TEDNIK j^^SlLO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA L^JODSTVA^ Ptuj, 10. junija 1971 Leto XXIV., št. 23 Cena 0,70 din Pred peto sejo }bČ. konference ZKS Ptuj Danes popoldne ob 14. uri ,bo začela v narodnem do- lu v Ptuju peta redna seja jjfinske konference ZKS luj. Osrednja točka dnev- gga reda je — ocena delor jnja komunistov v družbe- opolitičnih organizacijah, v jupščini in v samoupravnih ffganih krajevne skupnosti. Bradivo o tem je pripravila jlovra skupnost članov ko- iteja, ki ie imela razgovo- 5 s komunisti in drugima osilci javnih funkcij v kra- »vnih skupnostih in v de- )vnih organizacijah. O svo- ih ugotovitvah je komisija ripravila obširno poročilo a konferenco. ^eč medsebojne ovezanosti. Pogovori članov skupine Dmiteja so bili povsod od- riti, kritični in tudi samo- ritični. Povsod so želeli, da i naj bili taki razgovori lalna oblika dela in pove- ave med občinskimi vod- ki in organizacijami na te- enu, to ne velja samo za X ampak tudi za vse dru- le organizacije, ki jo bodo »bčinska vodstva morala M^i resno upoštevati. Organizacije in aktivi KS so svoje člane tudi pre- i3lo načrtno usmerjale v 'ružbeno in politično dejav- 'ost. vse je bilo preveč pre- "^ščeno pobudi posamezni- kov. Zlasti aiste kraj. orga- J'^acije ZKS, ki obsegajo »močje večjih krajevnih "tupnosti, so bile v delu teh "^■^ovnih organov samou- "■^ve Dremalo prisotne. Na- °p komunistov je, da u- }'arijo osnovo za formira- I Je Organizacije ZKS v vsa- Krajevni skupnosti. Komu- : ki so povezari v de- vnih organizacijah, je na terenu premalo čutiti, tudi organizacije na terenu ni- majo pregleda o dejavnosti svojih članov na terenu. V bodoče bo potrebno bolj u- veljaviti institucijo zbora komunistov v krajevni skup- nosti. Sestanki organizacij in aktivov ZKS so redki in še takrat bolj informativni kot akcijski. Povsod tam, kjer so komunisti zastavili svoje de- lo na osnovi dejanskih inte-_ resov delovnih ljudi, so tudi uspeli kot usklajevalni de- javnik. Za sprejeta načela in stališča ZK se komunisti še zavzemajo, skoraj povsod pa manjka preverjanje ure- sničevanja sprejetih stališč, manjka sklepna ocena. Tako so komunisti na vasi ponov- no opozarjali na neurejena vprašanja kmetijstva in te- žav, s katerimi se kmet sre- čuje. To pomeni, da kljub dobrim stališčem, ki jih je sprejela ZK na različnih rav- Heh, stvari še ved-no niso u- rejene. Zaostriti odgovornost v okvir priprav na peto sejo občinske konference je spadala tudi skupna seja komisije za organiziranost in razvoj ZK in častnega razsodišča pri občinski kon- ferenci ZK Ptuj, ki je bila v ponedeljek, 7. junija. Ob- ravnavali so naloge glede nadaljnjega razvoja Zveze komunistov v občini. Pri tem so ugotovili, da bo nuj- no izboljšati strukturo čla- nov ZK v občini. Preveč pre- vladuje vodstvena in vodil- na struktura, premalo pa je delavcev iz neposredne pro- izvodnje. Preveč se razprav- lja samo v vodstvih, mnogo premalo pa neposredno s članstvom. To ne velja sa- mo za ZK, ampak tudi za druge družbenopolitične or- ganizacije v občini. Prav za- radi tega vse bolj slabi u- činkovitost družbenega in političnega delovanja. Prav zaradi tega je naloga Vseh komunistov, da spre- jete sklepe in besede tova- riša Tita dosledno uresniči- mo, vztrajamo do konca in zaostrimo odgovornost vseh, od osnovnih organizacij in samoupravnih organov do federacije. Zlasti gre za od- govornost komunistov na vodilnih in vodstvenih polo- žajih, ki za zgled ZK lahko in morajo napraviti mnogo več. Niso redki primeri po- sameznih komunistov, ki so si uredili standard, svojo družbeno-poiitično dejavnost pa opuščajo. Zaradi 5-dnev- nega delovnega tednika in polne angažiranosti na de- lovnih mestih, je potrebno marsikatero politično nalo- go (zbori, seminarji ipd.) o- praviti ob sobotah in nede- lj ali, toda posamezni členi ZK se temu izognejo, v pe- tek se odpeljejo v svoj »vi- kend« in jih do ponedeljka ni. Neučinkovitost in po- dobni primeri vzbujajo ma- lodušje tudi pri delavnih komunistih. Obe komisiji ZK bosta skupno z ustrezno komisijo pri občinskem sindikalnem svetu analizirali samouprav- ne odnose v delovnih in in- teresnih skupnostih. Mar- sikje je samoupravljanje zreducirano na kolegijsko odločanje vodilnih, sklepa- nje na delavskem svetu je bolj formalnost. Spričo te- ga je cesto slišati ironično pripombo — saj je vseeno, kdo »telovadi« v delavskem svetu. V nekaterih delovnih organizacijah še vedno niso uskladili svojih samouprav- nih aktov z ustavnimi do- polnili, ponekod pa imajo statut in pravilnike lepo na- pisane, vendar jih v praksi ne izvajajo. Komuniste na vodilnih položajih bi morali ocenjevati, ne po tem, kako javno govorijo in koliko »pravilno postavljajo« stva- ri, ampak po tem, kako u- rejajo odnose v svojih ko- lektivih. Oba organa sta ob koncu zadolžila predsednika komi- sije za organiziranost in raz- voj ZK — Franca Zadrav- ca, da v razpravi na seji z nakazanimi problemi sezna- ni občinsko konferenco ZKS. F. Fideršek TOČA POVZROČILA VELIKO ŠKODE Prejšnjo ' sredo je okrog pete ure popoldne zajela nekatere kraje ormoške ob- čine močna nevilita s točo. Najbolj so bili prizadeti kraji Mihovci, Velika Ne- delja in Hajndl. Skoraj 15 minut je padala kot lešnik debela toča in poškodovala mnogo posevkov. Ko smo se dan po nevihti mudili v Mikovcih. nam je Marija Hrnčič, ki je ureja- la vrt, povedala: »Poglejte, tu sem imela grah, tam pa solato, čebulo, kumarce in paradižnik, sedaj pa ni ni- česar več. Vse je seseklja- no na koščke in z bito v zemljo. Ne vemo še, kako je z vinogradom. Ce je tako potolčen, kot so brajde okrog hiše, potem je zelo žalostno. Imamo veliko po- sestvo in škoda je precej- šnja. Zavarovano nismo imeli.« Tudi Slovenija-vino, obrat Jeruzalem, Ormož, ima na tem področju nekaj svojih površin. Kakšno škodo je utrpel ta obrat po toči, nam je povedal referent za za- varovanje pri tem podjetju Viktor Vipavec: »Zelo je prizadelo naš nasad hmelja pri Veliki Nedelji. Na tem področju imamo tud: 45 hektarjev površin, zasajenih s pšenico in koruzo. Pšeni- ca je precej poškodovana. Mnogo stebelc je zlomilo in iz teh že ne bo zrnja. Koru- zo pa bomo morali verjetno podorati. Toča pa je pada- la tudi po naših vinogradih in intenzivnih nasadih sadja v okolici Svetinj, na Cerov- cu. Malem "^rebrovniku in Ivanjkovec. Streljanje na točo je preprečilo veliko škodo. Nevihta je bila pre- močna, da bi jo lahko po- vsem preprečili.« Toča je nedvomno po- vzročila veliko škode, ki še n: ocenjena, je pa precej- šnja. Naj še omenimo, da je ormoške kraje obisikala toča tokrat že drugič v le- tošnjem letu. Prvič je pa- dala v Središču ob Dravi 31. maja, vendar škoda ni bila tako občutna kot tokrat. Toča — okolica gradu pri Veliki Nedelji VREME Polna luna je bila včeraj, v sredo, 9. ju- f^ija, ob 1,04. Napoved: nevihte so "^ožne danes, 10. juni- ia. in še v petek, 18. iunija. 