prot. nje- Predsednik nad- mu". Zdaj ta komun.st l,n ^ odseka je dal ••revoluconame ideje s sode- čj,o geji , ^^ in je bi,0 lovanjem na «hodih ni slavno- ioMeno. v 06lalem K. st.h na katerih se kliče 'ž.vio ,ahk<) ^ da predsednik nad_ kralju ... — rito. zornega odbora tožb ne vodi, Za hlapce rojeni. ne hodi na obravnave, ne naje- Nekaj mest na S*cvenjkem ma in se ne posvetuje z advo-je nedavno posetil ministrski katom. Ce že torej hoče sta-predsednik diktator general Pe viti taka pitanja, naj jih naslo-ter Zivkovič. Na postajah ga vi kamor spadajo. On ve, da je slovesno sprejemala duhov- tožbe pri SNPJ. vodi veči- SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA ATLANTIC PRTGs & PUB. CO. 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, 111 Tel. Lawndale 2012 A. H. Skubic, preds. — J. F. Korecky taj. V nasi tiskarni so tiska "Prolotaroc* NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE NARODNA TISKARNA 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskano * Slovanska«, Hrvaikam, Slovaskam, Čaikora, Poljakoi kakor tudi v Anflaikam ia Nomikom josika. Naia poaobnost so tiskovino sa druitva in trfovco. ščina, ognjegasci in Sokoli v paradah, šolski otroci z učitelji, možje in žene ter fantje ter dekleta v narodnih nošah, in povsod po ulicah so ga množice navdušeno pozdravljale . . . Zakaj pa . . .? Mar zato, ker se ljudstvu dobro godi? Ne, noma glavni predsednik Cain-kar, ki je tudi njegov pokrovitelj, bil je vsaj ,pa bi mu morda u>n pojasnil. Urednik zadruge inc. se zelo moti, ako misli s takimi pitanji spraviti v zagato predsednika nadzornega odseka, pač pa kajti na banketu so nekateri ^ lahko pripeti, da napravi "predstavniki naroda" minihti aj kakemu svojemu intimnemu prosili, da naj jim za božjo vo- prijatelju neprijetnosti. ljo zniža davke in pripomore, da se omili gorje gospodarske krize. "Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni", je z Ivan Cankar. Tretje Kobalovo pitanje se tiče "oceanskih stroškov", češ, Sto Izvodov za dva dolarla V agitacijske namene pošljemo sto izvodov "Pro-letarca" >a dva dolarja. Naročite jih, kadar imate večjo sejo, veselico, shod, predstavo ali kako drugo priredbo, in jih razdelite med udeležence s priporočilom, da naj se nanj naroce. Pošljite naročilo prav». . . časno! Prazne metode. Narodne noše na jugoslovanskih "slavnostih" v Ameriki, ordeni, pripenjanje medalj, narodne ohceti" na milwau-ških ulicah ali v čikaškem Ashland avditoriju, udanostne br- Najlepši božični dar John Metelko, 0. D. Preiščemo oči In doloéimo oíala 6417 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. Dr. Otis M. Walter ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 West 26th Street, CHICAGO, ILL. V uradu od 1 do 6. popoldne, v torek, četrtek In petek od 1. pop. do 8. svečer. Tel., LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI sd 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih In sobota*. je v gotovini. Ako Vasi znanci in rojaki prejmejo dar v gotovini si sami lahko kupijo kar žele, ali kar najbolj potrebujejo. Darovi, ki jih prejmejo pred božičem bodo dvojne vrednosti zanje. Naše direktne zveze z bankami v stari domovini, in nai obilni promet, nam omogočajo, da vsako pošiljatev od prem i mo v najkrajšem času in - po najnižjih cenah. Tisočeri naši odjemalci so najboljši dokaz, da je naša postrežba prvo-vrstna in solidna. Ako nameravate napraviti božični izlet v domovino, se posluiate najboljših parnikov in iskuienih spremljevalcev. Za informacije se obrni- te na KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILLINOIS. . k •,_ . .. — 1fcR&i&J ' • t t t t QU&UKHj' Adam Milkovlči SUŽNJI KRVI ROMAN ČUVSTEV IN NAGONOV ČLOVEKA Vm pravic« 4a * Tralataraa prUrtai* avtor. m êW šJi • i è\ I ix, t êvi »^èi'é.é è » A l là •/»"<>>■ èh âv* Wè\u ' >w Dr. Turna: Pomen in razvoj alpinizma in (Nadaljevanje.) Tistega dne popoldne, se je nudila radovednežem prilika, si ogledati znamenite igralce, ki so se pripeljali na ogled prav v notranjost cirkusa. Med njimi je bilo mnogo arti-rftov, žonglerjev, ekvilibristov, artistinj in slavnih plesalk. Prišli so, da si natančno o-gledajo in preizkusijo železne naprave katerih so se posluževali ob večernih predstavah. To so storili vselej, preden so imeli nastopiti. Vsakdo se je pač bal za lastno življenje. Nikdo ni hotel tvegati življenja zaradi površnosti drugih. V mračni prostor je izslopil iz avtomobila tudi človek opica Bibu. Bil je po vsem telesu poraščen z dolgo dlako, le obraz je imel gol. Bibu je bil oblečen v črno obleko, na glavi mu je stal nerodno cilinder iste barve. Hodil je neokretno, zato pa je sijajno plezal. Z rokami, ki jih je imel skrite v belih rokavicah se je z izredno spret-nostno oprijemal železnih drogov, jih ogledoval, časih globoko zarenčal ali pa tanko za-piskal. Govoril je malo. Časih sta spregovorila par čudnih, nerazumljivih besedi s krotilcem Venecijem, največ pa je hodil sam. Med artistinjami je bila tudi kraljica plesa Madalena. Zanjo so bile spletene žice v obliki pajčevine; na njih je bila užila Madalena že morje slave. Za gorami se je potapljalo solnce. Goste množice radovednih meščanov so se pomikale k otvoritveni predstavi. Glavni cirkuški vhod je bil nad vse veličasten. 2e v mraku je zažarelo nad njimi na stotine raznobarvnih žarnic, ki so dobivale tok od lastne cirkuške elektrarne. Na levo in desno glavnega vhoda so bile razmeščene garderobe »slaščičarna in brivnica. Sredi njih je vodil nekaj metrov dolg hodnik, na katerega vsaki strani so stali lakaji v purpurnatih jopičih in belih hlačah. Bili so po veČini Zamorci, le nekaj je bilo belokožcev med njimi. V notranjosti sami je valovilo. Nestrpnost tisočglave množice se je stopnjevala od tre-notka do trenotka. Po programu sodeč, .naj bi bila kot prva točka nastop indijskega fa-kirja. Godba, ki je igrala nepretrgoma, je bila udušena; zakaj ljudje so mahoma, kakor podivjani pričeli cepetati z nogami in divje kričati. Nu da, kaj nebi! Predstava je bila napovedana za osmo, pa so kazalci kazali že deveto! Vse kar je prav! so se jezili, ko hipoma ugasnejo žarnice. V naslednjem tre-notku pošlje skrit reflektor snop belih žarkov. Se hip — in v njih sredini stoji kakor d« bi