104. številka. (v Trstu, ▼ soboto zvečer dne 29 avgusta 1896.) Tečaj XXI. „EDINOST" izhaja po trikrat na teden t tastih i»-danjih ob torkih, četrtkih in aobotBh> Zjutranje izdanje izhaja ob 6. uri zjutraj, večerno pa ob 7. ori večer. — Obojno icdanj« stane : z t Jedenmeaeo . f. 1.—, izven AvBtriJe f. 1.50 h tri meaeo , , „ 3,— ... 4,50 rk pol leta , , . fi.— . t ■ 9,— ki« vs« leto . . „ 12.— » » »1H.— Naročnino Je plačevati naprej n aaročbe brez prlloiene naročnine ae uprava ne ozira. Poaamič^e Storilke ao dobivajo v pio« dajalnioah tobaka r Irnt.n po S nvč. EDINOST izven Trata po 4 nvč. Oglasi ae račune po tarifu v petita; si naslovu z debelimi črkami ae plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnico in javne zahvale, do-mači oglasi itd. se računajo po pogodbi, Vsi dopisi naj se poAiljajo uredništvu nlica Caserma it 13. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana se n« •prepmajo. Rokopia' se ne vračajo. Naročnino, reklamacijo in oglase sprejema upr nvniSti'O ulico Molino pit-e.olo hit. II. nailst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprt« reklama cije so proare poštnine. 61 ko. „ t rdi no »H J« »to«" Dve sestri: pobožnost in narodnost. Prosvetljeni pisatelj zlate knjige ,Mate* rlno delo za Boga in domovino" — prirejene za naše Slovenke po pesniku-rodoljubu Gregorčiču —, velečastiti gospod Ivan N e p. J e m e r š i č, župnik grubišnopoljski na Hrvatskem, presenetil nas je zopet z drago — zlato knjigo. To je knjiga kakoršno čita človek z naslado. Na svojem verskem in duhovniškem stališči stoječi g. pisatelj je ubral toli lepe strnne rodoljubja, da nam iz vsake vrstice zvene akordi plamteče ljubezni do svojega naroda in svoje zemlje. Blagor narodu, ki ima take duhovnike, ponosen bodi ves stan na take svoje vrstnike. Knjigi je sicer naslov .Bog i Hrvatska", ali v njej je toliko lepih, splošno veljavnih naukov in resnic,^da jo bode pridom Čital sleherni slovenski rodoljub. Iz te lepe knjige hočemo — dobrohotnimi dovoljenjem velečastitega gosp. pisatelja — posneti za vse nas koristnih naukov. Tak lep spis je oni, ki je v tej knjigi priob-čen pod zaglavjem : „Dve sestri: p o b o ž -n o s t in narodnost'. Isti se glasi: Dve zvezdi postavila je večna modrost na obzorje življenja, ki naj bi sinove človeštva vodili po puščavi solzne doline na zemlji; obe širiti krasno svetlobo, obe se smejeti ljubeznjivo jedna drugi, mi pa hodimo varno le tedaj, ako gledamo na njijino ukupno svetlobo. V teh zvezdah opažamo najiskreneje ljubeči se sestri: p o b o ž -n o s t in narodnost. Jedna kakor da je nebeška, druga zemeljska ; prva se nam vidi, kakor da je nekaj božanskega, vzvišenega, brezkrajnega; druga nekaj človeškega, začasnega, minljivega. Od tod prihaja, da mnogi ločijo te dve kreposti jedno od druge, alija smatrajo c e 16 dvema nepomirljivima neprijateljicam a. In tako si mnogi predstavljajo pobožnega in Boga ljubečega človeka za takega, kojemu ne treba skrbeti za narod, za narodne potrebe ter mešati se v narodne posle. Temu nasproti — domoljub mnogim zuači le posvetnjaka, nečimernega in brez- PODLISTEK. 19 Karanfil s pesnikovega groba. Hrvatski spisal Avg. e n o a; poslovenil Cvetko. Deklica se je naslonila na vrata. Nagnila je glavioo, prekrižala ročice kakor da bi spala. Toda, kakor bi jej šinilo kaj po mozgu, vzdignila je glavo. Pogledala me je. V črnem očesu odsevala jej je mesečina. Prijel sem jo za roko. Deklica, kakor bi jo hotela iztrgati, a ni je iztrgala, .Lahko noč«, zašepetala je Neža. Bilo je, kakor đa bi jej zasijala solza v očeh. Stopil sem bliže. Čutil sem njeni gorki dih. Nehotć so se dotaknile moja usta njenih ustnic. Deklica ni pobegnila, njena usta so odgovorila mojim. Zdra- i mila se je. J ,Z Bogom, z Bogom", šepetala je vznemirjena, „na svidenje". „DA, z Bogom, na svidenje !• Deklica je zbežala. Mir iu pokoj je vladal nad mestecem, a ko je nočni čuvaj javil polnoč, sem že sanjal o Neži. Ko je druztga dne zatrepetala sijajna rosa v jutranjem solncu, bila sva že precej daleč od Kranja proti onim gorskim velikanom, kjer Živi božnega človeka; le-ti govore, da so kristijani tu samo pridošlice in tujci, kojih domovina in državljanstvo je v nebesih; kakor da bi tam mogel biti dober državljan oni, ki je bil slab na zemlji. Vsled tega mnogi padajo v pretirano jednostra-nos t, ko Štejejo v zlo duhovnikom in učiteljem naroda, ako isti tu pa tam, bodisi v cerkvi, v okvirju vere; bodisi v šoli, v okvirju nauka; bodisi v pobožnih knjigah, bodisi v pesmih in molitvah, obračajo pozornost in skrb na narod in njegovo kulturo, na njegove dobre in zle strani, na njegove duševne in nravstvene potrebe, na njegove odnošaje do Boga in človečanstva, na procvitin srečo domovine. — Kakor hitro čujejo kaj tacega, hitro se vznemirjajo kakor dse in menijo, da se to ne strinja z vero; govor o razumni narodnosti in blagru domovine da ne pristoja duhovniku in učitelju; take govore smatrajo puntarskimi in se jim protivijo — dokler tako stoje v borbe se svojo lastno senco. Kako da je to v naši hrvatski domovini, ne treba niti da pravimo. Ko duhovnik povdarja svoja verska in narodna čutstva in ljubezen do svoje domovine, kadar tolmači narodu