PoRotat pilim v fotovfel Leto X«, št. Ji (,.juTRO" XX«, št. i<4) » Ljubljana, sreda 27. decembra 1919 Cena t Ds- Upravmštvo ^juDijaa* Kjiafljeva . — Felefon »t 3122 8123. S124 8125. 3126. Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-Ourgova oL — TeL 3492 tn 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 1. reief od St 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 1 — Telefon St 190. Podružnica Jesenice: Pn kolodvora SL 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42. Podružnica Trbovlje: v dr. Baum-arsrtn^rla PONEDELJSKA IZDAJA Uredmstvo- LJubljana. Knafljeva ui 5 reief oo St 3122. 3123 3124 3125 U) 3126 Ponedeijska izdaja »Jutra« iznaja vsa* oonedelieK zjutraj - Naroča se oosebe-' in vena oc jnfet? prejemana Din t.- dc raznadal-db dostavljena Din 5.- mesečno Maribor CJrajski trg ŠL 1. teletom St 2455 Celje. Stros8mayer1eva ul L Tel 65 Rokopis) se ne vračajo. — Oglasi oc tarifa Med grmenjem topov - besede miru Dočim so na frontah In na morjih tudi med božičnimi prazniki grmeli topovi ter eksplozije min in torpedov, so najvidnejši predstavniki povzdignili svoj glas ter podali pobude in smernice za obnovo pravičnega mira in mednarod- nega sožitja Kakor običajno, so tudi za letošnje božične praznike izdali državni in cerkveni x poglavarji posebne poslanice, da podčrtajo pomen praznika miru. Letos, ko spremlja božično blagovest grmenje topov na vseh koncih in krajih, so te poslanice se tem pomembnejše. Posebno pozornost so zbudile poslanice, ki so jih izdali angleški kralj Jurij, predsednik Zedinjenih držav Roosevelt in poglavar katoliške cerkve papež Pij XII. Vsi trije se bavijo z najbolj perečim vprašanjem sedanje dobe, obnovo miru. Angleški kralj je v svoji poslanici podčrtal, da je ves imperij odločen povesti do kraja borbo za pravičen mir. Predsednik Roosevelt je dal pobudo za skupno akcijo cerkvenih poglavarjev za obnovo miru, papež Pij XIL pa je označil osnove, na katerih mora sloneti pravičen mir. e Poslanka angleškega kralja vsemu imperiju Složen imperij bo nadaljeval vojno do končne zmage svobode in pravice London, 26. dec. r. (Reuter). Nj. Vel. kralj Jurij VI. je na božični dan govoril v svojem gradu v Sadringhamu državljanom vsega britanskega imperija. Kakor znano, se je že njegov oče Jurij V. redno obračal na narode britanskega imperija z božično poslanico, zaradi vojne pa ie sedanji vladar Velike Britanije in britanskih prekomorskih dežel obnovil to tradicijo. Poslanica kralja Jurija VI. se glasi: Praznik, M ga danes Slavimo, je predvsem praznik miru in sreče pri domačem ognjišču. Pri vseh narodih je globoko vkoreninje-na ljubezen do miru, ker more edino mir zagotoviti srečno življenje v domači hiši. Čeprav pa je ljubezen do miru globoko vkoreninjena v srcih vseh ljudi, je tradicija naše dobe, da obstoje močne države, katerih vsakršna politika in vsakršne težnje temelje na napadu in na tlačenju vsega, kar je milo in drago človeškemu rodu. Prav to spoznanje je globoko vznemirilo naše narode in povzročilo, da so danes bolj složni in bolj enodušni, nego v katerikoli prejšnji vojni. Vsi čutimo v globini srca, da se borimo proti zlu. To spoznanje nam daje z vsakim dnem večjo moč in nam bo omogočilo, da borno vztrajali do končne zmage. Oni, ki so ostali doma, so čvrsto odločeni in pripravljeni, da vedrega čela sprejmejo vse, kar bi jih še moglo doleteti. Polni ponosa in hvaležnosti gledamo na nezlomljivo hrabrost in brezkrajno vdanost kraljevske mornarice, ki je v zadnjih štirih mesecih nosila znaten del vojnega bremena. Če pa govorimo danes o naši mornarici, ne govorimo samo o oficirjih in moštvu vojne mornarice, temveč o vseh ljudeh iz narodov britanske skupnosti, ki hodijo na morje, bodisi s1 trgovskimi ladjami, bodisi na minonosc?h. remorkerjih ali na patrolnih ladjah. Mislim enako na vse, od najstarejših oficirjev do najmlaišh mornarskih učencev, na vse. ki nosijo današnje breme. Vsem v tej naši veliki mornarici izražam zahvalo v svojem imenu, kakor v imenu vseh svojih narodov. Isto sporočam našim junaškim letalcem, ki predstavljajo v sodelovanju z našo mornarico zanesljiv ščit varnosti našega naroda. Tudi oni dodajajo vsak dan nove la-vorike k slavi svojih očetov. Želel sem, da izrečem posebno tople pozdravne besede vojskam britanskega imperija, tako onim, ki so prispele iz dalj-njih krajev, kakor tudi onim britanskim oddelkom na evropskem kontinentu. Njihova naloga je težka, čakajo in to čakanje predstavlja težko preizkušnjo tako za živce in za disciplino. Vem pa, da ne bo nihče, ko bo napočil čas. niti najmanj nedostojen svetih tradicij njihove vzvišene službe. V teh praznikih pošiljam svoj pozdrav vsem moškim in ženam, ki izvršujejo najrazličnejše dolžnosti v vseh naših prostranih deželah. Vsi so člani velike družine narodov, ki je odločena žrtvovati v?e za svobodo, dnha »n misli, za svobodo, ki more edina rešiti svet. S tem duhom je prežet ves naš imperij, vsi naši veliki dominijoni, Indija, vse naše kolonije, male in velike. Iz vseh teh dežel smo sprejeli izjave o pripravljenosti za po- moč, izraze vdanosti, za katere metropola, I ce bi mogle dovesti vlade do razmišljanja ^•<«41 __ Sm^mmmIm m« «M/v*>jk klil ilAtrali k«ra. I i rt ««m rlefi nrtkii/1n ia nr/MlAifnv rilfAV matica imperija, ne more biti dovolj hvaležna. Svet doslej še ni videl take enodušnosti v naziranju in gmotnih naporih. Z vsem srcem sem globoko prepričan, da je skupna stvar, ki združuje vse moje narode in naše hrabre ter zveste zaveznike, zares stvar krščanke civilizacije, ker prave civilizacije ne more biti na drugi podlagi, kakor na krščanski. Imejmo to vedno v mislih, ko bomo sklepali mir, za katerega prosijo danes Boga vsi ljudje. Prihaja novo leto. Ne moremo reči, kaj nam bo to leto prineslo. Kako bomo iz globočine duše hvaležni, če bi nam prineslo mir! Če pa nam bo prineslo nadaljevanje borbe, bomo stali nezlomljivi. Naj se zgodi karkoli, čutim, da bodo vse nas ohra-brile besede, ki vam jih želim prečitati ob koncu svoje poslanice, besede o možu, ki stoji na pragu novega leta in ki govori: Prižgite luč, da bi mogel varno iti v temo! Njemu pa je bilo odgovorjeno: Pojdi v temo in se izroči v roke Gospodove! Izročiti se v roke Gospodove je za nas bolje, kakor katerakoli najmočnejša luč; to je za nas varnejše, kakor more biti kakršnakoli začrtana pot. Naj na? vodi in brani vsemogočna roka Gospodova! Rooseveltovo pismo papežu Pobuda ameriškega prezidenta za skupno mirovno akcijo cerkvenih poglavarjev Washington, 26. dec. Predsednik Zedi-njen h držav Roosevelt je odposlal za božič tri pisma in sicer papežu Piju XII., po newyorškem nadškofu msgr. Spelmanu, predstojniku evangelske cerkve v Zedinjenih državah in velikemu rabinu v Zedinje-n.h državah, v katerih prosi, naj združijo duhovne sile treh velikih religij, da bi podali v primernem času svetu osnove praktičnega miru. Da bi bilo praktično zagotovljeno sodelovanje v človečansk.h prizadevanjih Vatikana in Zedinjenih držav, se izjavlja predsednik Roosevelt za imenovanje Mi-rona Taylora kot začasnega poslanika Zedinjenih držav pri Vatikanu z nalogo, da kot zastopnik Amerike sodeluje pri graditvi novega reda. Predsednik Roosevelt precizira v svojem pismu, v kakšnem duhu naj bi bila misija g. Taylora, in pravi: V sedanjem času ne more noben duhovni poglavar predložiti nobeni vladi določenega načrta za zaključi tev rušilne akcije in obnovo »veta. Kljub vsemu je gotovo, da bo prišel čas, za izpolnitev te naloge. Zato je dobro, čeprav se sedaj ne m°-re napovedovati niti kdaj, niti kako bo moglo priti do te intervencije, da ohranimo tesno sodelovanje med vsemi, ki imajo po vsem svetu skupen cilj ne glede na to, ali predstavljajo vere ali vlade. V skladu s tem predlagam Vaši svetosti, da ji pošljem svojega osebnega zastopnika z namenom, da bi se naša prizadevanja za mir in ublažitev trpljenj razvijala sporedno. Ko bo napočil čas vzpostavitve svetovnega miru na varnejših osnovah, bo za človeštvo in v^ro največjega pomena, da pridejo skupni ideali bo enotnega izraza, tem bolj, ker se bodo pojavili veliki praktični problemi za vse nas, bo ko nastal ta srečni dan. Milijoni ljudi vseh plemen, vseh narodnosti ln vseh v«r bodo mogli ponovno urediti svoje življenje bodisi « preselitvijo v druge dežeie> bodisi z ureditvijo svojega starega doma. Ti skupni Ideali zahtevajo sporedno akcijo. Prepričan sem, da bodo vse cerkve na svetu, ki verujejo v enega in istega Boga, uporabile ®voj veliki vpliv v prid za to delo. Predsednik Roosevelt opozarja ob koncu svojega pisma na prijateljske zveze s papežem Pijem Xn., ki ga je osebno poznal, ko je bil kot kard nal P?oelli papežev legat v Zedinjenih državah. Papež o osnova pravičnega miru '."VT^C- ii h Nasilje kot sredstvo me^^aro^ne politike mora izginiti — Vssfc tiaro £ ima prav"co do svobodnega življenja Na sei; sv koleg5ia ie > zaupanje ki ga 'e povzročila ce'a vrsta večer govor, v katerem pusebrrh ok<:'i č:n ni dopuščalo, da bi na- n d' verieli kakr;n mko!i obljubarr -n na trs'in.)st obstoječih pogodb Prvi svečenik katulihke cerk\e gleda s skrbjo na posledice vejne tak' na moral nem. kakor na materialnem gospšiljale posebnih predstavnikov v An-gers, da pa smatrajo, da akreditivi njihovih dosedanjih poslanikov na Poljskem še aadalje veljajo. Božič na Sronti Napadi nemške pehote pri Mozeli na božični dan odbiti Pariz, 26. dec. s. (Reuter) Na *vetl večer so bile povsx. v bližini fronte polnočne maše za francoske in angleške vojake katoliške vere. Nekaj posebnega je bila maša v katedrali evakuiranega Stras-bourga ki je sicer že od začetka vojne popolnoma zapuščena, ker je samo pol-drug kilometer od nemškfh postojank or... stran Rena Mašo je bral mlad francoski duhovnik ki služi v francoski vojski kot rezervni podporočnik. Pariz, 26. dec. AA. (Havas). V teku prvega božičnega dneva je bila nemška pehota posebno agresivna. Dasi se je v svetovni vojni smatral ta dan kakor po tihem dogovoru za dan premirja, je nemško poveljništvo izvršilo mnogo številne manjše operacije, posebno pa močno izvidniško in patrolno akcijo v pokra j ni ob Mozeli. Akcija nemških oddelkov se je začela na božični večer ter se je stopnjevala vse do 4. zjutraj ko je bil izvršen pre-cei močan napaa na mali gozd vzhodno od Mozele Nemški napad je podpiralo to -. .Ivo Eksplozje bomb in granat ter streli iz pušk so odmevale do 5. zjutraj v rr.egleno noč. Končno je bil nemški napad odb't. Nemško letalstvo zaradi slabega vremena ni mog^o izvršiti v zadnjih 2 urah nobenih poletov. Pariz 26. ->e. A A Poročilo vrhovnega poveljnika se g;asi: Sovražni napadi vzhodno od Mozele so bni odbiti z brzim ognjem. Hitler na fronti Berlin, 24. dec. br. Za božič je bdJ Hitler na fronti. Obiskal je posamezne odseke fronte in nekatera letališča. 2e na sv. večer je bil na prednjih postojankah Siegfredove črte, kjer ga je sprejel vrhovni poveljnik Brauhitsch. Hitler je tam obiskal polk »Gross-Deutschland« in oddelke svoje telesne straže. Bil je v gosteh na nekem letališču tik za fronto. Naslednjega dne se je ponovno podal na prednje postojanke in je bil tudi v nekaterih trdnjavicah, k so že na francoskih tleh. Francoske in angleške iKube Pariz, 26 dec AA (Havas). Angleške izgube v prvi dobi sedanje vojne Domenilo najboljši demanti trditve nemške propagande da nosi Francija največji del bremena sedanje vojne, ie izjavil poob'a-ščeni zastopnik francoskega vrhovnega poveljništva dopisniku Havasa Naglasil je. da so francoske izgube do 30. novembra vnašale 1434 mrtvih do 21. decembra pa 2.511 mrtvih Te številke obsegalo izgube na kopnem, na moriu in v zraku Angleške ;7gube znašajo na kopnem tri, na morju 2070 in v letalstvu 438 mrtvili. Fraznikl na morju ? znaku stilu le torpedov Tudi med prazniki na morju ni bilo zatišja London. 26. dec. s. (Reuter) Med božičnimi prazniki je nemška podmornica potopila angleški parnik »Stanhome« (250t> ton). Večina posadke parnika se je nahajala pod krovom ter je praznovala božič, ko je podmornica brez vsakega svarila izstrelila torpedo. Nastala je strašna eksplozija in ladja se je potopila v nekaj trenutkih Od posadke se je rešilo samo 10 mož, ostalih 14 je utonilo. Neki član posadke je še v zadnjem trenutku opazil v daljavi periskop podmornice ter je videl prihajati tudi torpedo, ki pa se mu ladja ni mogla več izogniti. Rešilnih čolnov tudi ni bilo več mogoče spustiti in 10 mož posadke se je rešilo na neko desko. K sreči jih ie opazila danska ladja, ki je bila iz daljave priča torpediranju. Vzela je preživele angleške mornarje na krov ter jih izkrcala v neki angleški luki. Druga žrtev pomorske vojne med božičnimi prazniki je norveški parnik »La-kpn« (600 ton), ki se je potopil 15 km od norveške obale po eksploziji iz še neugo-tovljenepa vzroka Vseh 13 mož posadke se je rešilo Parnik je bil na poti v Anglijo. London. 