58. Številka Ljubljana, v ponedeljek 11. marca 1895. XXVIII. leto. Izhaja vsak dan m-fer, isimfii nedelie in praznike, ter velja po poŠti prejem;«n za a vstr o-o j?e ruke dežele za vpe leto lf> «I<1., v.a pol letit 8 kUL, /.a fietrt let:t 4 gld. za jeden mesec 1 gld. 4u kr.— Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za Četrt leta .'t gld. 80 kr., za jeden raespc l gtd, 10 kr. Za pošiljanje na doin računa se po 10 kr. na mesec, po 'M kr. /a Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znnsa. Za oznanila plačuje se «'d Stiristopne petit-vvste po kr., će se oznairlo jedenkrat tiska, po 5 kr.. će se dvakrat, in p> 4 kr. o« se trikrat ali veCkr.it tiska. Dopisi naj se izvole frar.kirati. — Rokopisi He ne vračajo. — Uredništvo in upravnifttvo je na Konprosiien: trg« št. 19, Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naroćnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Indignatio fecit. Daljeć smo prišli! „Slovenca" imajo sedaj v rokah ljudje, katerih ni za nobeno stvar več sram Zastonj jim iščemo primere po drugih časopisih, in naj si bodo se tako zakotni. Politična in narodnostna nasprotja užigajo strast in silijo k raznovrstnim iznajdbam polemične tehnike, to je res. Imamo vsak dan vzglede v velikih dnevnikih. Večjega nasprotstva si na primer ne moremo misliti, kakor ga nahajamo mej nemškoliberalnimi in antisemitskimi glasili. Borba mej njimi je ostra, gre za življenje in smrt, in besede dvigajo kakor strele. Vendar lista ne položiš z gnevom iz rok, ker vidiš, da se nasprotniki izogibajo dejanskih laži j, četudi skušajo prikriti resnico. Dejanske laži trositi in v tem oziru nobenega sramu poznati: to je privilegij žalibog slovenski pisanega lista, koji vrhu tega po nevrednem nosi naše slovensko ime! Uprav satansko laž je poslal v dežel sobotni „Slovenec". Pišoč „izza kulis dolenjskega volišča" in dokazavši, daje kos v zavijanji vsakemu ciganu, iznenadit je slovenski svet z nastopno trditvijo: »Saj je občeznano, da so se prvi dohodki »narodnega sklada" zabili in zapili v nemški kazini za nemčurskega kandidata." Kolikor besed), toliko laži. Menda ni treba na pričo klicati tistih petnajst mož, katere je shod zaupnih mož poveril z vodstvom narodne stranke in upravo narodnega sklada, da je „Slovenčeva" vest — nečuvena laž. To se vsakomur mora videti nemogoče in je tudi v istini nemogoče, da bi se bilo zgodilo Z vrše valni odbor narodne stranke j« sklenil soglasno in objavil to, da gospoda Višnikarja ne priporoča. Vodstvo stranke tudi z inazincem ni ganilo za to kandidaturo. Naš list, ki skuša zastopati nazore narodne stranke sicer ni s polenom mahal po gospodu ViŠnikarju, a izrekel se je na brezdvojbeno jasen način proti njegovi kandidaturi. To in nič druzega ni občeznano In tu se je vender našel nesramnež, ki je zapisal trditev, da je stranka dala denar na razpolaganje za „ nemčurskega kandidata", trditev v obliki, ka- tere surovost je le vredna nesramnosti njegove! Ali je bila kje takšna govorica? Pošten človek preišče poprej njen vir, predno jo beleži in objavi. Takšna govorica bi bila v nasprotji s celim javnim postopanjem zvrševalnega odbora in našega lista povodom dolenjske volitve. Tem več razloga bi tor«>j bilo, prepričati se naj poprej, koliko utegne biti osnovana. Mi pa smo za trdno uverjeni, da se taka govorica na Dolenjskem ni nikjer spočeta. „Sloven-čev" poštenjak si je stvar do cela sam izmislil, in to, kar prodaja za ^občeznano", je le tajnost njegove „podl« duše", kakor je krstil v zadnjem deželnem zboru sam gosp. dr. Žitnik, značaj „Sloven-čevih" klerikalcev. „Slovenec" pa je to umazano kramo z židovsko predrznostjo na trg prinesel, in sedaj prepuščamo tudi gospodu dra. Žitniku samemu, da najde za svoje glasilo pravo ime. Koliko tiči sumničenja najzlobnejše. vrste v „Slovenčevi" laži, je očividno. Vodstvo narodne stranke je moralo torej igrati komedijo, ko javno ni hotelo priporočati Višnikarjeve kandidature, je pa zato tajno delalo zanjo z denarjem narodnega skladu I? Kdo bi temu vodstvu še zaupal V In kdo rodoljubov bi naj še donašal k narodnemu skladu v ta namen, da se njegov denar „zapiva in zabiva" po nemških kazinah in v poveličanje „nemčurskega kandidata"? Tu eem. proti vodstvu stranke in proti skladu je torej grdi pes svojo grdo taco molil! Da 88 izpodkoplje zaupanje v vodstvo stranke in oškoduje narodni sklad, za to je vsak greh kot sredstvo dober in tudi najgrše laži se v ta namen ne boji razširjati list, ki hoče spiedaj in zadaj biti katoliški in kojega vzdržujejo samo in jedino omanje vatelj i Kristusove resnice! Jasno je, da se s tako lažnivimi napadi ne moremo naprej baviti. Skoda bi bilo vsake šibe, katero bi nad hrbtom takšnih napadovalcev slomili. Odgovor naj da* na to pošteno slovensko občinstvo s tem, da začne pridno donašati k „narodnomu skladu in da posebno vsled tega napada z mnogimi doneski izreče zaupanje vodstvu narodne stranke, katero oosedaj ni še nijednog« beliča izdalo iz narodnega sk!ada, a ga bode gotovo vestno obračalo v tiste narodne namene, katere mu je določil shod slovenskih zaupnih mož. Po tem škandalu, i katerim .sobotni „Slove nec" slepari občinstvo, smo mi pač od vezan i, da bi se ž njim pregovarjali še o drugam njegovem zavijanji in lažnjivem poročanji „izza kulis dolenjskega volišča". Le jedno besedo še! „Slovenec" se