LETO VII. ŠT. 80 [\ RO OfO mm Ljubljana, december 1964 »Meni tudi nalivno pero, saj sem tudi jaz že deset let pri podjetju!« Varčijmo na pravem mestu Pri pregledu poročil o preiskavah betona ugotovimo, seveda poleg ostalili rezultatov, tudi to, da nekatera gradbišča pošiljajo v preiskavo v laboratorij podjetja le po eno kocko. Težko je vedeti kakšen je razlog, da je treba preiskati samo eno kocko. Če je to zaradi varčevanja, potem gotovo tako varčevanje ni na pravem mestu. Ne glede na tehnične predpise, ki zahtevajo preiskavo vsaj treh kock, moramo vedeti, da rezultat ene same kocke ne more biti merodajen za presojo kvalitete betona, ker nam da ta edina kocka lahko previsoke ali pa prenizke rezultate. Pri preiskavi serije treh kock se pa taka odstopanja lahko ugotovijo in se iz preiskave serije kock lahko dobi verjetne poprečne rezultate. Ko je že pogovor o preiskavah, naj omenimo še preiskavo raznih vrst malte. Preiskave malte so pri nas zelo redke, niso pa nič manj važne kot preiskave betona za vse zahtevnejše zidovje. Malto je treba še pred začetkom del preiskati in ugotoviti njeno trdnost in vrsto mešanice za vse stolpnice in tovarniške dimnike ter podobne objekte. Nadaljevanje na 2. strani GLASILO KOLEKTIVA PO D TET TA »GRADIS« Gradbinci nismo za pretiravanja Razgovor s pomočnikom glavnega direktorja dipl. ing. Jožetom Uršičem V zvezi s sedanjim precej težavnim položajem v gospodarstvu in tudi v gradbeništvu smo zaprosili pomočnika glavnega direktorja ing. Jožeta Uršiča za kratek razgovor in mu zastavili dvoje vprašanj. Najprej smo ga vprašali, kako gleda na sedanje restrikcije, na omejevanje investicijske potrošnje oziroma na prekinitve gradenj. »Mnenja sem, da gradbinci — mi- vedno večja ekspanzija je tudi v slim seveda na večji del resnih našem podjetju, kot drugje, marsi-gradbenih' strokovnjakov — nismo kdaj vse plane postavila na glavo, nikoli odobravali pretiravanj in tako da sploh nismo imeli niti časa sploh vedno večje ekspanzije v in skoraj niti več možnosti za sofid-gradbeništvu. Vedno večje naloge, no, resno delo. V vedno večji gonji za povečanjem obsega gradenj, v veliki konjunkturi, postanejo ljudje spričo obilice nalog in naglice ne samo površni, ne morejo se več po- _ .. ................._ glabljati v tehtne naloge in proble- Šiški '»Gracbs«~ni 'imel'‘poi'roi)niil"iz me, marveč se tudi uspavajo nad kušenj, tako glede projektiranja Še enkrat: obloženi PUM V reviji »Tovariš« z dne 30, oktobra (štev. 43) je bil objavljen članek »Obtoženi PBM«, v katerem pisec Jože Belin opisuje nekatere pomanjkljivosti v omenjenih blokih (v številki 13 in 17), predvsem zamakanje, ki nastane ob stikih stenskih plošč. Takoj uvodoma naj poudarimo, da ni namen tega sestavka niti polemizirati z avtorjem omenjenega članka, niti zanikati dejstev, namreč tega, da v nekaterih blokih zamaka. Želimo v »Tovarišu«, objavljeni članek le osvetliti nekoliko širše, pokazati ne samo eno, marveč tudi drugo stran medalje, pokazati ne samo POSLEDICE, ki jih opisuje avtor članka v »Tovarišu«, marveč predvsem VZROKE, zakaj danes vse nevšečnosti v Šiški. Najprej za uvod žarno tole (pa naj tega nihče ne vzame za opravičevanje ali zagovarjanje »Gradisovih« pomanjkljivosti): takšne slabosti in napake, kakršne je opaziti na blokih PBM v Šiški, se ne pripetijo samo pri nas, marveč celo strokovnjakom, ki so nekoliko večji mojstri od nas. Zadnji tak primer se je pripetil v velikem montažnem naselju v Pragi, kjer bo treba dolgo vrsto stanovanjskih blokov z nekaj sto stanovanji ne samo »premazati«, marveč kar lepo obzidati z opekami. In končno hi lahko našteli tudi marsikatero stanovanje, zgrajeno v klasičnem sistemu, s klasičnimi zidaki in podobno, kjer prav tako zamaka kot v šišenskih blokih. Skratka, vsak začetek je težak, tudi naši prvi polmontažni bloki v Šiški nosijo pečat začetnega dela, premajhnih izkušenj. Dejstvo je, da pri prvih blokih v doseženimi uspehi. Konjunktura vedno rodi samozadovoljstvo. Ta pa je sovražnik napredka. Ljudje si mislijo: »Saj je delavec kot dovolj,« in se ne zavzamejo za nove, boljše rešitve, skratka — za napredek. kot izvedbe. Res je sicer, da je naš inženir v tujini proučeval razne sisteme montažne gradnje, toda eno je teoretični študij, drugo pa je praksa in izkušnje, ki si jih pridobi človek z delom. Tako je bilo tudi Zato menim, da je treba pretira- pri montažnih blokih, konkretno no naraščanje obsega gradenj obso- pri neke vrste »zobu«, s katerim se diti kot ekstrem, kot nezaželen po- stikata obe stranski stenski plošči, jav. Seveda pa je pri nas že kar Ta zob smo na prvih stavbah neko- navada, da gremo iz ene skrajnosti liko modificirali v bojazni, da se ne ......... v drugo, tudi tokrat iz pretirane bi pri prevozu polomil. Pokazalo DESET LET PROJEKTIVNEGA BIROJA - Predsednik UO Mitja ekspanzije v drug ekstrem v moč- pa se je da je ravno ta sprememba Smole na kratkem posvetu pred zasedanjem UO. (Glej reportažo na no zozftev obsega gradenj, tako kot povzročila zamakanje. Zato smo to 7. strani) Nadaljevanje na 2. strani Osnova tndi po prizadevnosti Sistem notranje delitve sklada osebnih dohodkov se nenehno izpopolnjuje Stolpnica v Celju tik pred dovršitvijo Komisija za notranjo delitev, ki ji je delavski svet naložil nalogo, naj oblikuje takšen sistem notranje delitve, ki bo najbolj stimulativen, je sestavila svoj predlog tez. Te so prejele vse sindikalne podružnice in enote v razpravo, komisija pa je dobila že številne pripombe in predloge. O tem je razpravljal tudi sindikalni odbor podjetja. Zaradi obsežnosti je bilo potrebno najprej zbrati podatke po vrstah pripomb ali predlogov, da se je bilo mogoče smotrno lotiti dela. pomanjkljivost popravili in v tako modificiranih montažnih blokih (na primer v Vodmatu) ni znano, da bi dež zamakal. Seveda so bile ob prvih izdelkih težave tudi v proizvodnji, saj na primer tudi tesarji in betonerji, ki so izdelovali opaže, niso imeli nikakršnih delovnih izkušenj. Zdaj pa drugo vprašanje. V mnogih naprednih deželah (npr. v Švedski, Danski, Franciji, Italiji, Nizozemski itd.) imajo številne znan- je odločanje startnih osnov za ista lllla ^cimc z.uau- delovna mesta v razponu. Prav ta- stvene inštitute, subvencionirane od ko kot je bilo predlogov za dolo- države, kjer vse novosti skrbno čitev startne osnove za posamezna proučujejo in študirajo na praktič- delovna mesta v razponu, so tudi nih konstrukcijah. Kaj pa pri nas? utemeljeni razlogi, da se za tak na- Lahko trdimo, da 20 let po osvobo- čin ne bi odločili. Iz sedanjih izlcu- ditvi v naši republiki še danes ni- šenj, ko so osnove nekako določene raamo take institucije ki bi poskr- v razponu, lahko zaključimo samo bela za proučevanje raznih novosti, eno: pri določanju startne osnove kakršna je bila prav gotovo mon- ... . , . . , za delitev osebnih dohodkov posa- taž.na stavba. Če hi imeli nri nas . laeaniTiitem^l! ne lnezriikom se ie vedno boU pribli- takšno institucijo, hi se nedvomno iM različnih pred 1 ogov zarad česa e ze,val? g,ornji •meji in Ponebod so vse pomanjkljivosti opazile na pro- smatra a komi?s!?a da e s,s em + 9 *™eJ° g ' P?" pU’ 118 Prcizkusnem objektu, ne „ . , K-vnusija, ua je sisiem tem d0]0cah osnove v razponu, ce pa že v množični nroizvodnii Toda izpoDoln/ev ati' ^ S“ ° uP0Števana samo zgornja številka kot rečeno, takšnih razvojnih inšti- izpopolnjevati. »do«? . , tutov, kjer bi nekaj let opazovali Prav je, da razpletemo nekaj mi- takšnega mnenja je tudi komi- vsako novost, nimamo. Vsi či ni tel j i sli, ki jih je mogoče pozitivno occ- sija, pri čemer upošteva, da vsi de- so od našega podjetja terjali samo niti iz razprav v kolektivu. Osnov- lavci na enem delovnem mestu niso čim več stanovanj, in to v najkraj- no vprašanje, ki se povsod prepleta, Nadaljevanje na 2. strani Nadaljevanje na 2. strani OBČNI ZBORI ‘"podružnic Na osnovi lastnih spoznanj »Izhajajoč iz današnjih konkretnih družbenih odnosov, upoštevajoč sedanje konkretne materialne možnosti in sposobnosti, so sindikati or-organizirani kot eden družbenih faktorjev, ki na osnovi lastnih spoznanj, lastnega samostojnega presojanja, na osnovi svoje lastne zrelosti, d skladu s splošno smerjo graditve socializma in na osnovi povezanosti z vsakodnevnim praktičnim delovanjem delovnih kolektivov in proizvajalcev sodelujejo v vsakodnevnem dogajanju z zavestjo popolne odgovornosti za vse dobre in slabe strani našega socializma — pomaga vplivati in naprej usmerjati tokove vsakodnevnega družbenega dogajanja ...« Tako je zapisal tovariš Stane Kavčič, nekdanji predsednik slovenskih sindikatov. Na te njegove . besede pomislimo, ko bomo pripravljali redne letne občne zbore sindikalnih'podružnic v naših poslovnih enotah. Sekretariata sindikalnega odbora podjetja je namreč sklenil, naj bi bili občni zbori podružnic čimprej. In priporočajo, naj bi- politične priprave obsegale notranjo delitev dohodka, samoupravi jati je in izobraževanje, nove izvršne odbore podružnic pa naj bi izbrali v duhu smernic Socialistične zveze delovnega ljudstva, ki so sicer namenjene za bližnje volitve, načela pa veljajo tudi za izbiro sindikalnih odbornikov ... Naj zdaj prištejemo še tisto, kar je v uvodu napisanega, pa se bo marsikateri sindikalni predsednik, ki mora pripraviti občni zbor, prijel za glavo ter dejal: »Lahko je govoriti, toda jaz moram pripraviti referat in sploh občni zbor.« Pri tem pa razume predvsem to, kje bo dobil dvorano, kako jo bodo okrasili, koga bodo povabili na občni zbor, pa da bodo ja Vse obvestili. In seveda, da bo sestavljena lista novega izvršnega odbora. Ta je pa v glavnem tudi vse, kar običajno storimo za občni zbor. Če pristavi delavski snet še kaj za dobro malico, je uspeh občnega zbora že vnaprej zagotovljen. Sklenimo, da bo letos malo drugače. Kadar namreč jz višjih forumov« priporočajo, naj bi občni zbor politično pripravili, mislijo seveda na čislo določene stvari. Tokrat, na primer priporočajo razpravo o notranji delitvi dohodka, o delavskem samoupravljanju in o izobraževanju. To ne pomeni samo, da bi morali o teh zadevah govoriti na občnem zboru, se pravi, da bi bilo dobro, če bi že v referatu o tem kaj napisali, ampak, da bi o vsem lem govorili že prej. na sestankih in sejah. kajpak, ne gre takih priporočil vselej in povsod jemati dobesedno. Če npr. republiški odbor sodi, naj bi bila la vprašanja v ospredju razprav na občnih zborih sindikalnih podružnic, potlej pač sodi, da so to splošni problemi našega sindikata. Toda to pomeni, da so v nekate-nih delovnih kolektivih ti problemi pereči, drugod niso, v enem šepa samoupravljanje, pa zalo glede izobraževanja močno napredujejo, drugod je obratno in tako naprej’ Občni zbor politično pripraviti pomeni torej vzbuditi široko razpravo o tistem vprašanju, ki je v tem kolektivu najbolj pereče. Se pravi, naj bi sindikalni odbor to vprašanje vsestransko proučil, morda bi mu pri tem pomagala še kakšna komisija, in potlej bi na široko, se pravi po sindikalnih skupinah, razpravljali 6 njem. Na samem občnem zboru in v njegovem referatu bi potlej povzeli poglavitne misli iz razprave ter že prejšnje ugotovitve sindikalnega izvršnega odbora. Tako bi se malce približali temu, čemur pravimo lobč-ni zbor politično pripraviti«. Razumljivo je potlej tudi, da referat na občnem zboru ne bi bil zbirka problemov, temveč bi se osredotočil na enega, druge bi le omenil. Tako je napsezadnje tudi laže razpravljati na občnem zboru, kot pa takrat, kadar je v referatu cela vrsta vprašani in predsedujoči lahko vzklikne: Tovariši, referat je nanizal toliko vprašanj, da zdaj res ne bo zadrege za diskusijo. Pa je! Prav zato je, ker je drobtinic preveč. Poskusimo, morda nam bo uspelo samostojno določiti bistvene naloge kolektiva.ma osnovi lastnih dognanj in spoznanj«, kot je zapisal tovariš Kavčič. »Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. — Izhaja mesečno © PIONIRJI - Tudi naša mladi pionirji iz Prekmurja 60 se oglasili. Začeli so z resnim učnim delom pa tudi delo krožkov prav lepo napreduje. Posebno krožek za namizni tenis, v katerem so se najboljši tekmovalci »pomerili« na tekmovanju v Lendavi. Deklice so zasedle 1. mesto, dečki pa II. mesto, kar je vredno vse polivale. Tudi letos so se vključili v Jugoslovanske pionirske igre ter bodo v okviru teh šli po partizanskih poteh ustanovitelja Ferda Godine. O GRADIS — Za obletnico ustanovitve podjetja (4. oktobra) je bilo razdeljenih spominskih daril: 88 ur za 15-letnike in 150 nalivnih peres v etuiju za 10-letnike. Treba bo premisliti, kaj bo za spominsko darilo v prihodnjem letu, ko bo 20-letnica podjetja? © JESENICE — Upravni odbor gradbenega vodstva Jesenice bo predlagal komisiji DS podjetja za racionalizacijo, naj da premije delavcem za predčasno izvršena dela na sektorju HE Moste v znesku 2,170.000 din. © CELJE — Glede na rezultate v tričetrtletju bo gradbeno vodstvo Celje zelo previdno pri razdeljevanju ostanka za osebne dohodke, ker so pred nami zimski meseci, predvidena gradnja samskega doma in nabava strojev. © KOVINSKI OBRATI MARIBOR — Upravni odbor KO v Mariboru je ugotovil, da se je realizacija v letošnjem letu dvignila, nasprotno pa je finančni uspeh padel. Imenovali so komisijo, ki bo točno pregledala in analizirala vse delovne naloge ter ugotovila vzroke za uspeh oz. neuspeh izvršenega dela. Ugotovili so tudi, da nadure občutno prehitro rastejo ter je upravni odbor v zvezi s tem sprejel določene ukrepe. © CENTRALA — Na centrali podjetja so uvedli kontrolo nadur. »Dežurni« vpiše prihod in odhod uslužbencev centrale in biroja za študij in razvoj. Zanimivo bo ob koncu meseca, ko bodo ugotovili, za koliko je število nadur padlo. © CENTRALA — Tov. Peter Slabe, šofer osebnega avtomobila »Mercedes« na centrali podjetja, je s tem avtomobilom prevozil brez popravila 100.000 km. Podjetje je napravilo vlogo na zastopstvo te firme, da mu za prizadevnost in vestnost izreče pohvalo v obliki »zlate značke«. © JESENICE - Ob uspešnem dokončanju objekta »Blo-oming« na sektorju Belško polje je gradbeno vodstvo Je-senice izplačalo najbolj prizadevnemu delavcu na tem sektorju enkratno nagrado v znesku 50.000 din. © KOVINSKI OBRATI MARIBOR — Glede na kakovost in ceno toplega obroka je sklenil upravni odbor Kovinskih obratov v Mariboru predlagati delavskemu svetu enote. naj regres na topli obrok ukine z 10. noveipbrom t. 1. Kolektiv pa se obvesti o tem. Upravni odbor je tudi sklenil. da se odobri izreden dopust, in sicer: za pleskarje 4 dni, avtogeno-va rilce 2 dni, elektrovarilce 2 dni in kovače 3 dni, ker delajo na zdravju nevarnih delovnih mestih. S KOPER — Komisija za delovna razmerja je predlagala upravnemu odboru navedene enote, da bi se spregledalo plačilo hrane vnaprej: — delavcem, ki se vračajo iz JLA, — zelo dobrim delavcem enote, katerim se od primera do primera odobri olajšava plačila hrane z obveznostjo, da le-to poravnajo najkasneje v treh mesecih po prihodu. • KOVINSKI OBRATI V MARIBORU imajo namen odkupiti od občine Maribor-Ta-bor šest dvosobnih stanovanj. Predvidena cena bi znašala ca. 7 milijonov dinarjev. Po sklenjeni pogodbi je podjetje dolžno izplačati stanovanjskemu skladu 50% vrednost deleža (24.500.000 din). Če se podjetje ne odloči sodelovati na natečaju, se vplačan znesek vrne. Tako bi zopet nekaj delavcev in uslužbencev podjetja prišlo do potrebnih stanovanj. »Ima kdo še kakšno načelno vprašanje k novemu pravilniku?