1. številka.
Uhaja vsak dan »večer, izim&i nedelje in prazniko, ter velja po poŠti pvejeman za a v s t r i j 8 ko-o g e rs ke dežele za vbo leto 16 gld., »a pol leta 8 gld, za četrt leta 4 gld., za jfdeTi iresec 1 gld. 40 ki\ — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto 13 gld.,  za četrt leta 8 gld. 30 kr.,  z:i jeden mesec 1 gld.  K) kr. Za pošiljanja na dom računa se po
10 kr. za meec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša.. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenKfat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali veekr.it tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so no vračajo.   Uredništvo in upravniSvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, „Gledališka stolba". Upravni štv u naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr
„ pol leta........6   ,,   50 „
„ Četrt leta........3  „   30 „
„ jeden mesec....... I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto  ...       ....   15 gld. — kr.
„  pol leta........8   „   — „
„ četrt leta........4   „ —
„ jeden mesec.......I   „   40 „
Naročuje s   lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziram" na dotično naročilo.
Ob novem letu.
—o.— Z letom 1886. smo pri konci. Z nami vied postaral se je tudi naš narod slovenski za jedno leto. Vpraša se posamezni človek, vpraša se narod: kako mu je milo bilo staro leto in kakšno pot mu je pripravilo v leto novo? Narod slovenski dobi danes slab odgovor, če se ozira kvišku, odkoder je upal podpore, narodu našemu kaže slub pot v bodočnost, še se dene, da bi jo v prošlein letu imel še kdo drugi nam delati, a ne mi sami s slabimi naiimi močmi! Država, v katerej živimo Slovenci, se tudi v tem letu ni ozirala na naše prošnje, ni nas podpirala v našem narodnem teženji, katero vsak še tako majhen narod mora spoznati sebi za jedino zdravo podlago svoje omike in z omiko združenega svojega blagostanja. Država je sicer naše namene pospeSevati dolžna in je za to plačevana tudi s slo venskimi žulji in varovana tudi s slovenskimi sinovi, ali vlada njena, ki se nam prijazno imenuje, je tudi fetoa prezirala nas, na naše pozitivne ter-
jatve odgovarjala: le sami delajte, najprvo vi, potem mi! A niti svobodnega razvoja nam neso dali, tudi v tem letu ne! Vsaj toliko objektivna bi morala biti državna vlada, da bi nam ne ovirala narodnega napredka, če ga že podpirati ue mara. Če bi naš obstoj zavisen bil le od državne Uprave, bore mi, bore naša bodočnost! To poistinjuje tudi staro leto, katero je član v dolgi vrsti prošlih, za nas podobno neplodnih žalostnih let. Ob doslednosti, s katero se za nas od leta do leta ponavlja taka reva, morali bi mi obupati, če bi, kakor smo dejali, naš obstoj visel na milosti državnih organov! Naša sreča, da so pogoji našega življenja še drugi!
Slovensko rodoljubje tudi v starem letu ni mirovalo, narod slovenski si je tudi letos sam po magati skušal, je s am delal in trudil se, da bi si zatrdil svojo narodnost in tako na tršej podlagi dvigal se kvišku k samostojnosti in popolnosti. Ali je to delo naše bilo sadunosno, ali je narod v letu prošlih dnij kaj napredoval, to je vprašanje. Mi pravimo, da! Kakor drevo raste nevidno, tako se tudi narodova rast ne meri po letih, nego po desetletjih. Od jednega leta do druzega ne vidimo razlike, a vidimo jo, če denašnje narodovo stanje primerjamo s stanjem njegovim pred desetimi, dvajsetimi in tridesetimi leti. ozirom na te dobe je viden tudi napredek .slovenskega naroda, vidno je, da se mu je obudila in okrepila zavest samosvojega obstoja in poklica, viden je njegov razcvit na du-ševr.em polji, vid'n njegov preporod v duhu narodnem, v duhu slovanskem! Država mu pri tem v nobeuej dobi ni dajala pomori, narobe — bila nam je z velike, jako velike večine let trdosrčna in trdoročna mačeha in mačeha „prijazna" nam je tudi za zadnjih let! Karkoli je našega napredka, storil se je proti volji državne uprave, večinoma v neraz mernem boji proti državnej sili, navstal je napredek jedino le iz naše narodne avtonomije, iz na šega vztrajnega, rodoljubnega dela! Če tedaj tudi v starem letu nesmo uživali obljubljene in priču kovane „mane" državne, za to še ni gotovo, da smo bili brez hrane, da stojimo tam, kjer smo stali pred letom dnij. Narodne naše moči tudi v prošlein letu neso počivale, narod naš ni izgubil razuma za plemenite naše namene, in zategadelj smo danes lahko uverjeni, da je naša sveta narodna stvar tudi
letos pridobila in napredovala. Dokler vztra jamo, dokler delamo, ni se nam treba bati nazadovanja in oslabljenja, pa če napredek ni takoj viden, viden bode čez leta in čez dobe, viden bode v naših potomcih, s katerimi je sedanji rod jeden in isti — slovenski uarod!
To utemeljeno vero vzemimo seboj v novo leto! Delajmo v spoznanji, da smo mi Slovenci zadnji mej avstrijskimi Slovani, kateri od sedanje vlade (lobodo svobodo in pospeševanje svojega narodnega razvitka, računajmo jedenkrat z realnimi razmerami in faktorji! Ne sinemo se ozirati le kvišku, kamor se toliko truda zastonj in zastonj steza, nego poglavitno moramo gledati na desno in levo, v sebe in okolu sebe. Naše narodno delo mora biti socijalno, naše moči naj se kažejo v domačem občevanji. Tu našemu trudu ne bo prevare, tak socijalen boj s plemenitim orožjem bode nam donašal zmag, kakor nam jih je že donesel. Brez imena vrednega uspeha na polji političnem, smo narodnost slovensko povzdignili na polji socijalnem. To je dovolj znamenja, kam naj obračamo svoje moči, s rini se bomo vzdržali in pomagali. Vsak posamični k naj gleda, da inu se srce napoji s pravim slovenskim in slovanskim duhom, a takšeu naj se potem plemenito bori ga slovensko stvar v družbi in obitelji! Da, v obitelji, v sorodstvu! V rodbine uaš«- mora priti slovenski preporod. Rodoljubni soprog naj gleda, da bode imel rodoljubno soprogo, rodoljubne sinove in hčere, rodoljubni brat naj pazi, da bode sestra kednj po stala rodoljubna slovenska mati. Noben vihar ne more omajati slovenske narodnosti, kadar hode ona imela v rodbini razširjene in zdravo svoje korenine. In naši pisntelji naj gledajo, da bodo rodbinam našim dajali krepko narodno hrano, naša inteligencija naj se konečno priuči, do bode delala po pozitivnem programu, čegar smoter mora biti to, kar služi narodu našemu za narodno probujo za omiko v narodnem duhu. Vsh drugo je ničevo, je za golo zmoto! A osobito naša odrasla učeča se mladina naj začne le za to navduševati se, kar je realnim razmeram našim prikladno, kar narodu našemu v resnici služi, — naj se ne udaja iluzijam, da se čez čas, v času dela mej
LISTEK.