dolžnosti, ki ga vežejo na narod in dom; kadar opozarja narod na volitev poslancev in na druge slične stvari, tedaj je najhujši rovar in ustaš: vlačijo ga na sodišča in zapirajo ga v zapore. Moje trdno uverjenje je, da samo ona pobožnost more biti srčna in iskrena, k i p r i h a j a i z s r c a polnega ljubezni do naroda in domovine, in zopet samo ona ljubezen za rod in dom je Bogu mila in prava, ki prihaja iz vere in pobožnosti. Poskusiti hočem, da dokažem z nekoliko besedami, kako sti res pobožnost in narodnost dve rojeni sestri, kako je med njima ozko prijatejjstvo, in kako neizmerno mnogo je obseženo v tej zvezi in nje modri uporabi. Da čim jasueje spoznamo to sestrinsko razmerje, smatram za nujno, da najpoprej nekoliko spregovorim o tem, kar pravo za pravo razumevamo pod pobožnostjo in kaj pod narodnostjo. nepokvarjeno jedro slovenskega naroda, kjer je bilo v davnini zadnje pribežališče slovenski svobodi. Dasi je duh jutranjega vetrca vnel živahneje našo mlado krv in okrilil brze noge, vendar nisem občutil veselja v srcu. Težko se ločiš od vsakega kraja, kjer si preživel nekoliko veselih dnij, pa kako ne bi jaz, ki sem venel in plamtel za Nežo. Gledaje po raznih krajih krasoto prirode v raznih podobah, udala sva se nehotč nekemu detinskemu hrepenjenju; nehotl sva želela, da bi mogla biti prisotna povsod kakor Bog, a ker sva bila uverjena, da je ta želja neumna, neizpolnjiva, vzbudila je v nas neke bolestne, nevesele občutke. Nežin poljub mi je še gorel na ustnicah. Ko sem se spomnil plamena njenih črnih očij v mesečini, zatrepetalo mi je srce in ona beseda: „Na svidenje" je odmevala neprestano v raojej duši. Tako zamišljen korakal sem poleg Alberta. Včasi sem se zatekel, mislš da se hitreje povrnem k Neži, ako brzo hodiva proti najinemu cilju. O deklici nisva spregovorila niti besede, ker sva zmiraj mislila na njo. Prišla sva na Blejsko jezero. Jaz nisem ,payzašista*, da bi orisal živo bojo ta romantični kraj. V vencu temne, jelove gore stoji čisto, podolgato jezero ; okoli jezera vidiš neštevilno belih letovišč in pristav, tam na holmcu stoji tudi cerkev, seveda pod Pobožnost razumemo mi tu v najširšem zrni slu, kakor že kaže to beseda sama, dokler pod isto razumevamo obračanje srca in misli do Boga, do božje stvari in na sredstva za naše zveličanje. Pod pobožnostjo razumevamo ljubezen in brigo v vršenju verskih dolžnosti; pobožnost je povzdiga-nje duše do viših, svetih, večnih in božjih predmetov, po besedi je torej ona duševno občevanje in prijateljstvo z Bogom. Narodnost more imeti dvojno označenje. Glede na narod objema narodnost vsa svojstva, posebnosti in običaje, kojimi se jeden narod deli od druzega, torej njegovo skupno rojstvo, jezik, način mišljenja in čutstvovanja. Ako pomislimo na sinove in člene naroda — potem narodnost znači isto, kar je tudi rodoljubje in narodnjaštvo, to je: ljubav in vnemo do naroda in do vsega, kar je narodno; ona nam spaja vse narodne vrline in obveze, a ta zinisel povdarja tudi pregovor: .Narod brez narodnosti je telo brez kosti*. Kdor nosi narodnost v svojem srcu in jo kaže v svojih dejanjih, ta se zove ljubitelj naroda ali na kratko: narodnjak, domorodec. Z narodnostjo v nasprotju stoji na jedni strani tujinščina, to je, značaj, jezik ali običaj, ki je svojina druzih narodnosti; na drugi strani pa odpadništvo, to je, nebriga za svoj narod, nepriznavanja svojega lastnega svojstva, svoje lastne veličine in svojih znamenitosti. Po tem razjašnjenji, menim, da lahko pogodim sestrinsko zvezo, v koji stojiti pobožnost in narodnost. (Pride še.) „Kmetijske in vrtnarske dražbe za Trst in okolico' dne 23. avgusta 1896. Z veseljem konstatujemo, da je bil ta občni zbor jako mnogoštevilno obiskan, čemur se nismo nadejali, kajti vreme je bilo jako slabo. Bilo je navzočih nad 70 zadružnikov, večinoma pravih kmetovalcev. Že pogled sam na to skupščino razjasnil je lahko vsakomur, da se naši posestniki črnini krovom. Dalje tik jezera vzrasla je visoka navpičua skala, a vrh nje stoji starinski, sredovečni grad. Sredi modrega jezera se vzdiguje otočić. Tu stoji sredi zelenega gaja na holmcu cerkvica Device Marije, do koje so prihaja po 91) stopnicah. Kjer se zdajpeva slava Bogorodnici, žrtvovale so nekdaj slovenske deklice božici Ladi. Evo blejsko jezero v prozi. Kolikokrat sva sedela jaz in Albert na vrh brega, gledaje molčć to divno sliko. Kdo bi mogel govoriti, ko se mu razvija pred očmi ta čarobni „amfiteater", srebrno jezero, modro nebo, bele kočice, zeleni gaji, temni vrhovi, a nad vsem zlato soluce. Bilo mi je, kakor da vidim na otoku Ladin gaj, da se vije iz zelenila pod nebo dim žrtve, kakor da pleto device vence, da pojo milo-glasne pesni, a pod spletenimi vejami se smeja divna, sramožljiva, krasna, priprosta božica Lada, slika in prilika Nežina. Bilo ini je, kakor da vidim vse to. A prebudil me je zvonec cerkvice. Zvonko, milo, glasil se je srebrni zvonček preko sijajne vode, ob temui gori kakor Čudna tožnica, kakor žalo-siinka skesane duše. Gore slovenske, čujete-li to ? Duša slovenska, se ne glasi-li iz tega tankega zvonca stara, starinska žalostna pesem tvoja ? (Pride še). okoličani zanimajo za svojo „Kmetijsko in vrtnar* ako