15. junija je na- ^'adno slabo vreme. Ves ■ostali čas bo sončno in ^"^fX^e do 2« stopinj C Alojz Cestnik STRAN 2 TEDNIK — ČETRTEK, 10. j^^. VSEM ENAKE MOŽNOSTI ZA IZOBRAŽEVANJE Člani komiteja občinske konference ZKS Ormož so na svoji razširjeni seji prej- šnjo sredo obravnavali u- resničevanje stališč in skle- pov 19. seje CK ZKS, ki je razpravljala o idejno poli- tičnih problemih vzgoje in izobraževanja. Komunisti v občinah pa so dolžni ta sta- lišča in sklepe izvajati pov- sod, kjer poteka izobraže- valni proces. Vzgoja in izobraževanje sta neločljiva dela družbeno ekonomskega in kulturnega življenja, zato je treba te- mu procesu dati tudi pravo mesto v naši družbi. Pov- sod mora potekatj enako in- tenzivno, celovito in kvali- tetno. Dostikrat smo že po- vedali, kakšne posledice pu- šča neenakost na tem pod- ročiu. Tudi na tem sestan- ku so poudarili specifično vlogo razvoja šolstva v manj razvitih občinah. Ce- le generacije mladih ljudi še vedno pušča brez popol- ne osnovnošolske izobrazbe. Izobraževanje mora biti do- stopno vsem enako, ne gle- de na socialni položaj po- sameznika ali družine ali občine. Ce pa hočemo to do- seči, bomo morali v osnovi soremeniti odnos do našega slovenskega osnovnošolske- ga sistema. Osnovna šola bo morala postati izobrazbeni mJni- mum, ki bi ga moral kon- čati vsak mentalno (dušev- no) zdrav človek. Vsa od- govornost za vzgojo pa ne more sloneti na šoli. Po- trebno je razvijati otroško varstvo, male šole, dopol- nilni pouk. celodnevno var- stvo. Tako skladno delova- nje vseh dejavnikov, kate- rim se naj pridružijo še družbenopolitične in delov- ne organizacije itd. bi lah- ko temeljito vplivalo na uspešnost vzgoje in izobra- ževanja. Pri tem je treba še posebej poudariti potrebo po tesni povezanosti šole z okoljem, na področju kate- rega šola deluje. Med vzgoj- nimi smotri, ki se jih bo treba v bodoče bolj zaveda- ti, je predvsem razvijanje samoupravnih sposobnosti prosvetnih delavcev. Osnovna šola je, ne samo v Ormožu, ampak sploh v Sloveniji, postala bolj izo- braževalna, a premalo vzgoj- na. Zaradi takšne orienta- cije so se tudi povojni vzgojni smotri glede na se- danji položaj izgubili, niso pa znali v šoli ustrezno te- mu vpeljati nove stvarnosti in njej primerne vzgoje. Razprava je tekla tudi o angažiranosti osnovne šole. Naši učitelji so bili vzgoje- ni v določeni obliki soci- alizma, ki pa se je v današ- nji stvarnosti v resnici raz- bil. Zaradi tega so se uči- telji raje odmikali od dolo- čene vzgojne angažiranosti. CK ZKS in tudi ormoški ko- munisti smatrajo, da šola ne more in ne sme biti ne- angažirana in da mora mla- dino vzgajali v duhu socia- lizma. Tega pa ne smejo razlagati tako, kot smo si ga včasih zamišljali, ampak samo s primeri iz vsako- dnevnega življenja. Vpraša- nje religije in delovanja cerkve v sodobni šoli so vprašanja, ki se vežejo na vprašanja socialistično an- gažirane šole. Ne bi smelo biti nikakršnega vpliva s te strani in tudi vzgojitelji, ki niso orientirani v smi- slu tega stališča, ne bi mogl: delovati na takšnem pod- ročju, kot je vzgoja in izo- braževanje. Do sedaj so se verskih vprašanj v šoli izo- gibali oziroma postavljali to kot nekakšen tabu, o kate- rem ni nihče govoril. Vpra- šanje religije kot ideje se .mora n_a_ določen: stopnji predstaviti, -da ne bi ta vprašanja bila tista, ki bi jih razlagal edino duhovnik. Mnogo razprav so posve- tili tudi problemom osipa in nadaljnjega izobraževanja tistih učencev, k: niso kon- čali osemletke. jr TEORIJA IN PRAKSA št. 5/71 Najnovejša številka revi- je Teorija in praksa je iz- šla. Nekaj pomembnejših sestavkov njene vsebine: Odprto pismo o anonimni kritiki (Zdenko Roter); Znanstveno tehnična revo- lucija, šola in vzgoja (Vlado Schmidt); Demokratizacija odnosov v samoupravni šoli (Slavko Kocjan); Slovenija v skupnosti jugoslovanskih narodov (Stane Kavčič); Zu- nanjetrgovinski sistem in enotnost trga (Lojze Sočan); Poljska 1971 (Jerzy J. Wiatr). Beseda k spomin- ski svečanosti (Retrospektivna meditacija o krajevnem prazniku v Desterniku) — pojdi kakor razdedi- njeni sin in pripoveduj po svetu zgodbo o nesrečni usodi Svo- bode ... (Maurice de Guerin) Leto 1942! Sprehod po spominih gro- ze je obtičal nekje ob 6. ju- niju, ki je vklesan v kroni- ko revolucionarnega giba- nja slovenjegoriške čete. Po deželi je divjala nacistična kuga, ki je pobirala vse od starcev do nedolžnih otrok. Temne sence, ki so legle na požgane domačije, so pu- ščale sramotne zapuščino mrhovinarjev, ki so s svo- jim »iibermenschlichen« iz- razom vzbujali strah in obup med ljudmi. Spretno So izkoriščali bratski pokol in prisluškovali hlapcem z izdajalskimi sposobnostmi. V izpljunku tega gnusnega procesa, ki ga je bruhala druga svetovna vojna, je bi- lo kaj malo mesta za pošte- nje in zaupanje. Pojem svo- bode je zbledel in postal le simbolična metafora neke daljne prihodnosti, če jo bo sploh lahko dočakati. Val vojne pošasti je pahnil svo- jo usodo tudi med naše Slo- venjegoričane. Le majhen spodrsljaj je zadostoval in že so okovi, ki so se zajedali v žulj a ve roke, ob sprem- stvu mrtvaške koračnice, prihajali za rešetke prve ne- dolžne žrtve. V tistih dneh so na takratno desterniško žandarmerijgko postajo pri- vlekli dva poštena kmeta Frica in R a j š p a. Kak- šna bo njuna usoda smo ve- deli, zato so domačini, borci Lackove čete izvedli prvi napad-akcijo na postajo, pri čemer sta izgubila življenje dva orožnika, vendar pripr- tih borcev ni uspelo rešiti. To je bil prvi resen spopad in istočasno krepko opozori- lo tujcem, da v deželi ne bo tako lahko zatreti svobodo- Ijubja. V nedeljo, 6. junija, smo v Desterniku posvetili pozor- nost spominu na pretresljiv dogodek, ki se je v letih groze pripetil v tem kraju. S proslavo smo se skušali oddolžiti žrtvam, ki se niso ustrašile biriških knut, kre- matorijev in drugih zverin- skih početij, gola je pripra- vila spored; tako se nam_ je v pesmi in recitacijah sim- bolično približala trpka pre- teklost. O pomenu tega praznika je spregovoril predsednik KS Desternik Janez Sok, ki je v svojem govoru razgr- nil podobo takratnih časov. Ker s praznikom sovpada 30-letnica vstaje, je tovariš Olup, učitelj, izčrpno in na- zorno v svojem govoru pri- kazal razvojno pot borbe za osvoboditev jugoslovanskih narodov izpod okupatorja. Tov. Ogrinc, ravnatelj šo- le je vodil program, ki je kljub težavam uspel, če- prav skromno, toda z na- vdihom sam.ozavesti in po- žrtvovalnosti. Z nekaj žulji, dobre volje in iskrene pri- pravljenosti, smo se v tem smislu poklonili onim, ki danes trohnijo, da lahko jaz in ti mirno kramljava ob skodelici kave in zamak- njeno strmiva v čas, ki je prepleten z limuzinami, ar- hitektonskimi kompozicija- mi, z novimi ljudmi in no- vo miselnostjo, toda žrtve so ostale... USPELA NABIRALNA AKCIJA RDEČEGA KRIŽJ Tako kot vsako let(J tudi letos občinski 1 Rdečega križa Ptuj prel jih osnovnih organizaci; pridružil vseslovenski i zbiranja rabljenih oblac butve, posteljnine in po Akcija je bila 27. : 1971. V vseh 27 osnovnil ga.nizacijah Rdečega krt bila ta dan v času od 1' 19. ure dežurna služba,: na akcija pa .je uspelaj dričevem. Majšperku i| ju. 1 Skupno je bilo zbn 2300 kg rabljenih obla! ostalega. Pri tem gt hvala 220 aktivistom ! so pred akcijo vršili gando ;n na dan akci dili skrb o zbranem TtA lu, nadalje 230 mladii nom Rdečega križa ii narske šole v Ptuju, il novnih šol v Ptuju tel dim članom_ RK iz Ki vega, upravi pošte in rišem poštarjem za raj nje pisem, ter podj treh osnovnih šol v ki so ta dan dala na r» go brezplačno 12 avt" lov. Hvala tudi podjC lektrokovinar Ptuj, ki ga dne brezplačno pr| 1300 kg darovanega Ljubljane, domu JLA. kot vsako leto tudi 1^ na razpolago brezplačfl rano za sestanek ak* in mladih članov RK.J tivu radia Ptuj za obj^ Albinu Pišeku, preds« štaba za zbiranje za ^ ganizacijo. V imenu socialno nih občanov, ki jim b« no blago dodeljeno, rovalcem iskrena h^a* Občinski odbor ^ OSVESTILO - VABILO V petek, 11. junija 1971 uprizori ob 19.:>0 uri dramskih umetnikov Maribor v gledališču v Ptuju »Balado o poročniku in Marjutki«. Poročnika bo igral Boris Kočevar, Marjutko pa He- Matjašec-Kočevarjeva, oba igralca Slovenskega nm^ gledališča Maribor. Vljudno vas vabimo, Društvo dramskih umetnikov ČETRTEK, 10. i unij 1971 STRAN 3 lalomarno oslovanje Ijgpovanjsko-komunalnem podjetju Ormož Lttjorniki obeh zborov ^jje občinske skupščine a zadnji sej: pod dru- 00 dnevnega reda ob- jvali poročilo o delu ovanjsko komunalnega etja Ormož. Slišali pa tudi povzetek zapisnika gntroli finančnega in jrialnega poslovanja, ki ; opravila SDK Ptuj ter isilo zaključnega računa eto 1970. 