U n d i n a.
(Spisd Andrč Theuriet; poslovenil Vinke.) I.
Silio je dež lil in ves dan, če prav v aprilu, je bil zeb mračen. Vzhodnji veter ustavljal se je zaj t po ulicah mesteca Auberive, z roko potresajoč drevesa in ropotajoč s slabo pritrjenimi zatvori v oknih. V vsprejemnej sobi v vrvarskej ulici stoječe hiše je djklica kakih devetnajstih let mrzlo z roko zdrsavala čez tipala starega klavirja. Tenki glasovi so počaBi vreli ven ter se združevali z ropotom, katerega je stara služabnica delala v kuhinji. Mej igranjem polzeli so pogledi mlade deve dolgočasno preko sttrib, zaspanih rodbinskih slik in obledele oprave v salonu. Slednjič preneha s svojo sonato in stopivša V oknu, pritisne čelo na potno steklo. A zunaj je nlo grozno mrklo. Hijacinti v gredici na vrtu ležali so utopljeni v razmebčanej prsti; mala reka Auoetti valila je naprej umazano vodo; dimniki od dežja oplakovanih streha dvigali so se ne-
razločno iznad drevja in dim se je vd v vzduh: vsa okolica je bila videti kakor topeča se v solzah.
Mlada deva mraza drhteč zopet sede h klavirju ter prične svirati buren valček, katerega pa hipoma pretrga. Roki jej omahneta na tipala in z nervozno silo iztegnivša ji, vsklikne: „0h, kako je dolgčas, kako je dolgčas!"
„Kaj pa je, dete drago?" vpraša služabnica, ta hip prikazavša se z zavihanimi rokavi, predpasnikom in usnjeno čepico s plapolajočimi trakovi. Bila je debela, kljubu svojim štiridesetim še dokaj sveža. Njene modre oči imele so krotki, dobri pogled mlade kravice.
„Kaj pa ti je, Antoinetta V" vpraša še jedenkrat s plašno nežnostjo.
„ Celina," veli Antoinetta ter živo pogleda deklo s svojimi nežnimi očmi, nako bode še dolgo deževalo, me jutri lahko pokopljete. Oh!" zakliče vstanši, „ta dolgčas! vse ga je tukaj polno, od neumnih papirnatih cvetic pa do bornih slik pradedov, katere me časih mičejo, da bi jih raztrgala, samo da bi se razvedrila."
„Oh, srčece drago, da bi te le tvoj oče hotel uvesti pri notarji ali pri udovi plavževega lastnika !
Tu se ne manjka ljudij, katere bi človek lahko pohajal, a gospod de Lisle s svojim prepiravim bitjem je tako talentovan, da je vso družbo Auberiv-sko dvignil proti sebi. Njemu je ljubša Pitoisetova krčma, kjer s svojimi tovariši, zverokradci, popiva, kolikor se mu hoče."
»Ubogi oče!" Antoinetta vzdihnivši zopet prične razgovor, „njegovo življenje tu v vasi res ni kaj prida. On pogreša tistih dobrih starih časov v Toursu in lepega mesta, katero je imel tam *
„Zakaj pa je izgubil svoje mesto ?" živo deje Celina. „Vse dneve je prebil na lovu in noči pri kartanji in vlada ga je poslovila. Jedva da se zmeni za te; ako bi inene ne bilo tu, bila bi ti, odkar ti je mati umrla, več nego jedenkrat hodila v strganih čevljih." Služabnica zmaje s pleči ter Be z rokama upre ob klevir.
»Veš kaj," nadaljuje, „tvoj o5e naj bi te bil. namesto tla se je razprl z obiteljo matere tvoje, mirno pustil v Parizu pri tvojih starih, ki bi ti že našli moža."
„Oj," odvrne Antoinetta nevšečnega lica »Bog me vaiuj moža, katerega bi izbrali moji stari! Mi-nisterski uradniki, norci in pedantje, plešast: kakor
svojimi rojaki ne bo opravičevala, rekši: „1* etat des illusions est passe"! Bolj kakoi dosedaj delajmo socijalno in pozitivno za slovenski narod, ker te pO takom vztrajnem rodoljub j i bode nam boljša bodočnost gotova! In iz tega namena kličemo ob novem letom: čast slovenskemu rodoljubju!
Kranjski zemljišno-odvezni dolg.
Spisal deželni poslanec dr. A. MoBche. Kakor znano, pečajo se sedaj trije deželni zbori s konvertovanjem zemljišno-od veznih dolgov; ti so: nižje-avstrijski, gorenjo-avstrijski in štirski deželni zbor.
Pri vseh se zapazuje poglavito potezanje, da bi se zemljišno odvezne deželne naklade znižale, vsled tega doseženi preostanki za produktivna deželna podjetja porabili ter tako, ne da bi se deželne naklade povišale, povzdignila narodno-gospodarstvena delavnost dežel.
To je ista temeljna misel, katero smo tudi mi v svojem pod zgornjim naslovom v tem listu raztol-mačenem projektu naveli.
Te naše razprave se v tukajšnji publicistiki neso prijazno vsprejele, akoravno so strokov-njaški krogi jako ugodno o njih sodili. Nikakor nam ni namen, da bi zaradi tega pričeli s tukajšnjimi kritiki polemizovati.
Predmet, kateri amo obravnavali, zahteva dvoje, prvič študij in drugič patrijotizma. K prvemu smo v svojih razpravah izrecno poživljali, drugi nam je bil predumeva, ki se sama ob sebi umeje. Površnim ali sutisantnim ali tudi protidokazom, koja je na* rekavala slabo zakrivana strankarska strast, zaradi tega ne odgovarjamo niti z jedno besedico, — za to nam je naša stvar preresna, naš čas predrag.
Da pa pokažemo, kako se ta predmet drugod razumeva in obravnava, sklicujemo se na poročilo v XXVII. prilogi k stenografičnemu zapisniku nižje-avstrijskega deželnega zbora objavljeno, in na predlog deželnega odbora za Nižjeavstrijsko.
Ta deželni odbor, kojega odlično delovanje vsled ugodne pisarniške organizacije pač lahko v čem druzem obstoji, kakor v birokratskih pisarniških delih, peča se v svojem poročilu z zadevo regulo-vanja reke Dunajšice ter pravi:
„Velika dela, v kojih pospeševanje je bil visoki deželni zbor vedno pripravljen, se pač ne morejo drugače izvršiti, kakor če se uporabi deželni kredit. Z veliko verjetnostjo se da trditi, da bi imela uporaba deželnega kredita za posledico večje obreme-nenje davkoplačevalcev vsled povišanja naklade.
