Leto XIV. Štev. 227	TELEFON UREDNIŠTVA: 35-67 UPRAVE: 25-67 ln 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA: 4&-91	Maribor, ponedeljek 7. oktobra 1940	NAROČNINA NA MESEC Preleman v mravi ali 0(1 oošti 14 din. Dostavljen na dom 16 din. talina 30 din. POSTNI ČEKOVNI RAČUN: 11.409		Cena din 1.—
		, —r , v-,a „?:r,			
Angleži so objavili, da bodo 17. t. m. zopet odprli pot za kitajske vojne dobave čez Burmo - V Tokiu groze z vojno proti angleškim kolonijam v Aziji - Japonske čete se že pomikajoproti angleški Burmi — Konflikt na Daljnem vzhodu bi potegnil v vojno tudi Zedinjene države
LONDON, 7. okt. United. Press. Angleški poslaniki v Moskvi, Tokiu in Wa* shingtonu so dobili nalog, obvestiti tamkajšnje vlade o sklepu Velike Britanije, da l}o pot nred Burmo in Čungkingom ponovno odprta 17. t. m. V londonskih krogih polagajo s tem v zvezi veliko važnost na akcijo sira Statiorda Crippsa v Moskvi, ki bo obrazložil londonski korak. Odločujoči krogi v Moskvi so mnenja, da bo ponovna otvoritev važne poti iz Burme na Kitajsko sprožila nove diplomatske pretresijaje-in-komentarje v svetu. Japonski list »Hoei« piše, da »je pot iz Burme zadnja prometna arterja, ki jo. imajo kitajski nacionalisti še na razpolago. Tod vodi tudi direktna zveza z azijskega jugapriko Kitajske na ozemlje sovjetske Rusije. Dejanje, ki se napoveduje za 17. oktober* je v-zvezi-s sodelovanjem med V. Britaftijoin USA na Tihem oceann zelo tvegana reč. Položaj na Tihem oceanu postaja zelo nevaren in USA se opozarjajo, naj se zaradi nekega brezpomembnega gibanja na Kitajskem ne spuščajo v avanture, ki bi lahko rodile hude posledice na vzhodu Azije.«	»■	.
XO DEJANJE BI POMENILO VOJNO - TOKIO, 7. :Okt; Stefani. List »tioci« piše^ da bo japonsko zunanje ministrstvo v najkrajšem času zahtevalo od angleške vjade zatrdila, da ne postavlja vprašanja ponovne otvoritve zveze med Burmo in Čangkaiškovo Kitajsko, ker bi japonska vlada smatrala to delanje za sovražno in bi po tem "tudi postopala.
JAPONCI ŽE KRENLl PROTI BURMI
ČUNGKING, 7. okt. 'TASS. Vojaški opazovalci pravijo," da "nameravajo Japonci presekati prometne zveze nied Burmo in Kitajsko in da so v ta namen japonske čete že krenile proti Burmi. Kitajske čete pa pripravljajo proti akcijo, da zagotove še nadalje zvezo Kitajske z Burmo, zato so že v teku obrambna de-
la, ki naj zaščitijo na noyo zgrajene ceste z Burmo. Prav tako se je izvedelo, da so tudi Angleži pričeli izvajati ukrepe za obrambo Burme pred eventualnim japonskim napadom.
JAPONSKO LETALSTVO V INDOKINl
TOKIO, 7. okt. DNB. List »Tokio Asslii Širhbtin« Plinaša članek dopisnika fz Hanoja o izkrcavanju japonskih čet v mestu in zasedbi tamkajšnjega letališča. Dopisnik pravi, da Japonci v posesti hanoj-skega letališča lahko kontrolirajo s svojimi zračnimi silami ves promet med Burmo in Čungklngom ter premikanje kitajskih čet v širokem zaledju. Vsa pota tod so izpostavljena bombardiranju japonskih letal.
JAPONSKI ODGOVOR KNOXU
TOKIO, 7. okt. DNB. List »Kok a m in Šlmbun« prinaša članek v odgovor ameriškemu mornariškemu ministru Kr.oxu glede ameriško-japonskih odnosa je v v
Sestanek na Brennerju vojaškega značaja
- V Italiji zatrjujejo, da stopajo vsa druga vprašanja v ozadge pred glavmmHfHe-t dokončna zmaga nad Anglijo — Zato napovedujejo v najkrajšem času bliskovite dogodke	     ,
RIM, 7. okt. ZPV. V Italiji pravijo v komentarjih k sestankiTna Brennerju,'da ni težko uganiti pomena tega ' dogodka, ako se primerja s prejšnjimi. Po'prvem sestanku Hitlerja z" Mussolinijem ua Brennerju" Je ‘sledila nemška "akcija 'na Norveškem, nato pa v Holandiji, Belgiji in Franciju Vse to-se je odigralo v času nepolnih treh mesecev. Drugemu sestanku Hitlerja Itt Mussolinija sb pripravila podlago rimska in berlinska ^svetovanja, pri katerih je Sodeloval tudi španski notranji minister Suner. Ob tej priliki ;.e ^bil podpisan tudi pakf z Japonsko. Prvi efekt tega pakta je bil ta, da je Sovjetska zveza potrdila svojo nadalnjo nevtralnost, ki je blagohotno usmerjena nasproti silam psi. Zaradi tega je jasno, da so bili na drugem brennnerskem sestanku sprejeti sklepi za nadaljevanje vojne proti Veliki Britaniji z vsemi razpoložljivimi vojaškiflijj političnimi in diplomatskimi sredstvi* Pripravljajoče se operam cije bodo imele namen z največjo odločnostjo premagati vse zapreke, - k; še Stoje državam osi ha poti pri uresničenju njihovega končnega vojnega cilja, popdl-ne zmage-nad-Anglijo. Vsa druga vprašanja so drugovrstnega značaja, ker. za njih dokončno rešitev je najpref potrebna zmaga. Zaradi tega se bodo tudi tokrat razvijali dogodki z bliskovito naglico. — »Gazzetta del Popolo« poroča iz Berlina, da so Angleži pričeli v svoji propagandi Siriti vesti, da na.Brennerju niso razpravljali samo o nadaljevanju- vojne,-atti-i>ak tudi o eventualni sklenitvi miru. K temu koraku naj bi bilo sili osi prisililo Uejstvo, da se nemški avlacljl Se h! posrečilo zavladati nad angleškim zračnim Prostorom in zrušiti moralo angleške dolske in angleškega naroda. Razen te-«a pa. da se boje tudi novih komplikacij, t ki bi pri nadaljevanju vojne lahko nastale Vse to je le slepljenje angleške javnosti, pesnica pa je ta, da se bo prav kmalu •Ukazalo kdo ima vzrok biti zaskrbljen. •^Pic-colo« »ravi, da v Angliji tudi: ne-skri-
vajo, da je bil sestanek na Brennerju pre težno vojaškega značaja in. da je treba po njem pričakovati ntive vojne dogbdke, tako proti Angliji sami, kakor proti njenim, postojankam v Afriki. V Lbridoiin izjavljajo-sicer/da'so nadvse take do-
godbe temeljito 'pripravljeni, toda v ita-liji in v Nemčiji-so že od začetka vojne navajeni poslušati- take angleške izjave, godke temeljito pripravljeni, toda '.v Ita-glija ni bila v ničemer in nikjer pripravljena.	'
Preganjanja Madžarov in Romunov
BUKAREŠTA, 7. oktobra. DNB. Romunski listi objavljajo daljša poročila o nasilnem madžarskem postopanjrr z romunskim prebivalstvom v severni Transilvaniji. Po teh poročilih je prispel v šo-*joto na obmejno postajo Curtici tovorni vlak s sedmimi zaprtimi vozovi, v katerih je bilo 280 romunskih intelektualcev iz severne Transilvanije, med njimi tudi Škof iz Velikega Varadina. Pregnanci so izjavili, da so bili brez vsakega predhodnega obvestila .odpeljani iz svojih stanovanj in odgnani ha postajo, kjer so jih brez prtljage in hrane zaprli v živinske vozove ter jih odpeljali proti romunski meji, kjer
so jih postavili v Romunijo.
BUDIMPEŠJA, 7. oktobra. DNB. Po Uradnih p rirocilllf preganjajo romunska oblastva Madžare, ki so še. ostali v Romuniji. Romuni odpuščajo uradnike mrd¥-lavee madžarske narodnosti in jih pošiljajo čez mejo na Madžarsko; Na Madžarsko je prispelo že 15.000 madžarskih beguncev iz Romunije. Doslej1 je ostal "brčic usipeha vsak poizkus dobiti od romunske vlade pojasnilo za to postopanje, Ki nasprotuje določilom dunajske - razsodbe. V takih prilikah je madžarska viad§ prjsilje-na:seČl do-represaiijah^n-'je zato-ž^ pričela izganjati- Rom trni; iz Madžarske."
vzhodni.Aziji,in pravi, da, USA ne smejo pozabiti, da so japonske čete že,v IiidOp kini. kar znatno okrepljuie položaj Tokia ua jugu Azije*	,	.	,
MOBILIZACIJE TUIM V TAlbANDU
BANGKOK, 7. okt. ZPV.. Po vsem Tailandu (Siamu) vlada velika vzneinir-jenost. Opaža se gibanje siamskih čet v smeri francoske Indokine. Poklicanih ; je bilo v vojaško službo mnogo rezervistov in rekviraranl so tudi vozovi. Glavno žbi rališče siamskih čet je meja pri Takeku in Savannaketu.
VAŽEN POSVET V INDOKINl
TOKIO, 7. okt. DNB. Generalni guverner Indoftine in šef japonske komisije sta imela'daijši sestanek. »Tokio Asahi Sim-bun« pravi, da sta se predstavnika dveh držav posvetovala o poljtičnih, vojaških in gospodarskih vprašanjih na jugu Azije.
sprejeli med drugimi prosvetni minister Pavolini, armadni poveljnik eeneral \'et-celino in šef generalnega štaba milice Starace.
.RIM,.7. okt.. Stefani. V soboto in v nedeljo so bile po vseh večjih italijanskih mestih manifestacije. Vsi govorniki sp poudarjali nezlomljivo voljo Italijanskega naroda, da vodi sedanjo vojno do kraja. Manifestacij so se udeleževale velike m no žice prebivalstva, potrjujoč tako-svojo željo,- da se vojna proti Veliki Britaniji nadaljuje do-zmagovitega konca. V govorih so bile poudarjene smernice m ša)?? jogi, zaradi katerih naš topa-Italija in Nem čija složno v boju proti Angliji. -	-	;
Angleži napovedujejo letalsko ofenzivo
LONDON) 7. okt. Asa,. Pres's. Brigadni general baron tfenry Poge Croft, podtaf njk vojnega ministrstva, je v nedeljo na^ povedal med drugim, da šo Angleške voj-i ne sile pripravljene za protinapad kraljevih skimi letalskimi silami V ospredju ki bodo uničile sovražne tovarne za vojno.
Dva francoska
t«-*’'Wsf'.	imTirT.vs-TVj
demantija
Ogromno oboroževanje Amerike
WASHINGTON, 7. okf.' Reuter. Morna-riški minister Knox je izdal odredbo, po kateri se morajo všl rezervni častniki in mornarji javitf /a nastop vojaške službe.
S tem vpoklicem in ptejšnjhfH Jftfa'vo>a mornarica Zedinjenih* držav' sedaj pod orožjem 235.000 častnikov in mornarjev.
NEW YORK, 7. oktobfa.-Kakor^porbcfa United Press,■- je ministrstvo svojske 1n mornarice USA naročilo 20.000 letal in letalskih motorjev. Od tega dobi morna-
rica^ 3000 letal, dočim so v teku pogajanja za, nadaljnjih^^4000. £a letalstvo^bo urejenih 13 novih oporišč, v katerih bo ganjiziranih 28.000 častnikov in vojakov.
„NEW Y(3rk, 7. okt. Assoc. Press. SL noč} je bil izpolnjen načrt za obrambo New Vorka. Določenih je 15 milijard do. larjev za gradnjp velikih arsenalov na področju Waterwheta, v gornjem delu New Vorka.
Inspekcj
in masni žstaci je v Italiji
.5JU’ ]' °kr • Mussolini je prtčel ljata med drugimi tudi državqi podtajnik včeraj Inšpekcije sfevermh Italijanskih vojnega ministrstva general Soddu in, na vojsk, ki so nastanjene v Piemontu, Loni mestnik šefa glavnega generalnega šta-bafthji in Benečiji.‘Ta inšpekcija Bo tra- ba general Roata. Mussolini je včeraj pri jaia verjetno več dni. Mussolinija sprem- letel na letališče v Piacenzi, kjer so ga
VIČHV, 7. okt.. »United Press« ________
da Petainova vlada službeno deniantlra švedske vesti, da sta Nemčija in Italija nameravali pnudftl Franciji, sklenitev končnega miru. Sirije izjavljajo v Vicliy]u da niso imeli namena napovedovati vojne Vel/ Britaniji, ker hočejo v sedanjem konfliktu ostati ob strani.
SVOBODA ZNANOSTI IN MISLI
NEW YORK, 7. okt. DNB. Predsednik Roosevelt-je imei « Hyde Parku oh priliki posvetitve neke šole govor, v katerem je označil -svobodo. znanosti. in vsobodo-mis li -kof največjo dobrino demokracije.
NAGRADE GDANSKIM KMETOM
GDANSK, 7. okt. DNB. Gaulajter For-ster je dal pojedelskim oblastvoirr na raz. polago 100.000 mark, ki naj. jih razdre kot nagrade onim kmetom, ki so letos po sebno izkazali,
Večja aktivnost vojnega leta itva
V zadnjih dveh dneh so nemška in angleška letala zopet .^»enzivneje napadala Anglijo, odnosno Nemčijo ter zasedene pokrajine v bližini Rokavskega preliva
VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO
BERLIN, 7. oktobra. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Močnejše letalske enote so včeraj In ponoči uspešno bombardirale luške naprave, živalska skladišča, tovarne orožja in ostale vojne cilje v prestolnici-Velike Britanije. Bombe so večkrat zadele rezervoarje bencina in plina v Tilburyju. Drugi napadi go veljali pristaniščem, letališčem, železniškem postajam, železniškim progam, vojnim taboriščem in vojnim tovarnam na jugu in zahodu angleške obale. Nastali so številni požari, ki so dokazovali uspešno bombardiranje nemških letalskih edinic. Napadi so veljali tudi angleškim konvojem. Pri tej priliki sta bili zadeti dve trgovski ladji, od katerih se je ena nagnila na stran in ni mogla nadaljevati svoje poti, druga ladja pa se je vnela. Na raznih krajih je prišlo do letalskih bitk, ki so se končale v korist nemškega letalstva. Sovražnikovi poskusi ponoči med 5. in 6. okt., da bi leteli nad severno Nemčijo, so bili preprečeni že na meji in so se sovražnikova le-
RIM, 7. okt., Stefani. Italijanski glavni stan je poročal včeraj: Potopljeni sta bili dve sovražni podmornici, od katerih je eno potopil borbeni čoln. V severni Afriki so močni ogledniški letalski oddelki bombardirali zbrane sovražne čete in skladišča vojnega materiala pri Marsa Matruhu. Doseženi so bili pomembni rezultati. Na povratku so italijanske enote naletele na neko sovražno letalo, ki je bilo bržkone sestreljeno. Vsa naša letala so se vrnila v svoja oporišča. V Rdečem morju so naša letala bombardirala objekte na otoku Perim. Sovražna • letala so bombardirala Aiso in Asb. Pri tem, ni bilo nobenih žrtev, gmotna škoda pa je zelo majhna.
