CT.ARA BOW Z ROZAMI
(Foto Paramount)
K Poltaln »laCM« * colcTlal
ilustRovAn daužiriSKi te črni k i/hAjA v čet Rt e k
III. leto	V	Ljubljani,	27.	avgusta	1931	Štev.	35
Za izpremembo
Zadnjič je v Parizu neki mladenič skočil zaradi neznosne vročine v beino, da bi se malo ohladil. Joda komaj je l)il v vodi, ga je prijel krc v meča in je izginil v valovih. Ljudje na oregu so io opazili in poklicali stražnike, ki so ponesrečenca potegnili na suho. Ker ga niso mogli obuditi v življenje, so mislili, da je mrlev, in so truplo dali prepeljati v mrtvašnico.
Oskrbnik mrtvašnice je ..mrliča" položil v stekleno omaro in še J.
Čez kake pol ute pa začuje iz mrtvašnice strašen trušč in vik. Naglo steče gledat, kaj se je zgodijo. Odpre vrata mrtvašnice in zagleda ,,mrliča", ki je bil ravno razbil stekleno omaro in se je zdaj nag, kakor ga je Bog ustvaril, nameril proti oskrbniku. Le-ta se je Itilro osvestil od groze in je ,,mrliča" samo prosil, naj malo počaka in naj mu ne pobegne, ker je podpisal potrdilo o prejemu mrliča in l)i ga oblast obtožila ropa. če bi truplo izginilo. Toda ..mrlič" se ni dal pregovoriti: planil je kar v Adamovi obleki na cesto, samo da bi čim prej izginil iz kraja groze in smrti. Tam pa so ga takoj zgrabili stražniki, meneč, da je nesrečnež znorel, in ga odvedli s seboj. Komaj, komaj jim je na stražnici dopovedal, da je drugače čisto normalen, samo brez obleke, ki so mu jo vzeli v mrtvašnici. *
. Dva pobalina sta vrgla pri Manchestru v vagon drvečega vlaka mrtvo miš. Ker so bile v kupeju skoraj same ženske,
je nastala panika, dve dekleti sta se onesvestili, več potnic pa si je zmečkalo prste, ko so se skušale preriniti skozi vrata. Neki gospod, ki je l)il tudi v tem kupeju, se je naposled spomnil, da je potegnil za zavoro in ustavil vlak.
Hujše nesreče hvala Bogu ni bilo. Paglavca so dobili in sodnik jima je odmeril štirinajst dni suhega kruha in vode v temni,'‘■samotni iri zamreženi celici, kjer utegneta imeti za edino druščino — ž i v e> miši.
Njegov duh
Povest nesrečno ljubezni N ;i p i s a 1 M. E. 13 r ad d o n (Gl. št. 34 „Romana“)
Pol sedmih je bila ura, ko je prišel do vrtnih vratc, Bil je topel poletenski večer in vrt se je kopal v blagih žarkih zahajajočega solnea, glasno ptičje žvrgoienje se je razlegalo v glogih in sikoniorah; nad vso prirodo je ležal pokojen večerni mir.
Johna so že čakali. Opazil je to na prvi pogled. V najlepši sobi je bil pripravljen čaj z izbranim pecivom, in Mr. I.orton in njegova hči sta že sedela za mizo. V vazi na mizi je stal velik šopek rož, in Suzana je bila oblečena v svetlo-višnjev muselin z vrtnico v nedrjih. John je pomislil, kolikokrat se mu bo v pusti bodočnosti pokazala slika nje. takole sedeče za mizo. z migljajočimi solnčnimi žarki v laseh in rdečo vrtnico na prsih.
Suzana je bila jako dobra z njim tisti večer, nežna in ljubezniva, kakor da govori z ljubljenim bratom, ki se poslavlja od nje za zmerom.
1' armar ga je izpraševal o njegovih namenili in ga potrjevai v njegovih načrtih. Za takega krepkega mladeniča, mu je rekel, ki ima prihranjenega nekaj denarja, je dobro in koristno, da gre pogledat v druge' dežele, kjer utegne zaslužili petdeset odstokov, namestil da bi čas zapravljal na Angleškem, kjer si s trdim delom komaj ioliko pribori, da za silo živi.
..Suzana se poroči z mladim Bobom Ashleyem,“ je rekel nato Mr. Lorton. „Prejšnji torek je bilo teden, kar je prosil za njeno roko. rada pa sta se imela že več ko leto dni. Nisem mu mogel odreči, zakaj Bobov oče mi ,je že dolga leta dober prijatelj, in tudi njegov sin je spodoben fant. Zdaj je vzel v najem malo llallidaye* vo pristavo, stari pa mu je obljubil, da mu kupi živino.
Ni ravno najboljša partija za mojo hčer; a kaj hočem-? Mlada sta si vbila v glavo to ženitev, pa jima ne maram delali zaprek.-4
Sedeli so pri čaju kake pol ure, ko se je mahoma stemnilo okno in se je v njem prikazal Mr. Stephen Priče.
..Dobe r večer, stric, ‘ je pozdravil. „Dober večer, Suzana. Kako kaj z vami, Gran-ger? Nisem vedel, da ste se zmenili na čaj, drugače ne bi bil prišel motit."
..Nismo se zmenili nu čaj,“ je oporekla Suzana. ..John (j ra n ge r se je samo prišel poslavljat od nas, in nama je jako žal, da odhaja."
..(). res, jako žal?" je odvrnil notarjev knjigovodja s porogljivim usmevom. „Rad bi vedel, kaj bi na (o rekel Bob Ashley?"
„Stopi noter, Stephen, in ne govori neumnosti,'’ je zagodrnjal stari.
Mr. Priče si tega ni dal dvakrat reči; nekaj trenutkov nato je že sedel v sobi za mizo. Bil je kričeče oblečen, imel je precej dolge lase in brado, ki si jo je neprestano gladil; njegove roke so bile umazane od črnila.
Njemu ni bilo dosti do čaja in podobnih reči; rekel je, da je to za stare ženske. Pa je vendarle vzel skodelico, ki mu je sestrična ponudila, in se med srebanjem čaja neprestano obračal na Johna z vsemi mogočimi vprašanji: ali misli posestvo prodati, in kedaj, in komu — na vsa njegova vprašanja pa mu je John odgovarjal kratko in lako hladno, tai-kor j p še bilo združljivo z v I j ud nos tj o.
..Seveda vzamete vso gotovino s seboj?" je ne meneč se za Johnovo rezerviranost; vprašal dalje.
„Ne; svoje gotovine ne vzamem s seboj."