Zdelo se je tedaj deželnemu odboru potrebno, da preudari, ali ne bi bilo mogoče, napraviti prostor v dosedanjih mejah budgeta izdatkom, katere zahtevajo započetbe dežele in Dunajskega mesta. Deželni odbor misli, da je našel naredbo, ki je sposobna, da se dvojni namen doseže: na jedni strani da t^e za dobijo sredstva v pokritje veličin stroškov, ne da bi se na drugi strani davkoplačevalci obremenili; zdi se mu, da je to sredstvo na jede n-kratno popolno poplačanje še ostalega ze ml j i š n o - o d v ez ne g a dolga in v ta namen vsprejem deželnega posojila, ki bi se imelo v 50 letih poplačati in kojega obrestovan je in amortizovanje bi veliko manjšo svoto zahtevalo, kakor se uporablja
sedaj v obrestovanje in poravnanje ostalega zemljišno od veznega dolga.1*
0 pravni dopnstljivosti poprejšnjega pop'ačanja ženiljišno-odveznega dolga navaja potem nizjeavstrij-ski deželni odbor sledeče:
„Predno se predlog s štev lkami razjasni, uriva se nam vprašanje, ali je takojšno poplačanje zera-ljišno-odveznega dolga pravno dopustljivo. Na to vprašanje odgovarjati je nepogojno : da, kakor to si <li iz sledečib zakonitih določb.
S cesarskim patentom z dne 11. aprila 1851 drž. zak. št. 83 ukazale so se tloločbe o odveznem zakladu, ki je v poplačanje glavnične odškodnine in mejčasnega obrestovanja (prihodki rente) od veznih glavnic, za vsled zemljišne odveze razrušene dohodke. (Dalje prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 3. januvarja.
{'oški listi svetujejo grolu Taaffeju, da naj popolnem zadovolji državnozboisko večino, knjti Nemci so z izstopom iz češkega deželnega zbora pokazali, da ž njimi ni nobena sprava mogoča. — Grof Dzieduszvski se je izjavil proti Levovskemu dopisniku „Politike", da češko-poljska zveza se ne naslanja na vnanjo politiko. Pollaki so preverjeni, da jednakopravnost vseh avstrijskih narodov zago tavlja varnost države. Sedaj Čehi branijo svoje pravice in Poljaki jih bodo podpirali, če tudi se jim ponujajo razne koristi od nemške strani Ko bi se se pa Nemcem krivica godila, bi je pa podpirali Poljaki.
Viiiiiijc države.
Itolgui'Nlta deputacija ne pojde v Carigrad, ker Vulković ni mogel pregovoriti turških državnikov, da bi jo vsprejeli. Vračajoč se v Sofijo, bode se deputacija zopet nekaj dnij mudila na Du-naji. — Z vsprejemom v Londonu ni nič prav zadovoljna.
Kakor se od vladne strani iz Sofije poroča, liolgurNku. vlada ne misli povišati davkov, kakor so poročali nekateri listi. Pomanjšala bode državne troške za bodoče leto za več kakor milijon levov. — Bolgarska vlada namerava evropske vlade opozoriti na nekatere neresnice Giersove okrožnice o Kaulbarsovej misiji in ovreči obrekovanja Burga-ških, Peristiških in Slivenških upornikov, ki v spomenici, izročene) turškemu velikemu vezirju, hočejo veljati za žrtve sedanjih bolgarskih razmer, v res niči pa neso druzega kakor zločinci.
Ujeti Soldatović je izpovedal, da je nameraval s svojo četo iti v lieligrad in umoriti srU-*k«kgsi ministerskega predsednika Garašanina ter oropati njegovo posestvo.
Angleški in francoski listi trdijo, da sta Tfem-«-iJu in Itiisi ja sklenili zvezo, ki se je podpisala sredi minulega meseca. Nemški listi pa to oporekajo, češ, da so Francozi to izmislili in poročili tudi angleškim listom, da bi tako razrušili dobre odnošaje mej Avstrijo in Nemčijo.
Livlandski gubernator poslal je niNkemii carju poročilo, v katerem pojasnuje, da predpravice baltijskega plemstva najbolj ovirajo poruaenje baltij-skih dežel. Gubernator priporoča, da bi se odpravile dotične predpravice.
Turški vladni krogi so zvedeli, da si Anglija prizadeva napraviti zvezo balkanskih držav, ki bi bila obrnena proti Turčiji. Carigrajska vlada je zaradi tega v velikih skrbeli, kajti dobro ve, da bi novi nemiri na Balkanu uničili turško gospodstvo v Evropi. — Turško vojno ministerstvo je za ukazal o, da se bode po vojaških šolah učila ruščina.
OrAlti državniki so posebno odlikovali srbskega specijalnega odposlanca polkovnika Topalo-\ ;i i. ki je zastopal kralja Milana, ko se je grški kraljevič naslednik proglasil polnoletnim Kralj mu je podelil veliki križ Spasiteljevega reda in priredili so mu na čast banket v kralievi palači. Polkovnik Topalović razgovarjal se je večkrat z mini-sterskim predsednikom Trikupisom o vnanjej politiki zlasti o bolgarskem vprašanji.
Angleški minhterski   predsednik nikakor ne more dobiti novega finančnega ministra. Zategadelj se že govori, da bode morda skušal pregovoriti lorda Churschilla, da bi zopet ustopil v ministerstvo.   Ko bi se mu to tudi posrečilo, bi s tem težave ne bile odpravljene,  kajti  najbrž bi potem odstopili  nekateri drugi ministri in lord Salisbury bi moral  premeniti svojo notranjo in vnanjo poli ciko. Lord Churchill nekda zahteva, da odstopi sedanji   minister   vnanjih   zadev   lord Iddesleigh, drugače on ne stopi znova v ministerstvo.   Usto p Churchillov v ministerstvo bil bi začetek radikalnih reform, kakeršne pa nič kaj ne ugajajo konservativcem. Lord Churchill hoče, da se odpravijo razne visoke  plače in sinekure  ter radikalno preustroji vojna uprava. Na ta način misli privarovati na leto nič manj nego deset milijonov funtov.  Da odprava sinekur mnogim konservativcem ne prija je naravno. Pri vojnem  in  pomorskem  budgetu bi se lehko mnogo prištedilo.   Dosedaj se je mnogokrat kupa-valo orožje,  ki ni bilo za nikako rabo, ravno tako tudi več novih ladij ni zadostovalo vsem zahtevani. Preskuševalci orožja so  podkupljivi,  založniki pa brezvestni.   Treba tedaj strožje paziti, da se take zlorabe ne bodo nadaljevale. V korist narodu hoče loid  Churchill   najmogočnejši   korporaciji „Citytt odvzeti pobiranje mitnine od premoga in vina. Nadalje zahteva Churchill  reformo lokalne uprave v liberalnem zmislu.   Ko bi Salisburv privolil v vsa ta zahtevanja, bi se zameril mnogim konservativnim kolegom, katerim bi nove reforme odvzele lepe do • kodke. Ti bi več ne podpirali njegove vlade, ki bi potem najbrž pala. Lord Salisburv bode moral poskusiti vladati brez Churchilla, ako bi pa ne imel v zbornici več večine, pa odstopiti.  Razpust parlamenta bi mu itak nič ne koristil, ker  bi volitve zanj gotovo  neugodno izpale, ko bi proti vludnim kandidatom agitoval tudi Churchill s svojimi pristaši.