RIM, 7. okt. Stefani. Potopljeni sta bili
BERLIN, 7. okt. DNB. »Volkischer Be-obachter« piše k poizkusom Churchilla, prepričati Angleže o srečnem koncu sedanje vojne, da so vsa ta sledomišenja izraz nemoči in strahu pred nemškim vpadom. List dalje pobija Reuterjevo dr. ditev, da angleške letalske sile niso utrpele večjih izgub, čemu so pa potem v britskih letalskih podjetjih povečali de-losni čas? Glede na trditev nekega anglc
tala morala vrniti. Sovražnim letalom je ob tej priliki uspelo odvreči nekaj bomb na tri nemška in eno holandsko mesto in je bilo pri tem ranjenih nekaj meščanov. V letalskih bitkah nad Anglijo je sovražnik včeraj izgubil 30 letal, sedem nemških letal se ni vrnilo v svoja oporišča. Kapitan Wiek je včeraj sestrelil v letalskih bitkah pet angleških letal in se tako število sestreljenih letal poveča na 41.
ANGLEŠKA POROČILA
LONDON, 7. okt. ZPV. Ker se je vreme izboljšalo, so postali letalski napadi na obeh straneh zopet intenzivnejši. Nemška letala so tekom sobote, noči od scOo-te na nedeljo, nedelje in pretekle noči ponovno skušale napasti London in druge kraje v Angliji, vendar so bila večkrat odbita ali ovirana. Kljub temu je bilo več zadetkov in požarov, ki pa so bili kmalu pogašeni. Angleška letala so tudi v zadnjih nočeh zopet bombardirala vojaške in
Gelsenkirchenu ter znova Kruppove tovarne v Essenu. Večji napadi so bili dalje izvršeni na Hamm, Osnabruck in Koln. V amsterdamski luki je bilo napadenih več ladij, ki so bile zadete in poškodovane. Enak napad je bil izvršen na koncentracijo nemških ladij v Brestu in Gravelinesu. Končno so pa bile položene pred nemška pristaniščav Kanalu tudi morske mine. Pri vseh teh operacijah je angleško letalstvo izgubilo samo 3 letala.
LONDON, 7. okt. Reuter. Skrit v oblakih je del nemških bombnikov preletel Kanal in dosegel London. Tu jih je zajel protiletalski ogenj. Nad sevemozahodnim delom velemesta se je neko nemško letalo nenadoma spustilo niže in odvrglo bombe. Bombnik je bil kasneje zrušen v okolici. Neko letalo tipa Dornier je bilo sestreljeno na južnozahodnem delu Anglije.
LONDON, 7. okt. Globereuter. Davi zgodaj zjutraj so padale bombe na obalo grofije kentske in na mesto Kent. škode ni bilo, ubitih je le mnogo šip na starem samostanu, v katerega kapeli je bilo 12 nun vprav zbranih pri molitvi.
PRIČETEK POUKA V ALZACIJ
BERLIN, 7. okt. DNB. V začetku oktobra se je začel pouk na vseh osnovnih šolah Alzacije. V Slrass-bourgu je pet gimnazij, tri moške, ena ženska in ena protestantska, ki obstaja že 400 let.
ARGENTINSKO-BRAZILSKA TRGOVINSKA POGODBA
BUENOS AIRES, 7. okt. DNB. Ob uspešno zaključenih trgovinskih pogajanjih med Argentino in brazilsko vlado piše tisk, da je skrajni čas, dati svetu možnost svobodnega trgovanja med vsemi narodi.
NAPADI NA NEMŠKE REŠEVALCE
BERLIN, 7. oktobra. DNB. Nemška reševalna služba brodolomcev je večkrat izpostavljena napadom angleškega letalstva. Angleška letala posebna napadajo nemške pomožne parnike pri reševalnem delu v Kanalu in na Severnem morju. Ti napadi so posebno pgosti zdaj, ko nemške letalske' sile stalno ogražajo Veliko Britanijo. V avgustu in septembru so uničili Angleži deset nemških reševalnih letal. Nemška reševalna služba je rešila v zadnjem času 226 brodolomcev, med katerimi je tudi precej Angležev.
POGODBA BOLGARIJA — DANSKA
KODANJ, 7. oktobra. Stefani. Med Bolgarijo in Dansko je podpisan trgovinski sporazum. Prva bo izvažala na sever tobak, druga po v Bolgarijo industrijske proizvode.
HAMBURŠKA OPERA V OSLU
OSLO, 7. oktobra. DNB. Hamburška oepra gostuje v Oslu. Včeraj so predvajali Mozartovo »Ugrabitev iz Serajla«. Navzočna sta bila tudi komisar rajha Terboven in general von Falkenhorst.
KONSOLIDIRANJE JAPONSKEGA GOSPODARSTVA
TOKIO, 7. kotobra. Stefani. Predsednik vlade Konoje je dejal, da bo japonska vlada takoj izdala ukrepe za konsolidacijo japonskga gospodarstva.
GARDINER V ANGLIJI
LONDON, 7. oktobra.V London je dospel kanadski poljedelski minister James Gariner. Novinarjem je dejal, da prihaja v britsko prestolnico s poročilom o zalogah prehrane in surovin, ki jih lahko nudi Kanada v splošno korist britskega imperija.
IRSKA ZA SVOJO OBRAMBO
DUBLIN, 7. okt. Reuter. Predsednik irske vlade De Valera je včeraj izjavil, da ie irska vojska zdaj sedemkrat močnejša. BHzm 2,000.000 mož se je prijavilo za obrambo irske neodvisnosti in nevtralnosti.
Velik požar v ierimu
BERLIN, 7. okt. DNB.Sinoči je v nekem poslopju starega dela mesta izbruhnil požar. Ne ve se še, kako je ogenj nastal. V poslopju je bilo mnogo starega materiala, zato se je požar naglo širil, posebno v odelku, kjer je bil spravljen papir. Policija in gasile so ogenj kmalu pogasili. Poškodovana poslopja so stara nad sto let.
BOLGARI SLAVE DRŽAVNIKE OSI SOFIJA, 7. okt. DNB. Občinski odbor Dobriča je sklenil imenovati najlepše mestne ulice po grofu Cianu in von Ribbentropu. Nemški itn italijanski poslanik v Sofiji sta pa izvoljena za častna meščana Dobriča.
ODISEJADA BRODOLOMCEV
LONDON, 7. oktobra. Reuter. V neki škotski luki se je izkrcala posadka parnika »Habesbey«, ki je bil potopljen na Atlantiku že 24. aprila. Kapitan ladje je bil s 23 člani posadke ujet in vkrcan na neki norveški parnik. Blizu rta Finistere jih je osvobodila angleška podmornica ter odvedla norveški parnik v Gibraltar. Dva meseca po zajetju je bila posadka »Hakesbeya« osvobojena.
NOV NAPAD NA CUNGKING.
ČUNGK1NG, 7. oktobra. DNB. Mesec dni po zadjnem napadu so japonska letala znova bombardirala mesto. Škoda ni velika.
NESREČA NA NORVEŠKEM
OSLO, 7. okt. V fjordu Stavanger-ju se je primerila težka prometna nesreča. Nek avtomobil je padel s pomola v morje, štiri osebe so utonile.
JAPONSKI GLAS O POLOŽAJU V ANGLIJI
TOKIO, 7. okt. DNB. Predstavnik japonske paroplovnc družbe, ki sc je vrnil iz Evrope v Tokio, izjavlja, da vlada na Angleškem velik nemir zaradi trajnih nemških napadov. Finančni in politični položaj v državi je zelo slab, cene življenjskim potrebščinam so narasle. Posledice letalskih napadov so mnogo večje, kakor pišejo angleški listi.
AMERIŠKA POMOČ ANGLIJI
NEW York, 7. okt. Reuter. »New York Herald Tribune« piše o zasedanju odbora za pomoč Veliki Britaniji ter pravi, da je po soglasju kongresa potrebna s trani USA čim hitrejša in izdatna pomoč Angliji.
POVEČANJE KAPITLA AEG
BERLIN, 7. okt. DNB. Znano nemško podjetje AEG je povečalo svoj kapital od 40 na 160 milijonov mark.
JAPONCI NISO V HAJFONOU?
ŠANGHAJ, f. okt. DNB. Vesti, ki so krožile pred dnevi o izkrcanju japonskih čet v Hajfongu, se ne potrjujejo. Zmagala sta Bondarevski In LlUenthal
PRVA OPREMA AMERIŠKE VOJSKE
VVASHINGTON, <. oktobra. Reuter. Predstavniški dom je osvojil in poslal Rooseveltu v podpis zakon, ki predvideva kredit 1482 milijonov dolarjev kot prvi fond za opremo ameriško vojske 1,039.441 mož.
BOMBE NA ŠVEDSKO
STOCKHOLM, 4. okt. DNB. Zdaj jc nepobitno dokazano, da so bile bombe, ki so padle na Malino, angleškega izvora. Švedski poslanik v Londonu jc vložil pri britski vladi energičen protest ter zahteval zagotovila, da se podobni primeri ne bodo več ponovili. Zahteval je tudi odškodnino za povzročeno škodo.
Borza. Curih, 7. okt. Devize: Beograd 10, Pariz 9.95, London 17.10, New York 433.25, Milan 21.8750, Madrid 40, Berlin 173.50, Budimpešta 85 pet osminh, Atena 3.00, Bukarešta 2.25.
Mariborska napoved: Pretežno oblačno in vetrovno. Obeta se poslabšanje vremena. Včeraj je bila najvišja temperatura 20.8, danes najnižja 7.3, opoldne 15.5.
industrijske naprave v Nemčiji ter v po Nemcih zasedenih pokrajinah na zahodu. Napadla so tudi velike tanke bencina pri
Poročila z angleško-italijanskih bojišč
Polemike med vojskujočimi
Prebivalstvo sedanje Velike Nemčije
BERLIN, 7. okt. DNB. Glavna uprava državne statistike objavlja dokončne rezultate lanskega ljudskega štetja. Nemčija je imela 17. maja 1939. leta 79,375.281 prebivalcev. Temu je treba dodati še prebivalstvo Gdanska, Me-melsko oblaslnijo in Eupen-Malmedy v
Proces proti Codrea-nujevim morilcem
BUKAREŠTA, 7. okt. DNB. Pričel se je proces proti morilcem vodje železne garde Codreanuja. Preiskovalna komisija za revizijo političnih procesov zadnjih desetih let, je zaslišala v soboto bivšega pra vosednega ministra Vlctorja Jamandija, predsednika apelacijskega sodišča Raduja Pascuja, polkovnika Segulja ter orožniška tnajorja Macoveanuja in Dinulescuja, ki so pred dnevi priznali, da so izvršili organizacijo Codreamijevega umora.
NEMŠKO GLEDALIŠČE V VARŠAVI
VARŠAVA, 7. okt. DNB. V navzočnosti generalnega guvernerja, ministra rajha dr. Franka in predstavnikov oblastev je bilo včeraj, leto dni po vkorakanju nemških čet v Varšavo, popolnoma prenovljeno gledališče zopet otvorjeno. Zvečer je bila predstava dela »Agnes Bernauer«. Od časa do časa bo igralo gledališče po-pasetjno izkazali.
dve angleški podmornici, ena od italijanske podmornice, druga od bojnega čolna.
RIM, 7. okt. Reuter. Italijanska letala so najedla včeraj severozahodni del Rde čega morja.
KAHIRA, 7. okt. ZPV. Angleško letalstvo je izvršilo v soboto in nedeljo veliko napadov na italijanske postojanke v Libiji, Eritreji in Abesiniji. Največji napad je bil izvršen v soboto na Bengasi v Libiji. Bombardirane so bile pred vsem tam zasidrane italijanske ladje in skladišča v pristanišču. Nastali so požari v skla dHčih in na neki veliki ladji. Prav tako so bile napadene tildi italijanske ladje v Tobruku. Neka angleška vojna ladja je pa pretekli teden obstreljevala Stampatio na italijanskem Dodekanezu.
škega generala, da bo Nemčija, če ne zdaj, ‘ skušala spomladi vdreti v Anglijo in da bo Velika Britanija spomladi odnesla zmago, ugotavlja list, da se Angleži v 13 mesecih vojne niso ničesar naučili, še vedno so zastrupljeni z lažmi Churchillove propagande. Nekega dne se bo moral angleški narod prebuditi iz sna in se dvigniti proti tistim, 'ki so ga nalagali.
Belgiji, tako da šteje Nemčija 89 milijonov duš. Vštevši še poljski gubernij je v mejah Velike Nemčije 107 milijonov prebivalcev. Za sovjetsko Rusijo, katere evropski del šteje 150 milijonov duš, je Nemčija po številu prebivalstva na drugem mestu.
PROTEST PROTI ANGLEŠKI CENZURI
BERMUDA, 7. okt. Associated Press. Kapitan parnika »Excaliibur«, last »The Americaine Export Lines«, je vložil pri družbi oster protest zaradi postopanja angleških kontrolnih oblasti na Bcrmu-dih. Te so parnik ustavile, cenzorji so pregledali vse blago ter z nekaterih zabojev odstranili poštne pečate. Zaplenili so zaboj, v katerem je bilo vrednosti za 3 milijone dolarjev v zlatu, dalje en zaboj s slikami in en zaboj s knjigami, ki jih je poslalo neko mesto v Franciji za neki umetniški paviljon v New Yorku An gleški cenzorjii so dalje pobrali od 2016 poštnih Vreč 1292. Kapitan je ostro pro-tistiral proti temu, da se odpirajo pečati vrednostnih pošiljk, ki so po vseh predpisih strogo zapečatene.
  I
IMENOVANJE V JAPONSKI MORNARICI
TOKIO, 7. okt. DNB. Viceadmiral Simizu je imenovan za poveljnika japonskega vojnega ladjevja v severnih kitajskih vodah.
Dragotin Kveder:
Pošteni nimajo strahu in malodušnosti!
Ko sem nekoč hotel zaplesti dobrega znanca v razgovor o socialnih vprašanjih, me je prav hitro prekinil. Rekel mi je, da mu je edino prikladno mesto za take razgovore samota v planinah. Neki kmet mi je pa dejal, da smatra take razgovore za prav umestne ob kakem pustem, enoličnem delu, n. pr. ob pletvi korenja po ječmenovi žetvi. Delo baje gre ob takem prijetnem kramljanju mehanično bolj izpod rok in delovni čas hitro mine. Leta 1907. je še mogel znan, izvrsten sociolog reči; »Socialne ideje so vprav zaradi tega stvarno učinkovite, ker se o njih ne govori. Dogodki od leta 1914 dalje so preobrnili to mnenje. Za sedanje čase in dogajanja menda tudi ne bo več molk in duhovna tišina edino umestno stališče, ki ga naj zavzamemo proti njim.
Naglo tekoči dogodki okoli nas tvorijo zgodovino vsega človeštva in s tem tudi našo narodno zgodovino. Ne gre, da bi jih enostavno prespali. Nima smisla misli o njih zakopati v svojo notranjost. Ali ni bolje, da jih iznašamo drug drugemu, da začnemo ob njih javno misliti s tiskano besedo.
Iznesene misli v prikladnih razpravah pa naj bodo take, da se zbujajo v čitatelju samo
O nesvobodi in svobodi
po sebi še druge prikladne lastne zamisli. Kajti ideje, rojene iz svobodnega mišljenja so tiste, ki imajo edino socialno oblikotvorne sile v sebi. Naj nas ljudje čujejo in naj začnejo tudi razmišljati 1 Koga naj se zaradi tega bojimo in čemu bi se bali? Kdo mora oporekati tezi, trditvi, da svobodno mišljenje ni samo zdravemu življenju socialnega organizma neobhodno potrebno, nego celo nujno in nad vse všečno vesoljstvu, kakor luč in toplota? Nista li pogum in hrabrost otroka le svobodnega življenja? Kdo more trditi, da sta otroka suženjskega mišljenja in robskega duševnega ustroja? In nista li pogum in hrabrost tisti sozialni kreposti in sili, ki sta nam baš v sedanjosti najbolj potrebni?