„lludiča — uekaj denarja morate vendar imeti za pot!"
„Da; za to mi zadošča denar, ki sem ga dobil za pohištvo in živino."
„Ahar! Saj zalo ste res včeraj prišli k notarju, da si daste izplačati denar! Nekaj nad šest sio luntov, kaj ne? Videl sem pogodbo med vami in novim najemnikom, zato- vse kB-vem."
„Bilo je nekaj iuid šest sto luntov/’
„ln ta denar vzamete s seboj? Dosti za začetek novega življenja. Ostalo gotovino pa sle seveda naložili v banki. Pametno je to. Tudi jaz bi najrajši šel z vami, Granger.
I lillborougha sem že kar bolan. Ne bo več. dolgo, ko bom Vollairovi pisarni rekel zbogom, naj pridbkar hoče, dolgo ne zdržim več tega življenja. V Londonu imam prijatelja, ki mi je obljubil, da mi takoj sporoči, če dobi primerno službo zame; kakor hitro mi bo količkaj kazalo, obrnem tukajšnji puščobi hrbet."
..Prej boš pa še poplačal svoje dolgove, bi rekel’" je suho pripomnil njegov stric.
Stephen Priče je skomignil z rameni in malomarno postavil skodelico na mizo. Nato je vstal, kratko pozdravil in šel. Od G ra nge rja se ni posebej poslovil; kakor bi bil pozabil, da odhaja Jolin v Ameriko. Nihče ga ni poskušal'zadržati. Vsem je odleglo, ko ga ni bilo več v njihovi sredi.
John in Suzana sta po čaju stopila na vrl. stari Lorton pa si je zažgal pipo in sedel k oknu. Sobice je bilo že na zalomi in oblaki so žareli v rdeči luči. Vrt je bil v cvetju in Johna je obšla čudna slutnja, da ne bo nikdar več videl tega vrta z njegovim dehtečim cvetjem.
Nemo sta stopala po ozki vrtni poti, potem pa je izpre-govorilai Suzana.. .
..Ne vem, kako je to,“ je rekla s čudno zastrtim glasom: »Ponočii me je iznenada pre-
vz&lo, da bi dala vse na svetu, če bi ostali doma. Ne moreni vam povedati, kakšne skrbi me obdajajo, ko odhajate. O. John. verjemita mi, iz dna srca bi si želela, da bi vam molila izpolniti vašo željo. Želela bi, da bi mogla pregnati Roberta iz svojih misli."
,.AIi tega ne morete, Suzana!*" je viknil hripavo, poln blaznega upanja.
Njegova usoda je tisti trenutek visela na enem dihu. Ena edina Suzanina besedica in ostal bi bil; ena njena besedica. in nikoli ne bi bil stopil tisti topli poletni večer na stezo v hillborouškem gozdu. Bil je Suzani dolga leta drag prijatelj; dražji, kakor je mislila do tistega trenutka. Iznenada se ji je zazdelo, da je vrgla od sebe zlato in si izbrala — ne sicer nežlahtne pene, vendar nekaj manj vrednega od čistega zlata.
A zdaj je bilo prepozno.
..Obl jubila sem Robertu, da postanem njegova žena,“ je tiho rekla. ..Toda. John — ali ne bi mogli ostati doma?"
..Ljubezen moja. verjemite mi: preslab sem. da bi se upal tu ostati. Samemu sebi ne zaupam. ker vas preveč ljubim. Toda ko postanem zrel mož in bodo leta zacelila rane. se povrnem in takrat vas poprosim za kotiček pri vašem og-n jišču."
..Obljubite mi to. John! In kajne, John. da mi boste iz Amerike pisali, saj boste? Preveč me bo skrbelo, in očeta tudi, dokler ne bom brala, da ste srečno prišli."
„Da, Suzana, pisal vam bom."
„Na katerem parniku se boste peljali?"
,. ,Washington' mu je ime in v Neivvork vozi."
.,Ne bom pozabila — ,Wa-shington1!"
John Granger je pogledal na uro. Solnce je bilo že zašlo in tani na robu bodičevja, na zapadu. je vstala na obzorju ognjeno rdeča črta. Onkraj nje se je nižal gozd in vrhovi dreves so se črno dvigali iznad
rdečega svita. Nad njimi so pokojno plavali mehkosivi oblaki, vmes pa so se tu pa tam medlo lesketale prve zvezde.
..Kako lep večer!" je rekla Suzana.
John Granger je vzdihnil.
..Nisem vedel, da mi bo tako težko slovo od doma." je rekel. ..Lahko noč, Suzana — lahko noč. in zbogom!"
„Ali me ne bi za slovo poljubili. John?" je plaho šepnila.
Skoraj se ni zavedla, česa ga je prosila. On pa jo je objel s svojimi krepkimi rokami. prižel jo je na prsa in pritisnil strasten, obupen poljub na njeno čelo. Ril je prvi in
Izredno ugodna prilika!
S 26. številko je sklenil „Roman“ prvo polletje tekočega letnika in obenem 90. številko, odkar obstoji. To priliko hoče ,,Roman44 porabiti za to, da omogoči svojim novim in dosedanjim naročnikom izredno poceni nabavo vseh dosedanjih številk, v katerih je do zdaj izšlo 9 kompletnih romanov.
Naši dosedanji naročniki, ki so Že poravnali naročnino za tretje četrtletje, dobe vseh 90 številk za 100.— dinarjev namestu za 180.— dinarjev, kolikor bi jih stale, če bi hoteli kupiti vsako Številko posebej. Ce žele ,.Roman“ od 1. štev. I. letnika pa do 8. štev. letošnjega letnika, t. j. do takrat, ko se je začel roman ,,Srce v okovih“ (skupno 72 številk), pa jih dobe za 82 Din.
Novi naročniki pa dobe vseh 90 številk za 120.— Din, v čemer je že všteta tudi naročnina do konca septembra t. 1. To ugodnost pa imajo novi naročniki samo tedaj, če se naroče najkasneje do 31. avgusta t. I. Denar je treba poslati naprej.
Za tiste dosedanje in nove naročnike, ki ne žele vseh dosedanjih 90 številk, smo pri-ravili posebne zbirke ,,Roinanovih“ številk s oinpletnimi romani. Tudi za te zbirke je treba poslati denar naprej. Cene veljajo za dosedanje naročnike; novi naročniki morajo poslati 20 Din več, zato pa bodo imeli s tem plačano tudi naročnino do 30. 9. t. 1.
I.	zbirka Nezakonska mati, povest iz današnjih dni; Zlati demon, roman z ameriškega severa; in Konzulova skrivnost, kriminalni roman: vsi trije romani skupaj (26 številk ,,Romana“, nad 420 velikih strani) stanejo s poštnino vred samo Din 30.—.