FraiKoski konjski trgovci kupujejo konje po JUtlandiji in danskih otokih. Nakupili so jih nekda že jako veliko. Nemški listi v tem vidijo pripravljanje Francije za vojno, zlasti olicijoznim ita vest jako ugaja, da ložje dokazujejo potrebo po-množenja vojske.
Dopisi.
Iz CJorice 29. decembra. (Deželni zbor. — Podporno društvo. — Božićnica.) Deželni zbor goriški imel je 22. t. m. dve siji ter je šel potem na počitnice, katere bodo trajale do dne 10. januvarja 1. 1887. Tvarine obravnaval je v poslednjih sejah mnogo, toda večidelj le donače, tedaj zunanjemu svetu indiferentne. Najvažneše točke so bile: o peticijah, da bi dežela pomagali staviti most čez Sočo iz Podgore v Stračice, o kiterih je poročal poslanec Dottori z nasvetom, naj se odstopijo deželnemu odboru, ki ima nalogo to zadevo natanko preštudirati in potrebno ukreniti; o pravilih naše gluhonemice, ki so bila in najbrž tudi bodo še povod velikim prepirom ter so bila iz ocena v pretres odseku 7 udov; načrt postave o saznamo-vanji poljskih in druzih zapriseženih čuvajev, ki je bil vsprejet tudi v tretjem branji; načrt postave, po kateri naj bi dežela posodila 382.400/gld. posestnikom  v tržiški  ravani, da bi jo kanalizovali,
opice in pravilni kakor ura. Lepa hvala! Vzgojišče v Passvji, v katero so me zaprli, mi je vendar le ljubše."
„Zakaj pa te neso pustili tam V" „Ker je bilo vzgojišče drago, mi smo pa revni, Celina."
„Revni!u odgovori Celina. „I)a, zdaj, kose je tvoj oče naužil življenja, hoče pri druzih štediti, postajajoč skop. In tvoji stari so tudi skopuhi! Tvoja mati bila jima je jedini otrok, ali bi ne bili mogli tebe obdržati ter plačevati zate vzgojevanja? Sicer mi pa o teh ljudeh ne govori več, jaz nečem ničesar slišati o njih !"
„Ah, Celina," vzdihne Antoinetta brez nadeje, „saj ine nihče ne ljubi."
„Nihče!" vsklikne Celina uporno, „tako, kaj pa jaz? Te li nesem razueževala in razvjala od tistega dne, ko sem prišla k vam — o božiči bode tega osemnajst let. Videčej te v tvojej zibeli, tako bledo in suho, a vender tako ljubko a tvojimi velikimi očmi, odprlo se mi je sice in takoj sem te jela ljubiti, ti ubogi, zanemarjeni otrok! Jaz, jaz sem te uspavala v tvojej posteljici, jaz sem te ob praznikih sv. rešnjega  telesa oblačila  kot angelja,
in kdo te je obsul s sladkarijami, kadar te je bila mati kaznovala? Tako! Nihče te ne ljubi, nehva-ležniea? Bi li mari ne bila oddala deset košaric, da te nesem obožavala ? kajti," deje Celina vsklo-nivši se, „imela sem dovolj ljubimcev in ne naj« slabših! a morala bi bila ostaviti tebe. Ali bi mari brez tebe bila ostala v službi pri tvojih stariših? Ne govori torej, da te nihče ne ljubi, zlo dekle!"
„Da, Celina moja, ti me imaš rada!" vsklikne Antoinetta, katerej so bile oči postale rosne, ter se zažene svojej služabnici okolo vratu. „Ti me imaš zelo rada, a ti si jedina!"
„Čemu pa ti je treba še drugih?" odgovori Celina ter jo poljubi na čelo. „Sicer ti je pa gospod Ormancev vrl in dober prijatelj." Antoinetta porogljivo nabere usteca. „Evonyme!" pravi. „Res, on je čestokrat prav vrl; nekaj časa kratkočasila sem se skušaje, da bi se zaljubil v me."
„Ali, dete drago!" veli Celina usrjena. „Nič ne skrbi,"   nadaljuje Antoinetta, „njegovo srce ni v nevarnosti. Preveč naguenj zajedna biva v njem: cvetice, ptice, knjige — jaz pa ho čem biti  ljubljena   neomejeno.   Sicer pa Evonvme
tudi ni mož, o katerem sanjam. Ponosei značaj, kakor ulit, z železno voljo, katere bi ves svet ne mogel upogniti, a bi se vender udajala ♦ naj rahlejšem namigu mojega mezinca — to je m>ž, katerega bi jaz mogla ljubiti."
„To bi bila bela vrana, hčerka moji. Sveta mati božja! Tvojega očeta slišim v hlevu Tukaj čenčam s tabo, kosilo pa še ni gotovo!"
V istini je tisti, o katerem je govorila, svoj dohod javljal z melodijo lovske pesnice, žvižgajoč jo na vse grlo. Kazalo pa je, da še noče priti noter. Kot skrbljiv gospodar mislil je gospoc de Lisle najpoprej na hrano svojih živalij, poten stoprav nase; prvi njegov hod vedel ga je k trojid krasnih izvodov svinjskega rodu, radujočih se poiebne pozornosti njegove, in katerih on nikdar ni imenoval drugače kakor tovariše. Iz hleva odmeval je njegov nizki glas, in odgovarjalo mu je grozno kruljenje.
Nekaj trenotkov pozneje se kuhinjska vrata naglo odpro in gospod de Lisle se pokaže na pragu. Nosil je kamižolo reberčastega baržuna, lokolenke in bel klobuk. „ Celina", pravi, „kadar lo večerja za tovariše gotova, užgi svetilnico ter priuesi kotel v hlev." (Dalje prih.)
ki se .je oddal odseku 7 udov v pretres. To delo bode stalo blizu milijona goldinarjev, a bode le nekaterim posestuikom in tržiškemu okraju v korist.
Naše bralno in podporno društvo imelo je dne 19. t. m. občni zbor, ki je bil obilno obiskovan, obravnavale so se navadne društvene zadeve in ne kateri novi predlogi, katerih pa občni zbor ni vspre-jel. Potem vršila se je volitev novega odbora Na predlog jedneua društvenika izbran je bil predsednikom z vskbkom dr. Anton Gregorčič. Zbor je vsprejel ta predlog jednoglasno in živahnim odobro-vanjem v znamenje, da je bil s poslovanjem gospoda predsednika jako zadovoljen. Skoro jednoglasno voljeni so bili potem po listkih prejšnji odborniki z malimi spremembami, kar svedoči, da je dosedanji odbor svojo dolžnost storil. Nadejamo se, da bode za naprej odbor isto tako marljivo delal v p ros peh tega jako važnega društva. Posebno veselje moramo izraziti na tem, da sta vsprejela volitev gospoda de-narničar in podpredsednik, ki sta si stekla za pred sednikom največ zaslug za to društvo v minolem letu; brezdvojbeno se potrudita tudi v novem letu, da izvršita svojo nalogo dobro in v občo zadovoljnost.