« »Načelno smatram, da bom po tem pravilniku dobil premajhno plačo.« Osnova tudi po prizadevnosti Nadaljevanje s 1. strani popolnoma enaki in da v skupini, ki dela v akordu oziroma po normi, niso vsi enako prispevali za izvršitev naloge. Zato je nujno, da so različne tudi osnove, s katerimi so posamezniki udeleženi v skupni masi osebnih dohodkov, določeni za izvršitev naloge. Faktorji intenzitete Predložen je način določanja različnih osnov na podlagi foktorjev intenzitete, kar je bilo osnovano kot najprimernejše. Svet delovne enote ali pa zbor delavcev enote bo na podlagi določil pravilnika lahko zviševali ali zniževali osnovne točke posameznika v eni skupini po naslednjih kriterijih: složnost in delovna sposobnost, štednja z materialom in odnos do sredstev, kvaliteta opravljenega dela, delovna disciplina in odnos do sodelavcev. Predvideva se določanje pozitivnih oziroma negativnih faktorjev za posamezne kriterije glede na izpolnitev delovnih obveznosti posameznika. Na ta način bi se lahko zviševala za najboljšo ocenitev po vseh kriterijih osnove posameznika za 17%, znižala pa v najslabšem primeru zaradi neizpolnjevanja delovnih nalog za 10%. Takšno ocenjevanje je vedno po preteku obračunske dobe oziroma zaključka določene naloge. Samo dodatek za stalnost Osnovno, kar je treba precizirati v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. je fiksiranje skupnega števila točk kot startne osnove za določeno delovno mesto. Nevzdržno je uveljavljati kakršnekoli dodatke, ki niso odvisni od vrednosti delovnega mesta, temveč so odvisni od osebe, ki tako mesto zaseda. Možno bo uveljavljati le dodatek za stalnost pri podjetju kot stimulativni dodatek za zmanjšanje nepopolne fluk-tuacije in s tem priznavanje višjih osebnili dohodkov tistim delavcem, ki pri podjetju že dalj časa vlagajo svoje sile za večjo produktivnost. Sedanje višine omenjenega dodatka pa bo potrebno popraviti, da bo dosežen tudi smoter, za katerega je dodatek uveden. Izplačilo tega dodatka ni vezano na delovno mesto in učinek dela, ki ga posameznik doseže. Važna tudi izobrazba Po oceni in specifičnosti dela na posameznem delovnem mestu je predpisana v shemi delovnih mest zahteva po strokovni izobrazbi. Absolutno merilo za doseganje polne osnove, določene za delovno mesto, ne hi smela biti samo šolska strokovna izobrazba, temveč tudi praksa, ki lahko v določeni meri nadomešča šolsko izobrazbo. S tem bo mogoče, kljub uvedbi predvidenega sistema za določanje startnih osnov, uveljavljati načelo, da bo vrednost delovnega mesta odvisna od težavnosti, odgovornosti in pogojev dela. Specifični poklici Na predlog enot, ki so ga sprožile ob razpravi tez pravilnika za delitev osebnih dohodkov, bo razširjena tabela za določanje startnih osnov še na specifične poklice, ki nastopajo v podjetju. Ne kaže namreč, da bi bilo mogoče formirati pravilne osnove le iz nekaj skupin, ker je značaj dela na posameznih delovnih mestih različen. V prečiščeni obliki bo predložen osnutek pravilnika ponovno v obravnavo. Zagotovitev pravilnih odnosov v višini startnih osnov je glavna naloga pravilnika, regulirati pa bo potrebno višino osebnih dohodkov z vrednostjo točke glede na razpoložljiva sredstva za osebne dohodke. Določila novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov naj bi začeli uveljavljati le po temeljitem pretehtan ju vseh ekonomskih elementov, ki vplivajo na doseganje sredstev, ki bi zadostila postavkam pravilnika. Da bi dosegali večjo storilnost, si moramo prizadevati, da ho vzporedno z osnovami za določanje starta za višino osebnih dohodkov vpeljano povsod dosledno nagrajevanje po delu. Nujno je potrebno na vseh delovnih mestih predvideti možnost ugotavljanja doseženih učinkov posameznikov ali manjših skupin. R. Zupančič Nadaljevanja s 1, strani Nismo za pretiravanja ne odobravam pretiranih nalog, se ne strinjam tudi z drugim ekstremom, s pretiranim zoževanjem gradenj. Menim nasploh, da ie treba res čimprej doseči umiritev gradbenega tržišča in sploh celotnega gospodarstva, tako da ne bo tolikšnih skokov in oscilacij niti navzgor niti navzdol. Samo pri umirjenem trgu bodo naši plani nekaj veljali in 1 ah kov se bomo v miru, resno in poglobljeno lotevali najrazličnejših nalog, predvsem bolj poglobljenega, studioznega proučevanja našega dela.« Ali nam lahko poveste, kakšne so spričo sedanjega ne preveč rožnatega položaja perspektive za prihodnje leto? »Trenutno še nimam povsem točnega pregleda nad položajem v posameznih enotah, ki jih hom te dni obiskal. Menim pa, da še ni razlogov za paniko, čeprav je tudi jasno, da položaj ni rožnat. Vsekakor bo treba tudi prihodnje leto graditi, čeprav vemo, da obseg gradenj ne bo tolikšen, kot je bil letos. Ni dvoma, da bomo tudi v letu 1965 nadaljevali z gradnjo nekaterih velikih ključnih in energetskih objektov, kot so hidroelektrarna Srednja Drava, Železarna Jesenice in Ravne, toplarna v Ljubljani in še kateri. Prepričan sem tudi, da v letu 1965 ne bo nič okrnjen obseg stanovanjske graditve. In končno, morda se bodo spet odprle naloge na cestah, da ne govorimo o naši večji angažiranosti v inozemstvu. Seveda pa lahko že zdaj povem, da ho treba nedvomno ustrezno skrčiti delovno silo, zlasti najmanj produktivno, to je nekvalificirano. O tem. kolikšen obseg bo zavzelo zmanjšanje delovne sile, pa je trenutno še težko govoriti, zlasti še. ker je to odvisno od zelo konkretnih nalog vseh naših poslovnih enot v letu 1965.« Zanemarjanje preiskav te vrste lahko pripelje do prav neljubih posledic. Naj povem, kaj se je zgodilo z gradnjo visokega tovarniškega dimnika, ki ga gradi za nas neko specializirano podjetje. V tem podjetju dosedaj niso nikdar posvetili potrebno pažnjo malti, zato tudi trdnost malte ni ustrezala pogojem iz statičnega računa. Rezultat je bil ta, da je bilo treba že nekaj metrov sezidanega dimnika porušiti razen tega pa je nastal še nekajtedenski zastoj pri gradnji dimnika. Obtoženi PUM šem času. in tudi čim ceneje. »Gradis« je z lastnimi silami in z lastnimi stroški napravil ta korak, šel je v pol montažno gradnjo, ki je nedvomno pomenila korak naprej glede hitrosti in pocenitve gradnje, žal pa je ob teh prvih korakih, ^ki so posledica premalih delovnih izkušenj in ne^do kraja preizkušenih projektov, materialov in metod, prišlo tudi do raznih pomanjkljivosti. Ne bi še pisali o tem. da je bil projekt naših montažnih blokov popolnejši (npr. s centralno kurjavo itd.) in smo morali marsikaj naprednega opustiti na zahtevo drugih či-niteljev. Ne bi pisali o tem. da so montažni bloki kljub pomanjkanju izkušenj in vsem začetnim težavam, ki spremljajo tudi našo mlado industrijo, vendarle dosegli uspeh v hitrosti in pocenitvi gradnje, kajti to bi naš sestavek preveč razvleklo in to tudi ni bil njegov namen. Poudarimo naj ob zaključku, da se resno trudimo odpraviti nevšečnosti, ki so nastale v Šiški (ne 5, marveč 3 leta), žal pa uvoz tesnilnih materialov ni odvisen samo od našega kolektiva. Sekretar osnovne organizacije ZK Ljubljana tov. Mlakar v krogu sodelavcev Takole se dežura na centrali — pridite in poglejte — potne stroške vam povrnemo??? Doiira uvrstitev našiti kegljačev v Sunkom Z rezultatom 1714 kegljev so se uvrstili na drugo mesto Na državnem prvenstvu (ki je bilo dne 8. XI. 1964) v Somboru, so naši kegljači zopet častno zastopali barve »Gradisa«. Po prvem kolu so se uvrstili na drugo mesto z rezultatom 1714 podrtih kegljev. Če upoštevamo, da je najboljši rezultat tekmovanja 1732 podrtih kegljev, je to velik uspeh. Ob dejstvu, da so kegljišča v Srbiji slabše urejena, ter glede na utrujenost naših kegljačev zaradi dolge poti, jim ob uspehu lahko samo čestitamo. Na državnem prvenstvu igra po šest prvoplasiranih ekip iz vsake republike. Kegljači niso aktivni samo na državnih prvenstvih temveč tudi doma. Stalni in solidni treningi, sistematično delo, predvsem pa disciplina so jim v čast. Letos so precej pomladili svoje vrste. Mlajši so z vso resnostjo prijeli za »kugle« ter v ničemer ne zaostajajo za starejšimi kegljači. Tovariš Praprotnik, ki zaenkrat še nosi naziv najboljšega kegljača, je v resni nevarnosti, da bo izgubil ta častni naziv, saj so kegljači na zadnjih borbenih igrah v postavi 9 mož (brez tovariša Praprotnika) dosegli rezultat 473 podrtih kegljev. (Najboljši dosedanji- rezultat 479). Na zadnjem svetovnem prvenstvu y kegljanju so uvedli v kegljaškem športu novo disciplino tako imenovani sistem »dvojk«. Ta način tekmovanja bo pestrost kegljaškega športa samo še povečal. Tako so kegljači, poleg strelcev, prvi začeli s sistematičnim tekmovanjem in treningom za prihodnji športni dan »Gradisa« in športni dan gradbincev Slovenije, ki bo naslednje leto v Celju. Vsem kegljačem »Gradisa«, športni zdravo! RAZPIS Za delo v Nemčiji razpisujemo naslednja prosta delovna mesta za: @ 70 tesarjev ® 60 zidarjev 8 24 betonerjev ® 10 železokrivcev 9 30 PK gradb, delavcev Člani kolektiva, ki želijo prihodnje leto na delo v Nemčijo, naj vložijo pismene prošnje kadrovski službi centrale podjetja s predhodno soglasnostjo poslovne enote. Prednost pri razpisu imajo delavci, ki so zaposleni v podjetju že daljšo dobo, oz. tisti, ki so bili sprejeti na delo s posebnim dogovorom. Pogoji za delo v Nemčiji so taki kot v letošnjem letu ter v skladu z obstoječim pravilnikom. Kadrovska služba centrale podjetja Kadrovsko politiko vodi DSP Ob prvem sestanku kadrovske komisije podjetja Tako se glasi 71. člen našega statuta. V skladu z izvajanjem statuta se je nedavno prvič sestala komisija za kadre ter skupno s kadrovsko službo podjetja obravnavala nekatere konkretne probleme s področja vodenja kadrovske politike,- Predsednik komisije dipl. gr. ing. Štefan Mesarič je v uvodnih besedah nakazal smer bodočega dela. Predvsem je nujno, da je kadrovska politika enotna za celotno podjetje; tako bo tudi delo komisije lažje in uspešnejše. Že v uvodni razpravi se je pokazala potreba po poslovniku komisije, v kateri naj bodo točno o-pisane vse naloge. Prav tako je nujno sestaviti plan kadrov in ga uskladiti s politiko štipendiranja. Tudi celotna kadrovska služba bo morala imeti svoj poslovnik, v katerem bodo točno določene naloge centralne kadrovske službe in kadrovske službe poslovnih enot. Ko je komisija analizirala stanje strokovnih kadrov, je med drugim ugotovila,, da je pravilno kadrovanje neposredno povezano s politiko nagrajevanja. Zato predlaga, da bi se sestali kadrovska komisija in komisija za delitev dohodka ter skupaj predelali osnutke novih pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov. Ker temelji novi pravilnik na sistemu šolske izobrazbe in strokovnosti, je komisija naročila kadrovski službi podjetja, naj pripravi celoten pregled strokovnosti vseli zaposlenih. Prav tako je treba uvesti kartotečni sistem za vse strokovne delavce podjetja. Kadrovska služba podjetja je dolžna zbrati in voditi evidenco vseh strokovnjakov, ki so bili na strokovnem izpopolnjevanju v tujini. Komisija je obravnavala tudi odpoved šefa poslovne enote Zalog ter, je mnenja, da se ga na vsak način zadrži v podjetju, ker bo s svojimi dolgoletnimi izkušnjami in strokovnostjo še lahko mnogo koristil pri delu in organizaciji podjetja. Na sestanku so razpravljali tudi o sprejemu mladih strokovnjakov na delovnem mestu. Analize so pokazale, da strokovnjaki, ki prihajajo iz šol ali se na novo vključijo v podjetje, dostikrat niso dovolj strokovno sposobni, da bi se takoj vključili v proizvodni proces ter da bi se kot upravljavci vključili v sistem delavskega samoupravljanja. Zato je komisija mnenja, da je potrebno z mladimi strokovnjaki več osebnega in konkretnega delaj ne pa, da jih prepustimo lastni iniciativi, ali, kot pravimo, saj se bo že znašel. Sprejem in vključevanje novih ljudi v kolektiv mora biti organizirano, ker le tako se bodo mlajši kadri lahko hitreje znašli v kolektivu. Komisija je razpravljala tudi o ostalih nalogah komisije, kot so fluktuaci ja delavcev, osnutek novega pravilnika o delovnih razmerjih. zimsko delo itd. Naloge kadrovske komisije so obširne ter odgovorne in tega se člani komisije v celoti zavedajo. L. Cepuš Seminar za mladince Mladinski komite Ljubi jana-ccn-ter je organiziral tridnevni seminar za mladinske aktiviste. Tega seminarja se je udeležilo tudi pet mladincev z gradbenega vodstva Ljubljana in centrale podjetja. Na tern seminarju so mladinci obravnavali probleme, ki se pojavljajo v raznih podjetjih in v gradbeništvu, o njihovih življenjskih pogojih in problemih in njihovi nezainteresiranost. Podoben seminar bodo organizirali v okviru našega Centra za izobraževanje v začetku prihodnjega leta. Mladinske organizacije naših poslovnih enot naj pričnejo razmišljati, koga bodo poslale na ta seminar. Udeležijo naj se ga najbolj delovni mladinci iz vseh naših enot, ki so se z dosedanjim delom v mladinskih organizacijah najbolj