26 decembra AA Havas: Snoči so zvedeli za poedinosti o okoliščinah, pod katerimi je b^a potopljena danska ladja »Scotias« (2400 ton). Ko 1e nemška podmornica torpedirala to ladjo, ji je poskušala drusa danska ladja »Hafinite« priti na pomoč ter prevzeti posadko Nemška podmornica pa je to »Hafiniji« onemogo- čila, tako da je 21 članov posadke s »Sco-tie« našlo smrt. London, 26. dec. s. (Reuter) V preteklem tednu je bilo potopljenih skupno 10 angleških in 8 nevtralnih trgovinskih ladij. Potopljene angleške ladje so imele skupno nosilnost 650 ton, nevtralne pa 10.800 ton. V istem času so Nemci izgubili sicer samo eno ladjo »Columbus«, ki pa po tonaži dvakrat prekaša vse izgubljene angleške in nevtralne ladje skupaj. Stockholm, 26 decembra. AA Havas: Švedski ladji »Maas« in »Kari Einsel«, ki sta prevažali oglje na Švedsko, sta zadeli na Severnem morju na mini ter se potopili. Od 3° članov posadke jih je rešila neka norveška ladja samo osem. Amsterdam. 26. decembra. AA. DNB: Na božič je eksplodirala pri Helderju plo-veča mina ter uničila nasip. Ob holandski obali so pazili veliko število plavajočih min Montevideo, 26. dec.. s. (Reuter) Ostanki potopljene nemške oklopnice »Admiral Graf Spee« so vse do predvčerajšnjim še goreli. Nemško brodovje immtllo loke Amsterdam. 26 dec. o. Listi poročajo, da je nemško vojno brodovje odplulo na odprto morje in sicer pojovica na Vzhodno m°rje, polovica pa na Severno morje. Prifeod prvih avstralskih letalcev v Anglijo Dodeljeni bodo obalni obrambi London 26. dec. s. (Reuter) Danes se je v nek- iužno-ang!eški luk- izkrcal prvi oddelek avstralske vojske, ki prihaja v Evropo na pomoč angleški vojski v sedanji vojni Gre za posadko eskadrile vodnih letal tipa Sunderland. ki so prideljena an-gleJki obalm zaščiti. To eskadrilo je lani kupila v Avstraliji avstralska vojska zase, po izbruhu vojne pa se je odločila, da pust' še neodposlana letala v Angliji ter jih da na razpolago angleški - vojski kot svoj prispevek k obrambi imperija Sedaj pa je poslala za letala še posadko. Avstralske letalce so v Angliji zelo slo« vesno sprejeli od letalstva zastopniki obalne zaščite ter avstralski predstavniki v Londonu. Prevoz iz Avstralije se je izvršil v popolnem redu. vendar pa je med prevozom na krovu ladje umrl angleški admiral Ne-will Customs, ki je že leto dni vodil vež-banje avstralskih letalcev. Admiral Customs je bil huje bolan že ob odhodu iz Avstralije. Star je bil 55 let , London, 26 dec. AA. (Reuter). Prvi kon-i tingent avstralskih letalcev, ki se je davi izkrcal v nekem pristanišču v južni Angliji, tvorijo piloti, mehaniki in strojniški strelci. Avstralski letaici bodo dodeljeni angleškemu obalskemu poveljništvu. Glavni poveljnik angieske obalne obrambe je izjavil avstralskim letalcem svoje zadovoljstvo in ponos, da bo prvi kontingent avstralskih letalcev služil pod njegovim poveljstvom. Ko je ladja z avstralskimi letalci priplula v luko, jim je brigadni general prečital pozdrav v imenu letalskega ministra Kingsley Wooda, ki je poudaril velik vtis pripravljenosti Avstralije, da pomaga pri izvedbi integralnega načrta za proizvodnjo, letalskega materiala in izuči-tev pilotov. Avstralski letalski minister Ferburn je po avstralskem visokem komisarju v Londonu Lacalu poslal pozdrav, ki se glasi: »Avstralija bo spremljala vašo borbo z največjim zanimanjem. Pričakuje vašo vrnitev takrat, ko boste izvršili svojo nalogo.« Bitka angleških letal z nemšaco vojno la«*jo LPnaon, 26. dec. or. Leua^' Pri „TekstiM je gorelo V kurilnici »Tekste« na Teznem je na nepojasnjen način nastal ogenj. K sreči pe so pretečo požarno nevarnost še pravočasno opazili. Tovarniški delavci so pričeli takoj gasiti. Na kraj pretečega požar« so pribrzeli tudi mariborski gasilci, ki p« jim ni bilo treba intervenirati. Zaradi obilice na božični čas vezanega gradiva, ld se nam je pred prazniki nabralo v uredništvu, so morale danes iz ostati nekatere običajne rubrike. iS Šiht na sveti večer Zgodba o tem, kako je stari Uča kar s svojim tovarišem v jami srečal perk-mandeljca na sam sveti večer Nekako takrat je bilo, ko se je končal tako in tako prvi rudarski štrajk v drugi polovici prejšnjega stoletja. Ded po moji materi, človek, ki je stal v prednjih vrstah v boju za rudarske pravice, mi je pripovedoval zgodbo o perk-mandeljcu in kako je bil na sveti večer stari Učakar določen za stražo v Marijinem polju hrastniškega premogovnika. Vem, —je dejal ded, —da še ne veš kdo in kaj so perkmandeljci, zato bom povedal, da boš vedel. Veš, perkmandeljci so ti duhovi, čisti duhovi, ki se rudarjem prikazujejo v jami, kadar koli in kjer koli nanese priložnost. Perkmandeljci so zvesti čuvarji rudarja na delu. Oni so povsod in nikjer, ali kadar se rudar pregreši zoper kakšne postave in običaje, se mu prikaže in ga tako ali tako opomni, češ to ne sme biti ali to se :ie sme počenjati. Kadar je rudar v dvomih ali če obupuje nad samim seboj in nad svojim garanjem se mu prikaže in ga izmaže. Kakšen je prav za prav in l;ako izgleda, je težko povedati, pravijo pa, da je podoben možiclju v rdeči suknji, da poskakuje in menca z nogami in v roki da mu gori zelena svetilka. Ker nič ne govori, le prikaže se, pa zopet izgine kakor kafra. Jaz ga sicer še nisem nikoli in nikjer videl in sploh prekleto malo v vse skupaj verjamem. Da pa je natančno takšen, kakor sem ti ga opisal pravijo — ali pa ... Potlej so ded namršili obrvi in na moie vprašanje, kako je bilo tisto z Učakariem, so nadaljevali: Ja, ja Učakar .. Čudna reč je bila z niim. Učakar Zabij si v spomin, kar ti bom povedal o njem. In ded so začeli pripovedovati: vBilo je na sveti večer, ravno na sveti večer. Dolina je bila v lučkah, vsepovsod je bilo nekam praznično. Se gori po izsipinah, se je zdelo, da lepše gori, čeprav drugače gori in smrdi. V jamo ob takih prilikah nihče ne gre, razen straž, ki pazijo, da se še kaj več ne vžge. Posebno tiste čase ga je bilo hu-dimano mnogo. Pa saj o tem sem ti že pravil. Za Marijino polje sta bila določena Učakar in njegov kamerad Bašelj. Rečem ti, dva, taka dva, ki nista verjela ne v boga. ne v hudiča. Posebno Učakar je bil od zlomka hudoben človek in kolikor vem. je bil pri tistem štrajku eden tistih, ki ga je prvi polomil in se izneveril kameradom. Prodal se je in pod varstvom orožnikov je šel na delo v jamo. To je dalo tudi drugim korajžo in tako so nas zlomili. Od samega trepetli-na je bil in delal se je celo pametnega in če mu je kdo vrgel v obraz, da bo že še po njem in da ga bo vrag vzel, je zmeraj bahavo odpisnil: »Tudi hudiča se ne bojim.« Pa se je vseeno izkazalo na tisti večer, da je bil velik strahopetec in člove-če slabe vesti: Učakar in Bašelj sta šla takrat v jamo in bila sta kakor se spodobi za take pri^ke. oba malo okajena. Doli pri Birtleu sta se ga nalezla, ker sta ve- dela, nocoj bosta imela »ta pravega«. Garati ne bo treba kakor navadne dni, takole počasi ga bosta drobila in tu in tam malo pogledala za smradom po ognju, zakaj jamska straža ima za take dni pravico, da se malo popalčka. Saj veš, kaj to pomeni? Paliti ali prižgati se pravi lenuhariti, no in Učakar pa Bašelj sta šla v jamo na svoj oddelek. In sta šla, šla in šla. Po rovu, ki se vleče kakšne pol ure. Nato sta krenila v drugi rov, pa malo gori, malo doli skozi šah-teljce in nazadnje sta se odložila. Sedla sta na križišče desete proge. Ob boku proge sta sedla in potegnila čutarico iz žepa. »Ga boš malo kliunil«, se je oglasil Bašelj in ponudil Učakarju čutarico s špiritko. Potem sta si izmenjala, kar sta imela s seboj. In sta jedla ter počasi kljuvala iz svojih čutaric. Seveda sta bolj pila kakor jedla. Pogovor je zaživel, beseda je dala besedo, razlagala sta si križe in težave, govorila sta o slabem zaslužku, o davno minulih časih, marsikatero sta pogruntala in končno sta prišla do strahov. »Veš kaj, ti« — je pobaral Učakar Bašlja, »kaj ti praviš, ali je perk-mandelj ali ga ni? Ali je ali ga ni? Jaz pravim, da so to same čenče, lari-fari. Veš, mene zmeraj dražijo zaradi štrajka, češ da sem bil izdajalec in pravijo, da bom že še izvedel ta svoje. Ti, Bašelj, kamerad, in da se v jami na sveti večer marsikaj zgodi v jami. Pravijo ...« »Beži, beži«, de Bašelj, »fibule fabule so to, ga ni boga, ki bi me prepričal. Naj le pride, rad bi ga videl, kakšen je ta fičenk! Beži V-^i kamerad — le kaj te bom tam, kjer si, sam bom pa stopil doli na etažo in pregledal, pa četudi sam. In sem šel. Grem, — grem, — grem in kar nekam bolj trezen postajam. Lej ga, si mislim, kako je dobro, če se malo razhodim. Pa kaj mi ščemi pred očmi? Ali sem res še okajen? Nekaj se mi je zdelo, da vidim in čudil sem se, vraga, saj sem bil vendar brez Bašlja. Paznik ne bo hodil tod, kdo drugi pa tudi ni na našem oddelku. Napenjal sem oči, buljil sem in pri moji duši: nekakšna luč bo. Luč? In lej ga, zelena luč in nikjer človeka. Kajpada sem se takoj spomnil na govorice o perkmandeljcu čeprav sem videl le luč. Obstal sem in zadržal sapo. Prisluhnil sem in rečem ti, kar zagomazelo je v meni. Hočem dalje, že sem stopil, napravil nekaj korakov in glej, iz tiste zelene lučke sem zmeraj določneje videl nekakšno smešno postavo. Zdaj sem videl, da je bila tista zelena lučka navadna leščerba in čudil sem se in strah me je spreletaval. Pa vseeno sem si mislil, korajža velja. Ampak kdo bi bil to? Šel sem naprej, med menoj in tisto pritlikavo postavo je bilo še komaj par korakov, pa sem si mislil, kdor si, si, in jaz se te ne bojim. Kdaj se je rudar še česa bal, sem si dejal. Ze sem menil, da bova trčila skupaj, previdno sem šel naprej, tista figura pa kar pred menoj. Dobro, —- sem si mislil, rekel pa nič. Ne bojim se te ne, bom pa za teboj stopal, čeprav me je pri srcu \n nekaj grelo. Kar tiščalo me je. Obhodil sem del etaže, figura še vedno pred menoj. Kakor da me vodi, nobene ti ne čihne, jaz pa tudi ne. Pa res, on pred menoj, jaz za njim in lej ga šmenta, kakor da bi bil včeraj postal rudar in še ne bi znal hoditi sam v jami T; !' Nike" t: listi, ki niso praznovali božiča tem izteklo, ne vem, zastonj si priklicu jem v spomin, ali so bile to sanje, toda ena sama stvar mi še danes stoji pred očmi. Pokojni Kantužar, saj si ga poznal, oni, ki je bil zaradi štrajka v kehi, tega se spominjam, da me je pozneje enkrat, ko smo po štrajku prijeli za deto, zabrusil v obraz: Boš že še videl hudiča. In res sem ga videl, čeprav menda le ni bil hudič, ampak perkmandeljc je pa bil. Tega Kantu-žarja se spominjam in čeprav ne verjamem mnogo v strahove, ali tistega šihta na feveti večer ne bom nikoli pozabil« Tole mi je nekoč pripovedoval Učakar, jaz, fante, te opominjam na to, da so perkmandeljci, da živijo in se po potrebi rudarjem prikažejo in ga ali izmažejo, če mu preti nevarnost, ali pa namažejo, če je kdo kaj zlega svojemu bližnjemu storil. Perkmandeljci so dobri ali zli duhovi Dobri za dobre ljudi in neštetokrat rešitelji v nevarnosti, zlobni za hudobne in muči tel ji, če so se kdajkoli pregrešili zoper bližnjega.« Ded me je modro pogledal, pljunil in utihnil Fr. kožar i>i št L k »i£n?« In sta p^em1«: vala to 11; ono Potem sta zadi ;mala. Učakar mi je takrat dejal: »Res sva malo zadremala, toda natančno se spominjam, Bašelj je zaspal kot klada, jaz pa nisem mogel in nisem Kar naprej sem premišljeval o tem kaj lahko takle sveti večer prinese Na koncu — bilo je okoli polnoči, me je še mamila slast po špiritki, vendar me ie skrbelo, kakor ! tc predkopaču gre, da bi pogledal, kaj se godi po etaži tam kjer je bilo v res-; niči nevarno, da se kaj ne sk^iha Pa sem si mislil Baše!4, ti si pač Bašeli. povsem br~r.clr 1 f: nt. o? ok nimaš OdgO 7." c1 •' •• pn 'e "" "jFtil - •!