družbo* ter da ista v resnici sestoji iz kmetovalcev. Navzoč; so bili tudi naši poslanci — med istimi gosp. Ivan vit. Nabergoj — in nekaj mestnih gospodov. Ko se je konstatovalo, da je navzočih zadostno število zadružnikov, je predsednik g. Iv. G o r i u p, veleposestnik in deželni poslanec, otvoril zbor približno tako le : Častiti gospodje in sodrugi t Pozdravljam Vas v imenu odbora ter Vam izražam zahvalo, da ste se tako obilno udeležili našega občnega cbora. Minulo je od zadnjega občnega zbora leto dnij in sporočal bode o društvenem delovanju v tem času gospod Ulčakar. Visoka vlada je potrdila premenjena pravila in se bode na podlagi teh danes volil novi cen-tialui odbor. Tudi v ininolem društvenem letu ni doseglo naše delovanje onega cilja, po katerem hrepenimo vsi, namreč napredovanja v kmetijski in gospodarski stroki v tržaški okolici, a temu ni kriv odbor, ampak razmere v Trstu, koje so Vam itak že znane. Naši družbi raanjkalaje tudi letos podpora od strani vlade, moralna in materijalna podpora, brez koje ne more nobena kmetijska družba ali zadruga napredovati. Podporo dobiva pri nas samo „Societš, agraria" in sicer od dežele in države, med tem ko naša družba, se-stoječa iz posestnikov okolice, ne doseza nikake podpore. Prošnja, katero sem osebno izročil pred letom dnij na Dunaju ministru poljedelstva, ni vdobila nikake rešitve ne odgovora. A od našega deželnega, oziroma mestnega zbora nam je tako ni nikoli pričakovati. Edino kar smo vdobili od vlade letos, je bilo 10.000 kolči ameriških trt, koje smo razdelili našim udom. Vkljub temu ni nam obupati, delujmo složno in vstrajno! Na podlagi prenarejenih društvenih pravil ustanove naj se podružnice, kjer le mogoče, in upajmo, da se razmere, ki ovirajo napredek družbe, predrugačijo in da si ista pridobi ono veljavo, koja jej pristoji. V tej nadi Vas pozdravljam bratski. Zahvaliti se mi je v imenu družbe slavnemu »Delavskemu podpornemu društvu", ki nam je skozi ves čas prepuščalo svoje prostore za seje odbora. Tako tudi društvu „Sokol", ki dovoljuje, da zborujemo v njegovi telovadnici. Zahvala gre tudi gospodu odvetniku dru. P r e t n e r j u, ki je sestavil premenjena pravila, napravil prošnjo in skrbel pri namestništvu, da se je stvar redila ugodno. Po tem govoru je preči tal družbeni tajnik nastopno letno poročilo: Po lanskem občnem zboru, ki se je vršil, kakor Vam je znano, v nedeljo dne 2. jul. J 895., bila je odboru prva naloga, da izvede, kar se je sklenilo na navedenem občnem zboru, to je: da se predloži kompetentui oblasti premeno pravil, katerih glavni smoter je, da se po okolici osnujejo podružnice, ki bodo vse skupaj potem navezane in odvisne od osrednjega odbora, ki naj bode v Trstu. Ker je mislil, da bode hitro rešena ta stvar, sklenilo se je bilo tudi, da se v svrho novih volitev in pričetka delovanja novega osrednjega odbora za to kratko dobo ne volijo novi odborniki, nego da naj do tega časa ostane pri starem ter da se skliče izredni občni zbor v mesecu septembru. Ker pa smo imeli uekaj zaprek pri tej stvari in naša uloga ni bila rešena do 9. julija 1896., se občni zbor ni mogel poprej sklicati; minolo je torej eno leto in za to dobo nam je torej danes poročati. Gibanje zadružnikov samo na sebi ni imelo nikakih važnih sprememb, ostalo večinoma vse pri starem ; nekateri bo izstopili, ali nadomestili so jih drugi novi. Kar se tiče tacih zadružnikov, ki jako neredno plačujejo udniuo ali ki za leto 1895 še nič niso plačali, treba bi bilo pač, da je ne poštevamo več med zadružnike, je bolje, da jih brišemo. Ako torej odštejemo te ude, šteje naša družba danes 130 zadružnikov. Razume se ob sebi, da smo prisiljeni ustaviti list .Kmetovalec" vsem onim, ki ne izpolnju- jejo svoje dolžnosti — kajti stroški naraščajo, dohodkov pa ni. Za leto 1893 naročili sms 1/4 iztisov .Kmetovalca', ki ga dobivajo udje in sicer po nekaterih krajih direktno, drugod pa ga dobivajo po poverjenikih dotičnega okraja. Kar se tiče delovanja, opomniti nam je, da je bil naš urad vedno na razpolago zadružnikrm ter jim iel na roko o naročevanju semenskih vrst in trt. NaroČili smo, seveda na račun dotičnih udov, neke posebne ozimne pšenice, ki se je jako dobro ponesla, potem krompirja Agnehjev biser, ki je tudi jako lepo vspel, toda trpel je letos, kakor vsaka druga vrsta, preveč mokrote. Za trte poizvedeli smo nekaterih dobrih virov, nekateri zadružniki so je naročili, drugi ne, kajti te je bilo treba plačati. Izposlovali smo za svoje ude od si. vlade nekaj trt brezplačno in smo je razdelili kakor sledi: 1. Riparia selecta .... 3800 2. „ Perrier .... 400 3. . Paillteres . . . 400 4. „ Grand glabre . . 700 5- „ Solonis .... 4250 6. Rupestria metalica . . . 1200 7- . monticola . . 