izkazali. §*§; ||¥M sr. - ; : ........... OBISK V ŠKOFJI LOKI že letos mizarska delavnica v Škofji Loki v »novi obleki« V nedeljo, 8. novembra, je bilo v lesnem obratu v Škofji Loki na moč živahno. Okrog 60 mizarjev in tesarjev je krepko zavihalo rokave, pljunilo v dlani in... Lotili so se gradnje nove mizarske delavnice, ali — bolje rečeno — nove hale. Saj okrog 40 m dolg in 10 m širok objekt res ne zasluži ime »delavnica«. Kako pa so se Škofjeločani lotili svoje naloge? Staro, že res močno dotrajano delavnico — grozila je že nevarnost, da se bo strohnel strop lepega dne delavcem zrušil na glavo — so počasi podirali, hkrati pa so na zunanji strani stare delavnice začeli zidati novo steno. Tako so svoj mizirski obrat pravzaprav najprej lepo »oblekli« v »novo obleko«, potem pa so staro »obleko« uničili. Do konca leta bo nova hala, v kateri delajo mizarji, nedvomno pod streho in urejena. Vsa sredstva za to so prispevali Škof jeločani iz lastnih virov. Letos so se tudi lotili obnavljanja tesarskega obrata, čeprav le-ta letos še ne bo popolnoma obnovljen. Ni- Pravkar mi »porinili« iz sušilnice vagonček lesa mamo toliko sredstev, so povedali Škofjeločani, nn zmoremo kar dveh tolikšnih zalogajev v enem letu. Seveda pa bo treba čimprej poskrbeti tudi za ogrevanje novih prostorov. Imajo že odobrena sredstva za nakup enega termogena, vendar verjetno z enim samim ne bo šlo in bo treba kupiti še enega. Sicer pa bo slej ko prej postalo pereče vprašanje kotlovnice. Ampak, zanjo pa bo treba najmanj kakih 30 milijonov, ki jih pa kolektiv, 160 ljudi po številu, vsekakor sam ne bo mogel zbrati. Najbolj žuli škofjeloški kolektiv pomanjkanje lesne surovine. Letošnje potrebe — približno 6000 kubikov hlodovine za žagan les in še 2000 kubikov z e.. konstrukcijski les — so od tu iu tam nekako zvlekli na kup. Kako bo prihodnje leto, tega ne vedo. Jasno je le to, da je za les vsako leto večja zagata. Težava pa je tudi v tem. da so vsi obrati preobremenjeni, saj Škofja Loka že davno ni več lesni »servis« (za kar je bil po vojni ustanovljen), marveč je že kar prava tovarna. Letošnji plan — 680 milijonov — bo ne samo izpolnjen, marveč tudi nekoliko presežen. Izdelki škofjeloškega obrata gredo na vse konce in kraje, v Koper, Ravne, Maribor, Celje, v Begunje, Velenje, na Jesenice in še mamkam. Največ je dela v mizarskem obratu, ki bo sam ustvaril okrog 300 milijonov, precej dela pa je tudi v tesarskem obratu, vrli tega pa sta tu še žaga in steklarski obrat. Razen vsakovrstnih opažev gredo vsak dan na razna gradbišča okna, vrata, kuhinjska oprema, vzidane omare in podobno pohištvo. Zelo se ljudje v tem kolektivu pritožujejo tudi nad slabo kakovostjo mizarskega okovja. Najbolj kritično je z nekaterimi litimi izdelki za okna, neredko je treba do 30 odstotkov takih izdelkov zamenjati, še preden je stavba dograjena. Zadnje čase pa razen lesa in hlodovine začenja primanjkovati tudi nekaterih drugih izdelkov, med drugim vezanih plošč, okovja, aluminijastih profilov iu še nekaterih proizvodov. Tako imajo tudi v Škofji Loki skrbi in težav več kot dovolj. Tolaži jih vsaj to, da bo delo v novih prostorih prijetnejše, lahko pa bodo tudi izboljšali celoten delovni proces in s tem dosegli večjo produktivnost. Kaj bi bilo, če bi v našem lesnem obratu v Škofji Loki nepreviden delavec odvrgel cigareto ali tlečo vžigalico? Prav gotovo bi lahko nastal hud požar in ogromna škoda. Sicer pa bi lahko bila kriva tudi pokvarjena električna napeljava ali karkoli drugega. Vsekakor je v tem obratu, polnem lesa, več kot dovolj priložnosti za požar. Nič čudnega, da je tu prostovoljna gasilska četa potrebna. »Približno vsak mesec enkrat imamo vajo«, je pripovedoval predsednik le čete, ki šteje okrog 28 članov, tovariš Slavko Stanovnik. »Poleti se zberemo večkrat, pozimi nekoliko redkeje.« Potem je pojasnjeval, da se na teh vajah seznanjajo z raznimi novostmi, s tehničnimi napravami, seveda pa izpopolnjujejo v raznih improviziranih »požarih« tudi svoje znanje. Vsako leto trikrat ali štirikrat pa imajo vaje v nekoliko večjem obsegu. Takrat se zberejo gasilci še iz sosednjih tovarn — iz »Jelovice« in drugih podjetij v bližini. Pridejo tudi poklicni gasilci, ki sicer redno sodelujejo na vseh vajah kot inštruktorji. »Ali delujejo vsi ročni gasilni aparati?« sem vprašal. »Prepričan sem, da delajo,« je dejal. »Saj še ni tri mesece, odkar smo jih ponovno napolnili.« »In kaj si najbolj želite?« »Dobro motorko,« — je takoj odvrnil. »Stara je že nekoliko .nadnšljiva . Res je, da so jo dali poleti popraviti, ampak nova bi bila nedvomno boljša. In zanesljivejša. Razen tega si želim, da bi imel vedno skupa j' vsaj po eno dobro desetino,« je dejal. »Žal pa to ne gre, ker so mnogi delavci-gasilci razkropljeni na raznih gradbiščih « »No, kaj bi naredili, če bi se zdaj nenadoma pokazal na strehi rdeči petelin?« sem vprašal. »Saj veste, kuj,« se je pošalil. »V prvi minuti pogasiš ogenj z litrom vode, v drugi z vedrom, v tretji pa je potrebna že — cisterna « Potem je pripovedoval še o tem in onem. O nočnih vajah, ki jih imajo včasih, o tem, koliko imajo Gasilska ekipa v Škofji Loki je vsak trenutek pri pravi jena, tla stopi v akcijo v obratu cevi, o hidrantih, o tem, da ima nočni čuvaj točna navodila za primer požara iu še marsikaj. »Kako ste pa kaj pri denarju?« me je zanimalo. »Srno pa kar — prostovoljci,« se je spet zasmejal. In je še dodal, da so letos dobili za vse izdatke — 30 tisočakov. »To pa res ni dosti. Ampak, za kaj pa ta denar porabite?« »Veste,« je razlagal, »po vajah je človek utrujen in tudi žejen. Ce dobi kakšno skromno malico in steklenico piva, je menda res pošteno zaslužil. No, pa še kakšen izdatek za pošto, znamke, za razne prireditve in podobno.« Ko sem nekoliko razmislil o tem, kaj pomeni 50 tisočakov letno za četo 28 gasilcev, sem hitro prišel do prepričanja, da so Škofjeločani zares pravi —« amaterji. Prvi hlevi že polni Osem hlevov na farmi v Turnišču je že predanih investitorju Na veliki farmi b ekon e v v Turnišču v Ptuju, ki je eno naših največjih gradbišč na Štajerskem, delajo s polno paro, da bi čim več naredili pred nastopom zime. Ta velika farma, na kateri bo kmetijski kombinat Ptuj vsako leto vzredil okrog 50.000 mesnatih prašičev-be-konov, je prav zato majhno »mesto«, saj bo tu dograjenih 46 različnih objektov. Do konca septembra so bili že dograjeni prvi objekti — osem hlevov za plemenske svinje, ki jih je investitor že prevzel. V štirih hlevih je že kar »živahno«, saj so vanje že vselili prve »prebivalce«, plemenske svinje bekonske pasme. Trenutno je v teh hlevih približno 800 plemenskih svinj, ko pa bo farma popolnoma dograjena, bo v vseh hlevih okrog 3200 svinj. Ostale štiri hleve, ki so že popolnoma dograjeni, pa bodo napolnili s svinjami še v tem letu in v začetku prihodnjega leta. Razen osmih hlevov za plemen-' ske svinje je že dograjena tudi čr-palnica vode, hlev za merjasce in pripustni center za merjasce. Do konca letošnjega leta pa bodo dograjeni še nekateri objekti, med njimi kotlovnica, upravno poslopje in štiri »porodnišnice« za svinje. Treputno je vsa pozornost graditeljev usmerjena na prekrivanje »porodnišnic«, ki jih je na farmi skupno enajst. Pet je že prekritih, ostale pa še čakajo na streho. Vsekakor je naglica na teh objektih utemeljena, kajti če bi prezgodaj zapadel sneg ali pa pritisnil hud mraz, bo pokrivanje teh objektov in tudi nadaljnje delo v njih močno otežkočeno. Na gradbišču v Turnišču so povedali, da si želijo samo čim dlje lepo vreme. Oktobra jih je precej oviralo deževje in blato, včasih pa je primanjkovalo tudi nekaterih vrst materiala, zlasti Cementa. Trenutno so v zagati s tanjšimi profili bo vse steklo po sreči in da bo ta veliki kmetijski objekt popolnoma betonskega železa. Vendar upajo, da dograjen do prihodnjega -poletja, verjetno do občinskega praznika Ptuja v mesecu avgustu. ZAHVALA Podpisani Franc Ljubeč, se najlepše zahvaljujem sindikalnemu odboru podjetja »Gradis« za izkazano denarno pomoč v času. ko sem se zdravil v Centru za rehabilitacijo. Zahvaljujem se vam tudi za pozornost, ki mi je bila v tem času izkazana. Franc. Ljubeč Strojniki enoletne šole za odrasle v Ljubljani to res postali IZ CENTRA ZA IZOBRAŽEVANJE upamo, da bomo tudi e začela V začetku novembra so se v prostorih centrale podjetja začela redna predavanja na enoletni šoli za odrasle — za strojnike podjetja. Potrebo po organizaciji šole nam je narekovalo stalno pomanjkanje strojniškega kadra ter bodoča mehanooprcmlje-11 ost podjetja. Pa tudi življenjska doba strojev je zaradi neprestanih izboljšav ter novih in modernih strojev dokaj kratka. Zato potrebuje podjetje vedno nove in nove strojnike. V šolo za strojnike se je prijavilo 68 kandidatov; od teh je sprejemni-izpit, napravilo 45. Učni program šole za odrasle se deli na dva dela: splošni in strokovni del. Splošni del je v skladu z učnim načrtom GŠC po minimalnem zahtevku, ki je predpisan za vse šole za odrasle. Strokovni del pa je sestavljen na osnovi potreb podjetja. Na splošne predmete odpade 33 °/o, na strokovni del 67%. Poudarek je torej na strokovnem delu predavanj. Šola za strojnike bo trajala eno leto. Od tega je pol leta teoretičnega ter pol leta praktičnega- pouka. Predmete splošnega dela poučujejo redni profesorji in predavatelji GŠC, strokovne predmete pa strokovnjaki podjetja. Z organizacijo šole je center za izobraževanje še povečal svojo dejavnost. Poleg planiranih tečajev v zimski sezoni bo v kratkem organizirana tudi enoletna šola za tesarje, del tečajnikov pa bomo poslali v zvezni center. Za izobraževanje je bilo doslej porabljenih 52 milijonov dinarjev, kar ponovno dokazuje, da podjetje vlaga ogromna sredstva za izobraževanje lastnih kadrov. Ko smo pred zaključkom redakcije vprašali še nekatere kandidate. kaj misijo o šoli in svojem bodočem poklicu, so nam odgovorili takole: Jože Rebec: Vesel sem, do sem napravil sprejemni izpit. Trudil se bom tudi v šoli inče bom uspel končati šolo, si želim, da'bi bil res dober strojnik. Jože Haramas: V podjetju še nisem dolgo, prepričan sem, da malo-katero podjetje nudi svojim delavcem toliko možnosti izobraževanja kot »Gradis«. Zdravko Poznič: Že pred leti sem v podjetju napravil izpit za PK strojnika. Danes se mi je izpolnila davna želja, da bi lahko še naprej študiral in dopolnjeval svoje znanje. Ignac Čanadi: Čanadijev nas je že več podjetju in vsi smo zadovoljni. Tudi jaz sem v podjetju opravil že več tečajev, med njimi tudi tečaj za PK strojnika. Vlado Simonovski: Doma stin iz Makedonije. Priznati moram, da se v našem podjetju nudijo vsem delavcem brez razlike vse možnosti izobraževanja. Tu beseda »bratstvo«, ni fraza, temveč dejstvo, podkrepljeno z neštetimi primeri. Še bi lahko naštevali izjave posameznih kandidatov, ki so v bistvu enake, Vse pa prepleta ena želja, da bi šolo uspešno končali ter tako postali res dobri, strokovno izpopolnjeni in disciplinirani strojniki. Želimo ostati lo, kar smo V Kranju upajo, da bo plan kljub težavam izpolnjen Kranjska poslovna enota, ki šteje okrog 250 ljudi, je imela letos in tudi že lani vrsto »drobnih« objektov. To seveda kolektivu ni v prid, kajti takšni razdrobljeni in razcepljeni objekti zvišujejo režijo. Zdaj je večji del teh objektov že dokončan, med njimi trafopostaja, ATC centrala, kotlovnica v starih objektih tovarne »Sava« in zgradba družbene prehrane. Še za dober mesec je tudi dela v novi hali tovarne »Sava« na Gašteh, dokončujejo fasado na »Stari pošti«. Le dela na stadionu so ustavljena zaradi pomanjkanja denarja. V septembru so začeli graditi tri nove stolpiče za trg, v katerih bo skupno 60 stanovanj. V prvem so temelji že pripravljeni za betoniranje, na ostalih dveh pa bodo v kratkem začeli z izkopom. Vsi trije stolpiči (vrednost gradbenih in o-sta- Ing. Ione Pogačnik ŠEF POSLOVNE ENOTE ZALOG OHRANILI GA BOMO V TRAJNEM SPOMINU TIK OB ZAKLJUČKU LISTA SMO ZVEDELI ŽALOSTNO NOVICO, DA NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTIL NAŠ DOLGOLETNI SODELAVEC lih del približno 450 milijonov) morajo biti leta 1965 vseljivi. Pred kratkim so Kranjčani prevzeli tudi lep »zalogaj na toplarni v Ljubljani. Objekt vodočistilnice morajo spraviti pod streho do 15. decembra. Rok je. tako pravijo, izredno oster, vendar upajo, da ga bodo izpolnili. Delo pa je izredno težko, zlasti zaradi kompliciranih opažev in nepropustnih betonov. Vsekakor pa bo ta objekt za kranjsko edinico precej pomenil, saj je njegova vrednost z obrtniškimi deli okrog 250 milijonov. - Za leto 1965 se nudi Kranjčanom precej možnosti. V Kranju bodo prihodnje leto gradili nov hotel (1.2 milijarde), dve novi šoli in okrog 500 do 600 stanovanj. Vsekakor bi ta ali oni objekt lahko prevzel naš kolektiv. Sicer pa bo že na omenjenih treh stolpičih za trg in na toplarni tudi čez zimo in do pomladi precej dela. Kljub težavnim delovnim pogojem bodo Kranjčani svoj letni plan — 580 milijonov — verjetno izpolnili ali pa bodo lo malenkost pod planom. Vsekakor pa gredo v leto 1965 polni upanja in z željo, da bi ostali tudi v prihodnje zaključen kolektiv, pač to, kar so bili vsa leta doslej, flaisti barometer za rttater A. Uspeh podjetja ^ Gradbišča PREGLED REALIZACIJE PO POSLOVNIH ENOTAH ZA SEPTEMBER 196i V mesecu oktobru 1964 je izvršilo podjetje skupni plan 112%, gradbena dela 112%, obrtniška dela pa 111%. Skupnega letnega plana 91,47% ali za 9,49% več, kot je planirano, gradbenega letnega plana je izvršeno 90,83 % ali za 9,47 % več, kot je planirano, letnega plana obrtniških del pa je izvršeno 94,49 % ali za 9,60 % več, kot je planirano za to obdobje. Pri skupni realizaciji je upoštevana tudi vrednost 93 milijonov gradbenih del v Skopju, ki niso bila zajeta v letošnjem planu podjetja. Planski pokazatelji so vračunani na podlagi rebalansa plana, ki je bil sprejet na II. zasedanju delavskega sveta podjetja. Podrobnejši podatki posameznih enot so razvidni iz posebne tabele. Planski pokazatelji Realizaci ja v % za oktober 1964 kumulativno skupna dela gradbena dela obrtniška dela „1? H O " 112 112 111 S <2 - 11 O ” 114 114 111 E 5 § 105 112 90 g g o X s S u 1 108 125 132 101 125 137 140 125 99 c =0 O E O as N M 127 107 128 132 109 134 111 102 114 96 81 130 Letni plan: a) skupna dela plan v % realizacija v•% 4 - v % 81.98 91.47 + 9:49 81.96 93.06 4- 11,10 79.2 82,9 + 3,7 82 89 4- 7 85 106 + 21 86 114 + 28 81.3 103,3 + 22 82 88 + 6 81.1 103,5 + 22,4 80 77 — 3 b) gradbena dela plan v % realizacija v % T — v % 81.36 90.83 ’+ 9,47 81.06 92,62 + 11,56 76 85 + 9 82 82 85 106 + 21 85,2 117,0 4- 31,8 80 105 + 25 82 89 + 7 79 106 + <27 80.5 65.5 — 15 c) obrtniška dela plan v % realizacija v % 4 - v % 84,89 94,49 + 9,60 84,89 94,49 4 9.60 87.2 78.2 — 9 82 115 4- 33 85 $»36 + 21 92 91 — 1 86,2 95,3 '+ 9,1 82 83 + 1 85.7 97.7 '+ 12 78,8 102,7 + 23,9 Produkiiv nusI za oktober 1964 plan realizacija 1427 1349 1003 1193 994 1117 955 1006 1053 1248 1114 1591 1097 1415 1000 1154 983 1449 792 685 B. Uspeh gradbenih enot Gradbišča so kot celota izvršila skupni mesečni plan 114 "/c, gradbeni plan 114%, obrtniška dela pa 111 %. Skupni letni plan so gradbišča izvršila 93,06% ali za 11,10% več, kot je planirano, gradbeni letni plan 92,62 % ali za 11,56% več, kot je planirano, letni plan obrtniških del 94,46 % ali za 9,60 % več, kot je planirano za to obdobje. Podrobnejši podatki izvršitve plana za posamezna gradbišča so razvidni iz posebne tabele. C. Uspeh obratov Obrati so kot celota izvršili mesečni plan 106%, letnega plana pa so dosegli 86,80% ali zn 4,75% več, kot je planirano za to obdobje. Podrobnejši podatki ostalih planskih pokazateljev za posamezne obrate so razvidni iz tabele. B. Obrati Planski pokazatelji Obrati skupaj Realizacija plana za oktober 1964 106 Letni plan plan v % 82,05 realizacija v % 86,80 + - v % '+ 4,75 Produktivnost plan za september 1964 realizaci ja 1851 1964 c C u C5 c C 5 t*M'< . . 