pravkar vzrasel iz zemlje črno oblečen moški in se prisiljeno nasmeje. Ljudje so utihnili. Fakir je razpel roke. "Cemu razburjenje, gospoda?" je vprašal, in njegove oči so se strašno zaiskrile. Le nekateri so se oglasili, da je ura devet, pa je stegnil fakir roki in nekaj trenotkov strmel v množico. "Gospoda," je dejal nato še vedno strmeč v ljudi, 'dovolite, da vas opozorim na vašo zmoto — zakaj ura je osem, osem gospoda, izvolite se prepričati!" Ljudje so bulili na ure, resnica — kazalo so stali na osmi številki. Fakir se je smehljal. Tak čudež! Nastal je vrišč in ploskanja ni hotelo biti konec. Pa ni bil čudež, bila je k moč hipnotize, s katero si je hipnotizer postavil temelj svoje zmožnosti . Tak je l«ii začete«. Lo so fe ljudje nekoliko pomirili, je prihajal na črnem vrancu sam ravnatelj in se poklonil občinstvu. Za njim so se vrstile točka za točko. Posebno pozornost je vzbudil zopet fakir. Pojavil se je v sredini, ko nihče ni opazil kedaj in kako je pri&el. Trenotek kesneje se je pojavil na is;i uačin ob njem majhen deček. Ljudjem so se dvignili lasje. Fakir je bil dvignil z desnico gol meč, ga zavihtel visoko po zraku in — odsekal brez pomišljanja dečku roko. Med gledalci je zaječalo. Fakir pa se še ni zadovoljil. Ponovno je zavihtel meč in odsekal dečku nogo in potem še glavo. Nato je presekal njegovo truplo na dvoje in zložil vse skupaj v zato pripravljen zaboj. Potem se je sklonil nad zaboj, prekrižal roki na svojih prsih in z mrtvaško bledim obrazom nerazumljivo mrmral. Za tem je bliskoma odskočil, se potem zagnal naprej, dvignil zaboj in ga vrgel v zrak . . . zaiboj je obstal v zraku —. Trenotek nato se je odprl pokrov in iz zaboja je poskočil — deček zdrav in vesel ter se smehljaje poklonil občinstvu ... Ko so se ljudje zavedli, je sedel fakir na divanu s pre-križanimi nogami in pušil cigareto. Množica se je zganila, se oddahnila, zaječala in divje ploskala. Za to točko je prišla druga ,tretja in še dalje — senzacija za senzacijo. Nastopali so Kitajci, Črnci, artisti, žonglerji in vsak je žel grom priznanja in slave. Krasni konji so vozili drug drugega, levi so se potuhnjeno plazili krog krotilca, opice so plesale modeme plese, ene igrale na instrumente, druge kvar-tale in popivale kakor popivajo le največji pijanci v skritih beznicah. Clovek-opica Bibu je renčaje učil medveda plesa, se pri vsakem uspehu odkril gledalcem in jahajoč v divjem diru prašiča metal gospodičnam, ki so sedele v ložah — poljube. .Kot zaključna točka je bil ples na žicah. Pred gledalce je priskakljala kraljica plesa Madalena. Višnjeva luč reflektorja jo je o-svetlila in taka je stala kakor bajna vila v prosojnem oblačilu in se smehljala. Gromo-vit aplavz občinstva in že je priplezala do žic. Tam se je še enkrat naklonila, potem pa kakor metulj splavala po nevidnih žicah. Nad množico je legla tišina in tudi godba ni igrala; zakaj vsak šum bi lahko pogubono-sno vplival na njeno življenje. Treba pomisliti, da en sam vzklik sredi tišine vznemiri človeka in evo, naj zgrabi le nekaj prstov pogrešilo in smrt je v tem prijemu. Molče je bilo uprtih na tisoče oči proti stropu in tisoče prsi je v strahu pridrževalo sapo. Madalena pa je plavala po žicah, a njene misli so bile onstran njih, bile so pri nečem lepem, daljnem, bile so pri grobu njene matere. Kadarkoli se je povspela Madalena na te žice, se je vedno spominjala svoje mrtve matere, kakor da bi verovala v njeno moč, ki bdi nad njo in jo varuje pred nesrečo, pred smrtjo. In potem je med tisoči zagrmelo, zacepetalo kakor vedno. Iz tisoč grl je klicalo k njej in jo slavilo. Madalena se je sladko nasmihala, a njene oči so bile motne in se niso nasmejale ves tisti večer. Kalne so strmele v razposajene obraze, ker niso smele povedati, kolika je bolečina v njej sami; v njej, ki se smeje in klanja kakor najsrečnejši človek, ki pravkar odnaša lavorjev venec iz arene. Glumi vesel, prikrij srce; zakaj ljudje ie hočejo videti ne takšnega kakoršen si morda tisti trenotek v svoji duši, ampak takšnega kakoršni so oni sami, razigrani in pijani ve-selja. Pa se ne da vedito skriti bolečine ,in tudi Madalenine oči se niso hotele nasmejati. Človek lahko ukaže, da se mu v žalosti zasmeje obraz, a očem se ukazovati ne more ; zakaj še tisto kar spraviš luči v nje, še tista je motna in izdajalska. Kakor da so zrcalo du$e, ki ne pozna laži, tako je v njih vse ono, kar v tistem trenotku leži skrito v človeku samem. Ce hočeš spoznati človeka, ne poslušaj njegovih besedi; poglej mu v oči in v njih boš našel vse, tudi ono, kar ni bilo in ne bo nikoli v njegovi besedi. Ko je v teh trenotkih zagledala Madalena pod seboj mrki krotilčev obraz, ga je oši-nila s ponižujočim pogledom. Vanjo se je zajedel, živeje zajedel, ostuden spomin. Ko je bila pred to predstavo stala v svoji garderobi, je prihrumel po stopnicah ves opraskan od svojih zveri in jo zgrabil okoli pasu. "Madalena, nocoj te ne izpustim !" Madalena se mu je hotela izviti, toda krotilec je bif močnejši. Zasadil je svoje koščene roke v njene grudi in hotel utrniti luč. Madalena je pričela grizti njegove ostudne roke, da se je pocedila kri iz njih, a Venecij je ni izpustil. "Ljubim te," je hropel, "strašno te ljubim . . . Bodi moja, peljem te pred oltar . . ." "Proč!" se mu je iztrgala Madalena in od-skočila v kot, "nikdar in nikoli! Pohotnež!" "Ti kača !" je siknil krotilec skozi zobe, skočil k njej, jo dvignil in surovo treščil ob tla. V naslednjem hipu jo je zgrabil za vrat in utrnil luč. Tisti trenotek je planil v sobo John. "Gospod !" je zaklical v temo, "pusti dekle, večerjo sem ti prinesel!" Venecij se je prestrašil klica in pustil svojo žrtev. Potem je privil luč, vzel večerjo, prisolil Črncu klofuto in ga treščil na bližnje smetišče. Tudi John ni dal glasu iz sebe. Mirno se je pobral in škilil skozi razpoko. •'Tisti čas je Madalena zbežala pri stranskem izhodu, obstala v temnem kotu in se o-klenila križa: "Kriste, če si v resnisi moj Bo*', evo ti ljudi, ki si zanje trpel . . . Evo ti trpljenja, ki ga mora prestati človek, ki hoče živeti pošteno, kakor si učil Ti . . . Kako naj živim? Govori Kriste, če hočem živeti pošteno me bičajo pohotni ljudje, če ustreženi njihovi krvi, me boš bičal