IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ. POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, JUGL. 10, DIN. 5. CELOLETNA NAROČNINA LIR 650, Šestmesečna lir 350. — uredništvo in uprava: TRST, UL. MONTECCHI 6-II — TELEF. 95-919 — DOPISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRANA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. — OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MILIMETER LIR. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI — SPED. IN ABB. POSTALE DELO GLASILO OSVOBODI L Sl 15 FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Jutri ob 9. uri bo v ulici Conti št. 11 KONGRES KMETIJSKE STROKE'ENOTNIH SINDIKATOV Obnovljena izdaja leto I. štev. 10. TRST SOBOTA, 12. MARCA 1949 Cena 15 lir - 10 jugo lir - 5 din PORAZ ALI ZMAGA Zadnja stavka delavcev in Uradnikov Združenih ladjedel nic (GRDA) je naletela med tr žaškim prebivalstvom na sploš bo odobravanje in solidarnost To je vsekakor razumljivo. Saj so prav naši kovinarji oni, ki So tako po številu, kakor tudi Po borbenosti v prvih vrstah delavskega razreda- Od njihove borbe in uspehov je v precej j!-meri odvisen tudi uspeh ostalega delavstva in blagostanje tisočev tržaških družin-Ugotoviti moramo, da se z gmotnimi uspehi res ne moremo zadovoljiti. Saj so tako skromni, da bi pomenilo zadovoljiti se z miloščino, ve bi priznali. da je bila v zadevi IzreCe-na poslednja beseda. Toda že v samem dogovoru o prekinitvi stavke so delavci dosegli zagotovilo, da se bo tako o vprašanju odpustov, kakor tudi glede zahtevanih poviškov mezd nadalje razpravljalo med zastopniki obeh strank. Obenem so delavci z ustanovitvijo posebnega dodatnega podpornega fonda v$aj deloma odpomogli začasno Odpuščenim tovarišem. Prav tako so s stavko preprečili nadaljnje odpuste, ki so grozili. Vse večji pomen pa zadobi ta 5tavka, če pretehtamo njen mo-talni uspeh. Prvič po več letih Potekla ta stavka v popolni enotnosti vseh delavcev. Tudi delavci, organizirani v Camera del Lavoro, so se kot en mož ^ključni akciji Enotnih sindikatov ter prisilili tudi svoje vodij'70. da je pristalo na stavko. Ta akcija je ponovno približa* a delavce C.d.L. pravi, odločni borbi delavskega razreda, ki jo vodijo ES. Ponovno smo videli mnogo primerov, da so delavci 'n celo nameščenci zaradi izdajstva svojega vodstva raztrgali sindikalne legitimacijo CdL ter se vpisali v ES-cHji vsake stavke «liso le neposredne gmotne koristi, tem-',ev Je še mnogo važnejša utrditev delavskih vrst ln njihove borbenosti za bodoče borbe in zmage, v tem pa moramo reči, da je bila prav ta stavka naj-olj uspešna od vseh dosedanjih. Saj vemo dobro, da ie ob Priliki stavk - zlasti onih, ki ni-z° bile enotne In pripravljene ‘vedno odpadlo od ES nekaj U enih članov. Tako so zlasti he stavke, za katere delavci arsikdaj niso vedeli čemu jo °dijo, imele porazne posledice, gradi katerih je število članov '8 stalno padalo v korist CdL. °da takrat gospodom okrog Ba-ea, ni prišlo na um, da bi iz-ekali kritike ali bolje samokr’-ke, kjer bi mogli ugotoviti, da tiv(,DaSÌVa mnogo veCJa od ak- Kar so zamudili v kritiki za °bo svojega gospodovanja, pa m>>ajo nadoknaditi danes. Nič-aveda ni lažjega kot gledati In titizirati brez odgovornosti. °bro tudi vemo, čemu in za-aJ to Babičevi nacionalisti da-es delajo. Žene jih le onemo-61 bes proti vsemu demokratič-j.eihh gibanju, iz katerega so bi-i izločeni kot Izdajalci. Javno b se odpovedali demokratični .hotnosti in tudi Enotnim sin-atom. Saj niso priznali kon-biv!a’ -ib Povedal voljo vseh . “tenih delavcev; saj še danes ® Priznavajo vodstva, ki so si bd delavci svobodno izvolili, ski to pa tudi vem°. da sloven-klm šovinističnim odpadnikom 2^ Prav nič pri srcu uspeh tr-»skih delavcev, še manj seveda 5Peh ES. V svoji besni gonji (,.iusaj0 sejati nezaupanje med ahi Es ter vsem delavskim azredom- Zato odrekajo tudi nr,s'ednji stavki ves pomen to Por^zoJejo njen zaključek kot Ve °da delavstvo prav dobro kdn d° mu je resnični prijatelj, vrb Pa resnitol ščuvalec. Pozna današnje provokatorje, ki sed80 bodisi v preteklosti ali v cle,ahj°sti izkazali kot izdajalci ki a.Vs'te8a razreda ter sovražni-_ demokratičnega ljudstva. Jutri v ulici Conti št. 11 ob 9. zjutraj KONGRES POLJEDELCEV ES /Ve homo dopustili, da bi izziuači in piovokatorji razbijali naš kongres - Mali kmetje bodo ustanovili lastno organizacijo Izvršilni, odbor Zveze Enotnih sindikatov, je dognal pravo, pravcato zaroto organizirano po agentih beograjske klike v. coni B. Za izvršitev, zarote je bil osebno poverjen znani provokator Bruna Maule. Namen zarote je bil p rigne, ti nUST>M $6s#8T3K1 KH 2 M Nat » Erevod brzojavke: «Marija Casali, ASIZZ - mestni odbor, ul. Mac-chiavelli 13-U — Trst. — Antifaši stični komite sovjetskih žena vroče pozdravlja ob priliki mednarodnega ženskega dne V.se članice vaše zveze in jim želi uspeha v borbi proti netilcem nove vojne, za trajen in demokratičen mir — Antifašistični komite sovjetskih žena “ Novi ministri v ZSSR V. Molotov je bil razrešen svojih dolžnosti kot zunanji minister, obdržal pa je svoje mesto I. podpredsednika vlade in bo po nekih vesteh poverjen s koordinacijskim načrtom industrijskih in vojaških potencialov SZ in njenih zaveznikov. Za zunanjega ministra je bil imenovan njegov dosedanji namestnik Višinski, za namestnika tega pa Gromiko. Ministrstvo zunanje trgovine, ki ga je doslej vodil Mikojan, prevzame Menšikov, medtem ko ohrani Mikojan svoje dolžnosti ministrskega podpredsednika. A. I. Jefremov je razrešen dolžnosti ministra ga proizvodnjo industrijskih strojev, ostane pa ministrski podpredsednik. Njegovo dosedanje mesto zavzame A. I. Ko-tuzov. ZAROTA VOJNIH HUJSKAČEV ATLANTSKI PAKT Bankrot nacionalnih blokov Z veliko propagando so razne ita. lijanske. šovinistične skupine in časopisi skušali vsiliti Tržačanom nacionalni blok vseh takozvanih «italijanskih» strank. Iz volitev v občinske uprave so hotele ponovno uprizoriti cirkuški plebiscit, ki naj bi dokazal «itatijanstvo» Trsta ter niegove volje, da se priključi k Italiji- Vsakemu pametnemu in poštenemu. človeku je bilo takoj jasno, da nagibi za tak blok niso le gori navedeni, temveč da zasleduejejo še vse druge cilje. Ce ugotovimo katere “kupine so se najbolj mvduševale za tak blok, nam bo tudi jasno, čemu in u čigavem interesu so ga hotele ustvariti. Krščanska demokracija, ki kot jedro in najmočnejša od strank Giunte d’Intesa predstav. Ha glavni steber šovinistične reakcije, je bila prva in najbolj vneta zagovornica enotnosti «italijanskega» (čitaj protidemokratičnega) bloka. To njeno pobudo so podprli seveda tudi liberalna stranka, kvalunkvisti ter MSI, ki predstavljajo najbolj šovinističen del italijanske reakcije. Vse navedene stranke, ki «o navdušene za plebiscitarno enotnost, zastopajo kajpak interese italijanskega velikega in malega kapitala. V interesu teh kapitalistov je p a seveda, da se tržaško prebivalstvo ne bi preveč zanimalo za vpraša nja občinskega gospodarstva in po demokratizaciji občinskih uradov. Saj so doslej njihove lutke tako «uspešno» vodile občino in njeno gospodarstvo. da je šlo seveda le debeli gospodi v korist. Kandidati take enotne liste bi bili seveda izbrani $o polji velike gospode in bi v občinskem svetu zato tudi zastopali njene interese. Pri samostojnih listali pa je seveda mnogo težje tej gospodi voditi enotno «italijansko» politiko v. korist kapitalistov. Zato je sklep socialistične stranke, da bo vložila samostojno listo, izzval veliko burjo v «družini». Vsa šovinistična gonja torej ni mogla rešiti bankrota «enotnosti» italijan. skega protidemokratičnega bloka. Kakor doživlja italijanski šovinizem težke poraze, tako je odklenka, lo tudi vsem slovenskim šovinistom. V.sak poskus samoslovenske liste je obsojen že vnaprej na polom, «Demokracija» je seveda mnenja prav tako kot italijanski šovinisti da bi inorali s samo slovenskimi listami dokazati, koliko je v Trstu Slovencev, Skrbi jo dalje tudi, da bodo slovenskim glasovom, oddanim za slouensko-italijansko listo, odrekali slovenski značaj. Gospodi okrog f*, da neha s svojo protlsovji sko gonjo in da sklenejo ZDA pr staljsko pogodbo s SZ, Sumljive »ELO V MESTI! 1\ IT A TASI simpatije V DUHU BORBE ZA MIR IN DEMOKRACIJO V številki z dne 4. marca je gospoda pri «Demokraciji» pričela pogumneje in bolj odkrito podpirati poleg angloameriiklh imperialistov tudi Titovo skupino in kaže celo velike simpatije do OZNE. 16. II. so se zavzeli za nadaljevanje amgloameriške okupacije STU (dosledni svoji liniji kolonialnega hlapčevstva) v svoji resoluciji OZN, kjer zahtevajo «ohranitev STO in izvajanje po vojaških upravah čl. 2 začasnega statuta, ne glede na imenovanje guvernerja...» V poslednji številki »e ta skupina pričenja pripravljati na, volitve in prevrača čudne kozolce pred svoji. mt fittoteljf, ko piše: »Nobena navezanost na kako mednarodno politično fronto, niti podpora od zunaj nam tu ne koristi». Ugleda, da je njihovo hlapčevanje angloame-riškemu imperializmu čisto notranji problem. V zadnji številki pa st je gospoda OtJ Demokracije izposodila ceto vrsto Titovih misli In leti v borbi proti naprednim silam sveta. Prinašamo dobesedno besede Demokracije in Tita, ki sta po smislu popolnoma molel in vsak naj sam ugane, kdo je napisal eno ali drugo; 1) «Ves ogromni propagandni aparat Moskve je na delu, da pod-koplje Titu temelje t? Jugoslaviji in v inozemstvu, prikazujoč ga kot izdajalca komunistične internarlo* naie.» i) «Znano nam je, da so nekateri vodilne osebnosti v prijateljskih državah že tik pred resolucijo grozite s tem, da ne moremo računati na uspeh, ker se bo proti nam sprožit velikanski propagandni aparat.» 3) «Da zna Moskva hladnokrvno preiti preko vseh prevzetih obvez in pogodb so Živa priča slučaji finske, Poljske itd, Zri časa vojni in v zadnjem času slučaj Jugoslavije.* 4) sTa aparat *e poslužuje nedovoljenih in umazanih sredstev proti mali državi s herojskimi tradicijami, ki se bori za Svoj obstoj, za svobodo, pravico in resnico.» Kdor pa še ns ve ntu bomo povedali, da sta prvi in tretji stavek tf «Demokracije» a drugi in četrti Titovi. Da bi pa svoje akrobacije kronata, je sDemokracija» pisala, da je «Titova OZJVA tako odlično organizirana,,, Kar se j» moskovskih privržencev javilo na dan, je OZNA polovita», tn veliko je njeno Zadovoljstvo nad delom OZNE. Tako so * podporniki Titove klike prt nae v Trstu (po domače babičevci) in podporniki angloa-tneriškega imperializma sedaj ti časopisih zadinili v svojih mnenjih ne samo glade Sovjetske zveze, temveč tuli le v svojih simpatijah do OZN-e-obojest ranske če stitke! laka so žene proslavile 0. marec Koga ščiti policija? Po prvih vesteh, ki smo jih mogli prejeti iz raznih krajev našega ozemlju izgleda, da je letošnja proslava Mednarodnega dneva žene Ha našem ozemlju ne le prekosila vsako pričakovanje, ampak, da je zda-leka prekosila vse dosedanje proslave te vrste pri nas. Tesno sodelovanje vseh nallh Žena je bilo tako veliko, da je v veliki večini krajev prešlo že v pravcato družinsko vzdušje. Razbijaških nasprotovanj domačih zgagarjev seveda ni manjkalo; vse se je pa kakor žogica ob zidu odbilo ob navdušenju, s katerim so žene organizirale ta praznik. Kar so pa počenjali onstran meje v Ne bo stellila razbijačem ljudske mossele O lavnemu odboru KHPič Pripravljalnemu odboru Oudsko prosvete. V odgovor na vabila glavnega Odbora SHPZ sporočam sledeče- Podpisana Smod lak Vjima-Vtda član Glavnega odbora SHPZ tzvo Nad 600 Prosečanov in Kontovel-i.