0,004 Dohodek na zaposlenega koef. »M« 0,003 Izpolnjevanje plan. rokov n obvez 4 3 2 1 0,09 0,04 <6 0.03 Te spremembe veljajo od obračunskega obdobja III. trimesečja dalje. 5. Delavski svet podjetja sprejme na znanje poročilo gospodarsko-finančne službe o vplivih na tržišču zaradi nastalih restrik-cijskih ukrepov v podjetju ter zavzame zaradi ureditve obstoječega stanja investicijskih gradenj naslednje ukrepe: a) ustaviti je vse gradnje tam. kjer ni ustreznega zavarovanja v smislu uredbe o zavarovanju plačil; b) za vse zapadle situacije je tožiti investitorja in če obstaja garancija, solidarno tudi bančni zavod; c) oskrbeti in predložiti je javnemu tožilstvu razpoložljivo dokumentacijo v zvezi z zavarovanjem, dokončanjem in plačilom investicijskih pogodbenih del; č) nobena pogodba ne bo podpisana, oziroma se dela ne smejo izvajati, če ni zavarovanje v celoti zagotovljeno z avansom, garancijo banke ali z akreditivom; d) v zvezi z določili zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarsko-plan-skih ukrepih v letu 1964 je pri vsakokratnem izplačilu predloženih situacij banki ugotoviti, za katere objekte je potrebno obračunati blokacijo. Blokacija znaša za gospodarske investicije 25 %, upravne zgradbe pa 40 % od izplačila po situacijah. Nevarnost je, da nastopijo nove ustavitve del e) poslovne enote so dolžne izvajati dela samo do višine pogodbeno prevzetega dela, in sicer do zneska, za katerega imamo avans, akreditiv ali garancijo banke; f) za vsa večja dela ali podražitve je skleniti dodatno pogodbo z ustreznim zavarovanjem plačila; g) tekoče je obračunavati vsa izvršena dela. 6. Za uveljavljanje razlik v cenah preko pogodbeno določenih, naj se pripravi ustrezna dokumentacija in predloži v sodno izterjavo samo za tiste objekte, za katere je možno ugotoviti uspešnost takega načina izterjave. 7. Člani kolektiva, ki so letovali v počitniških domovih izven podjetja, naj uveljavijo pri svojih enotah, kjer delajo, pravico do izplačila regresa za penzionske usluge v višini 500 din dnevno največ za 14 dni na osnovi predloženih računov počitniških domov, kjer so letovali, in ta znesek ni bilo mogoče nakazati na žiro račun počitniškega doma tako, da je član kolektiva plačal polno ceno. Takšna plačila bremenijo sredstva za osebne dohodke. Kolikor je mogoče, naj se ta regres nakaže v smislu veljavnih predpisov iz sklada skupne porabe počitniškemu domu, kjer je član kolektiva letoval. Od počitniškega Homa pa se naj naknadno zahteva refundacija predplačila v korist plačnika polne cehe penzionskih uslug. 8. Delavski svet vzame na znanje poročilo o razvoju prevzetih gradbenih del v Zvezni republiki Nemčiji. 9. Osvoji se predlog, da se napravi analiza perspektive del gradbišča Kranj in L j ubij ana-okolica zaradi proučitve nadaljnje organizacije. 10. Delavski svet podjetja soglaša s pravilnikom o nagrajevanju delavcev strojno-prometnega obrata z vsemi pripombami, ki jih je predložila komisija delavskega sveta podjetja. 11. Delavski svet podjetja daje soglasje na pravilnik o nagrajevanju strokovnega kadra kovinskih obratov v Ljubljani in Mariboru, vendar s pripombo, da komisija DS podjetja pravilnike naknadno pregleda ter predlaga morebitne dopolnitve. Pravilniki veljajo od 1. oktobra 1964 dalje. 12. Delavski svet podjetja potrdi spremembo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov z veljavnostjo od 16. maja 1964 dalje, in sicer, da se v seznam delovnih mest pod A) v tč. 17 pripiše naziv »referent za žerjave« 416 do 550 točk in doda tč. 6/a »inštruktor gradbenih strojev« 390 točk. Dopolnitev je potrebna zaradi spremembe v organizaciji poslovanja strojno-prometne-ga obrata. Višina točk je v skladu z višino, ki je enaka za podobna delovna mesta. 13. Potrdi se predlog komisije za sestavo pravilnikov GV Ljubljana, da se dopolni pravilnik o delitvi osebnih dohodkov za zaposlene v servisni delavnici: — mojster 400—500 točk, — VK delavec 345—370 točk — KV delavec 285—340 točk, — PK delavec 258—285 točk, — NK delavec 208—262 točk. Ocenitev gornjih delovnih mest se na ta način uskladi z ocenitvijo enakih delovnih mest v kovinskih obratih v Ljubljani. 14. Delavski svet podjetja potrdi predlog komisije za perspektivni program in razvoj podjetja za znižanje letnega plana gradbenemu vodstvu Maribor, in sicer od 3650 milijonov na 3400 milijonov dinarjev (2700 milijonov din gradbenih del in 700 milijonov din obrtniških del). To se utemeljuje s tem, da gradbeno vodstvo Maribor zaposluje znatno manj delavcev, kot pa bi jih za planirano realizacijo bilo potrebno, ter da je gradbeno vodstvo odstopilo največje število kvalificiranih delavcev na dela v ZR Nemčiji in na ljubljanski toplarni. 15. Delavski svet podjetja potrdi predlog komisije DS za investicije, in sicer: — odobri se napeljava centralne kurjave v kovinskih obratih v Ljubljani v pleskarski delavnici v znesku 2,700.000 din, — gradnjo transformatorske postaje v Ravnah iz lastnih sredstev skupne porabe v znesku 2,400.000 din. 16. Potrdi se gradnja stanovanj za tržišče v obsegu I. faze na kompleksu Otok III v Celju. Financiranje je zagotovljeno iz v ta namen določenih obratnih sredstev, dokler ne dobimo potrebnih bančnih ali drugih namenskih kreditov. Projekt te izgradnje obsega v I. fazi dve stolpnici tipa LIT G-62 in štiri stopniščne enote bloka tipa G-64 skupno 156 stanovanj z 9190,90 m1 2 neto stanovanjske površine. Vrednost gradbenih obrtniških in instalacijskih del znaša ca. milijardo dinarjev. 17. Potrdi se izgradnja komunalne ureditve v obsegu I. faze na kompleksu Otok III v Celju. Gradnja se uvrsti v redni program gradnje za trg podjetja. Financiranje je zagotovljeno iz v ta namen določenih obratnih sredstev, dokler ne dobimo potrebnih bančnih in drugih namenskih kreditov. Projekt te komunalne ureditve obsega izgradnjo komunalnih naprav, zunanjih instalacij, zunanje ureditve in opreme zemljišča I. faze v vrednosti ca. 250,000.000 dinarjev 18. Delavski svet podjetja potrdi manjše investicijske nabave, in sicer: I. Nabava opreme: Pisalni stroj »TOPS« 1 kos SPO 315.000 din Kuhalnik »Tobi« 1 kos 13 460 din. Mize, fotelji za prav. oddelek 136.500 din Pisalni stroj »TOPS« 1 kos za komerc odd. centrale 315.000 din. Peč »Lutz« 1 kos za laboratorij na centrali 45.000 din. II. Odškodnina bivšim lastnikom nacionaliziranega zemljišča za razširitev gramoznice — separacija OGP 3,209.000 din. III. Povrnitev škode: Kompresor G 2269 »Flotman« 1 kos brez knjižne vrednosti, Škodni primer (strojelom Koper 1/64). Odobrena odškodnina za škodo je 660.000 dinarjev. IV. Predlog za potrditev rekonstrukcije obstoječe lesne lope št. 6 KO Maribor 2,667.757 din. Predsednik DSP: Božo Lukač DS Jesenice SKLEPI III. rednega zasedanja delavskega sveta PE Jesenice, Gradb, vodstvo »Gradis«, ki je bilo 16. oktobra 1964 ob 16.30 1. Sklepi zadnjega zasedanja so bili izvr- šeni, razen 8, sklep, kar je poročati na naslednji seji. 2. Sklepi II. in III. seje upravnega odbora PE Jesenice se vzamejo na znanje in se potrdijo 3. Finančno poročilo o tričetrtletni bilanci, ki izkazuje 1.546,000.000 din realizacije in 261,676.000 din finančnega uspeha, se vzame na znanje. 4. Na osnovi finančnega uspeha v tričetrt-letju se izplača 20% mesečni kolektivni presežek. 5. Potrdi se sklep upravnega odbora, ki potrjuje določitev faktorja, oceno ter izplačilo organizatorjem proizvodnje. Izplačilo za I. polletje naj se izvrši do 22. t. m. s tem, da se 10 % izplačila zadrži. S tem, da se l0°/fc izplačilo zadrži, denar ni odvzet, temveč le rezerviran. Za osnovo izplačila organizatorjem proizvodnje se jemlje do 240 efektivnih ur. Poleg že izvršene ocene po pravilniku o nagrajevanju strokovnega kadra — organizatorjev proizvodnje, naj se izdela do 15. II. 1964 interni pravilnik o nagrajevanju organizatorjev proizvodnje, ki imajo vpliv na proizvodnjo in ki niso zajeti v gornjem pravilniku. Interni pravilnik naj izdela komisija za pravilnike na podlagi že obstoječega pravilnika podjetja. 6. Potrdi se predlog upravnega odbora, ki predvideva izplačilo premij za predčasno izvršena dela na sektorju HE Moste Premija v neto znesku 2,170.000 din se porazdelili vsem. ki so bili zaposleni na tem sektorju Pri izplačilu se ne upošteva delavcev, ki so delo samovoljno pustili pred izvršitvijo del Premije posameznikom naj posebna komisija določi na osnovi opravljenih ur na tem sektorju in o tem naknadno poroča upravnemu odboru. 7. Z ozirom na uspešno dokončanje objekta »Bloominga« na sektorju Belško polje se najbolj prizadevnemu delavcu na tem sektorju tov Janu izplača enkratna nagrada v znesku 30.000 din. 8. Poročilo tovariša šefa o problemih delovne sile, materiala, izpolnjevanja plana, angažiranosti naših kapacitet, bodoči gradnji, izgubljenih delovnih dnevih zaradi bolezni in nesreč pri delu in kadrovanju vajencev, se vzame na znanje. 9. Sprejme se sklep, da se iz sredstev poslovnega sklada poslovne enote nabavi potrebni inventar: 2 pisalni mizi v vrednosti ca 56.000 din 3 pisalne mize, tehn. v vrednosti 90.000 din s priporočilom komisiji za investicije pri DSP, da ta predlog odnosno sklep potrdi 10. K tezam za predlog pravilnika o delitvi OD daje delavski svet s priporočilom komisije za pravilnike pri PE »Gradis« Jesenice naslednje pripombe: a) Pri določanju strokovne izobrazbe za posamezna delovna mesta naj se upošteva naš predlog sheme, ki smo jo poslali dne 9. 9. 1904, kjer predlagamo, da je izobrazba lahko tudi nižja, kot jo predlaga shema v osnutku tez, s pogojem, da se postavi kriterij potrebne prakse na takem delovnem mestu ob nižji izobrazbi. Startne osnove naj se v tem primeru določijo po naj-višji zahtevani izobrazbi z upoštevanjem predlaganih odbitkov za nepopolno izobrazbo. Tako ultimativno postavljene zahteve po strokovni izobrazbi po tem osnutku so neutemeljene in neprilagodljive obstoječemu stanju profilov kadrov v podjetju. Zahteva po strokovni izobrazbi za posamezna delovna mesta iz predloga, ki bistveno odstopa od obstoječega stanja, bi postavila posameznika v neenakopraven položaj z občutkom manjvrednosti in negotovosti. b) V predlagani tabeli je razvidno, da so za isti rang pri različnih izobrazbah predlagani različni dodatki. Smatramo, da po rangu ne bi smele obstajati razlike, ker je to že upoštevano v osnovnih točkah za izobrazbo, večja odgovornost na delovnem mestu pa je stimulirana z višjim rangom. c) Dodatek za predpisano pooblastilo ni v skladu z obstoječim pravilnikom, ki regulira pooblastila. Smatramo, da bi razlika lahko obstajala samo pri posebnih pobla-stilih. d) V tabeli »VIS« so upoštevani tudi višji gradbeni tehniki. Mnenja smo, da je razporeditev pravilna, vendar so gradbeni tehniki v neenakopravnem položaju, ker s sedanjimi predpisi ni mogoče več pridobiti tega naziva. Pravilno bi bilo pridobitev tega naziva urediti z internim pravilnikom podjetja, ker ima sicer gradbeni tehnik po tem pravilniku minimalno perspektive stimulacije, kar bo imelo za posledico še nadaljnjo stagnacijo teh kadrov v oper ati vi. Smatramo, naj bi višina osnovnih točk za gradbene tehnike znašala najmanj 450 točk. e) Dodatki za delovno prakso pri srednjih šolah niso pravilno ocenjeni v predlogu tabele, . ker ni nobene razlike v delovni praksi nad 6 in nad 9 let delovne prakse. Razlaga, da bi gradbeni tehnik po 6 letih delovne prakse moral zasesti višje delovno mesto, ni utemeljeno, ker po tem pravilniku za to nima pogojev. V tabeli dodatkov za rang je predvideno za gradbene tehnike, da lahko dosežejo rang šefa oddelka, kar pa je v nasprotju s predlogom sheme delovnih mest, ki ta rang za gradbene tehnike ne predvideva. f) K tabeli startnih osnov predlagamo, da se delovodje razdelijo v tri skupine, in sicer: delovodja I, II. in III. skupine z osnovnimi točkami 500, 475 in 450 točk. S tem lahko odpade delovno mesto pomožni delovodja. Pri prvih dveh grupah delovodij naj se upošteva tudi dodatek na rang. To utemeljujemo s tem, da obstajajo po kvaliteti med delovodji prevelike razlike, ki jih s predlagano shemo ni mogoče pravilno stimulirati. g) Pri delavcih bi morale biti osnovne točke določene v razponu ali pa naj se uvede dodatni kriterij za pridobitev točk, in sicer po kriteriju za prizadevnost in kvaliteto pri delu. To utemeljujemo s tem, da realno ni mogoče izvajati del v celoti v akordu, praksa pa je pokazala, da imamo na najzahtevnejših delih zaposlen najboljši kader, kjer pa učinka ni mogoče meriti, in je delavca možno pravilno stimulirati le po prej povedanem predlogu. Pravilne stimulacije delavcev ni mogoče doseči samo z akordnim presežkom, ker je presplošen (grupno) in bi dosegli s to obliko posplošenega nagrajevanja destimulacijo pri delavcih. h) Pripombe k shemi delovnih mest — strokovna izobrazba, rang: a) Šefu kadrovskega oddelka naj se določi rang šefa oddelka in razširi opis delovnega mesta z nazivom: šef splošnega in kadrovskega oddelka. b) Strojnemu referentu naj se določi rang šefa oddelka. c) V našem primeru nimamo delovnega mesta vodje komunale, pač pa sta ločeni delovni mesti: upravnik naselja in upravnik DUR. Za obe delovni mesti naj se določi strokovna izobrazba »SŠ« in rang referent. d) Samostojnemu finančnemu knjigovodji naj se določi rang šefa oddelka. e) Delovnemu mestu likvidator naj se določi rang referent. f) Glavnemu skladiščniku naj se določi izobrazba »NSŠ«. h) Šefu gradnje naj se določi rang šefa sektorja. i) Šoferju osebnega avtomobila naj se določi strokovna izobrazba KV. j) Uvede naj se delovno mesto geometer s strokovno izobrazbo »SŠ« in rangom samostojni referent. Komisijo za pravilnike in centralni delavski svet podjetja prosimo, da pri obravnavanju no/ega pravilnika podjetja o delitvi OD naše pripombe in predloge upošteva. 