2.	zbirka V objemu teme, povest iz naših krajev; in Tiger, pustolovski roman; oba romana skupaj (21 številk „Romana“, nad 330 velikih str.) s poštnino vred samo Din 25.—.
d. zbirka Sirota z milijoni in nadaljevanje pod naslovom Brez vesti (44 številk ..Romana", nad
700 str.) s poštnino vred samo Din 50.—.
4.	zbirka Skrivnost votle igle, kriminalni roman, 2cua z večno mladostjo, fantastična povest, in Dva meseca med čikaškimi banditi, zapiski francoskega novinarja (29 tevilk ,,Romana", nad 460 velikih strani). Vse troje skupaj s poštnino vred samo Din 35.—.
Posezite po tej ugodni priliki 1 Pišite po položnico 1 Naš naslov je:
,.Roman", Ljubljana, Breg št. 10.
poslednji poljub v njegovem življenju.
..čas prihaja, Suzana," je rekel in jo nežno spustil iz rok.
Vrnil se je k oknu, stisnil farmarju roko in se nemo, a moško poslovil od njega. Nato se je obrnil in šel.
Suzana je stala pri vrtnih vratih in dolgo gledala za črno postavo, ki je izginjala v mrak. Dvakrat se je obrnil in ji pomahal z roko — v drugič tedaj, ko je stopil v gozd. Po tistem večeru skoraj ni solnce zašlo, ne da bi bila Suzani prišla misel nanj.
Zdelo se je. kakor bi bila temna sivina legla na zemljo, ko je John izginil v gozdu, in ko se je Suzana vrnila v hišo, se ji je vse okoli nje videlo mračno in pusto. Zakaj jo je streslo, ko ie prestopila prag hišnih vrat? Nekaj neznanega. nedopovedljivega jo je iznenada zgrabilo za srce. Njen oče je šel pri zadnjih vratih na vrt. Hiša se ji je mahoma zazdela tako prazna, in tihi glasovi poletnega vetra, ki so ječali iz kamina, so bili kakor tožbe človeškega bit ja v smrtni stiski.
ITI
Minilo je poletje in v pozni jeseni [e napočil dan Suzanine poroke. Še vedno ni mogla pozabiti mladega plemenitega priiatelia in na večer pred poroko se ji je kar stožilo no Johnu Crangerju. Ni bila koketne narave in ni uživala v nesreči, ki io ie napravila n jena lepota. Zdelo se ji je nekaj strašnega, da ro tako dobrega človeka kakor je bil John. pregnala z doma l jubezen do n je.
kolikokrat je mislila nani po tistem poletnem večeru, ko se je na robu gozda poslednjič ozrl za njo — tem bolj, ker še vedno ni dobila od njega ni-kakega pisma. Jelo jo je skrbeti. kaj je z njim. Minevali so zimski meseci, obl jubljenega pisma pa še zmerom ni hotelo biti. Mož se je smejal n jenim skrbem: rekel ji je, da
..ROMA N“ STANE
I mesec 8 Din, V\ leta 20 Din, Ms leta 40 Din, vse leto SO Din. Na razpolago še vse številke. Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393.
Na tujem, >tse leto:
v Angliji 9 šilingov, Avstriji 14 šilingov. Belgiji 14 belg. na Češkoslovaškem 70 kron, v Egiptu pol funta, Franciji 50 frankov, Holandiji 5 goldinarjev. Italiji 40 lir. Nemčiji 9 mark. Severni Ameriki 2 dolarja. Povsod drugod na leto 120 Din, za Ms leta pa 60 Din. Denar (veljavne jugoslovanske ali tuje bankovce ali ček) pošljite v lastnem Interesu v priporočenem ali pa v denarnem pismu.
Posamezne številke:
V Jugoslaviji po 2 Din. Dobe se v trafikah, knjigarnah in kolodvorskih prodajalnah. Kjer ..Romana** nimajo, zahtevajte, naj ga naroče. Direktna naročila izvršimo šele po prejemn 'zneska v bankovcih ali veljavnih znamkah.
V Italiji stane posameznas številka 80 stotink.
Naročila
in dopise pošljite na naslov: ,,Roman4*. Ljub-liaua, Breg 10, poštni predat št. 345. — Rokopisov ne vračamo. Za odgovor priložite znamko. — Oglasi po tarifi.
ima John Granger gotovo prepolne roke dela v svoji novi domovini, da hi mogel zaprav-1 jati čas s pisan jem pisem svojim starim prijateljem. Toda Suzana se ni dala prepričali.
„Obljubil mi je. da mi ho pisal. Robert,“ je odgovarjala. ..In John Gianger ni (iste vrste človek, ki sne svojo besedo."
Suzana je hi 1 a na svojem novem domu zelo srečna, in Rohert Ashley je oh vsaki priliki naglašal. da tako dohre, vestne in delavne žene daleč naokoli nihče nima. da o njeni žalosti sploh ne govori. V očetovi hiši je bila že od otroških let vajena voditi gospodinjstvo. ker ji je mati kmalu umrla; zato se je tako hitro vživela v samostojno gospodinjstvo pri svojem možu.
Stephen Priče ni ostal tako (loluo v ITillborouchu. da hi doživel n jeno poroko. Tri tedne po Johnovem odhodu ie dal svoji službi pri Mr Vollaim slovo in šel. ne da bi bil ka i povedal o svojih bodočih načrtih. Zapustil je Hillborousrh tako globoko v dolgovih, kakor je le mogoče za mladega človeka, in upniki so ga kleli na ves glas.
O njem so vedeli le to. da je šel v London. Nekajkrat so poskusili dognati njegovo bivališče. toda v velemestu ni lahka reč iztakniti takega le neznatnega pisarja, in zato je bilo vse povpraševanje srditih upnikov zaman. Razen njih pa
ni bilo človeka, ki bi se ga kdaj spomnil. V krčmi je bila sicer ljudem njegova družba prijetna, in nekateri ničemur-ni pisarji in učenčki so radi oponašali njegovo naučeno vedenje in ga hoteli posnemali v načinu, kako se je oblačil: drugače pa ni nihče pomnil, da bi bil kdaj storil komu kakšno uslugo, in njegov nestanek ni v nobenem srcu zapustil boleče vrzeli.
Tako je prišlo novo leto in še zmerom ni bilo pisma od Johna Gianger ja. Toda nekega popoldne v začetku januarja je prišel Robert Ashlev iz mesta in je rekel ženi. naj je ne skrbi zastran Johna.