zadnji čas v jedno mer čoha ob vzklicu, katerega je storil gospod dr Tavčar v zadnjem deželnem zboru, rekši : „liajši z baronom Schvveglom kakor z dr. Mahnićemt* Mi umejemo te besede. Noben Schvve-gel ni tako zastrupil narodnega življenja na Kranjskem, kakor učenci dr. Mahniča. Nobeden nemški list ni narodnih mož tako lažnjivo napadal, kakor zadnja leta „Slovenec". Pajnkega „Tagblatta" per-fidije niso bile niti senca tega, kar dan na dan sedaj producira „Slovenec" proti narodni stranki. Ce se gospod dr. Tavčar danes ozira po naših nasprotnikih, je pač naravno, da daje prednost lojalnemu nasprotniku pred ljudmi, ki niso prvikrat tako brez-sramno lagali in natolcevali. kakor se je zgodilo v „Slovencu" zadnjo soboto. In ti ljudje neprestano tišče slovensko duhovščino k sebi in se nanjo sklicujejo. Naj se le da siliti vmes! Ce prevzame odgovornost za take stvari, je tudi prav. Ali narodna stranka ne bode kriva, če se vsled hujskanja od „Slo-venčeve" strani izcimijo razmere, katerih duhovščina ne bode vesela. Narodna stranka kmalu ne bode mogla več vzdržati prav odločne reakcije in tedaj bode duhovščina z drugimi ljudmi, ne z nami. pobirala sadove, kateri so dozoreli na njenem ,,Slo-venci". . . . „Indignatio faciet*. Državni zbor. Na Dunaju, '.». marca. V današnji seji se je nadaljevala generalna debata o davčni reformi. Najprej sta govorila poslanca A u s p i t z za predlogo in F o i- t proti njej, potem pa je govoril tinančni minister P I e n e r , ki se je koj v uvodu svojega govora povzpel do trditve, da opozicija tron-dira, da je cela debata padla na malenkosten nivo . . . Zavračal je potem posamične stvarne ugovore, zlasti trditev, da ima načrt davčni reformi kapitalistično tendenco, a same številke njegovega načrta pobijajo njegova izvajanja. Velik del svojega govora je posvetil linančni minister Plener vprašanju, kako bo davčna reforma uplivala na volilne pravico peta-! karje.v. Rekel je me) dragim: Sodim, da je sa sedaj Ivan Navratilova sedemdesetletnica. Z Dunaja, 8. marca. Zelo slovesno praznovali so dunajski Slovenci sedemdesetletnico svojega staroste g. Ivana Navratila! Pred naznanjeno uro napolnila se je 4. t. m. velika dvorana „Slovanske Besede". Dvorana je bila prepolna pred 8. uro. Prišlo je mnogo dam, slovenskih veljakov, posebno pa slovenskih veliko-solcev. Ko je slavljenec prišel v dvorano, bil je burno pozdravljen. V imenu slovenskega kluba otvoril je g. Pukl slavnostni večer pozdravivši slavljenca, gg. državne poslance dra. Ferjančiča, pl. GloboČnika, vč. g. dra. Gregorčiča, Pfeiferja in Vošnjaka, g. Ivana Hribarja iz Ljubljane, g. Drago-tina Hribarja iz Celja, zastopnike društev „Slo-vanskega pevskega društva", „Slovanske Besede", akad. društva „Slovenija", c. in kr. sekcijskega svetnika g. dra. Zavadila, vseuČiliščnega docenta dra. \Vondraka in druge. Ko je govornik prosil g. dra. Ferjančiča, da prevzame častno predsedništvo Večera, zagrmeli so burni Živio-klioi dru. Ferjan- čiču. Vzpon d slavnostnega večera bil je skoro preobširen, pa čuda, do zadnjega trenotka poslušalo je občinstvo v veliki gnječi in vročini pazljivo lepo petje „Slovenijinih" pevcev pod vodstvom g. Osk, Deva, ki so pričeli Z navdušujoče A. Foersterjevo „Pobratimijo". Znamenit je bil g. dra. M. Murka slavnostni govor, ki je slavljenca zanimivo in točno opisal kot marljivega delavca na literarnem polji. Sele 23 let star, ustanovil je g. Navratil za mladino časopis „Vedež", kateri Int. je urejeval tako spretno, da ga je še dandanes občudovati. Tako je Navratil smatrati prvim ustanoviteljem literarnega časopisa za mladino. Koliko je pa izšlo sestavkov za odrasle iz njegovega peresa! „ Novice", Družba sv. Mohora, „Slovenska Matica" itd. so prinašali duhovitih in šaljivih spisov Navratilovih. Za sodnije je Navratil prvi napravil slovenskih sodnih obrazcev, pomagal Cigaletu pri sestavi juridične terminologije, Miklošiču pa je sestavljal berila za gimnazije itd. Na vsakem polji čutila se je marljiva delavnost Navratilovega peresa. Nova generacija pa žalibog celo ne ve, kaj je Navratil Slovencem! Živahno so navzočniki hvalili dra. Murka velezanimljiv govor s prošnjo, da ga blagovoli kje objaviti. Pa kaj je tO? Nakrat steguje vsak prosečo roko za belim listkom! Presenečen vsak čita pesnico. Komu velja ta pesnica, pa odkod? Ah, mej udeleženci tiho in mirno v kotu sedi slavljeni nas pesnik .Josip Stritar! Slavljenca e prinesel ljubljenec slovenskega naroda svoj najnovejši umotvor v dar. Slove pa : Ivanu Navratilu za sedemdeseti g«»l b*og To živi, llog pozdravi, Zdravo je in jedrovito, Stare mero poštenjak; Kar si pisal, kakor Ti: MladoduSni. ilvoglavi Krepko vse in korenito, Belokrajinski očak! Kar postaviš, to stoji Mnogo let so l!>g ohr.vii V slavo nam To in korist ; l,6tos bodi, kakor lani — Zelen „naso gon« list!