1 odborn:kih so najvec- lozornost zbudile naved- V zapisniku o kontroli [, ki navaja številne ne- ,ilnosti, vrsto gospodar- prestopkov in splošno )marno poslovanje v podjetju. lupščina smatra, da je nezakonitosti, ugotovlje- s kontrolo finančnega na^erialnega poslovanja 'o zaradi neangažirano- organov upravljanja o- m odvzerna oosameznih Jojnosti, ki so se jih sa-; DJciativno posluževali imezni vodiln- ljudje v rai organizaciji. Tako so ale ?robe kršHve zvez- republiških in občin- 1 predpisov ter splošn-h ibenih interesov, se do izida stanovanjske »odaje (1965) sta pri- nl upravni organ in ob- •ka skupščina nenehno zarjala stanovanjsko ko- palno podjetje, na uskla- iv samoupravnih aktov 'eljavnimi predoisi; toda smeznim vodilnim ose- a v delovni organizaciji '>'!e bolj pogodu neure- E razmere, ker je bilo na lačin možno uveljavlja- samovolje posamez- kot pa če bi v dejav- '•■h splošno družbenega pomena sodelovali predstav- niki stanovalcev in ustano- viteljev, as nspo uiaCupez a ipnj, samoupravni organ: niso popolnoma zaživeli, ker ra- zen nekaj malega ni bilo storjenega ničesar. S kon- trolo finančnega in mate- rialnega poslovanja, ki jo je opravila SDK, se v sta- novanjsko komunalnem pod- jetju zaključuje samo del postopka, ki še ni končan. Obstajajo tudi sumljiva znamenja, da gre v posame- znih primerih tudi za kaz- niva dejanja, kar še razis- kuje pristojna služba javne varnosti. Ormoška občinska skup- ščina je za rešitev te krizne situacije sprejela naslednje sklepe: — v zvezi z ugotovitvami kontrolnega pregleda in na podlagi notranjih nasprotij v sami delovn-i organizaciji, razdeliti podjetje na dva dela. V prvega združiti vse deja\-nosti splošno družbe- nega pomena, v drugo pa vse obstoječe proizvodne dejavnosti; — odgovorne osebe v de- lovni organizaciji se naj na osnovi s kontrolo ugotovlje- nih nezakonitosti predlož-lo v postopek; — v nadaljnjem poslova- nju se naj upoštevajo do- ločila zakonskih predpisov in samoupravnih aktov ter pospeši delovanje organov samoupravljanja; — v dejavnostih splošno družbenega pomena se mo- rajo dosledno upoštevati in izvajati sklepi ter priporo- čila občinske skupščine. jr ^boto so se na pobudo i ''■^kega sindikalnega sve- " komiteja ZKS zlarali v '''^žu nekateri člani poli- j'-'^ organizacij in delav- • ^vet SVL obrata Jeru- Ormož. ^ sklepih in stališčih 17. : ^ ^predsedstva ZKJ in 20. f.CK ZKS je govoril se- '•^f občinske konferenco ^ Ormož S-lvo Bedrač. ', ^dnik republiškega od- ^ s^rdikata kn^etijskih Julij Planine iz ' jlf^^ na je prisotnim I ^f^^l nekaj več o družbe- ' °"ovov;h in samouprav- ' ^!^''razumih, '.'^^^ ko sta direktor in Igj ^'odja tega podjetja ' svoja poročila se je ' tr« '"^'-'^''^^'a' "3 osnovi ren -sprejeli sklepe in r M sanacijo stanja v svoji delovni organizaciji. S tem so prispevali svoj del k reševanju stabilizac;j.skih problemov v našem gospo- darstvu. Vsestranska analiza v raz- pravi je pokazala, da to pod- jetje dobro gospodari. Izre- čena je bila tudi misel, če bi vsa podjetja v Jugoslaviji tako poslovala, ne bi bilo treba nobenih stabilizacij- skih ukrepov. Številke so pokazale, da so za razliko od marsikaterega jugoslo- vanskega podjetja ustvaril: več kot pa porabili. Sprejeli so tudi program dela družbenopol-tičnih or- ganizacij v obratu Jeruza- lem, ki sloni predvsem na skleoih in priporočilih 17 seje predsedstva ZKJ 20. seje CK ZKS. 17. razširjene seje komiteja občinske kon- ference ZKS Ormož in nji- hove razprave na tem se- stanku. Izvlili so še delegata za skupnost zdravstvenega za- varovanja in izvolil: nov sekretariat aktiva ZKS ob- rata Jeruzalem. jr Življenjske raz- mere so poraine (Nadaljevanje) Mnogi podpiranci v bistri- ški občini životarijo po ko- čah, ki tega imena, včasih niti ne zaslužijo. Stare, raz- padajoče se koče, v kate- rih mnogi prebivajo, ne da- jejo zaščite pred elemen- tarnimi in klimatskimi vpli- vi. Seveda pa je potrebno dodati, da so "stanovanjski pogoji med podpiranci do- kaj različni, predvsem gle- de na to, ali stanujejo sami ali v družinski skupnosti svojcev pa tudi pri tujih družin ab. V kočah prebiva 63 pod- pirancev, od tega 13 v last- nih, ostali pa v tujih. To je seveda skupina, ka- tere stanovanjski pogoji so najslabši, saj so to v večini stare lesene koče, ki jih nih- če ne popravlja. iLastniki koč jih kljub veliki želji, ne morejo popravljati zaradi slabih ekonomskih razmer. Drugi lastniki (večinoma kmetje), ki so sicer finanč- no zmožni, pa največkrat ugotavljajo, da se take koče ne izplača popravljati. Ta prebivališča so v večini pri- m.erov brez elektrike in vo- de, kar njihov položaj prav gotovo še poslabšuje. Najbolj številni so pod- piranci, ki živijo v okviru svojih družin ali pa so na- šli zatočišče pri tujih. 58 jih živi pri svojcih, 31 pa pri tujih družinah. Stanovanj, ski pogoji so takšni kot so p^č značilni za kmečko pre- bivalstvo, tako da imajo ne- kateri naprednejši in pre- možnejši kar pr'merno ure- jene stanovanjske razmere. Podatkov o tem. koliko podpirancev ima svojo po- steljo, nimamo, v danih raz- merah pa to tudi ni najbolj pomemb. Zabeležimo lahko, ali imajo svoje postelje in posteljnino, kolikor jih se- veda imajo. Ugotavljamo lahko, da ima posteljo s posteljnino 69 odstotkov podpirancev. 13 odstotkov pa je takih, k' imajo svoje postelje, ven- dar brez posteljnine. Spijo na slami alj na starih ko- sih oblačil, s katerimi se tudi pokrivajo. Precej je tudi takih, ki morajo poste- lje deliti še z drugimi ose- bam!, 14 odstotkov pa snloh ne spi v posiclji. Za ležišče jirp služi pozimi kmečka peč- ali klop ob njej, poleti pa gospodarsika poslopja in se- no. Iz _ ugotovitev, kje podpi- ranci živijo, pa izhaja pro- blem osamljenosti, ki je to- liko bolj pereč, ker se lab- ko življenje konča tragično. Na problem na-s resno opo- zarjajo primeri predvsem v zadnjem času, ko so osta- reli in osameli umrli, ne da bi jim bila nudena pomoč. Nikakor pa ni ogroženo sa- mo Kozjansko, kot nekateri po dogodkih sklepajo, am- nak se ta problematika jav- lja tudi v drugih predelih, kjer je veliko kočarskega prebivalstva. V večni teh primerov je mladina zaradi bednega življenja odšla v mesta in v tujino, doma pa so ostali stari in onemogli člani družine. Problem je tudi v tem, da sO koče, v katerih bivajo podpiranci, v večini primerov precej oddaljene od vasi in zasel- kov. Jasno je potem, da je tudi pomoč soseske v teh primerih zelo otežkpčena. Prav to opažanje pa bo mo- rala socialna služba primer- no i.n učinkovito reševati. Prihodnjič: Kaj si lahko podpiranci privoščijo? STEKLO 20.000 LITROV V Pavlovcih se je na kri- žišču železnice in ceste IL reda pripetila v petek ob 3. uri zjutraj prometna ne- sreča zaradi prevelike hi- trosti in nekaterih drugih vzrokov. Nastala je večja materialna škoda. Voznik Milan Isakovič iz Ljubljane je peljal, tovor- njak-cisterno s prikolico, nov^omeške registracije, po cesti iz I-jutomera proti Or- možu. V Pavlovcih, kjer ce- sta naredi oster desni ovi- nek in pelje čez železniški prelaz, zaradi prevelike hi- trosti ni uspel speljati ovin- ka. Zaneslo ga je čez prelaz, polomil je železni nosilec za- pornice in zgrmel oo nasipu k hiši Franca Trstenjaka. Tu sta se avto 'n prikolica obrnila s kolesi v zrak. Skupnega tovora je bilo 24.000 litrov._ Iz prikolice je steklo vse plinsko olje, med- tem ko je v cisterni tovor- njaka ostalo ca. 4000 litrov. Nafta se je razlila okrog hiše Franca Trstenjaka. Med drugim mu je uničila tudi pitno vodo v studencu. Na