150 Ukupno 10.900 Kakor razvidi te iz tega, razdelili smo letos 10.900 kolčij, torej 1900 več kakor lani. Na tem mestu treba je nekatere naše ude nekoliko grajati; namreč zanimanje za razdelitev trt ni bilo tako, kakor smo mislili; nekateri kraji sploh še nočejo ne ameriških trt in so še celd tega menenja, da se s temi trtami zanaša trtna uš. Treba je bilo mnogo nagovarjati, da naj ljudje vendar le skušajo in skrbijo za prihodnjost. To je bilo tudi uzrok, da se trte niso mogle tako hitro razdeliti kakor bi bilo potreba, in pa, da so nekateri drugi, ki se jako zanimajo za ameriške trte, morali čakati, dokler smo se prepričali, da ta ali oni ne pride po trte, za katere je prosil, in smo jih slednjič dali onim, ki so jih posadili z veseljem. Nedostatek pa je tudi ta, da vlada daje trte vedno pozno na pomlad. Opomniti nam je na tem mestu, da se za ameriške trte najbolj zanimajo Križani, ki so dosegli že jako lepih vspehov in je ravno danes popoludne namenjena komisija, ki pojde v sv. Križ pregledat nekatere vinograde. Za Križani so Lonjerci, ki bodo v malo letih imeli lepe nove vinograde. Kar se tiče notranjega delovanja odbora, moramo Vam poročati, da smo imeli sedem rednih sej, v katerih so se razpravljale več ali manj važne stvari; n. pr. o prošnji, da bi naša družba dobila podporo od vlade, o ustanovitvi trtnice itd. Naprosili smo tudi g. Cotiča, potovalnega učitelja, da nam je v raznih slučajih dajal svete in da je poučaval. Tekom leta imeli smo en shod v Škednji in sicer dne 9. februvarja, katerega se je udeležilo mnogo občinstva. Na tem shodu predaval je g. Cotič o ameriških trtah in o cepljenju, gosp. dr. Pretner pa o razmerah kmetovalcev in kako bi se dalo doseči, da bi okoličani dobivali brezobrestna posojila za napravo novih vinogradov. Naslednjega dne, to je 10. februvarja, bil je v Skednju praktičen pouk o cepljenju, o čemer se je svoječasno poročalo v .Edinosti*. Take praktične pouke smo napravili tudi na Prošeku, v sv. Križu in v Trebčah. Družba napravila je tekom leta pet škropilnic ki so bile na razpolago našim udom in katere imajo hraniti dotični poverjeniki; istotako so lahko uporabljali drugo društveno orodje za cepljenje. Nadalje je Vam vsem znano, da so zadružniki dobivali po jako znižani ceni (po 23 novč.) modro galico ali v«trijol za škropljeuje, katerega je g. predsednik Goriup naročil na svoje troške za društvo. Ker je pa nemogoče, da bi kakoršna si bodi kmetijska družba delovala vspešno, če nima podpore od vlade, obrnili smo se tudi mi do slavno-iste iu jo prosili podpore. Reklo se nam je sicer takoj v početku, da bo težko kaj, ali vendar nismo obupali, napravili smo prošnjo in šla je posebna deputacija na Dunaj, kjer je gosp. Goriup osebno izročil to prošnjo g. ministru za poljedelstvo. Kaj je s to prošnjo, uam še ni znano, vse* kako pa bo treba še nadalje prositi in zahtevati, dokler kaj dosežemo. Potem še - le se bo naša družba mogla dobro in lepo razvijati in koristiti poljedelcem in vinorejcem v tej meri kakor potrebujejo in zaslužijo. (p,ide še.) Politlike vesti. V TRSTU, dne 29. RTguata 189«. Dežcluozborske volitve. Na mesto od kandidature odstopivšega dra. Medveda je shod zaupnih moft štajerskih postavil slovenskim kandidatom za brež'ško-sevniški-kozjanski okraj gosp. župnika Josipa Zičkarj a. — Volitve volilnih m3ž na Koroškem se vrš6 ugodno, naša slovenska stranka je dosegla lepih vspehov. Volilno gibanje je jako živahno in od tega imamo vsaj ta moralni dobiček, da se uverja svet, da na Koroškem je Slovencev, ki hote živeti in uživati svoja prava. Ruska carska dvojica na Dunaja. Včerajšnjega obeda v Lainškem gradu udeležili stiae ruski Veličanstvi v najoiem krogu cesarske obitelji. — Cesar je obiskal predpoludne kneza Lo-banova in se mudil pri njem 20 minut. Popoludnt obiskal je fgrof Goluchovski ruskega državnika. Ostal je dalje časa pri njem. Zvečer bil je slavnosten dvorni koncert. Tem povodom je grof Goluchovski predstavil carju diplomate. Car se jedače časa razgovarjal s francoskim odposlancem Lozejem. Nj. Vel. cesar podaril je kuezu Lobanovu, ki ima te najviše avstrijsko odlikovanje za iuo-zemce, t. j. zlati križ reda sv. Štefana v briljantib, jako dragoceno vazo; nadalje podelil je še, razven že objavljenih odlikovanj, ministru ruske carske hiše, grofu Voroncovu, briljante k velikemu križca reda sv. Štefana. Ruska carska dvojica odpeljala se je danes ob 11. uri z Dunaja. Vsled izrecne želje carja ni bilo oficijolnega slovesa. Iz Belegagrada prihajajo čudne, sumljive vesti. Pred nekoliko dnevi je bil kar hkratu odstavljen kraljev dosedanji zaupnik in pobočnik, polkovnik Cirid. Danes zatrjuje oflcijozni brzojav, da se je to zgodilo le vsled samooblastnega postopanja tega častnika nasproti kralju in da so neosnovane vse govorice o neki zaroti proti kralju Aleksandru. Neoficijozna poročila beligrajska pa zatrjajo, da so res prišli na sled neki zaroti, v kojo je bilo zapletenih več generalov, a namen tej zaroti da je bil ta, da postave zopet na prestol — Milana! Vemo sicer, da je imel Milan uekaj pristašev med častniki, ali tega vendar ne moremo verojeti, da bi se bil narod srbski toliko pregrešil proti Božji previdnosti, da bi mu ista hotela podeliti vladarjem — Milana!! Čudne stvari pa se vsa-kako gode v tej nesrečni, po strankarskih strastih in slabih vladah ob tla potlačeni Srbiji I In ii-vestni srbski državniki si baje še up^jo groziti bolgarski, Črnogori in Rusiji! V Italiji je baje nastala miuisterska kriza, ker se je položaj jako zaplel vsled dogodkov v Braziliji in vsled dejstva, da kralj Umberto noče podpisati pogodbe miru z Menelikom. Mi re9 ne razumemo