Nekaj povsem novega uvelo je vodstvo slovenskega otroškega vrta in dekliške šole v našem mestu, namreč božičnico, ki je bila lani v lesnih šolskih prostorih, a letos v dvorani naše čitalnice. Že lansko leto se je o tej priliki izražala želja, naj bi se vršila prihodnja božičnica v čitalnici, ker so bili šolski prostori za to pretesni, letos se je ta želja spolnila. To je bilo tudi potrebno, kajti še velika in obširna čitalnična dvorana m zadostovala, da bi vsprejela stariše, dobrotnike, Čestilce naši nežne mladine, dvorana je bila v vseh prostorih prenapolnjena. Veselica pa je bila tako presrčna, tako izvrstno urejena in tako izborna, da mora biti iz-vestno vsakemu žal, ki se je ni udeležil. Kaj takega res ne bi bili pričakovali in srčno čestitamo učiteljicam k tolikemu uspehu. Ako bode koncem leta učni uspeh le deloma v razmerji s tem, bode pač ta zavod, katerega vzdržujejo Goriški Slovenci z mnogimi žrtvami, uzoren in v veliko veselje vsem onim, ki svojo deco vanj pošiljajo in onim, ki zanj plačujejo.
■ z Koža v Korotanu. 1. januvarja. (Izv. dop.]   »Vsem je gotovo že znano,  da se poučuje okolu 50 ltožanov v petji. Ogromne težave so nam ovirale začetkoma delovanje. Kdor iz lastne skušnje dozna sad sedanjih ponemčevalnih šol  v Korotanu bode lahko uvidel, koliko truda stane poučevanje Nemški znajo vsi dobro čitati.   A kaj  to pomaga, če umejo le par besedic?   Vender slovenski, svoj materin jezik znajo prav malo brati.   A kdo se ho temu čudil, ko v šoli celih dolgih osem let le jedino zveličavna nemščina vlada. Le v prvih mesecih prvega leta se kažejo otročičem slovenske črke in potem dajo slovenščini slovo na veke. Tako se časi spreminjajo.   Slavni slovenski vojvode ao nekdaj v Korotanu stolovali, & nam potomcem kmalu več ne bo prostora- — Da||e je naše ljudstvo ubogo, premožnejši   le  preradi  obračajo plašč po  vetru in ravno ti so naši kriti in surovi nasprotniki. Doslej je mankalo tudi potrebne podpore. A spomnili smo se, da stanujejo onostran Karavank mili naši bratje, ki bodo nam v nali potrebi gotovo na pomoč priskočili. Prosil sem torej v imenu naših pevcev „Sokola" . In podpora res ni izostala. Iskrena hvala vsem gospodom Sokol (m, ki so se blagovoljno za nas potrudili! A i drugod ni ostala naša prošnja glas upijočega v puščajvi. V prvi vrsti se moramo zahvaliti 6. g. dr. VoŠnjaku in „Glasbeni matici" v Ljubljani.   Nadalje sta se nas spomnila tudi vrli gospod dr. Plantan, c. kr. notar v Zatičini, in g. Gr.  Einspieler, mestni kaplan v Celovci. Posebno razveselila nas je pa pošiljatev blage domo-rodkinje gosp. Tratnikove. Vsem imenovanim še jedenkrat najtoplejša zahvala! A zaman bi bil ves trud, ko bi ne bili našli tako unetega gospoda ko je Fr. Bergman, farni oskrbnik v Roži.   On je prava duša vsemu društvu. Vse je prevzel ta blagi gospod brezplačno, čeravno ga pri nas v Korotanu morda vse drugo nego čast in priznanje čaka. Taki rodoljubi so vse časti vredni.
Rožan v imenu pevcev.
Domače stvari.
— (Dnevni red VIII. seje deželnega zbora kranjskega) v Ljubljani dne 4. januvarja 1887. ob 10. uri dopoldne. Branje zapisnika VII. deželnozborske seje dne 30. decembra 1886 Naznanila deželnozborskega predsedstva. Deželnega
odbora poročilo o dovršeni gradnji Kopačniške ceste. Pordčilo finančnega odseka k prilogi 40 o nasvetih  deželnega odbora glede  razširjeuja prisilne delavnice, o dotičnih proti peticijah in o raznih na-redbah glede tega zavoda.  Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji kupcijske in obrtne zbornice v Ljubljani glede tega, kakšna dela je opravljati prisiljencem.   Ustno poročilo finančnega   odseka o proračunu zaklada prisilne delavnice za leto 1887. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Frančiške Drenik za podaljšanje odgojnih doneskov njenim trem nepreskrbljenim otrokom za prihodnja 3 leta.   Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji društva „Narodna Šola" za podporo. Ustno poročilo finančnega odseka o pogozdovanji Krasa na Kranjskem. Ustno poročilo odseka za letno poročilo o letnem poročilu deželnega odbora in sicer o §. 4. „I)e želne podpore", o §.  5. »Občinske zadeve" in iz §. 11. o „Doneskih zavarovalnic za požarne namene". Ustno poročilo finančnega odseka o porabi izrednega kredita 18.000 gld dovoljenega v ta namen, da se popravijo v jeseni 1. 1885. v političnem okraji Radovljiškem po vremenskih nezgodah na javnem imetji napravljene poškodbe, in o napravah, izvršenih v to svrho, da se ohranijo nekatere vasi tega okraja po povodnji   preteče   jim  nevarnosti.   Ustno poročilo finančnega odseka zastran popravljanja  poslopij in nakupa gospodarskega orodja in živine  za dežeino vino- in sadjerejsko šolo na Grmu.  Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji   županstva Kranjska gora za podporo za  napravo  mostu čez Savo pri Gojzd-u. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji županstva Gorjf zavolj  podpore za zgradbe ob Savskih bregovih pod Korenom.
— („Glasbeni Ma ti ciu ) dovolil je finančni minister pl. Dunajevski 300 gld. podpore še za 1. 1886., za kar gre osobito zahvala našemu poslancu g. Hrenu
— (M a g i str a t n i m svetnikom) iineno van je bil v zadnji tajni seji mestnega zbora Ljubljanskega v priznanje njegovih velikih zaslug dosedanji magistratni tajnik g. Zamida. Prav iz srca čestitamo!
— (Premeščen) je c. kr. notar g. Josip Kavčič iz Komna v Gorico.