avtomobilu, prikolici in tovoru je nastalo za pri- bližno 5 milijonov starih din škode. Na hiši, travniku in sploh okolici pa je škode najmanj za 1 milijon starih dinarjev, saj gotovo ne bo nič raslo nekaj let in tudi voda iz vodnjaka ne bo nik- dar več užitna. Voznik ni bil poškodovan. Sopotnik Filip Heričko pa je dobil izpah desne roke v ramenu in je iskal zdravni- ško pomoč. Voznik je bil trezen. Kraj nesreče so zavaro- vali-ormoški in hardeškiga- silci. Zelo pogoste nesreče, ki se kar vrstijo na tem ovin- ku pričajo, da s cesto in križiščem nekaj ni v redu. Cestno-železniško križišče ni urejeno v skladu s pro- jektom. Pred časom je bilo cestišče asfaltirano in raz- širjeno. Projekt je tudi predvideval širitev železni- škega prehoda. Zapornice bi morali prestaviti za več kot 1 meter in tako bistveno razširiti prehod in ublažiti ovinek. Toda cestnemu pod- jetju ali nekomu, ki tega ni storil, lahko mJrno naložimo krivdo večine nesreč, ki se tu dogajajo že dalj časa. Tako se zaradi malomarno- sti nekoga godijo hude pro- metne nesreče. Za sedaj še samo z materialno škodo. Kdo lahko jamč:, da ne bo s časom ta neurejenost za- htevala tudi človeških živ- ljenj? jr Ljudje so grabili nafto v jarku STRAN 4 TEDNIK — ČETRTEK, 10. ji^. DR. JOŽE POTKC O VZGOJI MLADINE ZA ENAKOPRAVNE ODNOSE V UUBEZNI IN ZAKONU Zaradi obširnosti bro- šure, ki jo je napisal dr, Jože Potrč in izda- lo založniško podjetje RAD v Beogradu 1.1962, objavljamo le povzetek vsebine in tu pa tam citiramo nekatere av- torjeve odstavke v ce- loti. Po prvi in še bolj po dru- gi svetovni vojni so veliko pisali in še veliko pišejo o spolni vzgoji. Knjige, bro- šure_ in članke so napisali poklicani in nepoklicani in vsebina njihovih del je kaj različna. Nekateri so proti spolni vzgoji, ker smatrajo, da nagon sam narekuje praktično in pravilno spod- budo za ljubezen. Najbolj radikalni pa so za »revolu- cijo« na tem področju Ti zahtevajo, da pristopimo odločno k spolni vzgoji, k svobodnim naravnim pogle- dom na vse, kar je spolno. Menijo, da bodo cej-o k so- cialistični revoluciji pripo- mogli seksualno vzgojeni ljudje. Namesto, da se spolni od- nosi nrištevajo med druge odnose, v katere stopa člo- vek kot družbeno bitje, smatrajo, da so družbeni odnosi odvisni od spolnih od-nosov. Vprašanje spolne vzgoje je, razumljivo, predvsem pe- dagoško vnrašanje, je zade- va družbenih ved. vendar pa ga večkrat tretirajo kot predvsem biološko vpraša- nje, kot zadevo seksologov in zdravnikov. Razumljivo je. da mora- mo vse znanstvene izsledke seksologov v zadnjih 60 le- tih, odkar obstoja gibanje seksualne vzgoje in težnje za seksualno reformo, vgra- diti v naše socialistično vprašanje. Ni naša dolžnost, da le kritično obravnavamo, kar nam je doslej ta znanost razkrivala, ampak moramo enostranskemu seksualne- mu gledanju pristaviti še socialistično. »Ciljem in sredstvom ne- pravilne ali nepopolne spol- ne vzgoje se moramo zoper- staviti z našimi socialistič- nimi cilji. Za nas je po- membno, da stremimo za višjo obliko odnosov med obema spoloma, za lepšo in bogatejšo vsebino teh odno- sov.« Med socialističnim in bur- žoaznim mnenjem o spolni vzgoji mladi.ne ni mogoč no- ben kompromis. Nikakor ne moremo priznati, kakor pravi tudi že A. Kostič, da bomo »ozdravljenje člove- štva« dosegli z ozdravlje- njem človeške spolnosti in z rešitvijo družbenih eko- nomskih vprašanj. Ne moremo govoriti o o- zdravljenju človeštva in človeške spolnosti, ampak o socialistični revoluciji ozi- roma o prehodu iz razred- nega v brezrazredno družbo, to je o ukinitvi vseh eks- ploatacij in tudi spolne. Tudi pri naših pedagogih opažamo tu pa tam vpliv meščanskih seksologov, predvsem švedskih in ame- riških. Pod njihovim vpli- vom se uvaja v šole seksu- alna vzgoja in izobraževa- nje kot nov predmet, ki spolnost obravnava ločeno od družboslovja. To pa je seveda zgrešeno, kajti boj za enakopravne odnose v ljubezni, je sestavni del bo- ja za socializem in sociali- stične družbene odnose. »Priznati moramo, da ni- smo posvetili temu področ- ju družbene vzgoje dovolj sil, čeprav se prav tu odpi- rajo velike moži-osti za obo- gatitev socialistične teorije in prakse.« Zato vlada pri nas v praksi še veliko use- dlin buržoazne spolne mo- rale. Zato je tudi temeljna na- loga tega spisa, da buržoaz- ni teoriji »seksualne vzgoje« postavimo nasproti našo so- cialistično, ki izraža naše družbene potrebe, namreč »vzgojo kulture socialistič- ne Osebnosti« (Makarenko), vzgojo socialističnih tova- riških odnosov tudi v naj- intimnejši sferi odnosov med spoloma, to pomeni, v ljubezni in zakonu. »Ker pri človeku že zdav- naj ne gre več za goli žival- ski spolni nagon, ampak za individualno spolno ljube- zen, v kateri se je razvil in prečistil spolni nagon, je mnogo primernejši izraz za spolno vzgojo — vzgoja mla- dine za individualno spolno ljubezen in zakon, ki je v naši družbi logična posledi- ca resnične spolne ljubezni. Le če se dosledno trudimo za ta cilj v ljubezni, namreč za zakon in za novo sociali- stično družino, se bomo la- hko popolnoma osvobodili buržoaznih idej na občutlji- vem področju spolnega živ- ljenja.« Seksualna vzgoja v bur- žoazni družbi se le medlo zavzema v besedi in ne v praksi za osvoboditev in za popolno enakopravnost v najintimnejših odnosih. Za- to obstaja jez med buržo- azno in socialistično vzgojo za zakon. Ce kritično ocenimo ide- ale najboljših buržoaznih seksoilogov, sipoznamo, da se njihovi ideali ne morejo iz- polniti izven socializma. Tako je bilo Morgentaler- jevo (švicarski psihiater) prizadevanje, da bi izkore- ninil prostitucijo, iluzoirno. (Tudi primer prepovedi pro- stitucije, se v praksi ni ob- nesel.) Taki in podobni, v ozkem pomenu ugledni meščanski seksologi, ne morejo _ zado- ; volj iti naših potreb pri vzgo-^ ji mladine v resničnem so- cialističnem duhu, ne mo- rejo nastopiti kot njeni uči- telji spolnega _ življenja, ki naj bo odsev in izraz soci- alističnih družbenih odno- sov! »Upravičeno iščemo nov, lepši, bolj humanistič- ni, etično višji način spol- nega življenja!« Tudi mladina upravičeno išče ideale, se zanje bojuje in žrtvuje, zato naj bodo vredni teh naporov, zato morajo prinašati človeško srečo. »Tak ideal je indivi- dualna spolna ljubezen, ki ne pomeni le vrhunca oseb- ne sreče in osebnega uživa- nja, ampak., tako srečo, ki je potencirana s skupno sre- čo obeh se ljubečih, s skup- nimi užitki. »Ne moremo go- voriti o vrhuncu sreče in u- živanja, če taka ljubezen ne polni človeka z močno vo- ljo in s pripravljenostjo na VSe žrtve.« »Socialistični odnosi med spoloma morajo postati po- treba kulturno visoko raz- vitega človeka. Zato je spol- na vzgoja le v smislu vzgo- je monogamnega zakcna in višjih oblik medsebojnih spolnih odnosov, o čemer je tako lepo pisal Engels. Sa- mo taka vzgoja more dopri- nesti praktičen primer mo- ralnega progresa. Moramo se namreč zave- dati, da je največji moral- ni napredek spodbujala ne- popolna monogamija, kijo je spremljala prostitucija, seksualno izrabljanje in hu- da umazanost spolnega živ- ljenja. Individualna spolna ljubezen je v takih okoli- ščinah živela le v kali. »V socializmu se bo prvič v zgodovini uresničila resnič- na monogamija, ki velja e- nako za oba spola. Šele v socializmu se bo razcvetela, za kar pa bo potrebno veli- ko vzgojnih naporov zavest- nih socialističnih sil.« To sledi že iz dosedanjih izku- šenj človeštva, ki kažejo, da je za vsak družbeni ide- ološki in etični napredek po- trebno vložiti ogromne na- pore.