Ti ... O Kriste, ljudi, ki si jih odrešil Ti, je zasužnjila njihova kri!" Potem je približala križ do ust in ga poljubila. In ko so ustna še ležala na hladni kovini, je zažvižgal levji bič in se ovil njenega telesa. "Hinavka!" je siknil vanjo krotilec. "Čakaj, maščujem se nad teboj, devica!" Potem ji je pljunil v obraz in odšel. Sijajno uspela premijera se je z mrzlično naglico raznesla po mestu. Ljudje so postajali pred izložbami, da si natančneje ogledajo razstavljene slike slavnih igralcev. Med gručo radovednežev je stal tudi viso-kozrastel, plavolas mladenič. Njegove oči so nepremične zrle v Madalenino sliko. Koliko lepote na tej ženski! Kot študent je sicer poznal dokaj lepih meščank, a takih oči, rosnih menda od same slave, ne, takih še ni bil videl. (Dalje prihodnjič.) BRATSTVO V PRAKSI Eni ljudje govore in pišejo mnogo o bratstvu, v praksi pa pišejo kopo obtožnic proti svo^ jim bratom. Nova knjig** alnega stališča — Alpini Nedavno je izšla v založbi znanstvo ter Povzetek. turističnega kluba "Skala" ve- Obilica gradiva in osebnost liko delo dr. Henrika Turne, ki alpinista dr. Turne, ki je napi- *vo 140 ™^°nov deIme Imo-ga poznajo naši sodrugi pred- 8al že mnogo razprav s tega vrne ima $260,000,000. Nah^a vsem kot sodruga in socialistih- področja, dajeta jamstvo, da je ^ v ^"^onu. nega publicista, ki sodeluje že Inaše alpinsko slovstvo dobilo' Prvo stavbmsko društvo v tej več desetletij v naših revijah dobro delo, ki ga je že dolgo dežeh bl,° ustanovljeno 3. in časopisih, nastopa na preda- pogrešalo in ki ga je bil pokli- jan* v Frank fortu, Pa. vanjih in je nastopal svoj čas can napisati z vso pravico pred-! Dele«ilt Iz Anglije je dejal, da na shodih. Dr. Turna je eden vsem dr. Turna. Je vesel našega napredka v izmed prvih in najuglednejših Knjiga obsega 296 strani v*-,telTl času in nam že,el V€ČJe*a inteligentov, ki so se pridružili likega formata, je tiskarski le-,v bodoče- gibanju po dovršena, priloženo ji je 12' Jugoslovansko «tavbmsko in •lik iz naših alp (bakrotisk) in V080»1"0 dništvo je imelo 30. so vrednosti zase. So to repro- to leto 362 de,ničarJev ® dukcije najboljših fotografij naših alpinistov-fotografov in Za oglašanje je posebno se- ga prippročamo. Urad dru-daj ugoden čas. Razen tega štva je na 2569 S. Central Park se lahko nagla&a. da stavbinska in posojilna društva praznujejo sedaj stoletnico, oziroma o-ficielno 3. jan. prihodnje leto. Konvencije se jc udeležil tudi Harold Be'man iz Anglije, ki je zastopal ondotne zadruge te vrste. Tam pjemore eno samo stav. in pos. zvezno drit- il. velikemu delavskemu socializma s svojim delom in s svojimi močmi. Napisal nam je v vseh letih njegovega dela toliko razprav in obdelal s peresom in debatami toliko problemov, kakor malokateri naših voditeljev. Dr. Tumo pa odlikuje pred in nad vsemi zmožnost »znajti se na vseh poljih znanstva, pisati eseje z vseh področij publicistike. Pisal je eseje o spolnem vprašanju, pisal je članke o Tolstem, predaval o zadružništvu, govoril na političnih shodih, napisal prvo brošuro o narodnostnih problemih Jugoslovanov pred 20. leti 7,664 delnicami in $372,125.47 imovine. Poteklih ali dotore- učinkujejo kot umetniška dela |hh delmr je biI° teko:n ob*4(>" Knjiga stane za Ameriko 2'ja druAtva 3'79*' nanJ€ izPU' dolarja, v celo platno vezana 3 čana vsota pa je znaša,a *379'' dolarje. Priporočamo jo najbolje m naj top le je f M. K., Ljubljana. kar Konvencija stavbinskih in posojilnih društev v Freeportu 800. Ves čas posluje brez ne-prilik, vložniki dobe svoje prihranke točno, in imovina jc varno naložena na prve uknji-žbe. Dne 3. okt. je naše društvo Ave. Joaeph Stebla j, t*j. ALKOHOL NAS DEDNI SO-VRAŽN1K. Iz revije "Die Sozialiatiche Erziehung". Neki funkcijonar del. društva "Kinderfreunde" je pozval otroke, da naj vsak napiše na predloženi papir po en odgovor na vprašanje: "Zakaj so člani društva Kinderfreu >de proti uživanju alkohola?" Odgovori so se glasili: 1. Zato, ker alkohol podpira delavske nasprotnike. 2. Ker alkohol povzroča človeku slabost in bolezen. 3. Ker alkohol človeka lahko tira v blaznost. 4. Ker alkohol človeka po-živini. 5. Alkohol zadržuje napre* dek in slabi delavski razred. 6. Alkohol ustvarja nezmožnost misliti. 7. Alkohol krajša Človeku življenje. 8. Alkohol lahko zapelje človeka v zločin in umor. 9. Alkohol oropa človeku samozavest. 10. Alkohol lahko uniči dru- izdalo 48. serijo delnic. Sloven- žino, ako je oče pijanec. Chicago, III. — Dne A dr. Turna je tudi prvi sloven ski alpinist v najčistejšem poj- |okt. 1930 se je vršila mu te besede . 14-16. v Free- Portu, 111., konvencija zveze Zdaj je alpinist Turna izdal stavbinsikih in posojilniji dru-veliko knjigo "Pomen in razvoj štev v Illinoisu. Udeležilo se alpinizma". V nji nam daje je je 300 delegatov in 58 go-vsa svoja spoznanja, odkar je stov. Zastopanih je bilo 648 vzljubil gore in jih obiskoval in stavbin. in pos. društev, 279 študiral. V knjigi nam oriše društev pa sploh in poslalo de-bistvo alpinizma in razloži nam legatov. z znanjem, kakršnega ima pri V mestu Freeport, ki ima nas menda le on o alpinističnem 23,600 prebivalcev, so tri stav gibanju v Evropi, kako se je in pos. društva. Eno izmed teh alpinizem razvijal z ozirom na ima nad šest milijonov dolarjev čas in pomen. A knjiga je še aktive. Po narodnosti so bili mnogo več. Je nekak uvod v delegatje na tej konvenciji po-knjigo, ki naj dokaže, da je leg Amerikancev 31 Cehov, 39 prva alpska kultura bila »lo- Poljakov, trije Slovenci in eden venska. Dr. Tumovi se je pri Hrvat. Jugoslovansko stav. in študiju planin in alp ter pri stu- pos. društvo je zastopal podpi-diju alpinskega življenja odkri- sani, druš. "Slovenski Dom" valo bistvo in zgodovina našega Frank Grill, hrvatsko Mike Sta-naroda. Teh dokazov je knji- resinich, česko-slovaško liga cem in ostalim Jugoslovanom (Ženski list.) GREJTE S PLINOM BODISI pričujočo pečjo ENO, DVE, TRI IN VEČ SOB GAS HEATROLA ga polna. Dr. Tuma je trideset let študiral alpinske izraze v Julijskih alpah in ugotovil, da je značaj Julijskih alp docela slovenski. In ko se je ozrl po- stav, društev okraja Cook, kateri je tudi naše društvo, je pa zastopal Slovenec John Zve-zich. Kakor je razvidno iz