-ev se Je zbralo v cvetličnjaku podobni dvorani. Delegaciji žena Iz mesta in iz Opčin sta prinesli pozdrave svojih tovarišic. Izbrani spored so izvajale domače žene s pomočjo vseh vaščanov; openske žene so od svoje strani pripomogle s šaljivo točko, a pevski oktet je temeljilo izpolnil svojo dolžnost. Vrhunec pa je doseglo navdušenje, ko se je prikazal na odru tov. Just Košuta, hkratu je bil vas v cvetju, ki so mu ga nasule nase žene. Prisrčnost prireditve je bila izredna in ko je bilo treba zaradi pozne ure prekiniti proslavi sledečo prosto zabavo, se ljudstvo kar ni mo- c #*ITE 01*6*611110 I» *>ž <11*1*0 UMU t 68*é*eo mtv & j, n*m t » -è , ft. Proslava I. marca v Kisa «s mer)« Škofijah, le ne moremo ved imenovati niti razbijaltvol Tukajšnje ljudstvo sl ja svojdas postavilo Kulturni dom na ozemlju, pripadajo* dem danes v cono B, Na dan d. marca so od jutra do vedere razglašali potom zvodnika, da bo proslava ženskega dna zvečer v Kulturnem domu In pozivali naie lene na udeležbo. Večer je pa kričače temeljito poučil, da je babičevski gospodi med našim ljudstvom dokončno odklenkalo; nad 806 oseb se ju udeležilo naše proslave v Škofijah, medtem ko so morali v Kulturnem domu svoj cirkus prekiniti, ker bi se bil vršil pred — praznimi Stoli.,, glo odstraniti i* dvorane. Xnak uspeh je proslave dosegla tudi povsod drugod. V Sv. Križu sta pri proslavi sodelovala tudi domači pevski zbor in gOdba; ljudstva je pa bilo toliko, da je bila dvorana nabito polna, Enako so dvorane mnogo preko običajne mere napolnili v Nabrežini, pri Čebul cu, v krožku «Pisoni», kjer so morali odstraniti sedeže, da so mogli vse prisotne spraviti v dvorano. Enaka ogromna udeležba je bila v Skednju, v krožku «Kraljič», v Ro» polu itd. Ponekod je bil naval tolikšen, da so morali ljudje domov; tako na pr. v Barkovljah. Pri Sv, Ani, v Rocolu, v Camporah je šte- vilo prisotnih daleč presegalo doslej običajno udeležbo sličnih pri reditev. Ponekod, na pr. v Cerov-ljah, pri Elerjih, v Praproti, Cani porah se je k proslavi zgrnila vsa vas brez Izjeme. Sploh moremo udeležbo teh proslav smatrati kot rekordno: v Miljah je bilo okoil 1000 prisotnih, v Saležu okoli 300, v Gabrovcu 200, v Domju 3 do 400, v Prečniku nekako 250 Prečniča nov in Sempolajcev, česar ljudje še ne pojmijo. V Prečniku je proslavo dvignil tudi pevski zbor lz Sempolaja. Izredno vprlsrčnost in povezanost so pa pokazale žene v Zavijali, ki so se ta večer zbrale k ■kupni večerji, kateri je sledila prava družinska zabava. Vendar so bile nadkrlljene od Žena v Praproti, ki so organizirale skupno večerjo kor za vso vas. Vse te proslave so bile združene s prav uspelimi kulturnimi sporedi, izvajanimi malone povsod od domačinov. Z veliko odločnostjo je ljudstvo pokazalo svojo neomajno zahtevo po miru ln brez pogojno odločitev, da bo strnjeno nastopalo proti vsaki sovražni akciji do Sovjetske zveze, pa naj bi bila zapečeta od kogarkoli. Mestne in bližnje okoliške žene so s« ob tej priliki spomnile trpinov v bolnici pri Sv. M. Magdaleni. Pripravile so 316 zavojev živil In z njimi obdarilve vse bolnike; obenem so vsakemu bolniku prinesle poleg tretje strani «Lavorato-reja», ki je bila posvečena 8, mar. cu, ln revije «Donne» še šopek cvetic ln značko 6. marca. Veselje in ganjenost sta sevala iz oči bolnikov nad solidarnostjo in sočustvovanjem žena, ki ob svojem veselju niso pozabile njih, Ne moremo sl kaj. da ne bi omenili žena iz Malega Repna, ki so za to priliko pripravile nič manj kot 39 pinc. Naj še pripomnimo, da Je naša ženska organizacija prejela čestitka Mednarodna ženske zveze ter ženskih organizacij v Moskvi, CSB, Bulgari)!, Madžarski, Romuniji in Franciji. Tudi žene našega ozemlja so se a pozdravi spomnile svojih tovarišic sirom sveta. Pretekli teden, 3. marca, se je, «Primorski Dnevnik» in skupina Babičevih že,n, ki sc izdajajo za | ASIZZ, razburila v daljšem članku, zakaj rie dobijo one dovoljenja za proslave 8. marca. Govorile to naravnost, «da sc se policijske, oblasti postavile na stališče Vidalije-ve skuplnje v ASIZZ in zavlačujejo izdajo dovoljenja». ASIZZ, kateri predseduje Marija Casali - Karleta, je priznana od Svetovne federacije žera. Po sklepu pretežne večine članic ASIZZ in glavnega odbora je bila skupina, ki ji načeluje Majda Rupena izključena. Zato nimajo te žene niti v krajevnem, kot tudi v mednarodnem merilu nobene pravice, da gl lastijo naslov ASIZZ. Vendar se ta skupina žena vkljub vsemu izdaja zg ASIZZ, Šle so celo tako daleč, da so potvorile pečat organizacije. Jasno je bilo zato, da policija ni mogla preko vseh, tudi najosnov- ZA PRAVICE DELAVSKEGA RAZREDA Kongres kovinarjev Podpirajte pokret "Demokratične solidarnosti,, ! nejšlh pravic in zakonov ln ni mogla Izstaviti lalsifikatorju dovoljenja, ki mu n« pripada. Za dovoljenja 29 proslave so pristojni policijski organi, a v tem primeru «e je nenadoma vmešala ZVU, kt Je prevzela stvar v svoje roke. Na vprašanje članice glavne, ga odbora, so ji odgovorili, da je o tem odločil polkovnik Shlnkle. Anglosmeriške okupacijske oblasti pa so odločile, da imajo Babičeve žene tudi pravico Imeti proslavo v Imenu ASIZZ. Na podlagi tega dovoljenja se je nato vršila Babičeva škedenjska provokacija. Antifašistične žene naj seme presodijo, kdo je merodajen, da odloči v vpra-Šanju ASIZZ, «ngloamerlške okupacijske oblasti ali pa Svetovna fe. Retaci ja demokratičnih žena. Tako je dobil vsak ob priliki 8. marca priznanje od svojega nadrejenega foruma: ASIZZ od Svetovne federacije žena ln telegram sovjetskih žena, Babičeve žene pa od angloameriških okupacijskih oblasti V nedeljo, 6. t. in., se je vršil III. kongres kovinarjev. Posamezni člani Osrednjega odbora Zveze kovinarjev so podali poročila iz vseh sektorjev dela. Do podrobnosti je bilo objasnjeno delovanje zveze glede izboljšanj« mezd in delovnih pogojev, glede bolniške blagajne, socialnega skrbstva, o podpornem dopolnilnem fondu Itd, Vzgni posameznim poročilom so sledile živahne diskusije, ki so jasno pričale o visoki zavesti delavcev kovinarske stroke in njihovem intenzivnem zasledovanju dnevnih dogodkov v zvezi z njihovimi življenskimi pogoji. Se več: iz besed kovinarjev sta jasno zveneti' povezanost in neoma Jnost skupnih nastopov za dosego onih pravic, ki gredo vsakemu poštenemu delavcu. Najožja povezanost in solidarnost delavskega razreda sta prišli do polnega izraza tudi v resoluciji, v kateri potrjuje kongres Zveze ES kovinarske stroke nujnost ostre borbe za enotnost delavcev za uspešno obrambo tržaške Industrije. Veliko važnost kovinarjev je še posebej podčrtal tov. Radlch s svojimi besedami: «Kovinarski delavci so kažipot sindikalnemu gibanju.» S tajnimi volitvami so bili izvoljeni člani novega Osrednjega odbora, med katerimi smo čulj tudi Img tov. Semiti)«, čeprav je bil tedaj zaradi svojega nesebičnega sindikalnega delovanja še v tržaških zaporih. majo pravice do javnih napisov v lastnem jeziku. Slične napiie vidimo po vseh slovenskih vaseh STO. Čudimo se, kako je to mogoče. Saj je bila vendar v mirovni pogodbi zajamčena enakopravnost obeli jezikov. Vsi ti napisi nas spominjajo na fašistične gospodarje, ki prav tako n no spoštovali naših najosnovnejših pravic. Zato pa jih je narodno osvobodilna borba odpihnila kot suh list. Kje je dvojezičnost? Salež je mala vasica v kraški gmajni, kjer boš zaman iskal nedo-mačina, ki bi tu bil stalno ali vsaj začasno naseljen. Domače prebivalstvo pa je od panitlvcka slovensko, Če pa greč skozi Salež1, tl v sredi vasi pade V oči velika tabla Z napisom «HQ Venezia Giulia Police Force», pod tem pa «Posto fisso -Sale*», razen tega pa ničesar! Venezia Giulia že zdavnaj ne ob staja več, prav tako ni v Saležu doma niti en Anglež In niti en Italijan, pač pa samo Slovenci, ki po «demokratičnih» pojmih menda ni- m«! so Prešerna Poročit o proslavah stoletnice Prešernove smrti še ni konec, kur moramo smatrati za zelo razveseljivo dejstvo, - ki nam jasno dokazuje visoko stopnjo zavednosti našega ljudstva, obenem pa tudi nesmrtnost Prešernove pojave v našem narodu. Prosvetno društvo «Srečko Kosovel» pri Sv. Vidu je velikega slovenskega pesnika proslavilo 22. 2. s prav posrečenim sporedom: sodeloval Je tudi pevski oktet «Tržaških fantov». — Ob zaključku je bila podpisana od vseh prisotnih proteina resolucija, naslovljena Italijanski vladi, zaradi znanih napadov na udeležence Prešernove proslave v Gorici dne 13. 2. Prosvetno društvo «Raubar» na Greti je Prešerna proslavilo 26. 3. Tudi na tej proslavi je sodeloval pevski oktet. Krožek «Vojka Smuč» v vicolo Ospedale militare je svoje člane zbral k proslavi Prešernovega spomina v svojih prostorih dne 3. t.m Gospodo pri «Primorskem dnevniku» kaj hudo bodejo dobro obl «kane Prešernove proslave v mestu in po vaseh, ki tako lepo uspevajo tudi brez njihovih razbijaških kričačev. No, pa se naj kar lev sprijaznijo s temi dejstvi, saj jih čaka še marsikatero razočaranje. Odbor ASUSE v Boljuncu priredi v nedeljo 13. tj m. ob 18 uri proslavo 8 marca s pestrim kulturnim sporedom In prosto zabavo. * * C- Vsi telovadci in telovadkinje, ki so se udeležili telovadnih nastopov Pragi In Soloni ji, so vabljeni na sedež K. K. Kraljič (dom pristaniških delavcev), v nedeljo 13. t. m. ob uri. ODGOVORNE OBLASTI NE VIDIJO INe ustrašite se, delajte ZA REŠITEV STANOVANJSKE KRIZE Potrebe zgonISke občine iin vzbuiaite'|ud,tYI11" NCČlOVCŠka bivališča V RojailU IJena na občnem zboru 23. majo 1946 odklanjam vsako sodelovanje s omenjenim odborom, ki Je dokazal v Sc vso j * podle namene, s tem da je kršil sklepe o nevtralnosti prosvetnih društev v »poru, uničil vsako napredno prosvetno delovanje ter hotel privesti ljudsko prosveto na protiljudsko pot. Da nisem zavzela stališča že prej, je bilo krive moje »tabo zdravstveno stanje. Zahtevam, da to mojo odločitev Javno objavite.. Obenem egm odločena nadaljevati * gojenjem prosvetnega delovanja po liniji, P. o za zaščito ln gojenje napredne ljudske prosvete, ker cilj tn namen ja ta. da nadel ju. jem svoje delo ob strani ljudstva za ljudske dlje. SMODLAK VILMA lz, naših krajev ge V časopisju bolj malo oglašamo. Pa ne morda zato, ker bi Bilo vse v vzornem redu. Ne, mnogo je pri nas gnoja, ki ge je treba nujno odstraniti, Kljub dolgoletnim obljubam električnega toka le vedno ni, Zgonik, ,Salež. Hamatorca. Koludrovlca, Brišče, Mali Repen in BrliČiki 'če vedno čakajo onih votivnih Izidov, ki bodo ostvarill dane obljube. Ml vemo, da nam bo možno Sele tedaj, ko bo ljudstvo samo moglo odločati o svojih zadevah. V «Delu» smo Že ditali o škodah, «ti Jih naša borna zemlja trpi po vojaštvu ln resničnost navedb na žalost še preživo čutimo na lastni koži. Toda stvar .gre svojo pot dalje. Nedavno smo zvedeli, da je bilo «najemnina» za našo zemljo, po kateri se Velbajo okupacijski vojaški oddelki, znižana za 30%, Po pojmovanju anglo-ameriške «demokracije» sme to enostavno odrcbitl najemnik, brez znanja zemljiških lastnikov, izgovor, čel, da ne stre ljijo, je bil seveda takoj pri rokah, a merodajen je zanje, ne pa za na«, ki vemo, da temu ni tako Saj ne moremo niti živine pasti. Kaj lahko se zgodi nesreča bodisi Dri streljanju samem, bodisi z neeksplodiranimi Izstrelki: škodo trpi seveda nal kmet, Izgovor, da smo dali zemljišča V najem ne drži, ker smo biti v to prisiljeni. Prostovoljno 61 nikoli in za noben denar ne privolili v tako uničevanje onih peščic dobre zemlje, ki je še osu- la. Skrajni čas ja, da vojaška oblast uvidi uničevanje naših skromnih kmetij, stcer bodo ostale našim otrokom res le groblje kraikega [ kamenja. Poleg vsega se širi še novica, da k ani jo graditi novo cesto mimo I Briščkov proti flempolaju. če je to | res, opozarjamo merodajne oblasti, naj prt traslranju vsaj pazijo, da I ne bo šla cesta preko onih krajev, kjer ja še možno računati na kako | njivo ali travnik. Marnosi s r. o. V Gabrovcu je imelo prosvetno društvo «Emil Bojan» svoj letni | občni zbor. Iz poročil odbora je bilo razvidno, da Je tudi delavnost v I društvu zelo popustila zaradi na* | stalego razkola. Vendar m Je odbor trudil, da bi bilo društvo še I naorej žarišče prave ljudske pro-' Velika njegove zn-1 t.m. poteče Itivi leta, ko je padel hrabri borec in oficir NOV 55 2 no in zvesto načelom napredni* jp' da s(. ga »pomnimo tud! v na ljudske kulture. To je pokazalo tu« tem glasilu, dl s tem, da «o prisotni a glasova* 'le od mladih let Je bil zaveden njem potrdili svojo obsodbo glav- antifašist, Zaradi tega je moral do-nega odbora 8HPZ ter izrazili po- Mi hudega prestat. Kor »o bili v SMS sr^r*: wotknv M sòTz dosèdàrtiìm dl\i* kaj kmalu moral v zapor od ko- bornikov, ki so sl z^oMdjinjim^oe | ^ gQ fi()tem Ižgnall na2aj „ KŽiT «Tilto* fSŠ' Sl 15»i”°- T.k=i no povratku 1, V„x mudincev ki bodo vsa »vole *aeel * organiziranjem političnega moči posvetili ljudski prosveti ter *,han,n «roti fašizmu. Zbral ic ne- pomagali poživiti društveno delo. O R G A NIZIR A J O SE OD VOJNE PRIZADETI Za rešile» vprašanja brezdomce» gibanja proti fašizmu. Zbral jo pe kaj najboljših tovarišev okoli «e be in z njimi zaprisegel zvestobo započetemu delu. Kljub policijskem nadzorstvu je stalno prirejal tajne sestanke, pisal v protifašistične liste ter izvrševat razne akcije. 