*4 Na Dunaj i, dne l. h uscu, 1 \H*K,, j. S. „Slovenijin" kvartet pel je potem tira. (J. Ipav-čevi „Planinsko rožo" in „Slabo sveča je brlela" prav lepo. Gospića Minka llesslerjeva Ant. Nedvedovo „Srce sirota" in malorusko I. Sisenka : „Q, kriknula lebedovka". Pevke glas zvenel je milo. Da je umetnica Duuajčauka, ni nihče verjel, ker je tako čiHto izgovarjala slovenski in ruski tekst. Ud dovolj storjeno, če se zagotovi, d ;>a i'.javil te dni proii nekemu časnikarju, da so vse novice o tem, da se misli kazensko postopati proti Stambul >vu izmišljen« in so jih najbrž razlijevali le Stambulova prijatelji. Sicer je pa Stojlo« priznal, da je marsikaj res, kar se je Stambulova očitalo. Sicer je pa Stambulov popolnoma prostovoljno bil odstopil. Menda j" slutil, da hm mu tla majejo. Sedaj js pa popolnoma doigral svojo ulogo in gotovo VBČ ne pride na krmilo. Stojlo v je priznal, da se razmere z Rusijo niso dosti e bolj šale, in naglasa!, da bode vlada obračala največjo pozornost notranjim zadevam zlasti financam, H pa, da hode brez novih posojil moglo dodelati železnice, ki so sedaj v delu. Dnevne vesti. \ Ljubljani, II. marca. — (Osobne vesti ) Evidenčni nadinspektor II. razreda g. Ivan M a c a k v Trstu je imenovan nad-inšpektorjem v VII. činovnem razredu. — (Koncert ..Glasbene Matice") Oposar-j jamo, da je začetek današnjemu koncertu točno o h 8. u r i. — (Repertoir slovenskega gledališča.) Opozarjamo na jutrišnjo četrto predstavo opere „Trubadur" na korist opernemu režiserju in pevcu g. Josip Nolli-ju. To bode predzadnja predstava te opere v letošnji sezoni. Pred opero U|>ri zori igralno in jievsko osobje dramatičnega društva primerno alegorijo jubdarju na čast. — (Nesrečen padec.) V soboto smo prijavili „glas iz občinstva" glede nevarnosti, v kateri so vsled nastalega abnormalnega vremena zdravi udje someščanov, in prošnjo, da bi vsi hišni posestniki m magistrat delali združeno, da se kolikor moči naglo odstranijo te nevarnosti. Danea nam je beležiti prvo žrtvo. Deželni uradnik g. Vincencij Vizjak je padel včeraj pred dvorcem tako nesrečno, da si je zlomil nogo na dveh krajih. Da se preprečijo dal nje nesreče, treba je zares izredne delavnosti, posebno zdaj, ko je nastalo južno deževno vreme, ki se pa utegne zopet prevroči in potem imamo po ulicah kar vratolomna drsališča. Torej pozor! — (Glavni letošnji nabor za ljubljansko okolico) pričel se je danes in bode trajal 4 dni. Na ulicah in trgih ni več čuti tistega živahnega po pevanja in nkanjn kakor prejšnja leta Danes teden vrši se, pričeuši ob 8. uri zjutraj, v mestni dvorani glavni nabor za mesto Ljubljano. — (Tovorni promet na južni železnici) ki jo bil dober teden ustavljen, je zopet odprt. — (Kube po 6 kr) so ne bodo voč izdelovale i*i izginile bodo, čim se razproda sedanja zaloga. Sedanja generacija se bo še v poznih letih le z grozo in S strahom spominjala te vrste smodk. — (Oudna manipulacija ) Pošta v čistoslo-vepaki Bohinjski Bistrici ima dva — kakor se kaže —■ nova pečata; jeden je nemško-sloveiiski, drugi pa samonemški, Izjemoma se rabi časih tudi dvojezični, navaduo pa samonemški. To je že pravi škandal. Upamo, da bo občina proti takemu poče-njanju se pritožila. Kor pa je trgovinski minister pred kratkim izjavil, da mu ni znano, da bi 88 bil ■/.*> kdo pritožil zaradi satnonemških pečatov in tisk", in, bilo bi ž"lett, da se čudne manipulacije tržaškega in graškega poštnega ravnateljstva tako pojasne , da jih bo minister \Vurmbr and moral zapaziti. — i Odlikovanja.) Komisija za razstavo učil ki je bila minulo je»en v Gorici, je izdala poročilo, iz katerega povzamemo, da so dobili pohvalne diplome: Dčiteljioa gdaia. Marija Hafner v Gorici za risanje; učitelj v Dolu g. Ivi mu ml C i hej za naravosnansko zbirko; učitelj v Gabrijah g. Ignacij K r i ž in a n za jednako zbirko; nadučitelj v Komnu g Anton Le ban, za prirodopisno zbirko; nad m'i lelj v Vrtojbi Andr. Jerašček za naravoznansko zbirko; okr. šolski nadzornik, g. Fr. Gabršek v Krškem za pedagogiške knjige; nadučitelj g. Dan. Fajgell za cerkvene pesmi; učitelj v Devinu g. And. Volarič za razne skladbe ; vadniški učitelj v Gorici g Ivan Mere i na za pesmi z>i otroški vrtec; g. .los. Lenarčič in dr. na Vrhniki za rdi-đaktofon". Posebno priznanje se je izreklo tudi -padagogtikermi društvu" v Krškem za razne izdane knjige. — Spominska ploča) se bo v kratkem vzidala v vestlbulu Mallner|evega hotela na Bledu. Napis slove: Njega c. in kr. visokost nadvojvoda Albreht je blagovolil stanovati v tej hiši dne 'JO. julija 1877, 12 julija 1883. in .'10. julija 1887. in se lastnoročno vpisati v knjigo za tujce, hvaleč „jako prijetno in osvežujočo kopel". Kakor znano, je vzidana na prednji hotelovi strani ploča v spomin na cesarjevo bivanje v Mallnerjevem hotelu dne 16, in 17. julija 18S;j. o proslavi šeststoletnice združenja Kranjske s habsburškimi deželami. — (Zima na deželi.) Iz logaškega okraja se nam poroča danes: Seženj visok sneg krije daleč na okrog hrib in dol. Okrajne ceste, vaška pota in steze so zakidane. Stranske pošte iz gorskih krajev se niso 5 dni mogle ganiti, ker niso bile ceste prekidane, vsled tega je promet za nekaj časa do cela vseh atranij jej je donela zaslužena hvala in obču- I dovali so to ljubko stvanco tem bolj, ko je pela j še dve pesni z globokočutnim izrazom. Na glasoviru je gospioo spremljal g. 0, De v. G. V. Vav-potič igral je na citrah svoji skladbi: „Da me ljubiš" in „ Tolažba". Ta umetnik je že preveč znan kot mojster na citrah. Tudi takrat je poslušalce kaj navdušil. Ni ga pač človeka, ki bi ga na tem instrumentu prekosil. Za prekrasno igro mu je vsak hvaležen. Kako bi še končno opisal petje pSlovenijinih" pevcev? Mnoga leta so minola, ko takega petja v „Slovenijia ni bilo več. R.izvidi se, da so v pevcih izvrstni glasovi, da se marljivo uče in da v krasni harmoniji v