poroči- tem preko teh mej, je opazil, la tajnika Zveze, so stav. in da se mu tudi drugod nudi zelo pos. društva napredovala v podobna slika. In po svojem Illinoisu od prejšnjega leta na 50-letnem alpinističnem delu imovini približno $30,000,000. smelo trdi, da ae "zagonetka pr- Skupaj znaša $448,423,317. V ve alpske kulture ne da rešiti teku leta je bilo izdanih 941,-drugače, nego iz slovenskih 459 delnic, odtegnjenih 574,-Alp in alovenakega jezika." Ta 898, dozorelih 6,521, tekočih smela trditev postavlja res vso delnic pa je 2,958,537. Pristo-zgodovino in mnenja o prvi alp- pilo je približno 40,000 novih ski kulturi na glavo. In če bo članov. Iz teh številk sledi, da dr. Turni uspelo dokazati v no- se delavci bolj in bolj obrača-vi knjigi, ki jo menda priprav- jo s svojimi prihranki v stav-lja, ta svoj nauk, potem mu mo- binska društva, posebno od kar ramo biti Slovenci hvaležni kot so se pojavili pogosti polomi narod. Dr. Tuma se zaveda te bank. Sistem, po katerem in-važnosti, a je trdno prepričan vestirajo denar stavbinska in in je pripravljen na ugovore posojihia društva, je varen, ker morebitnih jezikoslovcev in izključuje vsako špekulacijo, zgodovinarjev, ki ne bodo ho- vrhutega pa plačujejo tudi večali priznati Tumovim spozna- je obresti. Na konvenciji se je zelo priporočalo delegatom, da za pro- $ lO njem in dognanjem avtentičnost .odgovarjati. Pričujoča knjiga "Pomen in speh svojih društev uporabljajo razvoj alpinizma" pa predvseu vse mogoče oglaševalne meto-postavija definicijo alpinizma de. Vse, kar hoče danes na in oriše njegov razvoj. Poglav- svetu, uspevati, mora biti do-ja knjige so: Razvoj alpiniz- bro oglašano. Dokazovali so, """" Igra, delo, šport in ples da je zelo uspešno oglašanje v Cuvstvo prirode in umetnost lokalnih listih, in ne le vsake "7 Potovan>o in turizem—Alpi- tri mesece, nego čimbolj mogo-nizem — Alpinizem z individu- Če pogosto. J: Zelo primerna | I božična darila Ï POPUSTA ZA VAŠO STARO PEČ, AKO JO ZAMKNJATK JAKO J f Sedaj je prilika, da se iznebite dola in zapre aenos ti, ki jo povzročajo staro peči. Zamenjajte jih za udobno plinako poč. Ta kraana Heatrola rab« plm za gorivo in oddaja veliko količino toplote — čiste zdrave gorkote po vašem stanovanju. Porablja le malo količino plina. Toplotst, kadarkoli jo potrebujete — vse kar je treba, obrniti vijak ... in obratno kadar so vaše sobe zadosti toplo. Nobenega dima, nič aaj, ne prahu. Izgleda kot koe lepega pohištva izdelanega iz mahogavino, etsak barvi vašega ostalega pohištva. Napravljen za male domove in za velike stanovanjske hiše. Znižana cena za hišno uporabo. «jjg TAKOJ, ostalo v teka leta. Cana $89.50, konoktinaino, manj $10 rta vaio »taro pac, taloo doplačata sa Ha*trolo I« ........ * —^ The Peoples Gas Light & Coke Company Logično mesto kjer ai nabavite plinake potrebščine. 122 South Michigan Avenue BOLJ BOSTE ZADOVOLJNI S PLINOM so knjige* *.'W*vßMvmm\ Razveselite z njimi svojce ali prijatelje. Cenik knjig je bil priobčen v Proletarcu prosli teden na 7. strani. Ako želite pri izbiranju knjig, ki bi bile primerne v ta na-men/naše nasvete, nam sporočite. Zadružna banka L]nMiaiia, Jugoslavija, LASTNI HIŠI, MIKLOŠIČEVA CESTA 13, BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA. SE PRIPOROČA ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE. ZLASTIt L) •prtjama danar aa kranilna vlo«a ali um takošl rašea prati najfc~>ljiamu obratovanj«. posraduja najconajfco doatavo danamik poliljk la Amarika v domovino in »brata*. poaraduja ▼ v m k »oapodarakik aadavak kkro in po «oni. Denar, ki ae aamerava poslati v staro domovino, naj aa nakaš« na račun Zadrušn« banke na Amalfamatod Bank af Now York. 11-1« Union Square, New York. N. Y.. istočaimo naj se Zadruino banko a tem obvceU In naroči Isplatilo. Naš upravni sastopnik sa Ameriko 16824 NormaiK,y Detroit Mick Obračajte a.) 3.) r * w Obračajte se v veeh bančnih poslih sa stari kraj na Zadrašno banko * LjabljanL DRAMA IN GLASBA A Precejšen del sporedu popoldne bi U Savinem Koncertu tvoru» subijevi natopi, k. Pa ni «o Spraviti delavski pevski «bor, ali >} dtwpe1U P»^ - «voJ«** katerokoli slovensko pevsko *ruštve I k™c«rt* * Now Yorku. v Chicagu na višino prvovr* lega 1 1 ^^ ^^ " ^ pevsk^ga «bora. je bržkone teika na-|k*J pesmi sam, par pa akup-loga, ki še ni bila izvršena. V mislih i?, 1 mo^im„ lWoin ™»wauikegu imam namrtč zbor, ki je močan po f-1?*^----Mttoilca »« Prvi blizard to Jesen napravil mnogo neprilik in mraza rala in ga poz-iravljaJa. Na svoji popularnosti n« le da nI Tone Äubeij po odhodu v stari kraj pa do pov*at-ka ničesar izgubil ,iego še pridobil. Vidno je bilo to na "Naprejevem". koncertu v Milwaukeeju in na "Sovinem" v Chicagu. ¿bor "Sava'' je vodil Jacob Muha, «bor in soliste je lipremljala na klavir Mary Muha, Sublja pa Mary Oven. Sporedi aam je bil vreden vstopnine. Vihutega se je razvila po končanem programu piesna in prooia za bava, ki je trajala ob obilni udeležbi do po.nocne ure — X. števiiu in 190 kakovosti ftor izvežba-nosti glasov. Mnogi smo upali, da postale tak «bor "Sava" potem ko se je reorgar nizirala. Toda ima. težkoče, ki jih povzročajo razni vzroki, in zato napredek ni tako nagel kakor bi ga ljubitelji petja želeli. Njeni koncerti, ki jih je dala po njenem pridruže,iju h klubu št. 1, so v splošnem vsi ugajali. Na vsakem je dala po nekaj točk, ki so bile res lepe, in pels je dobro tudi že nekaj težjih kompozicij, ki so dale udele žencem mnogo užitka. - Človek bi rad imel pred seboj iz-vežban zbor, ki bi štel vsaj kakih 40 pevcev in pevk. "Sava" jih še ne šteje toliko, je pa za njen napredek potrebno, da svoj zbor pomnoži, ako Dotroit, Mich. — Vprašanje brezV-noče, da ostane vedno na enaki stop- poselnosti je izginilo ,kajti zdaj je za nji. Nekaj časa je šla naglo navzgor, nezaposljene vse preskrbljeno, delo in dobila večje število pevcev in pevk jelo, če hočemo verjeti debelim na-ismed mladi le, nato pa je nehala ra- siovom in poročilom v kapitaltstič-sti. Na njenem koncertu v nedeljo nem časopisju. 