•.' VC-1 in t n ta je vedel Nekaj mi je reklo da ga pobaram, kdo da je in kaj išče tod Ze sem oblajnal celo etažo z njim. pa še nisva spregovorila Ie tu in tam sva obstala in povohala če kaj smidi po ognju, in nazarensko nezaupljivo sva si izmenjala poglede. Vračal sem se in sem menil, tamle nekje, kjer sem te dobil, boš tudi sel od mene. Kaj še! Naprej me je vodil, v čisto neznano smer, tja v neki zapuščen rov, ki je včasih služil, saj veš, za glavni izvoz in ki je sedaj porušen. Tjakaj je stopical ta prek1 m?nec in mene je vleklo za n.i°m. Na Bašeljna sem se bil spormvl češ, da sva dva bi že kar koli opravila z njim, toda že t;sti trenu'ek me je obšla m:sel, če ni ta prikazen sam peikmancleljc. On je šel naprej, jaz za njim. In potlej sva obstala tako: kakor bi se bila zrr>. i*la. Da — ravno tam kjer smo tiste dni pred štrajkom vse potrebno uk ^nili in se je potlej tako žf^estno končalo Stala sva Tiste njegove oči, nri moji amin duši da si jih videl! M; : ne toda strupene so bile in vame jih je zasaial in iaz si nisem vedel kaj, strašna utrujenost se me je lotila — sam n:pom ved^l kaj je bilo pot°m z m°noi Vem le. da sem s# zgrudil ob bok in z-spal. Kim je bil šel ta hudič ne vem, le to vem da se je šele začelo najhujše z menoj Sanjal sem grobne stvari. Ubrala sva jo potem po nekem komaj prehodn em rovu, on pred menoj, jaz pa za njim Jaz sem se plazil po trebuhu, po v?eh štirih, ves krvav in brez svetilke, lačen in žejen, on pa lepo pokonci, tako majčken je bil šment in na hrbtu je nosil košek jedač, v eni roki bariglo vina, v drugi pa svojo zeleno leščerbo. In me je vodil, vod*l in prediral z očmi, obsipaval me s kletvicami in venomer me je doklicaval: Učakar, boš iz vrča? Pa kako ti je govoril! Še danes nosim v soonrnu tiste /c do klice, ki jih je kar prelival: pogw moj koš jedače, boš, Učakar, mal' pijače? I: še sam ne vem, kaj vse je brun-1. Lahko mi verjameš, kako mi je lo in da sem jokal nad vsemi njego-mi očitki, ki sem jih bil deležen. Boš, Učakar. mal'pijače, poglej, moj koš jedače. Bil si svojim nejevernik, zdaj kolne te rudar slehernik. Seveda sem se spomnil na naš tiajk... Saj veš Kako se .je po- Sveti triie lz ovoja megla, čez belo zasneženo plan hrepenijo zvonovi v sveti nebeški pristan... In otroci — trije kralji — po vseh prostorih gredo, po vratih znamenja sveta pile jo in o Jezuščku otroku pojo... Veličasten blesk je pri jaslicah, razsvetljeno je dete in križ, da od bleska in sreče otroike od ganjenja solz zamižiš... Adi Kmet CVETKO GOLAR: iiomilcc Petruška Lepa-družba se nas je zbrala, razposa- aa in vesela, okolf velike mize, in smo se pogovarjali — kajpak — o našem dobrem prijateljčku. Petruški. Vsak je vedel kaj povedati o njem, kako je junačil, popival in veseljačil 'ji smeha so bili poi-ni vsi koti. »Ampak,« je dejal naš znanec Janez tn pogledal po zbrani diužbi, »taka se pa ni zgodila nikomur kakor meni', ki bi me bili kmalu zaprli kot vlomilca in razbojnika zaiadi njegove ljutoeaii.« »Ha-ha, povej, kako je bilo! TV> je pa nekaj za nedeljo popoldne.« »Ni mogoče, saj Pet ruška ni maral žensk!« »Na stara leta seveda ne, toda ko je bil mlad! Seveda ljubil je po svoje!« »Kaj ne, tri korake stran, ha ha!« »Povej, povej, kako je blo, samo preveč ne laži!« »Tako bom povedal, kot Je bilo, seveda že zdavnaj, ko smo bili še mladi. — Torej prpravite se!« Veseljaki so 'apraamili kozarce. In Ino je utihnil smeh in hruK, je povzel Janez besedo. »Takrat sva stanovala skupaj v slavno zna^i s*--' ""■krami, ki je bolj ranvpi-ta, kakor je bUo ree. Najina sat* Je bde sicer preprosta aR prijetna In dovns^Sa, posebno po zimi, kadar je bila zakurjena peč. Sedela sva prt dolgi smrekovi mizi m Petruška je ravno prepisoval sonetni venec, ki ga je zložil svoji deklici na čast. V resnici, čisto pravi in lepi venec petnajstih sonetov z afcrosfcihom kot Prešeren svoji Juliji je zJožil, in zvečer ji ga je mislil osebno izročiti. Končava! je zadnje strani in bil je že nestrpen, vendar ni nehal prej, dokler nI vsega lepo prepisal in okrasil z vinjetajmi.« »Kaj pa Si delal tL, aU mu nisi nič pomagal?« ga je prekinil Lojne. »Pusti ga, naj pripoveduje! Prej de izpraznimo kozarce!« m Janez je nadaljeval: »Večer je W1 dolgočasen, mraz hi megla povsod okoli, ko sva stopila iz hiše, vendar je že od vseh strani dišalo po Božič«. Sneg se Je blešCal po strehah in sami so drsele In zvončki jaJe po ulicah. Kmečki vozniki, zaviti v kožuhe, s kapami po tlačenimi nizko na oči, so vozili smrečice dišeče po smoli ki gozdu, na trg. Petruška je Ml ves praančno oblečen, in rdeča, zdrava lica so se mu zadovoljno smehljala. V roki je nesel skrbno zavit zvezek svojih sonetov. Fotoamater Pet minut vzgofe Pesem o svobodni vzgoii Spoštovana gospa S. M.! Ko Vam odgovarjam na Vaše cenjeno pismo v »Javni tribuni«, mi gotovo ne boste- zamerili, da hkratu odgovarjam tudi mnogim drugim cenjenim bralkam m bralcem, ki so mi izrazili svoje odobravanje, dvome m zanikavanje enega in istega vprašanja, ki zadeva vzgojno prizadevanje. vprašanje svobodne vzgoje. Tako vmam pniiko, da tudi odgovarjam na številna vprašanja. Predvsem čutim za svojo dolžnost, da se Vam in mojim drugim zahvaljujem za pozornost, ki jo posvečate mojim petim minutam vzgoje. Verjemite, da taka pozornost dobro dene in človeka podžiga k nadaljevanju po že začrtam poti. Ko sem se lotil te vrste dela, sem si mislil; ni prav, da pedagogi sedimo v zapečku, ni prav da le tuhtamo okoli velikih in malih vprašanj za svojimi pisalnimi mizami. Nasprotno je prav, da se potrudimo vzbujati zanimanje za vprašanja vzgoje in da nadomestimo govoričenje o »duhu« vzgoje s preprostim pisanjem, ki mu ni pod častjo. da se loteva vseh neštevilnih malih vprašanj, ki se vsiljujejo staršem pri vzgoji njihovih otrok. Da sem prav storil, je pokazal odziv na ta moj prvi poskus Prostodušno moram priznati, veseli me da seme ni padalo na neplodovitna tla. Drugo vprašanje je seveda, ali in v koliko imam s svojimi razglabljanji prav. Vidite, cenjena gospa, če bi mi vsi v vsem dali prav, bi si dejal: »Fant, polomil si ga kar vsi brez izjeme priznavajo, mora biti nekam plitko, saj ni udarilo v živo. Sele tisto velja v naših dneh, kar trči tudi na odpor!« In tudi tega je bilo in sem st skoraj bolj razveselil kakor priznanja: odpor je prišel s strani takih ljudi, katerih vzgoja se na prvi pogled očituje kot — piškava. Tem večje je veselje: zadel sem v živo! Oboje: priznanje po značaju dobrih ljudi in odpor zakrknjencev mi le dokazuje da je pot, ki sem jo ubral, prava Seveda ne izključujem možnosti, da sem v tem ali onem zgrešil — ne mislim o sebi. da sem nezmotljiv kakor papež. In vsi ljudje tudi nismo v vsem istih nazorov. Cenjena gospa, opazili ste, da se skozi vso mojo pisarijo kakor rdeča nit vleče zagovarjanje svobodne vzgoje. Zdaj se je ta problem zgostil tako, da terja od mene pojasnila. K temu vprašanju se bom vrnil vedno iznova in zmerom z druge strani, vendar pa bi ga že danes hotel nekoliko razjasniti. »Neke resnice moraš venomer ponavljati, enakomerno kakor bat, neutrudno kakor stroj. Udrihati moraš ž njimi tako dolgo, dokler se ljudem ne omehčajo možgani in postanejo sprejemljivi zanje!« Tako mi je govoril uvaževan strokovnjak, ko sem spočetka tožil, da ne morem ponavljati. kar sem že kdaj zapisal ali dejal In drugi mi je dejal pred kratkim- »Venomer isto pesem godeš, to lepo pesem o svobodi!« Cenjena gospa, še bom svobodneišo vzgojo zagovarjal. Pravite, da bi to že bilo prav. če bi le prej povedal, kako je treba mladino vzgajati, da bo. svobodo pravilno razumela. Odgovor je kaj preprost: kdor naj svobodo razume, mora v svobodi živeti, kdor naj bo svoboden, mora biti svobodno vzgojevan! Ce bi danes kdo prišel k skupini mladih ljudi in jim dejal: »Cujte, vi mladi ljudje, odslej ste pa svobodni, lahko počenjate. kar hočete!« Recimo, da bi to dejal na eni naših srednjih šol, kjer vlada posebno strogoredje. Kaj bi se zgodilo? Ce ne bi množice obvladovali svobodno zsoievani mladeniči in mladenke, bi doživeli pravcato revolucijo: z brcami bi nagnali »nepravične« profesorie. odstavili ravnatelja. morda celo zažgali šolo. Ne. Take svobode mladini ne bomo dali' Vidite svoboda ie sooznanie nul^osti Mladino bomo morali torej vzgaiati k svobodi To pa se pravi: w.!raiali jo bomo k sarnnctninosti. k samodisciplini! Vse šole z dijaško samovlado so se krasno obnesle, odstranili pa so jih diktatorji, ki jim taka zavestna, samostojna in kritična mladina, ni bila všeč, ker je jasno, da taka mladina, vsekozi demokratična ni podpirala samodržcev Vidite kadarkoli otroku ali mladostniku damo »svobodo«, je prvi pogoj- njegova samostojnost, samodplav-nost. samoobvladovanje Zrebčeta uče hoditi. ga puhtijo divjati, celo za dirke sta pripravijo Ce bi ga ves čas trdno drsali na uzdi. bi ta^oj zbezlial. ko bi Izpustili vaieti ali ko bi se utrgal. Svobodna vzgoja pa se začne fe od rojstva V vsem ciklusu svojih člankov sem to prikazoval. Danes le še nekaj primerov. Sedim v Tivoliju. Malček grebe po pesku. Očitno je za ta posel prečedno oblečen. kajti lepa mamica ga pokliče h klopi. »Fuj, kak,« pravi, »kakšen pa boš! Tu lepo sedi k mamici!« Jaz pravim: »Fuj. kak, mamica, kako si grda' Daj otroku svobodo. da grebe svoj pesek' Obleci ga svobodno, da se bo mogel gibati! Otrok naj se igra, to je zdaj njegov poklici« Drugi primer Mati pravi: »Ah. kruh sem pozabila kupiti!« Malček nato »Mamica, bom jaz žel kupit!« Mati mu res da denar in navodilo Malček vesel odide in ves čas mrmra »Za tri dinarje rženega kruha, za tri dinarje rženega kruha!« Bra-vo, si mislim, tako je prav! Tretji primer Solarček ves zatopljen v svoje delo sedi za mizo. Riše petelina Mati mu pravi: »Cuj. čevljev si še nisi očistil. Daj. opravi to hitro!« — »Samo še rep in noge mu narišem, mama!« pravi fant. Mama pa huda: »Ali boš ubogal, ali ne?« — Ali je bilo treba pokvariti otroku veselje. ali bi ne bilo bolj prav, da bi pustila otroku to minuto, da bi se potem z veseljem lotil čevljev, ne jezno kakor zdaj! Četrti primer. Krasen led čaka na ribniku »Ali se grem lahko drsat?« vpraša fant. »Ne!« pravi oče »Cvek si prinesel domov, pa bi se še hotel drsati?« In ubogi fant precepi ob knjigah ves popoldan: kuha mulo. misli na drsanje, bere ne glas kakor stroj zvečer pa ne ve. kaj le bral* — Ali bi ne bilo boli pametno, če bi oče dejal »Poidi! In fclei da se naučiš še loke nazal ti mi uroiaio' Ob mraku oa domov — saj veš cvek ie treba tudi izdrsati'« Cenjena gospa, ti primeri so neizčrpni Veste iih prav toliko ko iaz Pri vseb teb vsakdanjih malenkostih se že pozna, ah je kaj svobode v vzgoji ali ne. Svobodna vzgoja pa ima še drugo plat: neredko se pri omenjencih razvije v pravljično svobodo otroka, ki ni nič drugega kot nered in kaos. To sem opisal v poglavju o »Materi - sužnji svojega otroka« 10. julija 1939. Red namreč mora biti, železen red v hrani in higieni in drugem. Toda: red naj bo svoboden Ce mati uspe le toliko, da si otrok čisti zobe sleherni večer »ker mora«, ni to nikak uspeh in mati je klavrna vzgojiteljica Sele tedaj moremo govoriti o vzgojnem uspehu, če otrok nekai stori, »ker hoče«, ker se mu zdi samo ob sebi umevno, ne pa »ker mora«; ne ker je »mama rekla«, ampak ker je »tako prav«. Se nekaj bi hotel povedati o svobodi. Svobode ne dajejo otrokom tisti starši in vzgojitelji, ki se sami boje svobode. Tisti, ki mislijo, da bodo Izgubili nad otrokom vso oblast, če mu bodo dali »preveč svobode«. Toda. ali gre res zs to. da imamo »oblast« nad otrokom? A11 pa gre za to, da imamo izdaten vpliv na otroka? Komur gre za oblast, ne sme dati svobode ne otroku, ne mladini vobče. komur gre pa za vpliv in vzgojo, jo mora dati! Nobenega resničnega vpliva nima. kdor je obiastnež. Mtadina ga morda uboga, toda v srcu ga odklanja. Velik vpliv ima osebnost, ki v svoiem otroku vidi — samostojnega človeka. ki ga priznava, upošteva, ga vodi in vzgaja Tako se pokaže, da moramo k svobodni vzgoii vzgajati tudi starše in dm?e vzgojitelje Zakliučiti bi hotel z Vašimi besedami: »Nedvomno ie v današnji generaciji v splošnem krasen material, le obdelan ni.