16, marca 1036. ga je kvestu-ra aretirala. V zaporu Ja kot marsikateri antifašist prestal strašne Delegacijo okrajnega kom itela KP STO ln ASIZZ Lz Rojena je AtiSSla raznc družine v okraju t namenom, da se prepriča o njihovem stanju in da ponovno seznani prebivalstvo in obenem opozori mestne oblasti, na ždlmttne prilike v katerih Živijo številne družine našega mesta. Navajamo nekaj primerov, q katerih =e Ja delegacije na licu mesta prepričale: V ulici Apiari it. 13 stanuje petčlanska druine Coterie. Njihovo stanovanje sestoji ia dveh malih prostorov. Od higijenskega tirada in tudi od urada za javna dela je bilo proglašeno neprimerno za stanovanje. Etui hčerka že več Časa boleha na pljučih. Zaradi tega je družin« napravila že ni manj kot 431 prošenj na razne civilne tn vojaške oblasti, da bi ji dodelili drugo primernejše stanovanjc. A vso so bile zaman, Naprosila je re* daKcile listov: «Messaggero Veneto», «Le Voce libera» in «Giornale di Trieste», da bi «e zavzele /,« njihove težke razmere, ter jih ob lavile, toda vsa tri redakcije so odklonile prošnjo, čet, da so že Itak preobremenjene s takimi problemi. Družina Micheli Josip, Iz ulice Apiari 17, p« nastanjena v dveh -zelo vlažnih prostorih, kamor sonce sploh nikoli ne posije. Ker Je stanovanje tudi pretesno, so vložili le pet prošenj za dodelitev drugega stanovanja, a so bile vse brez uspeha. Preteklo nedeljo se je zbralo na skupen sestanek več eto ljudi, ki nimajo lastnega stanovanja, ali pa imajo stanovanje v zelo slabem stanju, bodisi da je od vojne poškodovano ali pa da je v nezdravih prostorih. Bili so tudi mladi zaročenci, ki bi se radi poročili, pa je to nemogoče ravno zaradi stanovanjskih razmer. Zbrati so se na pobudo pripravljalnega odbora, ki Je sklical ta sestanek. Ta odbor, ki je sestavljen iz samih prizadetih, žali, da bi se vsi prizadeti povezali v skupno organizacijo in tako skupno nastopali v svojih upravičenih zahtevah. Vel tl ljudje so naveličani razmer, v katerih živijo že toliko časa In kjer ni videti izhoda. Naveličani so romanj po raznih uradih od g. Miani-ja do mons. Santin-a. Siti so tudi golih obljub. Dovolj je vsega tega! Cas je, da se uredi nekaj pozitivnega, saj Je vendar že skoraj štiri leto po končani vojni. Ti ljudje so priča, da je mnogo bolj potrebno poskrbeti za njihovo streho kot pa za olepševalne nasada in rfezne nepotrebne naprave okrog našega mesta. Oblasti bi mo-rale bol) resno upoštevati razmere, v katelrlh se nahaja na stotine, ali morda na tisoče družin v mestu. Koliko Je primerov, ko živijo dru žlne in predvsem družine delavcev v napol podrtih hišah, ki so v stal bi nevarnosti, da se zrušijo. Koliko siromašnih družin živi v nezdravih, | Da bi st nekaj zabeležiti po *o mo-vlažnih stanovanjih, brez svetlobe | rali _ kar menjati «vatllko. *on»»e Irt brez zraka. Da nekaterih, ki 21* gre bil obsojen na 5 let konfinaclje. prea odhodom v konflnacijo je vljo barakah, sploh ne omenjamo, Dalje je mnogo družin s številnimi člani, ki žive v zelo tesnih stanovanjih. Mnogo je primerov, da žive jetični skupno z ostalimi ln da spijo celo z otroki, NI čuda potem, da je ravno v našem mestu toliko tuberkuloze. Na sestanku se je lahko vsakdo prepričal, da je stanovanjsko tisto vprašanje, kjer sc ne sme ozirati na politično pripadnost. Streba je prva in ta mora biti za vsa- Tn je bilo geslo udeležencev nedeljskega sestanka, Izvoljen je bil širši pripravljalni odbor, v katerem in zastopane vse Vrste prizadetih. Njegova prva dolžnost jc doseči primerne prostore. kjer bo uradoval in kamor se bodo vsi prizadeti obračali za razna pojasnila, nasvete In podobno. Naloga tega pripravljalnega odbora Je tudi, da skliče občni zbor vseh prizadetih. svetlobe ne poznajo, kar »a pol me- svojemu tovarišu naročil sledeče: tra pod majhnim oknom dviga zid «Ne ustrašite se, dslojte in vzbujaj-Iz opeke. Bleda gospodinja vidi te ljudstvoI Moji pozdravi na) pr e-sonce le ko gre po vodo, ki jo po* do med ljudstvoI», trebuje za kuhanje ln pranje trem p0 preteku petih let so ga fasi-moškim. Ce ne bi bilo njih, bi ml- ,uene oblasti le nadalje držale na El že zgrizle pohištvo ,tako pa ga otokih, ker so dobro vedele, da uničuje vlaga, Pričvrstili so sicer njegov odločni duh ne bo klonil na stene ovojni papir, da bi za- pod nobenim pritiskom. Tako je krili plesnobo. Proti vlagi pa le ne dočakal na otokih kapitulacijo Ita-opravijo ničesar. Uničila bi bila še nje. Takoj Je začel z organizira zdravje 16-letne Nerlna, 6e jo ne bi njem prekomorske brigade, kateri oče poslal k Sanctnovtm, kjer žl- ls je tudi »am pridružil. Postal je to ie sramna oocine vi sedaj daleč od družine. Sicer pa 0uciri Vodil je politične sestanke, ni samo zaradi vlage, niti mesta ni- pjwi y partizansko tiste. Udeležil mamo za njo. je rekla gospodinja. „ti je borbe za osvoboditev Mestarlo res 4 osebe se komaj gibljejo v ja, kj#r je kot hraber borec padel tesnem prostoru, ki ostane med po- /adet od nemške krogle, stellami, omarama ln ognjiščem. Njegovi zvesti tovariši iz Treblč Ognjišče so sezidali pred kratkim go mu postavili trajen spomenik s ln tudi luč so sl sami napeljali v tem, da so celici Komunistične parta brlog. Kljub njihovem trudu, ttje STO dali njegovo ime. Hrabre-pa jim ni mogoče spremeniti kle- mu in doslednemu borcu za bollii, v človeka dostojno stanovanje, jo bodočnost delavskega razreda Ce bi stanovanjski urad vsa) ne-1 SLA VAI kaj pripomogel takšnim ljudem, bi že oni potem poskrbeli aa ostalo. Kdor ne verjame naj pride v uh co Sončim št. 116. Tam je klctsta-novanje družine Marince. Ko smo vstopiti v prostor, nismo mogli ni česar spoznati Luč je sicer svetila, ali minulo je nekaj minut preden amo *g mogli končno znajti. , Sektorski odbor ASIZZ In Bsrko-To je eden brezštevilnih prime- vaij j« zshvsljuje vsem ki so «odelo-rov pereče stanovanjske krize v vali m prispevali za dobro uspelo našem mestu. Medtem se pa le tu- prireditev ob priliki proslave 8 marca, kajinje reakcionarne stranke pri- * * * previjajo na volitve v duhu «pie- gene In Trebič se toplo zshvslju-biseltu italljanstva». Za te gospo- jaj0 tovarišicam iz Opčin in Patirle de rti važno kje bivajo Tržačani za poslana voščila In cvetice ob pri- . ., , , .... . važno le da si ohranijo svoja stola priliki mednarodnega ženskega pra- da »* otòrbl družini, ki biva v takt v občinski uprav» 1 Mika. raki, Človeka dostojen dom ln se Družim Bolle Ivan, kj stanuje V ulici Bara Davi» 47 in šteje pot elanov, med katerimi so trije mladeniči .«tari od 22 .do 26 let. Celo stanovanje obsegu dva prostora, ki stn obn v zelo slabem položaju, Družina Mozetič stanuje V neki kleti v utici Mirti 9. Oče Je boleti na pljučih. Zraven njega spl osemletne hčerka, dofiitp štirinajstletni Mn mora spati v tesnem in temnem prostoru, ki 1" brez zraka. Delavec Avlan Libero, ki »e Je vrnil iz koncentracijskega tabo rlšča Dachau, stanuje s svojo družino v neki kleti, ki j» bila spremenjena v zasilno stanovanje. Njegova enajstletna hčerko s|e jc ravnokar vrnila Iz sanatorija in je bolna na pljučih, žena pa je že Čisto organsko izčrpana. Zaradi tega je napravil že nešteto proseni n« stanovanjski urad z* primarno stanovanje. Končini »o mu vendar dodelili eno stanovanje, ki Je podobno dosedanjemu, Družina Naclmovlč (Štefanija, Je sestavljena lz štirih članov. Gospodinja jo bolne na pljučih in leži. Tudi njen siti je bolan ne plutlh. Stanuvane jc tako, da bi sc ga kvečjemu porabilo lahko za Itako skladišče. V njem ni na svetlobe ne zraka. To je nekaj konkretnih primerov izmed številnih družin, ki so prisiljene živeti v takih razmerah. Ne navajamo teh primerov z namenom, da bi pomilovali te nesrečne družine, pači pa zato, da bi se končno lo napravilo konec ta ko bednemu življenju. Zato poziva komi tet' K P STO z,a Viti okraj merodajne, omasti, da podzamejo restie ukrepe v teh in vseh sličnih primerih. Tu m dovolj le obljublja-it, pač pa je treba resnih in takojšnjih odločitev. Za Stivan dve cerkvi ljudje pa v karakali Ko potuješ iz Devina proti Stivano, te ie od daleč pozdravi krasna velika cerkev z vitkim stolpom, vredna vse večjega krajo kakor Je Stivan. V vasi pa izveš, da bodo kmalu imeli 5e drugo, enako veliko, če ne ie večjo (erkev in vljudni domačin ti pokaže ruševini’ Visokih zldov-ostanke starodavne cerkve, ki Jo bodo obnoviti. Upravičeno se vaščani vprašujejo, čemu Silvanu dve tako ogromni cerkvi, ko pa ne more ono malo itevllce faranov niti ob največllh praznikih napolniti niti ene... V bregu pod cesto pa stoji mala nareka, zbita ln pokrita tako, da bi komaj zadostovala za stajo ovcam. V tej baiti živi pet oseb... Ljudje se vprašujejo ali ne bi bilo pametneje in bolj človeško. ZGODOVINSKI DNEVI 12. 3. 1117 Zmaga demokratske revolucije v Rusiji. 12. 3. 1110 je umrl pesnik Anion Med. ved. Stojen 19.5.1869 v Kamniku. 13. 3. 1848 Izbruhne na Dunaju revo-lucija, ki pomete z Metterne elioni in nazadnjaškim absolutizmom. Po revoluciji proglase avstrijski narodi svoje zahteve in sežejo po orožju za pridobitev Istih. 14. 3. 1883 je umrl v Londonu Karl Marx, ustanovitelj znanstvenega socializma in genialni vodja In učitelj svetovnega proletariata. Marx je spisal Komunistični manifest, Kapitai in druga socialna dela. 13. 3. 1817 je umrl v Zagrebu slovenski pisatelj Matija Valjavec 13. 3. 1*24 se je rodil v Brodu na Savi Branko Radičevič, eden največ-Jih srbskih pesnikov. Njegov pomen Je v tem, da je prvi začel pesniti v ljudskem Jeziku in tako opozarjal na večno lepo narodno zakladnico. 18. 3. 1131 Hitler nasilno zasedel Češkoslovaško. 1*. 3. 1*71 Pričetek pariške komune « prve oblasti delovnega ljudstva, 1». 3. t*S* se je rodil Rtmskl-Korsa-kov veliki ruski skladatelj, mojster orkestra. 1*. 3. 13(4 se Je rodil v Sežani slovenski lirik Srečko Kosovel. Umrl je v Tomaju 27.5.1926. V listu «Mladina» Je izdal vrsto člankov socialno revolucionarne vsebine. Po njegovi smrti je izšla Izdaja zbirke «izbranih pesmi», leta 1943 pa popolna zbirka njegovih pesmi, Zadnji dan za pregled volilnih imenikov lUpnr,.; zapade rok za pregled popravljenih votivnih imenikov. Opozarjamo zato vse votivne u-pravlčence, posebno one, ki so pri prvem pregledu Imenikov ugotovili kake napake, da takoj kontrolirajo imenike ter y slučaju pogreškov zahtevajo tozadevne popravke. Votivni imeniki »o »e da-neg n» vpogled pri Občinskem uradu v ulici Malcanton 3. ( ( RADIO )) Za partizane g. Miani nima nikoli Basa pred dobrim mesecem je delegacija Zveze partizanov STO zaprosila za sprejem pri g. Mlanl-ju, » katerim je želela imeti važen razgovor. G. Porro, ki je tajnik adv, Miani-ja je takrat odgovoril, da župan ne more nlkoga sprejeti, ker jc ravnokar pričel iz Ritna in je truden, Obljubil je, da bo sam suo-ročil, kdaj jih bo lahko »prejel. Toda ker ni bilo toliko čase nobenega sporočila, se j,e delegacija po novno obrnile do g. Porro, Tokrat je bil Fpet izgovor, da je bil g. Miarti odsoten in da se je vrnil v Trst šele pred enim tednom tor da bi bilo bolje, če bi se 'obrnili raje na g. Vislntin-lJa. Ista birokracija se dogaja tudi pri Conskem svetu, kamor sc je ZP obrnila, e prošnjo, da bi dobila primeren prostor za svoj sedež. Podpredsednik g. Shifrer je Izjavil, da ne more sprejeti delegacije zadnji teden februarja. Dne 2. februarja po je sporočilo -njegova tajnica, da g. Shifrer ne more sprejeti naslednji dan delegacije, kot je bilo dogovorjeno, ker da Je ne-ftričakovano zelo zadržan. Do kedaj bo delegacija čakala no sprejem? Zveza partizanov STO je dne 3. 12. 