petju je tudi složen duh. Da se je t.i slavnost tako lepo vršila, imajo gotovo gg. pevci akad. diuštva „Slovenija" največo zaslugo. Zato presrčna jim hvala! Prvi je slav-Ijencu nazdravil g. dr. Perja nčič kot predsednik društva „Pravnik" v Ljubljani. Slavljeuec ima za slovenske juriste in slovensko uradovanje neprecenljive zasluge. V krepkih besedah opisal je g. govornik, kaj nam se treba storiti, da bodo Slovenci dosegli tudi na tem polji svoj cilj. Pričela se j« dolga vrsta lepih zdravic. Ravnatelj Kalandra,- podpredsednik „Slovanske Besede", slavil je Navratila kot, odbornika t"ga društva, kot j Slovana in posebnega prijatelja Cehov. Prekrasno JS slavljencu nazdravil veleč. g. dr. Sedej, dalje predsednik „Slovenije." g. Gruntar, g. dr. J. Pajk, gg. državnim poslancem, g. dr. Jos. Mantuani navzočim damam, g. Jankovič v imenu „Danice" g. slavljencu, g. Drag. Hribar iz Celja g. slavljencu, Hrvat llaslinger slavljencu. Vmes so peli vrli „Slo-venijani", gospioa llesslerjeva skladbo g. dra. Man-tuauija, gospioa A de hi J a m n i k o v a. Posebno hvalo si je zaslužil častni predsednik večera g. dr. Fer-jančič, ki se ni ustrašil truda, voditi koncert in zabavni del tako spretno, da se nikomur ni ljubilo domov ter da je vse v prekrasni slogi vztrajalo do pozne ure. Dunajski Slovenci so storili svojo dolžnost slavivši dostojno moža, ki ima za prošle, pa tudi še za današnje čase obih h zaslug za slovenstvo, kakor so to tudi mnogi veljavni rodoljubi iz domovine potrdili, kakor kažejo naslednji brzojavi iz domovine in od drugod. Ljubljana: Starosti dunajskih Slovencev, zaslužnemu načelniku slovenskega kluba, svojemu vztrajnemu sotrudniku, neumornemu poverjeniku in večletnemu odborniku pošilja „Slovenska Matica" ob njegovi sedemdesetletnici srčne pozdrave zdru- žene z željo, da Bog ohrani vrlega našega pisatelja še mnogo let čilega in zdravega, Slovencem v ponos, društvu v korist. — Leveč, predsednik. Trst: Navratilu, starosti slovenskih pisateljev, velezaslužnemu zbiratelju narodnih snovij: Mnogaja letal — Redakcija ^Slovanskega Sveta". Foča: Predragi oče bodi mi zdrav in vesel še mnogo let. — Milan Navratil, kotarski pristav. Kreševo pri Kiseljaku: Sedemdesetletnici svojega očeta najsrdačnije čestitke i mnoga ljeta. — Mirko Navratil, polit, pristav i upravitelj kod izpostave u Kreševu, Bosna. Tri en t: Slava starešini naših pisateljev! — Seme, Koder. Trst: Slava starini slovenskih pisateljev! — (i laser. Zagreb: Srčno Čestitajo pozdravljam Vas in Bobrane Čestilce Vaše. Živeli I — Celestio. Praga: Vrlemu prijatelju, iskrenemu narodnjaku in Slovanu, pisatelju in očetu naše mladine na Dunaji: Mnogaja ljeta! — Rodbina Tomšičeva. Ljubljana: Slava pisatelju Navratilu! Čast veteranu slovenske knjige in slovanstva I — Anton Trstenjak. prenehal, in pretekli petek stoprav odprl se je poštnemu vozu v Idriji, Črnem Vrhu, Zireh, Rovtah in dr potrebni tir. Nekatere gorske šole so že okolu 14 dni zaprte, a bodo še daljnih 5 dni, ker ne morejo otroci do šole, ljudstvo pa ne do cerkva. Trgovcem in obrtnikom, a tudi zasebnikom zmanjkalo je živil, drv in drugih potrebščin. Mej tem časom poginilo je VHled glada in mraza mnogo divjačine in tiČev. — (Častnim občanom) je volil občinski za-stop moravski g. Antona Gregoriča v Ptuju. — (Železniške čakalnice) so napravljene na mnogih malih postajali, samo v Otoeah je ni, dasi prihaja na to postajo jako veliko ljudij. O ve likem šmarnu se je na ti postaji razprodalo za 1400 gld. voznih listkov. Kake) hudo se pogreša čakalnica, se je posebno te dni videlo. Naj bi ravnateljstvo drž. železnic blagovolilo upoštevati to željo. — (Celjske psovke ) Razupiti celjski listič, ki sme z vso pravico tekmovati za palmo prvenstva z nnjzanikernejšimi revolveržurnali, probčil jh v zadnji svoji številki nekak ČlančiČ, naslovljen „Die beiden vvindi.schen Sprachen". Čudimo se, da pisatelja te razprave še niso vtaknili v norišnico. V tem članku se pripoveduje, da je slovenski jezik n Rt t ter von der traurigen, Gestah". To ž^ je piramidalna bedarija in ko bi po njej sodili duševno stanje nemških Cel anov, bi lahko rekli, da stoje daleč za Pa-tagonci. A to še ni vrhunec modrosti, do katere se je povzpelo celjske »vinske inteligencije glasilo Mej drugim pravi Bwetn die Aussprache vou hči Scfitvierigkeiteri bereitet, dem rathen wir eine Prise Sobnnpftabak." To je izboren dovtip! Še boljše pa je, kar se čita o glasovni skuj)iiii „strd", „krv", namreč: Jm Tscliecln-chen kann auf diese Weise ein gauzer Sufz nhne Vor-ale gesproehen — nein, g e g r u n z t. iverden. V teni iztvku se ztcali vsa OSljskoneniška omika in ftnost. V primeri z ljudmi, ki eamorejo kaj takega zapisati, je pač najzaniker* nejši baraba pravi genth man I — (Štajerski Nemci in Bismarckova slav- nost.) Siajerski nemški naci|onalci in liberalci nameravajo bivšemu nemškemu kancalarju Bismarcku dne 1. aprila, v proslavo Bismarckove osemdesetletnice pokloniti srebrno kupo, predstavljajočo Stirijo in okrašeno z napisom: „Knezu Bismarcku nemška Štajerska". Imenovati Štajersko nemško deželo, dasi je tretjini prebivalstva slovenske narodnosti, to je nesramna provokacija, proti kateri sta tudi občini Griže in Mozirje že protestovali. Pričakovati je, da se jim še druge občine pridružijo. Sicer pa je vse lo Bismarokovo proslavljanje nov doka/, stare resnice: da so naši nemški naoijonalci okuženi pruskega duha. Na Dunaju vedo dobro, da je Štajerska gnezdo nemške iredente, stiginatizovali so tudi že to proslavljanje kneza Bismaroka kot nepatrijo* Vično in nelojalno, kot naperjeno proti dinastiji, če pa dopuščajo, da stoje takemu gibanja na čelu državni uradniki — je nam tudi prav. — (Velikodušen gospod) Minoli četrtek je v M ari bori našel neki siromak denarnico s T>00 gld. Slučajno je došel nekega gospoda in neko damo. Dama je ravnokar vzdihovala, da je izgubila denarnico. Siromak, ki jo je našel, je hitro k njej pristopil in jej jo vrnil, za kar mu je velikodušni spremljevalec dotične dame daroval 20 vinarjev to je 10 krajcarjev ! — (Železnica Celovec Javornik-Bled -Sv. Lucija Gorica ) V dunajskih listih čitamo, da se je sestav I konsorcij za zgradbo te železniške proge ter pri trgovinskem miuiaterstvu prosil predkon-cesije. — (Redek ribji lov ) Ta dni so vjeli ribiči v Reškem zalivu delfina izredne velikosti. Tehtal je 150 kilogramov in bil 21 a metra dolg. * (Petdesetletnico) svojega delovanja kot češki gledališki igralec je praznoval te dni v Pragi član narodnega gledališča Karol Šimanovsky. Kol 18letni mladenič je nastopil I. 1845 prvikrat in je še danes čil in krepek ter obče priljubljen umetnik. Občinstvo, kakor tudi intendanca in tovariši njegovi so mu priredili burne ovacije. * (Trpinčenje vojakov.) V dunajskih listih čitamo uprav grozno stvar. V Dobfanu pri Plzuu je bil neki dragonec, ker je bil že opetovano izostal čez določeno uro, obsojen na pet dni v zapor. Peljali so ga v mrzlo podzemsko luknjo, ga ukle-nih v gšpange* in pustili brez jedi in pijače, brez suknje v najhujši zimi uklenjeuegi celih pet tluij I Ko so ga slučajno našli, je bilo siromakovo telo vse zvito, bil je ves plav, nogi sta mu bdi zmrzli, na roki pa je imel grozno rano do kosti. Očitno je, da si je nesrečnik hotel v obupu roko o itrg d i, da bi se rešil „špange". Vse njegovo klicanje je bilo zaman. Ko so ga našli, je bil v nezavesti, iz katere se ni prebudil niti ko so mu zmrzlo nogo amputirali. Zdravniki nimajo nič upanja, da bi ga rešili, Tisti, ki so odgovorni za to, se opravičujejo s tem, da so na zaprtega vojaka pozabili. Tako bestijalno ravnanje z vojaki mora razburiti tu li naj mir nej še ga človeka * (Ženske morilke ) V \Vegernu na Gorenjem Avstrijskem našli so ljudje nad 70 let staro ženo mrtvo v nje hišici. Poleg nje so ležale vse krvave škarje, iz česa se je sklepalo, da si je starka sama končala življenje. Zdravnik pa je pregledal rano katero je imela starka na vratu in je konštatoval, da si ni s škarjami naredila rane. Začela se je preiskava in dognalo s ■ je, da je bila starka umorjena in oropana. Usmrtili s-ta jo dve ženski, mati in hči, Sli sta zgodaj zjutri k starki. Kosti jirišli v hišo je hčer prijela starko za roki, mati pa ji je z britvijo prerezala vrat. Ko je starka izdihnila, sta ženski poiskali škarje, je zmočili v krvi potem pi d li poleg trupla, da bi se mislilo na samomor. Ukradli sta nekaj gotovine in brani I nično knjižico za 700 gl. Somi se, da je mož oziroma oče teh žensk zasnot d umor, ženski pa sta ga izvršili. * (Najmrzlejši februvar tega stoletja) je bil po raznih opazkah ravno minuli. Jednako mrzel je bil mesec februvar vi. 1740. in približno jednak mraz je bil v februvarju I, 1855. * (Zanimiva tožba zastran dedšine) Bivši avstrijski minister nnanjih del grof Bernard R->oh-berg, sedaj 89 leten starček, oženil se je leta 1834. z rniss Barbaro Jonesovo, hč-rjo Tomaža Joneea viscounta of Runolagh, ki mu je povila sina Ludo-vika. Ta je umrl I. 1877.. zapustivši čvetero otrok. Grof Bernard Ftechberg je živel s svojo soprogo ;»o let, potem pa sta se prostovoljno ločila: žena je živela v Lomlnnn in v Parizu, mož pa na Dn-naji. Pred nekaj meseci je grofica Barbara umrla v Londonu. Zipuslila je nad jt-den milijon gld. imetja. Mislilo se je. da je bo volila svojim vnukom, a tri dni pred smrtjo je spisala oporoko, s katero je postavila a univerzalnega svojega dediča upravitelja njenih posestev. Vnuki so začeli pravdo. Dokazujejo, da je oporeka neveljavna, ker sta jo dve služkinji podpisali kot priči in ker zapustnica kot avstrijska državljanka bi morala vnukom dati vsaj dolžin delež. Po angleških zakonih pa je ta ugovor ničev. Pravda obuja občno pozornost * (Zasačeii ropar i V Rimu so zalotili te dni nevarnega rokoVnjača, ki je že od 1. IS8.» ropal po rimski okolici, Zuan je bil pod imenom „diavoletto" in je živel v Rimu kot, premožen gospod, kader ni izvrševal svojega roparskega posla. Razpisano je bilo darilo 1000 lir na njegovo osobo. * Amerikansk bogataši ) Neki statistik je konštatoval, da ima 70 milijonarjev skupaj imetja 2701.000,000 amerikanskih dolarjev ah 6700.000,000 (7 milijard) goldinarjev. Jeden njih ima 150 milijonov, pet jih je, ki imajo po 100 milijonov, jeden 70, dva po 60 milijonov dolarjev. Na kak „pošten" način so ti Ijud e nakopičili tolika imetja?! 