..Srček moj.“ ii je rekel. ..nikar si več ne beli glave: lohn Granger ie živ in zdrav. Govoril sem s Simmonsom. ki ie blaga jnik v banki, in povedal mi je. da je lohn Granger novembra pisal i/. Nevvvorka po tisoč funtov, in pred nekaj dnevi spet po pel sto. Kupil je nekje posestvo — kraja si nisem zapomnil — in pravi, da je živ in zdrav. Tako mi je povedal Simmons.“
Suzana je od vesel ja tlesknila z rokami.
..Oh. Robert, ko bi vedel, kako si me razv< ■selil!“ je vzdihnila ..Pa vendarle ni lepo. da ie pozabil svojo obljubo — nu, samo da mu ni hudefia. vse drufro bo že v i odu.“
..Ne razumem, zakaj si si vtepla v irlavo. da se mu ie moralo kai pripetili.“ je odgovoril Robert A*hlev. ki 'e videl v Granaerievem odhodu samo poslovno reč.
..Vem. Rob. da je moja bojazen neutemeljena: toda ne morem si razložiti nekega čudnesra občutka, ki me ie zgrabil za srce listi večer, ko je John Granger odlutial v svet. Ravno sem se bila poslovila od n iecra in sem se obrnila v hišo. kior ie bilo vsi- mirno in temno. V sobi sem mislila nanj in tako mi ie bilo. kakor da bi mi bil neki glas ro-'■ 1 na uho. da ne bom Johna nikdar več videla. Ne smeš
mislili. Robert, da bi bil to pravi človeški glas, ne: samo v duši mi je nekaj tako reklo. In kadarkoli zdaj mislim na ubogega Johna, mi je tako, kakor bi mislila na smrt. Kolikokrat sem si rekla: ,Kakšne neumne misli, Suzana! Gotovo je živ in zdrav tam v Ameriki. zakaj slabe vesti se hitro razširijo, in če kaj ne bi bilo v redu z njim. bi bili morali že zdavna j zvedeti.* A če sem si še tako pamet prigovarjala. nisem vendarle nikdar bila popolnoma brez skrbi zastran njega. Zalo naj ti Rog poplača. Robert, da si mi prinesel lo veselo vest.“
Vzpela se je na prstih in hvaležno poljubila moža, ki jo je ljubeče objel.
..Glej. kako si boječa in nervozna!4* jo je pokaral in ii zažugal: ..Če bi bil vedel, da si bila ves ta čas tako v skrbeh za johna Grangerja. bi moral bili še ljubosumen
' ?66 nanj!
,.Glej, glej, kako lep goban! Temule moram |>a kar koj odrezati vrat —“
..Hudiča —!“
SHCE V OKOVIH
R^man
Napisal Mirko Brodnik
Ta roman je začel izhajati v 9. številki letošnjega letnika _ „Romana". Današnje nadaljevanje /e sedemindvajseto. Novi naročniki lahko dobe še vseh prejšnjih šestindvajset nadaljevanj.
Četrti del
SKRITI ZAKLAD
Dalje ni bilo več mogoče. Črke na porumenelem perga-menu so bile vse zabrisane. Šele malo bolj spodaj se je spet dalo citati.
,... zato bežimo v svoje svetišče. Žene in vso svojo imovino nesemo s seboj v varstvo bogov. V njem in z njim se bomo borili do konca...'
Taka je bila vsebina prvega pergamena.
„Vsekako je zanimiv," je rekel profesor. „lladoveden sem, kaj bo še povedal.'1
Spet se je pogreznil v molk in poslušalci, ki so sedeli okrog njega, so bil kakor na iglah.
Branko je opazoval profesorjev obraz in njegove ostro izrezane črte, ki pa so vendar izdajale samo dobrodušnost. Zdajci je profesor skočil po-koncu.
„Če je to res...“ je vzkliknil.
,,Kaj?" so ga presenečeni vprašali vsi v en glas.
..Poslušajte!" In s tresočim se glasom je profesor začel brati:
„Ne bomo se mogli več braniti. Preveč je sovražnikov za nas in naše bogove. Toda naših zakladov jim ne damo. Skrili smo jili in ne bo ga, ki bi jih našel. Sam bog jili skriva. Tn kdor se ga dotakne, ga udari grom. Preklet naj bo na vse veke...
Kdor pa bo naš, bo v tem pismu še več bral..."
Profesor je umolknil. Šele čez dolgo je spet rekel:
..Za temi rokopisi so skrite tajnosti milijonov, boga-
stev, ki jili ni mogoče preceniti. Predobro poznam zgodovino in vem. kilo so bili tisti, ki so pisali."
In profesor je začel pripovedovati:
„Gotovo vas bo zanimalo, kdo so bili ti ljudje, o katerih govori rokopis. Zgodovina ve o njih le bore malo, ker se ni doslej nihče z njimi ukvarjal. Študija njihove zgodovine sem se lotil jaz, ker mi je bila dana prilika in tu v izgnanstvu nisem mogel drugega početi. Odkril sem marsikaj, kar bo začudilo učenjake, saj so reči, ki o njih niti sanjali niso.
Pred dvema tisočletjema, ali pa še prej so vladali v južni Sibiriji narodi, o katerih so mislili, da so Mongoli. Moja raziskovanja pa so dokazala, da gre za pleme Arijcev, ki je bilo vsaj tako mogočno, kakor Rimljani, ki so se prav v tistem času jeli širiti in osvajati oblast nad Evropo. Med rimskimi zgodovinar ji sem našel dosti poročil o tem zagonetnem narodu, ki je imel tako veliko moč. Njihov zadnji odrastek, ki je mejil na Rimljane. so bili Sciti, o katerih pišejo vsi stare jši grški in rimski zgodovinarji. Toda v smeri proti Evropi so kmalu izgubili svojo moč in njihova ozemlja so počasi postala last Rimljanov.
Drugače pa je bilo v srednji in južni Sibiriji, njihovi pravi domovini. Tam niso imeli pravili nasprotnikov. Mongoli so bili miroljuben narod, ki se je obdal s kitajskim zidom in jili ni motil, druga plemena, ki so bivala med njimi, pa so bila preslabotna, da bi jim mogla kljubovati. V zadnjem stoletju pred Kristusom je bilo to mogočno pleme na višku svoje moči.
Tedaj pa se je pojavilo tudi pri njih isto kakor pri vseh narodih, ki dosežejo veliko oblast. Pomehkužili so se in država je jela propadati. Vsaka stoletja so imela nove dinastije. Poveljniki vojske so si drug za drugim osvojevali vlado, nezanesljive čete niso mogle več braniti meja svojega lastnega ozemlja, kjer so jela vstajati mlada močna plemena in se otresati hlapčevskega jarma.