Italije: vojne z Abesinijo ne more nadaljevati, ako se noče ugonobiti, miru pa tudi noče skleniti. Verjamemo, da Rudiniju ni ravno dobro pri srcu, a ne bilo bi se čuditi, ako res obrne hrbet ministerskemu fotelju in vsej oblasti. Revolucija v Carjemgradu. V turški prestolnici š« ni miru. Tam je dandanes oživela srednjeveška volčja pravica in kdo zna kako in kedaj konča to medsebojno klanje, ko je državna avtoriteta obnemogla popolnoma. Hudo, strašno hudo mora biti dandaues v Carjemgradu. To je razvidno celi iz službenih poročil, ki vendar rajše prikrivajo, nego pa poved6 resnico. In že to, kar pripovediyejo poročila korespondenčuega urada, je hudo, jako hudo, skoro neverojetno, da se morejo dogajati take stvari na pragu Evrope koncem XIX. veka! Včerajšnja poročila iz Carjegagrada glase: Po noči od 26. na 27. in včeraj preganjali so Turki Armence. Vojaštvo bilo je v raznih krajih pasivno (to se pravi: turški vojaki so mirno gledali klanje! Uredn.), na drugih krajih pa so razgnali zbirajoče se druliali Turkov. V predmestju Galata pobegnilo je uekoliko Armencev v hiše, ter so streljali raz okna na turške vojake. Vojaki so odgovorili streljanjem, zatem pa so pomočjo moha- medanskega ljudstva udiii v hiše in pobili Armence. Tem povodom razdejali so več prodajalnic, tudi takih, kojih lastniki so podaniki inozemskih držav. Danes so zaprte vse prodajalnice. Bati se je, da bodo izgredi nadaljevali po noči. Prav lahko je mogoče, da se mtaja razširi na pokrajine. Sodi se, da je bilo doslej ubitih na stotine, da, na tisoče Armencev. Vojakov padlo je le neizdatno Število. Moliamedatiska druhal udrla je danes (28.) na Stambulski kolodvor. Množica je palicami ubila 21 armenskih delavcev in težakov. Jednega ma-šinista strgali so raz lokomotivo in ga ubili. Baš tako so pobili več armenskih težakov, ki so iz-krcavali oglje za železnico. Kljubu upiranju kapitana udrla je množica na dotično ladijo. Železniški uradniki so pobegnili. Vodstvo železnice sporočilo je avsti o-ogerskemu poslaništvu o teh dogodkih. Poslaništvo se je obrnilo do turške vlade, zahtevajo odredeb v preprečenje izgredov. Ko je včeraj popoludne korakal bataljon turških mornarjev po predmestju Pera, padla je bomba iz ulice, ležeče baš vštric policijskemu ravnateljstvu. Bomba ui napravila nikakoršne škode. Zločince, ki so jo vrgli, so baje zaprli. Na Dunaj došla so včeraj iz Carjegagrada ta-le poročila : Dotični Armenci, ki so si prisvojili poslopje etomanske banke, govorili so jako dobro francoski. Izjavili so uraduikom banke, da ne strežejo po njih življenju, niti ne mislijo oropati banke, ampak da hočejo le demoustrovati proti vladi. Ako pa vlada ne bi hotela vsprejeti njih predlogov, potem da poženejo banko in sebe dinamitom v zrak. Zaprli so vsa vrata in proglasili uradnike kakor ujetnike. Vest o tej drzni prisvojitvi banke uapravila je na Turke globok utis. Ta drzovitost razdražila jih je tako, da so pričeli ubijati Armence, kjerkoli so naleteli na koga. Banka je včeraj pričela zopet uradovati. Različne vesti. Državni poslanec dr. Laginja je bil te dni v Serajevem, kjer je posredoval na korist družbi sv. Cirila in Metoda za Istro v zadevi zapuščine Ba-bideve. Stvar je baje jako zamotana in hočejo dotični sointeresenti uporabiti vsa sredstva v svojo korist in na škodo družbe. Včeraj se je dr. La-ginja mudil v Zagrebu, a jutri bode govoril na občnem zboru pol. društva „Edinost". Mož je v neprestani narodni službi. Imenovanje. C. kr. namestništvo v Trstu imenovalo je konceptnega vežbenika pri namestništvu za Tirolsko in Vorai lberško, Avgusta barona Sour-d e a u - j a, začasnim koncepistom pri policijskem ravnateljstvu v Trstu. Ooneski za možko podružnico družbe av. Cirila in Metoda. V flenčkajnerskem reflektoriji se je nabralo 2 kroni 60 st. — Na rojstvenem predvečeru Nj. Velič. se je nabralo v gostilni g. Cina v namen, da postane „Velesila" pokroviteljica, med „Velesilaši" tamburaši in prijatelji 6 Kr. 24 stot, kateri svoti je dodal g. Ivan Godina 1 Kr. — Gospića Marijana Planinec, hčerka načelnika postaje v Divači, je nabrala povodom proslavljenja cesarjevega rojstnega dne v veseli družbi pri g. Obersnelu 8 kr. 40 stot. — Veleč. g. A. Ferfolja, župnik v Zgoniku, je poslal 17 kron, katere so nabrali odborniki v svoji slavnostni seji (nek nepoznani iu nepoklicani gost je bil v ta namen popolnoma brezpotreben). —■ Gosp. Ivan Mankoč je plačal 40 st., ker je slabo šah igral. — Vč. g. Ig. Počivalnik je daroval 20 leptš,. — G. dr. Rački iz Fužine je poslal 20 kron. Živeli darovalci! Sredstva, kojimi se vzdržuje italijanstvo v Istri I V označeuje sredstev, kojimi se v Istri vzdržuje italijansko nadvladje, priobčila je zadnja »Naša Sloga" uprav kričeč vzgled. Navaja namreč neko pismo poznanega, sedaj pokojnega agitatorja Kudra do izvrševalnega odbora društva julijskih alp. Tega Kudra ali Cudra poslal je deželni odbor leta 1879. za komisarja v občino kastavsko. Namen je bil ta, da bi ta agitator tudi občino kastavsko prepariral za — priklopljenje k Italiji, kakor so preparirali vso ostalo Istro. Najtrša kost v tem pogledu je bila pa prav ta občina kastavska. Ka-stavec ljubi svoj jezik in narod hrvatski. To so