1 I T---- t Slovenci in Slovenke 1 ne zabite družbe sv. Cirila ln Metoda I k------i Litija: Gospodu Ivanu Navratilu, odličnemu rodoljubu in pisatelju kliče k njegovi sedemdesetletnici njegov stari prijatelj : Na mnogaja ljeta ! — Svetec. Kranjska gora: Se enkrat tolko let Vam Bog naj da živet! — Dr. Kolšek. Metlika: Književniku preporoditelju slovenskemu slava! Živela pijeteta! Živela hvaležnost, živel slovenski klub! Živeli aodelovatelji! Živeli vsi čestilci! — Čitalnica metliška. Celovec: Čast in slava neumornemu delovanju in jekleni značajnost i našega staroste Ivana Navratila ob njegovi sedemdesetletnici! Na mnogaja ljeta! — Slovenski klub v Celovcu. Haden: Voditelju mladini, goji tel j u blagih veti kliče: Na rauoga leta! — Igo KaS. Metlika: Neutrudljivega uzornega mojstra pisatelja slovenskega Ivana Navratila rodom Metli-Čana ohrani nam Bog še mnogo let. — Več Metliških Matičarjev. Litija: Dičnemu rodoljubu, uzornemu možu, zaslužnemu pisatelju in blagemu starosti dunajskih Slovencev kličem iz navdušenega srca: Slava Ti večna! Živeli zbrani čestilci! — Ivan Gregorčič, notarski kandidat. Haden: Blagemu starosti slovenskega kluba, ki se je rodil v mojej hiši in se razvil tako krasno, najsrčnejše čestitke. — Ravnatelj Schleifer. Gradec: Mi Triglavani iz nemškega Gradca, vneti sini majke Slave, Vam, blagorodni gospod pošiljamo najprisrčneje čestitke k Vašemu prazniku kliČoč: „Bog ohrani Vas še mnoga leta milemu slovenskemu narodu v blagor!" — Podlesnik, predsednik. Ivan Zaje, tajnik Slavljenec prejel je tudi več pismenih čestitk čeških in slovenskih, tako n. pr. od Čeha Cirila M. Klime na Dunaju, od Antona Navratila iz Metlike, od dunajskega rodoljuba, ki se glasi sledeče: „Prečastiti gospod! Neutrudljivo ste delali za našo milo domovino, sosebno pa za mladost naše krajine. Narod Vam tega pozabil ne bo: aere perennius! Bog Vatn naj, prečastiti gospod, ohrani zdravje in krepost. Blagovolite, da iz mojega tihega kotička ta slovesni dan Vam doni srčni: Živio! Vaš Alojzij K r e m ž a r , magistr. svetnik in voditelj mag. okrajnega urada „Leopoldstadt". Darila s Družbi sv. Cirila in Metoda so od 1. do 28. febr. t. I. darovali: Slavni občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane v vzgle 1 in spo 1-budo drugim narodnim zastopotn za 1. 1895. podpore 1000 kron ; slavni podružnici na Vrhniki, vrlo se razcvitajoči ženska in čvrsto delavna moška, vsaka po 200 k. pokroviieljine od izvanrednih po družničnih dohodkov; si. podružnica „Uorenjska dolina" 8 sedežem v Kranjski gori 100 k. k >:. po lovico pokroviteljine župnije kranjskogorska in si. Ženska podružnici v Sežani po g. blagijničacici Pranji Guliče.i 100 k. kot dopolnilo za drugo pokrovitelji no. Ž" druga pokroViteljina žensk" podružnice v vasi Sežani, ako p ram je t • > največja m najimenitnejši vas na Krasu, nun p ič j isiio govori, kaj bi Slovenci po mestih in trgih lahko b t orili za našo drnžbo, ko bi bilo povsod v domovini za dom tako mehkih src, kot so na kamerti-t - - in Krasu. A če ne najdemo povsod t i k • i i rodo-Ijubkinj m rodoljubov, najdemo jih gotovo v Litiji. Tu so priredili otroci vesel c > v korist, naši družbi in odbor, namreč: Slavi Orehek, Kornelija Orehek, Pepi Pavhč. Jelček Grilc, Ivan Orehek, K ml Treo, Prane Pavlic so izročili dohodek .vj k. litijskim Slovenkam, ki zbirajo novo pokroviteljino. D'>5 blagoslovi to lepo delo nedolžne deoel Daljo so nam naklonili: Nekateri č. člani podružnice in narodne i italuice v Kranju po g. A. Drukarju odkupnine od novoletnih voš.'ii v zneska t(> k.; Bran i D nci tu posuj d niča v Cerknem na Goriškem 20 k. iu rodoljubi pri veselici dae 21. febr, t. I. ravno-tum S gld. 02 kr.; Posojilnici v Črnomlju 20 k ; Okrajna posojilnici v mestu Kamnik za I. 1891 'jo k.; Posojilnica v Pišecah lo k.; v •. g jsp Kr. Boncelj, župnik v Draftgošah n id Železniki, dir, tamošnjih Mohorjanov naši družbi v zneska i gld, (JU kr in ,Nt*imenovaneou iz Laškega potoki 2 k. — Vrh tegi je nabral zi družbo u I podružnice -Gorenjska Dolina1*, g Anton Soklič, župan na Koroški Beli, 30 k. I) n-ovali so: Po 2 k : g t. A. Š'duič. Terezija Saklič, Ivan Cop in M trija čop (Moste) Anton Kržišoik, brežniški župan. Po 1 k: Dr. Vilfan iz Radovljice, Jan. Zamer, Loreno Hi-loh, Andrej Snobj (Kor Bela), Kana Grilec i>n>-kur> Polona Grilec, Jan. Soklič (Potoke), Valentin Lukan. Neimenovan (Javornik), Jan K M uto, Peter Vari (Moste), Pranja čop (Moste) Joa Jeglič (Begunje), S.men Orešec, Iv. Kokalj (Javornik), Miha, LTrša In Minica Noč (Javornik), Jože M i j (StudenČice), Klemen Dolžin (Zabreznica) in Jakob Žuiner, župan Gorjanski. iiivt itiarj»o»'% — Levstikovi zbrani spisi Naznanili smo že, da je izšel zadnji zvezek zbranih spisov Levstikovih. Urednik prof. Leveč ni v tej izdaji zbral vseh Levstikovih spisov, nego samo tiste, ki so sploh zanimivi ali važni. Kateri spisi so se izpustili, je natančno povedano na konci knjige. Peti zvezek obsega kritike m polemike jezikoslovne, literarno-zgodovinske in estetične vsebine, dodan pa je živ- lienjepis l.*'vstikov iz peresi prof L-vca ter tolmač. Naročdna cena vsem petim zvezkom v mehki vezni je av. velj. 10 gld. 50 kr., v platno vezam stanejo 13 gld. 50 kr., v pol francoski vezbi 14 gld. 50 kr., v telečjem usnji (najfinejša vezba) 15 gld. 50 kr. — „Slovanski Svet- ima v št. 10. naslednjo vsebino: Svoboda državljanov, narodov pi zakonodavstvo; Iz J M. Ljrmontova; Vatrenom č i . . .; Mojoj nadi; Ruska umetnost; Dopisi; Ruske drobtinice: Ogled po slovanskem svetu; Književnost. — „Vienac" ima v št. 10. nastopim vsa-bino: Bol; Bonček Tribuhović; Žrtva umjetnosti; 0 IIadmilovii'u : Iz najnovije francuske dramatike; Listak. Ilustraciji: Vlaho Bukovao, Bat ni brod Marija Terezija. Duiiai 11. marci. V današnji seji poslanske zbornice je posl. Vid ni kar storil obljubo. Minister Bacquehem je odgovoril na interpelacijo posl. grofa Alfreda Coroninija glede postopanja goriškega župana proti Slovencem in rekel, da nima uzroka kaj storiti. Potem je zbornici nadaljevala razpravo o davčni reformi. Dunaj 11. marca. Zatrjuje se, da je vlada v pododseku za volilno reformo preci-z oval a svoje nasvete in da jih je p od odsek v/prejel. Vladni nasvet baje ne soglaša z nasvetein I!litovskega. Dunaj 11. marca. Pri spomeniku žrtev iz 1. 