Tudi drugi vzroki so prišli. Razkošje, ki je vladalo na dvoru in med visokimi sloji, je bilo vzrok, da je ljudstvo obubožalo. Oblastni cesarski namestniki v provincah so iz-mozgavali ljudstvo in nastala je beda, vzrok revolucij.
Glavno mesto te velike države je stalo nekje ob Bajkalskem jezeru, vendar pa ga je morala neka katastrofa uničiti, da doslej niso našli njegovih sledov. Ali so bile to prirodne moči, ali kaj druge-a, ne vem. Mogoče je tudi, a so ga razdejali uporniki.
Tako je počasi nkstalo med narodom splošno nezadovoljstvo, ki ga slabotni vladarji niso mogli več potlačiti. Pokrajina za pokrajino se je otresla njihove vlade. Nova plemena so zavladala v njej in tako je od ogromnega cesarstva kmalu ostala le še slabotna država, ki se pa tudi ni mogla upirati vsem napadom.
V času, ko je pisan ta rokopis, so se morali vršiti najhujši boji. Uporniki so takrat zadejali državi odločilni udarec, ki jo je uničil. To poročilo nam priča, da je moralo takrat pasti glavno mesto in njega prebivalci so pobegnili in vzeli s seboj svoje zaklade. Ti zakladi so morali biti ogromni, kakor zakladi vseh
tedanjih vladarjev. Bežali so z njimi od Bajkalskega jezera sem in sc zatekli v svetišče, o katerem piše rokopis. Kje je in kakšno je, to bomo morali šele dognati. Morda pišejo o njem ostali listi per-gamena, morda ga bomo morali sami poiskati. Tudi tega ne vemo, kako se je končalo. Slutim pa, da so begunce premagali. Vsaj zadnje vrste doslej prebranega rokopisa na to namigujejo. Ali so svoje zaklade res tako dobro skrili, da jih niso napadalci dobili v roke — ne vem. Če se jim je to posrečilo, potem...
Toda kaj bi se vdajali iluzijam! Poglejmo rajši natančneje, kuj nam zdaj ostane.
Najprej moram prebrati še ostale liste pergamena; štirje so in pisani z drugo roko. Pisava ni tako lepa, kakor je bila dosedanja, zato je tudi ne bom mogel tako hitro razbrati. Popoldne me morate pustiti samega, morda se mi posreči odkriti tajnost, ki jo ti listi, edino sporočilo iz davnega časa pripovedu jejo."
„Dobro,“ je pritrdil Branko. ,.Vaša povest mi zbuja na-do. da morda odkrijemo kaj važnega, kar se doslej še nikomur ni posrečilo. Toda kaj naj potem storimo?"
.,Ne vem," je odvrnil uče-n jak. ..Jaz bi šel svetišče iskat. Ni mi do zakladov, edino kar želim, bi bilo, da odkri jem svetišče, morda najdem v njem še kaka druga važna sporočila iz tistih časov. Ko so me izgnali iz Rusije v te samotne kraje, sem mislil, da je s tem mo ja znanstvena pot končana. Zdaj vidim, da ni. Še več, vidim, da je bila to p r a v a pot. Če se mi posreči to, kar je še zdaj pred menoj, kakor za težkim zastorom, bo mo je ime zapisano v zgodovini."
Ko je umolknil, dolgo ni nihče izpregovoril. Branko ga je opazoval, spremljal je njegove poglede, ki so se izgubljali v daljavo, in občutil je nekaj kakor občudovanje do tega učenjaka. Iz njegovih besed je dobro v idej, da mu
ni do zakladov, da je vse res, kar je govoril.
Tiho je vstal in odšel iz sobe. Drugi so šli za njim.
Profesor je ostal sam. Še dolgo je strmel predse, potem pa, kakor bi se bil nenadoma zavedel, si je segel v lase in potegnil k sebi še nerazrešene liste rokopisa.
ko je padal večer na zemljo, je še vedno slonel nad njimi, toda njegov obraz ni bil več tako razmišljen. bil je veder in jasen, vesel in zmagoslaven.
Osmo poglavje ROKOPIS JE RAZREŠEN
Nadja je večkrat pogledala na verando, kjer je profesor razreševal dva tisoč let staro uganko, toda motiti ga ni hotela. Tudi ko je bil že večer, ga ni poklicala. Naročila je slugi, da mu je tiho prinesel večerjo in jo pustil na mizi.
Branko je med* tem čital knjigo, ali vsaj delal se je tako, ka jti videlo se je, da mu čitanje ne gre. Neprestano so mu uhajale misli nazaj k zagonetnemu rokopisu, ki ga je profesor reševal. Uhajale so mu na povest, ki jo je čul iz učenjakovih ust. Kolikrat je šel gori in doli po svoji sobi! Kolikrat je odrinil knjigo, toda vselej se je vrnil nazaj k n jej in poskusil citati.
Premišljal je, kaj potem, če odkrije profesor še kaj važnega, če dobi gotovost, da zakladi res še obstoje in da jili še nihče' ni izropal.
Srce mu je hotelo dalje, samo dalje proti mor ju, da bi čimprej prišel v domovino, toda razum mu je velel drugače.
Vedel je, kaj ga čaka v domovini; maščevanje nad onim. ki mu je ukradel srečo, maščevanje nad vsemi, ki so povzročili, da se ni mogel vrniti, da je moral iti po lej težki poti iz nevarnosti v nevarnost. iz trpljenja v trpljenje. Vedel je. da bo doma siromak. In za maščevanje je treba de-
narja. S svojim poklicem bo le malo zaslužil, in tudi oče ga z dohodki 2>osestva ne bo mogel podpirati...
Oče! Po dolgem času mu je prišla misel nanj. Bog ve, kako je njemu, kaj dela? Ali še živi? Ali ga ni ubila vest, da je njegov sin mrtev, saj ni dvojna, da so inu to vest sporočili. in za domovino je mrtev. Nihče ni mogel prinesti dokaza, da je še živ, saj ni nihče videl prizora, ko so ga kozaki vzeli s seboj. In tudi če bi ga bil videl — vsi so vedeli, kako delajo kozaki z ranjenci in ujetniki.
Za dom je mrtev...
In tedaj je vstala v njegovi glavi nova misel.
„Mrtev sem," si je šepnil. „Toda pismo, ki sem ga Zori poslal..." Pomislil je, potem je skomignil z rameni: „Kdo ve, ali bo prišlo v njene roke! Skoraj ne bi mogel verjeti..."