« Al' veste, zakaj ne? Ker tega »materiala« ne obMkuiemo z vzgaianlem ampak s tem, da izvaiamo oblast nad nJim' O drupem. ceniena gospa, pa bom vpletel odgovor, ko bom govoril o tistih problemih! S spoštovanjem! — ano bodo zvišali plače z ozirom na težke ' razmere... j 1 Brezposelnik: Se dobro, da nisem oženjen. No. ta bi bila lepa. Tako me draginja ni prizadela. ker me ne more kje in na čem Živina iz dneva v dan, kakor nanese in iščem službe, iSčem dela Ko ga bom dobil, vam bom kaj več povedal o draginji. Zdaj pa moram spet urno čez drn in s trn, s trebuhom za kruhom. Adijo , in vesele praznike želim... K Draiiit"a brez konca in kra;a Vprav za božič nas je obiskala občutna draginja — neljuba posledica viharnih časov zunaj v svetu V zvezi z nenadnim porastom cen živil in ostalega blaga padajo te dni ostre besede na zborovanjih in anketah Kajti draginja je zajela široke plasti prebivalstva in na začetku zime so nas nepričakovano napadle nove, zle skrbi kako prilagoditi življenjske razmere in možnosti izjemnemu položaju časa in sveta Ti dno upajmo, da bosta zmagala optimizem in pravičnost, da bomo brez hudega mirno prešli preko težav in preizkušenj. Naj nam zdaj v tem perečem vprašanju povedo nekateri iz javnosti — za iavnost nekaj besed, mnenj ln misli. Mali trgovec: Z mučnimi občutki spremljam naraščajočo draginjo Ljudje čisto napak gledajo na stališče malega trgovca Z dviganjem cen nima trgovec majhnih možnosti prav nobene koristi Nakup in režija ga pošteno izčrpavata. Nihče ne ve in mi noče verjeti, kako težko dobivam blago Kolikor si dobil zanj, dobiš tudi letos, mi pravijo dobavitelji Zdaj si pa popnagaj, kakor veš in znaš, ko zaradi velikega povpraševanja ne moreš strankam ustreči. Danes na primer kupim to ali ono stvar za 15 dinarjev in jo prodajam za 16 Jutri jo morem kupiti le za 17 dinarjev Nujno bi bilo potrebno zregulirati cene tako v veliki kakor v mali prodaji Zakaj se na primer ne postavi za sladkor enotna cena. kakor v ostalih delih države? Liferantje zahtevajo pri nakupu takoišnje plačilo ali pa še celo v naprej Jaz pa dajem strankam mesečni kredit — kje naj vzamem gotovino? Nekatere tudi domače tvornice prodajo svoje izdelke samo tedaj, če vzamem zraven še dodatke. ki jih pa ljudje ne kupuieio Tako se dogaja na primer z milom In zaloge blaga mi brez haska obležijo Panika ki ie izprva zaiela odiemalce. počasi upa da. zlasti še ko vidijo da se blaso redno dobiva. Če pa se gospodarstvo v trgovini ne bo čimprej ener?'£no. z vso ostrostjo in pravično uredilo groz^ nam. malim l vode n se uživa polagoma po požirkih Cvetn čaj (5—15 gr na */» 1 vodei se pije proti kaš ju in hri-pavosti proti katarju v nosu, v prsih in sapniku, kakor tudi proti zasl zenju želodca Da dosežemo potenje, pijemo vreč čaj zveter preden gremo v posteljo Uporaba tega čaja odstraniuie tudi bolečine v glavi, ušesih in zobeh, če izvirajo cd pre-bezgovo cvetje z vrelim mlekom in upo-hlada Zunanje se uporablja ako polijemo rabljamo to tekočino za grgranie pri vnetih bezgavkah, v grlu. oteklem iezičku in sploh proti vsem vnetiem v vratu Para bezgovega čaja izborno omehča tvore v ušesih in vratu. Bobovnik (lat veronica beccabunga) se nahaja povsod ob studen ih in potokih ter v b strih. plitkih iarkih Steblo je pokončno in vejasto ter ima debele kratko-pecljate podolgasto okrogle, narezane liste Cvetje tvori grozde v listnih p?rdu-bah ter ie modro in maihno Cvete od maja do avgusta Nabira se vsa rastlina pred cvetenjem aprila ali maja meseca Uporablja se zelišče in zlasti sok tega zelišča 35—100 gr dnevno (kot č!st!lno sredstvo za kri); uporablja se pa tud' proti kožnim izpuščajem skorbutu. jetrnemu in treb"šnemu zagačenju ter proti zapiranju vode. »Oh. ti ne veš kako sem srečen! Ona bo brala moje pesmi!« »Vraga jih bo brala, smejala se ti bo! Pojdiva na v:no, da te minejo neumne misli. Saj si dobi honorar!« »Ali ga ti nisi? Najbrže Se več kakor jaz, saj si napisal cele pole božičnih pesmi tn še zgodbo po vrhu. »Kar pojdiva. saj vem, da zate ni drugega zdravila.« »Samo ne vem. kje bi Jo dobil, da f izročim zvezek,« je mislil glasno Petruška. »Saj je šla iz šole, prej bi se bil spomnil!« »AJ, ti Anica,« j« vzdihnfl PetruSka ln gotovo je videl v duhu svojo Izvoljenko, lepo šestnajstletno deklico belega, nežnega obrazka in dolgih rumenih kit, lfli sta j- padali po hrbtu. Zavila sva v gostilno. Seveda, sedela sva ravno pri tisti mizi, kjer me je dobil devetnajst let pozneje, ko se je vrnil iz Rusije. »To ni kar tako,« je začel PetruSka. »Na skrivaj ji moram izročiti svoje sonete, in ti mi moraš pomagati.« »Hudiča, kako naj ti pomagam, ali sem tvoj sluga!« »že vem, težko pojde, aH vendar! Dobro ml je mano, kje stanuje.« Sedela sva precej dolgo, ln ko sva stopila na ulico je že potihnil večerni šum, življenje se je razbežalo po kuhinjah in gostilnah. Peljal me je naravnost pod njeno cvkno. »Glej. tam v prvem nadstropju stanuje. Ie kako bi prišel do nje!« »To n: pa nič,« sem dejal hrabro. Veselil sem se malega dogodka. »Nič ljudi ni tod okrog, saj je stranska ulica. Sicer je blizu rotovž. ali to nič ne de.« Stražn ka ne bo blizu, ker je tako mračno ln mrzlo.« »Saj res, na rame ti bom stopil. Mogoče dosežem priz;dek ln od tam ae potegnem k oknu Zdi se mi, da je njena poete Ija takoj zraven. Zmeraj sem Jo videl pn tem oknu.« Stopil sem k zidu, in Petruška se mi je vzpel na rame. »Je že dobro trdno drži. čisto lahko pridem do okna Stopi malo na desno!« Previdno sem se pomikaj ob a du in noge so mi trepetale zakaj Petruška je bil že takrat tržak. »še malo drži,« je zašepetal, »ali Imaš nož, da odprem okno ?« »V imenu postave gresta z menoj!« Kakor trobenta sodnega dne je udaril vame stražnikov glas, ln težka, trda roka me je zagrabila za vrat. Petruška Je priletel pred me, kakor klada, to ne ve-doč. kaj se je zgodilo, je zarobantil: »ZJo-dej, li nisi znal držati!« »V imenu postave oba z menoj! 2e dolgo vaju iščemo, aH sta se ujela na zadnje I Kar nič se ne obotavljata!« Velik bi močan strežnik naju Je držal v pesteh, zelo sem bil prestrašen prvi trenutek in vendar mi je «o skoraj na smeh. »Ne baS se smejal dolgo, ti že pridemo do živega!« »Gospod, gospod, saj nisva nič naredila, samo okno sem hotel odpreti.« »Seveda okno. kar z menoj!« Sli smo. Hvala Rogu. da ni bilo ljudi na cesti! Tiho in naglo smo zavili okoli ogla. tn kjer nI gorela nobena svetiljka, tja smo obrn 11 korake. » To sta tista dva tička. k! Ju ttčemo! Zapreti jih je treba da bosta črna« je-rekel stražnik, ko smo stopili v svetlo pisarno. Bradat gospod je sedel za mizo in odprl protokol. »Kdo sta?« Jecljaje sem povedal Ime. seveda ne svoje. Tudi Petruška je bil predrzen ln se je začel upirati. »Zakaj ne pustite poštenega Človeka na miru, ki Se nikomur ni storil nikoli nič žaJega. Tolovaje zaprajte!« Stražnik mu Je potegnil zvezek s sonetnim vencem iz rok in prebral njego ime. »To ste vi? O, to že ne bo držalo! Vidva sta vlomilca, gotevo sta tista dva, ki sta v soboto vdrla v Figabirtovo oStarijo.« »Kaj, jaz sem vlomilec, ki nimam drugega pri sebi, kakor tale rdeči p^pec!« In pomolil ga je stražniku pod nos. »Pa zakaj ste plezali po zidu, kaj ste iskali na oknu?« »Gospod .ali niste bfli nikoli mladi! K dekletu sem hotel,« Je priznal sramežljivo Petruška. Da, veliko truda ln prerekanja je bflo. predno se je name posrečilo dokazat najino nedolžnost. PetruSka aa je skliceval na svoj sonetni venec in stražnikom ga je moral povedati na pamet, drugače mu ne bi verjeli, da ga je sam zložil. »Drugič pa še lazita okoli deklet,« so nama prigovarjali in se smejali. »To sva ga polomila,« je vzkliknil PetruSka. ko sva bila že na ulici. »Ti si ga sam polomil,« sem mu ugovarjal »zakaj pa brenčiš tako neumno.« Petruška je bil hud in je grdo zarenčal nad menoj. »Jaz ga kar slišen,« je nekdo pripomnil. »Da. samo sonetni venec Je naju mili, da nisva na božično noč spala na pričnah, zakaj strožniki so rekli, da takih neumnosti ne pišejo vlomilci. Ha ha!« Jnez je segel po kozarcu. »Kaj pa Je bflo s sonetom vencem, ali ga m dobila Anica?« »Seveda, poslal ga jI je poatreička. In je imelo dekle n.enda veliko veselje s njim.« »Vse je prav,« je opomnil tovariš MIha, »samo to nI. da je ime lPetruika svojo Anico v Kamniku.« »Vidi«, da nič ne ve«! Petruška je bfl zaljubljen v dve Anici, eno je mel v Kamniku, drugo pa v LJubljani. Zato mu nI bilo nikoli dolgčas. Seveda, ljubil jih je is daljave kakor tisti goedni bor, ki se je zaljubi v smreko. Poljubil ni nikoli nobene.« »Ubogi Petruška!« In izpraznili smo kozarce r njegov spomin. Prt snemanju v naravnih kakor sploh pn vseh posnetkih, ki zahtevajo popolnoma točne osvetlitve — m to veija tudi za moderne enopiastne, drobno-zrnaie črno-be^e turne — pridemo lahko marsikdaj v poiož&j, da točnega časa, Ki nam ga pokaže svetiomer za doiočeno zaslonko ne moremo nastaviti # na zak.opu. Recimo, da nam svetiomer pokaže za zaslonko 8 osvetlitev */* sekunde. iNia compo-urju se da ta čas nastaviti med 1 sekundo m pol sekunde, na zakiopu z razporkom, kakršnega imajo mnoge moderne kamere, pa ne. Tudi na compourju se nekateri vmesni časi ne dajo nastaviti, tako n. pr. pri novejših compourjih časi med eno de-setinko in eno petindvajsetinko sekunde, dalje med eno dvestopetdesetinko in eno petstotinko sekunde. V takšnih primerih je bolje, da naravnamo točno osvetlitev & tem, da zmanjšamo ali razširimo zaslonko kakor pač zahteva položaj. V gornjem primeru osvetlimo n. pr lahko s pol sekunde namesto s *U sekunde, a ker smo čas skrajšali za 50 odstotkov, moramo odprtino povečati za istotolikšen iznos. To se pravi, da bomo kazalec zaslonk postavili med zaslonko 5.6 in 8. Ce bi pa osvetlitev podaljšali na celo sekundo, to je za 33 odstotkov. tedaj moramo odprtino zmanjšati za ta iznos, kazalec zaslonk damo torej približno na tretjino med zaslonko 8 in 11. Takšna natančnost pri osvetljevanju ni odveč. Kdor je že delal vsaj z barvnim filmom. ve da ta reagira s spremembo barve in gostote že na man'še nego 33- ali celo 50-odstotne napake v osvetlitvi. Pogoj vsej natančnosti pa je seveda, da tudi za-klop natančno deluje. O napisih na fotografijah, barvah belih na temni podlagi ali črnih na svetli, poroča obširneje in s številnimi slikovnimi primeri decembrska številka »Photoblat-ter«, ki jih izdaja Agfa za amaterje, ki uporabljajo nje material. Priljubljeni mesečnik se tudi v novih, težavnih razmerah doslej ni spremenil, niti po obliki, niti vsebinsko in niti po ceni. Kakor vedno objavlja tudi zadnja številka obilo koristnega pouka za vse amaterje in lepih, pobudnih ilustracij »Photoblatter« se dobe v vsaki trgovini s fotografskimi potrebščinami. Neenakomerno sušenje negativov kakor tudi vodne kaplje, ki jih nismo pobrisali s plasti, povzročijo na negativu proge in maroge, ki jih v večini primerov ne odpravimo niti po ponovnem, daljšem izpiranju in strokovnem sušenju. V kopijah in povečavah se te proge in maroge potem zelo neprijetno očitujejo Zadnja številka »Photoblatter« priporoča v teh primerih obleditev negativa in ponovno razvijanje. Bledilec sestoji iz 100 ccm vode, 2 g bakrenega sulfata in 2 g kalijevega bromida. Negativ ostane v tej kopeli tako dolgo, da popolnoma zbledi. Sledi nekoliko minut izpiranja nato razvijanje v vsakem normalnem razvijalcu. Negativi postanejo po teh postopkih za malenkost bolj gosti Namesto neke polemike, ki nam je rojila v zadnjem času po glavi, si dovoljujemo prevesti samo majhen odlomek iz starega Davida, iz njegove knjige »Photographisches Praktikum«, ki je še vedno standardna knjiga med fotografskimi učbeniki: »Nedvomno je. da je fotografija sposobna Izdelovati podobe po slikarskih po.fmib in z osebnim občutkom. Ce nimaš globljega razumevanja in če človeka ne poznaš, pa ti seveda ne bo lahko ustvariti karakteristično podobo Dokaz za to nam daje dejstvo, da je ista oseba na vsaki sliki videti drugačna. To se da delno pojasniti s tem. da se obrazne poteze nekega č^ve-ka neprestano spreminjalo Stremeti moramo zato. da najdemo oziroma izzovemo in posnamemo tisti izraz v obrazu, ki ustreza človekovi naravi in značaiu. Fotograf s+ori dobro, da se pred posnetkom snozna s človekom da ga zaptete v spodbuden pogovor in da si ga pri tem neočUno opazuje Nesmisel je. če bi nekomu kratkomalo zapovedaH nai resno gleda a1 i nanravi pri-1a?en obraz ali oči malo bolj odpre. Pravi trenutek posnetka naj ostane modelu kolikor mo?oče neznan, osvetli sredi pogovora. med maihn'"m premorom Po vceh orinravah z osvetlitvijo na bi b;1o nanak, če bi še dr>Vn č^kat med tem na deta! druge stvari Končno je pri poro č1 i i vo. da se ne orne"* na en sam posnetek, temveč da nosvetiš istemu smotru takoj več posnetkov.