— (Duhovske zadeve.) Goriški prvostolni prost dobil je od papeža dovoljenje, da sme nositi ob slovesnih prilikah mitro — G. Ludovik Kumar, kaplan v Štijaku, premeščen je v Biljano; g Fr. Ce ket ostane v Štijaku.
— (Slavno poštno ravnateljstvo) se prosi, naj pouči svoje uradnike na železnici od Celja do Pragerskega, kje leži občeznani „Ljutomer" da ne bodo več pošiljali dopisnic namesto v Ljutomer na Štajerskem v Leitmeritz na Češkem. Od c. kr. pošte se sme zahtevati, da nastavlja na Sjiod-njem Štajerskem uradnike, ki znajo nemški in slovenski.
— (Silvestrov a veselica) čitalnice Ljubljanske bila je živahna, kakor druga leta. Občinstva bilo je mnogo in vspored, katerega glavni del je bil odločen vojaški godbi, se je dobro izvajal. Posebno obnesel seje komični prizor „Vinska poskuš-nja" (gg. Trtnik, Š tam c ar, Pa j sa r in Pater-noster). Loterija naklonila je nekaterim prav lične dobitke, po pozdravu o polunoči (g. Trstenjak) pa je bilo splošno novoletno čestitanje, katero naj bi se vsem uresničilo.
— (Lep prizor) bil je včeraj pri Švica-riji. Srne, ki sedaj stalno bivajo v Tivolskem gozdu približale so se na par korakov Švicariji in si radovedno ogledale, kaj Ljubljanska gospoda dela. Ogled jim menda ni ugajal, kajti srnjak in obe srni vrnili so se kmalu v svoje varno zavetje.
— (Nezgode.) Mraz je pritisnil in drsanje se je živahno pričelo, kakor na Kernu, tako tudi pod Tivoli. Na Kernu udri se je včeraj led in mlaae gospice, ki bo si upale predaleč, in redar, ki jim je pritekel na pomoč, bili so nekaj časa v jako neugodnem položaji. K sreči ni ta nezgoda, kakor čujemo, imela zlih nasledkov. — Predvčerajšnjim zadela je jednaka nezgoda zaljubljeno dvojico ter ohladila za par trenotkov ljubezni ogenj. — Konji gospe pl. Gariboldijeve splašili so se včeraj dopo-ludne na mestnem trgu, a pod „trančo" so jih ustavili in dami sta izstopili ter šli peš domov.
— (Na Dunaj i) živeč slovenski gostilničar gospod Jakob Kruljač podaril je 20 gld. akad. društvu „Sloveniji" v to svrho, da se položi temelj ustanovnemu fondu za »Podporno društvo slovenskih dijakov na Dunaj iu. Isti požrtovalni
narodnjak izjavil je tudi, d< dobi slovensk dijak prišedši na Dunaj brez izdatne podpore, prvih osem dnij pri njem stanovanje in brano. S tem blagim Činom storjen je prvi korak za »Podporno društvo slovenskih dijakov na Dunaji", katero ustanoviti je prepuščeno najbližnjej bodočnosti. Gospodu Kruljaču pa, kateri pri vsakej priliki radodarno odpira svojo roko v podporo »Slovenije", zahvaljujemo se najprisrčneje na blagem daru. Bog ga živi še mnoga leta.
— (Samomor.) Ustrelil seje danes zjutraj ob Va7- uri v sv. Petra vojašnici podčastnik 17. pešpolka baron Kuhn, z imenom OIschnegger, rodom Korošec. Nastavil si je puško pod vrat, ter jo z nogo sprožil. Iiil je takoj mrtev. Uzrok samomoru je baje ta, da je bil obsojen na več časa v zapor v vojašnici.
— (»Savinjski Sokol") ima dne G. t. m. svoj občni zbor v Mozirski čitalnici. Odbor vabi člane, da se polnoštevilno zborovanja udeleže, ker je gotovo vsem do tega, da se društvo razcvita in širi, da bode njegov razvoj ravno tako sijajen, kakor je bil njega pričetek.
Telegrami »Slovenskemu Narodu'-:
Dunaj 3. januvarja. Ljudski pevec Sei-ler zabodel pevkinjo Guschelbauer, ker njegovih zaljubljenih ponudeb ni hotela uslišati.
London 8. januvarja. »Times" pijejo: Na nujno prigovarjanje Ilarlingtona in Cham-berlaina bode Goschen najbrže prevzel državno zakladništvo. V tem slučaji ustopila bi baje tudi dva liberalna člana gorenje zbornice v kabinet.
Pariz o. januvarja. Frevcinet in Ferrv pokazala voljo sporazumeti se, ker sta uvidela nujno potrebo, da se vse razne republikanske stranke zjcdiinjo, da Gobletu  nalogo olajšajo.
Pariz 2. januvarja.   Goblet izjavil na nagovor meničnih agentov, da vladi ni nič znanega, kar bi opravičevalo bojazen pred vojno. Vlada odkritosrčno želi v kupčijskem in poli-tiškem oziru potrebnega miru. Iles je, da vsa Evropa živi v  nekakem oboroženem  miru in da tako stanje vzbuja bojazen. To stanje se ne more zanikavati, a ni od vas zavisno, da preneha.   Vsa vladna politika meri le na to, da se ohrani mir, a vojna je eventuvalnost, katere more Francoska po 15 letnem naporu za ukrepljenje svojih vojaških sil hladnokrvno pričakovati.  Najboljše bodemo varovali mir, ako ostanemo mirni.
Pariz 2. januvarja. Predsednik Grevy vsprejel čestitke diplomatov, pri katere j priliki je papežev nuncij za predsednika in Francosko jako laskavo govoril. Grevy se srčno zahvalil in čestital diplomatom na dobrih razmerah mej Francosko in drugimi silami. Grevy izražal je tudi svoje zaupanje, da bode modrost vlad narodom na blagor podaljšala še v bodoče že 15 let trajajoči mir.
„LJUBLJANSKI ZfON."
Gld. 4.60. <933~9>
Gld. 2.30. — Gld. 1.15.
k
rednemu občnemu zboru
telovadnega društva „SOKOL"
v četrtek dne 6. Januvarja 1887. 1. n» ■v. treh kraljev dan ob 11. url dopoludne
v dvorani Ljubljanske Čitalnice.
Dnevni red:
1. Nagovor staroste.
2. Poročilo tajnikovo.
3. Poročilo blagajnikovo.
4. Posvetovanje o 25 letnici.
5. Volitev odbora.
G. Posamezni nasveti.
Čestiti gospodje člani »Sokola" prošeni so naj-uljudneje, da bi se blagovolili posebno zaradi važne točke o 25 letnici v mnogobrojne m številu udeležiti omenjenega zborovanja.
V Ljubljani, v dan 80. decembra 1886.
Odbor „Sokola".