vedeli Italijani. Zato pa so prišli na peklensko misel, da bi razdelili občino na več občin, katere naj bi se potem pravdale med seboj radi občin- skega imetja, se zadolžile, osiromašile — in te osiromašene in za vsaki odpor nespoiobne občine naj bi potem Italijani spravili v svojo oblasti. Tak je bil namen odposlanstvu Cudrovem, kar je jasao razvidno iz gori omenenjenega pisma. Slične in nič manj gnusne nakane je gojila italijanska stranka v občini lovranski, kar je razvidno iz nastopnega odstavka v Cudrovem pismu: „Kar se dostaje Lovrana, slovanska stranka še ni kaj močna, preti pa, da bi mogla postati, ako se ne bo(\e direktno podpiral italijanski živel), kateri Stanuje na obali, kojega treba držati udanega — v kojo svrho sem sestavil proračun lovratiske občine na tak naiin, da se graditelji ladij in pomorski kapitani osvobode od plačevanja občinskih doklad, da se pa na drugI strani obremene seljaki taksami in naredbatni, s kojimi, ako se uporabijo primerno, mogla se bode doseči svrha, a ta je, da se gorski prebivalci vezanih rok in nog iz-roči samovolji prebivalcev na obali, kajti prvi bodo prisiljeni izposojevati si denarja od druzih, da bodo mogli zadoščati svoji dolžnosti do plačevanja*. Ali se ne zgražaš, dragi čitatelj, na takem cinizmu ?! Ali se ne zgražaš na ljudeh, ki se ne sramujejo toli nemoralnih sredstev?! Ta gospod Cuder je povedal odkrito, da je italijanska stranka hotela utrditi svoje gospoda: vo ob beraških palicah ubozega ljudstva : gospodje potrebujejo — sužnjev 1 Gospod Cuder je povedal, da je taista italijanska stranka hotela porušiti relativno dobro gospodarsko stanje občin, da jih je hotela upropastiti materijalno le s tem jedinim namenom, da bi mogla potem gospodovati v njih, iu bi je mogla potem, ne da bi se jei bilo bati odpora, izročiti kakor dar — sosednji državi, kakor hitro bi prišel čas zato 1! Grdi, veleizdajski so nameui italijanske stranke, ali skoro še guusniša so, — ker gazijo v blato ne le politiško poštenje, ampak tudi človeško čutstvovanje — sredstva, kojimi hotć dosezati svoje namene! Stranka, ki se ne more vzdrževati drugače, nego da ugonoblja kar cele občine, da trže strehe znad glav siromašnega kmeta in da potiska beraško palico v roke ubogeinn ljudstvu ; ki opira svoj sijaj ob beraških palicah in propalih eksistencah, iz kratka: ki Be poslužuje takih sredstev, taka stranka je že — sojena. In le obžalovati mora vse one — visoke in nizke — ki se niso že davno pridružili pravični obsodbi namenov in sredstev italijanske stranke v Istri. Pevsko druitvo „Hajdrih" na Prošeku priredi jutri veselico lepim programom, že objavljenim v našem listu. Program obseza 17 toček. Ker pa smo na proseskih veselicah dosedaj našli nekaj, česar nismo videli na programu črno na belem, namreč izborno, svobodno in neprisiljeno zabavo, menimo, da imamo pravico v to, da še enkrat povabimo mestne in okoličanske rodoljube na sestanek na Prošeku 1 Torej na svidenje na Prošeku. Sumljiva tvrdka. Pod tem zaglavjem javili smo v današnjem zjut. izd., da so tukajšnje oblasti provele preiskavo v pisarni tvrdke C. D. & C.o na Corsu, hšt. 37. Predvčerajnjem so zaplenili 10 kosov sukna, vrednega preko 600 gld., kojega je dobila o- menjena tvrdka iz Češke, ter je prodala neki tukajšnji tvrdki za dve sto in nekoliko gld., ne da bi bila plačala tovarno ua Češkem. Včeraj zjutraj zaprli so pa glavo te tvrdke, trgovca Ivana Delpina. Policijski agenti prišli so ponj na njega stanovanje, via della Piet& hšt. 1. Delpina je ovadila češka tvrdka Miinhardt & Sohn, da jo je osleparil za 588 gld. Vročina v Rusiji in — mraz v Trstu. Iz O- dese javljajo; Do 20. t. m. bila je po vsej južni Rusiji, v Besarabiji in na Krimu neobičajna vročina. V Besarabiji morali so zaradi vročine obustaviti vsa javna dela. Na stotine ljudij poginolo js vsled solnčarice. V Odesi bilo je povprečno 38 stop. C. v senci! Umrljivost poskočila je od 27 na 45%. Umevno je, da tudi živina mnogo trpi vsled vročine. — Ne znamo, da-li je poslednji teden odjenjala vročina po južni Rusiji, tembolj pa znamo, da se je v naši mestni pokrajini nenadoma prijavila kruta jesen. Letos „vodeni" mesec avgust odlikoval se je soaebno poslednji Čas z hladnimi večeri, a to noč poskočil je hkrati — decembru na prag. Burja brije, zmrzel dež nale-tava in osramočeni toplomer skrčil seje na 9 stop. i C.! Oj Matthieu de la Drome, kje si ?! Italijani ne smejo v Brazilijo. Z ozirom na 1 poslednjo goujo, ki so jo bili provzročili Braziljanci proti naseljenim Italijanom, pepovedala je italijanska vlada italijanskim podanikom izseljevanje v Brazilijo. Te dni iinela sta i/. Genove odploviti parnika „Raggio« iu „America", na kojih je bilo vkrcanih 2000 Italijanov, namenjenih v Brazilijo, toda vlada je zabranila parnikoma odhod. Ta pro-poved izseljevanja v Brazilijo ostane v veljavi, dokler Italija ne zadobi od strani Brazilije popolnega zadoščenja. Iz Rio de Janeira poročajo, da so Braziljanci demonstrovali in deloma Še domonstrujejo proti Italijanom s tem, da imajo na prsih pripete male podobe Menelika in da kriče po ulicah „Viva Me-nelik!" Umevno je, da Italijanom ni nič kaj prijetno to izzivanje. Službena poročila imenujejo