« V vsej zgodovini so poleg učiteljev delovale armade duhovnikov, ki so ideologi- ji primerno gojili tudi spol- no vzgojo in jo utrjevali v ljudskih množicah. (Žena pa je bila v vseh primerih mo- žu podrejena.) Socializem, ki znanstveno obravnava razvoj družbe- nih odnosov, ki zahteva no- ve vzgojne napore, da bo zase prevzgojil človeka, mo- ra preiti velike znanstveno- ideološke napore pri pre- vzgoji človeka, pri ukinitvi njegovega razrednega in spolnega suženjstva, pri vzgoji v zavestnega samo- discipliniranega člana soci- alistične družbe. »Sociali- zem mora ustvariti svojo znanstveno seksuologijo, ki sloni na visoko razviti eti- ki, katero znanstveno raz- laga in jo prilagaja k splo- špo_ vzgojnemu procesu so- cialistične osebnosti.« Drugič: Smoter soc stične spolne morale i'' stranitev vseh oblik sp"^ ga izkoriščsnja. , V. I Uspel Vrazov veČ« V petek, 4. junija, je Ljudska in študijska knjiž- nica Ptuj pripravila lep kul- turni večer. Ob 120-letnici smrti Stanka Vraza se je zbralo v novi čitalnici štu- dijskega oddelka lepo števi- lo mladine, kulturnih delav- cev, političnih predstavnikov iz Ptuja in Ormoža ter Vra- zovih sorodnikov, ki so kljub vročini v nabitem prostoru z velikim zanimanjem sle- dili recitacijam dijakov ptuj- ske gimnazije ter pr>»'iava- nju prof. dr. Antona Slod- njaka. Goste je pozdravila ravnateljica knjižnice Miloj- ka Aličeva ter poudarila ve- lik pomen, ki ga imajo taki kulturni večeri. Obenem se je posebno zahvalila Vrazo- vim sorodnikom, ki so se v tako velikem številu odzva- li prireditvi. Dijaki Kopušar, Krope j, Palova in Mojsilovičeva so z občutkom predstavili Vra- zove slovenske pesmi, odlo- mek iz Djulabij ter posve- tilno pesem Stanku Vrazu, ki jo je napisal že v prejš- njem stoletju hrvatski pisa- telj Avgust Šenoa, kjer je poseben poudarek na hr- vatsko-slovenskem bratstvu. S pesmi samih so lahko po- slušalci spoznali Vrazov ve- lik talent, realistično noto in aktualnost tematike, kljub temu, da spada med roman- tike. Slodnjak je v svojg^ davanju predvsem ^ pomen, ki ga je lmq za Slovence, njegovo n nost med obema sose^j narodoma in živo kuji delovanje tedanjih 5." skih prosvetiteljev, ^ nje, ki je verjetno po svoji inteziteti vrh v tem času. ' Ze pred predavanje, ,5i lahko obiskovalci ogj razstavo s številnimi i^ mi Vrazovih del ter ie obširnimi študijami, pol, kami in monografijau njegovem življenju, del: prestopu med hrvaške rate. Ob sami razstavi in davanju so se lahko ; pričali o silno bogati Vr vi osebnosti, ki je skozi vensko zgodovino zk vedno nOve razlage. Ra; vo je skrbno pripravil kob Emeršič. Kakor je čitalnica po strani za take prireditve merna, je po drugi si: malo premajhna in nez; na vročina je poslušal« predavatelja rahlo utruj Prav tako je škoda, da s po predavanju razvila 1 diskusija, ki bi marsilcil problem pojasnila ter I tem tudi ustvarila bolj timen odnos med predav Ijem in poslušalci. -o Poslušalci pozorno spremljajo Slodnjakovo predavaj Komisija za prodajo osnovnih sredstev pri trgovskem podjetju na veliko in ma- lo »IZBIRA«, Ptuj, razpisuje javno pro- dajo kamiona »TORPEDO« SRT, nosil- nosti 5 ton, leto izdelave 1969, v vozneni stanju, registriran za leto 1971. Javna prodaja bo 14. junija 1971 ob 8. uri za družbeni in ob 9. uri za privat- ni sektor pri centralnem skladišču TP »IZBIRE«, Ptuj, Na bregu. TRGOVSKO PODJETJE »IZBIRA«, PTUJ jpj^lK — ČETRTEK, 10. junij 1971 STRAN 5 00 DRUŠTVO PGC NA POLSKAVI jni igralci po predstavi [jlinuli teden smo se ude- Liii »premiere« na vaškem ^ru v Spodnji Polskavi, icr so šolarji, mladirict in Sitelji pripravili Ingoličevo ro Tajno društvo PGC. [cdstava je bila namenje- 1 šolarjem, ki so napolni- (jvorano do zadnjega ko- Eka. Z izvedbo pa smo bili rav prijetno presenečeni, ij so šolarji ob nekaterih arejših zaigrali odlično. :3V Dosebej pa nam je o- ala v spominu vloga Cve- če ali Karfijole, ki so je »dobila učiteljica Danica idec-Ingolič. Po predstavi smo se po- govarjali tudi z režiserko Vero Cepičevo, ki nam je povedala, da polskavski šo- larji, ob pomoči članov mla- dinskega aktiva in učiteljev, skorajda vsako leto pripra- vijo kakšno predstavo. Letos bodo s Tajnim dru- štvom PGC gostovali še na Pragerskem in Zg. Polska- vi, upajo pa tudi, da bodo lahko zaigrali na odru Do- ma kulture v Slovenski Bi- strici. Prav bi bilo, da bi pol- skavsko uprizoritev videli še drugi šolarji iz bistriške občine. -d Paradižnik v našem vrtu Verjetno ne bi našli več vrta, kjer ne bi imela do- bra kmečka gospodinja vsaj nekaj vrst zasajenega para- dižnika. Kdaj in kako bomo vzgajali paradižn-ke, je naj- več odvisno od klimatskih razmer. V toplih krajih, kjer je veliko sonca lahko gojijo paradižnike na dva, ali več poganjkov, ki jih navadno razpeljejo kot špalir. V hlad- nejših krajih pa gojijo pa- radižnike največ z eno ali dvema mladikama in te pri- vezujejo h kolu. Pridelek rastline je odvi- sen od oblikovanja rastline v času rasti. Pozneje zrasle poganjke moramo sproti od- stranjevati. Zmiraj moranio odstranjevat: tudi zalistni- ke, to so poganjki, ki zra- stejo iz pazduh. Rastline pa- radižnikov tudi pinciramo, to se pravi, da jim strižemo poganjke. Najlepše nam bo paradižnik rodil na dveh ali treh poganjkih. Pri taki rastlini se plodovi pravilno razvijejo, imajo dovolj svet- lobe in hrana se ne porabi po nepotrebnen-.. Najbolje je, da pustimo najnižja dva za- listnika. ki se pozneje raz- vijeta v stranske veje, vse ostale zalistnike pa sproti odstranjujemo. Pincirati mo- ramo ves čas rasti, paziti, da ne odtrgamo cvetov. S pin- ciranjem ne zaustavljamo rasti, ampak pospešujemo in okrepimo razvijanje ostalih delov rastline, hitreje in lepše pa se tudt razvijajo plodovi. Ce nam rastlina oboli, mo- ramo suhe liste odstraniti in sežgati, da se bolezen ne širi dalje. Ce _ hočemo pridelati dosti sočnih in zdravih plo- dov moramo rastlinam dati dovolj hrane in skrbeti, da ima rastlina veliko zdravih listov. V vlažnem vremenu liste napada pogosto krom- pirjeva nlesen in palež. Tak- šni listi se zgodaj posušijo in odpadejo. Take obolele rastline moramo škropiti z eno odstotnim bakrenim ap- nom. To je zelenkasto siv prah, ki v vodi hitro razpa- de. S škropljenjem pa je treba začeti, še preden rast- lina oboli. Rast paradižnikov pa tu- di lahko pospešimo z zali- vanjem razredčene gnojni- ce, ki ji lahko dodamo na vsakih 10 do 12 litrov nekaj žlic superfosfata ali kalija. Lahko pa naredimo tudi u- metno gnojnico, in sicer ta- ko, da damo na vsakih 10 do 12 litrov vode nekaj žlic raz- topljenega nitrofoskala. Do- bro pa je zalivati paradiž- nike tudi z 5-odstotnim bo- raksom zlasti preden začno cveteti, kajti če paradižniki nimajo dovolj vlage in hra- ne odpadejo že neoplojeni cvetovi. ML ŠE ENA ŽRTEV PROMETA v četrtek, 3. junija ott 15.55 uri se je pripetila hu- da prometna nesreča v Ptu- ju na Potrčevi cesti. Voznik Stanko Mohorič iz Cufarjeve ulice 6 v Ptuju je vozil svoj osebni avtomo- bil »Zastava« 1300 po Potr- čevi cesti iz Ptuja proti No- vi vasi. Ko je pripeljal v pregleden levi ovinek v bli- žini stanovanjske hiše št. 63, mu je vozilo zaradi nepri- merne hitrosti in obrablje- nih gum na mokrem cestišču začelo zanašati. Zapeljal je na levo polovico ceste, kjer je vozil 15 metrov, nato je vozilo zaneslo na desno po- lovico cestišča in je zato za- del s prednjim desnim de- lom zidno ograjo. Pri trče- nju je voznika vrglo iz av- tomobila na cestišče, vozilo pa je nadaljevalo vožnjo še 28 metrov, nakar je obtiča- lo v obcestnem jarku. Zra- ven voznika je na prednjem Sedežu sedela njegova ma- ti Marija Mohorič. ki je v trenutku trčenja vzilaov trenutku trčenja vozila v zidno ograjo dobila hude no- tranje poškodbe. Prepeljali so jo v ptujsko bolnišnico, kjer je ob 21.45 uri istega dne poškodbam podlegla. Na vozilu je nastalo škode za okrog 7000 dinarjev. -F K- PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA v petek, 4. junija se je na cesti II. reda na Grabah pri Središču ob Dravi pripetila prometna nesreča zaradi nrekratke varnostne razda- lje. Voznik osebnega avtomo- bila Vladimir Klobučar iz Središča, zaposlen v pod- jetju Elektrokovinar Ptuj, se je peljal s svojim osebnim avtomobilom iz Središča na Grabe. Na Grabah je pri spomeniku nameraval zavi- jati v levo, zato je zmanjšal hitrost in s smernim kazal- cem nakazal smer vožnje. Medtem je za njim pripe- ljal tovorni avtomobil, ki ga je opravljal Srečko Kov- še iz Brežic. Zaradi prekrat- ke varnostne razdalje je tr- čil v Klobučarjev avtomo- bil. Telesnih poškodb ni bilo. Materialna škoda pa znaša približno 9000 dinarjev, jr TATVINA DENARJA v sobotc^^. junija, je ne- znan storilec Jožetu Zakel- šku iz Apač 81 ukradel 485 dinarjev gotovine. Tatvina je. po svoji vsebini kar ne- navadna, saj je storilec iz- vršil tatvino v trenutku, ko je Zakelšek obesil svoj suk- njič na obešalnik v kuhinji svojega stanovanja in nato iz nje odšel. Takoj za tem je verjetno prišel storilec in denar ^^zel. Za storilcem po- izvedujejo. -FK- RODILE SO: Marija Markovič, Slove- nja vas 63 — Janjo; Mari- ja Vilčnik, Potrčeva 25 — dečka; Marta Slavič. Klju- čarovci 19 — Petra; Milena Kovačec, Rotman 4 — deč- ka; Viktoriia Hernec, Sed- lašek 81 — Ivana; Marija Kramberger, Ločki vrh 28 — Janeza; Barbara Bašnec, Zlatoličje 5 — Andreja; An- tonija Koražja, Stoperce 42 — Kristino; Jožefa Grahl, Koritno 5 — Liljano; Ljud- mila Leva, Kungota 29 — deklico; Zlatka Spendija, Salovci 19 — deklico; Tere- zija Bac, Hum 57 — Ivana; Terezija Petek, _ Tibolci 34 — dečka; Katarina Soršak, Lancova vas 86 — dečka; Marija Lenart, Osojnikova 2 — dečka; Ana Nahberger, Gerečja vas 45 — deklico; Anica Sever. Vin-ki vrh 11 — Benjamina; Marija Hr- ženjak, Goričak 24 — dekli- co; Kristina Kocmut, 7^ah- jak 11 a — Mo^co; Greta Golob, Trubarjeva 7 — An- dreja; Ivanka Segula. Ma- riborska 6 — Borisa; Vera Jančič, Rogoznica 14 — de- čka; Marija Kristovič, Bo- rovci 27 — Metko; Jelka Horv-t, Potrčeva 10 — An- dreja; Olga Vidmar, Po- brežje 19 — Roberta; Eliza- beta Cuš, Vitomarci 19 deklico; Danica Jurkovič, Ljutomerska 2 — Petro; Marija Antolič, Rinčetova graba 7 — Alenko; Marta Drobnik, Lahonci 20 — de- klico; Marija Antolič, La- honci 51 — deklico. POROKE. Franc Cernezel, Jadranska 16 in Marija Praznik, Go- milsko 63; Alojz Zupanič, Lancova vas 88 in Silva Jan- čič, Nova vas 84; Franc Zu- panič. Hajdoše 62 in Fran- čiška Hentak, Hajdoše 59; Franc Mihelač. Tržeč 7 in Helga Gajser. Trubarjeva n. b.; Dragufn Sporiš, Prose- nik 14 in Milica Segula. Zagrebška 73. UMRLI SO: Ivan Primožič. Kremplje- va 10, roj. 1909. umrl 3. ju- niia 1971; Marija Mahorič, Drstelja 4, roj. 1898, umrla 3. junija 1971; Štefan Va- bič. Mestni vrh 89, roj, 1911, umrl 6. junija 1971. Kmetijski kombinat Ptuj — OBRAT KLETARSTVO, SLOVENSKE GORICE, PTUJ, proda Večje število transportnih sodov in sode IC' iake do 5000 1 prostornine. Prodaja jih vsak petek od 8. do 13. ure. Tovarna plastičnih in kovinskih izdelkov lože Kerenčič Ormož, objavlja: Pfosta učna mesta: 3 strojni ključavničarji 2 orodjarja ~~ 1 sirugar 1 rczkar Objava velja 15 dni. ffošnje s spričevalom o končani osnovni šoli spre- '^n»a splošni in kadrovski sektor podjetja. pri sprejemu imajo otroci naših delavcev. STRAN * TEDNIK — ČETRTEK, 10 i„ TlNfSK! PE0N9RJI PRI OSTARELIH BORCIH Na tinjski osnovni šoli mladi člani RK že dlje ča- sa uspešno delujejo. Nedol- go tega so se tudi odločili, da bodo obiskali ostarele partizanske borce in jim pripravili urice prijetnega kramljanja. 27 članov MCRK je obiska- lo dvanajst borcev, ki so bi- li nad pozornostjo pionirjev prijetno presenečeni. Mla- demu rodu so pripovedo- vali dogodivščine iz vojnih dni, govorili o pohorskih junakih in dobrih ljudeh, ki so borcem nudili zato- či šče. Pionirji so obiskali Miha- ela Levo in Simona Ačka na Tinju, Lizo Cape, Leopoldi- no Sep in Alojzijo Janžič na Planini, bili so tudi pri Ja- nezu Pristovniku pri Urhu, v Tinjski gori pa so obi- skali Roka Sego, Jožefa Stegneta in Konrada Ačka. Podali pa so se tudi v bolj oddaljeni Fošt, kjer so pri- sluhnili Mariji Kos in v So- draž, kjer sta bila njihova sogovornika Ignac Marguč in Jakob Ajd. Ignac Marguč iz Fošta je po obisku povedal: »Nikoli ne bi pričakoval, da se bodo prav najmlajši spomnili nas starejših. Dobrih src so in zares sem vesel, da imamo vesel in dober mladi rod.« Jakob Ajd iz Sadraža pa je povedal: »Mnogo sem de- loval, ko sem bil še mlad, v vseh organizacijah na Ti- nju. Obisk pionirjev me je spomnil na tiste čase, na trenutke, ko ni bilo vse rož- nato, pa smo vendarle zmo- gli. Ko gledam danes naj- mlajše vem, da nismo niče- sar storili zaman. Prepri- čan pa sem tudi, da bodo naši dostojni nasledniki.« Tinjskim šolarjem to ni bila prva niti zadnja pot, na kateri bodo obiskovali sta- rejše. Se Se bodo srečavali z njimi, prisluhnili njiho- vi pripovedi o časih, ko Po- horje ni dihalo svobodno in še bolj bodo ljubili svoj do- mači kraj. -d »»Spomenik pri Hrastovcu« v Grajeni Prosvetno društvo v Grajeni bo uprizorilo v svojem kulturnem do- mu v nedeljo, 13. juni- ja, ob 16. uri popoldne našemu podeželjskemu občinstvu dobro pozna- no in priljubljeno zgo- dovinsko ljudsko igro »SPOMENIK PRIHRA- STOVCU«. v kater: na- stopa okoli 30 ljudi. Prepričani smo, da bo dvorana polna in se tako oddolžila svojim igralcem — amaterjem za njihovo večmesečno nesebično požrtvovalno delo. ceniti čas Mnogi starši pogosto sli- šijo svoje otroke, bodisi hčerko ali sina, kako z otož- nim in razneženim glasom tožijo, da jim je dolg čas. Starši ne smejo mimo teh tožb. Nenormalno je, če je otroku dolg čas, tc se pra- vi, da ga nismo znali ob pra- vem času zaposliti s korist- nim delom. Jutri bo prepoz- no navajati otroka, da bo znal izkoristiti čas, da ga bo znal ceniti, da se bo navadil delati, ker ste ga v mladosti pustili lenariti. Delovne na- vade pridejo počasi v otro- ka. Ob majhnih delih se na- uči otrok dolžnosti. Kasneje pa mu bodo postale potre- ba in nikoli mu ne bo dolg čas. Otroci vedo, da jih starši niso dolžni zabavati in skr- beti za njihovo razvedirilo. Nasprotno, otroci so dolžni porabiti svoj čas, energijo in svoj talent za družbo. Kadar je otrokom dolg čas, jim svetujte, naj pišejo, se zaba- vajo s kakšnim ročnim de- lom, morda bi lahko ureja- li vrtiček ali skrbeli za cvet- lice, pokažite jim umazan pod, uredijo naj svojo de- lovno mizo, pospravijo v svojih omarah, itd. Ce otrok še ni sposoben delati, mu dajte papir, iz ka- terega naj zgiba ladjice, avi- one in podobno, zaposlil se bo tudi s plastelinom. Skrat- ka, dajte mu igračo, s ka- tero bo lahko nekaj gradil — ustvarjal. Otroka je treba zaposliti s kakršnimkoli ko- ristnim delom ali igro. Ko se bo utrudil, naj se odpo- čije na sprehodu, ali pa naj vzame v roko lepo knjigo. Predvsem ne smete nikoli dovoliti, da bo otroku dolg čas, da bo znal ceniti čas ter ga izkoristil za delo in ko- ristno igro. Z INVALIDSKIM VOZIČKOM V SMRT v soboto, 5. junija ob 15.2!i uri je potniški vlak 61/11 pri železniškem prehodu na kri- žišču s cesto 1/3 v Ptuju do smrti povozil Antona Cajn- ka (36 let) iz Nove vasi 50 pri Ptuju, očeta treh otrok in nepokretnega invalida, ki je bil navezan na invalidski vozičeV. Po izjavah očividcev se lahko utemeljeno sklepa, da je imenovani napravil sa- momor. Cajnko se je leta 1969 ponesrečil pri gradnji hiše in se poškodoval na hrbtenici, zaradi česar je na- stopila ohromelost. Zdravil se je do 10. maja letos v ljubljanski bolnišnici, ven- dar brez večjega uspeha; o- stal je hrom v vsem spod- njem