1848 se je včeraj zbralo 15.000 delavcev. Položili so na spomenik 31 vencev. Mir se ni kalil. Pri povratku v mesto se je pred parlamentom /bralo nad 2000 delavcev, ki so demonstrovali za splošno volilno pravico, pa se na zahtevanje policije mirno razšli. Dunaj 11. marca. 97 tukajšnjih zadrug je imelo shod, na katerem se je vzprejela resolucija, ki zahteva, naj se krošnjarjenje popolnoma odpravi. Te&in 11. marca. Sodišče je obsodilo patra Stojalowskoga na štiri mesece v zapor. Sofija 1 1. marca. Po Kobur/anovem naročilu odpotuje Cankov v Peterburg, da začne akcijo za pnrazumljenje mej Husijo in Bolgarsko. Narodno-gospodarske stvari. — Hranilnica in posojilnica v Šmarji pri Jelšah je imela lani prometa lil 715 gld. 9 kr. toraj za 8823 gld. 40 kr. več kakor prejšnje leto, kar je z ozirom na šmarijaki okraj omejen delokrog gotovo lep napredek. Število zadružnikov se je pomnožilo za 59, deleži pa za 419 gld., koncem leta je bilo od vseh 172 zadružnikov v deležih 1355 gld. Hranilnih vlog se je tega leta vložilo od 67 vložnikov 18.639 gld. 28 kr. vzdignilo pa 6421 gld 29 kr. Stanje hranilnih vlog koncem leta 1894 od 98 vložnikov je 10.480 gld. 16 kr. Posojil se je to leto Gl zadružnikom izplačalo 8186 gld. vrnilo pa se je 1145 gld. '.'O kr. Stanje posojil koncem leta 1894 pri 148 zadružnikih je 16.438 g d. 50 kr. Čisti dobiček leta 1894 znaša 235 gld. 23 kr. in se je vsled sklepa občnega zbora dodal rezervnemu fondu za zgube. Vse rezerve znašajo 691 gld. 79 kr. — C kr glavno ravnateljstvo c. kr. avstrijskih državnih železnic javlja, da se dosedanje nazivanje poetaje n\VieHau, katera leži na progah Uodenbach - Komotan in Praga - Moldau z dne 1. majem 1895 zaiVnši premeni v „\Viesa-Oberleutenedorf a. UL*r Opera! "S£0 Zadetek ob 1 ,8. ari sveder. štev. »8. Deželno gledališče v Ljubila lil. Dr.pr. «49. V torfk, «lu«- l£. umre« 1*»5. Na korist opernemu režiserja ta pevou Josipa N o 11 t - J u v proslavo trldeaatletnloe njegovega gledališkega, delovanja. Četrti k. rat: "Trubadur. Opera v sit in li «leja»jih. Sp sal S. < 'ammarano. Uglasbil j. Verdi. Poslovenil A. Štritof. Dirigent g. Hilarij BeuiSek. Iležiser g. Josip Nolli. Zadetek točno ob t(tH. uri, konec po 10. uri zvečer. Pri predstavi svira orkester slav. c. in kr. pespolka St. 27. Prihodnja predstava bo v petek, dne 16, marca 1895. Blagajna se odpre ob 7. ari sveder. ■ in »itd neg a lista. ItvrNlIne .»1« fkipltullvue aJrMZb«*; Franceta P o n i k v a rj ;i zemljica v Dedendoln, cenjen* 197H gld., 530 gld, 850 gld., 800 gld. 100 gld. in 55 gld., dne 14. marca in 18 aprila v Zatičini. Jurja V** Ikavrha posestvo na Vrhniki, cenjeno 41 :i gld., vv drug č.) ilne 16. marca na Vrhniki. Marka Škofa zemljišče v Rozalnici, cenjeno 1680 gld. ponovljeno dno l">. m.ura v Metliki. Peregrina Loža rja posestvo v Ihanu cenjeno 230 gld . potom relicitacij« dne lG. marca na Brdu. /a Nežo Onezda na posestvo vi. St. 23 v Spodnjih Kaii' mljah vknjižena terjatev v /nesku 100 gid, 60 kr. in 800 gld, dne 16. in 80. marca v Idriji. Fsanoeta Laknerja posestvo v Kokrici, (v d milic) dne 18. marca v K ran j i \ a eutina Haj d a posestvo v Goricah, cenjeno 852 gld i v drugič) dne IM. mana v Kranju. EiOterlJne srečke 9. marca. Na Dunaj i: 30, 75, 5, 34, 80. V Gradci: 20, 65, 52, 84, 72. Umrli so v Ljubljani: 8. marca: Marija Žontar, reietarjeva žena, 79 let, Kravja dolina St. 11. 9. marca: Franc Furlan, nadpaznikov sin, 17 mesecev, Karlovska cesta It* 6. Meteorologično poročilo. i Čas opa-covanja Stanje barometra v mm. Tem-peratura Ve trovi Mo-krina v mm. 9 marca 7. ajatraj 2. popoi. avečer 735 7 m. 73V4 as, 735 1 m —10 2fC |brezv. 2 0« C lil /ah. — Wr |t|, zah. megla jasno jasno 0 00 mm. 10. marca 7. zjutraj 2. popol 9. zvečer 73 "5 mm. 73^-2 7342 mm. — 4 8° C 1 si. jug 4 4° C si. jzh. 4 ti« C si. jzh. ob), obl. obl. 7-7 mm snega. Srednja temperatura —3 1° in 14°, za 5 9' in 14° pod normalom. ZD-u-naJslszsL borza dne H. marca 1895. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... A./atrijska zlat* r> ntn ... .... Avstrijska kronska renta 4".'...... Ogeroka »lat* renta 4*'....... Ogorska krouska renta 4°/, .... Avutro-o^erske bančne delnic- .... Kreditne delnic«: ...... London vista........... Nemški dri. hankovoi xa ion mark 20 mark ... ...... SO frankov.......... Italijanski bankovci..... . . C. kr. cekini . ......... Dne i>. marca 1895. 4% državne srečke iz l 1854 po vini'- gld. Državne srečke iz I. 18H4 po lOO elit.. Dunava reg. srečke 5°', po IOO gld. . Zemlj. ohft. avstr. 4,;1°/0 zlati zast. listi Kreditne arečke po 100 gld. ... Ljubljanske srečke..... Rudollove srečke po 10 gld. .... Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . Tranmav-drnftt. velj. 170 gld. a. v. . , Papirnati rnbelj ..... 