1948., vložila prošnjo na ZVU, oddelek za delo, da bi Izdala odredbo po kateri bi ostali še nadalje v službah bivši partizani in vojni povratniki. Toda prošnja ni imela za-žaljenega uspeha. O. Levltus 1« sporočil zvezi, da ni od ZVU no-beneaa izgleda za kako podobno odredbo, Zato je ZP ponovno vložila tozadevno prošnjo. Pri tem »e le sklicevala na zakon, kt ga je sprejela Italijanska republika, za obrambo službe partizanov ln vojnih povratnikov v privatnih «stanovali. Kaj bo sedaj odgovorila ZVU, ki se tako pogosto sklicuje na italijanske zakone» ■M ,1 ( OBJAVE ) pusti stare ruševine v nemar, Ce pa jih na novo pozidajo . za kar bo treba, mimogrede omenjeno, precejšnje število milijonov > ati bi ne bilo potrebne) Še postaviti stanovanjske hiše za premnoge potrebne brezdomce, kakor novo cerkev poleg že obstoječe, ki Itak popolnoma zadostuje. Morda bi znali najti primeren odgovor gospodje pri VU ati gospodje pri postavljenih civilnih oblasteh. Prosvetno tirutro «Cebulec» bo priredilo Prešernovo proslavo dne 16. marca ob 20. uri. « o o Prosvetno društvo «Srečko Kosovel» bo priredilo v dvorani K. K. Perosa pri Sv. Vidu, v torek ob 2*. uri Kosovelovo proslavo. Vabljeni vsll • * * Urnik tečaja za vaditelje prvomaj-sketa telovadnega nastopa Je sledeči: Za pionirje od 6. do 10. let vsak dan, razen sobote od 14. do 17. ure v K-K. Kraljič; za mladince in mladinke od 14. leta dalje, Vsak dan (razen sobote) od 7. do 9. ure v K. K Kraljič in od 17 do 20. ure v K. K. Tomasi, Kotiček upokojenca Trst II. <31*.* m ali *41 kc - sek) SOBOTA: 12-10 Revija znanih orkestrov - 13.40 Partizanske pesmi - 18,00 Iz opernega svetu « 18.30 Zabavni orkester Bojana Adamiča « 20.10 Skladbe, za štiri klavirjq • 22.00 Večerni koncert. Dnevne oddaje 7.13-8.00, 11.30-14.30» 17.30-24.00. Ob nedeljah od 7.15-24.00. Poročila dnevno: 7,45, 12.45, 14,09 (Izvzemšl nedelje) 19.45, 23.15. Nedelja: 9.30 Kmetijska ura; 13.00 Glasba po željah; 16.00 Finžgar: Ver riga - Izvajajo člani R. O; 18.00 To kar vsakdo rad posluSa: 20.00 Slovanska zgodovina v »iasbl^l.OO Raz» govori pred mikrofonom. Ponedeljek: 13.00 Narodne pesnil ju-Ponedeljek: l3.oo Narodne pesmi jugoslovanskih narodov; 19 Človek in priroda; 20.30 Sprehodi po našem podeželju: 20.45 Zborovska glasba; 21.00 Puccini: Boheme - opera v štirih dejanjih. Torek: 13.30 lx znanih Mozartovih skladb: 18.00 ZUrvnlškl vedež: 18.40 Slovenske narodne pesmi; 19.00 Angleščina po radiu; 20,00 Smetanove znane skladbe: 21.00 Pester večer; 22.00 Čajkovski: Koncert za klavir in orkester. Sreda: 13.00 Glasba po željah; 18.0° Mamica pripoveduje: 19.00 Tehnika ta gospodarstvo; 20.00 lz slovanskega h* pernega sveta: 20.30 Človek in spoti’ 21.00 Vzori mladini - Čarovnice n« Slovenskem - Izvajajo člani Radij' skega odra; 22.00 Rimski Korzakovl Španski capriccio. četrtek: 13.00 Češke In slovaške n>* rodne melodije; 18.00 Gospodinjska ura; 18.00 Slovenščina za Slovence: 20.00 Radijski oder Sommersi! Maug* ham: Lady Frederick - Drama v J dejani jih; 22.30 Večerni koncert. Petek: 13.00 Glasba po željah; 10-0° Angleščina po radiu; 20.00 Klavirski koncert Damjane Bratu»; 20.30 Trž»* Skl kulturni razgledi; 21.00 Mojstri bet sede; 22.00 Simfonični koncert. RADIO MOSKVA v srbohrvaščini čas 7,30 val. dol 29,08 25,23; Ča» 18,30 val. dol. 26.08 30,8; čas 20,00 val. dol, 30,8 41,12 377,4; čas 21,l» vol. dol. 30,8 41,12 377,4. v slovenščini čas 18,43 val. dol. 25,08 30,8; c** 21.0 val. dol. 30,8 41,12 377,4. PRAGA Čas 13,30 vol. dol. 31,41; Čas 17.36 val. dol. 31,41 19,36; čas 20,30 val-dol, 39,92. BUKAREŠTA čas 19,00 val. dol 60. BUDIMPEŠTA čas 18,00 val. dol. 641). SOFIJA . čas 20,50 val. dol, 31,02; čas 22,3® val. dol. 391. VARŠAVA čas 19,00 val. dol 48,25. TIRANA čas 21,00 val. dol. 38.22, Nu željo vpokujenčev iz nubrc' žlnskega okraja je sklenila okr»1' na sekcija Enotnih sindikatov, Priredi zborovanje vpoknjeoc6 vseh kategorij v nedeljo 20. t;*1]' ob 9,30 v kinodvorani v Nabrežij' Govoril bo tajnik zveze ES •* ‘ zveze Zbogar-Brocchi. Na zborovanju “* bo razpravljalo vprašanja P0*®’ vpokojencev, tudi Vprašanje akti. nih delavcev, brezposelnih, mlad’ delavcev, kakor tudi žena. k. Priporočamo, da bi se sestati» udeležiti v člmvečjcm številu. >9 >:< 41 Upravni odbor . ES pokojencev 'fi* bl na sestanek okrajne tajnike iz ^ brežine, Doline, Milj In Opčin, kak»' tudi rajonske zaupnike. Sestanek P na sedežu ul. Imbrianl 5, danes 16. url. Odgovorni Urednik DUŠAN KODRIČ Dovoljenje A.I.S. Tiska Tržaški tiskarski zavod Ul. Moutecchl 6. C OB 66. OBLETNICI SMRTI VELIKEGA UČITELJA □ Zivlieaie in delo Karla Mam 2jCi zmago p’whiaìiaki busta Rodil »e je 5. maja 1818 v Trier Ju (Porenje- Nejnčija) kot sin odvetnika. Po dovršeni srednji šoli v rojstnem mestu je študiral pravu na univerzah v Bonnu in v Berlinu, kjej pa se je po očetovi smrli posvetil zgodovini in fllozo-Rji, Leta 1841 je dovršil svoje študije z doktorsko disertacijo o stari grški filozofiji. Hotel je postati univerzitetni profesor, toda tedanja reakcionarna vlada mu je to Preprečila zaradi njegovih naprednih nazorov. Pripadal je hel-ian*kl idealistični filozofski smeri In sicer levi struji, ki pa je pod Peurbahovih vplivom kmalu tpre-iela njegov jnateriallstlčni nauk. Leta 1842 je postal glavni ured-Pik «RhelnUche Zeitung, glasila radikalne meščanske opozicije, ki j® Izhajala v Koelnu. Pod Mark so Vim vodstvom je prihajala demokratično revolucionarna smer v li. slu vedno bolj do izraza, tako da 8® je vlada naslednjo leto ukinila. Lotil se je tedaj učenja ekonomske Politike, ker mu jo pri njegovem doeedanjem delu zelo manjkala. Marxu nt bilo več obstanku Čanja. Zato se je Po poroki s plemkinjo Jenny von Weatfalen, ki se je iz ljubezni do Marxa odpovedala udobnemu življenju, podal v Pariz. Tu se je seznanil s Friderikom Engelsom, s katerim ga veže od tedaj najtesnejše prijateljstvo. V Parizu je bilo tedaj mnogo levičarskih skupin, od katerih j ili je mnogo zahajalo v malomeščanski socializem. Marx in Engels sta vodila proti tern oportunističnim strujam najostrejšo borbo ter izdelala teorijo in taktiko proletarskega socializma. Na pritisk pruske vlade so Marxu kot nevarnega revolucionarja izgnali lz Franclje. Zatekel sc je v Belgijo. Obenem z Egclsom je stopil v «Zvezo ko-mutiistOv » ter sta se skupno udeležila njenega 2. kongresa v Londonu 1847. Po naročilu kongresa sta napisala «Manifest komunistifi-n e stranke». ki je bil objavljen v (Londonu fetruarja 1848p šl-stih jezikih. Ta Manifest Je osnovna listina modernega socializma, v kateri jo prvič nu genialen način prikazan novi nauk o družbi In o Nemčiji. Na javno službo zaradi. razrednem boju. Materialističen SVoJih revolucionarnih nazorov ni *n°8el niti misliti. A tudi v svdbod-hem poklicu se ni mogel svobodno 1 “zvijati in izražati svojega prepri- nazor, dialektika (nauk o družbenem razvoju) in nauk o razrednem boju so postali z njim temelj znanstvenega socializma. Zlasti pa ZDRAVNIŠKI KOTIČEK Kaj v tj pvuaduti daninja znanost raku? Kaj por roča nastanek raka? sta vprašanji, ki jih pogosto ču- rok° mcd ljudstvom, ker je rak v s» k mnogim smrtnim žrtvam. «ak (arcinomt je vrsta novotvorb ki nastanejo U kožnih utile, u sluznic ust, jezika, požirat. . 'c®> želodce, črevca», sečnega me itd. Rak se Imenujejo torej ■ m° tiste novotvorbe, Iti nastanjen j stunig, ki prekrivajo kake not ran. g.,. n* votline ali pa zunanjo po-iurt™° te*esa- Poleg tega pa imamo v. celo vrsto drugih novotvorb, ,‘"®«(aj0jo iz takih celic, ki sestav. j®jo Organe, to «o na primer ntišič-® »tanicc stanice kostnega mozga , tz teh nastajajo miomi (napri-er v maternici) al pa bolj zlohotne novotvorbe sarkomi. >tak (karcinom) in sarkom spati J-'l torej y isto vrsto obolenj, v no-vi (tumore/, Razlika je v pr. on Vf* * * * * v teln K katerih celic naše-no / ,,a 'nastanejo. Zato sl bomo »avili vprašanje drugače: Kaj so mtuorbe in zakaj nastanejo? novotvorba je prekomerna samb-in t ,ast tkiva. Pri novotvorbah j. tottj tudi pri raku ne gre za ne-m Povzročitelje (bacile ati slično), „ ',0 Prišli od zunaj v teto. Tkivo nu-aa tdesa. nekega organa, sluz-ulf koze itd. se začne samoetoj-ostniaZrai.Čati- v 'woji rasti odriva Pa a ^iva našega organizma, ali y.. fe niorda tudi vrašča med ostala ni<- ai Tako oškoduje ali pa celo u-notria tkiva našega telesa,, ki so bar S~a za določene funkcije (prese r' 3® v želodcu). Novotvorba le ,ai0‘je vedno le na enem mestu, kn u^etka omejena, a se lahko pr«. Ih alt mezgovnih vodov pre-razseje po vsem telesu, ta-n;, , Se Povsod, kjer se naseli, raz-hL^Pove novotvorbe. Imamo raz-dobi Hrs^e novotvorb. Nekatere *o dar °hotne' ki s« ne razsejejo nlk-drun tele*u in rastejo zelo počasi, tre,06 Vrs^e so zlohotne, rastejo hi-zireu vraščajo in dučljo ostata hit Va tkiva našega telesa ter se hot° po vetrn telesu. Do- ns() VT,le novotvorb so miomi (ne P,smlohotne s0 ra:nt vrste ra,ta va Prt ženah, razni melanomi, to !"**« In ko da je črne novotvorbe, ki razvijejo V* časih iz takovanih maternih znamenj (nevusov). Novotvorbe so torej krajevno o-mejena, samostojna, neprestana in nesmiselna rast tkiva. Drugo vprašanje, ki st ga postav. tjajo ljudje je: Kaj je razlog za nastanek novotvorb? Neka) smo že prej omenili in to je sigurno: Novotvorbe ne povzročijo nikakršni baciti ali dinge klice, ki prodrejo v Človeško telo od zunaj, zato niso novotvorbe nikakor nalezljive. Glede nastanka novotvorb pa .t-mamo različne teorije, ki nam pa V-kljub temu da so silno pomagale v napredku znanosti vendar Se nišo odkrile bistva tistih razlogov, tei povzročajo tako teiko bolezen. Danes nam je znano, da lahko povzročimo nastanek novotvorb z raznimi Kemičnimi m jizveaimftlt sredstvi. Tako ima precejšen vpliv na nastanek novotvorb katran, api-tinske barve, saje in drugo. Znano je naprlmer, da so delavci v tovarnah anilina zelo podvrženi raku sečnega mehurja, rudarji v rudnikih urana v Schhebergu, je zelo pogosta oblika novotvorb v pljučih, ki nastane radi vdihavanja uranovega prahu. Vendar ne more biti samo to razlog za nastanek novotvorb, ker bi sicer morali VSI, ki i-majo opraviti s katranom itd. dobiti določen« vrste novotvorb, Nasprotno pa Je ugotovljeno, da so določene osebe več ali manj odporne. Drug tak pogoj za nastanek novotvorb je posebna dedna nagnjenje. Znano je na primer, da je Napoleon in vsa njegova družina umrla za rakom, Poznane so družine, ki so bolj podviene raku, da celo raku ati novotvorbam na določenem mestu, na določenem organu. V Ameriki so uspeli, da dosežejo po dolgotrajnem križanju, vrsto miši, ki je redno dobivala brez vsakega Zunanjega dražljaja na določenem organu raka. Konstitucija, dednost, prilagojenost določenega tkiva ima torej tudi nenialó vlogo v nastanku novotvorb. Kateri od teh razlogov jt odločilen, ali pa je poterbno več razlogov skupaj, da nastane novotvorba še nt ugotovljeno. je bila poudarjena revolucionarna Vloga proletariata, ki bo ustvaril novo, komunistčno dužbo. Po izbruhu revolucije se je vrnil Marx najprej v Pariz, nato pa v Nemčijo, kjer je v Koelnu začel Izdajati «Nepe Rheinlsche Zeitung». Vendar je po zmagi kontrarevolucije moral zopet zapustiti Nemčijo in nato še Francijo ter se dokončno naselil v Londonu. Tu Je živel v zelo .slabih gmotnih razmerah. Le z nesebično denarno pomočjo Engelsa se je mogel vzdrževati ter tako dokončati svoji znameniti knjigi «Prispevek h kritiki ekonomike pattikga. (1. 1839) ln prvi zvezek «Kapitala» (1. 1887). KoKncem petdesetih let se je Marx ponovno posvetil politični aktivnosti. 28. septembrd 1884 je bila v Londonu ustanovljen^ Prva Internacionala, t. j. «Mednarodna zveza», katere duša je bil Mar*. Izdelal je enotno taktiko za borbo delavcev vseli dežel ter skušal tinnenti v cnotnen nokret vse najrazličnejše struje, ki so bile povezane v njej. Po padcu pariške komune in po odstopu bakunlnovcev je bilo končano poslanstvo I, internacionale. Začenja se nova doba širokega razvoja in delovanja množičnih sociali stičnih partij. Zopet se je posvetil študiju in pisanju svojih knjig. Leta 1871 je napsal ttDriaiiljO.nska litiju a v Franciji», kjer je tako pravilno označil pomen revolucionarne akcije proletarata pri snovanju novo državne oblike: ljudske oblasti. Zbral je mnogo snovi za svoje žlvjjen-sko delo «Kapital», ki ga pa zaradi bolezni ni rnogel sam dokončati. Deloma je to opravil Engels z izdajo drugega (1. 1885, in tretjega (1. 