delu telesa. Po prihodu iz bolnišnice je dejal svoji ženi, da je obupan zaradi bolezni in da si bo vzel živ- ljenje, kar je omenjenega dne tudi storil Kljub temu, da so bile zapornice zaprte, se je ob njih s svojim in- validskim vozičkom pripe- ljal v neposredno bližino že- lezniškega tira. Ko je iz Ki- dričevega pripeljal vlak. se je Cajnko z zgornjim delom telesa odrinil iz vozička jn skočil pred lokomotivo. Ta ga je rinila pred seboj 125 metrov, nakar je Cajnko ob- ležal_ mrtev med železniški- mi tiri. -F K- Sovražnik ptic Ptice so se zopet vrnile iz južnih krajev. Veselo letajo po zraku in si gradijo gnez- deča. Siničke, liščkj in drugi gnezdijo predvsem na sad- nem drevju, ki ga čistijo raznih škodljivcev. Na sosedovi jablani si sple- ta gnezdo siničji par. Gnez- do je vrh drevesa in težko dosegljivo. Ko se utrudita, sedeta na vejico in gledata svoj bodoči domek. Toda ti sinički imata svoje- ga sovražnika. To ni lisjak niti jastreb, temveč sosedov Blaž. Ta preganja ptice, kjer jih more. Tako se je spravil na ja- blano. Hotel je na vsak na- čin uničiti gnezdo in odnesti mladiče. Toda otroci iz sose- ščine tega nismo mogli do- voliti. Tako dolgo smo ga zbadali, da je vse skupaj pu- stil in se spravil z drevesa. Slavica Mlakar, 8. raz., Zetale TEKMOVANJE MATEMATIKOV Pred štirinajstimi dnevi smo imeli na osnovna šoli Pohorski odred v Slovenski Bistrici matematično tekmo- vanje, ki se ga je udeležilo okrog 80 učenk in učencev iz šestih, sedmih in osmih razredov. Iz osmega razreda je bil Janez Kovač, iz sed- mega Vesna Vreš. iz šestega pa Metka Božičnik. Sedem najboljših razred- nih tekmovalcev iz osnovne šole Pohorski odred se je v soboto, 29. maja pomerilo s tekmovalci s področnih šol v Laporju, Poljčanah in Oplot- nici. iMed osmošolci je spet zmagal Janez Kovač, med sedmošolci je bila prva Ale- ksandra Kosevski iz Slov. Bistrice, med šestošolci pa je bil najboljši Jože Svab iz Oplotnice. S tem tekmovanjem, ki je trajalo dve uri in se ga je udeležilo okoli 40 tekmoval- cev, smo končali mesec maj, ki je bil izredno dejaven. V tem mesecu smo imeli veli- ko srečanj in tekmovanj na pevskem, literarnem,, mate- matičnem in športnem pod- ročju. Bil je mesec dela in tisoč radosti. Vesna Vreš, 7. razr., Slov. Bistrica MOJA MAMICA Nekega jesenskega dne mi je mama hudo zbolela. Ti- stega dne je še s težavo o- pravljala vsa dela. Zvečer je morala leči. ker je že imela visoko vročino. Rano zjutraj s-m^ . zdravnika. Po dveh ^ prišel in ji predpisj. vila. Ko jih je dobji; zelo pomagale. Med!, sem jaz opravljala nj^ la. Včasih mi je pf; na pomoč dobra sose^ tilda Gašparič. Man skuhala govejo juhojj kan krompir, za večt ovsene kosmiče v mltj den dni je ležala, ooi je bila zopet zdrava, Tega sem bila zelo Želim, da moja mama nikdar več zbolela, dneh sem videla, kako lo, če mame sploh nel Id. Lija S 5. raz., Tomaži Športni dan Včeraj smo imeli j dan. Sli smo na Breg. Ustavili smo se nai ku. Tovarišici se je i peta. Zato smo šli skozi Na travniku smo : in se igrali. Ko smo se najgn šli v gozd. Tam smo se skriv smo po bregu navzdo Med potjo smo st vali. Ustavili snio se pri novih. Tam smo si ogl« belnjak. Čebele so bile hui le &o Branko. Milen razda, Milenco in Skrili smo se v klet smo pili medico in jed civo. Ko smo se najedl se zibali. Nato smo šli donw Nada Lampret, li Ma: Dan mladosti Zbrali smo se ori ^ smo na Breg. Tam smi stavili. Sli smo v ^oii smo se lovili. Na tri smo jedli. Potem smo bregu navzdol. Prišli Vedlinovim. Tam srna čebelnjak. Čebele sob' de. Pičile so Branko, co, Gorazda. Andreja i zeka. Potem .smo šli ' Tam smo pili medico nam je dala pecivo. Potem smo pili li"^ Tovarišici se je utr^i" ta. Potem smo šli do" gozdu. Po poti smo se usts smo se lovili. Alenka Sirec. 0 Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča v Ptuju, raipisuje: — 3 štipendije za šolanje na Višji šoli za zdrav- stvene delavce — oddelku za medicinske sestre — 2 štipendiji za šolanje na Višji šoli za zdrav- stvene delavce — oddelku za delovne terapevte — 5 šlipendij za šolanje na medicinski srednji šoli — splošna smer Prošnje, katerim je priložiti potrdilo o šolanju, je nasloviti na upravo bolnišnice v roku 15 dni po objavi razpisa. ^^jj^ _ ČETRTEK, 10. iunij 1971 STRAN 7 je čcss ustavil? ilovenska Bistrica, ob ka- iikol! uri, kateregakoli dne. Sodelovali tudi mladi likov- I niki. ■ .Komisija, ki so jo sestav- ljali: Oto Nekrep, Miljutin ^•■ko, Ančka Sporar, Mari- la Amb rož in Mirko Munda, je ugotavljala, da je bila J^aliteta poslanih del zelo dobra. Literarni sestavki so °''i.vsi slovnično neoporečni, Odlikovali pa so se tudi po Pestrosti, realističnih opiso- ^^njih, dokuirentarnosti, je- ^■''latost: in otroški toplini. I^odobna ugotov-tev velja "•^i za likovne prispevke. Komisija je podelila se- ^em nagrad nosameznikom tri kolektivne. Za naj- boljše delo šole so nagrade prejeli: Branka Sf;nec iz Laporja, za sestavek z na- slovom »OF v borbi za osvo- boditev slovenskega naro- da«, Sonja Mesaric iz Polj- čan, za sestavek »Borba vi- etnamskega ljudstva za svo- bodo«, Vinko Kodrič iz Ma- kol, za sestavek •>OF v bor- bi za osvoboditev sloven- skega naroda«, Bojan Pajek iz Poljčan, za sestavek na temo o Vietnamu, Vladimir Košič iz Slovenske Bistrice, prav tako za sestavek na temo Vietnam, Jana Ozimič iz Slovenske Bistrice, za se- stavek o boju OF, za isto te- mo pa je prejela nagrado tudi Marjana Gormk iz Spodnje Polskave. Najbolj- ši sestavek na temo o boju domačega kraia v NOB pa je napisala Marjana Ozval- dič iz Poljčan. Kolektivne nagrade so prejele osnovne šole Mako- le, Tinje in Slovenska Bi- strica. Zdaj pa prisluhnimo še najboljšemu sestavku nate- čaja, ki ga je napisal Vla- dimir Košič iz Slovenske Bi- strice: Še teče kri za svobodo . . . Debele kaplje padajo na cesto, ki vodi skozi vas. Hi- še s slamo kritimi streha- mi odbijajo poglede. Kap- lje, ki se zbero na slami, podrsijo in padejo na tra- vo, nekatere pa pronicajo skozi streho, skozi deske v prostore, ki jim pravijo sta- novanje. Težko, kot krogle iz mitraljezov, padajo po glavah, po telesih petih, še- stih, . .. tisočih stanoval- cev. Ti s strahom čakajo lepšega, sončnega dne. Daleč, a ne tako daleč, da ne bi vedeli ti ljudje v va- si, kako in zakaj, se bije boj. ... po gozdovih, močvir- jih, travnikih, mestih,... — vsepovsod. Deček iz te hiše, deklica iz one, mož iz tiste m žene iz te hiše. Vsi so zbrani iz vseh hiš, vasi. mest, . . . Sovražnik hodi po vaseh, mestih. — Le kam še ni sto- pila njegova noga! Svoje do- movine ima premalo; sili na Mesec, v vesolje; podreja si majhne narode! Uničuje, pobija ljudi! Vedno je tako. ... vojna, ... vojna; ... Vietnam,... Američani, ...! Majhni, veliki ljudje; sta- rejši in mladina okušajo bridkost nasilja. Res, kisel, strupen okus pada na nji- hove jezike, v usta; v kri! Potem ga razjeda in nazad- nje uniči. Počasi se širi na- prej, a ko pride dc vrha se razleti, razpoči. Potem pu- ščava, ... puščava ... Ka- mor pogledaš. Saj to so iska- li, mar ne? ... težke, debele kaplje padajo iz pušk po glavah, telesih petih, šestih... ti- sočih državljanov. Toda ti ne čakajo lepšega. Ne. ne čakajo s strahom. Upajo in bodo zmagali. pa jim: Laporje, Steklarna, vajeniška šola. Kovača vas in Visole. Najboljši šahist je bil Jože Zeme iz Kovače va- si. Najbolj množično je bilo tekmovanje v streljanju z zračno puško, kjer so se e- kine razvrstile takole: 1. Vi- sole, 2. Leskovec, 3. Kovača vas, 4. Poljčane, 5. Oplotni- ca. 6. Črešnjevec, 7. Lapor- je, 8. Spodnja Polskava. 