Trojna, smo rekli, so področja socialnega življenja. Ali trojni so člani socialnega organizma: gosn' •ski, pravni in duhovni. Pri-rodno je, da se po posebnih svojih zakonih povsem tako prožemajo, da tvorijo vsak čas skladno enoto. Poedini človek stoji s svojim osebnim življenjem vsak čas v vsakem področju. Izživljava se pa v vsakem področju na drug. povsem svojevrsten način. Drugi veljajo tudi zakoni na vsakem izmed teh področij. In ne samo miselno je razlikovati
tri socialna področja, nego je treba, da jih v stvarnosti tudi različno urejujemo in upravljamo. In to po posebnih, med seboj različnih načelih.
Stara znana demokratska načela: svoboda, bratstvo in enakost, smo spoznali za taka prikladna načela. Vsako načelo na svojem poprišču. Gospodarsko življenje je treba vsak čas urejevati in upravljati po načelu bratstva in medsebojne pomoči. Produkcijo, trgovstvo, promet in potrošnjo dobrin naj na osnovi načela bratstva in skrbstva vodijo in upravljajo samo taki ljudje, ki imajo za to dovoljno strokovno znanje in socialno-etične sposobnosti. Upravljajo naj gospodarsko skupno življenje načrtno, asociativno, ali kolektivistično, kakor vsak čas zahtevajo to prilike, okolnosti, potrebe in možnosti. Manje asociativne organizacije naj se navzgor vedno zožujejo nasproti centralni asociaciji ali gospodarskem svetu. Cilj upravljanja ne more biti drug, nego ustvarjati vsem človeško, dostojno fizično življenje, t. j. blaginjo.
Pravno-varnostno socialno področje, ali to kar imenujemo država, upravlja, urejuje, kontrolira in regulira medsebojne odnose državljanov, izvirajočih iz gospodarskega
Sile osi, Japonska in USA. »Pester Lloyd« javlja iz Rima, da bo v primeru če bi Zedinjene države Sev. Amerike vodile vojno v Tihem oceanu, posegla Japonska tudi v vojno na Atlantskem oceanu. če se pa bodo USA vmešale v evropsko vojno, bosta sili osi sodelovali z Japonsko na Tihem oceanu.
Med odličnimi interniranci, ki jim je nova romunska vlada odredila prisilno bivališče, so tudi generali Argeseanu, vrhovni bivši poveljnik v Bukarešti, ki je po Calinescujevem atentatu z vso ostrino nastopil proti hujskačem, generali Bengliu, Marinescu, ileusu, Censcu, Iamandi, Sidorovici in še pet drugih generalov, pristašev bivšega režima.
Prva nacionalistična manifestacija je bila pred dnevi v Luksemburgu. Gaulaiter Simon je naglasil, da je Luksemburg nemška zemlja in da je Ireba iz nje čimprej pregnali francoščino.
Baron Maurice Rothschild, nekdanji francoski poslanec, je skril v začetku junija mnoge umetniške dragocenosti v Ecoug-nonsu. Policija je zdaj vse te umetnine zaplenila. Vrednost dragocenosti, med katerimi ,je več zelo dragih starinskih preprog, cenijo na 350 milijonov frankov.
Pobrala je denar iz prometa ter tako dobila 160 ton niklja. Italija je umaknila iz prometa nikljaste kovance, ki jih bo pretopila v letalske svrhe. Lani je morala država uvoziti 3975 ton niklja. Z zameno nadaljnjih kovancev po 20 in 30 centezimov bo dobila država še 2800 ton prepotrebnega niklja. Tudi znamenje vojnega časa.
I)r. Ljudevit Szatmary, doma iz Tren-čina, bivši slovaški poslanik v Varšavi, je ob začetku nemško-poljske vojne pobegnil v Francijo. Ni se hotel pokoriti slovaški vladi ter je odkrito stopil na stran Poljakov. Zdaj ga je slovaška vlada v odsotnosti obsodila na sedem let ječe, njegovo premoženje pa zaplenila.
Nacionalizacija odnosno socializacija naše industrije ter reorganizacija celokupne obrtne delavnosti spadajo med osnovne pogoje naše gospodarske in politične eksistence. Izvedljive so le s smotrnim posegom javne roke v lastnino in proizvodni proces. — (Dr. inž. Črtomir Nagode v 8—9 štev. »Misli in dela«).
Ali bodo nočni napadi onemogočeni?
Vojaški sodelavec »Daily Telegrapha« prinaša optimistični pregled dosedanje obrambe Velike Britanije pred letalskimi napadi od zunaj in pravi, da sta, od kar so se po 11. avgustu zvrtsili neprestani zračni napadi na otoke, posebno 15. av-17. september dokazala sposobnost Angležev. Zdaj je Anglija na poslu, da zgradi velike bombnike, tako zvane »leteče trdnjave«, ki bodo ponesle v sovražno deželo veliko množino bomb, obenem pa bodo v stanu, da se z lastno posadko branijo na vse strani pred napadalci. Avtor je mnenja, da bo Velika Britanija sko-
ro dokončala dela glede pose* ne zračne obrambe, ki da bo povzročila sovražniku toliko izgub, da bo moral z nočnimi napadi prenehati. Glede invazije preko morja meni, da je sicer najbrž odložena precej daleč, ni pa izključeno, da ‘se lahko poizkusi v zavetju megle. Z lahkimi ladjami bi b:lo izkrcanje pri Dovru mogoče, tudi bi ne bilo težko pripraviti mostove za izkrcanje. V tem primeru W nasprotnik lahko dobil opore za nadaljnji pohod. Toda, zaključuje avtor, tu se spet ne sme pozabiti, da angleške letalske in pomorske sile ne bodo mirovale.
Sklepi Nemško-ameriške zveze v USA
Iz Newarka v državi New Jersey javlja »United Press«, da je vodja »Nemško ameriške zveze«, Avgust Klapproth izjavil,' da šteje zveza že 10.000 članov, ki so vsi državljani USA. Ker je v Zedinjenih državah 20 milijonov Nemcev, lahko postanejo vsi ti člani zveze. Glavna naloga
zveze je, voditi akcijo proti bojkotu nemškega blaga. Klapproth je dejal,'da sodeluje zveza v zadnjem času s, Ku Klux Klanom. Zveza izjavlja, da kontrolirajo Židje ameriški tisk, radio in film. Bori se proti komunizmu in hoče, da ostanejo USA izven sedanje vojne.
Pravica staršev pri vzgoji otrok v SSSR
Moskovska „Izveslija“ z dn.e 21. septembra prinašajo zanimiv članek, ki dokazuje, da je 20 letno zapostavljanje sodelovanja med šolo in domom rodilo za sovjete slabe sadove. Člankar se zavzema za to, da dobe starši tudi v Sovjetski Rusiji večji vpliv na šole. Naivno In bilo misliti, da morejo samo pedagogi, čeprav bi li bili še bolj nadarjeni, rešili vzgojni problem mladine. Sodelovanje šole in doma je nujen člen v vzgoji otrok. Staršem naj bo spet dana važnejša vloga pri vzgoji mladine. V bodoče naj prevladuje samo tak vzgojni sistem, v katerem bodo učitelj in starši delali skupaj. Starši naj pievzamejo odgovornost za to, če olroci v šoli ne napredujejo, na drugi strani jo pa dolžnost pedagogov, da
skupaj s starši izgradijo duševno raven otroka. Roditeljski odbori naj dobe večje pravice, šole nasprotno pa naj skrbe na tako zvanih „univerzah za starše1' v predavateljskih urah za pravilno razumevanje doma o potrebah šolskega pouka. Tako „Izvestija'. Nova spoznanja nikakor ne diše po komunizmu in pričajo, daje dosedanji šolski sistem odpovedal.
Po zasedbi Transilvanije okrepljena Madžarska, ki šteje blizu 13 milijonov prebivalcev, lahko postavi v primeru vojne 1,300.000 mož pod orožje. Na tleh priključenega Erde-lja je budimpeštanska vlada mobilizirala leta 1914 skoro 36 bataljonov pehote, 9 eskadronov in 2 bateriji, piše »Pester Lloyd«.
Kultura
Steletova Piu'ska gora
V založbi župnega urada na Ptujski j gori je izšla letos 130 strani male osmer-! ke obsegajoča brošura »Ptujska g o-r a«, ki jo je napisal univ. prof. dr. Fran-1 ce Stele in dodal 29 fotografij slovite j romarske cerkve na Ptujski gori in njenih umetnin.
Ptujska gora je eden izmed naših najstarejših božjepotnih krajev in tamkajšnja cerkev, sezidana v gotskem slogu s poznejšo baročno okrasitvijo, predstavlja dragoceno arhitektonsko umetnino, kakršnih imamo na Slovenskem malo. Avtor knjižice, katere namen je nuditi opis in zgodovinske izsledke tudi najpreprostejšim bravcem, romarjem, pri sestavljanju ni imel lahkega stališča, kajti zgodovinski viri manjkajo ali pa so nepopolni, odnosno celo potvorjeni. Kljub temu se je dr. Steletu posrečilo skoraj z neovrgljivo gotovostjo dokazati, da cerkev Matere Božje na Ptujski gori ni nastala kot naslednica kake prejšnje cerkve ali kapele, kakor so nekateri menili, ampak kot docela nova ustanova.
Po Steletovih dognanjih je cerkev kot zaobljubo dal sezidati grof Bernard Ptuj-
ski s svojo-ženo Valburgo Celjsko v začetku petnajstega stoletja, vsekakor pa pred letom 1421. Cerkev in njena oprema sta bili prvotno popolnoma gotski, notranja oprema pa je bila pozneje prenovljena, najbrže za časa jezuitske uprave, v baročnem slogu, vendar tako, da so tudi novejše baročne umetnine enakovredne prvotni gotiki. Beneficije so ustanovili po šestih oltarjih Bernard III. Ptujski in žena Valpurga, Friderik II. Celjski, vitez Janez Amožki, Štubenberžani, vitez Žiga Dobrnški in plemiči Vahseneški.
Po izumrtju grofov Ptujskih je prešla Ptujska gora na njihove sorodnike Štu-benberžane, pod katerimi je za krajši čjts postala svetišče reformacije s pastorjem. Protireformacija jo je pa izročila jezuitom v Ljubnem (Leoben) ob Muri na Gorenjskem Štajerskem v katerih lasti je ostala poldrugo stoletje. Prve spremembe v notranjost so izvršili že protestanti, glavne pa jezuiti. Turška nadloga je cerkvi popolnoma prizanesla in je služila tamkajšnjemu prebivalstvu tudi kot dobro utrjen tabor. Za časa cesarja Jožefa II. so pregnani jezuiti izgubili tudi Ptuj-
sko goro, ki je postala samostojna posvetna župnija. Prvi posvetni samostojni župnik je bil imenovan 1. 1787. Za petstoletnico je bila cerkev temeljito prenovljena. Sedaj je v upravi oo.minoritov, ki so jo prevzeli 24. aprila 1. 1938.
Steletova knjiga bo dobro služila vsem, ki se zanimajo za to naše znamenito svetišče bodisi z zgodovinskega bodisi z umetniškega zrelišča. in bi le želeli, da bi dobile take opise tudi druge naše stare cerkve in posvetne stavbe, ki jih v naši domovini ne manjka. -f
udejstvovanja, kakor odnose V kulturno-prosvetnem področju delujočih po načelu enakosti in demokracije.
Sem spada tudi družabno življenje med ljudmi. Vse objektivne, vnanje odnose med ljudmi je treba napraviti stvarne, ali konkretizirati v pravnih in upravnih zakonih. V tem področju je važno na človeku edino to, kar je na njem splošnega, občestvenega. To sploš no bistvo človeka se v tem področju označuje kot državljan. Splošnemu bistvu človeka odgovarjajoče so ravno enake pravice, iz katerih nujno izvirajo enake dolžnosti. V prejšnjem, v gospodarskem področju, se nam prikazuje človek predvsem kot bitje za sebe, ki ima svoje individiualne potrebe. V pravnem členu socialnega organizma naj se vse določa in dogaja po presoji med seboj enakih ljudi. K temu sodelovanju naj se ob potrebi pritegnejo kateri koli polnoletni sposobni ljudje.
Duhovno življenje, ali kulturno-prosve'n:, se naj upravlja po načelu svobode. Tu naj se svoboda izživlja nemoteno tako, da bo vsak državljan lahko osebnost z lastno duhovnostjo. Le tako lahko postane poedinec v resnici mikrokosmos ali mali svet v vesoljstvu, ma-krokosmosu.
Nič zato, ako ob takih idejah danes tudi še premnogi skomignejo z rameni ter pravijo: »Čemu vse to, nima smislal Saj še nikjer nimamo tako ustvarjenega socialnega organizma in težko, da bi se dal kdaj kje ustvariti. Kdo bo neki proizvedel tako uredbo države in občestva? Nas je predvsem strah, da bo prišlo do socialnih preobratov in preoblikovanj le po človeških žrtvah in trpljenju krivih in nedolžnih!«
Jako umljivi in deloma upravičeni ugovori, predvsem, kar se tiče strahu. Vsiljujejo se nam pa ob tem spet nova vprašanja, kakor: »Odkod strah in od koga nam je biti strah?«
Res je! Strahu in malodušnosti je v nas V6eh v teh časih mnogo preveč. V vseh listih je čitati članke s pozivi, naj se ljudje ohrabrijo in vdajajo malodušnosti. Le svobodoljubni, svobodnomiselni ljudje so pogumni in hrabri ter moralno mobilizirani mirno pričakujejo nadaljnji razvoj dogodkov. Kako boš tudi pogumen in hraber, če nisi bH vedno pošten in pravičen? Kako boš pogumen in hraber, aki si se plašil dela, te-j žav in naporov? Kako boš pogumen, ako se nisi hotel skoro nikoli žrtvovati za druge v službi za druge? Kako se boš pogumno in hrabro z orožjem v roki boril za narod in domovino, za tvoje občestvo in bi bil pripravljen žrtvovati svoje življenje, ako te je strah pred smrtjo do kosti in ti je baš ta strah glavni motiv tvoje konfesionalne religioznosti in pobožnosti?
Kako bi te ne bilo strah pred sedanjimi dogodki in njih nadaljnjim razvojem, ako si bil vedno v strahu pred vsako svobodnejšo mislijo, ki bi ti bila utegnila pojasniti, kam vodi nespametno socialno počenjanje? Zakaj si bil odklanjal vsako dobro, socialno učinkovito idejo, ker je bila v ncskladu z načeli in prakso tvoje sodalno malopomembne politične stranke, ki je morda v nji vodečim in njih eksponentom pohlep po oblasti in brezdelnih dohodkov bil glavni motiv delovanja in nehanja.
Kako ne bi bilo strah vse tiste, ki so na osnovi svoje . politične ali finančne moči upravljali gospodarstvo občestva po popolnoma napačno pojmovani svobodi. Po svobodi od vseh socialno-moralnih zakonih in po svobodi do nebrzdanega izživi Janja nagonov in zahtev nižje človeške prirode?
(Dalje jutri.)