« Fotoklub Ljubljana: Prihodnji večer slikovne kritike bo v torek 2. januarja. Ta teden bo pa K. Kocjančič v petek govoril o snemanju planinske flore in pokazal k temu številne posnetke v naravnih barvah. Prost vstop imajo tudi nečlani, prijatelji kluba. Neprestani uspehi naših ama'erj-v. Na prvi razstavi jugoslovenske rmstniške fotografije, ki jo je priredil Fotcklub Osijrk in jo pred kratkim zaključil, so sodelovali tudi slovenski fotoamaterji iz Fot'kluba LJubljane, Fotokluba Maribora in Foto-kluba Hrastnika, članov Zveze slovenskih fotoamaterskih društev. Da so nj;hove slike kar najbolje predstavljale prignano višino slovenske fotograf:je. je razvidno iz tega, da je ena izmed treh zlatih p^ket pripadla A. Korniču (Fotcklub Ljubljana) za sliko »Resno jutro«, tri izmed pet h srebrnih plaket dr Aleksandru Horovicu (Fotoklub Ljubljana), za sliko »Portret«. Janezu Marenčiču (Fotoklub Ljubica), za sliko »Ritem dela« in Marijanu Pfei-ferju (Fotoklub Maribor), za sliko »Pri molitvi«, ena izmed deset'h bronastih plaket pe Mirku Grešaku (Fotoklub Hrastnik) za sliko »Žetev«. Te ponovne afirma-macije naše fotografije, in sicer enkrat 7a spremembo na domačih tleh. moremo biti v resnici veseli. Omenit je treba d^ je na razstavi sodelovalo 63 avtoriev (med njimi 17 iz omenjenih slovenskih klubov) s 334 slikami (79 slovenskih). NA PLESU — VI zelo dobro plešete, pohvali gospodična svojega soplesalca, samo sigurosti vam manjka v vodstvu. — Imate prav, ji odvrne plesalec. Ples je kpkor jahanje. V začetku mora človek vedno tja, kamor konj hoče. Pod lupo kazenskega paragrafa Hlapec laka olfiine v roke Napol resna, napol smešna zgodba o mržnjl obmejnih ljudi do zelene suknje »No, kaj je pa vas prijelo da ste se spra vih nad financarje?'« ie sodnik ogovoril mladega simpatičnega fanta ki je stopil predenj. »Ste jib res nahrulili in enega menda celo podrli?« »Prav nič ne vem kaj sem počel, gospod sodnik! Nekaj je menda res bilo, pa ne vem prav nič, kaj. Bil sem tako pijan, da nisem niti vedel, kako sem domov prišel.« »Zakaj ste se ga pa tako napili?« »Truden in lačen sem bil, ko sem prišel iz gozda.« »Če ste bMi lačni, bi se bili raje najedli. m de ste bili žejni, bi spili liter mleka, pa bi bili vedeli kaj delate!« je menil sodnik. Fant pred njim se je muzal. V njegovi na prvi pogled skoraj šibki postavi je bilo slabo slutiti telesne ali duševne sile. ki b' presegale moči pohlevnega človeka. A Jaka, ki je bil za hlapca nekemu bogatemu gospodarju ob meii, kjei si ljudje krojijo svoje postave in pravice, je vendarle v tvojih živahnih očeh odkrival iskrico nečesa. kar ga je moglo napraviti za junaka dneva. Jaka je rekel, da se je napil, ker je bil truden in lačen. Ali pa mu ni za pitje dalo podžiga nekaj drugega, kar ni imelo nič opraviti z utrujenostjo in lakoto? Saj res. mnogo naših sinov se ob svojih praznikih opija — do izčrpanosti! Pa v Jakovem primeru morda le ni bil slučaj, da se je na dom njegovega gospodarja ki ponosno leži v samotnih hribih prav takrat iz glavnega mesta z avtom pripeljalo zastopstvo finance s šefom na čeiu?! In je prav nanje hlapec Jaka osredotočil vso svojo pozornost?! Kakor da zanj ni bilo več konj, s katerimi je iz gozda pripeljal težek tovor lesa, kakor da ni bilo več hleva, v katerem je bilo treba postlati utrujeni živini, kakor da ni bilo dragocenega lesa, k? ga je iz gozda privlekel. Hlapec Jaka je videl samo zelene uniforme, ki so stikale po gospodarjevi hiši. Da ni vedel, kako je prišel domov, je trdil s smehljajem na ustih in iskrico v očeh, a kaj so povedali drugi? V hiši Jakovega gospodarja je dobra gostilna in močna lesna trgovina A še nekaj je moralo biti v njej, sicer se iz oddaljnega glavnega mesta ne bi bili potrudili z avtom po kotanjastih potih do tega ponosnega doma. kjer je hlapcev in dekel kar mrgolelo. In nič prav všečnega jih ni čakalo. Tam žive ljudje, ki jih nobena postava ne more prepričati, da so na svetu tudi taki ljudje, ki smejo vtakniti svoj nos včasih prav v to. kar drugemu nikakor ni všeč. In po tem se ravnajo, pa naj pride, kar hoče! Tako se je zgodilo, da so napravili, kar se jim je zdelo dobro in prav. A nad vsem, kar se je zgodilo, je zavlada! trdovraten molk. Le Jaki se je zdelo, da lahko ravna odkrito. »Saj sem bil pijan!« si je mislil in čakal, kaj bo. Pred sodnikom so obravnavali Jakovo odkritost. Spet so nastopili financarji. Kot tožniki sicer, a res obzirni. Iz vsake besede je vel rahel obzir do Jake: vedeli so da Jaka ni bil glavni povzročitelj nevšečnosti. Takole so pripovedovali: »Vse v hiši smo že pregledali, le ena soba ie še bila zaklenjena, zato smo čakali na gospodarja in gospodinjo, da bi nam od-pr'a. Temnilo se je že, ko je z vozom in konii prišel Jaka. Komaj nas je zagledal, že je začel kričati: Dol s financi! Izginite! Tuka i ne boste nič vahtali! Tn tako dalje Res ie kazal, kakor da bi bil pijan, pa mislim. da je bil le formalno. Saj je konje spravil v hlev in voz je opravil. Vse v redu Res je govoril, ko da bi bil pijan, tudi /az;ba1 se je včasih in malo narobe govoril, pa to je bilo menda le kar tako' Da bi se laže opravičil. Nisem videl, kdaj in kfko se je zaletel v mojega tovariša, ki ie stal v hiši. Bil sem zunaj. A prav ko smo prišli pred tista zaklenjena vrata, so v hiši naenkrat ugasnile vse luči — najbrže je kdo kaj počel z varovalkami — in po+em nisem mogel nič videti, kaj se dogaja.« Inšpektor, ki je vodil ekspedicijo in racijo, je prav tako povedal in še dodal, da so čakali na gospodarja zato, ker neradi na silo odpirajo, pa se je že temnilo, ko so začeli prihajati vozniki, med njimi domači hlapec ki so ga klicali za Jako Slišal ga je rogoviliti zunaj, toda sam se ni mogd za svojo osebo pritožiti Vanj da se Jaka ni zaganjal in misli, da zato ne. ker je bi! v civilu, pa so ga menda bolele samo uniforme. In inšpektor je sodniku še povedal, da se mu je zdelo, kakor da bi se bil Jaka hotel pred nekom postaviti. Ni pogrun-tal pred kom s cer, toda postavljanje je bilo šar očitno. Ce'o ubogi preglednik, v ka terega se je Jaka zaletel tako, da ga je malone tvrlr! m kazal ncfcene jeze. Takole ie povedal # »Čim me je Jaka zagledal, ko se je ustavil pred hi*o z vozom, si je začel pljuvati v roke in kričati. Ne rabim nobene vahtel Dol s financo! Venomer je kričal in se opletal okrog mene. Medtem je stopil k meni tudi že mnj tovariš in mi šepnil na uho, češ naj pazim ker menda nekaj izzivajo. Nato sem se vstopil med bi?na vrata -n čakal. Jaka pa je hodil iz kuhinje v gostilno in spet nazaj, sem in t je in se obregoval Kar tiho smo bili vsi. Pa spet pride iz ku-niii e in hoče na prosto. Porteno se je zaletel vame tn da k sreči nisem bil oprt >b podboje, pošteno bi bil telebnil na tla. Očitno me je hotel vreči na orosto zagrabil me je že za ovratnik da bi me porinil iz veže. kričeč- Bom vso financo ven zmetal! Domač' so ga potem odvlekli nazaj v kuhinjo. Medtem so že ugasni'e tud- luči in nam ni kazalo drugega kakor da smo zaklenjeno sobo zapečatili in odšli.« Na sodnikovo vprašanje, kako je bilo z Jakovo pijanostjo, je preglednik menil: »Malo ie mogoče že bil, a bolj se je delal. kakor je bil Saj mi ni niti zadišalo, ko se je vame zaletel. A zavedal se je gotovo, kaj dela, saj je Se kasneje primahal do mene. ko sem doh pri mostu stražil avto. Veste gospod sodnik ko nismo nič opravili, smo sedP v avto in se odpeljali. K sreči počasi kajt' koma« par korakov od hiše doli pri mowna! da le. to pa za to, ker je rentami !n klel nad konji tn iih s'abo onravljal Take navade sicer nI 'me!.« Sodmk bi bil rad izvede' še kako ie bilo s tistimi hl^di. k? v> službenemu avtomobilu zastavili pot Toliko jih ie bi'i 'n tako težk;h. pa n'krM*ar k; bi bil pripravljen da jih odstrani. Moral- so po žandarje da so sklicali srenjo, ki je počistna Dot. Pa še to je sodnika .zanimalo, kako ie prav v najmanj povoljnem trenutku na vsem lepem zavladala v hiSi tema. Financarji so >ah-ko samo sklepali, kako hi kai od tega sodnik ni imel nič. Obrnil se je k domači hč*»-n in hlapcu: Nihče ni nič vedel, prav nič, kar b« se dalo otipatf tn sodnik je resigni-r^no misti1 ta vprašan ia. Saj se o povzročiteljih 9e od vsega početVa m dfllo n;č dognati in financarji niso nič to*i*i. KieT p« n' tožilka, tudi ni sodnik«, pravi pregovor Le Talr« «i ie naVonal to*n«ks. dobil je zato tudi sodnika. In čeprav so ga njegovi zvesto branili, kakor je oo svojega gosoo- Mina Zdaj, ko se toliko govori in piše o minah, sem se spomnil davne zgodbe iz Karpatov. Nič ne de, da je stara že čez dvajset let; šc zmerom je vredna, da vam jo povem. Takole okrog božiča je bilo, ko sva jo pobirala s stotnikom Christianom iz Marmaios Szigeta proti silnim, zasneženim gozdovom Tam nekje po grebenih je bil polk. h kateremu so naju dodelili. Navajena skozi dolge mesece kraških goličav pa težkih udarcev granat, se nama je zdelo, kakor da sva prišla sem na letovišče. Vsepovsod blažen mir, ki mu je dajala mehka snežna odeja še posebno blagodejen prizvok. Hodila sva tako že debelo uro in obujala spomine na tovariše, ki so ostali tam ob Soči. Dosti grenkih ur sva delila z njimi. Kdove, če ni bila sreča, da so naju zdaj poslali sem gori v karpat-sko zimo. morda pa tudi smola. Zavila sva v gozd. »Ti-le tukaj so pa gospodje!« Je delal stotnik. Široka z dolgimi smrekovimi bruni pokrita cesta se je v rahlih ovinkih vzpenjala v klanec. Sneg je bil skrbno odkidan. Preko jarkov in jarug mostiči z lično izdelano ograjo Pravcata promenada, ki naju je spremljala vse gori do polkovnega poveljstva. To je bila že kar sijajna vila v primeri z luknjami, v kakršnih so se stiskali gospodje od štaba doli na Krasu. Kar nas je bilo nižjih, smo bili dostikrat srečni, če smo našli zavetja za kako skalo. •ti* NERODNA ZADEVA — Poglej to lepo, mlado ženo! Pred par dnevi se je ločila od svojega moža. — In kdo je kriv ločitvi? — Mož! — Kaj neki ji je storil, ta dobričina? — Prišel je pol ure prezgodaj domov ko običajno. SLABA VEST — Mamica, prosim te, glej, da prldei kako do papanovega robca. Na njem ima velik vozel in te prosim, da ga po možnosti razvežeš. — Zakaj? i — Mislim, da gre zame. HVALEŽEN SIN Oče: »Zakaj si nalepil mojo sliko v zvezek?« Sinko: »Ker ml je rekel učitelj, da bi rad poznal tistega osla, ki mi pomaga pri nalogah.« lnžnosti. karieric, karier! Vedno se je natrgala in vse, vse jt padlo skozi Ma turo je Se napravil. Sredi študija na univerzi se je poročil. In odporoke naprej pije in danes je uradniček najnižje kategorije, suženj diktatorske pohotne samice, ki se ji pravi gospa Klav-žarjeva, in oče dveh zanemarjenih otrok. In vendar Simon ni vsega sam kriv. Lahko se že rodiš kot slabič. Vsaka doba je zmodelirala vsaj približno enoten, svojstven tip človeka. Za naš čas nima tipa, preprosto zato, ker je bitje, ki se mu pravi človek, na našem planetu že skoro izumrlo. Vsako uro se rodi nešteto histerikov, Simonov Klavžarjev, podležev, zločincev, pohotnežev, a vedno manj ljudi Simon Klavžar je životaril po Zagrebu. Z natrgano živčno mrežo. Njegovo telo in duša sta počasi slabela, umirala. In ko mu je lepega dne iz nervoznih rok po nesreči padel na tla še karakter in se razbil v tisoč črepinj, je Simon lahko mirno ugotovil, da je človek v njem napravil samomor. Težko je bilo Simonovo življenje v Zagrebu. Resnično je trpel. Otroka, domača govorica, bela Ljubljana! Poln iskrenega hrepenenja je hodil Klavžar po gostilnah, popival, tožil in jadikoval. Od svoji desnicije zbiral ljudi, da bi mu pomagali nazaj v Ljubljano, ob levici pa je na skrivnem intrigiral sam proti sebi. Zakaj je delal vse to, Simon čisto na-tančno ie sam ni vedel Nekakšni megleni računi so mu hodili po glavi: »V Ljubljani že, ah, kako rad, toda tam je žena, a žena mi ne da, da bi pIL V Zagrebu pa lahko pijem, pijem.« Tako je Simon Klavžar hrepenel po rodni Ljubljani in popival po Zagrebu. Pil je, pil in nosil na suhih dlaneh svoje preklano srce po zakotnih gostilnah. darja ko ga je doletela stiska, mo to ni pomagalo dovolj. Financarji ga tudi aiso pretirano obtoževali, samo tega aiso mogli potrditi da bi bil toliko pijan, da ae bi bil vedel kaj je počeL Zadostovalo fe. In Jaka asm se tod« ni hotel sodnika upreti, ko mu je za kazen naložil ftHO dinarjev, ki jih bo moral plačati v *es*ih mescih- Ker «e ie malo preveč »oko!* za'etaval Ne, Jak« ni ime! nič prof* tak*nrnni sodnikovemu sklepu Vzel je kazen na svoja rsmen*. a izprositi si jf hotel t skrajni sili ■» malo usmiljenja« Tako je dejal: »Gospod sodnik, ubogi človek sem. prosim. dajte malo drugače ukreniti s plačilom! Saj «e zaslužiti v tem času ne bom mo^el toliko!« »Tako? Verjamem.« je rekel sodnik, »ne gre drugače, boste pa M tisti denar od sedeli |0 dni sr zao^ru. Tn se naučili, da je včasih bolj pametno piti mleko kakor vino!