9. Planika, 10. Zg. Ložnica. Med posamezniki se je naj- bolj izkazal Feliks Pristov- nik iz Visol. Zanimiva so bila tudi tek- movanja v malem nogometu, kjer je bilo na sporedu več kvalifikacijskih turnirjev. Na zaključnem tekmovanju so bili najboljši nogometaši iz Zgornje Polskave, ki so tako zmagali že tretjič zapo- red in osvojili pokal v traj- no last. Za Zg. Polskavo pa so se uvrstili Impol, Stude- nice, Slovens.ka Bistrica, Ma- kole. Vajeniška šola, Visole in Spodnja Polskava. _ Naj- uspešnejši strelec je bil Jo- že Novak iz Zgornje Polska- ve. V skupni razvrstitvi je vrstni red aktivov naslednji: 1. Zg. Polskava 200 točk, 2. Črešnjevec 170', 3.—4. Visole in Makole 130, 5. Laporje 115, 6. Spodnja Polskava 110, 7. Sloven-ska Bistrica 95, 8. Kovača vas 85 in 9. Poljča- ne 80 točk. Ob zaklfučku Mladi iz bistriške občine so se v mesecu mladosti prav gotovo izhaiali. Doka- zali so, da lahko izpolnjuje- jo nalojje kijub velikim te- žavam, v k.-iterih so mnogi aktivi. Pestro [n zavzeto cle- io pa Je najboljši porok, da lahko cd n,>ih tudi kasneje, ko se bodo morali spoprije- mati z bolj važnimi naloga- mi, lahko pričakujemo do- sledno izpolnjevanje ti- stega, za kar se zavzema njihova organizacija in na- ša družba nasploh. Naj ob koncu še enkrat zabeležimo misli, povedane na zaključni slovesnosti: »Ni lepšega, bolj srečnega ob- čutka od spoznanja, da smo nekaj ustvarili, nekomu po- magali ali mu dali možnost, da jo doživel lepe trenut- ke ... « Pripravil: D. Utenkar Na Črešnjevec se vije lepa asfaltna prevleka; miadi so tod opravili na stotine udarniških ur ... MJadim bo potrebno s samoupravljanjem nameniti več pozornosti ... Med športniki najljolj uspešni Polskavžcini Več kt 500 mladih iz 22 aktivov pa je sodelovalo maja v športnih tekmova- njih. Spoprijeli so se v na- miznem tenisu, odbojki, ša- hu, streljanju in v malem nogometu. Vsa srečanja je pripravila športna komisija, v skupnem seštevku pa so imeli n^vcč usuehov mla- dinci iz Zgornje Polskave, ki so tudi osvojili pokal Pri namiznem tenisu so zma- gali Makolčani, za njimi pa so scu vrstili naslednji mla- dinski aktivi: Črei^njevec. Slovenska Bi.strica. Poljča- ne, Laporje in Visole. Med posamezniki je bil najboljš Milan Pipenbaher iz Slo- venske Bistrice V odbojki sta sodelovali samo dve e- kipi, Zg. Polskava pa je v>re- magala Črešnjevec. Mladin- ci iz Spodnje Polskave so bili najboljši v šahu, sledijo STPAN 10 TEDNIK — ČETRTEK, 10. junij i J Kako varujemo zgodovinske spomenike? Največkrat šele ob izgubi nečesa spoznamo, kaj smo imeli. Težko j@ najti besede... Da, težko je najti prave besede in povedati, kako varujemo pri nas nekatere kulturne spomenike naše preteklosti. Naj mi opro- stijo prizadeti, vendar nii- slim. da je skrajni čas in z besedo je treba prit: na dan. VELIKA NEDELJA. — V antiki je tod vodila cesta iz Ptuia čez Pomurje in na- prej proti Savariji. O tem priča rimska napisna plošča v zidu križniškega gradu. Prbližno do leta 1200 so tem krajem vladali Madžari. Potem je prišel Friderik III. Prujski. ki je bil v službi salzburške nadškofije in pri Veliki Nedelji leta 1200 do- segel pomembno zmago. Madžare je nagnal in or- moško področje priključil k svoji posesti. Pri Veliki Ne- delji nastanijo nemški vi- teški red — tiste male vi- teze, ki v službi gospodov ptujskih ali neposredno salzburških potiskajo Ma- džare proti vzhodu. Tak- šen fevd v rokah vojaških osvajalcev pomeni hkrati za salzburško cerkev varnost njene posesti. Nemški vitezi — križarji — so torej tu sezidali grad — komendo (fevdalno re- dovna posest), ki se prvič omenja leta 1219. Ostanki prvotnega srednjev^eškega gradu so še ohranjeni. Se- danji grajski koncept je re- nesančna zgradba (pravo- kotno dvorišče, štirje okro- gli ogalni stolpi) iz leta 1612. Od takrat je bil grad ob- novljen v letih 1723—1730 in 1850. Se pravi, da so ga zad- njič obnovili pred 120 leti Zanimivo je. da vodnjak na sedanjem grajskem dvori- šču datira iz 13. stoletja in je po tem takem najbolj ohranjen objekt prvotnega srednjeveškega gradu. Graj- ska kapela je (!) hranila dragoceno gotsko plastike in sliko Martina Altamonte- ja iz leta 1720. Drobna kip- ca sv. Katarine in sv. Bar- bare, k: sta nekoč bila naj- dragocenejši okras te kape- le, sta na le,tošnj' jugoslo- vanski razstavi v Parizu pod naslovom »Umetnost v Ju- goslaviji« dobe-sedno očarala in osvojila evropske in a- meriške poznavalce umet- nosti in kulture. Mnogo ča- sopisov je ob tej priložno- sti objavilo tudi njune iz- jemne reprodukcije. Slike sv. Barbare iz naše skrom- ne Velike Nedelje je obja- vil tudi svetovni ameriški časopis »Herald Tribune« čeprav je bil v svojih za- piskih do našega baroka, bidermajerja in 19. stoletja močno nenaklonjen in pi- ker. Francoski Le Nouvelle Observateur pa je v svojih sestavkih o naši razstavi v Parizu, v poglavju o jugo- slovanski umetnosti iz 15. in 16. stoletja, postavil na prvo mesto prav kipca sv. Katarine in sv. Barbare iz naše Velike Nedelje. Ome- nil je še ljubljansko Devico z detetom in sv. Elizabeto iz Avč. Pod tem pa je zapisal: »Ta skupina slovenskih ki- pov se nam je zdela eden izmed vrhov razstave, eden onih visokih dosežkov, v katerih se kljub nedvomne- mu vplivu srednje Evrope, umetnost Južnih Slovanov uveljavlja z vso svojo naj- bolj prepričljivo izvirnost- jo.« Toliko o dragocenostih, ki jih je imela ormoška občina v križniški komendi pr: Ve- liki Nedelji. Grad je še o- stal in sedaj si oglejmo ka- ko izgleda domačija teh svetovno znanih umetnin. DRUGA PLAT ZVONA. — Te kipe in dragocenosti so, jasno, že pred časom pobra- li iz gradu in jih hranijo v ptujskem Mestnem muzeju. Kako tudi ne, saj je svoje- vrstno uničevanje tega zgo- dovinskega spomenika in njegovih izjemnih dragoce- nosti postalo prenevarno za take zaklade. Po vojni so grad naselili stanovalci, ki so si okrog gradu postavil- majhne »far- mice« in sploh počenjajo z ijim in okrog njega, kar se jim pač zljubi. Stanovanj- sko komunalno podjetje Ormož, ki s tem grad(#n u- pravlja, pa očitno vse to dovoljuje in nič ne ukrene za lepši videz tega, vedno pomembnejšega in vedno bolj obiskanega zgodovin- skega spomenika. Grad je na vzpetini, je daleč viden ;n mnogo turistov se ustav- lja ob njem. Ce gledaš grad od daleč, se ti zdi sicer zapuščen, si- cer pa še kar v redu. Obču- tek žalosti in besa pa te obide, ko si ga pogledaš od blizu — posebej še nekate- re posameznosti. Stanovalci očitno mečejo skoraj vse odpadke kar skozi okna. Na vse strani je namreč razmetano še in še raznih papirčkov, konzerv- nih škatelj ip druge o^esna- ge, kar so na severni stran: izdatno prerasle skoraj me- ter visoke koprive. Ko greš mimo teh kopriv — spodaj je namreč pot za sprehajal- ce — ti nos registrira stra- šen smrad in že zagledaš sliko. Lončena cev, ki vodi iz _ stranišč v greznico je približno dva metra nad zemljo zlomljena in več- barvna vsebina fekalij se zliva najprej po grajskem zidu, ki je že nekoliko raz- padel, in potem po prijaz- nem hribčku navzdol. Zgod- ba pripoveduje, da se je pred časom pač cev zama- šila in da so jo pač tako z enim samim udarcem »oči- stili«. Vse to je na severni strani, a kljub temu včasih tu posije sonce. Takrat se ozračje še posebej napo] z na moč »prijetnimi« njavami. Nad tem so stanovalcev, ki na vpraj, nje, kako zračijo svoja ^ novanja, odgovarjajo, da. to stran že dolgo časa g odpirajo oken; sicer pa, Icj jih tudi bi! Komunala j vse to ve, pa nič .., Tako nasičen bogatih njav se odpraviš dalje. ko kot vsak turist greš tuj ti mimo vrste majhnih gnji jišč in velikega smetiš{j Kokodakanje kur in svinj, sko kruljenje te privabi m južno stran. Tu so pravi male kmetije: hlevi, kurnj. ki, kupi slame; gnoj, iz ka- terega se cedi gnojnica ij ga zapušča po hribu navzdol na veliko cesto. Vse to je j neposredni bližini gra