Paul Baudoin
francoski zunanji minister je, kakor poroča dopisnik švicarskega lista »La Suis-se«, v zvezi z novo ustavo, k jo hoče dati Petain Franciji, izjavil naslednje: »Novi red pri nas bo avtoritativen in socialen. Francija ni zapustila ideala svobode,
k Hrvatskl pesnik OHnko Delorko bo
zdal tekom tega meseca v Zagrebu novo zbirko svojih pesmi. Izšle bodo pod naslovom »Razigrani vodoskoci«. To bo tretja njegova zbirka.
k Režiser Alfonz Verii, član zagrebškega gledališča, je te dni slavil 251etni-co svojega režiserskega delovanja. Gledališče njegovega jubileja ni moglo javno proslaviti, ker je jubilant bolan.
k Jugoslovanski dramski avtorji so na nedavnem občnem zboru v Beogradu sklenili razdeliti dosedanjo skupno organizacijo na srbski, hrvatski in slovenski del, ki bodo povezani v posebni zvezi. Premoženje organizacije je bilo razdeljeno tako, da so dobiH Srbi 50%, Hrvati 35%, Slovenoi pa 15%.
bratstva ki pravice. Francija hoče vlado močne roke. Pomanjkanje avtoritete je zakrivilo naš poraz. Rekonstruirali bomo Francijo na osnovi »družina in delo«. Individualizem kt svoboda onemogočata kolektivni napor in uničujeta Ideale. V novem redu ne bo bogastvo razlog za oblast, tudi ne opravičilo za brezposelnost Nova Francija bo priznala samo ‘hierarhijo sposobnosti.«
'tiarfbor
Vožnja z motornimi vozili ponoči
in ob nedeljah ter praznikih prepovedana
Predstojništvo mestne policije v Mariboru opozarja vse lastnike avtomobilov in motociklov, da stopi nova uredba o omejitvi prometa z motornimi vozili jutri v torek 8. t. m. veljavo. Uredba je bila objavljena v »Službenih novinah« štev. 229 z dne 5. t. m.
Nova uredba prepoveduje: 1. promet 7. motornimi vozili ob nedeljah in praznikih, 2. uporabo potniških avtomobilov in motociklov ob delavnikih od 22. ure pa do 6. ure zjutraj, 3. uporabo potniških
avtomobilov in motociklov preko 25 km od meje občine, kjer je sedež lastnika vozila, če je vožnja paralelna z železniško ali avtobusno progo, 4. uporabo vseh motornih vozil za izletniške vožnje, za dirke in tekme, 5, uporabo tovornih avtomobilov (prevozniška obrt) za prevoz blaga preko 50 km od meje občine, kjer je sedež lastnika. Izvzeta so od te omejitve motorna vozila dvora, aktivnih ministrov, tujih diplomatskih predstavnikov, države, banovine in samouprav, Prizada ter Priv. akc. druš. za silose, avtobusi, ki oprav-
ljajo redni potniški promet, avtoizvoščki do 25 km od meje občine, kjer je njihov sedež, zdravniki, veterinarji pri izvrševanju zdravniške prakse, cerkveni visoko-dostojansveniki, elektriške centrale, gasilci za primer požara in vaj. Avtotaksiji, zdravniki, gasilci, državni in samoupravni vozovi bodo dobili posebne znake. Izvzeti so od te uredbe tudi vsa motorna vozila na pogon z domačimi gorivi. Prekrške bodo kaznovali z denarno kaznijo od 500 do 5000 din in z zaporom do 30 dni.
Reorganizacija obrtništva,
ko bo izvoljena nova zbornica
7 soboto je bil,a v prostorih Slovenskega obrtnega društva v Mariboru konferenca zastopnikov mariborskih obrtniških •'druženj, ki so bila z odlokom Zbornice :a TO! (obrtniški odsek) razpuščena. Sestanek je sklical*! Zbornica, vodil pa ga •e zbornični delegat dr. P r e t n a r. V Mariboru in okolici je bilo z usodninj odlokom razpuščenih 14 združenj, med katerimi so večinoma samo finančno in šte-
vilčno močna. Dr. Pretnar je v svojem referatu prikazal smernice bodoče reorganizacije obrtniških združenj, nato pa se je razvila stvarna debata o tem vpraša-rimi so večinoma sama finančno in šte-komisar prevede vse razpuščene organizacije v prešnje stanje, reorganizacija obrtniških združenj pa naj se izvede takrat, ko bo izvoljena nova zbornica.
NSZ za delavske pravice
Včeraj je bil v zborovalni dvorani restavracije »Novi svet« redni občni zbor podružnice Narodne strokovne zveze v Mariboru.
Iz poročila predsednika je bilo razvidno uspešno delo, katerega vrši Narodna strokovna zveza kot delavska organizacija med obmejnim delavstvom. S svojim delom je dosti pripomogla, da se je v marsikateri tovarni izboljšal gmotni položaj delavstva ter povsod ščitila delavske pravice, kjer so bile kršene. Pa tudi na kulturnem poliju se je mnogo- udejstvovala. Z ustanovitvijo mladinskega odseka je pritegnila v svoje vrste mladino, kateri je s tem dana možnost sodelova-
nja na strokovnem in kulturnem polju.
Iz nadaljnjih poročil so bile razvidne razne akcije in intervencije, katere je podružnica izvedla za izboljšanje delavskega položaja. Predvsem si je podružnica nadela nalogo, da se čimpreje primerno reši vprašanje zaposlitve tekstilnega delavstva, ki zlasti sedaj, ko je zima pred durmi, res zaskrbljeno gleda v bodočnost. Na njeno pobudo se je začela akcija za takojšnjo pomoč tekstilnemu delavstvu.
Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika š imeli Franjo, za podpredsednika pa C e e Josip in a in Janku Franjo.
O polnoči skočil v Dravo
'leka družba, ki se je včeraj opolnoči vračala iz Studencev preko dravske brvi, je opazila sredi mostu okoli 20 let starega mladeniča, ki je zaklical »Zadnji pozdrav« ter se pognal *preko železne ograje v deroče dravske valove, Reka je
samomorilca takoj zagrnila in ga je bilo nemogoče rešiti. Valovi so ga odnesli proti Sv. Petru. Na mostu je obupanec pustil skoraj novo kolo znamke »NSUx z ev. štev. 140875. Kdo je neznani obupanec, še ni ugotovljeno.
STARE KOVANCE PO 1 DIN IN 20 DIN
zamenjate lahko še samo do 20. oz. 31. t. m. pri blagajni Narodne banke in državnih finančnih ustanovah. Po preteku teh rokov se omenjeni kovanci ne bodo mogli več zamenjati.
S SVINČNIKOM ZABODEL SOŠOLCA
V mariborsko bolpišnico so pripeljali 18 letnega dijaka Ferdinanda Fišerja, ki je bil ranjen na levici. Izkazalo seje, da '-a je njegov sošolec s prisiljenim svinčnikom zabodel ter ga precej občutno poškodoval.
m Veličastna oivoritvenn predstava v mariborskem gledališču. Za otvoritev letošnje sezone se je uprava gledališča odločila za heroično zgodovinsko komedijo
.vrano de Bergerae", la je bila s prodornim uspehom uprizorjena na vseh pomembnejših odrih. Cisto svojevrstni vsebini primerna je tudi inscenacija (ing. arh. M. Hlad) kakor tudi sploh vsa oprema iz dobe slavnega kardinala Richel-Iieuja, ki ga avtor postavi * tudi med gledalce v gledališču v prvem dejanju.
m Angleški tečaji. Se danes vpisovanje od 18, do 19. v I. drž. realni gimnaziji! v pritličju v Angleškem krožku v Krekovi ulici 14.
m .111 so res Se niste mogli odločili? ?.c
prihodnji leden bo zopet pričel ples boginji' sreče, In sicer v okviru novega (11.) kola drž. razredne loterije. Prvo žrebanje novega kola bo 11. t. m. Zaradi sreče pri igri, ki jo ima glavna kolektura drž. raz-r dne loterije bančna poslovalnica Bezjak. ji> odnesla našu ožja domovina tudi pri zadnjem glavnem žrebanju celo vrsto lepih dobitkov. Kdor torej še nima srečke, naj bili v našo lušo sreče, bančno poslovalnico Bezjak, Maribor, Gosposka 25, kjer je nekaj novih srečk še na razpolago. ?x db poslan« srečke, ld jih adresatl nočejo obdržati, naj ivc nemudoma vrnejo, da bodo na razpolago drugim interesentom, katerih število narašča od dneva do dneva.
m Xa lahek način do premoženja! Treba je le v „GRADU SREČE". PUTNIK kupiti srečko drž. razredne loterijo. Žrebanje že 11. oktobra! Milijonski dobitki! Pohitite!
m Pri Sv. Pelru pri Mariboru ho prihodnjo nedeljq„ 13. t. m,., predaval o obrambi proti napadom iz zraka g. Franjo Kramberger iz Maribora.
OsteUte seše m sv&te!
Milijonski dobitki so na razpolago! Prvo žrebanje novega kola drž. razredne loterije je že
11.	oktobra! — Pohitite z nabavo srečke v »GRADU SREČE«, PUTNIK - MARIBOR,
Poizkusite svojo srečo!
m Pevski zbor Glasbene Matice sprejema nove člane samo še v oktobru ob torkih, sredah in petkih ob 20. uri v ri-salnici meščanske šole na Stolnem trgu.
m Prefrigan goljuf. Posovnik Alojzija iz Maribora je prijavila radvanjskim orožnikom, da jo je pred časom neki M. 2. iz Št. lija prevaral za večjo vsoto denarja, ki ji jo je izvabil s pretvezo, da bo za njo nakupil v Radvanju razni gradbeni material. Denar pa je nato zapravil. Prijavljen je sodišču.
m Na občnem zboru pevskega zbora Glasbene Matiee, 4. t. m., je bil izvoljen za predsednika znani mariborski knjigarnar g. Koren, za podpredsednikaravn. g. Sever. V odboru so ravn. ga. Rozmanova, gg. Novak Jakob, Jagodič Ivan in K a j č Milan'.
m 800 din nagrade dobi tisti, kdor izsledi tatu, ki je ponoči ukradel z avtomobila lastnika kemične čistilnice Karla Nedoga rezervno avtomobilsko koto.
m. S flobertovko se je ustrelil v sredinec leve roke !61etni Šetina Milan, sin prometnega uradnika iz Praprotnikove ulice. Zdravi se v mariborski bolnišnici.
m. Otroka je povozil. Neki kolesar je v Kejžarjevi ulici povozil 51etnega sina železniškega uradnika Slavka Toša, ki je dobil poškodbe na glavi in obeli nogah.
m. Kos železa je padel na roko ter jo zlomil Alojzu Korošcu, 551etnemu skupinovodji v delavnicah državnih železnic. Zatekel se ie po pomoč v mariborsko bolnišnico.
m Tatvina v trgovini. V trgovini Marije Grgurevič v Gosposki ulici je nekdo ukradel štiri nove ženske jopice ter napravil 1100 din škode.
m Tat koles pod ključem. Pred dnevi je bilo ukradeno izpred gostilne Kokot v Radvanju žensko kolo vredno 1000 din, last gostilničarke. Mariborska policija je nekaj dni zatem javila radvanjskim orožnikom, da je aretirala in zaprla latu v osebi Ivana Kuharja iz Maribora. Imenovani dejanje priznava. Koto je bilo pri njem najdeno in izročeno lastnici.
v ponavljanju je uspeh inseratov
SELITEV CARINARNICE V NOVO STAVBO
Mariborska carinarnica se je preselila v nove poslovne prostore prav kar zgrajene moderne stavbe, ki je v ponos našega mesta. Odličniki, ki so si poslopje ogledali, so bili zelo zadovoljni, še bolj pa bodo zadovoljni vsi, ki bodo imeli posla v njem. Sedaj bodo še preuredili dovoze k novi carinarnici, s čimer bo veliko delo obmejnega Maribora zaključeno.
m Napad v stanovanju. V Studencih se zelo širijo napadi v stanovanjih. Tako je spet pred dnevi bila napadena brez vzroka v nekem stanovanju v Prečni ulici Matilda Haberšek od neke V. S. iz Studencev. Napadalka jo je telesno precej poškodovala. Zagovarjati se bo morala pred sodiščem.
ni Tudi dva žeparja sla se potrudila na proščenje v Radvanje. Včeraj je bilo v lepo prenovljeni cerkvici sv. Frančiška v Radvanju proščenje. Izredno lepo vreme je. privabilo v priljubljeno izletno točko ogromno občinstva od vseh strani. To priliko in splošno gnečo na majhnem prostoru pred cerkvico in gasilskim domom pa sla hotela izrabiti tudi dva poznana žeparja. Vestno oko radvanjskih orožnikov pa je oba žeparja opazilo in ju še pred izvrševanjem svojega izurjenega posla pregnalo.
* Naknadni vpis v Dvoletno trgovsko šolo in poedine predmete, (stenografija, nemščina, italijanščina itd.) vrši Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Kongresni trg 16-11. Vpiše sc lahko vsakdo.
m Nočna lekarniška služba: od 5. do vključno 11. t. m. lekarna pri Sv. Archu, Glavni Irg 20, tet. 20-05; Magdalenski lekarna, Kralja Petra trg 3, tel. 22-70.
Kino
* Grajski kino. Samo do vključno srede veliki češki film »Torpedo 48“. — \' sredo ob 20.45 uri zadnji in poslovilni večer Svengalija.
* Kino Union. Od četrtka pa do ponedeljka ,.Obsodili so človeka" skrajno napela vsebina, izborni igralci, sijajna režija.
Esplanade-kino. izborna duhovita pikantna veseloigra »Moja hči tega ne dela« z Geral-dine Katt, R. A. Roberts-om in Rolf Wanka-jem.
Nove avtobusne garaže
V nedeljo se je preselil Avtobusni promet Mestnih podjetij Maribor iz dosedanjih poslovnih prostorov in iz garaž v Plinarniški ulici v novo moderno avtobusno garažo na Tržaški cesti 41 in v Linhartovi ulici št. 1. V dosedanjih prostorih mestni avtobusni promet ni mogel več obratovati in se je zaradi neprimernih in pretesnih prostorov delala vsak dan precejšnja škoda na avtobusih, ki stanejo mestno občino veliko premoženje. Avtobusni promet je bil v dosedanjih prostorih od svojega začetka, t. j. od konca decembra 1926. Za početek avtobusnega prometa z dvema avtobusoma je bila zamisel garaž poleg prostorov mestne plinarne docela odgovarjajoča. Garažni prostori so se izpopolnjevali vsako leto, kakor je pač naraščala potreba, vendar je bilo nemogoče urediti garaže in poslovne prostore tako, kakor to zahteva značaj avtobusnega prometa. Ko pa je naraslo število avtobusov do 28, je moralo biti večkrat veliko avtobusov na prostem, ni bilo prostora za primerno delavnico in druge sodobne potrebe avtobusnega prometa. Ko je sedanja mestna uprava od leta 1935 pričela s popolno preureditvijo avtobusnega prometa, je uvidela lansko leto tudi nujno potrebo, da zgradi za avtobusni promet’ primerne garaže in poslovne prostore.
Ko je ravno razmotrivala o primernem zemljišču za nove garaže, se je nudila prilika, da je kupila od tvrdke E. Zelenka & Ca. ob Tržaški cesti in Linhartovi ulici primerno zemljišče in tudi nekaj stavb, ki so še bile uporabne za potrebe avtobusnega prometa. Delo je bilo poverjeno tvrdki inž. Jelence in Šlajmer, ';i je pričela z deloin dne 16.
10.	1939. Delali so skoraj eno leto. v 2 zim-
skih mesecih je delo počivalo, manjkajoča dela pa se bodo dokončavala še nekaj tednov.