1894) dela «Kapitala», ki Je tako skupno delo dveh utemeljiteljev modeme ekonomske in družbene vede. Utrujen od bolezni in prenapornega znanstvenega in revolucionarnega dela, ki mu je posvetil vse svoje življenje, je Karl Marx 14. marca 1883 mirno in za vedno zatisnil svoje oči. Njegov grob na pokopališču Highate v Londonu pa od tedaj rqmojo vsako leto milijo-ni delavcev vsega sveta, -da sc tako oddolže spominu velikega učitelja. Po naukih Kara Mark sa so se ravnali Lenin in Stalin ter proletariat vsega sveta. Na osnovi teh navkov Je skoraj polovico sveta danes na poti v socializem živi svobodna in v blagostanju Tukaj —prinašamo nekaj odgovorov na vprašanja, ki so jih dale dopisniku «Pravde» razne žene v kolhozu. Vprašanje se je glasilo: Kaj je dalo Vam —in Vaši družini 1947 leto? Ana Kazmina iz kolhoza «Osoa-viakhim» v pokrajini Tambov nam Je odgovorila: «Pri nas so plačali letos za vsak delovni dan 5 kg. žitaric. Jaz navadna kolhoznica sem zaslužila 250 pudov žita, 13 pudov sladkorja in 2 puda mesa, poleg številnih drugih potrebščin. Elizabeta Lisičina, iz kolhoza «M, I. Kalini lz področja Jaroslav je odgovorila: «Poljedelski delavci področja Jaroslav so imeli letos izvrstno letino V žitu kot tudi v krompirju in stročju. V našem kolhozu je bila dvnevnica v vrednosti 10 kg. žita. V naši družini ano prejeli 458 pudov žita in še več krompirja in drugih življenjskih potrebščin.» Marta Slobodnjenkova iz kolhoi za «11, konj. divizija» v pokrajini Ckalovsk je odgovorila na dopisnikovo vprašanje: «Letos jg naš kolhoz izročil državi okrog 8.500 pudov žita več kot Je bilo po planu predvideno in je tudn dal vsakemu kolhozniku že v naprej 3 kg. žita za vsak delovni dah. Jaz na- vadna tcolhsiznica sem z dveml drugimi člani naše družine zaslužila leto» približno 8 tone žita. veliko količino stročja in drugih poljedelskih izdelkov. Moja soseda. Irena Turkova je z svojim sinom napravila 510 delovnih dni in te dobila eno tono i npol žita. Tudi drugi kolhoznikl našo pokra line so dobili velike količine žita.» Dopisnik se je obrnil tudi na Fatimo Niazovo. predsednico okroz-neea sovjeta SSR Uzbekistan. Prinašamo odgovor samo na dve vprašanji, ki jih je dal dopisnik. Kaj smatrate, da je bistveno v vašem delu? Fatima Niazova: «Naše okrožie ima številna industri laka podjetja. Med njimi je tekstilni kombinat J. Staline, ki ima celo vrsto poslopij ln podjetij in je eden od največjih v naši deželi. Naša prva naloga ie pomagati delavcem in delavkam, inženjerjem in strokovnjakom, ila bodo izpolnili petletni plan v štirih letih in da bodo ustvarili lake delovne pogoje, ki so nujno potrebni, da to dosežemo. Ml «e trudimo, da olajšani» naloge ln napore mater, ki delajo v Industriji. Pod staro carsko Rusijo «o bili pogoji v katerih «o delale žene, strašne, Smrtnost med lena- DA R W1 N: Razvoj živih bitij se odvija po določenih zakonih Vsestranko poznanje dotedanjih znanstvenih izsledkov, njegova lastna ogromna opazovanje narave, njegovo ostro in kritično oko in njegova neustrašenost, s katero je šel Charles Darvin svojo pot ne oziraje se na ozke meje tedanjega drutabnega reda — vse to je omogočilo temu duhovnemu velikanu utreti pot strogo znanstvenemu gledanju na naravo. Rojen JZ. februarja 180». v Shrewsburyu v zapadni Angliji, je po očetovi želji dovršil teološke nauke v Cambridgeu. Toda tl so mu bili pusti, prazni in dolgočasni in je zato raje hodil na ekskurzije z botanikom Snslewom in se tako seznanil z rastlinstvom obenem je pa tudi ugotovil važnost suhoparnega učenja za globlje poznavanje prirode. Pozneje ga je geolog Sed-I wlch seznanil z geološko zgradbo I Zemlje. Dobro upoznan s teoretskim znanjem prirodoplsnih naukov se je v letih 1831 do 1836 udeležil znanstvene odprave, ki ga je povedla do skrajnega Juga Južne Amerike, ob zapadno-ameriški obali, po Tihem oceanu do Nove Zelandije In Avstralije, po Indijskem oceanu do južne Afrike in mimo rta Dobre Nade v Atlantski ocean, odtod pa zopet v Južno Ameriko. To potovanje okoli sveta je Darwin neumorno izkoriščal, delal dolge Izlete v notranjost ozemelj, povsod opazovat naravo ter zbiral ln poslal v domovino ogromne množine znanstvenega materiala. Leta 1842. se je naselil v vasi Dawen v južni Angliji in se ves predal znanstvenemu delu do svoje smrti dne 19,. aprila 1822- Tu je nastalo (1889) njegovo zgodovinsko delo «Nastanek vrst po prirod-nem izbormeM j« dokončno,jjome- Naše ljudstvo praznuje 8. marec in obletnico R A V nedeljo, fi. t. m. so žene Ga-orovca praznovale Mednardn! praznik žena, 8. marec. Tajnica ženske organizacije, tov. Blažina, je pozdravila navžoce. prečitala resolucijo ter podala besedo tov. Veri Zujnk, ki je v jedmatftm govoru pozivala žene k čim Živahnejšemu delovanju za našo skupno stvar. lov. Gombač je navdušil navzoče s povdarjanlem, da h<*Če mož ob svoji strini ženo, ki ne bo nosila le bremen in dolžnosti, temveč ki bo deležna vseh pravic enakopravnosti. Domači pevski zbor je pod vodstvom tov, Zidariča zapel nekaj prav lepih pesmi, Sledile r.o recitacije Koéutove, mele Vide ln Line. Višek je pa bila Cankarjeva dramatizacije «Sv. obhajilo», ki je navzoče ganila do solz. Igrali ho: Vida, Lina, Francka, Likar in Ižančevu. Lepo uspelo prireditev je zaključil pevski zbor. Naj na tem mestu popravimo napačno vrinjeno poročilo v «Delu» od 26. 11, t, !.. da je tov. pevn-vodja Zidarič namenoma Izostal od zadnje Fršernovc proslave v Gabrovcu. Tov. Zidarič namreč ni prejal pravočasno povabila in se tora) tudi ni mogel udeležiti proslave. Kakor vsako leto, je tudi letos proslavila AS1Z2 mednarodni praznik žena 8. marec, Prireditev je bila v petek, 4. t. m. v Kinu ob morju z zanimivim in bogatim sporedom. Nagovor v slovenščini in italijanščini je imela tov. Kadete. Sledila je enodejanka «Danes ln jutri», prizor iz sedanjega življenja. ki so ga prav lepo podali člani CCP, Ponovno je navdušil pevski oktet «Tržaških fantov», na- kar «ta «ledili reci teči Ji E, Musarjeve «Prišlo je pismo» in L. Co-nepu «8, marzo», ki sta ju občuteno podali tov. Soča in Nerina Poggi. Kaj lepo so tov. Nerina Fur. lan. Nada Ferdi in Morija Boccoli zapele Riccijevo «Nisem več Anela», Rossinijevo «Srce mi radosti trepeče» In Toltijevo «Ideal», Močno je ganil v sc pristne Can-karjev prizor «Sveto obhajilo», ki so ga izvajal») pionirke in tov, Vida, Lina, Francka Likar ln Pančeva. Svoj višek je ta večer dosegel y, zborno recitacijo «Le V» kup.», ki jo je zar ta dan spisala, tov, Zora Košuta-Jugova ter so jo izvajali člani Ljudskega odra s Sodelovanjem pevskega zbora «Velesila». Isti zbor je tudi zaključil Z nekaterimi bogati sporedi v fenici zelo prijetne proslave ob nabito polni dvorani. lo z dotedanjim zastarelim gledanjem m prirodo In ga nadomestilo z novim, stvarnim, naravnim. Vodilna Darunnova misel je bila dokazati, da življenje na Zemlji ni bilo ustvarjeno, temveč da se Je polagoma razvijalo iz man) popolnih bitij v popolnejša vse tja do najpopolnejšega bitja — do človeka. Da jt mogel to dokazati, je moral predvsem prikazati čim popolnejšo verigo bitij od prvih počet-kov do današnjega strinja. To je dosegel s primerjanjem okamenin davno izumrlih živali z današnjimi, kar mu je dalo nedvomen dokaz, da so se vrste razvijale druga iz druge, obenem pn tudi dokaz postopnega razvoja (evolucije) v prirodi. Dotlej razširjeno prepričanje o stvarstvu in nespremenljivosti bitij je doživelo svoj dokončni poraz, enako pa tudi nauk o katastrofah. ki naj bi preobražale ne te obličje Zemlje, ampak tudi njeno življenje. Pred Durwina se je pa postavilo novo, mnogo težje vprašanje: kako ln na podlagi katerih sil se je razvijalo življenje od prvotne enostavne celice do današnjih visoko razvitih bitij? Baš v razvozljanju tega vprašanja Hči vsa veličina DarWinoVega duha, ki je pokazal, da povzročajo spremenljivosti bitij: dedne spremembe (mutacije), naravni izbor (selekcija) in osamitev (izolacije). Da je mogel uveljavit svojo miselt je moral predvsem zavreči i-dealistlčno naziranje, da je v naravi vse smotrno, ustvarjeno z gotovim namenom, Sam pravi, «da je V naravi vse preveč nesreč. Ne morem verjeti, da bi tako dobro in vsemogočno božanstvo ustvarilo žuželke z določenim namenom, da se ohranijo v živem telesu gosenic, ali mačko zato, da se poigra z miško, preden jo poje». Nek ljubitelj golobov je med tisoči svojih rejencev opazil enega e trinajstimi peresi v repu mesto z običajnimi dvanajstimi. Odločil ga je za pleme in dolAl golobe s 13-peresnim repom. Med temi je našel Zopet goloba s 14 peresi, ki mu je dal zarod s 14 peresi, v repu. Danes imamo golobe z ’48 peresi v repu, ki je podoben pavjemu. Izkoriščajoč dednost, j« človek dosegel nešteto sprememb più živalih in. rastlinah po svojem okusu in po svoji potrebi. Toda, kakor je človek dosegel te spremembe z namernim izborom primernih bitij V daljšem alt krajšem. času, tako se je isti proces vršil nenamerno in v dolgih dobah v naravi sami, t.j. potom naravnega izbora. Pri tem sodelujejo razni člnitelji, kakor boj za obstanek, prilagoditev organizma okolici ter iivljenskim in vremenskim prilikam. Pri tem ostajajo pri življenju le najsposobnejša bitja, nesposobnejša, manj prilagodliva pa poginejo. Potom osamitve (Izolacije) je moglo priti do novih vrst bodisi potom zemljepisne osamitve ali potom biološke osamitve. Prvi slučaj nam lepo prikazuje življenje na otokih sred) oceanov, kakor smo že omenili Oalapaiko in Kapverdsko otočje. Zgodi se pa tudi, da se samostojno razvijajo gotove živel-, čeprav so tesno pomešane z drugimi iste vrste. Primer: velika sinica ima tri različne rase, ki se na gotovih mestih sicer stikajo ln žive na istem ozemlju, se pa ne križajo. Zašli bi predaleč, če bi hoteli o-bravnavatt vzroke temu pojavu, zato ga samo omenjamo. «Darwin je prvi postavil biologijo na popolnoma znanstveno podlago», je rekel veliki Lenin. In ta nova podlaga je omogočila današnjim, predvsem sovjetskim raziskovalcem, z gotovostjo, po dani potrebi in v najkrajšem času vzgajati nove vrste živali in rastlin, ki so odločilnega pomena v svetovnem gospodarstvu. Mičurin. Llsenko, Zavadovski, Cie in in dr. izpreml-njajo danes prostrano SZ. ustvarjajo nova bitja ln t njimi nove gospodarske možnosti. Kijub svoji ogromni pomembnosti ali — bolje rečeno — b ai zara-dnje se še danes govori o Daruilnu v mnogih deželah čim najmanj mogoče, Da pa je tudi Darwin postal last človeštva, da so njegovi izsledki prešli ozko mejo izbrancev in si utrli pot med ljudstva, se ima-lo zahvaliti pojmovanju kulture, ki nam ga je prinesla socialistična miselnost, Izvedena praktično v SZ In državah ljudske demokracije. mt In otroci je bila zelo visoka. Tako je bila smrtnost Po statistikah iz carske Rusije za otroke v pokrajini Taškent 52 odstotna. Sovjetska vlada je določila velike svote za zaščito matere in o-troka. Naša glavna pozornost je posvečena organizaciji posvetovanj žena in mater, ki so zelo pogosta in predstavljajo dragoceno pomoč ljudstvu. 