11. Zapisnik HTV komisije PE »Gradis« Jesenice, ki jo je izvolil delavski svet, o njenem prvem ogledu gradbišč in zaključkih, se vzame na znanje. V zvezi s tem se sklene, da se vse odgovorne osebe za pomanjkljivosti, ugotovljene od strani odgovornih komisij, kaznuje z denarno kaznijo, ali se jih prikrajša pri premijah za nagrajevanje organizatorjev proizvodnje. Na sektorju Belsko polje je nujno stanovanjsko barako popraviti, ali jo izseliti, ker je v skrajno slabem stanju. Šef gradbenega vodstva naj imenuje posebno komisijo, ki naj obhodi gradbišča, ugotovi pomanjkljivosti in njih odpravo tudi kontrolira. Ob neizvršitvi postavljenih nalog naj se postopa po prednjem sklepu. 12. Na vlogo sindikalne podružnice »Gradis« Jesenice za odobritev finančnih sredstev za kegljaški klub se sprejme sklep: Sindikalna podružnica naj sestavi in predloži UP in DS proračun stroškov najemnine za kegljišče in tekmovanja nastopajoče kegljaške ekipe. Pri tem je navesti, koliko sredstev je pripravljena v ta namen prispevati sindikalna podružnica. Predsednik DS p. e. Jesenice: Jože Bertoncelj UO Ljubljana SKLEPI IH. redne seje UO gradbenega vodstva Ljubljana z dne 23. IX. 1964 1 2 1. Ugotovi se, da so sklepi H. redne seje UO gradbenega vodstva izvršeni, 2. Za člane glavne popisne komisije gradbenega vodstva in člane popisnih komisij sektorjev se imenujejo naslednji člani: Glavna popisna komisija: Drago Mandeljc, predsednik, Jože Kapelj, Maks Mlakar. Sektor šiška: Franc Baliž, predsednik, Lovro Oblak, Franc Zadravec, Sektor Toplarna: Martin Golnar, predsednik, Djuro Krčmar, Anton Horvat. Sektor Vodmat, Na-ma: Majda Komljanec, predsednik, Maks Čermelj, Aleš Vodopivec. Sektor nizke gradnje: ing. Anton Pergar, predsednik, Maks Urbanija, Anton Mlinarič, Separacija, Krmila: Boža Švigelj, predsednik, Franc Jerak, Ivan Mundžar. Glavno skladišče: Franc Gospodaric, predsednik, Slavka Vrhovec, Mirko Novak. Naselja in domovi: Edvard Kragelj, predsednik, Marija Kuhar, Karel Škafar. Uprava: Ančka Bergant, predsednik, Marija Lisjak, Minka Remec. Osnovna sredstva: Aleksander Santo vec, predsednik, Ivan Grilc, Peter Ravnikar. 3. V zvezi s prošnjo kolektiva Betonarne se sklene ,da zaradi akcije na toplarni ne bi bilo zdaj primerno izdajati dovoljenja za prevoz članov Betonarne (s kombijem) na izlet. Priporoča se sindikalni podružnici, da organizira izlet in ga financira, 4. Pritožba tov. Stanislave Zvelc se kot neutemeljena zavrne. Ugotovi se, da je bila premestitev izvršena po službeni potrebi in v skladu z zakonskimi predpisi. 5. V delavskem naselju in samskih domovih se morajo vsi koristniki — stanovalci ravnati po hišnem redu in pravilniku o samskih, domovih in delavskih naseljih, ki ga je sprejel DS gradbenega vodstva, V provizoričnih naseljih je v skladu s hišnim redom in sklepi UO gradbenega vodstva prepovedano nastanjevati družine. G. Ugodi se prošnji za uporabo kolesa v službene namene tov. Karlu Lazarju — strojniku. Imenovani mora mesečno registrirati prevožene kilometre in to predložiti upravi gradbenega vodstva. 7. Prošnja Franca Horvata za denarno pomoč se odstopi sindikalni podružnici gradbenega vodstva. Predsednik UO gr. vodstva: Maks Mlakar DS Celje SKLEPI V. redne seje delavskega sveta poslovne enote Celje, ki je bila dne 5. 11. 1964 ob 8. nri v sejni sobi poslovne enote Celje I. Delavski svet PE po obravnavi potrdi tričetrtletno bilanco in sklene, da se razdeli za osebne dohodke po uspehu poslov^ enote 25,MO 000 din bruto. 2. Delavski svet naroča sektorskim vodjem in šefu komerciale, da uredijo z investitorji plačilo situacij do 12. XI. 1964 (tudi zaostala plačila). 3. Upravičenci in kriteriji za delitev: Upravičenci po tej delitvi so po členu 35 pravilnika o delitvi osebnih dohodkov: a) vsi delavci in uslužbenci, ki so bili na dan 30. 9. 1964 v delovnem razmerju, b) delavci in uslužbenci, premeščeni v druge poslovne enote, c) delavci, ki so zapustili podjetje zaradi odhoda v JLA ali upokojitve, č) delavci, ki so dali oz. prejeli redno odpoved, ter sporazumni odhod. Neupravičenci: a) vsi delavci, ki so samovoljno zapustili delo v času od 1. 1. do 30. 9. 1964, b) delavci, ki so bili disciplinsko odpuščeni, Izračun za izplačilo gibljivega dela po uspehu enote se izvrši na osnovi izplačanih neposrednih osebnih dohodkov tj. po času in po učinku za razdobje od 1. 1. do 30. 9. 1964. Faza delitev se upošteva samo za upravičence. Delitev gibljivega dela v skupnem iznosu se izvrši: neposr. osebni dohodek 1. 1. do 30. 9. celotni giblj. del za razdelitev za I. polletje in tričetrtletje. c) delavci, ki so v času preizkusnega roka prekinili delo. — Izpl. akont. za I. polletje. 4. Gradbenemu vodstvu Maribor se iz sklada skupne porabe iz leta 1983 odobri plačilo stanovanja za tov. Franca Ljubeča v višini 3,000.000 din. 5. Frideriku Kišu, sektorskemu vodji vodovoda Vitanje—Celje, se odobri za mesec oktober in november 1964 kilometrina za uporabo osebnega avtomobila v službene namene maksimalno 400 km na mesec. 6. DS potrdi, da se ves material in inventar, ki je po zapisniku inventurne komisije predlagan za odpis, takoj odda Odpadu oz. se uniči, da bi se izognili raznim možnim mehanizacijam. 7. Antonu Petroviču se odobri prevoz ob selitvi iz Ptuja v Celje po režijski ceni. 8 DS potrdi predlog za obvezno cepljenje proti gripi in odobri poravnavo nastalih stroškov. 9. Ernestu Strašku, čuvaju na Bazi, ki je v bolniškem staležu in socialno ogrožen, se odobri brezplačna dobava 2 m1- odpadnih drv. 10. Z ozirom na zalogo zimskih bund, ki jih je v skladišču 34, DS sklene, da se nove bunde ne nabavijo. 11. Ivan Škorjanc, tesar, v bolniški — prošnja za podporo se odstopi sindikalni podružnici v rešitev. Predsednik DS: Franc Fošnarič UP Jesenice SKLEPI VII. redne seje upravnega odbora »Gradis« dne 21. IV. 1964 1. Vzame se na znanje poročilo o izvršitvi sklepov zadnje seje. Ugotovljeno je, — Gradbeno vodstvo Jesenice, ki se je vršila da so bili vsi sklepi realizirani, razen sklep o preselitvi družine Martinovič (iz rdečega kotička v novo stanovanje), ker se noče preseliti. 2. Poročilo tov. šefa o problematiki gra- denj, bodočih del, lastnih investicij, uveljavljanju novih kalkulacijskih plač pri investitorjih, vprašanje 3 mes. bilance, plačila situacij od strani investitorjev, se vzame na znanje. • 3. V zvezi z ugodnim uspehom 3 mes. bilance se sprejme sklep, da se za praznik 1. maj izplača 20 "/o kolektivnega presežka na osnovo plače za mesec april. 4. Kadrovsko poročilo za leto 1963 ter poročilo o nezgodah, ki ga je podala tov, Tar-manova se vzame na znanje. 5. Ker se je stanje nesreč v letošnjem letu občutno povečalo (nesreče lažjega značaja), se sprejme sklep, da je vsak delovodja dolžan nove delavce poučiti o najosnovnejših HTV predpisih ter o nevarnostih, ki jim pri delu pretijo. Vprašanje boleznin je treba zaostriti in izločiti člane kolektiva, ki izkoriščajo socialno zavarovanje — simulirajo bolezen. 6. Poročilo tov. Tarmanove in tov. Vovka odbornikov občinske skupščine Jesenice o kadrovskem vprašanju, štipendiranju ter priprav uvedbe 42-urnega delovnega tednika se vzame na znanje. 7. Glede cen hrane in stanovanj za izposojene člane »Gradisovih edinic« se ponovno sprejme sklep, da se istim zaračuna hrano in stanovanje kot domačim članom kolektiva, kolikor prejemajo terenski dodatek. kolikor pa prejemajo dnevnice pa kot »Gradisovim« tujim. 8. V zvezi s sklepom UO podjetja glede uveljavljanja cen po starih oziroma posebnih cenah za prevozne usluge in strojno delo, kar je bilo prevzeto pred uveljavitvijo novih cen, se pošlje posebno vlogo na UO podjetja in na UO SPO, glede tega uveljavljanja, za dela, ki so bila prevzeta pred uveljavitvijo novih cen, to je za prevozne in strojne usluge. 9. Z ozirom na spremembo o delitvi osebnih dohodkov in pravilnika o potnih stroških delavcev podjetja se sprejme naslednji sklep: a) Ukinja se način mesečnega pavšala za nadurno delo šoferjema tov. Repetu in Pi-vaču. Od 15. 4. 1964 se jima izplačuje dejansko opravljene nadure in ne dobita več pavšalnega izplačila za nadurno delo. Priznava se jima največ 48 nadur mesečno, več nadur smeta opraviti z izrednim dovoljenjem tov. šefa. Nadzor nad dejansko opravljenim nadurnim delom vodi šef za šoferja Pivača, za tov. Repeta pa komerc, šef in strojni referent. Glede opravljanja ostalega nadurnega dela sprejme UO naslednji sklep: Zelezokrivci z ozirom na nujna dela lahko opravijo nadur kolikor hočejo, oziroma kar narekuje potreba. Prav tako tov. Mekiš in drugi v naselju, ki vodijo praktično delo za tečajnike PK lahko opravijo nadur, kolikor je potrebno do završitve tečaja oziroma izpitov tečajnikov za PK. V delavnicah nadurnega dela več od 48 ur ne forsiramo, oziroma ne dovolimo. Na sektorjih se opravljajo nadure po potrebi. Pri uslužbencih se nadure omejujejo, plačanih imajo le 32 nadur, ali pa ostanejo v zameno plačila nadur doma. b) Glede izplačilnega dne za izplačilo osebnih dohodkov se sprejme naslednji sklep: Če pride izplačilni dan tj. 1. v mesecu na petek, soboto, nedeljo ali ponedeljek se izplačilo vrši na soboto. Če pride 1. v mesecu na ostale dni, se izplačilo vrši tega dne (tj. točno 1. v mesecu). 10. Obravnavajo se prošnje za posojilo za gradnjo stanovanjskih hiš is. od: 1. Franca Janca 2. Vlada Marolta 3. Antona in Justi Meki8 4. Viljema Zrima 5. Milana Bizjaka 6 Vlada Šanca 1. Francu Jancu se odobri posojilo za dograditev stanovanjske hiše v znesku 150.000 din. 2. Vladu Maroltu se prošnja za posojilo zavrne, ker je posojilo za gradnjo stanovanjske hiše že prejel. 3. Antonu in Justi Mekiš se dodeli 150.000 din posojila. 4. Viljemu Zrimu se odobri 150.000 din posojila. 5. Milanu Bizjaku se prošnja za dodelitev posojila zavrne, ker ne izpolnjuje pogojev za najem posojila (ni 2 leti pri podjetju). 6. Vladu Sancu se odobri 150.000 din posojila za dograditev stanovanjske hiše. 11. Sprejme se sklep, da je hišni svet stanovanjskega bloka DOM/l dolžan izstavljeni račun od »Gradis« Jesenice v znesku ca. 21.000 din, za cement in robnike plačati. Glede pomanjkljivosti na stanovanjskem bloku DOM/l se »Gradis« zaveže, da bo iste s svoje strani čimprej odpravil. Hišnemu svetu DOM/l se odobri izdelava lesa za 6 klopi na tesarski delavnici ter dodelitev sto kosov šamotne opeke. 12. Prošnji Vlada Marolta za odprodajo 1000 kg cementa se odobri. Cement se mu odproda takrat, ko bo dobava cementa potekala v redu. 13. Alojzu Kunčiču se prav tako odobri odprodaja 2000 kg cementa pod istimi pogoji. 14. Antonu Mohoriču se odobri odprodaja 750 kg cementa, pod istimi pogoji. 15. Prošnjo Jovana Popoviča za odprodajo 1200 kg cementa in 200—300 kg bet. železa premera 10 mm se odobri. V zvezi z odobritvijo prošenj pod tč. 13, 14, 15 in 16 se sprejme sklep, da se material izdaja samo iz glavnega skladišča. 16. V zvezi s potrdilom SR BIH — Obč. sk. ošt. Bos. Gradiška, Mjesni ured Gornji Pod-gradci, da tov. Popovič Ranko potrebuje 5000 kg. cementa za gradnjo svoje stanovanjske hiše, je bil sprejet sklep, naj predloži tov. Popovič prošnjo na upravni odbor za odprodajo cementa. 17. Prošnji Marice Ambrožič za izdelavo 1 male omarice na tesarski — se odobri, s pripombo, da se tovrstnih prošenj ne bo več reševalo 18. Viljemu Zrimu, Antonu in Justi Mekiš se odobri na njihovo prošnjo • posojilo lesa za opaženje pri gradnji prizidka k stanovanjski hiši, s pripombo: les se pred posojilom izmeri ter po vračilu vkalirani les in obrabnina poračuna. 19. Francu Debenjaku se odobri 2500 kosov votle opeke 1/1. Opeka sc mu odproda, pod m pogojem da isto prevzame -»od kraja« — torej je ne izbira, skladiščnik naj določi dan, kdaj jo lahko dvigne. 20. Francu Vovku se na njegovo prošnjo odobri naslednji material: 15 vreč cementa, 5 m3 gramoza, 0,2 ms mivke, ca 50 kg bet. železa 0 10 ali 12. 21. Ivanu Kora činu se odobri prevoz peska iz jeseniškega kamnoloma na Javornik do njegovega doma. Prevoz se lahko izvrši z avtomobilom »Dodge« po režijski ceni 22. Na prošnjo tov. Plemelj Alojza, KV zidarja za odobritev štipendije za šolanje v gradb. del šoli se sprejme naslednji sklep: Prošnja se načelno ugodi, vendar naj se tov, Plemelj izkaže pri svojem delu ne samo kot dober delavec-zidar, temveč naj pokaže še organizacijske sposobnosti. Zaradi tega naj se mu nudi prilika, da se v tem izkaže oziroma postavi se ga kot odgovornega vodjo neke skupine. Če pokaže sposobnosti za to delo, se ga pošlje v omenjeno šolo. 23 Na pritožbo Avgusta Stipana glede prenizko odmerjenega osebnega dohodka se sprejme sklep: Od 278 točk se mu poviša osebni dohodek na 275 točk. 24. Prav tako se pritožba na OD tovariša Poldeta Maučeca ugodno reši s povišanjem na 300 točk, vendar pod pogojem da delo upravlja samoiniciativno in se m’« nmognfi delo kot skupinovodji. 