Velikost garažne dvorane (70X32 m) obsega 2240 m2. Tej se priključi mehanična delavnica (12X33 m) v izmeri 395 m2, električna in strojna delavnica v velikosti 150 m2 Razen tega se je zgradilo še mnogo pomožnih prostorov, to so kovačnica, varilnica, prostori za gumo, akumulatorje in čistilni material v izmeri skupaj 50 m-. Skladišča za nadomestne dele, staro železo, olje, sode, metan in orodje merijo skupaj 560 m2. Kurilnica za centralno kurjavo meri 65 m= in leži 7 m pod zemeljsko površino. Preskrbljeno je tudi za delavsko garderobo, umivalnico in kopalnico. Trije prostori merijo 68 m2. Upravni prostori imajo skupaj 5 sob in merijo skupaj 100 m-. Glavna dvorana avtobusne garaže je pokrita s strešno konstrukcijo »Ambi«. Svetla razpetina posameznih lokov je 32 m2. Nad celo dolžino dvorane, ki znaša ca 70 m, je 11 takih lesenih lokov. Loki so brezčlen-ski. Skupno je za ostrešje, ki pokriva površino za 2400 ma, porabljenega okroglo 125 m3 leša. Posamezne dolžine lesa, iz katerega so sestavljeni loki, merijo do 13 m. Cela strešna konstrukcija je prekrita s salonitom, ki ga je dobavila tvrdka »Split d. d.«. Glavna dvorana, kjer so avtobusi, je na severni in južni strani zasteklena, in sicer znaša površina oken okoli 400 m2, t. j. 1200 šip. Delavnice so razen oken opremljene tudi še z nadsvet-lobo, katere kvadratura znaša ca 390 m2, t. j. približno 500 šip. Tlaki v glavni dvorani, kakor tudi v delavnicah so betonski. Za tlake same se je porabilo ca 350 m:1 betona. Avtobusne caraže imaio tudi lastno central-
no kurjavo, in sicer je 'to kombinacija parne in toplozračne kurjave. Nadvse zanimiva je kurilnica, ki je izredno globoko v zemlji, najnižja točka kurilnice je 7 m pod terenom. Za zidove kurilnice se je porabilo približno 350 m3 betona.
Avtobusi bodo privozili v garažo iz Tržaške ceste mimo moderne električne črpalke, ki jih bo oskrbovala z gorivom. Blizu uvoza je čistilni prostor za avtobuse, od tam zapeljejo avtobusi v mehanično delavnico na jaške za popravila, na katerih bodo pregledani in popravljeni. Za težja popravila je blizu mehanične delavnice vgrajeno hidravlično dvigalo,^ ki dvigne avtobus 1.50 m visoko. Mehanične delavnice so opremljene s potrebnimi mehaničnimi stroji, ravno tako elektro-mehanična in strojna delavnica. Po vsej garaži in delavnicah so napeljani specialni električni vodi, cevi za komprimirani zrak in plin, kakor tud električni vodi za polnjenje avtomobilskih baterij. Kurilnica centralne kurjave se kuri s premogom grahovcem, ki proizvaja paro nizkega tlaka. Ta para je napeljana v izolirnih ceveh po garaži in delavnicah in se ogrevajo prostori s pomočjo specialnih kalo-riferjev s toplim zrakom. Nove garaže so tudi opremljene s posebno cisterno za filtrirano deževnico, ki je v obratu nujno potrebna za polnjenje hladilnikov.
Nove garaže bodo zadoščale za dolgo dobo let potrebam avtobusnega prometa Mestnih podjetij Maribor, če tudi bi sc le-ta šo nadaje razvijal in razširjal, Z vselitvijo v nove avtobusne garaže bo šele mogoče misliti na sistematsko delo in organizacijo irl mestnem avtobusnem prometu.
'as$imivosts
Tragedija zaradi neozdravljive ljubosumnosti
Prefresijšva živijotifska zgodba is španskega mesta A eantare
Italijanski listi prinašajo obširna poročila o epilogu neke nevsakdanje družinske tragedije, ki se je nedavno odigrala v španskem meStu Alkantari. To je .edinstven slučaj te vrste v kriminalni zgodovini, zaradi česar ga je vsa španska javnost spremljala z velikim zanimanjem.
Od poročnega dneva pa- vse do strašne tragedije, ki se je odigrala v začetku letošnjega junija — polnili 18 let — se Enrico Bartolos in njegova izredno, lepa in mlada žena nikakor nista razumela. V njunem zakonu je ves ta čas vladala neprijetna atmosfera,
prepiri so bili na dnevnem redu,
Enrico in Concliita sta sc često celo stepla ter uprizarjala burne scene, nad katerimi se je zgražalo vse sosedstvo. Tako je ta mladi zakonski par postal v kratkem času znan po vsej Alkantari, ljudje so se izogibali njune hiše, da ne bi bili priče njunim zakonskim prepirom.
Toda kljub tej nevzdržni situaciji niti možu niti ženi ni prišlo na misel, da bi se ločila, svojini otrokom na ljubo sta živela skupaj. Ko se jima je pred pol leta rodil še peti otrok, se je Enrico proti svoji ženi često pritoževal, da ne more zaslužiti toliko, kakor bi bilo za obstanek družine potrebno. Zaradi tega so biii prepiri še pogostejši in srditejši.
Concliita je dolgo prenašala teror svojega moža, ki je bil hudo ljubosumen ter ji je v svoji neozdravljivi ljubosumnosti vsak dan prirejal mučne prizore.
Njeno življenje je postajalo vedno neznos-nejše,
vendar je še nadalje prenašala nastope surovega tnoža, ki ji je često grozil, da jo bo ubil. Nekega dne je prišlo do posebno ogorčenega prepira in do pretepa. Zakonca sta se v navzočnosti otrok surovo pretepala, vlekla za lase in grabila za vrat. Končno je močnejši Conchiti uspelo, da je obvladala svojega pobesnelega moža in že je izgledalo, da bo . ona izšla kot zmagovalka iz te zakon^-ske bitke. Toda Enrico v svoji ljubosumnosti in besnosti nikakor ni hotel dopustiti,
da bi njegova žena triumfirala nad njim.
Pograbil je veliko kladivo ter poskušal udariti' z njim svojo ženo po glavi. Ona se mu je" pravočasno umaknila ter se izpgnila udarcu, nato pa ga je ponovno naskočila, mu izvila kladivo ter ga s krepkim udarcem po glavi pobila na tla, tako da je obležal nezavesten. Zdravniški pregled je ugotovil težko poškodbo lobanje in možganov, v bolnišnici pa so zdravniki spoznali, da bo Enrico/ostal vse življenje nem zaradi poškodbe možganov.
Ko so Enrica v bolnišnici odpustili, se je vrnil na svoj dom ter nadaljeval skupno življenje s svojo ženo, ki je iz njega napravila mutca. Nekaj časa je bilo vse v najlepšem redu, celo prepiri so izostali, ker je bil mož nem. Toda
ljubosumni mož ni dolgo miroval,
ponovno je pričel preganjati svojo lepo ženo ter jo je dolžil raznih ljubavniii avantur z mladeniči iz Alkantare. Ker ni mogel govoriti, je ženi svoja sumničenja dajal pismeno na lističih. Pri tem je zopet večkrat prišlo do
Acetilen namesto petroleja
Vse kaže, da bodo sedanji časi prinesli izpremembo tudi v našo razsvetljavo in to v prvi vrsti v razsvetljavo širokih plasti naroda. Na merodajnih mestih računajo z omejitvijo petroleja za razsvetljavo, katerega količine so zaradi sedanjih razmer precej nižje in bo morala njegova uporaba postati minimalna. Nekatere zainteresirane industrije so izdelale že tudi tip »ljudske acetilenske svetilke«, ki je po njihoveip mnenju prav tako ekonomična kot petrolejka. Merodajni krogi so mnenja, da je acetilenska razsvetljava pri nas že dolgo uporabljena in bi jo bilo potrebno samo še bolj popularizirati. V naši državi imamo za tako razsvetljavo tudi vse pogoje. Karbida, iz katerega pridobivajo acetilen, proizvodi-mo okoli 400 vagonov. 290 vagonov rabi industrija in ribarske ladje, 200 vagonov pa uporabljajo za razsvetljavo, Pridobivanje acetilena pa bi se moglo močno povečati, saj je Jugoslavija v produkciji karbida med prvimi državami na svetu. Letno proizvede 120.000 ton.
SESTANEK 1000 UČENJAKOV
V okviru številnih mednarodnih znanstvenih kongresov, ki so predvideni za november v NemSijj. posvečajo posebno pozornost velikemu kongresu fizikov v Berlinu. Nad 1000 učenjakov vsega sveta je prejelo vabilo Nemškega fizičnega društva in Nemškega društva za tehnično fizfko. Okoli 1000 slavnih fizikov je lic prijavilo sodelovanje na tem zanimivem kongresu.
burnih scen, mož zu surovo pretepal svoj.o ženo. Nekega dne je Enrico v pretepi! planil nad svojo ženo z velikim kuhinjskim nožem. Žena se je obupno branila ter naposled uspela, iztrgati mu nož iz roke. In tedaj je kakor brezumna zgrabila svojega moža za vrat ter ga davila toliko časa, da je pod pritiskom njenih prstov izdihnil.
S tem pa še ta tragedija ni bila dovršena. Conchito so oblastva aretirala. Ko je stala pred sodniki v nabito polni sodni dvorani v Alkantari zaradi uboja svojega moža, so se odigravali ganljivi prizori. Na dolgo in široko je razložila sodnikom svoje veliko trpljenje ob strani ljubosumnega moža. Iz njene izpovedi so sodniki lahko spoznali, da je večji del krivde na moževi strani. Ona
je moža zadavila samo v samoobrambi, ker ji ie on že več let grozil s smrtjo ter se je tudi tako obnašal, da je iz tega lahko spoznala njegpvc ubijalske namene.
Otroci so pričali v korist svoji materi, njen branilec pa je opozoril sodnike, da je zadavila svojega moža v silobranu in da je i na razpolago več prič, ki lahko potrdijo, da je že večkrat popreje hotel ubiti svojo ženo.
Po dolgem posvetovanju je predsednik so-; dišča objavil sodbo, po kateri je bila Con-j chita obsojena na leto dni zapora. Sodišče je izreklo blago kazen, ker je upoštevalo, da je obtoženka mati petero otrok in da je res v sili branila svoje življenje proti možu, ki je postal, kakor izgleda, zaradi neozdravljive ljubosumnosti popolnoma nepreračunljiv.
Terensko maskirano letalo, pripravljeno, da vsak hip poleti nad sovražnika
Tri leta Ječe, ker Je ljubila Poljaka
V Breslavi je bila obtožena po poročilih nemških listov, zaradi ljubezenskih odnosov s poljskim ujetnikom, mlada Nemka Elizabeta Jutha vdn Briimlcr. Bila je zaposlena kot hišna pomočnica v Oberzauehe, v okraju Glogau. Obtoženka se je zagovarjala, da se je v tem času nahajala v duševni depresiji in je to
tako vplivalo nanjo, da je storila tak prestopek. Sodišče njenega zagovora ni moglo upoštevati, ker je dalj casa kršila predpise o postopanju s poljskimi ujetniki. Obsodili so jo na 3 leta robije in 3 leta izgube častnih pravic. Všteli pa so ji v kazen 3 mesce preiskovalnega zapora.
Življenjski znak v egipčanskih mumijah
Argentinski profesor dr. Gavitz je dal senzacionalno izjavo, da je mogoče izzvati znake življenja v celicah starih egiptskih mumij in ■mumij starih indijanskih plemen, ki so živela že pred Inki. V plazmi v limfnem sistemu se začenjajo zopet organizirati celice, ki se lahko
celo delijo. Niti strup niti čas nista mogla poškodovati celic, ki po mnenju profesorja niso umrle, nego samo »dremajo«. To seveda ne pomeni, da se lahko mumije ponovno vrnejo v življenje, nego samo to, da so še manjše- življenjske enote kakor je celica.
Katere poklice imašo Berlinčani?
Po statistiki od 17. maja 1939. ima Berlin od 4,321.521 stalnih prebivalcev 3,651.754 oseb, ki služijo in njihovih družinskih članov brez stalnega poklica. Od teh odpade na samo stalne 376.200 ali 10.3% na družinske člane, ki jim pomagajo 59.400 ali 1.6%, na uradnike 333.800 ali 9.1%, na nameščence 966.800 ali
26.5% in na delavce J,915.600 ali 52.2%. V poljedelstvu in gozdarstvu je v Berlinu zaposlenih 29.400 ali 0.7%, v obrti in industriji 1,774.500 ali 41.1%, 672.200 ali 15.5% v javni ih privatni službi, 109.500 ali 2.5% v gospodinjstvu, 669.700 ali 15.5% samostalnik brez vsakega" stalnega poklica.
£>lase§f@n©s$ m prometne rasmere ¥ ICanadi
Kanada spada med najbogatejše države na svetu. Toda njena prirodna bogastva večinoma niso izkoriščana radi pomanjkanja ljudi. Bolj gosto naseljena so samo pokrajine na jugu države ob meji z USA. Najbolj neseljene pokrajine so tik ob veliki prometni zvezi, ki veže kanadski vzhod in zapad. Prebivalstva ima Kanada okrog 10 milijonov.. Od teh je samo 4 milijone Angležev in Škotov. — Med ostalimi je 3 milijone Francozov, 1.3 milijone Ircev .pol milijona Nemcev in še mnogo Skandinavcev. Ukrajincev, Nizozemcev, Poljakov, Židov itd.
Z eno roko, toda najhitrejši strojepisec
Študentu Franku Haighu z Dixiecol!e-gea v St. Georgu v USA ni bilo prav nič v,nadlego, da je po nesrečnem naključju izgubil eno roko. V kratkem je postat najboljši strojepisec v državi. V štirih mesecih se je tako izuril v strojepisju, da je z eno roko pisal in potolkel v strojepisju vse svoje tovariše, ki so pisali z obema rokama. Frank je iznašel nov način pisanja z eno roko, kar mu je omogočilo, da je v hitrosti vse premagal. Pri neki tekmi je polnih pet minut pisal z izredno naglico, pa se pri tem ni niti enkrat zmotil.
»ŠIK« ZA VSAKO CENO...
Velik transoceanski parnik je dobil defekt in se je začel potapljati. Bogata Američanka mistres Brown je prejela rešilne pasove obenem z drugimi potniki. Ko je bilo že pričakovati, da bo parnik vsak čas utonil, se je mistres žolčno obregnila nad mornarjem, ki je delil pasov: »Zakaj mi niste dali za številko manjšega? Ta mi ne pristoja dobro!«
MODROSTI PRASTAREGA VZHODA
Sto ljubezni — sto žalosti. Radost — žalost.	Bud h a.
Deliti miloščino in to javno razglašati pomeni toliko kot grešiti. Talmud
Tudi veliki ljudje grešijo.
Psalm
Kadar nas bo nekdo razumel, nam bo tudi oprostil.	Staroindijska
M
Slednjič boste menda le kupili dežnike!
O špijonaii v bivši svetovni vojni
Zanimivi spomini Slovenca ki je med svetovno vojno pobiiie spoznal špijonaio
Špijoni so v navadnem življenju na slabem glasu. Poštena družba se jih izogiblje. Vendar se mnogo ljudi s špijona-žo živi, in ne ravno najslabše. Vse večje države imajo v vojnih in notranjih ministrstvih posebne oddelke za špijonažo s stalno nastavljenimi uslužbenci-špijoni in s takimi, ki so najeti le za določene posle.
V vsaki vojni se mnogo piše in govori o špijonaži. V minuli svetovni vojni je imel slovenski narod priliko spoznati zio ovaduštva, ki je pripeljalo marsikaterega ovadenega na morišče, mnoge pa v ječo m internacijo. Ti ovaduhi so bili zlohotn ljudje, ki večinoma niso delali za denar ampak so razkrivali 'svoje vroče avstrijsko srce iz politične in osebne maščevalnosti ter iz želje, da bi opozorili oblast, po čigavih žilah se preteka prava kri Nekaj takih se jih greje še vedno na jugoslovanskem soncu.