Če bi bila prej v njem vstala misel, ki mu je zdaj blodila po glavi in kovala fantastične načrte, tega pisma ne bi ni-kda r odposlal.
Kaj je v njem pisal? Da je živ in naj obvesti Janezovega očeta, da njegov sin še živi. Morda pa Zora tega ne bo nikomur pravila razen oni;n, za katere jo je prosil. O, gotovo ne bo — čemu bi pravila? In on se bo lahko vrnil domov neznan, mrtev in njegovo maščevanje bo lahko.
„In strašno bo." je zaškrtal. ,.Za vsako uro gorja poplačam s celim dnem..."
Zavedal se je, da mora priti domov bogat, če hoče, da jo njegovo maščevanje uspelo. V denarju je moč maščevanja. Z denarjem bo uničil one, ki so hoteli n jega uničiti...
„Tu moram ostati, dokler ne dobim gotovosti, kaj je na sporočilu, ki je čakalo dva tisoč let, da je prišlo v roke človeku, ki ga je znal razbrati. In potem moram odkriti, ali je vse resnica, odkriti moram, ali je resnična vest o ogromnih zakladih, ki je profesor o njih pravil. Če je resnična,
bom neizmerno bogat. Vsi bomo bogati. Šele takrat se vrnem domov...“
V sobo je stopil Janez in mii povedal, da večerja čaka. Šel je za njim v obednico.
Po večerji so vsi molčali. Novice, ki so jih zvedeli, so tako vplivale nanje, da se jim ni dalo govoriti. Misel na ogromne zaklade, ki jih morda skriva razpadlo svetišče, jih je tako prevzela, da nič drugega misliti niso mogli, s Čakali so, da se profesor vrne, toda profesorja ni bilo.
Ko je pozno zvečer Nadja stopila na verando, profesorja ni bilo več tam. Dobila ga je v sobi zraven nje, kjer je mirno spal,na otomani. Toda poleg pergamenov je ležal list papirja, in na njem je bilo tole napisano:
„Naši zakladi so varno skriti, da jih nihče ne najde. Jaz Sal-sin sem jih skril in jaz sem edini, ki ve za njihovo skrivališče. Dva sužnja, ki sta mi pri delu pomagala, bosta molčala. Mrtva sta. Nihče ju ne zbudi več k besedi."
Nadja je vztrepetala. To je prevod starega rokopisa! In te poslednje besede, napisane s takim mirom in hladnostjo — vedela je, kaj pomenijo: sužn ja sta ni la mrtva, ker so ju umorili, da ne bi nikomur izdala skrivnosti...
In potem je brala dalje:
„Sredi svetišča stoji kip boga zemlje. Stopi nanj, primi njegovo levico, vtakni palec v izdolbino pod levim očesom in roko obrni v smer solnca. Takrat se ti odpro tla pod božjim kipom in ti pokažejo pot pod zemljo, ki skriva našo tajnost."
Divje je utripalo Nadji sree. ko je prečitala te besede. Mrzlično so ji drhtele ustnice, roke so se ji tresle, ko se je opirala z njimi ob mizo. in toliko. da ni od silnega razburjenja omahnila. Toda premagala se je in čitala:
..In ko greš po hodniku, ki vodi daleč pod zemljo, odmeri sto čevljev na levi roki in zagledal boš kamen, vzidan v obok. Na tem kamnu dobiš moje sporočilo."
Tu je bilo sporočila konec. Nadja ni vedela, ali morda
..Romanove” nagrade
V 27. štev. „Romana“ smo objavili velik razpis nagrad. Vsi naši naročniki, ki pošljejo vseletno naročnino (80 Din), imajo pravico, da si izberejo iz pričujočega seznama popolnoma brezplačno in poštnine prosto knjig v vrednosti 30 Din, kdor poravna polletno naročnino, pa za 15 Din. Če si izberete dražje knjige, plačate samo razliko.
Naročnino pošljite vsaj do 5. septembra t. 1.
Vse podrobnosti in potrebna navodila dobite v 27. štev. „Romana" na str. 410 in 411, ali pa v upravi »Romana**, Ljubljana, Breg 10.