Tržne cene v Ijubliaiii
dne 31 decembra t. L
		.-I	it	Speh povojen, k>jr.	fl. kr
i Plenica, hktl.   .   . .					— n
Rež,	...	t	71	Surovo maslo, „	— 90
i Ječmen,	w      .   • •	4 06		JaJOft, jt-dno ....	- Šj
Oven,		9	92	Mleko, liter ....	8
|Ajda,	«      •   • •	3	4	Ooveje        meso, kijr.	— 64
Proso,	• ...	4	71	Telečje          „ ,	— B«
Koraza,	• ...	4	87	Svinjsko        „ „	— M
Krumpir,	» ...	2	98	Koštruuovu „	— 30
Leča,	w •	1 !	_		— 45'
Grah,		*t	_		
Fižol,	» ...	LO	—	Beno,   100 kilo   . .	o tJ —1
Maslo,	kjjr.	1	—	Siiuiia,   „ .	9 85
Mast,		—	t;.;	[>rva    trda, 1 □ i-i»-tr	« fil ■
Speh tri A, :		—	60	ajihka.	4 10
Meteorologieiio poročilo.
Dan	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	iMo kri na v m tri.
| 31. dec	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73178 mm. 733 73 mm. 735 27 mm.	— l 2" C 2 4" C — 10 C	sl. svz. sl. vzh. sl. svz.	obL obl. obl.	______ 2 20 mm. snega.
d d —t yi	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	736-18 mm. 735-62 mm. 735 55 mm.	—34° C 1 8° C —3 4" C	sl. svz. sl. svz. sl. svz.	obl. obl. obl.	110 mm. snega.
a ■A •**« (N	7. zjutraj 9. pop. 9. zvečer	735-4« mm. 734 67 mm. 735-76 mm.	—4-8° C —2 0JC —3 6° C	sl. zali. hrezv. sl. zab.	obl. obl. obl.	0-0J mm.: 4
Srednja temperatura 01', — 29° in — 3-5», za 30° nad, 0*0* jednako in 0-6° pod normalom.
Naznanilo smrti.
Vsem prijateljem in znancem javljava žalostno vest o smrti našega jedinoga, presrčno ljubljenega
ki je po kratkej bolezni včeraj zvečer v petem letu v Gospodu zaspal.
(2)
V Ljubljani 2. januvarja 1887.
Fran in Marija Ravnikar.
Št. 22.524.
Razglas.
(i)
„ 74.249 „ 33.943 „ 59.801 in št. 713,
18057, 26610, 31094, 35355, 37804,
Pri sreckanji 125 lozov mestnega Ljubljanskega posojila, ki se je po načrtu vršilo v 2. dan januvarja 1887. leta, so bile vzdignene:
Št 25.610 z dobitkom...... 25.000 gld.
...... 2.500 „
, ....... 500 „
n ...... 500 „
856.  1928, 3440, 3602,  3748, 3906, 4255, 4508, 4792, 5488, 5596, 7204, 7519, 8601, 9251, 11231, 12074, 12337, 12617, 13583, 14112, 14157, 15341, 15355, 15415, 16601, 16779, 17405, 19276, 21214, 21304. 22729, 23378, 26424, 27116, 27245, 27408, 29470, 30595, 30940, 31111, 31174, 31355, 31551, 31754, 33668, 35828, 36627, 36729, 36833, 37204, 37316, 37961, 38483, 39420, 39522, 39598, 40926, 40945, 41180, 41297,42249,42428,42527, 43006, 43218, 47537, 48386, 49629, 49882, 50437, 50532, 50630, 53000, 53137 53484, 53784, 54727, 55032, 55051, 55701, 55911, 56881, 56472, 56716, 56836, 57740. 61142, 61191, 61274, 61334, 63242, 63615, 63824, 64049, 64825, 65083, 65417, 66389, 66403, 66663, 66776, 67l80, 67335, 70241, 70350, 70846, 71413, 71478, 71791, 72715, 73060, 73426, 73908, 74083, vsaka z dobitkom 30 gld.
Od doslej izžrebanih lozov neso še izplačane naslednje številke: št. 44920 z dobitkom 25000 gld., št. 1072 in 145330 vsaka z dobitkom  1500 gld., št. 26163 z dobitkom 600 gld., št. 4847 in 33724 vsaka z dobitkom 500 gld. in št. 119, 698, 740, 2643, 4683, 4934, 5024, 7192. 7840, 80O5, 8106, 8284, 8317, 9424, 9462, 9550, 9840, 10034, 10840, 10981, 11785, 11793, 12517, 12518, 12651, 12875, 14583, 14987, 15200, 15243, 15715, 15931, 111845, 16872, 17429, 18077, 19128, 19365. 20177, 20182. 20214, 21260, 2173U, 22574, 23069, 23209, 23354, 23394, 24071. 24494, 24575, 24609, 24669, 24*63, 251S7, 25247, 25549, 25560, 26624, 27506, 27941, 28076, 28019, 28845, 29534, 29685, 29751, 30116, 30459, 30507, 30622, 30789, 309S3, 32364, 32490, 32542, 32742. 33237, 33304, 34010, 34175, 34184, 34203, 34404, 35014, 36078, 36349, 37967, 38179, 38209, 39891, 41741, 44448, 44632, 45148, 45247, 45578, 4650S, 47478, 47963, 48143, 49207, 49924, 50615, 51429, 51794, 54114, 54531, 54859. 55139, 56428, 57f)34, 59459, 59594, 61486. 61652, 62004, 63097, 63113, 63178, 63425, 63659, 65195, 65442, G5497, 66495, 670G8, 67173, 69135, 69766, 69977, 70062, 70515, 71272, 71646,  72574,   73819,  74077   in 74146,
14101, 16460, 20138, 23013,
42673, 46725. 50825, 56284, 61993, 6434f>, 67939, 71376,
vsaka z dobitkom 30 gld.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne 2. januvarja 1887.
Župana namestnik: V on čina.
Mirmendo licitacija.
Krajni šolski svet v Sv. 1'avlu v Navinj-NkcJ dolini naznanja, da se bode din'- 1$. prosinca 1.SH7 vršila minuendo licitacija za prezi-danje in dozidanje tukajšnjega šolskega poslopja in sicer na podlagi proračuna stavbenih stroškov v znesku 8881 gld. 55 kr.
Dražbeni pogoji, stavbeni načrt in prevdarek stroškov leže pri podpisanem načelniku na ogled.
Krajni šolski svet Sv. Pavel v Sav. dolini,
dne 30. grudna 1886. (960—1) Anton Vasle, načelni k.
i i
i
SPKri čistilne kroflljice
so se vselej sijajno nsvedottle pri zabasnujl veftkegn telesa. »In voholu, navalu krvi, otrpneuib n lita, sk »ženem / -Iod«l, poni anj k »ii j i nI hm ti «lo Jedi j, jetrnih in obl-Ntiilli boleznih« in presegalo v svojem učinku vsa druga v reklamah toliko proslavljana sredstva. Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama. velja jedna škatlja samo 21 kr., jeden zavoj s C škatljami 1 gld. 5 kr. — Manj kot jeden zavoj so s poŠto ne razpošilja. — Prodaja (748—8)
LEKARNA TENKOCZY"
jrW zraven rotovža v LJubljani.