Toda o teh ni tu govora, ampak o poklicnih špijonih. Med svetovno vojno sem
se bil seznanil na tirolski fronti z aktiv-! nim majorjem, ki je odslužil dober del! svojili častniških let kot špijon in ki' mi je iz tega svojega življenja marsikaj povedal. Za sedanje čase morda niso ti j spomini brez zanimivosti.
| Da bi mi dokazal, da človek nikdar ne ! ve, če se ne skriva tudi za njegovim prijateljem špijon, mi je razodel, da je bil nekaj časa v špijonažni službi tudi neki moj dober znanec iz Zagreba, ki sem ga cenil kot resnega, izobraženega moža. Govoril je več jezikov in študiral pri-vado jus.. Kot aktiven poročnik je bil poslan v špijonažnem poslu v Italijo, a v Benetkah je spoznal nevarnost svoje službe, se vrnil in prosil za razrešitev. Nekako ob istem času je bil dodeljen av-jstrijskemu vojaškemu atašeju v Rimu kapetan z edino nalogo, da izve za zaupnike italijanskih oblasti v Avstriji. Na-, stopal je kot lahkoživ, bogat general-; štabni častnik in navezal ozke stike z j vrsto oficirjev v italijanskem- vojnem mi-i
nistrstvu. Gostil jih je cele noči in iskal med njimi primerno žrtev za svoj cilj. Italijani so mu vračali gostoljubnost, a bili so bolj prebrisani kot on. Neko noč so ga opijanili, mu vzeli iz žepa ključ do niale blagajne, kjer je imel svoje zapiske in napravili v vosku odtis ključa, ki so mu ga neopaženo zopet vtaknili' v žep. Po tem odtisu so ponaredili ključ, podkupili njegovega slugo in mu med eno prihodnjih krokarij pregledali korespondenco, ne da bi kaj slutil o tem. Avstrijski zaupniki v Italiji so se sicer javljali s številkami, a mož je bil toliko nepreviden, da je imel tudi naslove oosamez-iih številk med zapiski mesto v glavi. V teku par dni je izginilo s sveta nad 2t) talijanskih špijonov za Avstrijo, na kar so mu diskretno sporočili, da bi odšel, ker se je smatralo za nečastno, da bi sedel v uradu vojaškega atašeja oficir, ki je bii razkrinkan kot špijon, Kapetan je poravnal svojo neprevidnost s takojšnjim samomorom.	(Dalje	jutri.)
Novice
Kdaj in kako bomo letos brali
Up in strah sta stalna spremljevalca naiega vinarja zlasti pred trgatvijo
Za mnoge prihajamo s tem vprašanjem že prekasno. Prijatelj in tovariš v Kostanjevici nam je pisal 30. IX., da bo »v treh cekarjih« lahko odnesel iz svoje gorice vse grozdje; da je v višjih legah sicer nekoliko boljše, da pa bodo menda »še ta teden vse pobrali«. — Iz severnega kota Slovenskih goric poročajo, da so mnogi že v začetku oktobra začeli brati in so močno hiteli, ker so se bali še slabšega vremena. — Meščanski vinar z Meljskega hriba pri Mariboru tudi že omaguje v odlašanju svoje letošnje, itak pičle trgatve, ker mu jagodje gnije in poka, razen tega pa mu pobirajo in odnašajo grozdje ljudje, ki jih za to ni naprosil ... Neki Bizeljanec je začel te dneve brati. Ko mu je moštna tehtnica pokazala samo 13% sladkorja v moštu, je nehal brati, češ da naj grozdje še kaj prizori, čeprav mu ga še toliko pobere ta nesrečna gniloba. — Sok renskega rizlinga m belega burgundca iz goric mariborske vinarske in sadjarske šole je že pred tednom dni pri preizkušnji pokazal dobrih 16% sladkorja in se ob lepem vremenu stalno popravlja. — Zopet od drugod poročajo, da bodo začetek glavne trgatve odlašali do Terezi je vega in še bolj dolgo, medtem pa da si bodo pomagali s podbi-ranjem. Težko je reči, kdo bo imel najbolj prav. Grozdje se ti sicer pokaže seveda v vsaki gorici drugače. Letos so te razlike širom po Sloveniji še posebno velike. Brez vsakršnega tveganja pa ni nič. Up in strah sta stalna spremljevalca naloga vinarja zlasti pred trgatvijo.
čme grozdne vrste so najbolj občutljive. Grozdje za napravo lepe črnine in Čedne rdečine mora biti čisto, popolnoma zdravo in kajpak čim bolj zrelo, sicer ga je uporabiti ko belo grozdje: naglo obdelati, naglo iztisniti, mošt izsluziti — obenem po potrebi eponitirati radi odstranitve morebitnega duha in okusa po gnilobi in plesnobi —, po temeljiti pre jračitvi ob pretoku čez kak dan na čisto pa pospešiti vretje z ustrezno toplino jn dodatkom kvasnega mošta, torej kipečega mošta iz zdravega grozdja, ki smo ga kakih 5 dni poprej nabrali baš za to Svriio. Čiste vinske kvasnice namreč pri nas malokdo rabi, pa jih tudi precej težko dobiš zares v pravi kakovosti.
Vreme se zopet popravlja. Kdor le more, naj odlaša trgatev pozno zorečega grozdja! Pomagaj si s podbiranjem! Razpokano in povrh predčasno nagnito jagodje (surova gniloba!) ni za drugo. — Podberma, akO jo pravočasno pospravimo in pravilno obdelamo, da včasi celo
boljšo kapljico, kakor istočasno pobrano zdravo grozdje. Podrobnih navodil o vsem tem je bilo tudi pri nas že davno in mnogokrat. Tu jih ne moremo ponavljati.
Zdravo grozdje lahko še dolgo zdrži, ob ugodnem jesenskem vremenu tudi db popolne, namreč do žlahtne dozoritve. Tatove grozdja pa je treba odločno preganjati ko nadležne in požrešne škorce ter druge grozdježerce.
Napredni slovenski vinar bo pričakal prihoda »meniškega kurirja iz Fulde«, o katerem smo pisali v »Večemiku« od 21. IX. Želimo in upamo, da i tokrat, kakor
že večkrat, v njegovo veliko gospodarsko korist. Kdor pa redno prezgodaj bere, škoduje ne le samemu sebi, marveč tudi vsemu našemu vinskemu gospodarstvu. Zategadelj so zakonite odredbe o začetku trgatve pri nas in v javnem in te resu, samo jih je treba tudi dosledno in strogo izvajati.
Kletarska umetničenja z nekimi industrijskimi sredstvi, čeprav sta n. pr. umetno slajenje in umetno razkisanje go-riškega pridelka po zakonu o vinu pogojno dovoljena, ne bodo rešila, še manj pa unapredila slovensko vinarstvo.
Andrej Žmavc.
Poravnava med stavbinci in podjetniki
V Ljubljani je bila že druga poravnalna seja glede mezdnih sporov v stavbin-ski stroki, ki naj bi zaključila znane spore. Med tem je že izšla tudi banova urad-ba o minimalnih mezdah. Poleg zastopnikov deloadajlcev so bile zastopane še strokovne organizacije ZZD, JSZ in NSZ. Strokovne organizacije so predlagale uvrstitev delavstva v 3 mezdne razrede, kjer bi se mezde gibale med 6 in 8.50 din
Liubllmna
a Za zaščito hiš. Po naredbi banske uprave morajo vsi lastniki hiš, večjih od dvonadstropnih, industrijska in večja trgovska podjetja nabaviti gasilne potrebščine, zlasti pa male ročne brizgalne. V lem smislu je mestno poglavarstvo lastnike hiš in podjetij že pozvalo in jih vnovič opozarja, naj pospravijo in uredijo svoja podstrešja ter nabavijo gasilno orodje po predpisih. Mestni gasilski urad bo podstrešja vnovič pregledal. Kjer v določenem roku ne bo ustreženo predpisom, tam bo mestno poglavarstvo potrebno ukrenilo na stroške lastnika poslopja.
a Pomoč mestnemu uslužbenstvu. Kakor nam sporočajo z magistrate, bodo mestni uslužbenci poleg draginjske doklade, ki jim je nakazana od 1. oktobra dalja enako kakor državnim uslužbencem, dobili še poseben, nabavni prispevek, to pa namesto božičnice. Ker je sedanji čas primernejši za nakun živil, kurjave itd1., je mestni predsednik odredil, da se že zdaj namesto božičnice vsem aktivnim in upokojenim, pragmatičnim in pogodbenim uslužbencem kakor tudi dnevniearjem izplača enkratni izredni nabavni prispevek po 200 din za vsakega otroka; nadalje ludi vsem poročenim uradnikom enkratni izredni nabavni prispevek po 200 din za žene, toda le tedaj, če te niso v službi. Enkratni izredni nabavni prispevek po 500 din pa prejmejo tudi vse mestne snažilke. (Je lepo od magistrata, da se je spomnil ludi teh revic, na katere je bil pri draginjskih dokladah čisto pozabilf. Op. ur.)
za kvalificirane, 5.50 in 6.50 din za nekvalificirane delavce. Med razpravo so znatno popustile. Delodajalci so vztrajali na svojem perdlogu, da ostanejo nekvalificirani delavci v glavnem pri minimalnih mezdah, le polovica delavstva v višjem razredu bi prejemala po 25 p na uro več kot znaša minimalna mezda. Organizacije so poudarjale, da je stavbna stroka le sezonska in mora zato biti višje plačana od drugih. Končno so se odločili za razsodništvo bana, ki ga v posebni vlogi prosijo, da razsodi čimprej uspešno in ugodi skromnim delavskim zahtevam.
Silna nevihta na Murskem polju
V soboto proti jutru so se pnpodili od Mure velikanski sivi, nizko ležeči oblaki in pričelo je liti kakor iz škafač Sicer je vso noč rahlo deževalo, a jutranji na ;v je bil tako nenaden in tako močan, da je na mah bilo vse pod vodo. Naliv je spremljal tudi vihar, ki je otresel jablane in drugo sadje. Voda je drla prek in prek ter prišla tudi v kleti in hleve. Okolica Križevca je vsa pod vodo, ki odnaša sproti vse, kar najde na poti.
o Za regulacijo Mure na notranji progi med km 95—91 v odseku Petanjci—Veržej bo 24. oktobra 1. licitacija. Proračunska vsota znaša 532.910.46 din.
o Učiteljstvo ljutomerskega okraja bo imelo svoj občni zbor in zborovanje v soboto, 12. t. m., v Križevcih. Po daljšem presledku bo letos to prvo zborovanje, zato je pričakovati številne udeležbe.
o Napredovala je pri Sv. Trojici v Slov. gor. učiteljica Amalija Duh.
o Mladi žrtvi nesreče na rudniškem rib-niku v Velenju elektrotehnika Franca Kvarliča in strojnika Janka Ulriha so pokopali ob ogromni udeležbi rudarjev in ostalih delavcev ter nameščencev. Na pogrebu je bilo zastopano tudi rudniško vodstvo, sodelovali pa so pevski zbori iz Velenja, Zabukovce ter Šoštanja. Rudarska godba je žrtvama odigrala zadnji pozdrav.
o. Občni zbor učiteljskega društva za laški okraj bo v soboto 12. t. m. ob 9.30 na osnovni šoli v Zidanem mostu. Učiteljstvo laškega okraja bo ta dan manifestiralo enotnost svojih pogledov na vse probleme, ki zadevajo slovensko šolstvo in učiteljs tvo.
Ne pozabi naročnine
Prehranjevalni urad za Slovenijo
Ban dr. Natlačen je izdal 5. okt. posebno odredbo o ustanovitvi banovinskega prehranjevalnega zavoda v Ljubljani, katerega namen naj bi bila enotna organizacija in izvedba poslov za preskrbo pre bivalstva v dravski banovini z življenjskimi potrebščinami. Zavod je sestavni del banske uprave, samostojno pravno telo m neposredno podrejen banu. Slednji lahko ustanavlja v posameznih gospodarskih središčih podružnice, ki so tudi same samostojna pravna telesa. Poslovanje zavoda in podružnic bo po trgovskih načelih. Presežki se morajo uporabiti za eksistenčno ogrožane kraje, izgube krije banovina.
Poseben statut o poslovanju določa zavodu sledeče naloge:	1.	Nabavlja živ-
ljenjske potrebščine za prebivalstvo dravske banovine; 2. skrbi, da se to pravilno in predpisno predela in vskladišči; 3. skrbi, da se razpoložljive zaloge po-razdele za potrošnjo prebivalstva po pre skrbovalnih načrtih, ki jih izdaja ban; 4.
oskrbuje dobavo odvišnil količ;n življenjskih potrebščin za izvoz. Ban pa more zavodu po potrebi določiti tudi druge naloge. Zavod sme po odredbi bana za posamezne posle osnovati ločene poslovne skupine, ki pa ostanejo sestavni deli zavoda. Predsednika in podpredsednika imenuje in razrešuje ban. Predsednik izdaja po odobrenju bana natančnejše splošne odredbe za poslovanje zavoda, njegovih podružnic in poslovalnic. Zavodu je dodeljen gospodarski sosvet 10 članov iz vrst potrošnikov, gospodarskih krogov in strokovnjakov, ki jih imenuje ban. Seje sosveta sklicuje predsednik. Sosvet oddaja mnenja o sta vi jen: h vprašanjih bana ali predsednika o splošnem poslovanju zavoda, sme pa staviti tudi samostojne predloge. Članstvo je kastno, vendar se zunanjim članom povrnejo vsi stroški. Upravno in trgovinsko uradni-štvo zavoda in podružnic imenuje ban po zaslišanju predsednika. Začetni kapital oskrbi banovina, za tekoče poslovanje sme najemati posojila.
RUBV M. AYRES:
DRUGI MEDENI TEDEN
ROMAN
S' pogledom ie skrivoma ošinila Jim-myjev obraz. — Hitim. Pridi zanesljivo po prvem dejanju. Ali utegneš? Takrat je najdaljši odmor. Sicer pa si, prosim, nikar ne misli, da te odganjam odtod. — Toda iti moram!
Date mu je roko. — Dragi moj, nikar ne m raci čete!
Challoner jo je tesno prijel za roko ter pritegnil k sebi: — Ne odidem, dokler me ne poljubiš! — V njegovem glasu je bilo nekoliko zapovedovatoosti. Cynthija Farrowa je Vzdihnila in kot v bolečini stisnila obrvi, a se koj nasmehnila.
— Prav, toda samo enkrat; ampak, prosim te, pazi na puder!
Jimmy jo je poljubil naravnost na listnice.
— Ali si dobila moje rože? Poslal sem ti namreč rože.
— Da, hvala. Zelo lepe so, — je pogledala po sobi, kjer je ležalo na mizi več šopkov rož. Med njimi tudi Challonerjev.
Jimmy ni mogel preboleti, ko so ji tudi drugi moški pošiljali rože, ter jo zasipavali z darovi. Izpustil jo je iz objema ter stopil k mizi, polni rož. Mračil je čelo. Cynthija Farrovva pa ga je tesnobno opazovala.
Poleg njegovega Šopka je bil velik šopek orhidej. Sklonil se je in pogledal vizitko. Rahlo je zardel.
— Spet ta Mortlake! Kako sovražim tega osla! Odkod le jemlje drznost ter ti pošilja rože, ko vendar ve, da si z menoj zaročena.
Ostro jo je pogledal. Sklanjala se je nad toailetno mizico ter blodila po njej z izgubljenim pogledom.
Nekaj trenutkov je zavladala v sobi popolna tišina. Nato pa je Challoner spet pristopil k njej ter jo objel.
— Vem, da sem nepoboljšljiv in grd ljubosumnež. Toda za nobeno ceno ne morem prenesti, da bi ti drugi moški pošiljali rože in darove!
— Obl jubil si mi, da; s tega ne boš delal vprašanja!
— Da, da, saj vem *— toda tega enostavno ne morem prenesti!
Nekdo je tiho potrkal na vrata in že je vstopila garderoberka. Oholloner je odhajal.
— Po prvem dejanju torej, — je še dejal.
— Da, —- je odgovorila Cynthija, tie da bi se ozrla nanj.
S težkim srcem je odšel proti svoji
loži. Neznana bolečina ga je pobila k tlom. Cynthiia ga je zelo nerada sprejela, ni ga pričakovala. Da, nekaj se je moralo na vsak način zgoditi. Poleg tega pa je bil radoveden, kaj neki mu je bila pisala v omenjenem pismu.