60 tisoč posvetovanj so imele letos že:.e - matere. Otroška politiklinika pa jih je imela 100 tisoč. V našem okrožju imamo pet otroških zavetišč za vsako podjetje m tovarna tmajo svoje otrošk -jasli ali otroški vrtec. V teh otroških jaslih In vrtcih ter otroških zavetiščih dela kvalificirano o-tebje. Naše okrožje ima 25 zdravstvenih zavodov in centralni dispanzer. Zdravstvena oskrba Je zagotovljena vsemu ljudstvu. Materam, ki Imajo številno družino je posvečena posebna skrb. 1900 Je takih žena. ki dobivajo v našem okrožju posebno podporo in doklade od naše vlade. Celokupna svota vseh doklad, ki so bile izplačena letos znese več kot 8 in pol milijonov rubljev. Ti ukrepi so dali važne rezultate. Bolezni in smrtnost so močno nazadovale, posebno med otroci. Porast ljudstva v našem okrožju .tekom zadnih šestih mesecev Je večji kot v dveh letih poprej. Mnogo je še treba narediti in bo narejeno, da bi lz .naših mater napravili vedno vesele in srečne žene ter dobre vzgojiteljice nove ge. neracije, a poleg tega Se izvrstne delavke.» Drugo vprašanje dopisnika »e Ja glasilo: «Kako sodelujejo žene našega okrožja pri volitvah poslancev v krajevne svrhe in javnem življenju sploh?» Fatima Niazova: «Vloga žene V volivnl kampanji in njena aktiv, nost so zelo važni. Danes sodelujejo na volitvah v Sovjete vse žene, ki so polnoletno med tem ko je leta samo 7,8% žena V naši republiki uporabilo svojo pravico, da volijo. Mi Uzbcške aktivistke, nismo več osamljene. Več sto tisoč nas je; vedno širše jč polje našega dela, v «me tesnejše so veti, ki na s vežejo z milijoni in milijoni mesta in vasi. ker poznamo dobro njihove potrebe in težave. Zato je razumljivo, da nam je ljudstvo poverilo odgovorna mesta v upravi države.» Tretje vprašanje dopisnika Fatimi Nlazov! se je glasilo: «Kaj ste naredili v vašem okrožju za izboljšanja in olepsanja v mestih?» Fatima Niazova: «Okraj Frunce jg še mlad industrijski okraj našega glavnega mesta. Skoraj vsi prebivalci So neposredno povezani z tovarnami In drugimi industrijskimi podjetji in teh je na deset, tisoče. Naši delavci hočejo stanovati v lepih in udobnih hišah kot je to želja vsakega naprednega človeka. Zato morajo biti naša mestu res socialistična tudi po Iz-gledu. Vsak. ki je bil v preteklosti tukaj se še spominja ozkih ulic, hiš it gline, a mnoge od teh hiš nuu imele na ulični strani nobenih o> ken. Spomini iz carske Rusije so Za naše mesto temni in šalostni. Sprehodite se danes Po našem okrožjuI Kakšna Izpremcinba! Poglejte te široke ulice. Kresna, nova stanovanjska poslopja. Moderna arhitektura se skladu z narodnimi tradicijami. V teh novih Udobnih stanovanjih stanujejo naši delavci in stroknvniki. Ali ni krasen pogled nu Pedagoški institut ali pa na dom tekstilnih delavcev? Posvetili smo mnogo pažnjc izgradnji malih hiš za eno družino. Zato dajemo tistim, ki eo potrebni posojila ali pa jim pomagamo v materijah!. Ta naša nova stanovanjska politika je Izpremenila do temeljev življenjske In kulturne pogoje naših delavcev. 3CCOCCCCC '-ècócxx W .J 1L «J J L _ JUL «JJ ■W /•UO1 ^É——M——— MOTBUO' CVET r i" Usta velika rdeča, žareča vsj0, ’ kl Počasi polzi po nebu na-i0r ‘ ra4llva po morju svoj rdeči Vtamn Potem potopi vanj ter od-stre C d,!,UM luč, tako, da razpro-«euti,1711"1* svo^a *t,;o krila nad v-ie Dri*?1- Kako tesnobno opojno tl Uče,„ U*‘ takrat. Poslavljaš se Od se ne vrne nikoli beč. frak $i‘ SeUa. p„0d ,,lonclljo sedi upognjena i«. . v rokah drži sivo pletan- videl, občutit in sivi razgrnil pereti preko v* k(u,le. a u daljavo, prsti pa enoto ':.0r tečejo sivo nit. Pa gledaš douit,1. .ff’10 starko, poleg te ču-Joii d u“ke Pomladi — in ta ugaša-bl (n Un' Tako nasprotje. Kriknil Vlo ** ti, da bi se žareča ®lso'ko oabila od tal in skočila zo-°koii tJ!0 «eòo, cobi zažarelo vse listja >e' *oda mrak se gosti ln MiCLbt0l) 0<žPadaj° z drevesa. Pride otrok, sama pomlad je v njegovih očeh, v njegovih pr, sili še ni tesnobe in niti opazi ne, da je sonce zašlo. V njegovih očeh še vedno sije. Pride mimo starke in jo opazuje. vsaKo pomlad in vedno kadar gre tod mimo jo vidi; vedno s pletenjem v rokah «Kako pa pletete? Saj gledate proč.» «Ah, kar tako, iz navade.» Otrok sede na klop poleg nje, Po njegovih drobnih možganih se bliskovito vrstijo misli. «Pa ste bili vedno tako stari?» hi nagubana, ovela koža se ji rahlo zajskrljo. Morda jo je ta mali o-trok za bežen trenCÀfk prisilil, da je pomislila na tisti čas, ko se je tudi ona še brezskrbno igrala tod okoli, ali morda, ko je kot mlada mati vodila svoje mala otročičke, ati... Starka strmi predse ln na njene o vele roke padajo beli lističi. Zdaj ji na njenem krilu obležat rožnat cvet. Tako rahlo Je priletel, kakor, da ga je nevidna roka nežno polotila tja. Dvignila ga je k očem ln se Zagledala vanj. «Da, to Je pomlad, to je življenje, mladost. Kje je vse to že za mano. Skoro se več ne spominjam. Kako je lep, kakor napete ustnice mladega dekleta. Zašel «t ubog! cvet, pri meni se ne ogreješ več.» Skozi meglo svojega trudnega spomina gleda v ta čudoviti cvet, kl jo je zazibal v pi-ljetne sanje, Smehlja se Ji — celo droben srebrn glasek Jt poje v uho: «...mama, mama..,» Ročke iztegne proti nje) In Jt ubeži po zeleni trat i in ona teče Za njim in se smeje.,, In potem sede poleg nje mlad mož. ji položi roke okoli ramen in oba strmita blažena v to d robno bitje, ki se Igra pred njima na trati... Potem se skrije drobni cvet, Ona ga išče, išče ln kakor da so iz njega zrastle v travi letijo pred njo dva beli krsti. Droben glasek tiito zajoče... Zadnji žarek zahajajočega sonca jo zaščemi v očeh. Morda ji Je kanila tedaj v srce poslednja tiha solza. «Da, zame je šlo mirno vse.» Rahlo je pobožala otroka po svetli, kodrasti glavici, «Ne, mali, nekoč sem bila prav tako majhna in mlada, kakor sl tl sedaj. Toda zdaj mi je že triinosemdeset let, Dpe vojni sta šli mimo mene.s ln zopet so vrtale misli v drobni glavici.» dve vojni sta šla mimo nje? Morda sta šli mimo one druge, one mlade.» In že je gledal pred sabo ono mlado ženo — poteze ka-kor da so zginile s slarKincga obreza, sivi lasje so postali zlati in njene oči so živo zažarele. «V prvi vojni sem izgubila moža, v drugi oba sina, bomba pa mi Je razdejala stanovanje. Zdaj sem sama. Stanujem v sirotinlšnict za stare onemogle ljudi. Vidiš mali, ti si po tolikih letih prvi, ki me izprašuje o mojem življenju. Nihče se ne briga zame. A vendar bi lahko imela svoj dom in svoje otroke.» Kako i cièco misli so bile to za sedemletno glavico, Ves je bil odmaknjeni vsemu, kar ga je oobkro-žalo. Kakor iz sna ga je predramil kite matere, «Ivančck! Kje sl? Pridi/» «Takoj mama;» Sele seda) je o-pazil, da je že mrak in se hitro poslovil od starke.» Pridem jutri zopet. Mi boste še pripovedovali o oni mladi ženi, ki ste bili nekoč, In o vojni?» «Le pridi malli» «Lahko noči» Tudi starka se Je počasi dvignila in se tiho kakor senca izgubila v mraku. Vendar, po tetikih letih ni niti občutila trudnosti in skoro ni vedela kdaj je prišla do doma. V»n mladost, vsa borba za življenje, in vse trpljenje osamele žene ln matere je šlo ie enkrat, kakor V sanjah nocoj mimo nje. Ko je v mraku odlagala svoje sivo pletenje so se z njega vsuli beli listi mandljenovih cvetov, da so pobelili temna tla njene izbice. «Kakor sneg so tu ti beli lističi m vendar so to bili tam zunaj živi cvetovi, Jutri jih bodo pometli in v sobi ne bo nič več pričalo o tem, da Je tam zunaj pomlad in da je Uit nocoj tudi tu košček tistega z iv-tlenja., Sedla je na posteljo in iz stare, preperele torbice Je iz prav take-ga papirja odvila šop slik. S tresočo roko jih je razpostavila po o-de ji; slika mladega moža poleg katerega sedi ona, mlada žena, nato poleg nekaj slik otrok in potem že odraslih fantov. Vse slike so že motne, odrgnjene in obledele. Bog ve, kolikokrat so jih že močile njene solze, Pa saj slik itak ne razločijo več njen« trudne oči. Pogovarja se z njimi, kakor da sedijo živi okoli nje. «Da trudna sem že, lahko noč», Drugi dan priteče Ivanček zopet pod cvetočo rnandljo, toda čudno razočaran obstane pred prazno kto-pico. 2e vse Jutro, odkar se je prebudil in potem ves dan, joj, kako Je bil dolg, je razmišljal, kaj vse mu bo starka še povedala. Razmišljal je o njenih sinovih in o možu, ki jih je vzeta vojna in ni mogel razumeti, kako da ne morejo ubežali vojni in se vrniti zópet k njej ko ji je vendar sami tako težko In še mnogo bi jo rad povprašal o vojni. Zdaj pa starke ni od nikoder «K materi pojdem, pa jo vprašam.» Ves rdeč in zasopel je pritekel domov. «Mama, kaj pobere vojna vse mlade može? Ali bo tudi mene pobrala, ko odraslem?» V grozi se je mati zastrmela v malega sinka, kl fi je postavil tako strašno vprašanje ter tako boleče, živo občutila vso grozo vojne, da je tresoča se, stisnila malega Ivančka k sebi, kakor bi ji ga hotel še ta trenotek kdo odnesti. «Veš. mama, tam pod mandlja mi je včeraj stara pripovedovala, da jt je vojna pobrala moža in dva sinova. Ostala je čisto sama. Tako žalostna je bila. Obljubila mi je. da ni bo danes še pripovedovala, a zdaj je ni. V sirotičnf stanuje.» «Mama, počakal jo bom. Gotovo se vrne.» «Nesrečna žena.» Bim - bom, bim - bom, je žalostno oznanjal zvon. da je zopet nekomu prenehalo zemsko trpi je nje. Mati je seglà po listu, če je morda v njem oznanilo smrti. Tam je stal droben oglas ln mati je tiho, kakor sam« zase citala: «Nocoj je umrla v sirotišnici triinosem• desetletna vdova N. N....» «To je ona, mama, to je ona,» in bridko se je razjokal; tako težko mu je bilo, da je ne bo nikoli več tja, pod cvetočo rnandljo. On je bil edini, ki je občutil izgubo sive, betežne starke. «Tako sama je umrlal Ce bi ne bito vojne, bi bit» pri nji njeni sinovi in mož. Tako pa... Mama, zakaj so vojne, zdaj mi starka tega ne bo mogla več povedati, povej mi til» Sedla je, vzela malega Ivančka v naročje in se zazrld v njegove resno vprašujoče oči. «Vidiš, vojno delajo Zlobni ljudje.» «Saj je dobrih ljudi več kc zlobnih, kako zmorejo to?» «Oni imajo denar.» «Pa zakaj ga nimajo tudi dc bri?» «Ker dobri ljudje ne morejo meti denarja le zase. Dajo s vsem.» «Mama. kaj zlobni ljudje san delajo denar?» «Ne. delajo ga delavci » «Dobri ljudje? Fa zakaj ga d i la jo če potem zlobni ljudje kujej z njim vojno?» «Prav imaš. Ivanček. ne smeli I ga delati.» «Mama, ko odraslem, me ne t ugrabila vojna. Ti ne smeš osta sama, kakor ona uboga starka. N bomo več delali zlobnim ljude: denarja.» Zarek sreče je prešinil materin lice. Mali Ivanček se je naslon k oknu in ^ugledni c cvetoč rnandljo tam spodaj. Slekel jt ve in se vrnil z naročjem cvetoči vej. «Mama nesiva Jih starki n grob.» Ko Je sonce žarelo na zahodi so se ne sveži starkin grob osuvt ti beli lističi mandljevih cvetov UKAZ ST. 33 ZAVEZNIŠKE VOJAŠKE UPRAVE Zahon za volitve občinshih uprav POGLAVJE I namesto da prii,inki. bi se napisali njihovi _ . v. , ! Sestava občinskega odbora - Volitve župana - Aktivna in pasivna . .. Orgam Občms e voiivnaprav[Ca - Kandidati in kandidatne liste - Kako bomo volili? Postopek na volišču - Zaključek glasovanja in štetje glasov uprave ČLEN I Občinski organi Vsaka občina v coni mora imeti župana. ČLEN II Občinski si/ul Občinski svet obstoja: a) v občini Trst iz 60 članov; b) v občini Milje iz 30 članov; c) v občinah Devin-Nabrežina in Dolina iz 20 članov; d; v občinah Zgonik, Répentabor iz 15 članov; če število oseb v občini, ki imajo pravico biti izvoljene, ne dosega določenega števila članov občinskega sveta, iz vseh teh oseb. ČLEN III Izvolitev občinskega odbora Občinski odbor odstoja iz župana kot predsednika in iz: a) 12 odbornikov in 3 namestni- kov v občini Trst: b) 4 odbornikov in 2 namestni- kov v občinah Milje, Devin-Nabrežina in Dolina; o 2 odbornikov in 2 namestnikov v občiAah Zgonik in Re-pentabor. V kolikor to dovljuje finančni položaj občine, se sme priznati županu in odbornikom položajna nagrada, katere višino mora določiti občinski svet. Sklep o tem se mora predložiti conskemu upravnemu od-boru v odobritev. Občinski odbor izvoli občinski svet izmed svojih članov v skladu a postopkom, ki je predviden v členu 134 enotnega zakonskega besedila zakona o občinah in pokraji- i nah, odobrenega s kr. odi. z dne 4 februarja 1915 št. 148 Občinski svet mora izvoliti občinski 63br,r na svoji prvi seji po tem, ko se konstituira. ČLEN IV Izvolitev žu|iaiiii Zupana izvoli občinski svet izmed svojih članov s tajno volitvijo na svoji prvi seji, če se mesto župana kasneje izprazne, se mora volitev opraviti na prvi seji v prvem zasedanju po izpraznitvi mesta, če se za to ni sklicala posebna seja. Izvolitev ni veljavna, če nista prisotni najmanj dve tretjini občinskih svetovalcev, določenih za doti čno občino, in če se ne doseže absolutna večina glasov. Ce po dveh glasovanjih noben kandidat ni dosegel absolutne večine, se mora opraviti ožja volitev med dvema kandidatoma, ki sta pri drugem glasovanju dosegla najvišje število glasov; kandidat, ki doseže absolutno število glasov, se proglasi za izvoljenega župana, Ce noben kandidat ni dosegel zgoraj navedene absolutne večine, se mora volitev preložiti na drugo :-:6.io, ki se mora vršiti v roku 8 dni; pri tej seji Se mora opraviti novo glasovanje neglede na število glasovalcev. Ce nikdo ne doseže absolutne večine glasov, se mora na isti seji opraviti ožja volitev; kandidat, ki pri njej doseže največje število