25- Pošiljki Laharnar se pritožba na odmero osebnega dohodka tudi ugodno reši is. na 215 točk, vendar se tov. JLaharnarjevo opominja na disciplino. Kolikor bi se pri svojem delu pokazala nedisciplinirano, se ji da odpoved. 25. Rudiju Preglju se na njegovo pritožbo odmerijo osebni dohodki na 350 točk, 27. Na vlogo občinskega sin d. sveta Jesenice glede fin. pomoči za izdajo »Zbornika* upravni odbor sprejme sklep, da ne moremo vlogi odobriti, ker nimamo finančnih sredstev. 28. Tudi osnovni šoli »Prežihov Voranc* Jesenice ne moremo dodeliti denarnega prispevka za šolski časopis »Mladi samorastnik«, ker nimamo finančnih sredstev. 29. Upravni odbor vzame na znanje opozorilo tov. Tarmanove za udeležbo na prvomajskih prireditvah. 30. Na pritožbo Antona Koščaka se sprejme sklep, da se mu povrnejo vsi osebni dohodki za čas praznikov 29. nov. in se mu plača letni dopust, ki mu je bil prvotno odobren. 31. Na predlog komerc. šefa se sprejme sklep, da vsak abonent DUR plača mesečno 50 din za kritje rizikov DUR. s tem bomo lahko refimdirali obrabo posode. 32. Po predlogu tov, Sanca, komerc. šefa, se zaradi neredov in pijančevanja v zadnjem času v naselju ukine v kantini prodaja alkoholnih pijač, razen piva. Ta ukinitev stopi v veljavo takoj po razprodaji zalog 33. Sprejme se sklep, da se plača za mesec april deli 38 4, 1964 in to čimprej dopoldan, da gredo člani kolektiva lahko na vlak in svoje domove. Predsednik UO: Viljem Zrim MALI INTERVJU Pred tl leti je prišel o naš kolektiv in ves la čas delal v naši sredini. Takrat, pred 11 leli, je bil Franc Silak še mlad fant, nekvalificiran delavec, star 18 let. Zaposlil se je o Kidričevem, kjer so gradili veliko tovarno. Potem je odšel v Ljubljano. Njegova pot je vodila z gradbišča na gradbišče: bloki pri Litostroju, skladišča v Vižmarjih, garaže v Polju, pa na stavbo RTV in podjetja »Žito«, potem na Javne garaže, na bloke PBM o Vodmatu in tako naprej. Zdaj je prišel z »Na-me« v Šiško. Vprašal sem ga, kako je postal kvalificiran zidar. »Leta 1955 sem šel o tečaj, potem pa o vajensko šolo,« je povedal. »Tri mesece v letu smo imeli teorijo, ostalo je bila praksa.« »In zdaj,« sem ga vprašal »že morda kaj misliš naprej? Na delovodsko šolo?« Odkimal je. Ne, na to trenutno še ne more pomisliti. »•Zakaj pa ne?« me ie zanimalo. Ni pogojev za to, je pojasnil. Nekaj je skromno govoril o tem, da se za to še ne čuti dovolj sposobnega. Razen tega pa bi moral imeti, stanovanje. Vprašal sem ga, če se ni nič »boril« za stanovanje. Odvrnil je, da je že pred tremi leti vložil prošnjo za stanovanje. Seveda ni bilo iz te moke nič kruha, ker se je njegova prošnja »nekje izgubila«. Letos je vložil novo prošnjo. In zdaj čaka. In upa. Morda, morda pa se mu le izpolni velika želja ... »Ampak za stanovanje je treba imeli denar. Vsaj nekaj?« sem ga pobaral. Spet je opvedal, da varčuje. Nekaj je že prihranil. Tu in tam gre popoldne, tako kot mnogi drugi zidarji, nekoliko na druga gradbišča. No, temu pravimo —- »fušanje«. Ampak denar je pa le denar. In s »fu-šanjem« se bolje zasluži. Tako je pač življenje ... »Morda se mi nasmehne sreča prihodnje leto? Ali pa še pozneje,« je dodal. »Potem bi mogoče začel resneje misliti na delovodsko šolo ...« Vsem članom našega kolektiva iskrene čestitke ob dnevu republike Uredništvo, organi samoupravljanja podjetja, vodstvo organizacij in centrale podjetja PRED VIII. KONGRESOM ZKJ v n ni m m Vprašanja in odgovoril V ■ v W Krt A t SP LAHKO erPIPin l/n Amin v a unuejvn noro Obširne priprave za Vlil. kongres ZKJ so se v bistvu že začele s VI. plenumom CK ZKJ, Na tem plenumu so bile nakazane ntkatere osnovne smernice predkongresne aktivnosti. O teli so že večkrat razpravljali tudi komunisti podjetja, ki so na svojih sestankih sprejeli vrsto konkretnih sklepov in predlogov. Najaktualnejše razprave so bile okrog novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Tu so komunisti dosledno vztrajati na naprednih načelih delitve osebnih dohodkov na podlagi večje storilnosti dela. Za večjo storilnost dela pa niso odgovorni samo delavci v proizvodnji temveč tildi organizatorji proizvodnje, ki so dolžni organizirati delo tako, da bo delavec pri polnem izkoriščanju delovnega časa imel vse možnosti, da si s svojim delom lahko poveča tudi osebni dohodek. Komunisti so razpravljali tudi o gibanju gospodarskih uspehov v prvih devetih mesecih. Tako so skoraj vse poslovne enote tričetrtletno bilanco uspešno zaključile. Tudi celotno podjetje je ob tričetrtletju že doseglo 14 milijard dinarjev realizacije. Celotni dohodek je narasel za 32,9% ali v primerjavi z letom 1963 za 20,9% Višji je tudi del čistega dohodka, ki je namenjen za osebne dohodke, kar vse potrjuje, da smo kljub težavam dobro gospodarili. Čeprav so rezultati tričetrt-letnega dela ugodni, komunisti ugotavljajo, da se nc smemo uspavati, kajti pred nami je »suho leto«, če se splošne razmere v gradbeništvu ne bedo uredile. Mnogo je bilo razprav tudi o statutu ZKJ. Največ in najbolj kon- kretne pripombe so d ali komunisti iz Maribora predvsem na ti«tu določila. ki urejajo demokratičnost in medsebojne odnose v ZK. Govorili so tudi v organizacijskih oblikah, ker predlog statuta razen aktivov ne upošteva drugih možnih oblik organiziranja, npr. potrebe po organizaciji lastnega komiteja ZK podjetja. Istega mnenja so tudi v Ljubljani, ko pravijo, da je tričlanski •sekretariat podjetja premajhen ter da se to odraža v premajhni informiranosti članov ZIC. Drugi pa so mnenja, da je združevanje komunistov v aktivih še najbolj plodno. O delu mladih komunistov so razpravljali na Ravnah, ker bodo mladinci kmalu dobili nove in lepše prostore. Tudi v ZK bodo vključili čim več novih članov iz vrst mladine. Mladina ne more biti odmaknjena od širše družbene Skupnosti, so dejali komu n is ti centrale, zato bodo v prihodnje vključili čim več mladih v dtužbeno-politieno življenje .v podjetju in izven njega. Pri mladini je treba razvijati osebno iniciativo, jim nuditi vso pomoč ter vse možnosti izobraževanja. Teh možnosti pa je v podjetju dovolj. L. C e puš kdaj se lahko štejejo izdatki ZA POJAč ANO HRANO DELAVCEM V MATERIALNE STROŠKE? Po odredbi o materialnih in ostalih stroških poslovanja je predvideno, da se štejejo za materialne stroške gospodarskih organizacij izdatki za pujačano hrano, ki se daje brezplačno delavcem na določenih delovnih mestih. Ta mesta so predvidena v priporočilu bivšega ministrstva za delo FLRJ (št. 4236 z dne I. 8. 1946). Med ostalimi so našteti izdatki za mleko, ki se lahko priznavajo v materialne stroške, vtem ko se druga hrana, namesto mleka (npr. slanina) ne more šteti za materialne stroške, čeprav bi tako priporočil zdravnik. ALI SME GRADBENO PODJETJE IZ SVOJEGA POSLOVNEGA SKLADA PRISKRBETI OBRATNA SREDSTVA ZA POTREBE SVOJE DELAVSKE RESTAVRACIJE? Gradbena podjetja so dolžna po zakonu zagotoviti prehrano delavcem in v ta namen organizirajo na gradbiščih delavske restavracije. Po tolmačenju zveznega sekretariata za finance ni ovire, da bi se uporabil za zagotovitev obratnih sredstev delavski restavraciji poslovni sklad gradbenega podjetja, ker je le-to dolžno po el. 60 zakona o delovnih razmerjih na svojih večjih gradbiščih priskrbeti hrano in nastanitev svojim delavcem. UPORABA SREDSTEV SKUPNE PORABE Stroški skupne večerje članov delovnega kolektiva, prirejene o-b obletnici ustanovitve podjetja ne predstavljajo tolikšnih izdatkov, za katere sc lahko v smislu predpisov obremenjuje sredstva^ skupne porabe. I akšiie izdatke smemo izplačati samo iz sredstev za osebne dohodke. Preureditev zgradbe, ki je splošno ljudsko premoženje, y stanovanjske prostore, in to tako, da podjetje, ki je stanovanje adaptiralo, ne bi bilo njegov lastnik, ni mogoče financirati iz sklada skupne porabe pa čeprav bi to podjetje stanovanje tudi dalo svojemu delavcu na uporabo. KAKO DNI? SE IZVEDEJO IZPLAČILA ZA DELO DO TREH /a opravljanje del, ki ne trajajo več kot tri dni, se ne sklepa delovnega^ razmerja. Na izplačila za takšna dela se obrat u-nava in izplačuje samo davek na dohodek po stopnji 15% po do ločilih 5. točke pod 9. odločbe o stopnjah davka na dohodek. takšna dela pa morajo biti navedena v pravilniku o ’ nih razmerjih podjetja. BE25E1 HBSSaat KSSSSSH BEHRBI I Poplava na gradbišču ljubljanske toplarne. Da zadnjega smo upali, da Razočarana starist »Poslušajte ljudje, še včera j sem bil mlad, danes pa sem Star! Še včeraj so rekli: premlad si za to mesto, danes pa trdijo, prestar si, odločno prestar!« Tako ali podobno je klical Cule Pokorni v eni od svojih oddaj. Komično na videz, v resnici pa tako pretresljivo. Prenekateri veliki pisatelj je obdelal pereči problem razočarane starosti. Starost, kakršna je, prinaša s seboj spomine, dobre in lepe spomine, spomine trpkosti in porazov. Pa ne mislim opisovati starosti, let, ki človeka ukrivijo, ki mu položijo v dušo spoznanje, da je odveč na svetu. Ne. Rad bi povedal nekaj povsem drugega. Težko je povedati, kje je meja med zrelo dobo in pravo starostjo. Nekdo se postara prej, drugi pozneje. Nekdo je na videz zrelejši, drugi pa je v starosti dokaj spreten, živahen, pa delaven in marljiv. Mislim, da je čas, ko v življenju človeške sile prevesijo; človekova duševnost, polna spoznanj in izkušenj, široko obzorje, razgledanost počasi prerasejo zdržljivost, fizično zmogljivost. To je razdobje, ko v človeku popuste telesne sile, po drugi strani pa so njegove umske sposobnosti večje, saj jih je življenje dovolj obogatilo. Kadar se spominjam hlapca Jerneja, mi vse bolj prihaja na misel, da se ni boril za domačijo, ki niti njegova ni bila. da se ni boril za njivo m senožet, za grunt, za gozd in poljano. Krčevito se je branil pred krivico, ki je bila taka. da so mu vzeli delo. Delo so mu vzeli. Garal je vse življenje- sc potil, delal, delal. Na koncu pa so mu rekli: »Dodelal si, Jernej, star si. zdaj vzemi palico in stopaj od hiše do hiše.« Ne, nerad bi pačil Cankarjeve misli, ampak to. kar sem napisal, sem v njegovi povesti čutil. Naj mi oprosti, če mu delam krivico. Hlapec Jernej je ostarel. Ostareli so rodovi, ki so bili polni živ-ljenja, polni — kot pravimo — delovnega elana, rodovi, ki so ustvarjali čudeže. Ostareli so. Mladi so jih zamenjali. Nova sila, novi prijemi. In mladi so postali stari in kolo, ki suče usodo človeka, jih je potisnilo v stran. Nov bojeviti rod je stopil na okope, nove delovne zmage so sledile, novi čudeži. Dokler... Ta starost! Starost pa jo določimo, kdaj smemo reči: star je! Lahko določimo mejo med zrelostjo in starostjo s centimetrom? Da, najdejo se tudi taki, ki si kaj takega drznejo. Povedal bi rad tako zgodbo. Zgodbo znanca, ki ga vidim vsak dan. In kadar ga srečam, mi je hudo, ker mu je nekdo z metrom v roki ugotovil starost. Devetnajst let je delal v podjetju, kjer je še zdaj zaposlen. Vse od ustanovitve podjetja. Vse je izkusil, kot pravijo, dobrega in slabega. Svoje podjetje pozna do obisti. Zato so ga pred dolgimi leti postavili za predstojnika oddelka. Svoje življenje je krojil po delu v podjetju, logosto ni ločil med dnevom in nočjo, če je šlo v prid podjetja. Saj je bil predstojnik oddelka. Pa je življenje že tako. Znancu je unnla žena. V zrelih letih je bil. In je samotarji. Pa je morda zato delal še z večjo zavzetostjo. Kazalo je, da bo tako ostalo. Leta so minila. Vnovič se je oženil. Rodila se mu je ljubka deklica. Dobil je končno stanovanje. kajti vsa leta je slabo stanoval. Zdaj je bilo končno vse lepo. Toda bil je v zrelih letih. In prav ta zrela leta so mu skalila življenje. Nekeda dne je prišel zvečer domov. »Vidiš,« je rekel ženi, »življenje je res čudno. Dobil bom -novega šefa, mladega šefa,« Težko je povedal. Zena ga je vprašala, če pričakujejo v podjetju novega direktorja. Ne, ne, odvrnil je, da pride novi« v njegov oddelek. Zamenjal ga bo. Preprosto. Žena je zdaj razumela. Razumela je, da njen mož ni več v zrelih letih, ampak je star. On pa sedi v isti pisarni, čeprav ni več predstojnik oddelka. Mladi šef je dobil novo pisarno. Oddelek odlično posluje. Moj znanec pa često zamišljeno pogleda skozi okno... Njegovi sodelavci tega ne opazijo. Nočejo opaziti in ne govore o tem. Mislim in prav mogoče je, da so nekje takšne krivice razumljive, upravičene. Mislim, da je povsem pravilno, da mladi zamenjajo starejše, ki jim sicer delovni elan ni usahnil, niso pa več tako elastični, sprejemljivi za nove delovne sisteme. In vendar: kaj pa njih dolgoletne izkušnje, praksa, delovna rutina, delovna strokovnost in druge vrline, ki jih vesten delavec pridobi v dolgoletni službi? Vsekakor prav a dolgoletno zvesto službo ne more biti ekvivaletno nižje delovno mesto, ki »starejšega« delavca čaka. Nikakor ne. Ne gre za ponižanje ki je seveda trpko in nevredno delovnega človeka. Toda po novem zakonu c pokojninah bo tisti, ki gre v penzijo, prejemal pokojnino po poprečnem zaslužku v zadnjem delovnem razdobju. V takem primeru degradirani »stari« delavec ne bo prejemal pokojnine, ki bi bila izračunana na osnovi dohodkov iz let. ko je močan in prizadeven opravljal odgovorim delo. temveč se bo pokojnina ravnala po dohodkih, ki jih prejema sedaj, ponižan, slabše plačan... Saj po vsem tem ni potrebno spraševati, kaj je prav in kaj ne in kje je krivica in kje ni. Ljudje, včeraj sem bil še mlad, danes pa sem star... Spoznanje televizijskega Culeta je trpko, Jernejeva krivica je boleča. In je veliko bolečih spoznanj, ki bi v naši dobi ne smela najti v naše duše. Preveč je razočaranj, ki bi jih naš čas lahko marsikomu -prihranil. In jih resnično lahko. Vsak bo vprašal: pa kaj storiti? Kako rešiti problem položaja delavca, ki je storil vse, kar je mogel, danes pa nima prodorne moči. temveč bogate izkušnje? Kako ga namestiti, kako izkoristiti s pridom listo njegovo bogato znanje? Preprosto. In prav mladim močem, zamenjujejo starejše, je potrebno ohraniti nabrane veščine in vrline starejših prekaljenih sodelavcev, le ljudi moramo postaviti na od-grrvorna mesta: na mestih svetovalcev, inštruktorjev, svetnikov itd. Ne fizične moči. dajo naj nam svoje bogato znanje, izkušnje in nnuče naj nas delati tudi s srcem. S srcem! — Tega pa dostikrat