30. noiv. smo videli, da ima le malo; V teh tednih ima v listih od prve članov in članic izmed vrst tu roje- 40 ^„je ^^ pre5; klub št. hPOVeCI odpuste Kdo ne priobčnje računov? FOND, K! JIH BOLI. Urednik franéiikanskegs Am. Slovenca" ve, da 116 JSZ. 11 u, skupaj $30.65. Waukagau, III. — Neimenovan $5. TraaaÄk, Mick. — br. Žagar fi. CU«»lan4, O. — Carniola Tent No. 1288 oí the Maccabees $50.00; Ne- mil V vsako laž. Zato neprenehoma laže Zelo ga srbi fond JRZ. Trdi, da ne pnobéuje raéirnw.- Vgako le-to v dveh listih. JKZ. je bila imenovan druš. "Slovan' št. 8 Ha orKan»'zacija te vrste, ki SDZ. po $2, John Bradač, John J* od V8«lfa začetka priobčeva- Zaletcl, Jos. Likar in Fr. Babah; po U svoje račune. $1, John Grilc, Loui« Lančinan in ^ Ignac Smuk; Jos. Fajdiga 60c; A 1- Le bl Urednik "A. S." po- ton Vidmar 80c; John Tanko 25c, bi rajše vprašal zakaj ni skupaj $83.05. so bili priobčevani računi Ju Ciaveianu, o. — Nabrano na pri- tfoslavenskoK Viječa reditvi klubove ' " - J a kate- Nakaj dni pred Zahvalnim dnevom m j« v Rocky Mountains pojavil prvi blissard ko jaaan, ki ja divjal in raallril mras do Atlantika in dalb« v >ušna drsava. Na alHti je maato Trinidad, Colo.. kjar ameti ao ona ulico akoro Čisto «.kril». Podrtija v niš jam dolu slika ja glraša ki ao jo s rušil a vslatt veliko toša aaoga. Vslod samoto v ao imaN vlaki velika s am ud«. •kosi m jo padlo 32 paleov snaga. ga s vprizoritvijo "Vdove Rošlinke" Slovan je bil ustanovljen dne 24. zadovoljimo v polni meril decembra 1905 kot moški zbor in kot Opozarjamo: Kakor vse naše pred- tak jo ostal do leta 192S, ko se je los«. gUve y proJioj^ fo ^di pri£eia ustanovilo mešan zbor. Od tedbj na-oalvation «k j.ui___1______o —_1___«.___« . Prosvetna matica J. S. Z. (Bar pa je bil za mešan program ljub- k. tata» h po^ien ZaM j. . Uudje gl(|hi h „ j „ pesimjo M. vstajamo' (Alkerc-Jen- kaU.rim ,.hko odpravijo uke ko) ,ki jo je pel mešan zbor. Ni ji dal vsega potrebnega ognja V fond PROSVETNE MATICE J. S. Z. so vplačala društva, socialistični klubi in druge organizacije v me- Spored njenega prešlega koncerta Army Ln dobrodelni zavodi. ^ °b ldaj4<°^8- na*0** ko< * ni vseboval kake težke skladbe, ven-1 VnraAuni. n. w„t ki «1 l ^ J® xanunanJe Vd°- zbor' 0ba 4t-60 nudi» občinstvu PoieK težkih koncertnih kompozicij tudi nekaj prav Vana" Pullmanu domačega. Med težjimi skladbami bo sledi: štovilka in kraj društva. Skupaj 119, SNPJ., Waukegan, III.....$12.00 288, SNPJ., Pureglove, W. Va. 2 00 10, SNPJ., Rock Springs, Wyo............................ 312, SNPJ., Collin wood, O. 74, SNPJ., Virden 111........... 364, SNPJ., Laferty, O.'.......... 84, SNPJ., Indianaoolis, Ind. 176, SNPJ., Piney Fork, O..... 362, SNPJ., Carlinville, 111..... 659, SNPJ., St. Louis, Mo..... 53, SNPJ., Collinwood O..... 575, SNPJ., Indianapolis, lnd. v So. Chicagu prvič predvajala ^ Schwabova kompozicija "/JaU ka i- ?!?' Ga,1°way, W. Va v "Savinem" zboru prvič nastopil nina je nizka, pridite vsi, da za nekaj Anton Medved. Kadar dobi odersko časa pozabimo križe in težave. V sigurnost docela, bo prvovrstna moč. S svojim glasom je nam ugajal. Splošno pozornost občinstva je vzbujal "lahkoživček", katerega je igral Andrew Miško. Pa ga je res igral. Se ko je sedel v sredi zbora, je že s svojo mimiko opozoril občinstvo nase, in to brez da bi se v čem pretiraval. Igral je po svoje, dobro, zbor je pel z njim navdušeno Jjudem pa je dal mnogo zabave. Solia.lca v tem prizoru je bila Prances Vider, ki poseduje lep sopran; njen fa-H (solist) je bil D. J. Lotrich. Scenerija je bila lepa in lučni efekti dobri. Nekje v sredi sporeda je imel svojih par točk trio (D. J. Lotrich, Louis Žele in John Kochevar), ki pa ni bil tako dober kot na enemu prejšnjih koncertov. Filnrnke «like o Jugoslaviji in drugih zanimivih krajih Evrope, kakor je bilo oznanjeno v sporedu, niso bile v splošnem nič kaj zanimive, ker jih je bilo prvič premalo, drugič pa, ker so se nanašale največ na profili izlet gornji dvorani bo igral Homcov orkester, v spodnji pa R. Potočnik in A. Ocepek. Za mlade jazz, za druge pa valček m polka. In bržkone tudi "povšter-danc", ki dla tudi *V>ečlar-jem" priliko dobiti poljub. Anton Jurca. Dramska predstava v Sheboyganu Arma, Kans. Gowanda, N. Y. 81, SNPJ., Red Lodge, Mont. 275, SNPJ., Maynard O......... 122, SNPJ., W. Aliquippa Pa. Zora", Pueblo, So. Chicag«, 11L — Praznovanje--------------«-.....----- — • ^p. w ^ ji • k au s- 125"I«tn»« v sedanjih časih ni nič iz- gljica", nadalje K. Adamičev "Ples lZit M l i k- t i• , • T" An*n H hum°7^na 1Z kme*k<*" rednega, za razna naša podporna dru- kralja Matjaža" ter živahno koncert- 326' SNW » jneavea. Kot solist Je v tem prizoru ijenja. ¿abave obilo za vse. vstop- 8tva namreč fVeIepomem*>no pa je, no kolo "Se ena", tudi uglasbitev dr. akp praznuje 25-letnico svojega ob- Schwaba. "Lira" zapoje odlomke iz stoja kako kulturno društvo v Ame- opere "Gorenjski slavček". Moški QVi>i riki. Številni pevski in dramatični »bor Slovana bo uprizoril šaljivi pri- Z64' »NPJ., Bon Air, Pa....... zbori so že bili ustanovljeni v raznih »or "Jurij Kranjič pred sodbikom" 10' sspz-. Moon Run, Pa... slovenskih naselbinah. Dokler so izpod peresa znaiega humorista Pe- ,bili razmere ugodne, so po veČi ii tra Zgage. uspešno delovali ,toda polagoma so Po koncertu se vrši v spodnji dvo- drug za drugim pešali in izginili s rani slavnosten banket Pri koncer» površja; časih se je dobilo koga, ki tu in banketu «vira koncertni orke- je začel dregati ii vzbujati zanimanje 8ter« Apeliramo na rojake, da «i pre- med zainteresiranimi osebami in dru- «krbe vstopnice že v predprodaji. št v o «e je nanovo oživelo ali drugo Vstopnina samo za koncert je 50c, ustanovilo, ter zopet shiralo. Ko za banket pa $2.00; kdor kupi obe zmanjka vodilnih moči, zmanjka ak- vstopnici skupaj, jih dobi za ceno tivnosti in ko ni aktivnost in ljudske-Shafcojgan, W»a. — Dramski od- ga ^nimanja, posledica: nov kultur-sek kluba št. 235 JSZ. otvori letošnjo ni grob. Ta usoda je zadela že šte-dramsko sezono z vprizorillvijo tri- viine lbore, ki so se bavili g glasbo dejanske veseloigre "Vdova Rošlin- mu dramatiko. Prizadete niso bile ka" v nedeljo zvečer 21. decembra v BAmo manjše slovenske naselbine, Fludernikovi dvorani. 