Nekoliko boječe se je ozri po gledališču. Bilo je prenapolnjeno. In koj se mu je zjasnilo čelo, kajti silno je bil namreč potrt, če je morala igrati Cynthija pred napol praznim gledališčem.
Dama, ki je sedela v parterju, se mu je priklonila. Prvi hip se je čudil, potem pa se je še sam mehanično priklonil.
— Za vraga, kdo neki je ta ženska? — je vrtal po spominu.
Dama je bila srednje starosti in precej sivih las. Poleg nje je sedelo dekle v beli obleki. Obe sta ga gledali ter se mu ljubeznivo smejali. In v tem dekliškem Obrazu je opazil nekaj prikupnega, česar pa ta hip ni mogel jasno opredeliti.
Challoner je bil v zadregi. Prepričan je bil, da ju pozna, toda za vse na svetu bi ne mogel povedati, kdo sta. V svojem brezciljnem življenju se je srečaval s tolikimi ljudmi, da vseh ni mogel zanesljivo hraniti v jasnem spominu. Znova ju je jel opazovati. V obrazu starejše žene je bilo nekaj tako znanega, nekaj... ChaHoner je nagubal čelo: — Za vraga, odkod neki ju poznam?
Luči so ugasnile in Jimmy je pozabil na vse, ko se je dvignil zastor. Igro je vedel na pamet, vendar pa je pazljivo poslušal besedo za besedo, ko da je prvič v gledališču. Slednjič je zastor padel
in gromko ploskanje je presekalo tišino.
Challoner se je dvignil. Že je odprl vrata, da bi šel h Cynthiji, ko mu zastavi sluga pot, moleč mu listek.
— Prosim, gospod!
Challoner je začuden vzel listek. Papir je bil slučajno iztrgan iz navadne beležnice ter popisan s svinčnikom.
— Listek mi je izročila dama, ki sedi v parterju, — mu je pojasnjeval sluga.
Jimmy je razvil listek in bral: »Ali bi ne hoteli za trenutek k nama, če že niste popolnoma pozabili na davne dni v Upton Haouse?
Na Challonerjevem obrazu je zasijala radost. Za vraga, kako trdega spomina je, da ju ni takoj spoznal! Kako ju je le mogel tako pozabiti! Da, seveda, dekle v beli obleki je vendar Kristina! Zraven nje pa njena mati, ki je nekoč edina prožila Jimmyju nekoliko družinske tople lju bežni in varstva. Leta in leta ju že ni bil videl — toda vendar, prav gotovo sta ga obsodili za neotesanega nehvaležneža! V tem trenutku je bila Cynthija pozabljena. Jimmy se je vendar po tolikih letih spet srečal s svojimi znanci. Kot bi trenil, pa je že bil v parterju.
— Vedela sem, da ste vi, — je dejala Kristinina mati, ko je Jimmy sedel na prazen stol poleg nje. — Kristina vas je prva zagledala. Toda videti je bilo, da naju niste spoznal, četudi ste se nama zelo ljubeznivo priklonil, — je smeje dodala.
(Dalje.)
Celie
Veliko obrtniško zborovanje v Celju
V Celjskem dom-u je bil v nedeljo izreden občni zbor Skupnega združenja obrtnikov v Celju, ki ima po pripojitvi ukinjenih obrtniških združenj sedaj okrog 1350 članov. Občnega zbora se je udeležilo okrog 400 obrtnikov iz Celja in celjskega okraja.
Predsednik združenja, g. Stojan liolo-bar je v začetku pozdravil zastopnike oblast e v, tiska, Zveze slovenskih obrtnih društev v Ljubljani in Združenja obrtnikov v Kranju. Z občnega zbora so bile poslane vdanostna brzojavka Nj. Ve!, kralju Petru II. ter pozdravne brzojavke trgovinskemu ministru, banu dravske ba novine in komisarju Zbornice za TOL Predsednik je v-svojem poročilu pouda-. ril, da ukinitev združenj ni bila izvršena po želji Skupnega združenja in da so pritožbe združenj proti ukinitvi -docela upravičene. Nato je predsednik navedel glavne želje in zahteve obrtništva, ki so bile iznešene tudi na drugih obrtniških zborovanjih.
Občni zbor je odobril poročila o poslovanju in likvidaciji 'ukinjenih in pripojenih združenj. Na predlog člana nadzorstva, g. Frajleta, je prejela uprava raz-rešnico s pohvalo.
Združenje se bo imenovalo odslej Skupno združenje obrtnikov za mesto in okraj Celje. V spremenjenih pravilih je tudi predvidena ustanovitev 16 strokovnih odsekov.
V upravo Skupnega združenja so bili soglasno izvoljeni naslednji gg.:	pred-
sednik Stojan Holobar, podpredsednik Ivan Vozlič, člani uprave Ludvik Seli-sek, Anton Jager, Franjo Dolžan, Franc Košir, Benedikt Malgaj, Majerič, Rafko Rednak, Ivan Knez, Lovasič, Kvas, Golež, Muhovec, Sarel Perc in Franc Strupi iz Celja ter Virjent z Vranskega, Kočevar iz Žalca, Štrozer z Gomilskega in Soline iz Št. Jurija ob juž. žel. V nadzorstvo so bili izvoljem gg. Rudolf Perdan, Bratomil Rebek in Šimenc ml. V razsodišču je prvih pet članov uprave.
Proračun združenja za 1. 1940. ostane nespremenjen. Premoženje ukinjen 'h in pripojenih združenj bo naloženo v skupen fond za nakup Obrtnega dorna oziroma za gradnjo obrtniških domov. Nova uprava združenja bo uredila vsa finančna vprašanja ukinjenih združenj. Ustanovila bo poverjeništva na Vranskem, v Žalcu in Polzeli-Braslovčah ali pa na Go-milskem. Kot tajnik združenja je bil nameščen g. Bogdan Mirnik, pomožno moč pa bo namestila uprava. Predsednik g. Holobar se je iskreno zahvalil dose danjemu dolgoletnemu tajniku g. Strei-niggu za zvesto službovanje.
Ob zaključku lepo uspelega občnega zbora je bila soglasno sprejeta resolucija, ki vsebuje glavne želje iti zahteve obrtništva.
Maksimirane
Okrajno načelstvo v Celju je odredilo maksimirane cene kruha v celjskem okraju. Od 7. t. m. dalje bo stal 1 kg kruha iz enotne krušne moke (ljudski kruh) 5 din, žemlja v teži 4 dkg iz enotne bele moke 50 par, žemlja 8 dkg 1 din. Kruh iz enotne krušne moke morajo pekovski mojstri peči v komadih po 1 kg in po
cene kruha
lh kg. Maksimalna cena kruha pri peku je obvezna tudi za trgovine. Popust, ki ga event. dovoli prekovski mojster večjim odjemalcem, gre v njegovo breme. Ljudski kruh se sme prodajati šele drugi dan po peki. Nočno delo v pekarnah je prepovedano. Prestopki se bodo kaznovali po tozadevnih določilih.
c S kostanja je padel 14 Ielni sin zidarja Franc Podgoršek iz Ostrožnega pri Celju. Dobil jo težke poškodbe po vratu.
c Pri obiranju hrušk j c padel z drevesa 21 lelni sin posestnice Peter ■ Molcotar iz Brezna pri Laškem in si zlomil levo roko v ramenu.
c Sode je valjal 31 letni delavec Leopold Doberšek iz Teharja. Z desno roko je prišel pod sod, ki mu jo je zmečkal.
c Žetev smrli. Umrla je 69 letpa gospa Marija Širše, gostilničarka na Lavi pri Celju. — V St. Juriju pri Celju je umrla 29 letna hči posestnika Karolina Ferlež.
c Združenje trgovcev za mesto Celje obvešča vse trgovce, da je treba voditi kontrolne knjige le za blago, ki je prispelo v trgovino po 1. oktobru 1.1. Na stare zaloge se vodstvo kontrolnih knjig za trgovino na drobno ne razteza.
c Po banovi uredbi o zvišanju minimalnih mezd, ki so veljavne od 1. oktobra, znaša minimalna plača pri 10 urnem delovnem času v krajih z več kot 5000 prebivalci za trgovske pomočnike 1375 din
na mesec, to je 5.50 din na uro. V krajih izpod 5000 prebivalcev znaša plača 1250 din na messec ali 5 din na liro. Za hrano se sme računali samo 12 din na dan, ža stanovanje pa 2 din dnevno. ■ c Priključitve na mestni vodovod izven teritorija mestne občine se odslej ne bodo več dovoljevale.
c V Vodnikovi uliei bodo ob vsaki strani cestišča napravili 2 metra širok hodni!-za pešce. Pred poslopjem Ljudske posojilnice in meščanske šole pa Ik> hodnik širok 4 metre.
c Opustili bodo v Gaberju ulico Lastni dom, ker rabi prostor tvrdka Westen, ki bo povečala v lej smeri ključavničarske delavnice. Zalo pa bo morala tvrdka \Vc sten zgradili novo cesto od kovinarske ulice v smeri proti Bukovžlaku, vzpored no z Mariborsko ccslo.
c Velik vlom so izvršili neznani storilci v eni minulih noč* v lako zvano Za drugo na Frankolovem. Odnesli so raz nega blaga v skupni vrednosti okrog i0 tisoč dinarjev.
vijo, da ne bo več zrcalo ptujske kulture nalikovalo na zapuščeno skladišče in javno smetišče. Dramsko društvo, ki ni deležno nobenih rednih podpor, ni zmožno, da uredi gledališče, zato je tu predvsem poklicana mestna občina, da v najkraj* šem času odstrani vse navedene nedo-statke.
Ptuj
NAPRAVITE RED V HIŠI KULTURE
Poslopje ptujskega gledališča je v skrajno slabem stanju. Zapuščena je vna-njost, ki daje zlasti tujcem neugoden vtis. Omet je že močno preperel in se je že odrobil na več mestih do opeke. Tudi okrog gledališča ni vse v redu. V tem poslopju je več strank, vendar nimajo niti svojega smetišča, če se s strani mestnega stolpa ozremo na dom prosvete, najprej ugotovimo kup smeti, na katerih se pasejo muhe. Tudi psov ne manjka, ki raznašajo te odpadke. Od časa do časa pridejo cestni pometači in odstranjujejo smeti izpred gledališča. In še več: gledališče ima le razbito in nehigienično stranišče. V notranjosti gledališča pa bodo na zimo med drugim predvsem pogrešali dobro peč. Namreč gledališka peč je zelo nerentabilna, ker morajo pričeti
kuriti za predstavo celili 24 ur prej. Vrli «čih tfla bodo zgradili v ,	.	v	„	,	,	,	,.	<„•	1	duslrno za proizvodnjo koksa iz hgnii-
tega ima počeno cev. tako da dim uhaja ja Vprašanje je samo, kje bo zgrajena,
v dvorano. Nujno je potrebno, da se ti odločili se morajo ali za
nedostatki v mestnem gledališču odpra- kolubarski bazen lignita.
o Dr. Josip Tombak, sodnik okrožnega sodišča v Murski Soboli je ypokojen.
o Petletnega otroka Pajo Tuciča so go. sli v neki gostilni v Somboru tako napojili z žganjem ,da je kljub zdravniški pomoči kmalu nato zaradi zaslrupljenja umrl. Izpil je skoro pol litra žganja.
n Gospodarski drobiž. \Vollrani so naši} pri Spiču nedaleč od Bora. Sledove te dragocene in redke rude pa so našli že tudi v nekaterih rudarskih področjih vzhodne Srbije. — Za Beogradom snujejo sedaj tudi za področje banovine Hrvat-.ske avtonomno prisilno skupnost predelovalcev oljčnic. — Merodajni so se odlomili .da bodo zgradili v državni režiii in-*-	* ■	’ ijo k<
v'	**	|V4AV*f
bosandski alj
Soort
Uspehi mariborskih motociklistov
DVE PRVI MESTI V ZAGREBU, ENO V BEOGRADU
Na dirkališču v Miraniaru v Zagrebu so bile prve motociklistične dirke za prvenstvo banovine Hrvatske. Nad 4000 tisoč gledalcev je občudovalo 48 tekmovalcev, med katerimi je bilo tudi lepo število Slovencev, izmed katerih sta se zlasti izkazala »leteči Kranjec« Ludvik Starič iz Ljubljane ter Hinko čerič, član motosekcije Avtokluba iz Maribora. Del Zagrebčanov zaradi spora ni startal.
V športni kategoriji do 250 ccm je zmagal Metz (Zagreb) na DKW v 2.50, Ivan čerič je v 3:3 štiri petine zasedel tretje, Komel Marijan (oba člana Avtokluba, Maribor) pa 4. mesto. V kategoriji turnih motorjev do 125 ccm je zmagal Fantini Valter (Gorenjski motoklub) na DKW v 4:8 ena petina, pri športnih strojih do 350 ccm je odnesel prvo mesto Uroič Anton (Zagreb) na Jappu v 2:48, drugi je bil Ljubljančan Trampuž Emil v 2:53. V turni kategoriji do 1000 ccm je zmagal v 5 krogih Hinko čerič v 2:57 ena petina, sledeči dve mesti imata Ljubljančana Miklavčič Ivo in Puhar Franc. V liandikapski dirki za prvenstvo Hrvatske je zmagal Uroič Anton v
5:34 pred Staričem. Zaradi prevelikega Ste. vila prijav motorjev do 250 ccm je bila v tel kategoriji še ena vožnja, v kateri je zmaga] Ivan čerič (Maribor) na TWN v 3:45 dve petini. V vožnji s prikolicami je zmagal doktor Aleksander Hribar (Zagreb) na BMW 500 ccm v 3:36 štiri petine, v dirki športnih motorjev do 1000 ccm za prvenstvo Zagreba pa je v 3:16 odnesel še eno prvo mesto Ludvik Starič.
Na Banjici, pri Beogradu so bile propagandne avtomobilske in motociklistične dirke. Prav dobro sta se postavila ppor. Aleksander Glebov (Motosekcija Avtokluba Maribor) ter Dušan Breznik iz Ljubljane. Pri dirki šport* nih motorjev do 250 ccm je zmagal ppor, Glebov na DKVV med 57 vozači. Za 25.000 m je rabil 15:26 tri petine, drugi je bil Drago Kovačevič iz Ljubljane. V vožnji motorjev do 500 ccm je odnes«! prvo mesto Dušan Breznik (Ljubljana) v 28:57 dve petini, ki je bil najboljši tudi v dirki športnih strojev do 350 ccm, kjer se je kot drugi plasiral ppor, Glebov. Dušan Breznik si je priboril še eno zmago v kategoriji 110 ccm.
Naši atleti in atletinje v Ljubljani
derer (R) je bil na15QQ-„m drugi v 4:14.4, na 800 m tretji v 2:02.4,'’ v, skoku v višino za seniorje je odnesel Gregorec (ž) tretje mesto
z 1.60.	•	t' ■' ■ .
Trboveljski drobiž
Pomanjkanje vagonov. Na trboveljski separaciji je nastalo v zadnjem času občutno pomanjkanje praznih vagonov za nakladanje premoga, kar povzroča novo, nepredvideno zapreko pri preskrbi železnice in ostale industrije z gorivom. Pomanjkanje vagonov je v zvezi s kampani-jo sladkorne pese in spravljanjem drugih poljskih pridelkov, zlasti koruze, na jugu naše države.