101 K«« 30 kr. 101 • 1 5 • • 25 • Oi * 101 40 ■ 124 * 10 10 1077 393 20 1-3 • 45 »'•o * 4o • 12 08 0 9 ■ 79 46 • 50 *> • 80 » 161 gld 50 kr. 197 ■ 50 v 133 75 1*3 • — „ 900 86 23 IK8 418 I 75 75 32 Odvetniški koncipijent z večletno vežbo, poznajoč tudi italijanski jezik, želi s I. aprilom t. I. »topiti v kako odvetniško ali notarsko pisarno z dostojno plačo. — Ponudbe za vzprejem naj se doposljejo na upravniStvo .Slovenskega Naroda". (279—1) Stev. 3492. (909—8] 1 V četrtek. 14. dan t« m. dopoludne ob 10. uri oddala ne bo pri podpisanem magistratu Jedila v |io*lo|iJi meNeaiiMlte bolnice (kreNtJc) v l>jul»IJttiil proti NolNkeiiiii trjgii ležeča* tedaj kot mesnica rabljena prodajalnica za dobo od 1. maja IM95. I. naprej polom oeltne dražbe^ v nitjem. Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane dne 4. marca 1805. C. jr. |mj raTiaitljim mir. tri, fclmit. Izvod iz voznega reda vemvzieffa odL 2.. oletotorav 1894 Naatopuo otnmijeiii prihajal 11 in odtiajalnl cul oanaeeni ao i awaSa)> as eaasaa* <•<****. Brarfnjaevropskl Aae )• k«)iiim« ttn v L.Jnb l)«al mm I minuti n»pr«). Odhod ls LJubljane - juž. kol.) Oa IS. ur* š »Min. po nori uiebul vlak v Trbla, Pontabal, Heljak, O*. loveo, Franasnafeata, Ljubno, o«» Balsthal v Auaaee, Ischl, Hrano dan, 8olne«rad, l*tituti>i* oaahal vlak v Trhli, Pontabal, Baljak, Oalovao, Pranaemfaeta, Ljubno, S.-Utlml, Dona). Oh 4. uri 14 min fntjtol—ttnr o*«bnl vlak v Trhla, Heljak, Oalovao, IJubno, in* HelaUial v Solnoirrarf, hniut-Oaitein, Zali na Jaaara, Ino noti, Rnffnlo, Ourth, Oanevo, Paria, Stavr, I.lno, Onundan, Ieohl »u.lejeviro. PU»u|, Marijina vara, B«ar, Krancove vara, Karlova vara^ Praffo, I.lpako, Dnna| vla Arnaleltan. Oft 7. uri V0 vMir*. *rr*rr mnlanl vlak t Novo meato, Kočevje Prihod ▼ Iajnbljsno (jut. kol.). Om S. ur* 63 mita. *)«(r 11. aH »7 niii«. oaehui vlak a Ouuaja vla AmiMHaa, I.ipiija, Prana, Kraucovlh varov, Karlovih varov, Bgra, Marijlntt. varov, Planja, Rudajerlo, Holuofvada, Linea, fttevra, Pariaa, Oeneva, Curlha, Bracrnlo«, Inoinoala, Zolla na jaaaru, I.aud-Oaatatna, I.Jnbna*>k Oelovoa, Lianaa, Pontabla, Trhlaa Ob It. uri S9 mir*. popol%ulu€t maaanl vlak ia Kooavja, Novama maata Ob 4. uri 4K anln. f»«i«»*M»»nr aaebni vlak a Dunaja, Ldubnafa, HalathaU.. Haljaka, Oalovoa, Vranaanifeeta, PunUbla, Trblaa. Ob 9. uri m min. »ww meaanl vlak la Kočevja, Novega MeeU. Ob V. uri VI mim. nrrr-r osobni vlak a Dunaja prako Amatettena 1». lijuhiiatia. Hellaba. Oelovoa. Pontabla, Trblta. Odhod iS LJubljane (dr*. kol.J Ob t. ur* *N min. mjutrnj v Kamnik. _ S. m 03 a popoiuutnm , . «- . BO . f)-f)7> Prihod ▼ 10 ubij ».no (dr«, kol.). CM 0. uri »« min. mjutru) la Katnulka . 11. B iS , ttopoiudn* „ „ S. h »O „ mt>*rvr Oskrbnik zanesljiv, z izvrstnimi spričevali, v najboljših letih, čvrst in zdrav, slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi veSč ter praktičen v poljedelstvu, v kultiviranji travnikov, v živinoreji, v ribarstvu in umni riboreji, kakor tudi v gozdarstvu, v lovu ter nekoliko v vinarstvu, želi v tej lastnosti ali pa v kako službo druge vrate 1. »prilit t. I. vstopiti. — Blugovoljne ponudbe naj se pošljejo pod ^Oskrbnik, poste restante Kranj, Gorenjsko1. (865—8) Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. ca 0 3 q >» U 1 U E-i cđ C 13 M rl Medicinalno olje iz kitovih jeter. (ftibje olje.) Priznano najbolie ućiiikujoće in pristne vrste, vedno ave*« v zalogi. Steklenica z navodilom o porabi 60 kr., dvojna at.klcnic« 1 gld.: 19 uialib Htekl«nic f> jjld. 50 kr., 12 velikih steklunic 10 gld. (1199—90) Dobiva se pri Ubaldu p. Trnk6czy-ju lekarnarju v Ljubljani. I*om|IJm »e a obratni* poMto. 9 S pripuro("tH po nitki ceni „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. )|p Naznanilo prevzetja špecerijske trgovine in priporočilo.^_ - IMI. LEcker stavbno in galanterijsko kleparstvo, izdelovanje orna-mentov iz cinka in kovopisnih del Kolizejske ulice št. 1 Ljubljana Dunajska cesta št. 7 priporoča s« za prevsttja: a (969—1) vseh v to stroko tpadsjofiih del, zlasti stavbnih del vsake vr->te iz poljub' naga mstarijals, krovna, dela v lasnem cementa in strelnem kleja, daljo vsa namazan j a in popravljanja, ki so k tem zvozana. Napravbiuga atrelovodnih naprav po prc.Hkusenih sistemih v strokovnjaki šolnini izvršitvi po zmernih cenah. Skladišče lesneaja cementa, atreinega laka, strešnega kleja, kakor tudi raags bitnega iu kuhinjskega orodja. V mojo stroko spadajoča naročila ali popravljanje točno in po ceni. 1'ruratAuul NlronUo« mm Eahlciau|«> »amunj brei UmIJmIIi stroAkoi. Usojava se precastiti (luhovficini in slavnemu občinstvu uljudno nazna O fal niti, da sva poznato, že nad 10 let v I.juliljiuit obstoječo rijalnega, barvnega blaoa in dež. pridelkov tvrdke na Kongresnem trgu poleg „Tonhalle" v Ljubljani kupnim potom prevzela ter jo bodeva pod dosedanjo tvrtlko nadalje vodil«( PoiluJofiS že dlje časa v tej trgovini, moreva zastavljati, da so bođeva tudi v . bodočo ravnala po dosedanjih reelnih načelih »tare te tvrdke ter postregla Qy naročnikom ln odjemalcem vseskozi x najboljilm, vedno svetim ln zanealjlvlm blagom. . Prosiva tort-j blagohotnega zaupanja in uvaževanja najinega priporočila ter beleživa velespoStovanjinn 5^ (980—1) Julij Elbert & Gustav Kastner. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodno Tiskarne". 30 2740096^42^1