'temveč tudi večje, npr. Chicago, Cle- veland, Milwaukee, New York itd. Slovenskemu pevskemu zborii Slovan v Chicagu je bila usoda mila. Dne 14. decembra praznujejo svojo 25-letnico. Dasiravr.o je zbor Igro "Vdova Rošlinka" menda ni potrebno opisovati. Povsod, kjer so jo vprizorili, se je občinstvu nadvse dopadla, in ponekod so jo morali na željo občinstva ponavljati. "Vdova Rošlinka" je komedija, katera nudi navzočemu občinstvu v re- $2.00. Čikažani, ne poeabite Slovanove 25.letnice dne 14. decembra! Mirko G. Kuhal. Okrog 700 ljudi na priredbi YPSL Ckicago, lil. — V Labor liceju .«a radi Kedzie in Ogden Ave. je imela prošlo •niči toliko zdravega humorja, kakor članov SNPJ. v stari kraj ter so ime- malokatera komedija ali veseloigra, le reklamni značaj za Cunardovo I kar jih je slovenskega izvora, družbo. Bile pa so na mestu zato, I Dramski odsek soc. kluba v She-ker se jo z njimi nekako pokril Čas od boyganu je s veliko požrtvovalnost-ure ,ob kateri se ima pričeti program, j jo preskrbel, da smo imeli v naši napa do tedaj, ko se po navadi prične, selbini mWo različnih predstav. Ve€ Od 8. do pol štirih so ljudje še tru-| težkih in obsežnih dram je vzlic teh- moma prihajali v dvorano, (pa je bila bolje ,da smo gledali filme, namesto da bi šum novodošlih motil pevce in avdijenco. ničnim težkočam zelo dobro izvajal in za svoj trud in razvedrilo, ki ga je nudil, je žel priznanje občinstva. Tudi ob tej priliki nfi jamčimo, da jo 2&-letnico. oslabelih pevskih moči, prazne blagajne, radi pomanjkanja pevovodje, radi različnih notranjih konfliktov in osebnosti ter število drugih neprilik prišel večkrat v nevarnost razsula, se je vedno našlo toliko energije od strani nekaterih "strastnih" pevcev, da se je izkobacal iz težkoč, se ojačal z novimi močmi in nadaljeval s petjem. Slovan je danes ponosen, da i p najstarejši slovenski pevski zbor v Ameriki in edini slovenski zh?r v Združenih državah, ki je dočakal svo- nedeljo socialistična mladinska liga večjo prireditev, ki je zadovoljivo u-spela. Zvečer se je je udeležilo okrog 700 ljudi, (popoldne pa je bil poset mnogo manjši. Upton Sinclairjeva drama "The Machine" v (treh dejanjih je v4m-izoril angleški dramski odsek klubi šl. 1. Ta predstava je bila večerni del sporeda. Na popoldanskem je nastopil pevski zbor "Sava", nadalje tamburaški zbor srbskih so-drugov, ki so predvajali tudi kolo. Režiser predstave je bil John Rak Med govorniki je bil tudi eden ir-dijski socialist. Poset od strani Slovencev je bil precejšen. — P. O. Dramski klub Colo. .. KLUB1 J. 1, Chicago, 111..... 5, Conemaugh, Pa. 17, Grays Landing, 41, Clinton, Ind. .. 47, Springfield, III. 69, Herminie, Pa. S. Z. Pa......... 3.00 12.00 2.00 3.00 6.00 3.00 2.09 1.00 12.00 2.00 1.00 6.00 6.00 6.00 1.00 6.00 .50 3.00 12.09 5.50 2.00 1.00 2.00 3.00 2.00 vec, F. Viuniar, J Kunčič! F. Zibtnla" ^l™^ J,h ni P™Wev*l» Na-*V. ii^c, j«*, h Joaephliu MaiJo' r«oth the political and industrial victory of leWr Is certain.—G. H. H. Colo. SEARCHLIGHT By Donald J. Lotrich M MELT — OBSERVATIONS With various groups lending their abUities in one form or another the celebration of the Young Peoples Socialist League last Sunday was a complete success. "The Machine", a three act drama climaxed the long The alliance between criminals and public officials is becoming more evident Certain Chicago judges are still evading the direct charge of putting the criminals where they belong. Nevertheless the fecial program. It must be said that by no j authorities have bees able to convict means was this the best performance of the dramatists of our club. Yet two notorious gangsters for Federal Income Tax evasio is and this has the audience of #00 estimate was'given some courage to the half baked satisfied, so we were told. The pro- judges of our cityl Just the same gram was held a« ¿he Labor Lyceum, 3200 Ogden Ave. Our Jugoslav comrades were well represented, both in the participation of the program as well as in attendance. Last .week's reports tell us thai "Zarja" of club No. 27 JSF. scored a great .triumph. With one oi the severest snow storms Cleveland had ever seen, workers jammed into the Slovene National Home in Cleveland to express their faith and earnestness in the fight against the secetionists. ** It was a great moral triumi winch will go a long way in telling the secetionists that our comrades are not alone. Predictions were that the hall would have never accommodated the audience had the weather beei half decent. By Jot* F. Kstck Our Republican and Democratic politicians have promised time and again to restore prosperity when elected. They have ben elected and are serving the best interests of the corporations aid our "paraskes". The masses, however, have been betrayed once more. At our polls the "blind public" uphold these hypocrites corporation lawyers who are hired by capitalists to serve the American people. Never before in the annals of American history have the people suifered such misery, destitution and poverty. Unemployment is growing machinery is increasing the industrial scrap heap, which has exploited us its beginning for private gain, the direct cause. Capitalism has or uLiven thousands of men and women into crime, suicide, insanity and pro-still*.ion. It has thrown ten million men and women out of work for starvation wages. The old and bitter u«ys of winter are here, what will be Contributor—Haw! Haw! That's done to relieve the misery of our un-joke on you, printing that old fortunate? They have thrown away FASHIONS IN BARBARISM "Some savage tribes kill off their old people, burying them alive, casting them into a river or by some other equally certain and terrible method. Only this can be said for such practice—the victims are dispatched quickly. "In the United States thousands of men and women over seventy years of age are destitute. We do not kill them, -but society, by neglect, condemns them to a miserable existence." many crimes, robberies and shootings are occuring every day and the suggestion of the former governor of Texas to declare martial law in Chicago and let the militia take care of the crimiials has been ridiculed by J^^dily: our officials, It would be a great evergrowing thing to rid Chicago of these un-' Capitalism, desirables and protect the honest | fc«ice citizenry. Until we have a change in the system we see no real hope real cleaning. is Louder and Funnier There are three dates that our Chicago friends should net overlook, fiis». tne rioueer Home Paity on Saturday evening Dec. 13. 