ne znamo. , „ Zalaj neaktivnost? Bliža se zaključek letošnjega leta in prav je, tla tudi naše mladinske organizacije podajo obračun svojega dela v letošnjem letu, obenem pa sprejmejo sklepe, ki jim bodo kažipot za bodoče delo. V ta namen se je sestal 6. novembra mladinski aktiv našega podjetja, ki je pregledal delo posameznih mladinskih organizacij. Žal se sestankov mladinskega aktiva ne udeležujejo redno predstavniki vseh mladinskih organizacij v podjetju, kar pa otežkoča delo. Pri tem pa se nam vsiljuje misel, da moramo iskati vzroke neaktivnosti nekaterih mladinskih organizacij prav v nedelavnosti njihovih funkcionarjev. Zbori mladinskih organizacij morajo najti rešitev, kako bodo pritegnili k sodelovanju večje število svojih članov. Organizirati je treba mladinske politične seminarje, na katerih bodo mladinci dobili osnovno znanje, ki je potrebno vsakemu proizva-jalcu-upravljavcu. Mladinci se morajo strokovno izobraževati, spoznavati nove proizvodne procese in tehnologijo dela ter prirejati strokovne ekskurzije v sorodna podjetja, kjer se bodo spoznali tudi z delom mladine v teh podjetjih. Sezona v naših počitniških domovih naj hi se v prihodnje leto pričela v Ankaranu 15. maja in v Poreču 1. junija, medtem ko je počitniški dom na Pohorju odprt skozi vse leto. Ti datumi so bili določeni na osnovi podatkov o letovanjih članov kolektiva v prejšnjih letih. Izkazalo pa se je, da tako ni najbolje. Tako je počitniški dom Ankaran do 16. junija brez gostov in so bile njegove kapacitete polno zasedene šele v izmeni od 23. do 30. junija, v Poreču pa so se koristile kapacitete doma od I. do IV. izmene le od 14 do 58 odstotkov. Podatki o letovanju članov našega kolektiva v posameznih izmenah nam kažejo na nepravilno planiranje letnega dopusta. Medtem ko smo imeli kapacitete počitniških domov v prej navedenih rokih skoraj prazne, smo stali v mesecih julij in avgust pred problemom, kako zagotoviti letovanje vsem tistim, ki so se prijavili za letovanje v teh izmenah. Tako se je samo za prvo izmeno v avgustu prijavilo za letovanje v počitniškem domu v Ankaranu 234 gostov in za počitniški dom Poreč 153 gostov več, kakor so kapacitete doma. To nepravilno planiranje letnega dopusta članov našega kolektiva ne predstavlja samo problema kadrovsko socialni službi in razporeditvi članov za letovanje, temveč se izraža tudi v negativnih ekonomskih računih poslovanja počitniških domov. V mesecih junij, julij, avgust, september je bilo v počitniških domovih 15 izmen gostov. V tem času je letovalo skupno 2022 gostov, in sicer v počitniškem domu Ankaran 875, počitniškem domu Poreč 605 in v domu na Pohorju 537. Od skupnega števila gostov je bilo članov na- šega kolektiva in njihovih svojcev z otroki 1631, medtem ko je tujih gostov letovalo v naših počitniških domovih 391. Številni člani našega kolektiva so letovali izven naših počitniških domov. Na osnovi oddanih prijav je bilo izdanih 78 potrdil o pravici do regresa za 119 odraslih oseb in 16 otrok. V zvezi z letovanjem članov kolektiva in poslovanjem naših počitniških domov so se UO počitniških domov in pristojne službe podjetja srečavale z mnogimi problemi tako glede urejenosti in opreme domov, oskrbe, prehrane, vzdrževanja reda in čistoče predvsem pa v zvezi s kadri v počitniških domovih. Osebje domov so iskali zadnji čas in sicer med ljudmi, ki prej niso bili člani -našega kolektiva, kar se je izkazalo za negativno, saj so večkratna menjavanja upravnikov, medsebojne spore osebja in slabo organizacijo dela čutili predvsem gostje, ki so prišli v domove na oddih. J. Naše podjetje se že več kot dve leti pripravlja za gradnjo velike nove stanovanjske soseske v Novih Jaršah, v ljubljanski občini Moste-Polje. Gre za celo stanovanjsko naselje, v katerem ho približno 1600 stanovanj, ki hi jih zgradili v prihodnjih letih in jih v glavnem prodali za trg, seveda pa bi poskušali vsaj nekaj stanovanj že tudi prej, preden so dograjena, prodati raznim kupcem, tako stanovanjskim skladom kot posameznim podjetjem in tudi individualnim kup-cem-zasebnikom. Mladino je treba zainteresirati za športno aktivnost ter organizirati razna športna tekmovanja med mladinskimi organizacijami v podjetju pa tudi z mladino drugih podjetij. Pri tein pa ne smemo pozabiti mladincev, ki se prvič zaposlujejo, uvesti jih moramo v novo okolje in jih ne prepustiti samim sebi. Mladinske organizacije naj se zanimajo tudi za prehrano in stanovanjske razmere delavcev, pri tem pa naj iščejo pomoč pri samoupravnih organih. Ko bodo mladinci volili svoje predstavnike v nove aktive, naj poiščejo takšne, ki so se s svojim dosedanjim delom v mladinskih organizacijah izkazali. Nova soseska jc projektantsko že tako pripravljena, da lahko začnemo že letos z delom, predvsem z gradnjo komunalnih objektov (vodovod, kanalizacija). Vre projekte tako za ureditveni in zazidalni načrt ter projekte komunal ni li naprav kot tudi stanovanjskih objektov, je financiral »Gradis«, kar pomeni, da smo v to perspektivno področ- je že vložili precej sredstev. V soseski bodo stali večji del štirinadstropni bloki, vmes pa bo tudi nekaj vrstnih hiš in stolpnic. Že prihodnje leto bi predvidoma dogradili okrog 250 stanovanj (morda tudi nekaj več), v naslednjih letih pa seveda več — približno 400 letno. S tehnološkega vidika bo celotna soseska grajena v pol- montažnem sistemu, tako da bodo kot montažni, prefabri-cirani elementi uporabljena stopnišča, stropovi, pregradni zidovi in še nekateri elementi. V bistvu bo to neke vrste sistem PBM, le da bo namesto zunanjih sten uporabljen zidak Židob 30. Več objektov skupaj ho imelo svojo kotlarno, kar bo omogočalo delo tudi pozimi v zasteklenih objektih. Sten ne bodo ometa-vali in slikali niti znotraj niti zunaj, saj bodo v stanovanjih uporabljene najboljše domače pralne tapete. Tako bo na teh objektih do skrajnosti eliminirana voda (razen pri izdelavi betona za zalivanje nosilnih. stebričkov). Strokovni svet in tudi drugi činitelji v podjetju so povsem pravilno poudarili potrebo, da sc te obsežne naloge loti posebna specializirana skupina, ki ji gradnja tega naselja ne bo morda drugo ali celo tretjerazredna naloga, marveč ki bo življenjsko zainteresirana na teh objektih. Doslej se je namreč že pri gradnji za trg pokazalo, da marsikdaj enote niso tako resno vzele teh nalog, kot bi .jih morale, kajti tu npr. ni bilo penalov zaradi zamujanja rokov in podobno. Skratka, specializirana enota, ki bo prevzela to naselje, mora skrbeti, da bo tu vse teklo kot po maslu, da bo šlo delo kol po traku, brez motenj in zastojev. Seveda pa bi bila od svojega dela in prizadevanj ta specializirana enota neposredno nagrajevana: čim bolje bi delala, tem bolje bi bila nagrajena in obratno. Nedvomno bi tak pristop v Nove Jarše, z močno specializirano skupino, ki bi morala biti neodvisna in samostojna poslovna enota, rodil bogate sadove. Predvsem bi se ljudje res dobro priučili svojemu poslu in postali resnični specialisti, pravi virtuozi. Nujno pa hi se pri tem morali pokazati tudi ugodili ekonomski rezultati, predvsem glede hitrosti gradnje, v tehnologiji, pri varčevanju in podobno. .s""' Trden kakor Peter skala je o pravdah svojih, in kot kuna zvit o tožbe bojih, k'ter ih hira včasih ni premala Velik apetit ima kot pravnik srborit. Pri njem o veljavi je sledeči rek: >Ni mogoča ta resnica, da pravica je — devica, ker nam zemljo tlači že premnogi vektz Pravica tudi ni pest - niča! Prav le tole je: Resnica je pravica in pravica je resnica, ki v eno zlije se. Kot verziran kuhar prava priporoča: »Nobena juha ni tak vroča in pekoča, kot se skuhali Ta resnica je najpraoa! V našem vestniku srno že nekajkrat pisali o očeh, varovanju vida, preprečevanju nesreč in slepote. Zdaj naj znova opozorimo na nujnost varovanja oči pri delu, ker so poškodbe oči v podjetju še pogoste in bi se z malo bolj smotrno in vestno uporabo varovalnih sredstev ter z nekoliko več pazljivosti delavcev in doslednosti vodstvenega kadra, število teh lahko znatno zmanjšalo. Če pogledamo, pri kakšnih delih je prišlo do poškodb oči v preteklih devetih mesecih leta 1964, ugotovimo, da je naša trditev pravilna. V teh mesecih je bilo v podjetju pri delu poškodovanih 568, od tega je bilo 37 poškodb oči ali 6,51 Vo. Z ozirom na to da se da veliko poškodb oči z uporabo varovalnih sredstev, preprečiti, je odstotek poškodb previsok. Poglejmo, katera so #evarna dela za oči v podjetju: — apno mu je pri nakladanju brizgnilo v oči — pri izdelavi malte mu je brizgnilo v oči — pri nakladanju mu je malta brizgnila v oči — pri ročnem obmetavanju mu je padla malta v oči — pri ometavanju s strojem mu je malta brizgnila v oči — pri dolbljenju zidu mu je priletel drobec v oko — pri prenašanju cementa v vrečah mu je cement puhnil v oči — pri stresanju cementa v posodo mešalca mu je cement puhnil v oči — pri prevozu betona se je obdrgnil v položeno armaturo — pri sortiranju in čiščenju lesa mu je padel drobec malte v oko — pri postavljanju odra mu je padci drobec malie v oko — pri delu z odkopnim kladivom mu je priletel drobec v oko — pri udarcu s krampom mu je priletel drobec v oko — delal je na prepihu in mu je veter vrgel prah v oči — pri varjenju mu je padel drobec v oko — k°. jc ,Pvomaffal pri varjenju, so ga pričele boleti oči — pri čiščenju varilne žlindre mu je drobec priletel v oko — pri strojnem vrtanju železa mu je drobec padel v oko — pri struženju kovine mu je drobec priletel v oko — na progi za prednapenjanje se je izmuznila žica in delavca udarila v oko. Večina navedenih poškodb oči se da. ČE SE HOČE, preprečiti z varovalnimi sredstvi, ki jih podjetje nudi svojim članom kolektiva. Varnostna služba podjetja je zato, da bi zagotovila dovolj sredstev za zavarovanje oči delavcev pri delu, že večkrat vsem poslovnim enotam podjetja posredovala sodobna varovalna očala, ki se dobijo na domačem ali tujem trgu. V ^oktobru tega leta pa so bila s spremnim dopisom št 3125 poslana poslovnim enotam posebna nova varovalna očala, domač slovenski izdelek, za katere ima proizvajalec soglasje za izdelavo od zavoda SR Slovenije za zdravstveno in tehnično varnost, dovoljenje za uporabo pa je izdal republiški inšpektorat dela. Varnostna služba je v navedenem dopisu tudi prosila poslovne enote, naj s sodelovanjem svojih referentov HTV očala takoj dajo v uporabo in da nato sporočijo pripombe glede uporabnosti. Če pa so poslana očala uprabnejša od dosedanjih, pa jih naj na roče, kolikor jih rabijo. Do drugega novembra še nobena od poslovnih enot ni poslala pripomb glede uporabnosti, naročila za nabavo očal pa sta poslali samo dve poslovni enoti. Iz tega sklepamo, da je varovalnih očal na naših gradbiščih in obratih dovolj, da pa se ne uporabljajo, kar dokazujejo navedene poškodbe oči pri delu. Da bodo vsi delavci, tisti, ki delajo, in tisti, ki jih vodijo pri delu, seznanjeni s posledicami opuščanja uporabe varovalnih sredstev pri delu, ki jih poškodovanci ntrpe na svojem zdravju, objavljamo dopis Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Kranju, s katerim zavod terja povračilo stroškov zdravljenja oči za poškodbo, do katere je prišlo pri delu dne 21. marca 1964. Komunalni zavod za socialno zavarovanje KRANJ Številka: 01/2/5-2239/1 Datum: 5/10-1964 »GRADIS« — gradbišče Kranj KRANJ Zadeva: povračilo stroškov zdravljenja Vaš zavarovanec Slavko Cvetkovič, roj. 1. X. 1915, stan. Kranj, Pot na Jošta 2, se je dne 21. III. 1964 ob 8.20 uri ponesrečil pri delu v vašem podjetju s tem, da je pri nakladanju malte iz samokolnice z veliko zajemalko na oder zidarju, zadel z zajemalko ob oder, pri tem pa mu je malta iz zajemalke zalila oči. Pri tem je bil kršen 155 člen pravilnika o HTV v gradbeništvu in 89. člen splošnega pravilnika o HTV, ki določata, da morajo imeti vsi delavci pri delih, kjer so v nevarnosti oči, primerno zaščito; v tem primeru obrazni ščitnik ali očala. Glede na navedeno je podana utemeljitev, s katero je v smislu 186. člena zakona o organizaciji In finaeiranju socialnega zavarovanja ugotovljena krivda vašega podjetja zaradi opustitve predpisanih varnostnih ukrepov po 89. členu splošnega pravilnika o higienskih in tehničnih varnostnih ukrepih pri delu in 155. člena pravilnika o HTV v gradbeništvu (Ur. list FLRJ, št. 46/47), V zvezi s 186. členom zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Ur. list FLRJ, št 22/62) in 3. odst. 217. člena istega'zakona je zavod za socialno zavarovanje dolžan, da zahteva povrnitev skladom skupnosti povzročeno škodo od organizacije, če je bolezen, poškodba, invalidnost, telesna okvara ali smrt nastala kot posledica tega, ker niso bili izvedeni obvezni ukrepi za higiensko in tehnično varnost pri delu. Glede na gc-mje je vaše podjetje dolžno povrniti stroške zdravljenja tov, Slavka Cvetkoviča zaradi nesreče pri delu dne 21. marca 1964, v znesku 123.484 din, in sicer: 1. nadomestilo osebnega dohodka od 21. marca do 30. aprila 1964 ........................... 9.754 2. zdravljenje in zdravila v splošni ambulanti . . 1.539 3. oskrba za stac. zavodu ZK Kranj, rač. 890/64 . . 112.200 Skupaj ... 