te demonstracije „neumnosti", a vendar provzročajo baš taka izzivanja neštevilnih pretepov. Kako te spreminja pesek v denar. To težko stvar je pogodil propali trgovec Alojzij Crosa v Turinu, Napolnil je namreč razne veče in manjše škatljice peskom, jih lepo zapečatil in oddal pod izmišljenimi naslovi na železnico, izjavivši na voznem listu, da je vsebina kdo zna koje dragoceno blago* Na temelju oddatnih potrdil železnice in recepisov pa je prosil pri raznih trgovcih posojila, „dokler mu naslovniki ne pošljejo denarja za poslano blago" in ostavil je dotičnim trgovcem železniške listke v zastavo. Na ta način prisleparil je lepo svotico denarja. Slednjič pa je prišla stvar na dan, kajti železniški upravi videlo se je čudno, da niti jednega naslovnikov, na koje so bile naslovljene skatlje, ni bilo možno najti. Slednjič so odprli pošiljatve in niso našli nego pesek in drobno kamenje. Sodišče je nagradilo izumitelja čudeža, po kojem se spreminja pesek v denar, z 18 meseci zapora. Sodnljeko. Včeraj bila je pred tukajšnjim sodiščem razprava proti 20letnemu kmetu Ivanu Po-ropatu iz Dan pri Buzetu, obtoženemu goljufije. Poropat izvabil je leta 1895. bratoma Ivančič 22 vreč oglja, vrednega 29 gld. 20 uč., predstavivši se kakor sorodnik trgovcev bratov Ribaričev. Nadalje je izvabil postllničarju Ivanu Česnikn v Po-Ijah 25 gld., izdavši se za brata bratov Ribarič. V Trstu pa je skufial izvabiti denarja pri ružnih osebah, koje je poznal, da so znanci bratov Ribarič. Sodišče ga je obsodilo na 4 mesece težke ječe iu odredilo, da pride po prestani kazni pod posebno policijsko nadzorstvo, ker so pokazala poizvedovanja, da se Poropat preživlja zg<>lj goljufijami. 27Ietni težak Karol Domio iz Trsta je dobil zaradi javnega nasilstva tri mesece težke ječe. Domio je po noči od 3. do 4. t. m. veselo prepeval po ulicah, dokler ga ni prijel stražar. Istega pa je Domio — menda v zahvalo, da ga je stražar hotel spremiti v varnost — obdelal s pestmi. Baš tako se je dne 27. julija t. I. 30letni zidar Anton Zanusso iz Italije uprl stražarju, ki ga je hotel aretovati, ker je Zanusso razgrajai v neki žganjeriji na trgu Ponterosso. Sodišče ga je obsodilo na mesec duij zapora. Akviziterje za požarno in življensko zavarovanje proti stalni plači in upravnim sprejema pri nas dobro poznana in razširjena zavarovalnica. Ponudbe naj se poSiljajo na upravništvo naSega lista pod naslovom: „Akviziter". Najnovejše vesti« Dunaj 26. Današnja vojaška parada v čast carju izpala je sijajno. Isti so prisostvovali: ruska carska dvojica, nadvojvodi iu nadvojvodinje, di-plomatje in ogromna množica ljudstva, ki je prirejala vladarjema burnih ovacij. Ruski car je bil opravljen v uniformi avstrijskega polkovnika pehote. Oba vladarja, na konjih, razgledala sta si vojaštvo. To je trajalo •/* ure. Cesar Fran Josip je predstavil carju 1. dragouski polk, car pa cesarju 2. pešpolk, čigar častni lastnik je car. Takoj po paradi sedla sta vladarja v odprto kočijo. Carica, nadvojvodinje in nadvojvodi sledili so v dolgi vrsti voz vladarjema na severni kolodvor. Tam je že čakala cesarica Elizabeta. Vladarja in vladarici so se opetovano med seboj objeli in poljubili, zatem se je carska dvojica presrČno poslovila od členov cesarske obitelji. Ob 11. uri se je odpeljala z Dunaja v Kijev. Veličanstva je po ulicah zbrana množica med vožnjo na kolodvor pozdravljala navdušenjem. Rim 29. „Agenzia Štefani* javlja: Doslej se ne potrjuje vest, ki jo je priuesel „New-York Herald*, da je Italija stavila Braziliji ultimatum. Carjigrad 29. Minister za zunanje stvari priobčil je včeraj doyenu (najstarejšemu) diplomatov, da je odredil sultan, da naj policija in vojaki rabijo orožje tudi proti mobamedancem, ako bi isti provzročali izgrede ali nasilstva. Vsled tega nastopa policija in vojaštvo energičnejb nego doslej. — Položaj je nekoliko mirneji. Minolo noč in danes bilo je le tu pa tam posamičnih iigredov. Po noči je nav9tal ogenj poleg poslopja ruskega poslaništva v predmestju Pera. Ruska čuvalna ladija izkrcala je 30 oboroženih mornarjev. Prodajalnice so zaprte. VvgovlUMke briiojAvke ln vesti. jiTUimriatta. Pšenica a« je^en rt.95 -8.9« Pš«»ica *a spomlad 189« 7.31 do 7 3-4—.—. Ovea za jesen 5.35—5 36 R* ia jesen 5.90 —5.92 Koruza »a avg.-sept. 3.70—3.71 Pi«uio». nova od 7H kj|. f. 7 05 --7-15 od 79 kilo. 7.15—7.20. ol sO kil. f. 7.20—7.25 od 81. kil. f. 7"30 7-35 , od s« kil. for. ----._. |fAmou __ proi-o 2 25—5 50. Pšenica : Rastoče ponudbe, povpraševanje živahno. Prodaja 40.000 met. gt. 10 ni1, dražje. Rž 5 no«, trdneje. Vse druge vrsti žitA nespremenjene. Vreme oblačno. ?ra?A. N tiru u mm m sladkor for. 12.50, oktober-dectmber 12 50, Prag«, Centrifugal novi, poatavljne v Trst a car :io »red odpoftiljatev preoej f. 35'50 35.75 Oi.ncaisse 37.25—37.50 Četvorni 39 50 V g|Hval- fandil.) 3975-.