'Ihe Pioneers fear not number 13. They were organized on the 13th day. oi uhe mouth 0 years ago. A good time win be nad. Johnny hocnevar's orchestra will play. It wiU be held at the Lawndale Masonic Temple (Lower hail). Admission is only 26 cents.— Then we must not forget to attend the Xmas Party for SNPJ Juveniles, on Sunday Dec. 21, at the SNPJ Hail. Dancing will prevail in the evening to John kochevar's orchestra.—The other announcement concerns all members of the Jugoslav Building and Loan Ass'n. The annual meowing is scheduled for Saturday Dec. 20, at the SNPJ Hall. Our Building and Loan has made a substantial gain in spite of the terrible conditions. It can do even better when good times return. Help to bring this about. • • • The American Family Almanac is out. In my estimation it is >*he best in technique 1 have ever seen. Quickly 1 turned page after «page to note the well illustrated sections, the variety of stories, writeups and poems. Representation is select. Known personages cover every phase of interest to the Jugoslavs of this country. It wheesc' of mine. all semblances of pride a id independ- Kditor—Haw! Haw! Haw! That's enC0; tjiey are reduced to a pfciht of a joke on you; we don't pay any more bitterness and desperation. Human —Exch. Common Sense "Stop reaching across the table, Junior! Haven't you a tongue?" "Yes, sir, but my arm is longer."— Colgate Banter. NOT A BAD SUGGESTION Moe—Oye, oye, I have worry. Joe—What is it? Bad business? Moe—No. Business could be worster. Joe—Maybe, its yoar outgoing income tax? Moe—Worsten dan dat. Joe—What is it, den? Moe—I came home late last night and found my wife in bed with malaria. Joe—Well why didn't you kill the dago? It might be worse. Cars kill as many in a year as the war did, but the survivors don't get a pension. beings are actually starving and have made up their minds to steal. Hoover and his administration since elected proved a complete failure. They side-track and dally with problems, to deceive the American worker. Mr. Grundy paid a million dollars to help elect Mr. Hoover and now Mr. Grundy is being well repaid. Capitalism is that fast decaying system. It is proved impracticable by our existing conditions. It is gradually bringing about its own downfall. Our duty therefore is to the world-wide movement oí gnap8hot ^^ fitncee -nrtead" oi"hig And Then He Blew Up! Three boys entered a village confectionery. The rather gruff pio-prietor said to the first boy, "What do you want, buddy?" And tfce boy replied, "A dime's worth of bull's-eyes, please." The old man climbed a ladder, brought dow i the jar that contained the bull's-eyes, made up the packet and returned .the jar to the shelf. Then he asked the second boy what he wanted. "A dime's worth of bull's-eyes, sir," was the answer. | "Why didn't you say so before?" said ».he old man, irritably, as he j climbed up the ladder again. "Do you want a dime's worth of bull's-eyes, too?" he demanded glaring at "No sir," replied the latter, the third boy. The old man again brought down the jar, made up the second packet of bull's-eyes, restored the par to the shelf, and once more put the ladder away. "Well, my boy, and now whslt do you want?" he asked of the third boy. "A nickel's worth of bull's-eyes, please." True Prophecy A traveling man calling on a t»w customer produced by mistake a stressli a working class which is protesting {»gainst the injustices of the capitalist system. We must bring forth our business card. "That's the firm I represent," he said. The customer examined the some- demands for a clean, honest and de- what determined looking features of cent living for everyone. the young woman and returned the Canonsburg and vicinty is suffer- Photograph remarking: "111 bet ing just like other communities. The X0»'1}, neVCT ** manager- of that public has realised that some definite iirnL" action must be taken to relieve the - suffering of our people. What is our country coming to? A question that is heard quite often nowdays. AU For Art Well, suppose the highways wear out. We'll still have the bond issues to remember them by. . . Novelist—Unless my Join the Socialist Party, work for it ghali aUrve demth> do to the last and you and I will have book sells 1 Publisher—Excellent idea. That full dinner pa{ Is, enough in the would advertise the work splendidly. pocketbooks and not misery,'poverty and d**tituti<*u Yeast is used to make concrete rise", and some genius may yet will bid well to make new history for duCover that wheat can be used h its publishers. The price is |1.00 pj^ 0f gnir^i and it can honestly he recommended to our readers. • • • Federal forces have come to the assistance of our local government in ridding the city of crooks and gangsters. It is fortunate that the Federal government! authorities are not as corrupt as our municipal politicians. There are some who are in earnest, who want the city cleaned but it is the old story all over,—some others object to it. • Our morning dsily tells the Chica-goans that the government is not corruML The old American traditions are still sound even if Chicago, New York City and perhaps one or two others places have lost every human political decency. Our country has always been sound for the millionaires, or the rich, but our country has always been unsound for the poor, the destitute. It is just a question of which you wish to say. We believe tills daily is responsible, at least in part for what has happened in, Chicago. With it» wide influence itj could prevent much of the present, dishonesty. But then their kind couldn't plunder the people so it does not prevent what is good for them. Yes, our papers are the mouthpiece of our inhabitants. Generally what they say goes. And the poor just merely bow their heads in accord. FASCIST JUSTICE A merchant in Italy has been sentenced to five months' hard labor and a fine BOO Lira for telling s joke against Fascism in a cafe! The public prosecutor had aaked for a year's imprisonment. Americanism: Weeping over the down-trodden firi distant lands; wondering why the police don't arrest these "bums" who have no money. "Socialism is coming. The question is in what form, when, and how?"