Razpošilja se vsak dan po pošti. ■■
» »
5 l
I I
I
ICACAOJHk^
■v in
ČOKOLADA U
ICTOR ScHMIDT & SoHNE
ki sta pri prvej  Dunajskej razstavi kuhinjske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko,  častnim diplomom, sta pristni ramo, će imata našo uradni registrovano varstveno znamk-- in firmo. (856— 26)
Dobi vit »e pri v Beli boljših trgovcih in prodajalcih deli, ates, v Izubijani pri      Petru smiL-n.
Razpošilja se v provincije proti poštnemu povzetju.
VICT0R SCHMIDT & SOHNE,
c. kr. dež. opr. tovarnarji.  Tovarna in centr. razpošiljalnica
Dnnaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora).
5*   W| HWO   * s* ir    m & S _i
S _ s- 5- *C S. P S
3 ■ t?" -s W J     I * g X,        a »
sr*-*' op ■ t.   * s
f *i i i5 rs
a i , gS* »1 e M i a f g »5
.T    OflS:gd    o * S d
2. i V    7 c.80' •«
SE. r B S I " »a cb       J" '       i     a P.
imo' %$
I- bt|I * f.i
P    W   N g. „   p J.
• f nš ii i s?
a p 'O m < so ^ o I    I      I   I  I ^ft
• D a Z S S P P
B S Sa a
.    .    cb »  b  .    .    . ~j
..." . . ! Z p
"    *   "    '    0§   C9* d
.........iifg
......I - o
« (D
*■ 1 o c I o u« © «'
Blagorodni gospod Fragner, lekar v Pragi!
Dolžen sem Vam hvaležnost, ker ste mi poslali dve steklenici dr. Rosovega zdravilnega balzama, kajti od kar ga uživa moja sopro a, jo vec no boli v želodci, pojenjal je krč. S tem potrjujem resnico in prosim, pošljite mi še 6 steklenic dr. Rosovega zdravilnega btilzama proti poštnem povzetji.
Mihael MiltlavćHs, h. čt 44, občina lluin, pošta Rogatec.
Častiti gospod Fragnerl Jaz, Matevž Zukal iz Strabcnic na Moravskera naznanjam, da je dr. Rosov zdravilni balzam u>ojej ženi, Id je bolehala M krčem v želodci, pomagal, da je krč popolnem nehal. Dal s-em ga nekaj nekej ženski, ki boleha za padavico, pa tudi nji dobro dene; prosim tedaj, pošljite mi ga še 0 steklenic. Matevž Ziibn!, v Strabenieah mi Moravskem.
Hitra In polova
pomoč boleznim v želodci in njili posledicam.
Vzdržanja zdravja
obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro jtrebtvijenje, kajti tO je gUtVHi pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti.   Najboljie tltnnnče .vtftlsftit. da se prebavljenje urjivna, da se pruvo mešanje krvi doseže, da s-' odstranijo nprident in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni
dr. Rosov zdravilni balzam.
Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč j»ko ikrbnoj upliva uspešno pri vseh težavah pri prebavljet\ji, osobito pri slabem apetitu, napelji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natolcu, Iiemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondr{fi in melanholiji (vslod motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, nupravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moć in zdravje. Vsjed tega svojega izvr-s-nega upliva jo zdaj goiovo in priznano tjudskn dtmune sredstvi* postal in se splošno razširil.
Na stotine pisem v priznanju je na razgled pripravi j e.rili. Razpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti* poštnemu povzetju svote.
bb m 5» 33 g» O
&S o c B — <zr. v
o. -1 -1
o 2. c- ar
S"?
te ~ ■
Bj 7?
CD. od
M 3
B * E
(5 5;
1 «•
h alf
rej?«
e S b
O   (J P
VT ta 5"
ft s
—• o« H pr _a
,—.
S i. S 8
5E £ —
' p-
i-1 —1 \C i
tO 00 ic 1
ej-        00 <— M cj<
Danas
I o I   S^&Si «lg
O' O
TO. p--1 «5
Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. f. gg. naročnike, naj povsod Izrecno <lr. Kosov zdruvilul balzami iz lekarne 3L Fragncrja v Pragi
zahtevajo, kajti opazil som, da so naročniki na več krajih doV-H neuapesno zmes, ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in ne izrecno dr. &330vega zdravilnega balzama.
Fruvl
dr. Rosov zdravilni balzam
dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca  B. Fragnerja, lskarna „k črnemu
orlu" v Pragi, Ecke der Spornergasse Nr. 205— V Ljubljani: O. Ploooll, lekar; VilJ. Mayr, lekar; Eraa. Slrschltz, lekar; Jos. Svoboda lekar: J. pl. Trnkoczv, lekar. V Pos t o j i ni: Fr. Baooaroioh, lekar. V Kranj i: K. Savnik, lekar. V Novem Mestu: Don. Rlz.zoll, lekar; Ferd. Halka lekar. V Kamniku: Jo«. Močnik lekar. V Gorici: G-. Ohrl-■tofolettl, lekar: A. de GKronooli lekar; B. Kttrner, lelar; G. B. Pontoni lekar. V Idriji: Josip Warto, lekar. V Ogle ji: Jella Dam as o, lekar. V Trstu: Ed. de Leitenburg, lekar; O. Prendini lkar; O. B. Po-rabosehi   lekar;  Jak.  Serravalto   lekar;  Anton Suttiui   lekar; Karol
Zanetti, lekar.
aff~ Vse lekarne in večje trgovine z mater)talnim blagom v Avatro-OgrskeJ Imajo zalogo tega zdravilnega balzama.
Tam so tudi dobi:
ZE^ra.žUsio d.03^L3-6e mLa^zIlo
zoper hnle, rane in vnetje vsake vrste.
Ako so ženam pni vnamejo ali strdijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in'pri i.ohtauji, pri žlezah, oteklinah, pri izmašče-nji,' pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatične otekline in putiko, zoper kronično vnetje v kolenih, v rokah, v ledii, če si kdo nogo spnhne, zoper kurja očesa in potne noge, pri razpokan.h rokah, zoper liSaje, zoper oteklino po piku nirčesov, zoper tekoče rane, odprto noge, zoper raka in vneto kožo ni boljšega zdravila, ko to mazilo. ..
Zapite bule in otekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven toče, potegne mazilo v kratkem vso gnojico na-se »n rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomM-^a in ker so po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnoji ca ven potegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snetoiu (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo pospeši. — Odprte in tekoče rane se morajo z mlačno vodo umiti, potem še le se mazilo nanjo prilepi.
W ikattjicah f#» 25 in ifS kr. (252—15)
ISalzaiii za uho.
Skušeno in po mnozib poskusih kot najzanesljivejše sredstvo zriano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av. vel|.
Izdatelj iu odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in thik „Narodue Tiskarne".