-Havrs. Kara Santo* ^ooil »¥.0 nč, ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER „Ai due Mori" Trst, veliki trg. ZAHVALA. Podpisane žalujoče rodbine štejejo si v dolžnost, izreči najprisrčnejo zahvalo vsemjpritateljem in znancem, ki so izkazali poslednjo čast naSemu nepozabnemu soprogu, oziroma očetu in dedu, gospodu Franu Lebanu, bivšemu dolgoletnemu županu itd. v Črničah. Prav odlično zahvalo izrekamo posebno si. starešinstvu za polno udeležbo in venec, si. veteranskemu oddelku in istega godbi, si. pevskemu zboru, vsem darovalcem vencev in sploh vsem onim, ki so nam svoji- Čutstvovanjem ublažili veliko žalost vsled hude nesreče, ki nas je zadela. V ČVničah, dne 27. avgusta 1896. Žalujoče rodbine: Lebanova, Legišova, Komelova, Luxa-va in švarova. sprejmejo se pod ugodnimi pogoji na stanovanje in hrano v ulici Amalia št. 10 II. Natančneje se po-izve pri „Tržaškem podpornem iu bralnem društvu" ulica Stadion št 19 I. IZLOŽBA POHIŠTVA Trst in Dunaj, Angolo (Dolgim« Via Torrente it. 32, "*" — s ],mtr., vštric gledali&ia Artnonia. Ima zalogo poh stva za delavce, uradnike, zares dobro blago, neverojetno nizke cene. Postelje od gld. 13 do 14, omarje gld. 14.50, ponočne omarico, line, po 6 iu 8; chifoniers, na jedna vrata, fini, gld. 18. Umivalniki gld. 12; sveto podobe in slike krajev, jako fino delo, po gld. 'i.--; ogledala, stoli, slama, losovjo, indijsko trsje. Bogat izbor pohištva in tapetarij 7.a gosposka stanovanja: spalnice, sobe za obed, za vsprejemanje, kabineti, po najniži ceni. Za Jatro in Dalmacijo he ne računa ambalaia. Prijateljem pristne vinske kapljice na znanje! Odprl sem v ulici S. Giovanni št. 10 popolnoma na novo urejeno gostilno (prej pri „Zlati kroni") preskrbljeno z izborno vinsko kapljico, izvrstnim pivom in o-kusnimi jedili. Udani «J. Stoka, lastnik. * _I* Otvoritev pivarne Corsia Stadion št. 19. (ex lieimond) Podpisani štejem si v čast javiti slavnemu p. n. slovenskemu občinstvu, da som prevzel na svoj račun znano plvuao m vrtom v ulici Stadion, hšt. 19, kjer je „Tržaško podporno in bralno društvo". Točim znano zdravo Judtmannovo pivo po 28 nč. istrsko fino vino po 40 nČ., teran po 58 nč., belo štajersko po 48 nč. liter. Kosila dobivajo se v pivaru i kakor Čez ulico po 20 nč., večerje od 18 nč. dalje. Zajedno vsojam se javiti slavnemu občinstvu, da imam pripravno aobo mm klubov« na razpolago. Odda se, ako se prijavi želja dan prej. Postrežba je točna In brza Priporoča se toplo slavnemu občinstvu za mnogobrojni obisk. Makso Lavrenčič, gostilničar ulica Stadion 19. • Janez Dogan • S mizarska obrt in zaloga pohištva v Ljubljani { Dunajska centa v Mcdjatovi hiši fc m priporoča prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu S • svojo izvrstno urejeno e j zalogo divanovf žimnic, omar, I I stolov, postelj itd. ) O — Ceniki s podobami so franko na razpolago. — % ^ Najnižje cene, Izborno blago. fc •vavtvtvavtvvavfvava^iv« Zaloga pohištva tvrdke Al e s »a ni dr o Levi Minzi Trat, Via Rlborgo, 21 In Piazza Veochla it. 2 Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega ia-delka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago stavlja se parnik, ali na železniško postajo, ne da bi sa to računil stroške. -m „Tržaška posojilnica in hranilnica" (rogistrovana zadruga z omejenim poroštvom) v TRSTU, Via Moliti piccolo St. 1, I. nadstropje. (bitio nvtfgn poitntga poulopja) Daje posojila na vknjižbo po »'/,%. naenjice po •"/„.zastave po »'/„•/,,. Sprejema hranilne vloge in je ©brc- Ci stuje po — Uradno ure bo : Vsaki dan od ». do 12. uro dopoladne in od 8. do 5. popoludn«, ob nedeljah in praznikih od 10—12 dop. Izplačuje se vsaki ponedeljek od 11. do 12. ure dopoludne, in vaaki četrtek od 3. do 4. ure popoludne. Glavni deleži veljajo po 200 kron. Zadružni deleži se lahko plaču- (*£ jojo v mesečnih obrokih po 1 gld. ter znaša vsaki delež 10 gld. Vse stroje za poljedelstvo in vinogradstvo I CENE Z NOVA ZNIŽANE Stiskalnice za grozdje, diferencijalna sestava. Ta sestava stiskalnic ima največo pritiskujočo moč izmed vschdrugih, kakoršnih - koli stiskalnic. Stiskalnice ze masline, hidravliške stiskalnice, brizgal,jke proti peroiiosperi, Vermorelove sestave. Te moje brizguljke bo znane kakor uujboljše ter najcenejše; avtomatične brizgaljke, Mučilnice s pripravo za tlačiti jagode, stiskalnice za seno, triere itd. v najboljšem proizvodu. Ig. Heller, Dunaj ll/a, Praterstrasse 49. Cenike in spričevala zastonj! Iščem zastopnikov ! Čuvati se je ponarejanj ! * Cena I gld. Navod za porabo v vsaki šknt-ljici. PoŠiljatev na deželo, ne da bi se označila vsebina. PaviAka ina Crema deluje takoj, polt polahko napenjajo, delajo l elo gladko in odpravlja nelepi Me»k popolnoni» iu1 trajneje nego najboljši prnAek,vnied če^ar jo je smatrali prutažtiini toaletnim sredsivoin za gledališča IC plese "TO itd. Poskusimo samo in uglalt iiilatloiistv- m*^a obličja. Taka p«lt jo vhiJiio ž« pu naravi napeta. Ako ti to last imeti nedostaje, imajo povsem mladi že velo, vsuhnelo p<»l*. podobn.t koži starcev. Kozmetiki so douloj vodno nastojiili temu odpomoči s tem, da so polt poskušali napraviti linejšo, da bi ji podelili l*p kolorit; nato p* doslej ni miHlil nihče, da bi sestavil popolno ko-smetiški proparat, ki hi vadržaval polt vodno nekoliko napoto, h čauior hi lo-ta pridobila vse. Uradno Izkušena, neškodljivost zajamčena. Glavno zalogo za Avstrijo ima ALOJZIJ SIPAMA V Pragi, na Kralj. Vinogradih, Palackćho nI. št. 7. Lastnik kousorcij lista .Edinost«. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.