« Jaka je zamišljen odhajal. Nina. Promenada je tekla še naprej do bataljona in malo zožena vzdolž samih j strelskih postojank. Tu in tam spet j čedna, iz obeljenih brun zgrajena ko- ; čica, ali pa prostorno in zares gosposko zakloniSCe za moštvo. Košate stoletne j smreke pač nikdar niso sanjale, da bo . tudi zanje kdaj skovana sekira, ki jih je- zdaj po mili volji podirala. Pa kaj se je tudi to poznalo v teh neskončnih pragozdovih! Koj drugi dan so pričeli graditi tudi zame novo »hato«. V enem tednu je bila pod streho, taka. da sem si lahko prste obliznil. Noben komandant čete ni imel lepše. In kar nezaslišan luksuz se mi ie zdel da so mi postavili poleg bate tudi udobno stranišče, pri moji veri takšno kakor kaka kapelica. No in takole smo zdaj pri stvari. Zares delikatno je govoriti o njej, toda: nihil humani a me alienum puto... Zaradi tega stranišča sem se jezil skoraj sleherni dan. ker sem ga zjutraj gotovo našel grdo ponesnaženega Moj »pucflek« Bepo. pristen tržaški fakin, ki je edini ie imel uporabno dovoljenje za ta lokalček se je na vse krišče rotil da je popolnoma nedolžen. To sem mu težko verjel dokler nisem opazil da tudi on hodi ponoči oprezovat za zli-kovcem Toda ta je moral imeti dober nos. da se nama je vselej neopazno izmaknil. »Veste kaj. gospod poročnik.« me je nekega jutra prestregel Bepo, ko sem se spet v divji jezi kuhal nad to za-vratno kanaljo. »eno misel imam, kako bi mu podkurila.« »Kako?« »Včeraj smo dobili spet velik zaboj DOBRA KAVA Janez naroči v gostilni črno kavo. — Samo brez cikorije. je opomnil gospodinjo. — čisto brez? Ali je lahko vsaj malo prldenem? ga vpraSa gospodinja. — Niti najmanj — niti mrvice! odvrne Janez. — Pa menda vendar ne boste pili čisto vodo? naposled vzroji goetilničarka. ŽRTEV SORODNIKOV — Zakaj ste prav postal za prav noto-ričen pijanec? — Žrtev sem družinskih razmer! — Ali ste nesrečni v zakonu ? — Ne! Pač pa so trije moji sorodniki — gostilničarji. PRI IZPITU — S čim se kaznuje obdolženec, ki je obtožni bigamlje? — Z dvema taftčama! Lepega dne se jeSimon Klavžer prebudil iz globoke pijanosti na oddelku za živčno bolne. Interniran za tri mesece. V sobi s številko na vratih, z belo, železno posteljo v kotu, s črvivo nočno omarico, z belimi stenami z razgledom na pusto dvorišče bolnišnice, v sobi z večnim vonjem po razkužilih vsega sveta. Bilo je v januarju. Za Simona je skrbela usmiljena sestra Felicita. Obraz tridesetletne žen- tistih nemških ročnih granat« »Pa misliš, da bi ga kar z granatami? Kje pa imaš pamet?!« »Nak, gospod poiocmk, lega ne, ampak takoje ui jaz napravil: ave, tri bi zakopal za straniščem, pa jih povezal na skupno vrvico. To bi nape;jai ^ori na vrata (odpirala so se namreč navzven) in aa tak n.I na kavcije. Midva bi že pazila, da ne bova potegnila. Ta ia-iot naj se pa kar ujame. Za vselej ga bo rrunilo, da bi še kdaj prišel blizu.« »Ta je pa dobra,« sem dejal sam pri sebi. Vedel sem, da te ročne granate niso prav nič nevarne, ako ima človek le količkaj zavetja pred njimi, pač pa napravijo strašen trušč. Tenki drobci pločevinasjtega okrovja ne bi mogli prebiti lesene stene, izprožilo pa bi se gotovo v času. ko bi bil zlikovec še notri. Torej bi ga samo pošteno prestrašilo. »Kaj pravite!« je zmagoslavno dregnil vame, kakor da mi je že z obraza bral da mu ne bom več oporekal. Samo nasmejal sem se in obrnil. To mu je bilo dovelj, da je šel koj na delo. Do večera je bilo že vse pripravljeno. Toda glej vraga — prvo noč nič, drugo spet nič, tretjo prav tako ne. Prepričan sem bil skoraj, da je Bepo komu kaj sčvekaL Pa se je spet pri vseh kri-ščih otepal moje sumnje. In tako sva počakala še eno noč. Prišel sem baš iz zveznega rova namenjen pregledat straže, ko je nenadoma treščilo za mano, kakor da so se vsi vragi odvezali. Z vseh koncev so pridrveli ljudje in se vpraševali, kaj se je zgodilo? Nič čudnega to, saj nam »sosedje« že nekaj tednov niso poslali nobenega »pozdrava«, da smo že skoraj pozabili nanje Nemara jih je zeblo prav tako kakor nas in se jim je zdelo pametneje, da se mirno tišče po svojih brlogih, nego da bi nas hodili dražit. Takoj mi je bilo jasno, da je zdaj uspel Bepov načrt Pobral sem jo nazaj k svoji hati in začul doli pod potjo obupno stokanje. Posvetil sem z žepno baterijo v tisto smer. In kaj vidim! V snegu se je valjal ordonanc od bataljona, gologlav, plašč in bluza široko odpeta, hlače spuščene do gležnje v. Silen smrad se je širil od njega. »Kaj pa je?« ga vprašam. »Mina — mina,« je vzdihoval in se prijemal za glavo. »Pa da ti je kar hlače slekla!« ga je zbodel Bepo, ki je bil koj za mano. »Take pa še ne.« »Ravno sem — hotel iti — na potrebo...« je razlagal ordonanc pretrgano in se pobiral s tal, še vedno se tipajoč za glavo, kamor je dobil po vsej priliki krepko buško. »Kje pa?« sem ga prekinil. »Tukaj — pot potjo.« »Pa se nikjer nič ne pozna, da bi udarilo,« sem dejal, ko sem bil vse naokoli posvetiL Medtem se je vrnil Bepo od stranišča in prinesel kapo, ki jo je pobral v njem. »Saj to je tvoja kapa, a ne?« je silil v ordonanca. »Kako neki ti jo je vrglo v naše stranišče?« Ordonanc je pograbil kapo in v trenutku izginil med drevje. Bepo se je besen pognal za njim. Takoi sem ga poklical nazaj, ker sem vedel, da bi ga bil sicer po vseh notah premikastil. »Pusti ga, vraga, saj gk Je že »mina« dovelj izplačala!« Silna eksplozija tudi stranišču ni prizanesla. Nagnilo ga je precej vstran, kakor tisti sloviti stolp v Pisi. Pa so mi ga kmalu popravili Po+em pa ni bilo treba nobene »mine« več. Vilko Mazi Kupon za brezplačno »Minuto pomenka" Štev. 14 tihnilo. Cela bolnišnica je ždela v nekakšnem vročičnem miru, ki je vonjal po boleznih. Tišino je zdaj pa zdaj ^ zmotil le šum težkega krila usmiljenke, ki je šla nemara mimo vrat, ali pa pritajen krik, težak vzdih, ki je strepetal bog vedi iz katere bolniške sobe preko gluhih hodnikov in se pritihotapil že ves slaboten do Simonove sobe. V takih večerih je Simon govoril Govoril je o sebi o ženi, o vsem. Živl:enje in smrt Majde Lesarjeve V oktobru je preteklo leto dni, odkar je bil Simon Klavžar prestavljen po službeni potrebi iz Ljubljane v Zagreb. Izruvali so me iz domače zemlje, razbili so mi dom Žena in dva otroka v Ljubljani, ti ti pa v Zgareb. Pa živi, če moreš Ha. dvojno gospodarstvo,« je predel Simon Klavžar v kotu sajastega kupeja in se smilil samemu sebi, ves slaboten, ves nebogljen. Zibanje starega vagona ga je tako stresalo, da mu i je drobna glava na vratu opletala, kot da ne bi bila njegova. Že čez minuto je pozabil na vse in v zavesti mu je zrasel celo občutek nekakšnega zadovoljstva. Pravi Sfrnon Klavžar. Nestalnež. Človek slabih živcev Nervoznež Nemara so ga rojenice že ob rojstvu zavile v natrgano, z vozli zakrpano živčno mrežo. Nemara v resnici ni bila njegova krivda, da je bil pri 45 letih skoro histerik. Da, histerik. Ugotovitev uglednih zdravnikov. Kaj komu mar, če je Simonova žena pristašinja svobodne ljubezni! Kaj zdravnikom mar, če ta žena v sprejemnici poleg spalnice neštetokrat poseda z mladim^ monta-nistom, ko poprej s smehljajem in skrbjo na obrazu napodi zakonskega možika: »Pojdi, Simo, pojdi. Glej, jutri imaš službo, kar pojdi spat.« In Simon Klavžar gre. Še vedno je ubogal in šel. Se slekel, zlezel pod odejo, zadrževal sapo, prisluškoval čudnim šumom za zaprtimi vrati sprejemnice, prisluškoval razbijanju svojega ubogega srca. Včasih do dveh, treh zjutraj. In vedno, kadar potem žena potiho vstopi, zaigra Simon Klavžar tragikomedi-jo. Vedno zasmrči in se dela, ko da spi. Simon je mehak, dober človekl V resnici, kaj bi takele neumnosti zanimale zdravnike. Oni samo ugotav- 1 Ijajo. Histerik in pika. V Simonovem življenju njegova pokopana živčna mreža ni nikdar ničesar vzdržala. O, koliko prilik, koliko pri- ske, obraz, ki ga je modelirala lepota, delo in trpljenje, zablode in spoznanje, kes in težka resignacija. V resnici, vse to je razbral z obraza sestre Felicite Simon Klavžar neštetokrat Posebno takole na večer, ko je sestra Felicita po opravljenem delu posedala v njegovi sobi in ko sta se v mraku prijetno, človeško pomenkovala. To so bili lepi topli večeri Po bolniških sobah je po navadi ie vse po- ln potem se je zgodilo, da se je ubogi Simon zaljubil. In sestra FeMcita je znala biti dobra. Se je hodila k njemu, mu pripovedovala zanimivosti, skrbela zanj. In kadar je sanjaril o domu, o novem domu in življenju z njo, je bila še vedno dobra in mu je pritrjevala. Simon je bil vsak dan bolj miren in podoba je bila, da bo ozdravel. Že pol. meseca ni imel niti enega napada. Tisti večer je sestra Felicita po oprav veti večer med Malajci Nisem videl, kdaj je sonce zatonilo v zeleno, rdeče^rebrno morje listja. Ko sem «e spotaknil ob korenino, sem šele zapazil, da je bila trda noč, črna — neprodirna. Takšna, da so se veliki netopirji zaletavali v široka debla in vejevje. Zapalili smo ogenj, ki je rdeče vzplapolal. Čudne, go-rostasne sence so skakale od debla do debla — od veje do veje, tlačile nas. potem se izgubile v nič — druge so sledile. Murn-ček je bojazljivo zacrvčal. Netopir je priletel, si osmodil peruti, in padel v plamen poleg fazana, ki smo ga pekli na, ražnju. Veličasten, mrko gledajoč mesec je stopical od listka do listka, dokler ni na sivo modrem oboku zakraljevalo vesoljstvo On je gospodar sveta, tako pravijo Malajci južnega pogorja, in' ima dve ženi. Prva je sonce, druga zvezda Venera. Ker mesec daje prednost drugi, je jasno, da vzbuja ljubosumnost prve. Ko vzide mesec v največjem sijaju, ko ravno sonce zaide in stoji nekaj sekund nasproti izbirčnežu, vrže nanj šop žarkov in ga napravi bolnega, glesec nato pada polagoma, dokler ne pogine (Mlaj.) Druga žena. Venera, sledi možu v smrt. Toda tam ga reši. Po nekaj dnevih mesec spet vstane kot nežna in šibka orikazen. Z njim pride tudi Venera, ki svojega moža v tem stanju najbolj ljubi. Morda je treba v tem iskati tudi staroin-dijsko navado, da so vdove sežigali žive poiee mrtveca moža. Danes bi seveda tako globoke tako iskrene in "sebične ljubezni zastonj iskali pri ženskah. vila ostanke pečenke, nato si s čajem oplaknila usta. Zdaj pa dalje. Sicer me je še tresla mrzlica — toda kam bi prišel, če bi se v teh krajih oziral na te malenkosti! Malajec, ki je šel pred menoj, se je naenkrat pogrez-nii v zemljo — nobenega glasu nisem slišal Akoravno je bila dežela polna čudežev, polna čarovnij in čarovnikov, katerim sem se vedno smejal, sem stal zdaj pred uganko. Pospešil sem korak. Pred meno] je zijala široka odprtina, deloma pokrita z vejevjem. Nagnil sem se in na dnu jame sem zapazil Malajca, ležečega med zaostrenimi, v zemljo zabitimi koli, v nezavesti. Padel je revež v past, namenjeno tigru. V okolici sem nabral dolge ovijalke, jih pritrdil k drevesu ter se spustil v jamo. Malo ruma in pomagalo je, da sva oba čez hip zlezla spet na svetli dan. Sreča v nesreči je bila, da revež ni pade na kole. Sonce je spet pripekalo. Sledilo nama je ves dan in ni se odmaknilo, dokler ni zamenjalo straže z bledo luno. To noč sem bolje spal, tako da smo drugo jutro krepko nategnili korake in okrog poldneva prišli v malo malajsko naselje Takoj sem opazil, da mora biti v bližini katoliški misijon, ker sva prišla v naselbino ravno, ko so nekoga pokopavali, ne zažigali ali izpostavljali ujedam. kot je to pri njih običaj. Sicer so kljub temu v jami prej zakurili ogenj, da so na ta način zle duhove izgnali iz nje. Zažgali so tudi vso imovino mrtveca. Vaščani so ga položili v še ne- Zvišanje prejemkov državnim nameščencem Ministrski predsednik g. Cvetkovic je obljubil, da bo vlada o tem razpravljala po praznikih Malajski kmetje se vračajo s polja Zaspana, mehka noč! Poleg mene je smrčal kot obstreijen nosorog moj Malajec Široko odprta usta, roke in noge daleč proč od telesa so pričala, da mu je prijala pečenka in počitek. Mesec je že davno izginil, le utrinek, zlatordeč, je mignil mimo špranje v vejevju. Ogenj je polagoma pojenjaval, a je takoj zaprasketal živahneje, ko sem pridal nekaj polen. Ker nisem mogel spati, sem se lotil ananasov. Slonel sem na debli} ter se zazrl v pod drevesi stlačeno temo. Nekam tesno mi je bilo pri srcu — ne strah. Sam, brez človeka, s katerim bi se mogel pošteno pogovarjati v tej divjini, v teh skoraj nedo-stcpnih krajih, med samimi divjaki. V tej pošastni noči, pclni prividov, sem zasanjal o miru, ki ga nisem nikdar našel, o ljubezni. vzp'amteli v mladosti, ki je ne bom več poznal. Ves svet je bil moj, ves svet sem ljubil, ves svet