glasov, se mora proglasiti za izvoljenega. V ostalem je uporabiti predpise odstavkov 6, 7, 8 in 9 člena 147 enotnega zakonskega besedila zakona o občinah in pokrajinah, odobrenega s kr. odi. z dne 4 februarja 1915 št. 148. ČLEN V Zadržki proti izimlitui županov Poleg zadržkov iz X in XI člena ne morejo biti imenovane za župana: osebe, ki niso položile računa v prejšnjem županskem poslovanju ali ki so po takem računu dolžniki; duhovniki vseh veroizpovedi; člani pokrajinskega zastopstva; oni, katerih sorodniki ali svaki do drugega kolena so občinski tajnik, bla- gajnik, izterjevalec, oni ki so za občino poroki, ali z njo v pogodbi glede občinskih del; osebe, preko 6 mesecev zaradi zlorabe javne oblasti ali sicer obsojene na najmanj eno leto zapora. ČLEN VI Trajanji: Funkcij« občinskega sveta Občinski svet ostane v funkciji za dobo dveh let. Vendar župan in občinski odbor vršita svoje naloge naprej, dokler niso izvoljeni njihovi nasledniki. ČLEN VII Izguba mesta občinskega svetovalca in občinskega odbornika Qbčin:Uci svetovalci in občinski odborniki izgubijo svoje mesto, če nastopi katerikoli zadržek, nezdružljivost mesta &U nesposobnost za mesto, kakor yo predvideni v zakonu. ČLEN Vlit Pravice, dolžnosti, naloge in poslovanje občinskih organov Pravice, dolžnosti, naloge in poslovanje organov, ki jih predvideva to poglavije, ter postopek pri delni obnovi občinskih svetov se ravnajo po določbah enotnega zakonskega besedila zakona o občinah in pokrajinah, odobrenega s kr., odi. z dne 4. februarja 1915 št. 145, v kolikor so uporabne. POGLAVJE II OBČINSKE VOLITVE IX ČLEN Aktivna votivna pravica Aktivno volivno pravico imajo V?e osebe, ki so vpisane v volivne imenike, sestavljene v smislu ukaza št. 345 z dne 24 septembra 1948. ČLEN X Pasivna votivna pravica Za občinske svetovalce se smejo izvoliti osebe, ki so vpisane v votivne imenike katerekoli občine v razglasiti volivcem s pomočjo lepakov, ki se morajo objaviti 45 dni pred volitvami in v katerih morajo biti označena volišča. Volivna komisija utoru na-jmimj 8 dni pred dnevom volitev poslati županu enega izmed dveh izvodov ! -akcijskih votivnih imenikov, ki se j hranijo pri v olivni komisiji v smislu člena XX, odstavek 2. ukaza št. 345 z dne 24. septembra 1948. no z overjenim podpisom delegatov, j • Kandidatna lista in priloge morajo biti predložene občinskemu tajniku najkasneje ob 12. uri tridesetega dne pred volitvami. coni pod pogojem, da znajo čitati in pisati in da niso v položaju, omenjenem v odstavkih 1 in 2 alena XI tega ukaza. Ce ni na razpolago rednega šolskega spričevala, se more pismenost dokazati z izjavo, ki jo napijejo in podpišejo dotične osebe m xi vsebuje podatke o očetovstvu, starosti, bivališču in poklicu; ta izjava se •nora podati pred županom in občinskim tajnik um ah pred notarjem, pretorjem ali posredovalnim sodnikom v pr isotnosti dveh prič, ki ne pripadata osebju občine. Ta dokaz ?e mora doprinesti v desetih dneh od dneva, ko se sporoči izvolitev. ČLEN XI Izjeme od pasii/n« volilne pravico Naslednje osebe ne morejo biti izvoljene za občinske svetovalce: 1) Ministri, državni podtajniki, senatorji, poslanci, državni svetniki, prefekti, kvestorji, predsedniki pokrajin, predsedniki občin po letu 1938, člani Posebnega sodišču, epu-riranci, višji častniki italijanske vojske, «dučejevi mušketirji», oficirji milice in republikanske vojske, pripadniki črnih brigad in politične policije «socialne republike», epurirani uradniki javne uprave osme ali višje kategorije; važnejši funkcionarji fašistične stranke, dokončno epurirane osebe prostih poklicev. Vendar smejo biti voljeni oni, lei so biti zaradi gornjih deliktov oproščeni. 21 Dalje ne morejo kandidirati Za svetovalce duhavniki s cerkveno funkcijo; nameščenci uradov za oblastni nadzor občine; nameščenci občine ter javnih ustanov pod njenim nadzorom; osebe, ki imajo do občine viseče dolgove, terjatve ali tožbe; sodniki rednih sodišč ter člani conskega upravnega odbora. 3) Istočasno ne morejo biti v občinskem svetu sorodniki v ravni črti, zakonci ter osebe, ki so si v svaštvu, ali adoptivnem (posinoviti-venem) razmerju v. prvem kolenu. ČLEN XIV Občinski tajnik ali njegov zakoniti zastopnik mora izdati o predloženih listinah točno potrdilo o prejemu z označbo dneva in ure predložitve in jih mora še istega dne poslati volivni komisiji. Hamlidati Kandidate, naveden« v kandidatnih listih, ki morajo vsebovali to- liko število kandidatov, ki ni manj. še kot ena petina števila občinskih ČLEN XII Volilu« za aličinski simi Občinski svetovalci s,, volijo v vseh občinah cone s splošnim, neposrednim, prostim in tajnim glasovanjem za kandidatne liste ter ii’u podlagi proporcionalnega sistema Vsi volivci ene občine enako sodelujejo pri izvolitvi vsakega poe-Uinega svetovalca. ČLEN XIII lian i/oliltiv Dan volitev za vsako poedino občino določi Zavezniška vojaška u-prava z ukazom. Ta dan mora biti nedelja. Zupan občine mora dan volitev svetovalcev, ki naj ,se izvolijo, in ne večje kakor to število, mora predložiti najmanj:, V občini Trst 300 volivcev; občini Milje 100 volivcev v občinah Devin-Nabrežina in Dolina 30 volivcev; V občinah Repentabor in Zgonik 10 volivcev. Število volivcev, ki predložijo kandidate, ne sme presegati zgoraj navedenih števil za več kot eno tretjino. Osebe, ki vložijo kandidatne liste, morajo biti volivci, ki so vpisani v volivne imenike dotične občine; njihovi podpisi morajo biti overovljeni po notarju, po občinskem tajniku, po pretorju, ali po posredovalnem sodniku. Glede volivcev, ki ne znajo pisati, velja določba člena VII. od stavek 3 ukaza št. 345 z dne 24. septembra 1948. Poedini volivec ne srne podpisati več kot eno izjavo o vložitvi kandidatne liste. Glede vsakega kandidata mora biti označen priimek, ime, ime očeta in kraj rojstva; našteti morajo biti z zaporednimi številkami po vrstnem redu predložitve. Nikdo ne more biti kandidat na več kot eni listi v isti občini ali nastopiti kot kandidat v več kakor eni občini. Skupaj s kandidatno listo sc morajo predložiti tudi: a) znak kandidatne liste, ki sme biti figurativen, a ne v barvah, v treh izvodili; b) overjena izjava o sprejemu | pletle vsakega kandidata, ki mora ! vsebovati izjavo, do ne obstoja noben razlog za izgubo pasivne votivne pravice po členu XI, odšla-, vek 1; rojstni list ali enakovredne h* «čine glede vsakega kandidata; d) izjavo o vložitvi kandidatne liste, ki mora biti podpisana od rilega števila volivcev, ki je potrebno v smislu prejšnjega odstavka 1; ti podpisi se smejo dati tudi Vistolo; e) potrdila, posamezna ali skupna, dri so podpisniki in kandidati volivci. Ta potrdila mora izdati župan v nepodkljšljivem roku 24 ur od časa, ko se zahteva; f) imena dveh delegatov, ki imajo pravico imenovati predstavnike kandidatne liste za poedina volišča in za osrednji volivni urad, ki ga predvideva člen XXXIV tega ukaza. Imena predstavnikov kandidatne liste morajoJ)iti predložena pismp,- CLEN XV V lem členu so določila, kako naj volivne komisije pregledujejo predložene kandidatne liste, vračajo pomanjkljive v dopolnitev ter odklanjajo tiste, ki ne ustrezajo predpisom. Delegati osameznih kandidatnih list smejo vpogledati pomanjknjivo-sli ter od komisije izvršene spremembe. Sklepe volivne komisije proti katerim ni pritožbe, se sporoča župani in conskemu svetu. ČLEN XVI -ooci Jsll iJjiurtn-jspd.tcI as ep ‘oCva Določa, ,da mora votivna komisija vsaj tri dni pred volitvami sporočiti Županu imena delegatov list, ki morajo do sobote ob 16 uri sporočiti občinskemu tajniku imena prestav-nikov liste za vsako volišče. ČLEN XVII Tu so predpisi o votivnih potrdilih in o njih dostavi volivcem. Ce volivci ne prejmejo volivnih potrdil, ijh Anejo tri dni prej in na dan volitev sami dvigniti na občinskem uradu. Prav tako smejo zahtevati duplikat tega potrdila, če so prvo potrdilo izgubili. Občinski urad mora biti zato pet dni pred ter na dan volitev odprt vsaj od 0. do 17. ure, na vidnem mestu nalepljene kandidatne liste in kazenske določbe tega ukaza. ČLEN XXI Dostop na, i/o lisi:« in pripustitev h glasovanju Kazen volivcev, ki se izkažejo s potrdilom ,o vpisu v dotično sekcijo, omenjenem v členu XVII, se ne sme nikomur dovoliti dostop na volišče. Nikdo ne srne vstopiti oborožen ali s palico. Osebe, ki niso vpisane v volivni imenik sekcije, nimajo pravice glasovati. En izvod tega imenika mora biti> nauit v volivni dvorani za casa votivnih operacij in ga smejo volivci vpogledati. Ce se zglasijo osebe, ki predtoži-oj sodbo apelacijskega sodišča, s ka-Icatero se izreka, da so volivci dotične občine, imajo tudi pravico glasovati. ČLEN XXII Volivni funkcionarji in drugi državni namščenci, ki so na dan volitev odrejeni na službo v zvezi z volitvami, imajo pravico glasovati v sekciji, kjer opravljajo svojo službo, pod pogojem, da so volivci dotične občine. ČLEN XXIII Glasovanje Vsak volivec mora glasovali osebno ter se predstaviti vplivnemu tirada. Volivcem, ki so Zaradi fizičnih o-vir, ki so očitne ali jih volivni tirad pripozna, nesposobni osebno glasovati, sme dovoliti predsednik, da glasuje po drugem volivcu po sv.oji izberi in v njihovi prisotnosti. Tajnik mora v zapisniku navesti razlog, zakaj je bila takemu volivcu dovoljena pomoč pri glasovanju ter ime volivca, ki daje to pomoč. Preference, kjer kandidat ni o-značen s potrebno jasnostjo, tako da ga je moči razlikovati od vseh drugih kandidatov iste kandidatne liste, niso veljavne. Preference dane kandidatom druge kandidatne liste kakor je tista, za katero je bil oddan glas, niso veljavne. Ce volivec ni označil nobenega znaka za kandidatno listo, pag pa napiše eno ali več preferenc Za kandidate ene in iste kandidatne liste, se smatra, da je glasoval za tisto kandidatno listo, kateri pripadajo dotlčni izbrani, kandidati. Drugi znaki in označbe niso dovoljeni. Ko je volivec opravil operacije, opisane v prejšnjih odstavkih, mora preganiti glasovnico po črtah na glasovnici in jo zapreti s tem, da ovlaži gumirani del. Predsednik ga mora poprej poučiti o teh operacijah, pri če,mer pa ne sme tega pokazati s primerom: v vsakem primeru pa mora navesti, kako je postopati, ter število preferenčnih glasov, ki jih sme dati volivec. Ko je volivec opravil glasovanje, mora izročiti predsedniku svinčnik in zaprto glasovnico. Predsednik se mora prepričati, da je glasovnica zaprta; če ni zaprta, jnora pozvati volivca, da gre ponovno v glasovno celico in da zapre glasovnico. Nato se mora prepričati o istovetnosti glasovnice s tem, da pregleda podpis in žig in primerja števil-ko, zapisano na kuponu s številko, zapisano na sekcijskem volivnem i-meniku; nato odtrga kupon glasovnice po nazobčani črti in položi glasovnico v glasovno skrinjico. Eden izmed članov volivnegu tirada jnora posvedočiti dejstvo, da je volivec glasoval, s tein da se podpiše v zato določeni rubriki sek. cijskega volivnega imenika poleg i-mena volivca. Ostale določbe tega člena se tičejo neveljavnih glasovnic in ravnanja ž njimi. Volivci, ki no oddali glasovnico brez kupona, žiga s številke podpisa, ne morejo ponovno glasovati. Veljavna glasovnica predstavlja en glas za kandidatno listo, za katero je volivec glasoval. Ce se predloži zdravniško potrdilo, se mora priložiti zapisniku.. Tako spričevalo mora izdati volivcu pokrajinski zdravnik ali občinski sanitetni uradnik brez vsakih stroškov za volivca. stane dvom. Izražene preference, ki presegajo število, predvideno z dotično občino, so nične; veljavne pa so prve preference po vrstnem redu. ČLEN XXIV Po določbah tega člena je predsednik odgovoren za red na volišču. Zato ima na razpolago policijo, ki ta dan po njegovih ukazih vzdržuje red pri volitvah. ČLEN XXV Vnlii/nu propaganda Na dan volitev je prepovedana Volivria propaganda katere koli vrste, bodisi neposredna ali posredna, kakor tudi zbori in sestanki na javnih prostorih ali na prostorih, dostopnih občinstvu. Kršitve teh določb se kaznuje z ječo do 6. mesecev in z denarno kaznijo od 2000 do 10.000 Lir. ČLEN XXVI T.u je določen način konstituiranja volivnega urada. Dalje je govora o pripravi glasovanic za glasovanje, zlasti v numeraciji in podpisu