— Elbert Hubbard. -Pathfinder. You can't fool that congressional committee. It dismissed a witness when he said red politicians were as bad as America's. ANOTHER 19)0 HUNTING SEASON CASUALTY Keeping at it brings success, and the prophets of returning "prosperity" are sure to hit it if they keep trying. Election: A process by which a irest awful guy flop is transformed into sn THE SOCIALIST PARTY AT WORK California Because of the gigantic campaign put on by the California Socialists the first time in any year since the war, the comrades in that state feel justified in crowing. A mere recital of the things done gi?M ground for pride. Among other thing, in Los Angeles, a large downtown store, which seated about 600 people was rented and several meetings a day were held in it Two thousand windshield stickers were used as well as 3,000 placards for telegraph poles and windows sad 4,000 lapel buttons. Four hundred thousand (400,-000) pieces of literature were distributed and paid advertisements were carried in the dsily press, explaining what Socialism is, causes of unemployment, etc. Hundred* of telephone calls and letters were received asking for more information and more literature and dozens of offers were received to help in the campaign. The Los Angeles Record, a liberal daily paper endorsed three candidates for the assembly, Wm. Busick, Alick Anderson and Thomas De Fabrics. The Central Labor Council endorsed Busick. In spite of that fact «that the Republicans found it impossible all during the campaign 4o get over 150 people to attend widely advertised rallies, offering Lee admission and plenty of free food ,the Socialists were able to pack Trinity Auditorium with over 2,000 people at twe lty-five and fifty cents admission, and took up a large voluntary collection besides. An increase of 250% over the 1928 vote for president was record, ed and Busick gave the Republicans a scare by polling over 40% of the total vote caste in his district. Kansas In Wyandotte County alone several of the Socialist candidates received over 3,000 votes and H. M. Perkins, running for Senate, has begun to capitalise upon this good showing and has begun distribution of literature for the mayoralty campaign next year. Arkansas City comrades are following up two meetings they have had with outside speakers during the past few months and are meeting' regularly every Friday evening to consolidate their forces and build up an organization for the '32 eleotions. Alva Grahami, candidate for Justice of the State Supreme Court, polled 2,940 votes in Gowley* County, containing Arkansas City, alone. Oregon From all sides come reports that Oregon has had the most exciting campaign for years. The Socialists increased their vote over 50% and Streiff, for Governor, ran second; and the candidate for State Labor Commissioner got 34,094 votes; while for Justice of the Supreme Court, the Socialist received 31,983 votes. For representatives, votes ran from 14,000 to 21,000, with 36,000 for the person elected. The newly elected Governor is the wealthiest merchant in the state and was elected on a platform about half of which was from the Socialist (proposals. Washington Although the power trust was beaten in the past election its hold on libraries seems to have stifffened. The Seattle Public library has removed all books favoring Socialism ,or by Socialist authors from its public shelves and have (placed them in the stacks. The file lumbers have been removed from the catalog and persons asking for the books so treated have been refused them. "The Cry for Justice," by Upton Sinclair was found ,but a request for it tto be issued to a citizen of Seattle, who held a card in the library, was refused. The matter was taken up with the library board aid the card holder was advised that if he was not satisfied with the books on file, he could turn in his card. Undoubtedly this same trick will be played in other places thru the influence of the power trust and other anti-American organizations and the attempt must be met with the greatest publicity and resistance on the ¿»art of Socialists and sympathize». West Virginia Miners Victorious The re-organized United Mine Workers of America, won a signal victory in its invasion of the feudal mining territory of Kelly's Creek, West Virginia, when the company recently, withdrew its wage cut and promised to put all strikers back to work by December 1. The strike was lead by AdoLph Germer, vice-president of the Springfield organisation. Swedish Socialists Capture Two Cities In the municipal elections last month ,the Swedish Social-Democratic Party captured an absolute majority; 32 seats out of 60 la Gothenburg, which was a gain of 7 seats, all at the expanse of the Communists. In Malmo the party won 60.5 of the total votes, while the Communists loot % of their previous vote in 1926 and got 1% of the total Socialist vote. The Socialists now have 25 seats out of 64. Seven Billions Sent Abroad American corporations and business men hsve invested 17,477,785,000 in foroign cowitries, according to a recent report of the Department of Commerce. Chief among the investments are manufacturing enterprises, the products of which compete with American-made products and will take away this country's foreign markets. Canada lead the list, ' with South America and Europe following. LONG TRAINS This is what the railway workers of the country are up against. A Great Northern freight train of 176 cars, nearly two miles long, recently paased through Minnesota. A few years ago that number of cars would have been made up into about seven trains and would have required 36 men in the engine and train crews, instead of the five who operated the 174-car train. When the train stopped at a small station the engine was at the depot am* the caboose was so far back that the conductor hailed a passing motorist on the parallel highway and "hitched" a ride into town —Cleveland Citizen.