sovražil. Izgorela polena so se zrušila v žerjavico — neobičajen svit je privlekel metulja ponočnjaka. Sedel je Malajcu na čelo. Vrtal je z dolgimi tipal-nicami v popuščajočo temo, nato pa izginil Z njim je šla tudi neprespana noč. Bog Shiva je razprostrl svoja srebrnosvilnata krila nad prebujajočo se naravo in iztrosil nanjo na milijone in milijone drobnih biserov, ki so postopoma padali na liste in bilke ter čakali, da vstane gospodar d^eva — tako pravijo pogani — in se s temi biseri okrasi. Dregnil sem Malajca pod rebra. Kot gazela je skočil pokoncu. Se zaspan je stopil v žerjavico, izbuljil oči — a kaj kmalu se je zavedel. K žerjavici je pristavil lonček in čaj je kmalu vrel. Najprej sva pospra- ugaslo žerjavico, nato pa zasuli jamo Grozno kričanje in tuljenje je bilo okrog groba Ženske so si praskale lica in ruvale lase, a to komedijo žalosti bi najmanjši povod za smeh spremenil v dobro voljo — takšni so ti ljudje. Le vdova bo pet dni, dan in noč, ležala na grobu brez hrane in vode ter žalovala za izgubljenim soprogom. Tu smo izvedeli, da bomo prišli do večera v misijonsko vas »Dhavar«. Nadaljevali smo pot brez odlašanja. Prehodili smo mala riževa polja, palmove gaje kokosovih orehov, gozdnata pobočja, porasla z dragocenim lesom in poprom Prekrasni metulji so srkali nektar iz glavic cvetja, razmetanega po širokih jasah. Pozno zvečer smo prišli v vas. Misijonar, švicarski frančiškan, me je takoj sprejel, pogostil in mi kljub mojemu ugovarjanju odstopil svojo posteljo. Ravno sem odpiral oči, ko je pater prišel od jutrnje maše. Bilo je jutro pred svetim večerom. Po dobri, s slastjo zaužiti kavi so me hoteli videti vaščani, v kristjane spreobrnjenj pogani. Prišel sem na verando misij ona in kar nisem mogel verjeti očem. ko sem videl kakšnih petdeset Malajcev, ki so se mi smehljali mi stiskali roke ter mi poklanjali s seboj prinešene darove — ananas, kokosove orehe, riž, smnkve. jagode. Naravnost presenečen sem bil ob tako prisrčnem sprejemu. Pater se je v mojem imenu zahvalil domačinom, ki so ravno tako spoštljivo, kot so prišli, tudi odšli. Do poldne sva kramljala s tem res inte-resantnim božjim namestnikom v tej od- I i Stane Konjedic. ljenem delu spet tiho sedla na stol ob Simonovi postelji. Simon je bil miren in zdrav. Dobro mu je bilo. ko je tonil v njenih lepih, toda ugaslih očeh. Lahen duh po kloroformu, ki je vel od njenega belega predpasnika, ga je omamljal. Zunaj so januarski vetrovi zdaj pa zdaj zagnali v črno okno samotno snežinko, ki je potem vsa težka in vodena ne-slišno polzela po steklu. Od cerkvenega stolpa v bližini se je odlepilo v noč deset zamolklih udarcev. Simon se je zganil: »Sestra Felicita, dajte, danes pa o sebi pripovedujte.« Nasmehnila se je in v njenih očeh je zatlela iskra resničnega življenja. Toda že je ugasnila. Zakaj bi pripovedovala, saj je vseeno, ji je šinilo skozi možgane. Saj je vseeno. In prav temu Simonu Klavžarju. Na skrivaj ga je pogledala. Njegov izmučeni, a lepi obraz je bil poln čudovitega miru in sreče, da ona sedi vsa dobra, vsa človeška ob njegovi postelji V njegovi zenici se je kopala njegova lepa duša, njegovo dobro srce. O, sestra Felicita je to dušo in srce videla že davno! In tudi sama v sebi je že čutila čisto drobceno, drobceno kal novega upanja, nove vere v življenje. Čutila je že večkrat čeprav samo za minute, da bi mogla tega Simona Klavžarja vzljubiti. In sestra Felicita čuti, da preživlja prav takšno minuto Kal se razrašča. Že prvo mladiko ljubezni, te svoje zadnje ljubezni, katera — o. ona dobro ve — da je zadnja rešilna bilka, določno čuti. In sploh je človeku lažje in dobro, če ima nekoga, ki mu lahko zaupa svojo žalost. Sestra Felicita se je odločila in čeprav še vedno nezaupno, se je vendar počasi prepustila spominom. Simon je tiho čaHl Molčala sta. Felicita je vstala, ug .ila luč sredi sobe, prižgala lučko na nočni omarici tn sedla nazaj na stol. Sobo je žalil prijeten mrak. Zunaj je še vedno gosto snežilo. »Moje pravo ime je Majda Lesar. Do ma sem z revne kmetije v Beh Krajini,« je Felicita tiho primaknila svoj stol blizu k Simonovi postelji. »Ne bom na dolgo pripovedovala. To preveč boli, gospod Simon, V par suhih stavkov lahko zgnetem vse svoje življenje. Bila sem mlado, lepo dekle. Polna ambicij Sposobna, talentirana. Doma so si od ust pritrgovali. Za bodočo gospo zdravnico. Šla sem na univerzo. Garala sem, instruirala, vse mogoče, samo da sem se sama preživljala m študirala. Vsak večer sem legla izmučena, a srečna. V petem semestiu medicine se je začelo. Brezpomemben, vsakdanji dogodek. Na cesti mi je rokavica padla na tla. Rokavica, iz domače, grobe volne. Materin dar. Eleganten gospod se skloni. Zahvalim se, ga pogledam in hočem naprej. »Gospodična dovolite par korakov?« In sem dovolila temu lepemu, mlademu moškemu par korakov. In na poti, dolgi teh par korakov, sem se zaljubila, blazno zaljubila Čez pol leta sem že bila milostljiva Majda Lesar, soproga veletrgovca Ivana Lesarja. Univerza, zbogom. In potem je šlo z menoj počasi, toda po železnih principih vedno niže. Navajeni dela, mi je bilo v začetku sredi brezdelja resnično pusto. Ivan me je nosil na rokah in mi naravnost prepovedal kakršnokoli delo. In Majda iz Bele Krajine je v meni počasi umirala. Pomeh-kužila sem se, polenila. O, Simon Klav-žar, strup, najstrašnejši strup za človeka je takole posedanje, lenuharjenje, polegavanje iz dneva v dan. Možganom daješ vedno manj, telesu vsa ugodja tega sveta. In misel otopi, telo objest- no zagospoduje nad teboj. V treh letih sem bila popolnoma zamorjena. Tonila sem v obupnem dolgočasju in čeprav sem Ivana ljubila, sem postajala histerična. Potem sem bila vedno bolj objestna in končno me je začelo mučiti neutešljivo hotenje, da bi se kakorkoli rešila prekletega dolgočasja. Kakorkoli, s čimerkoli Lepega dne me je začelo glodati V začetku plaho, nalahno, potem brezobzirno in nepremagljivo. Avanturico poizkusi, Majda. Avantu-rico. Na skrivaj. Saj Ivan ne bo vedel. Za zabavo. Daj, preizkusi svoje magne-t a. Samo preizkusi, saj ved ni treba. Samo da boš videla, ali si še vabljiva za moškega. Saj ni treba, da boš nezvesta. Saj oboževalca lahko v zadnjem hipu vsa užaljena zavrneš.« Sestra Felicita je za hip pomolčala in si popravila krilo na kolenih. Simon je ves negiben strmel v njen obraz. Šepe-taje je nadaljevala: »In tako sem preizkusila magnete. Toda oboževalca, mladega Ivanovega prijatelja, nisem zmogla zavrniti. Ne iz ljubezni, iz gole telesne strasti, ki se je v treh letih mojega lenuharjenja in po-leganja dodobra zakoreninila v mojem lepem, mladem telesu. Ivan me je vrgel na cesto brez dinarja. In še v tisti uri sem ga imela neskončno rada. Čez leto dni se je z avtomobilom ponesrečil. V oporoki me sploh ni omenil. — Vidite, Simon, tako je Majda Lesar postala usmiljena sestra Felicita. Vsa pretepena od življenja. Grešnica in ne grešni-ca. Ali ni hudobno naše življenje? Kriv si, pa vendar nisi kriv. Trditve, obsodbe so velikokrat negotove. Le ena resnica je. Resnica, da ti na rešetu življenja ostane z gotovostjo le trpljenje.« Sestra Felicita je utihnila in strmela v prazen kozarec na nočni omarici, ne da bi ga videla. Simonu so po bledih daljeni divjini. Nisem se mogel dovolj na-čuditi njegovi prijaznosti, požrtvovalnosti in odkritosrčnosti. Zal ga je popoldne klicala svečeniška dolžnost v drugo nase- , lje, a obljubil je, da se vrne do večera, i Kljub njegovi odsotnosti je popoldne na- j glo minilo. Spoprijateljil sem se z doma- j čini, ki so hoteli meni v čast v odsotnosti patra prirediti ples bogu ognja — stara poganska navada. Sonce se je baš potap- ( ljalo na obzorju, ki je zagorelo krvavo rdeče v tropskem večeru. Kaj kmalu je bila nanešena grmada lesa in ravno tako hitro je zaplapolal precejšen ogenj v nebo. Mesec je posvetil izza vejevja, ko je prišla vrsta skoraj golih deklet in sedla okrog ognja. Tudi godba se je postavil aob stran. S palčicami so tolkli po ogromnih bobnih in vse »občinstvo« jih je v taktu spremljalo s ploskanjem rok ter sladkim, otožno melodičnim peva-niem, s katerim so vabili »Taupu« k plesu. Čez trenutek se je pokazala mlada deklica, krasno oblikovane postave, z resnim obrazom — svečenica božanstva ognja. — Na glavi je nosila »turgo«. spleteno iz malih rdečih cvetk. Okrog vratu venček istih cvetlic, ki je padal preko mehko oblikovanih grud' na izklesane boke. Pomlad v polnem cvetju Z lahkimi koraki in kraljevske hojo se je bližala skupini in sedla po- , leg priiateliic Resno kot v svetišču so se v taktu eodbe upoeibale device z eomiim delom telesa ter vile roke v simboličnih figurah. Vedno več življenia je prihaialo v telesa, vedno hitreiše gibanje in vedno bolj poživljajoča pesem. A naenkrat, na znak »Taune« ie vse obstalo kot okame-nelo — a le za hip. Na drugi znak je začela nova pesem, nov ples, nova eodba, vedno bolj onoina. razigrana — vedno bolj strastna . Vsa telesa so se divle ra7gi-baia. vse se je opajalo v uživanju božanskega plesa. Kot vzmet se je dvignila »Taupu«. Nieno telo je zadrhtelo m nadaljevalo ie čardašu slečen ples Poetaial 1e vedno bolj vzbu-njen, vedno bolj opojno se ie nieno telo gibalo, zvijalo <*e kot v krčih. Plamen je metam mavrične barve na zagorelo telo. ki ie drgetalo iin se opaialo z nevidnimi duhovnimi silami, ki so jo spravile v eks-tazdf Ogenj je polemal — le 3e mali plameni, ki so blažili večeren hlad. V tem hipu je nepričakovano skočila Taupu oreko ognia _ za nio druga za drugo niene družice. mTadeniči. vsi okrašeni s cvetiem. so sledili — niih duša je bila v ognju očiščena, ples končan. Med tem se je pa tudi pater že vmfl. Bil je sicer presenečen nad početjem svojih ovčic, ali odpustil jim je spozabljenje. Naglo je opravil priprave za polnočnico Majhen, grbast paglovček je vlekel za ovijal-ko — sladko in mirno zvonjenje se ie razlegajo preko divjine v temno božično noč. Na ta klic so prihajali domačini v malo kapelico, a ne več goli, okrašeni samo s cvetjem, nego oblečeni v dolge bele halje _ tako je hotel oče misijonar Vsedel sem se mednje na primitivno klop. Cerkvica je bila polna svetlobe, polna svečk, ki so brlele, da se mi je zdelo, da sedim med zvezdami rimske ceste, zagoreli obrazi so gledali v maihen oltarček. Poleg mene je sedla lena Taupu. M'rno so njene oči plavale od lučke do lučke, dokler se niso srečale z moiimi. Zazvonilo ie. pričetek svetega obreda. Vse je bilo tiho — zamišljeno — poglobljeno v pozabi j en ost in blaženost. Le želva, ki je zašla, je počasi lezla med klečečimi telesi in iskala izhoda. Malo prej tako divji narod, ki se je vživel v pro-šle ob«čaie pragozdnih tajnosti ln poganskega kulta, je zdaj tu, pokristjanlen. ležal na zemlji poševen in skesan pred božjim obličjem. Krist se je rodil. — Človek, ki je s svojo veliko ljubeznijo spreobrnil narode in katerega duh je plaval med tem preprostim ljudstvom. Srebrni glasovi malega zvona sc spet valovali v polno noč. Nebo se je privilo tesneje k zemlji, kot bi jo hotela objeti v znak sprave in ljubezni. Krist se je rodil — mir naj bo ljudem na zemlji, Amen, je zapel misijonar pred božjim razpelom medtem ko se je začela med njegovimi verniki razlegati v božično noč — tropsko divjino, pesem: — Tiha noč — blažena noč... Ljubljana, 26. decembra. Jugoslovensko učiteljsko udruženje. sek-c.ja za dravsko banov.no, obvešča članstvo vseh organizacij, k: so podpisale spomenico za zvišanje prejemkov, da je prejela kot odgovor na spomenico, poslano JUU v Beogradu. obvestilo, da je bila spomenica za zvišanje prejemkov izročena predsedniku- m podpredsedniku kraljevske vlade. Dne 23. t. m. je sprejel predsedn k vlade g. Dragiša Cvetkovič delegacijo zastopnikov stanovskih organizacij -in ji na predočitev neogibne potrebe takojšnjega zvišanja prejemkov izjavil, da je kraljevska vlada na enih izmed zadnjih sej že pretresala to vprašanje. Takoj po koačanh katoliških božičnih praznikih bo o tem vlada ponovno razpravljala, ia v najkrajšem času prinesla rešitev o povečanju prejemkov, pri čemer se bo posebno ozirala na ekonomsko naj- šibkejše nameščence in upokojence. Na koncu je g. predsednik vlade izrazil pripravljenost, bit?. v stalnem stiku s predstavniki nameščeaiskah stanovskih organizacij. Novi grobovi Na Sodnijski stezi 3 v Celju je umrla na Štefanovo v visoki starosti 86 let vdova po trgovcu ga. Marija Bučarjeva, mati ^ge. Konciljeve, vdove po poštnem nameščencu. Pogreb bo v četrtek ob 15. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču — V Ljubljani je preminul g. Janez Cuzak, posestnik in bivši mesarski mojster, v visoki starosti 83 let. Pogreb bo danes ob 14. s Poljanske ceste 42. — Rodbini Koščevi je umrla mati. Pogreb bo jz zavetišča sv. Jožefa v Ljubljani danes ob 16. — Rajnkim blag spomin, žalujočim naše sožalje! Vsak teden sveže koline bogato Izbiro jedil in pijač — Vam nudi restavracija HOTELA METROPOL NAGRADNA KRIŽANKA BESEDE POMENIJO: Vodoravno: L polumer 3. kocva v arabščini, tudi znamka za mešanico krepčilne hrane (fonetično). 5. stara oblika za votel, 6. mesto v vardarski banovini, 8. kraj v Dalmaciji (drugi sklon), 9. mesto v Italiji, ki Je hkratu simbol ideološke kapitulacije (fonetično), 11. kratica za mednarodno socialno ustanovo, 12. ruska reka, 13 tovarna v bližini Ljubljane, 16. tujka za poziv, tudi ime grškega slikarja. 18. orientalska plesalka. 22. ozek pas zemlje, tudi morski preliv, 23. oseba iz »Werther-ja«, 28. nepošten človek. 28 del posode ali struge, 30. niponska dolžinska mera, 32. prav tako, 34. časovni veznik, 36. epirski kralj, tudi druga beseda za razkošno pojedino, 37. bog ljubezni. 38. grška črka, 39 žuželka, 41. osebni zaimek, 43. del narodnega predstavništva. 44. napad. Navpično: l. mesto v Šleziji (slovanskega porekla), 2. visok kamenit steber, 3. Nagrado v znesku ICC 3in je tokrat žreb naklonil Branku Berčiču J Bervarjeva v LjuMjani. Aleksandrova sveta knjiga muslimanov, 4. žensko krstno ime, 6. velik nasad, 7. veznik, 10. naziv, 12. drag kamen, 13. oblika pomožnega glagola, 14. moško krstno ime, 15. vprašal-nica, 16. stara oblika za če, 17. svetopisemska oseba, 19. prebivalec Indije, 20. srbsko-hrvatska oblika za sen, 21. naslov Puccinijeve opere, 24. pijača starih Slovanov, 25. vrsta pesmi v operi, 26. vrh glave, 27. reka v Črni gori, 29. čutilo, 31. država v Aziji, 33. druga oblika za ali, 35 tisto, okoli česar se suče svet, 37. dobra karta v igri, 40. kratica za poročevalsko agencijo, 42. predlog. REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE: Vodoravno: Apolon, Ob, Betka, enak, ol, trata, SA, Uran, avijon, naval, Drač, tu, pi, bi, Ra, stoj, menza, AA. Navpično: Aleksander, opat, Ob, Neptun, oko. balon, krojač, ar, Avar, Ant, I\an, arija, Tisa, Azija, boa, in. v Skofjl Loki, Mestni trg 8. Troje nagrad v knjigah pa si dele Anica Kebro-va v Ljublani, Krekov trg 10, Angela 7. in Miloš Tajnik, šolski upravitelj Slovenski BistricL REŠITEV zadne licih polzele solze. Sestra Felicita je videla te solze. Vera, da bo s tem človekom ob zatonu svojega življenja vendarle užila vsaj malo sreče, ji je izno-va naponia prsi. O, kako bo negovalka tega Simona! V par dneh bo popolnoma zdrav. In potem? Potem bosta pobegnila, ubežala iz te sobe, s teh golih hodnikov v življenje. In nekje na tem svetu se bosta skrila v tih kotiček in užila sončno jesen svojih življenj. Simon je postal nemiren. Spet sta dolgo molčala. Potem se je Simon Klav-žar dvignil na komolce in šepnil: »Majda, uboga, dobra Majda, dajte, da vas poljubim.« V očeh sestre Felicite se je zaleske-tal droben košček sreče. In sestra Felicita je obsedela na stolu, a Majda Lesarjeva je brez besed vstala, sedla na rob Simonove postelje in poiskala njegove ustnice. Histerik Simon Klavžar se je vsesal v svojo poslednjo srečo. Poljub je bil dolg, tih, a tako vročičen in strasten, da je Simona zagrabilo. Napad. Njegova nesrečna zakrpana živčna mreža je spet odpovedala. Pretrgala se je za vselej. Majda, poslednja sreča Simona Klavžarja, je padla na tla kot drobcen biser skozi pre-redko sito. Naenkrat so mu odpovedale moči Kot mrtev ze odpadel iz Maj-dinega objema. Vznak na posteljo. Z glavo je treščil ob železno vzglavje. V kotičkih njegovih ust sta se motno zasvetili dve spenjeni kaplji sline. Potem je zarjovel in skočil s postelje. Majda je planila po zdravnika... Prišel je. Z njim strežnik, ki je Simona Klavžarja zvezal. Potem se je zdravnik obrnil, s suhim uradnim glasom naročil, naj do jutri pripravijo vse potrebno za prevoz Simona Klavžarja v blaznico, si prižgal cigareto in odšel Majda je stala sredi sobe ko marmorna soha. S povešenimi rokami negibna. Le v njenih očeh so trepetale ko pelin grenke solze. Obraz ji je pačila nečloveška bolečina in za hip je zaprla oči In prav v tem hipu je Majda Lesarjeva umrla. (f:*- Potem se je žensko telo sredi sobe premaknilo in proti oknu je stopila usmiljena sestra Felicita. Da ga odpre, odpre na stežaj, kajti v grlu jo duši... Sestra Felicita sloni ob odprtem oknu. Noč je, sama gosta noč vse naokoli Za njenim hrbtom hrope v prisilnem jopiču Simon Klavžar. Zunaj pa še vedno mede, neutrudljivo, gosto me-de... Igor Torkar ŠPORT Prvi starti v zimskih športih Kljub zgodnji sezoni in kljub temu, da se tekmovalna garda šele pripravlja za nastope, Je bilo o praznikih vendar že nekaj zimsko-sportnih prireditev Letošnji božič je minil v znamenju obilnega veselja na ledu ln po snegu. Kje vse lin kako navdušeno so se v teh prazničnih dnevih naši smučarji ln drsalci posvetili užitkom v naravi, o tem bodo poročali kronisti. Mi pri športu smo rekli v naprej, da bo tudi ta božič prav za prav šele uvod v pravo športno sezono in smo zato samo veseli, da so naši smučarji in drsalci te dneve izkoristili za izdaten trening. Kljub splošnim pripravam za skorajšnje nastope pa so najbolj pridni izvedli prve zimsko-sportne prireditve tudi že v teh praznikih. Med njimi je treba predvsem omeniti jeseniški klub Bratstvo, ki vsako leto, če se le da, že za božič pošlje svoje tekmovalce v borbo na teren, in pa ilirijansko hokejsko sekcijo, ld je že v ponedeljek zaigrala za trening in zares. V ostalem pa se na ledu in po snegu obeta že v najkrajši bodočnosti velik in bogat spored, s pogojem seveda, če bo vreme ostalo vsaj tako kakor je bilo v minulih dnevih. O božičnih zimsko-sportnih tekmah pa naslednje: Stafetne in skakalne tekme na Jesenicah SK Bratstvo je včeraj prav dobro organiziralo prvo smučarsko prireditev letošnje sezone, na kateri pa so žal startali samo njegovi tekmovalci, med njimi tudi olimpijec Franc Smolej Jesenice, 26. septembra. SK Bratstvo je priredilo danes prve mecikiubske stafetne tekme v smučanju, in sicer na 3 X 5 km dolgi progi okoli Jesenic za prehodni pokal. Tekma se je pričela ob 10. dopoldne, start in cilj sta bila pred kolodvorom. Proga je bila srednje težka in pretežno dolinska; tretjina proge je vodila po cesti skozi mesto. Nastopile so samo štiri štafete Bratstva, in sicer dve člsnski ter dve mladinski. Kakor se je splošno pričakovalo in računalo, je zmagala prva štafeta v postavi Smolej Franc, Knific Jože in Zemva Lov-ro, ki je presmučala progo v času 1:00:14. Druga je bila štafeta v postavi Razinger Tone, Pogačnik Tone in Kodrež Stane, ki je potrebovala 1:04:22. Tretja je bila prva mladinska štafeta v postavi Stana Roman, Brun Albert in Ravnikar Lojze s časom 1:16.26. Četrta je bila druga mladinska štafeta v postavi Knific Drago, Strumbelj Zdravko in Pogačnik Zdravko s časom 1:29.19. Najboljši čas dneva je dosegel olimpijec Smolej Franc, ki je presmučal progo v 19:48. za njim Knific Jože v 19:57, nato Razinger Tone v 20:10. potem Žemva Lov-ro v 20:39 in še Pogačnik Tone v 20:45. Fled rlani je bila izredno huda borba za prvo mesto, saj je nastopila skoraj elita naš'h smučarjev Smolej se je takoj v za-četku sezone pokazal, da je v odlični formi. Mer" mladino je imel najboljši čas Razinger Tone s 24:40, dobra sta bila tudi Brun Albert s 25:26 in Stana Roman s 26 06. Prireditev je prav dobro uspela, čeprav so nastopni ssmn +ekmov5>1ci Bratstva, kar je za ostale klube vsekakor manj poli val na STA skalne tekme Pf>oo!dne so bile na klubski skaka^ici SK Bratstva tudi prve skakalne tekme v letošnii zimski sezoni. Nastopilo je 12 tekmovalcev. in sicer članov Smk Ljubljane, Ilirije. JASO. Smk Dovje - Mojstrana in Bratstva. Med temi tekmovalci ie bilo 7 seniorjev in 5 juniorjev. Skakalnica sama dovoljuje skoke do 30 m. Rezultati so bili naslednj i * Seniorji: 1. Pribošek Franc (Ilirija) 142.3 (23.5, 25.5 izven konkurence), 2. Klančnik Karel (Smk Ljubljana) 139 (22.5, 23.5), 3. Legat Srečko (JASO) 128.8 (22, 22). Mladina: 1. Bukovnik Leon 143 (22.5, 22.5), 2. Kodrež Stanko 139.5 (22, 22.5), 3. Razinger Tone (vsi trije Bratstvo) 126.3 (20, 20) točke. Skakalnica je bila v dobrem stanju. Organizacija prireditve je bila v dobrih rokah. Trening iliri]anskih hokejistov Tekma za trening na drsališču Ilirije, ki je bila obenem otvoritvena letošnje sezone Nič dobrega ni obetala letošnja drsalna sezona v začetku zime, toda tik pred prazniki je živo srebro kar nenadoma občutno zdrknilo pod ničlo in ilirijanski hokejisti so se morali prav v zadnjem hipu, preden so se razšli za praznike, dogovoriti za majhen trening, ki so ga absolvirali predvčerajšnjim na prav dobrem ledu ilirijan-skega drsališča. Tekmo za trening sta odigrali dve ekipi, sestavljeni iz približno enakih moči, vendar se e tekma končala z zasluženo zmago bolišega moštva in sicer so »beli« premagali »zelene« s 3 : 2 (1 : 0, 1 : 1, 1 : 1). Igra je pokazala, da posamezni deli moštva še niso vigrani. posebno pa onim, ki lani niso sodelovali na svetovnem prvenstvu v Švici, še ne leži sistem in način igre. ki so ga »internacionalH« prinesli s seboj. S te strani bo treba še brusiti! Sicer pa se je pri večini igralcev poznalo tudi, da so v začetku sezone in so bili nekateri sploh brez vsakega treninga prvič na ledu. Za tekmo, ki ie v osta^m nudila prav živahno igro in sta jo izmenoma vodila gg. Vodišek in Kos, je vladalo med občinstvom, v glavnem seveda med onim. ki občnd"ie drsalce onstran plota, veliko zanimanje. Številka gostovasifa madžarskih klubov pri nas V območju HNS so Igrali za pokal Medtem ko pri nas na nogometnih igriščih ni bilo nikogar, ker so nogometni klubi javno ali na tihem poslali svoje igralce na dopust, so v Zagrebu in še niže na jugn prav pridno tekali za žogo. Ne samo to, da imeli so celo renomirane goste iz Madžarske, ki so gostovali deloma v Beogradu, deloma pa v Novem Sadu in Borovu. Čast ju-goslovenskegra nogometa je v vseh teh tekmah z Maf»"ari. ki jih je bilo kar 7, reš»l samo BSK. ki se je ob^n^m rev=>nž;ral za zadnii poraz z IT.ipestom v Bud;»»»nešti. Do*iro se je držal tudi Bat'a iz Borova, pravo katastrofo pa je doživela beo«T" *=ka Jugoslavija. ki je šla v Novem Sadu na teren nroti Ff>ri>p/ lavca. Po izvršenem vlomu v Lahovo trgovino je Milavec, kakor je sam Izpovedal, nesel ukradeno ročno blagajno na Kal varijo, kjer jo je razbil. Zatrjuje, da je bilo v blagajni samo 200 din gotovine. Nato Jo je odkuril v Zagreb, kjer je. kakor so pokazale poizvedbe, zapraVi pre- Nesreče ob praznikih Ljubljana, 26. decembra Na policiji so imeli čez praznike popoln mir, le v bolnišnici so sprejeli nekaj poškodovancev. Posestnlkovega sna Franceta Kržiča iz Preserja pri Kamniku je doma nekdo udaril po glavi in ga precej poškodoval. Delavca Alojzija Ruparja iz Završnika pri Lit ji, so napadli neznanci in ga z noži osuvali po vsem telesu. Pavle Dremelj, točaj z Masarykove ceste 22, je na božični lan precej nerodno ravnal s pištolo, ki se mu je nenadno sprožila. Krogla mii je obtičala pod srcem, vendar njegove poškodbe niso prehude. žrtev nesreče je postal tud; monter Tri-fun Platiša z Golega vrha pri 2ireh, ki ga je bil med delom zasul plaz in ga precej poškodoval po telesu. Platišo so prepeljali v bolnišnico. Na sveti večer je glorelo Ljubljana, 26. decembra Božični prazniki so potekli v Ljubljani, pa tudi drugod izredno mirno. Ljubljanski reševalci, ki imajo običajno o praznikih čez glavo dela. so to pot skoraj počivali. Pač pa so bili na pomoč pozvani poklicni gasilci, ld so morali na sveti večer okrog 1.35 v Groharjevo ulico 7. Na podstrešju te hiše je namreč nevarno tlelo. Vžgali so se lati tramovi zaradi nekoliko premočno zakurjene peči. Po kratkem gašenju so gasilci ogenj pogasili ln preprečili večjo nevarnost. Skoda ni velika._ ZOPER KAMENE v žolču — ledvicah — sečnem mehurju, vzemite: lek: DUBRAVKA CAI in v kratkem času je uspeh zajamčen. — 1 Skatl. din 30.—. — Dobiva se v vseh lekarnah. Izdeluje: K. P. Labor Mr. I, Andrljič, lekarnar, Mostar. R. S. br. 14471. 25/V 1938. cej denarja. Potemtakem bi lahko sodSB, da je bilo v ukradeni ročni blagajn: ven-darie več gotovine, kakor zatrjuje Milavec. Ko je začutil v žepu precejšnjo sušo, se je vrnil v Maribor s preostalimi 200