odrezkov te o žigosanju glasovnic. ^ Po opravljenih pripravah se začne glasovanje, h kateremu pristopajo prisotni volivci v redu svojega prihoda. II glasovanju morajo bili p «puščeni volivci, ki pokažejo osebno izkaznico ali drugo od oblasti izdano listino o istovet nost i, če ima sliko. Podatki dokumenta se vpišejo v volivni imenik. Ce kdo nima osebnega dokumenta, mora en član volivnega urada, ki pozna volivca potrditi njegovo istovetnost Ob nesoglasju glede istovetnosti odloča predsednik. ČLEN XXVII Postopek pri glasovanju Ko j« predsednik ugotovil istovetnost volivca, odtrga kupon od volivnega potrdila in ga shrani v poseben ovoj; nato potegne iz prve glasovalne skrinjice, omenjen v členu XXVI, odstavek 3, eno glasovnico in jo izroči pravilno pregan-jeno volivcu obenem s tinto im svinčkom ter istočasno prečila ha glas številko, ki je napisana na kuponu; to številko mora eden izmed skrutinatorjev ali tajnik zabeležiti v volivnem imeniku, ki ga je overila volivna komisija, v zato določeni rubriki poleg imena volivca. Volivec se sme prepričati, da-li je zabeležena ista številka, kakor je zapisana na kuponu glasovnice. Nato gre volivec k eni izmed zato določenih miz (glasovalni celici- in„ ne da bi mu kdo približal, glasuje tako, da s svinčnikom napravi križ na glasovnici preko znaka tiste kandidatne liste, za katero se je odločil, vsekakor pa na pravokotniku, kjer se ta znak nahaja. Volivec sme tudi izraziti, da daje prednost (preferenco) kandidatom tiste kandidatne liste, za katero je glasoval, in sicer s tem, da s tintnim svinčnikom napiše priimek in ime ali samo priimek do-ličnih kandidatov na zato določene črte v srednjejn delu glasovnice. Število preferenc, ki jih sme dali volivec, znaša v občini Trst 4, v drugih občinah cone pa 2. Ce ima več kandidatov iste kandidatne liste enak piimek, se mora vedno napisati ime in priimek in po potrebi ime očeta. Ce ima kandidat dva priimka, mora volivec, ki hoče izraziti preferenco, napistati eden ali drugi piijnek izmed obeh. Ce pa je možno zamenjati več kandidatov, mora lima čiti v vsakem primeru oba pri-iipka. ‘ Preferenca se ne sme izraziti tudi s tem, da se napišejo številke, s katerimi so dotični kandidatni listi, ČLEN XXVIII Zaključek glavsiivanja Glasovanje mora biti odprto do 21. ure. Cc pa so v tem času v dvorani še navzoči volivci, ki še niso glasovali, sc mora glasovanje nadaljevati, dokler niso vsi od njih glasovali, vendar ne preko 22. ure. Po tej. uri noben volivec ne more več glasovati. ČLEN XXIX Naveden'je postopek, po katerem skrutinatorji ug Otove število g la-' sevalcev ter primerjajo S številom neuporabljenih glasovnic. Nato zapečatijo glasovalni skrinjici ter zapisnik o poteku volitev.* O opravljenem delu se napravi, zapisnik. ČLEN XXX Ta člen predpisuje način štetja glasov. Vsak ugovor proti veljavnosti oddanega glasu za določeno listo se. ugotovi na hrbtu glasovnice. ČLEN XXXI Naslednje glasovnice so nične: a) glasovnice, ki se razlikujejo od onih, ki. so predpisane v členu XXVII, ali glasovnice brez žiga ali podpisov, predpisanih po členu XXVI, odstavek 34 b) glasovnice z imeni, znaki ali drugimi označbami, ki so različne od tistih, ki so natisnjene v glasovnici. Pri tem so izvzeti samo znaki, s katerimi se glasuje za kandidatno listo, in označbe preference. Osnutek programa KP Sl O za volitve v miljskem okraju V interesu vsega ljudstva si je zadala KP sle.deči volivni program: 1. - Urediti svobodno in demokratično občino s široko avtonomijo, tako da se bo ludstvo lahko samo upravljalo in se bo udeleževalo v življenju občine v obojestranskem spoštovanju nacionalnih pravic. 2. - Prebivalstvo bo sledilo razvoju občine in bo lahko kontroliralo upravo s tem, da bo prisostvovalo na javnih občinskih skupščinah. 3. - Zahtevamo: Ozdravitev bilance, revizijo davčne politike. Q-iajšati je treba težo davke manj premožnim, dočim se naj obremeni bogatejše. 4. - Socialno Skrbstvo; a) Predlagati seznam ubožnih občanov s posebnim ozirom na družine padlih, vojnih povratnikov, partizanov, invalidov, upokojencev itd. b) Ustanoviti otroške vrtce v vseh večjih krajih in jih primerno opremiti. c) Postaviti baz« za prvo pomoč v Škofijah in Hrvatinih. d) Pomnožiti šolske obede tako, da zaiemejo čimvečjg število otrok. c) Vzpostavitev avtobusne zveze med vasmi v okraju. Miljami in Trstom. f) Postaviti telefonsko zvezo, ki bi vezala glavne vasi z Miljami in Trstom. 5. - Poobčiniti električno energijo, bodisi za privatno ali javno uporabo. Dati možnost posluževal nja iste tudi za gospodarske potrebe. Napeljati eléktriko V vasi, kjeri je še ni. 6. - Omogočiti ustanovitev na-bavljalnih in odjemalnih zadrug na polju kmetijstva in ribolova* 7. - Javna dela: Pospešiti preskrbo brezposelnim. Poiskati po-i trebna sredstva za: a) Popravilo ces.t v Miljah in p d okraju, ;A zgraditev javnega kopališča. b Dokončanje in izpopolnitev! Vodovoda. c) Ureditev odtočnih naprav. d) Zgraditev novih stanovanjskih hiš, kjer bi bila najemnina zmogljiva zg delavce. e) Zgraditev šolskih poslopij v Miljah, Božičih, Sv. Barbari in Zavijali. Zboljšanje higienskih napraV V že obstoječih šolah in izpopolnitev opreme v vseh občinskih šolah. f) Ureditev javne pralnice v Miljah in zgraditev novih, v drugih večjih krajih. 8. - Pospešiti in podpreti gradnjo! novega športnega igrišča ter pospešiti razvoj ljudskega športa. • 9. - Naša občinska uprava bo oddajal vsa naročila in zakupe, kjer je Je mogoče domači mpodjetjem, obrtnikom in delavcem dotičnega kraja. ČLEN XXXII Predpiši, ki govore o začasnih odločbah predsednika glede incidentov ter neveljavnosti glasov. Zapisnik mora vsebovati vse pritožbe o spornih glasovih ter zadevne predsednikove odločbe. Nadalje so določbe o postopku z neveljavnimi, spornimi in veljavnimi glasovnicami. ČLEN XXXIII DoLCča. kako je sestaviti in kam oddati zapisnik a skrutiniju. ČLEN XXXIV o sestavi osrednjega vo- D.oloča livnega urada v občinah, kjer Uefi votivnih sekcij. ČLEN XXXV Po ponovitvi izidov glasovanja po sekcijah predsednik osrednjega volivnega urada ugotovi število glasov, oddanih za vsako listo in kandidata Nadalje so določbe o dodelitvi števila svetovalcev vsaki listi. Dodelitev se izvrši v tržaški občini po d.'Kontovem sistemu. Število glasov vsake lista se deli z. zaporednimi številkami 1, 2, 3 itd. Najvišji tako dobljevii količniki predstav- ljajo mandate vsake liste. V podeželskih občinah pa se dodeljujejo mesta v. občinskem svetu po čistem sorazmerju in po največjih ostankih. V primerih enakih ostankov sc dodeli mandat ndj-šibkejši stranki.. ČLEN XXXVI Določbe, kako predsednik osrednje volivne komisije razglasi izvolitev kandidatov, v občinski svet. ČLEN XXXVII Predpisuje, da smejo predstavniki Ust prisostvovati delu osrednjega volivnega urada, ki odloča o vseh nevednostih prt volitvah. O delu se sestavi zapisnik. ČLEN XXXVIII Ce občinski svetovalec ne more biti izvoljen ali če je umrl pred proglasitvijo izvolitve, se mora nadomestiti s prihodnjim kandidatov, ki je. na kandidatni listi tega občinskega svetovalca dosegel naj-vefijp. individualni?,, številko. Eenako se nadomesti tudi izvo-lieni občinski svetovalec, ki umre v prvem letu svoje funkcije. ČLEN XXXIX Ce so na podlagi volitev postali člani občinskega sveta sorodniki, našteti v členu XI, odstavek 3, listane Izvoljen tisti izmed njih, ki pripada kankikatni listi z višjo volivno čtevilko, čq pa gre za kandidate ene in iste kandidatne liste, tisti kandidat, ki je dosegel višio individualno številko. V takem primeru se morajo izključeni člani občinskega syeffi taf koj nadomestiti po predpisih člena XXXVIII. ČLEN XL V treh dneh po zaključku skru-tinija mora župan objaviti izide volitev in jih sporočiti izvoljenim osebam. ČLEN XLI Določa, da se ponove razveljavljene. volitve V, posameznih sel cijab, če bi to moglo vplivati nd skupen izid volitev. ČLEN XLH Imenik glasovanja mora bit i n» sodišču 15 dni na vpogled vsem volivcem. ČLEN XLIIX Na prv.i seji občinskega svela st pretresa položaj vseh izvoljenih svetovalcev ter. izreče o onih. ki ne morejo biti izvoljeni po določbah tega ukaza. Sicer pa izreče to canski svet. Proli' odločam občinskega sveta je dopustna pritožba. ČLEN XLIV Proti postopkom za izvolitev občinskih svetovalcev jg dopustu« pritožba, ki jo v. prvi stopnji re- šuje občinski svet, v. drugi stopnji i pa conski upravni odbor. V tretji j stopnji pa dokončno odloči apela- ; oljsko sodišče. Navedene oblasti nadomešča nepravično izvoljene kandidate p drugimi, ki imajo zato potrebne pogoje. POGLAVJE III KAZENSKE DOLOČBE ČLEN XLV V členih XLV - LIX so našteti vsi prestopki pri vplivnih operacijah ter so zanje določene kazni v denarju in S zaporom do 15 let. Zaporna kazen zaradi vplivnih kaznivih dejanj ima vedno posledico izgube volivne pravice in pravice na javno službo. Za sojenje vplivnih prestopkov so pristojna redna sodišča; le zg, motenje rednega poteka volitev z grožnjami in nasiljem za ponarejanje votivnih spis on ali za uporabo ponarejenih spisov so pristojna vojaška sodišča, ki pa smejo odstopiti zadeve rednim sodiščem. Glavni prestopki po tem ukazu so sledeči: 1) Podkupovanje volivcev, nasilje ali grožnje proti volivcem ali njegovi družini in zloraba javne oblasti pri podpisovanju kandidatnih list. 2) Motenje rednega poteka vo- litev, oviranje izvrševanja glasovalne pravice, prihod na volišče z orožjem neupravičen vstop na volišče ali dvorano osrednjega volivnega urada med liolivnimi operacijami; oviranje javne oblasti pri lepljenju votivnih razglasov in obvestil; oviranje volivne propagande 3 letaki. 3) Ponarejanje votivnih imenikov, kandidatnih list ali drugih votivnih spisov in listin, uporaba ponarejenih listin. 4) Podpis izjave za kandidatno tisto po osebah brez volivne pravice, podpis več kandidatnih list; prihod oseb brez volivne pravice na volišče z namenom glasovanja ati glasovanja pod imenom drugih oseb. 5) Prevara pri štetju glasov, glasovanje po namestniku proti volji volivca. 6) Prepustitev oseb brez volivne pravice k glasovanju, izljučiiev it-pravičenih volivcev od glasovanja» neupravičeno dopuščanje glasovanja po namestniku. 7) Onemogočanje votivnih operacij ali povzročitev, neveljavnosti volitev po članih volivnega urada! 8) Zloraba volivnega potrdila 3# neupravičeno glasovanje; župan» ki noče izdati votivnega potrdila po predpisih tega ukaza. Predlog za kazensko postopanja sme dati vsak volivec s tem, da priglasi kot zasebni udeleženec. Kazenski pregon zaradi votivnih prestopkov zastara u dveh letih.1 ČLEN LX Vsi izdatki zg prve volitve občinskih svetov v coni gredo h* breme Zavezniške vojaške uprave-ČLEN LXI Ta ukaz stopi v veljavo na danko se objavi v Uradnem listu. V Trstu, dne 21. februarja 1949- ČLEN XVIII Ta člen ureuje imenovanje ter poslovanje sekcijskih votivnih uradov. ki sestoji iz predsednika, tajnika in skrutinatorjev. Predsednike votivnih uradov imenuje predsednik apelacijskega sodišča iz vrst pravnikov, javnih nameščencev ati prostih poklicev. Občinski odbor pa določi skrutinatorje izmed volivcev V občini. Tajnika pa izbere predsednik votivnega urada med pismenimi volivci občine, zlasti javnimi nameščenci. Člani votivnega uradu, ki veljajo za čas opravljjanja službe za uradne, ne morejo odklonili zaupane jim funkcije Pri votivnih postopkih morajo biti navzoči vedno vsaj po trije cium volivnega urada, med temi presedati; ali podpredsednik. ČLEN XIX Po tem členu mora župan dostaviti predsedniku votivnega urada žig sekcije, volivni imenik, pet seznamov kandidatnih list, zapisnik o imenovanju skrutinatorjev, glasovnice, skrinjice, ter svinčnike za volitve. Žigi, skrinjice in glasovnice morajo odgovarjati predpisanim v-zorcem. CENL XX Tu so predpisi, kako mora biti opremljeno volišče. Tu morajo biti Živinoreja kot laica sicer ne pred. stavi ja posebne panoge v našem kmetijstvu, vendar se v malem obsegu bovi z njo malone vsak naš kmet. Zato je važno, da se malo po-bavimo z njo in z vprašanjem, kako jo moremo izboljšati. Pri nas pride živina v poštev USI 11*11« ZIIIIOIEJI Umni kmetovalec bo to dejstv0 upošteval, razdelil pašo po njen* kakovosti in pasel bolj molzne kr