Pri cementarni je nastopil službo vratarja g. Urleb Franc, orožniški narednik Vodnik v pokoju in večletni komandir trboveljske orožniške postaje.
n. Kmet — arhitekt. Absolvent^ kmetijske šole, Ratko Jovanovič iz vasi Božurnje pri Oplencu, je začel svoje pridobljeno znanje uporabljati na očetovem posestvu. Med drugimi koristnimi novostmi je sam izdelal načrt in po njem sezidal moderno hišo.
n Izvoz sliv v Nemčijo dovoljuje Prizad za ceno 18 RM za 100 kg nelto, Iranko
iugoslovansko-nemška meja. Prizad izdaja
konlingenlne listine in dovoljenja za izvoz brez carine na temelju predloženih pismenih prijav o izvršenih prodajah.
n. Povečana produkcija morske soli? Zagrebška Delavska zbornica in druge delavske ustanove so prožile vprašanje povečanega pridobivanja morske soli na dalmatinski obali. Danes moramo sol še vedno uvažati, kljub temu, da bi prav zaradi velikih možnosti pridobivanja morske soli lahko izkazovali že velik izvoz. Predvsem na Pagu, kjer je že stara solarna, so dobri pogoji za povečanje obrata. Omenjene ustanove opozarjajo na to zanemarjeno možnost in poudarjajo, kako velike važnosti je takojšnje povečanje bazenov za izhlapevanje.
h Mati Pavla Radiča, Iirvatskega politika in bivšega ministra, jc umrla v Trcbar-jevu v visoki starosti
n Aktivni saldo terjatev nusproti Italiji. Po izkazu Narodne banke smo do-iegli koncem septembra visok aktivni saldo z Italijo, ki znaša 21.5 milijonov din. To je v primeri s prejšnjim _ stanjem velika sprememba v našem kliringu z Italijo, saj smo šc v začetku avgusta dolgovali Italiji 50 milijonov dni. Zaradi najnovejšega aktivnega salda bodo morali izvozniki v Italijo čakati na vrstni red izplačila klirinških terjatev.
Omejitev šolanja židovske mladine
Ministrski svet je predpisal posebno til 'ho o vpisu oseb židovskega porekla na e vrste visokih šol, srednjih, učiteljskih in strokovnih, po kateri se na njih srne vpisati samo določeno število učencev židovskega porekla. Razmerje židovskih in ostalih učencev mora biti v takem razmerju, kot je število židovskega prebivalstva do ostalih državljanov. Vrhovna šolska oblast, ki je na-
dležna za vsako posamezno vrsto šol, pa bo začenši od šol. leta 1940-41 določila koliko Židov sme biti vpisanih v 1. razred raznih šol. Za učence višjih letnikov, nova uredba ne velja. Otroci židovskega porekla, kateri starši so zaslužni za domovino, so popolnoma izvzeti iz določb nove uredbe. Tujci židovskega porekla se ne morejo vpisati na nobenem navedenem zavodu.
»Opozicionalni klubi« v 'Slovenski atletski zvezi so priredili v Ljubljani velik meeting, ki je prav dobro uspel. Moško tekmovanje je organiziral organizacijski odbor za pripravo troboja mest, ki bi pa utegnil letos zaradi razmer v atletskem športu celo odpasti. V tekmovanju so se prav dobro odrezali tudi Mariborčani. Tako je Zorko (Ž) zmagal na 100 m v 11.2, Hlade (Ž) je bil najboljši senior v metu krogle z 11.96 ter metu diska, helenski stil, s 27.54, Lužnik (M) je drugi v metu krogle z 11.65, drugi v metu diska, hel. stil, s 26.51, Hrovatin (Ž) je na 200 m jun, zmagal v 24.2, Stojrišek (M) je za 10.000 m rabil 35:24,0 ter je .zasedel drugo mesto, Nabernik (Ž) je zmagal v troskoku juniorjev z 12.85, v skoku s palico je Oroszy (R) preskočil -350 cm, tretje mesto je dobil Smerdel (M) s 330, v metu kopja je Gregorovič (ž) drugi s 45.40, v skoku v daljino jun. je zmagal Nabernik (ž) s 6.03, Lužnik (M) je še v metu diska zasedel 2 mesto s 35.59, Schmie-
DAM-
USPEHI „2ELEZMf\*RM“ NA ŠKEM JHiETINGU
SK Planina je priredil damski meeting, na katerem so se Mffjbolje postavile članice SK Zelezničaijfo, zlasti Muravsova, ki je zmagala v tčjah, in Priborškova. Muravsova je bila 'prva na 60 m v 8.5, na 100 m je rabila '13.7. Priborškova je zmagala ,y skoku v višino z 1.28 ter v skoku v daljino s 4.50, v metu krogle je odnesla prvo mesto Milica (Z) 8.22, štafeta Železničarja 4x100 m je prišla prva na cii v postavi, Pribošck, Babič, Veselič, Muravs v času 56.0. V metu diska in kopja je zmagala Tometova (Planina) z 28.30, oziroma 25.66. Železničarjeve atletinje so odnesle tudi še več drugih in tretjih mest.
Mariborski prvi razred
Ptuj—Mura 1:9 (0:3)
V prvorazredni prvenstveni tekmi vzhodne skupine je Mura visoko premagala Ptujčane, ki jih je jasno prekašala. Gole za Muro sla dosegla Kukanja 5 ter Kerčmar 4, za Ptuj pa SSjnitz. Sodil je g. Kopič iz Maribora.
Slovenjgradee—Slovan 0:3 p. f.
Slovenjgradec tudi tokrat ni nastopit Ker je bila tekma službeno določena v Guštanj, bodo klubu nastali iz tega precejšnji stroški, ker ni tekme vsaj pravočasno odpovedal.
SRBSKA IN FIRVATSKA LIGA
V srbski ligi so odigrali popolno kolo tekem. Rezultatih	BSK—Jugoslavija	3 :8
(1:8), Vojvodina—Gradjanski (S) 0:8, Sla-vija (S)—Jugoslavija (Jabuka) 3:3, Žak— Bala 3:1. V soboto je Jedinstvo premagalo Bask 1:0 (1:0).
V hrvalskl ligi sta bili odigrani le dve zaostali tekmi. Concordia je remizirala z Gradianskim 2:2 (1:0), v Varaždinu pa je Hajduk premagal Slavijo 1:0.
s Srednješolski atletski meeting se je
včeraj zaključil. Zmagala je I. realna gimnazija s 100 točkami, 2. klasična gimnazija 67, 3. trgovska akademija 62, 4. učiteljišče 51, 5. II. realna gimnazija 43, 6. Železničarska šola 22 točk.
Amater je oddal prvo točko
Včeraj so odigrali slovenski ligdši predzadnje kolo jesenskega dela tekmovanja. Rezultati pomenijo presenečenje. Največje nam je zopet pripravil Maribor, ki je
Ertpustil obe piki Marsu, drugo pa Ze-:zničar, ki je zaustavil zmagoviti pohod trboveljskega Amaterja, ki mu je Ljubljani že tesno za petanu. Malo presenetljiv je tudi visok poraz Olimpa. Na tablic ini velikih izprememb, le Mars jc prehitel Bratstvo in Maribor.
MARIBOR—MARS 1:3 (1:2)
ISSK Maribor je včeraj ponovno razočaral svoje pristaše s porazom proti Marsu, ki ga pač ni nihče pričakoval. Mariborčani so pokazali premalo odločnosti, premehak start, kar je bilo pri ostri igri gostov seveda odločilne važnosti. Mostje v polju še ugajalo, pred nasprotniko-
vimi vrati pa jo odpovedal napad, ki je tudi najzrelejše prilike upropaslil. Krilci so bili defenzivno šibki ler so s tem omajali tudi ožjo obrambo, branilca se pred nasprotnikom vedno umikata pre-. daleč pred vrata. Vratarja na porazu ne zadene krivda. Mariborovo moštvo ni nastopilo v kompletni postavi, zlasti jc manjkal srednji krilec.
Gosti so se predstavili s precej povprečnima, formacijama v obrafnbi in v krilcih, imajo pa jako dobre strelce v napadu. Igralci so fizično krepki ler lo tudi s pridom uporabljajo, igrajo ostro, vendar večinoma fair. Vratar je lepo rešil več kočljivih situacij. Moštvo gostov jc po odmoru zaprlo igro ter z veliko požrlvovat nosijo kljub terenski premoči Maribora ne samo obdržalo naskok, temveč ga cel« še povečalo! Z večjo borbenostjo in po-
ŽIVALI
OBRT - TRGOVINA
RAZNO
ŽENSKI KOTIČEK
POSEST
VOZILA
VAJENU-(KE)
SLUŽBO IŠČE
DENAR
Beziakove srečke
so zadele v zadnjih letih m. dr. sledeče dobitke oz. premije:
Din 2,008.000- srečka ste v. 88.326 Din 1,002.000 - srečka štev. KMffl
dinarjev	301.000.—	srečka	štev.	56.910
dinarjev	301.000.—	srečka	štev.	83.526
dinarjev	200.000.—	Srečka	štev.	34.210
dinarjev	100.000.—	srečka	štev.	86.831
dinarjev	100.000.—	9rečka	štev.	86.834
dinarjev	100.000.—	srečka	štev.	7.336
dinarjev	100.000.—	srečka	štev.	77.664
dinarjev	100.000.—	srečka	štev.	77.696
dinarjev	100.000.—	srečka	štev,	4.638
in mnogo dobitkov po 80.000, 60.000, 50.000, 40.000, 35.000, 30.000 dinarjev itd.
Dne 11, oktobra t. I. se prične 41. kolo Državne razredne loterije, tekom katerega bo zo pet izžtebanih velikih in manjših dobitkov v skupni vrednosti dinarjev
Kdor se hoče udeležiti tega novega plesa boginje Sreče, naj se čimprej obrne do naše hiše sreče
BEZJAK
Bančne poslovalnice
TELEFON STEV. 20-97
kjer je na razpolago veliko število novih srečk,
SVEŽE FILME,PLOŠČE,PAPIRJE IN OSTALE FOTO-POTREBŠČINE KiftlTE NAJCENEJSE
V DROGERIJI
$ lil	•
Proda se
KON.l
srednje velikosti, v Krčevini 23, Vinarje, Maribor.
18667-24
.KERAMIKA.
Hišni posestniki in najemniki, preglejte Vaše peči in štedilnike, predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anten Rajšp, Maribor-Orožnova 6. kjer si lahko ogledate veliko zalogo. Prvo vrstne ploščice ter peči — Stavbeniki in pečarji popust. ...  	5212-13
VAŽNO ZA VSAKOGA!
Pred nastopom zime naročite nove ali dajte popraviti Vaše peči in štedilnike Pri prvovrstnem pečarskem podjetju-Stalno .velika zaloga naj-novejšth niodelov peči. štedilnikov >n stenskih oblog. Pečarstvo Strašek Gustav, Maribor, Tvrševa ulica 12.
18218-28
Lepo dvosobno
STANOVANJE
s kopalnico se odda s 1. novembrom. Ljubljanska ul. 41 18553-5
Proda sp ,	_
PEČ
(gašperček). $ ce.vjfii,^gledalo in školjko (mušel). Valvazorjeva 30, pri frizerju.
.	■________18669-17
Prodam polovico
SPALNICE
iz trdčira lesa. Aleksandrova C. 31, Pobrežje. 18668-17
Staro ....
POHIŠTVO  ...........
postelje, oifiare. ifliže,' "stole-.otofnane, dobro ohranjene, prodam. Vprašati: trgovina Sttsjaji/ Košaki.	18665-17
Proda se popolnoma nova tr-'da- orehova
SPALNICA Vpraša se nri Anton Maver, mizarstvo,-Vrtna ul. 6.
18658-17
MALA TRGOVINA
z mešanim blagom in trafiko se -takoj radi bolezni ugodilo odda. Naslov v otl. odd. »Ve četnika«.	18572-2^
VAŽNO,
za. .vsakogar, ki. redi prašiče! Rejajmušičayie,ywm. Skjb. da ltt obale, daj>e.zred.e in odebele. To dosežete, ako dajete vsal enkrat tedensko re-.ciilni .prašek . »MasteMn«, za-Konito zavarovana .znamka. Samo. poizkusite in prepričali ša pošta zavitke po ih kg šo pošta zavitke ue V* ks: din 15—,	1 kg din 28.—.
Manjše zavitke dobita pri trgovcih po din 3.— in 6.—. Naročniki dobite navodila in poštne poloZiče" Oti Magdalene Ivan, Rače. 18671-28
Odda se dvpie
STANOVANJ
dr. Verstovškova ul. 36, Pobrežje:	18664*5
S 1. novembrom ‘oddam DVOSOBNO STANOVANJE
Vpraša se v pisarni Hišnih posestnikov. Gregorčičeva 6.
18659-5
STANOVANJE
kuhinja, vse odda Stu-?e.ke"ršlca c. 5. 18657-5
SOBA
s štedilnikom se otfda "ISr oktobra- Maribor. Koroška c. 63 18666-8
o NOGAVICE . ______________
rokavice, gerilo„ _ trikotaž^!' volna, pletenine, 6?et »Mara« Koroška 26, poleg tržnice.
16799-18
®®®®®»®»«®9®«»®®®®e>
Kupujem dnevno vsako količino lepih, obran«!), namiznih
■Kdor hoče
HITRO IN UGODNO
prodati ali kupiti hiše vile,, gostilne. posestva, na^-prjdp v, dobro vpeljano nastarejso re-' alitetno pisarno" »Rabid«, Ma ribor- Gosposka 28. 18277-11
POZiOftf KUPIM IN
PRODAM.
Vsled preselitve prodam kras po vinogradniško posestvo pb avtomobilski cesti Mari-bor-Zagreb. Kupim novo hišo hli vilo z vrtom v- Mariboru 200.000—250.000 din, Ponudbe pod »Takoj« na -Ogl. odd-»Večernika«.	18630-11
j	hišo"
tli posestvo, event. stavbišče upitn. Ponudbe z natančnim opisom in ceno na ogl. odd. »Večernika« pod »Gotovina«.
18622-11
jabolk
Kupim dobro ohranjeno ŽENSKO KOLO
Porftidb§ • na ogl. odd. »Ve-čeriilka« ri. »Kolo«. 18503-22
»GORIČKE«
moško kolo, cokromano ter skorai V novem stanju, se ta-koj >pro4a. Ogleda se Vetrinj-ska- ul. 3,	18672-22
ter plačam za Iste nalvlšjo dnevno ceno.
J O S I P I N A BOLE sadje In zelenjava na veliko. Maribor, Koroška 20, dvoriščo
•*®««»®o®®®®®®»®®®»
CFNE MAl IM OOI ASOM: V malih oilasih Stan* ivsuka BeSMa-9C Bat. nalmatljia otlstcjblna za te oalase le din 10 — Dražbe, preklici, dopišovanla In lenitovaniskl onlasl din 1— oo besedi. Nal-trinniSI znesek la te dsrlasi le din )2.— Debelo tiskane nesede se računalo dvoino. Oglasni davek za onkratno Oblavo znaša din 2- Znesek za male oelase se plačuje tako) orl naročila, oziroma ca °e v uos°a t? v ols mu s k upal * naročilom ali p. pd poš.n, položnici na čekovni račun St. 11.469 -Za vse olsmene ogovore elede malih atlasov st .mora priložiti znamka za 9 din  ________________________________
vfvp
Kdor hoče imeti odgovor na male oglase naj pošlje din 3.— v znamkah .na oglasni .oddelek »Večertiika«.
DEKLE
želi službe k boljši družim za vsa hišna dela s "1.'-’novembrom. Gre tudi v Zagreb. — Mariia Tor,Sloneč, p. Črešnjevec..	-18063-3
Priden, pošten
UČENEC
za trgovino z mešanim blagom se pod ugodnimi pocoii ■sprejme, L. Povoden,- Maribor, Gregorčičeva 14.
18060-4
prodajam In oošlllam tudi do železnici lepe, zdrave, zrele, prvovrstne
SLIVE
• Oglasi po ceniku — Itokoplsi se Poštni čekovni račun štev 11. 409,
Izd ta iri ui*cju}e ADOLF IIIUNIKAU v oo rračnjo. — Uredništvo in uprava:
Stran 8.	»Večer	ni	k«
Mariboru dne