Knjige za vas
1.	Romani, povesti i. dr.
1. Arcibašev, Sanin, roman . . . Din 50—
2. Krafft, V okiopnjaku okoli sveta, roman I. in II. del nam ie pošel
3. Murger, La Bohčme, roman . .	,,	36—
4. Wilde, Slika D. Graya, roman	„	36—
5. Dostojevskij, Zapiski Iz mrtveca
doma, roman, I. del ....	„ 36—
6.	—	II. del...........................  30—
7. Govekar,	Svitanje, zgod. roman	„	35—
8. Zevacco,	Kraljevi vitez, roman	„	35—
9. Bourroughs, Tarzan, sin opice,
roman, 1............................32.—
10.	—	II.:Tarzan in svet, roman	„	32—
11. —III.:	Tarzanove živali, rom.	,,	32.—
12.	— IV.:	Tarzanov sin, roman .	„	32.—
13.	—	V.: Tarz. mladost v džungli	„	32.—
14. Dostojevskii, Idiiot, rom. I. del „	32.—
15.	—	II. del............................32.—
16.	—	111. del.............................32—
17.	—	IV. del.............................32—
18. Hamsun, Glad, roman ....	„ 32—
19. Kmetova, V metežu, roman . .	32—
20. Bulsver. Poslednji dnevi Pom-	
pe ev, roman, I. del		„ 32—
21. — II. del		
22. Levstik, Višnjeva repatica, ro-	
man, I. in II. del		30—
23. Gaboriau, Zločin v Orclvalu,	
kriminalni roman		„ 25—
24. — Akt št. 113, krim. roman .	., 26—
25. Golar, Bratje In sestre, novele .	„ 24—
26. — Slov. balade in romance .	„ 24—
27. Meško, Listki, novele ....	,. 20—
28. Murnik, Na Bledu, roman . .	„ 16—
29. Tolstoj, Kreutzerieva sonata,	.. 16—
roman		
30. Goncourt, Renče Mauperln, rom.	„ 16—
31. Larlsch, Razkrinkani Habsbur-	
žani 		„ 15—
32. Green, Za milijoni, krlm. rom.	„ 14—
33. Zeyer. Gompači In Komurasakl,	
roman 		14—
34. Albreht. Ranjena gruda, povest	., 12—
35. Azov-Teffi, Humoresko ....	.. 12—
36. Waldova, Vera, roman ....	.. 12—
37. Garšin, Nadežda Nlkolalevna,	
roman		.. 10—
38. Mčrimče, Verne duše v vicah.	
povest 		.. 10—
39. Feigel, Domače živali, humore-	
ske 		
40. Milčinski, Fridolln Žolna, humo-	
reske, I. del		8—
41. — II. del		.. 8—
42. Puškin, Pikova dama, novela .	„ 5—
II. Strokovne in poučne knjige
43. Skalicky, Kletarstvo.....................Din	60—
44. Plečnik. Repetitorlj anatomije
	I.: Skelet		.. 24—
45.	II.: Mišičje		
46.	— III.: Drobje		„ 24—
47.	— IV.: Obtočil* 		24—
48.	V.: Živčevje		
49.	VI.: Čutila 		
50.	Dr. Rus, Slovenska zemlja . .	24—
51. Sič, Kmečke hišo na Gorenj-		
	skem 		
profesor še ni vsega prebral, ali pa bodo morali drugo sami poiskati. Tiho je odšla iz sobe in se vrnila v obednico. Z drhtečim glasom je jela prijateljem pripovedovati, kaj je čitala, iri ko je končala, je vsem vstalo vprašnje, ki ga pa nihče ni na glas izrekel: „Ali pojdemo iskat sporočilo?'*
„Pozno je že,“ jim je rekla Nadja. ,.Pojdimo spat, da bomo jutri spočiti. Takrat bodo naše misli jasne. Takrat naj se odloči, kaj bomo storili:*
Deveto poglavje ODLOČITEV
Če begunci že prejšnjo noč niso mogli spati, so to noč spali še manj. Branko skoraj ni zatisnil očesa. Nove misli so ga objemale, novi načrti, ki so ga vsega prevzeli, so bili vzrok, da ni. mogel priklicati spanca. čeprav ga je bil potreben. Jutro ga je našlo budnega.
Nič bol je se ni godilo ostalim. Le profesor je bil izjema. On je mirno spal, kakor bi se mu ne bilo nič zgodilo, kakor je spal vsak dan. in na obrazu mu je igral rahel nasmešek. Šele ko so prvi žarki solnca posvetili v sobo ob verandi, se je pvedramil. Naglo je skočil pokoncu in- stopil na balkon.
V prvem trenutku, ko se je spomnil včerajšnjih dogodkov. se mu je zdelo, da so bile to samo lepe sanje, da ne more biti resnica, zakaj stvari, ki jih je odkril, so preveč čudovite. preveč zagonetne in čudne, da bi mogle biti kaj drugega kakor slepilo. Šele ko je na mizi verande zagledal porumenele liste perga-mena, ko je čital svoje besede, ki jih je prejšnji dan zapisal na list papirja, se je zavedel. da je vse to resnica. Težak kamen se mu je odvalil od srca, blaženost ga je obšla, ko je pomislil, kaj je vse odkril. in le malo je manjkalo, da mu niso prišle v oči solze hvaležnosti do usode, ki se mu je nasmehnila in ga napravila lako srečnega, kakor nikdar
še sanjal ui. Strmel je zdaj v pergamen, zdaj na list papii ja in niti opazil ni, da so se za njim odprla vrata in da je Nadja stopila v sobo. Šele ko ga je poklicala, se je obrnil in ji naglo stopil naproti.
„Dobro jutro, gospodična," ji je rekel in ji stisnil roko, „kaj steže vstali? Saj je šele komaj dan..."
»Nisem mogla spati,“ mu je rekla. »Snoči, ko ste že spali, sem čitala list. Ukradel mi je spanje. Ne samo meni, tudi mojim prijateljem, ki že poznajo njegovo vsebino. In vi ste iako sladko spali..se je nasmehnila in mu položila roko na ramo.
,, ,9Utrujen sem bil,“ je rekel, „zato sem legel spat, ko sem razrešil vsebino rokopisa. Kdo drugi na mo jem mestu ne bi bil mogel spati, tudi vi niste mogli. Premajhna je moč narave nad vami. Mene je v teh letih, kar bivam v Sibiriji, premagala. Ne morem se ji ustavljati in — vesel sem tega. Prav mirno sem spal,“ se je zasmejal.
„To je torej vse,“ mu je rekla.
„Da, razen neke malenkosti, ki je še nisem prevedel. Na predzadnjem listu je popisana pot do svetišča, pa je precej težko čitljiva. Glavne obrise že imam, zdaj moram le še vedeti, k je so ta rokopis našli, kajti od ondod je pot popisana.'1
„To vam bom jaz lahko povedala," je rekla. „Vem, kje je oče rokopis dobil, še celo to, kje 'je bil zakopan. Ali bo treba iti tja?"
Profesor je nemo prikimal.
„Saj ni tako daleč," je dodala in se oprla ob mizo. „Če le količkaj poznate okolico, boste takoj vedeli, kje. Dobro uro od tod proti severu je na nizkem hribu lična hišica, last kmeta, ki je rokopis našel."
»Kdaj bi odšli na pot?" je brez odloga vprašal profesor. Čeprav je prej toliko pripovedoval o svoji ravnodušnosti in miru, je vendar tudi njega
prevzela želja, da čimprej pride stvari do dna.
„Da bi takoj šli?" je vzkliknila Nadja. „In potem kar dalje iskat tisto svetišče?"
Profesor je spet samo prikimal.
„Toda sodim, da bo pot in iskanje trajalo nekaj dni in da ne bo tako lahko, kakor mislimo. Na vsak način se bomo morali oskrbeti z vsem, kar je za tako potovanje potrebno. Če stoje, kakor mislim, razvaline svetišča globoko v gozdu — saj bi ga bil drugače gotovo že kdo odkril — naša pot ne bo tako lahka. Gozdovi okoli nas so prej podobni pragozdovom, saj še ni bilo človeka, ki bi v njih vihtel sekiro."
.,Ali nam bodo te priprave vzele toliko časa?" je vprašal profesor.
»Najmanj en dan," je odvrnila Nadja. „In potem... ali bomo mogli vse io sami opraviti? Ali ne bo treba vzeti s seboj nekaj ljudi?"
..Mislim, da je bolje, če to sami opravimo," je odvrnil profesor. „Čim manj ljudi je pri takih podjetjih, tem bolje je. Saj mislite vzeti s seboj svo je prijatelje?"