123 484 Znesek 123.484 din nakažite v 15 dneh na tekoči račun Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Kranj pri NB Kranj št. 607-11-611-1, ker moramo sicer vložiti odškodninsko tožbo pri pristojnem sodišču. Direktor: Milan Zaklj 1 r. Če bi bil poškodovanec Slavko Cvetkovič imel in uporabljal varovalna očala, bi te poškodbe ne bilo. Delavec ne bi izostal od dela, zavod pa ne bi imel osnove za navedeno terjatev. Navedeni primer bi se lahko ponovil, pri 28 naštetih poškodbah oči, do katerih je prišlo v minulih devetih mesecih leta 1964. Zato naj velja — povsod tam, kjer se oči da zavarovat! s sredstvi, katere podjetje nudi svojim delavcem — se morajo sredstva brezpogojno uporabljati. Zato smo odgovorili vsi člani kolektiva, zlasti pa tisti vodilni delavci, ki svojim sodelavcem dovolijo delati na nevarnih mestih za oči brez varovalnih sredstev. Tovariši, čuvajmo si zdravjjs, dokler ga imamo. Če izgubimo vid, smo izgubili vse! Janez Škofič Stran 6 * »GRADISOV VESTNIK Nedavno je preteklo deset let. odkar je naše podjetje organiziralo svoj projektivni biro. Ob tem skromnem jubileju je prav, da se s to našo najmanjšo eno\i pod ra' neje seznanimo. - f Že leta 1954 je naše podjetje čimIa^\šmy reševala. S področja nizkih gradenj soVili to predvsem: objekti na avtocesti LjirblJ na—Zagreb in drugih cestah, nadvozi,'fk) vozi :n mostovi. Industrijski objekti stanju TE Trbovlje, Ceršaku, Ravnah ... Lescah, razne nove opekarne in rekonstrukcije obstoječih. Za lastne potrebe pa so bili izdelani projekti za: organizacijo gradbiščnii* baz, gramoznice, betonarne, samske domove in upravno poslopje naše centrale. Večje število nalog in širjenje obsega dela je za-htevalo več sodelavcev. Tako šteje današnji Biro za projektiranje, študij in razvoj 31 elanov. Delo našega biroja ne merimo v kubičnih metrih vgrajenega betona, opečnega zidu ali v kvadraturi opaža, kot je to običaj za gradbince, pač pa se njegova uspešnost pokaže s fizičnim delom naših operativnih enot in njihovega, v tem primeru — skupnega uspeha. Projekti, elaborati — zajetne mape, ki služijo našim izvajalcem kot potresena dokumentacija za izgradnjo različnih objektov, so osnovni »proizvod« biroja. Naloge, ki jih danes izvršuje, so dokaj raznovrstne; projektiranje industrijskih hal ’n obratov, splošnih visokih javnih ter upravnih zgradb, turističnih objektov, stanovanjskih objektov in nizkih zgradb. Po-leg navedenih pa rešuje razvojne probleme in izvršuje študijske naloge za potrebe podjetja. ® Kaj smo projektirali? Za ilustracijo naj navedem le nekaj večjih objektov, ki jih je v zadnjih letih projektiral naš biro: usnjarna v Šoštanju, predilnica v Ajdovščini, trg na debelo v Ljubljani, skladišče. »Sava« v Kranju, obrat Ko-Ickisa v Zalogu, skladišče v Kopru, obratna bala »Avtoobnove« v Mariboru, farma beko-nov v Ptuju, upravna zgradba konzorcija v Ljubljani, upravna zgradba ZTV v Ljubljani, turistično naselje na otoku Nikola v Poreču, stanovanjski bloki PBM v Ljubljani, vrstne hišice na Balari v Kopru. Osnovne prednosti lastnega projektivnega biroja se kažejo predvsem v zadnjem ko gradi naše podjetje stanovanja za tržišče. Različni tipi stanovanjskih objektov so projektirani tako, kot tehnološko ope-'ativnim enotam najbolje ustreza. Predvsem P® Predvidevajo lastni projekti uporabo na-®ef?a materiala in polfabrikatov. Tako uspejo vgrajujemo žlindrne zidake, betonske .Klake, stropne plošče, stopniščne elemente » ‘Luge konstrukcije, ki jih pripravlja naš obrat gradbenih polizdelkov. Ta povezava .ttoja z ostalimi obrati in operativo zago-aylja že v osnovi uspešno delo operativnih Dot podjetja. Lep primer tega sodelovanja 0 male hišice v Kopru na Balari, kjer je spelo s serijsko izdelavo naše gradbišče ■ diti tržišču cenena stanovanja. Serijska gradnja po naših projektih se bo razvila tudi v novem naselju v Jaršah in v Celju, kjer bodo zgrajeni bloki, stolpiči in stolpnice. • Naš cilj je sodobna in cenejša gradnja objektov Trud projektantov našega biroja je usmerjen k sodobnejši, modernejši, hitrejši in cenejši gradnji objektov. To pa zahteva več študija in raziskovanja sodobnih vrst materiala in načinov gradnje. Zato so nujne tudi študijske in raziskovalne naloge, katere zajamejo širok krog strokovnjakov, vključno tudi izkušenih operativcev. To povezavo pa omogoča projektantom neposreden stik z gradbenim podjetjem. Rezultati tega našega dela so vidni v tipiziranih elementih stropa, krovnih plošč, fasadnih elementov, do zidakov ŽBV, zidov in podobnih. Pogosto sodelujejo projektanti tudi v problemih organizacije in izgradnje naših gradbiščih baz in ta ko rešijo skrbi marsikaterega operativca. Tipizacija prevoznih grud-biščnih stanovanj, sanitarij, bivalnih prostorov je projektantsko že pripravljena in čaka na realizacijo. Samski domovi, menze, garaže so pogosti objekti, ki sužijo naši ope-rativi pri realizaciji svojih potreb. • Biro je upravičil svoj obstoj Iz vsega tega je razvidno, da delovnih nalog na mizah projektantov ni malo in da so zelo raznovrstne. Lahko tudi rečemo, da je biro v svojem desetletnem delu opravičil svoj obstoj in s svojim delom pokazal, kako potrebna je projektivna organizacija velikemu gradbenemu podjetju kot je naše. Ker so roki za izdelavo tehnične dokumentacije običajno prekratki, bo potrebno ta mali kolektiv za njegovo uspešno delovanje okrepiti in kompletirati še z drugimi strokovnjaki. Tako bo podjetje imelo v svojem sklopu enoto, ki bo sposobna reševati vse probleme in zahtevne naloge podjetja. Mislim, da ni potrebno posebej poudariti, da naši projektanti delajo predvsem na nalogah, katere jim daje naše podjetje in da so interesi podjetja tudi interesi biroja za projektiranje. Večletne izkušnje projektantov b-o podjetje lahko preko priprave dela in svojih operativnih enot s pridom uporabilo v svojem nadaljnjem delovanju in usmerjanju. ® Kadri, stanovanja in novi delovni prostori Kot veliko naših enot ima seveda tudi ta naša najmanjša svoje težave. Ena izmed poglavitnih so kadri. Za projektiranje so nam potrebni predvsem izkušeni, vestni in natančni inženirji in tehniki, teh pa ni na pretek, saj to čuti vse naše podjetje. Želimo, da bi ob reševanju kadrovskih vprašanj podjetja, tudi problem kadrov biroju odšel z dnevnega reda. Pretesni delovni prostori za sedaj ne dopuščajo povečanja kadra, čeprav bi to bilo potrebno že danes. Biro je izdelal že vrsto projektov za stanovanja, pa se to pri rešitvi stanovanjskih problemov članov žal ne občuti. Potrebovali bi več sta-novanj za sedanje in bodoče elane tega kolektiva. Majhen kolektiv pa se uspešno uveljavlja tudi na drugih področjih življenja kot: delavsko samoupravljanje, sindikalno delo in šport. Nemalo članov sodeluje v organih samoupravljanja podjetja in raznih komisijah. Sindikalni podružnici naše centrale in biroja dajo mlajši člani precej poleta. Na športnem področju tudi ne manjka projektivcev, saj se posamezniki udejstvujejo v kegljanju, šahu, streljanju in namiznem tenisu. Ob pregledu desetletnih uspehov Biroja za projektiranje, študij in razvoj naj mu skupno zaželimo še nadaljnje uspešno delovanje na vseh področjih, predvsem pa mnogo vsestranskih uspelih projektov in študij. M. S. SLIKE: Zgoraj od leve proti desni: Čelna fasada stanovanjskega bloka PBM — Poslovna stavba konzorcija na Titovi cesti v Ljubljani — Detajl zgradbe Zavoaa za zdravstveno in tehnično varnost v Ljubljani — SPOD/V J: Pogled v notranjost predilnice tekstilne tovarne v Ajdovščini — Obratna hala Avtoobnove v Mariboru v gradnji »GRADISOV VESTNIK. * Stran 7 Del gradbišča v Giessenu *”H aman srno po prvem oktobru in še nasled-g njih treh tednih čakali na Gradisov vest-g nik. Ni ga bilo in zaman ga čaka tudi še zdaj dvajsetčlanski holektiv v Giessenu. Nekje se je zataknilo ali zamešalo, Ko bi le slutil tisti, ki je to zakrivil, kako upravičeno in po nemarnem izgovarjajo njegovo ime. Vsakdo že Začetek dela na objektu univerzitetne klinike — v Nemčiji težko pričakuje naš Vestnik, saj je le-ta res naš list. Sicer sprejemamo še precej redno ostale naše časopise, pa vendar komaj po enega ali dva na 40 ljudi. Preden prideš na vrsto, je časopis že star Sest do osem dni, novice že niso novice in tudi Salam so že zrasle brade. Tako pa, ko imaš čisto svoj, skoraj bi rekel na tvoje ime naslovljen časopis, se po večerji (fižo- Del zida iz klinkerja ter delovodja tov. Špindler, ki je ponosen na kvaliteten izdelek — seveda je ta slika iz Nemčije lovi juhi) primerno namestiš na pogradu, izkašljaš, potem vidiš, da nekje uspešno kegljajo, drugje zopet balinajo, nekje se bolj napenjajo pri delu, drugje zopet veliko diskutirajo o novem pravilniku. Planski barometer je pa tako kot vsak barometer, če ni frontalnih motenj, še nekako gre. Po debelo tiskanih črkah v zadnjem Vestniku o ljubljanski toplarni bi sklepali, da je na tem področju In tu vam predstavljamo skupino naših zidarjev iz Giessena — Nemčija divjal tornado. No, že v naslednjem mesecu smo zapazili, da se je vse skupaj premaknilo nekam drugam, kam, to se še ne ve čisto zagotovo, nekateri slutijo, da bo hudo neurje okoli raznih bank. Tako je končno vse živahno in v prerivanju. Iz naše perspektive se to tudi lepo vidi, le seveda z nekajdnevno zamudo. Apeliramo torej na vse Na aerodromu v Frankfurtu Maši na tujem tovariše dobre volje in ki imajo kaj opraviti z Vestnikom, naj se sklepov UO drže in tudi včasih preverijo, če so list vsem poslali, da se tudi vnaprej držimo tistega zlatega načela, da če smo vsi z vsem zadolženi, nimamo kaj drug drugemu očitati. »ufUzeg v&toA te&e ,.« V minulem mesecu je izostal naš prispevek iz »tujine« čisto slučajno in ne v protest, ker nismo dobili vestnika, kakor nam nekateri očitajo, češ da smo preveč rahločutni. Pa so mi nekateri delovni tovariši dejali, naj le dobro poženem to reč v red, saj veste, da je red osnova vsemu, pa čeprav se morda zato nekje dela tudi nered. Da, lažje je predlagati, težje pa zadeti, ker treba je vedeti, kaj koga ali kaj »žene«. Vprašanje je zastavljeno veliko preveč splošno, ker bi npr. mikrobiolog verjetno čisto drugače odgovoril kot internist. Možno je le, da bi se oba zedinila v tem, da so razni kemični vplivi le odločilnega pomena in da razne kemične reakcije povzročajo premike in spremembe — ženejo. Kaj žene rastlinski svet, da spreminja svojo obliko od majhne neznatne semenčice do gorostasnega drevesa? Te stvari so pač znane, nekaj jih »žene« in ne morejo se temu niti upirati. Podobno je to tudi v živalskem svetu, žene jih, čeprav niso končali nobene primerne šole. Ženejo jih instinkti za samoohranitvijo, za samoobrambo, za zaščito in kaj še vem kaj. Veliko težje je seveda to pri človeku, njega seveda tudi izjemoma kaj »žene«, recimo instinkt, da najde pot domov, ko je v »rožicah« ali podobnih nevšečnostih, vendar to samo izjemoma. Ce pa človeka nič ne žene, je nujno, da nastopi mrtvilo. ptičjega mieka ni Stojim tako tu v tujini pred izložbo trgov .ne, ki je bogato založena z vsem. Manjka menda le ptičjega mleka, pa tudi tega bi nam takoj priskrbeli, če bi ga že hoteli imeti. Toliko je tega razkazanega in naloženega, da se je prav težko odločiti. Opazujem, ljudje prihajajo in odhajajo, nekateri dolgo izbirajo, končno se le prazni vrnejo, pregledali bodo še drugje, tam, kjer je zaloga in izbira še veliko večja in morda cena nižja. Neprestano se mi vsiljuje vprašanje, kaj vendar žene tega trgovca, da je tako napolnil izložbena okna, da je tako zvrhal zaloge v trgovini, da tako hvali svoje blago, da ga nosi celo pod luč, kjer naj bi se še lepše videlo, da mu ga ni para. Morda bi raje obrnil vprašanje, kaj NE ŽENE našega trgovca, mlekarja, pekarja, obrtnika itd., da bi se tudi oni potrudili in privlekli potrošnika, da bi si izbral, kar je res najboljše, najkvalitetnejše in tudi najcenejše. Kako bi bilo lepo, če bi ta nevidna sila prešla v naše kraje, ne sicer v vse, le v »večino in da bi tudi videli, da jih nekaj »žene«. ff.antje iz, J,p{acL£eh,jem skupine. V Giessenu, mestu kakih 60 km severno od Frankfurta, dela skupina naših zidarjev pod vodstvom tov. Špindlerja že več kot dva meseca. Gies-sen je lepo mesto. Približno tako kot naša Ljubljana po številu prebivalcev, le da je manjše In zato tudi moderneje urejeno. Naše gradbišče je zunaj mesta, na začetku gozda, kjer raste kopica novih objektov, bodoča visoka šola za vzgojo. Čeprav bolj skromno, je vendar kljub temu prijetno in snažno. Naše delo tudi lepo odmika, zvrstili so se že tudi mnogi gledalci, taki katerih beseda kaj velja, pa tudi taki, kot jih je imenoval Prešeren: zijale neumne. Vsi so ga ocenili z najvišjo oceno in našim fantom ni kaj reči. Čeprav teh del ravno niso bili posebno vajeni ali vsaj niso specialisti, so se res potrudili in tov. Špindler je bil ravno prav »siten in vztrajen«, da je delo lepo steklo in da se kvalitetno odvija. Seveda ni še vse končano, še za nekaj več kot dober mesec, pa bo v glavnem narejeno vse. Z delom začno že ob šestih zjutraj, ko je še tema, delovišča si lepo razsvetlijo in delajo do pozne noči, dvanajst pa tudi več ur, Seveda se dela vse v akordu, kompleksno, vključno s pospravljanjem in pometanjem. Dela se tu sicer oddajajo le izjemoma, vendar kadar se, takrat le kompleksno in tudi dosledno. Naši fantje so se temu že privadili in tudi uspeh ni izostal. Seveda pa še ni dosežen maksimum. Se bo vsako delovno operacijo potrebno podrobneje proučiti in »se tiste gibe, ki niso neposredno produktivni, pa le trošijo energijo, bo potrebno eleminirati. In tov. Špindler ima za to smisel in potrpljenje. Na priloženi sliki je videti eno teh stavb v začetni fazi del, na drugi pa notranjost pozidanega O obisku tovariša direktorja smo si skupno ogledali tudi aerodrom v Frankfurtu. Tako smo bili za nekaj časa v zvezi z vsem svetom. Vsi smo bili, kot je videti, veselo razpoloženi, kot bi nekaj prijetnega pričakovali. V ozadju pravkar pristaja veliko potniško letalo. Jo-vec in še kaj posebej »Po osnutku novega pravilnika sodeč je pri nas nešteto uslužbencev in samo tri vrste delavcev...!« Sef v Kopru pravi: »Že res, da imajo v Luciji Forma vivo, ampak pri nas pa imamo novo formo-Caldo Formo vivo!« Ogrodje bodočih prevoznik barak za delavce. — Pri zadnji so že montirana gumijasta kolesa. — Takole smo ujeli Koprčanke S sistematičnim tekmovanjem in pripravami na prihodnji športni dan so pričeli tudi strelci. — Šef KO Maribor tov. Nipič s svojimi sodelavci Brez konkurence. Šef poslovne enote Koper tov. Gabrijelčič in direktor kadrovske službe GP »Tehnika« tov. Asejev v prijateljskem razgovoru. — Ne, ne, ne bo držalo, je dejal inženir Šircelj na gradbišču v Kranju. No, pa poglejmo, kaj piše v dnevniku, se je branil šef poslovne enote tovariš Fras IZPOSOJENO IZ TV Jaz sem Bog?! Res, iz kaiere poslovne enote pa?! »Šele sedaj ga razumem, ko pravi, da presega svojo Normo...« Če delavec pri delu ne uporablja varovalnih siedstev, katere mu podjetja nudi, je sam odgovoren za poškodbe, nastale zaradi neu porabljanja varovalni!1 sredstev. V vseli takih primerih iina podjetje pravico odkloniti plačilo strošku1' zdravljejna, plačilo nadomestila osebnega dohodka za čas zdravljeja in podobni