„Da," je prikimala. „Do njih imate lahko zaupanje. Ljudje so, ki se ničesar ne boje. Dobro jih poznam, vso pot od juga Rusije pa do tu sem preživela z njimi. Pretrpela, bi bila morala reči, zakaj pot je bila strašna..." Premolknila je, potem je nadaljevala z iz-premenjenim glasom. „Dobri ljudje so. Brez njihove pomoči danes ne bi bila tu. Z njimi sem delila vse trpljenje, z njimi bom delila tudi srečo. In če je vse to resnica, kar ste nam včeraj odkrili, nas v tem svetišču čaka sreča. Tisti slučaj, ki pride k vsakomur samo enkrat, in ki je dovolj za vse življenje, če ga človek ne zamudi."
„Z njimi mislite deliti zaklade, to se pravi, če so še tam?" je vprašal profesor.
„Da, in z vami,” je dodala. „Tudi pravico imam do tega. Gozd, kjer po mojem mnenje svetišče stoji, je bil lasi mojega očeta in zdaj je moj. Torej je moje tudi to, kar tam najdemo. Pošteno bomo delili. Pet nas je in vsakdo bo dobil petino. Ali vam je prav, gospod profesor?"
„Ne potrebujem denarja," je odmahnil učenjak.
»Da ga ne potrebujete, pravite?" se je Nadja nasmehnila. „Ali mislite zmeraj ostati tu, v tej puščavi? Če obogatite, je ves svet vaš. Ne pozabite tega," je pristavila. »In kako bi bili mi odkrili to brez vas?"
Profesor je molčal.
»Odgovorite mi!" je ponovila in se obrnila k njemu. In ker še zmeraj ni odgovoril, je energično vzkliknila:
»Tako bo in nič drugače. Kaj bi se branili! Nespametno bi bilo. Koliko časa še potrebujete, da natanko razrešite oni kos pergamena, ki govori o poti?"
»Nekaj ur," je odvrnil.
»Medtem se pogovorim s svojimi prijatelji," je rekla Nadja. »Jutri zjutraj odidemo na pot. O naši skrivnosti bom povedala tudi staremu oskrbniku, ki mi je vdan. Morda ga bomo potrebovali in prepričana sem, da tega, kar mu bomo zaupali, nikomur ne izda."
»N jemu lahko poveste," je pritrdil profesor. »Poznam ga. Pošten človek je."
»In če se nam podjetje posreči, ga bom nagradila, da mi bo lahko do smrti hvaležen. Tu ne mislim ostati. Čeprav je moj dom. Predolgočasno je v tej samoti. Sveta se mi hoče," je odvrnila in oči so se ji zaiskrile.
»Prav imate, gospodična," je toplo rekel profesor. »Mladi ste še in uživajte mladost. Za samotarstvo je starost."
Cenj. naročniki, ki še niso obnovili naročnine /a tekoče četrtletje, dobe te dni položnice. Vljudno prosimo nakazila!
num
Premeteni švejk V Galiciji.
švejk še nimu nobene medalje. Vsi drugi že po dve, tri.
Pa stopi k poveljniku.
,,Ja\ Ijam pokorno, gospod polkovnik, da !>i rad zaslužil zlat križec. Kaj naj naredim?"
../a zlat križec je treba precej hrabrosti. Najmanj rusko polkovo zastavo moraš dobiti."
IJro nato stoji Švejk pred polkovnikom z rusko polkovno zastavo »Švejk, ti! Človek božji, kako si to napravil? In še ranjen nisi?"
..Gospod polkovnik," 11111 junaško pove švejk. »Saj tli bilo tako težko. Vzel sem s seboj strojno pušk o in jo zamenjal za zastavo."
Ib
n
!i
Nerodna ulica
„V to ulico se ne morem preseliti!"
..Zakaj ne?“
..Ker moram zjutraj, kadar greni v službo, ženi tako dolgo mahati, dokler ne zavijem okoli ogla!“
Zlobnost
Pri vhodu v gledališče je napis: »Psov s seboj jemati ni dovoljeno."
Znanega filmskega komika Paula Morgana so zalotili prav v trenutku, ko je pod ta napis pristavil; »Društvo za varstvo živali."
Pametni mož
Ona: „Ali si snoči res moral nazaj v pisarno?"
On: »Pametna žena tako moža ne izprašuje!"
Ona: ..Kakopak! Mož pa sme- ženo vprašati, ali..."
On: »Pameten mož sploh nima žene!"
Muzikalen sosed
»Dovolite, gospa, prišel sem uglasit klavir."
»Saj vas vendar nisem naročil i!”
»Vaš sosed me je poslal."
Takt
Bambo in Bimbo se pogovarjata o lepem vedenju.
»Kaj je lepo vedenje?" vpraša Bambo.
»Lepo vedenje? Čakaj!" odvrne Bimbo. »Če se ti zgodi, da nevedoina odpreš vrata v kopalnico in zagledaš v njej gospodično, ki nima ničesar na sebi. ter naglo zaloputneš vrata in rečeš: .Oprostite, gospod!' Vidiš, to je lepo vedenje!"
Galantno
»Gospod Smola, ali vas smem povabiti na kosilo?"
»Milostljiva, vaše kosilo mi je ukaz!"
Junak
Učenjak pride na afriško obalo in išče mladega, neustrašnega moža, da bi ga spremljal po Sahari. Ker je obl jubil dobro plačo, se javi tildi Svinčnik. Učenjak pa mu ni prav zaupal:
»Preden vas vzamem v službo, vas moram seveda preizkusiti," mu pravi in ga pelje na dvorišče. Potem potegne nenadoma revolver iz žepa in mn odstreli klobuk z glave.
S\ inčnik se ne gane.
..Dobro, mli pravi raziskovalec, »vzamem vas v službo. Poguma vam
manjka. Vse drugo zveste jutri."
Svinčnik se ne gane.
,.Nu. kaj čakate?"
»Preluknjali ste mi klobuk..."
»A. tako. Tu imate dve sto di-nariev Knoite si novega.“
..Tn hlače?"
Trgovsko pismo
,, ... V prilogi vam pošiljam vzorce nekaterih vrst umetnega gnojila.
I rosim, da mi sporočite, katera vrsta vašemu okusu najbolje ustreza..."
Pozna ga
V ženski družbi govore o nekem znancu, mladem inženjerju, ki se je bogato poročil:
»Zdaj plava v zlatu," pripoveduje neka gospa drugi. »Gotovo bo nosil samo še svilene pižame."
»To še nič ne pomeni," meni ona, »svilene pižame jc že doslej nosil."
Samogovor pri j u t r n n j i telovadbi »Gromska strela! Že spet mi žena ni osnažila čevljev!"
H 11 d a bolezen
Zdravnik:	„Nn, kaj pa vam
manjka ?“
Jera: »Ojoj, gospod doktor, trga me; toliko da vzdignem roko nad glavo, in z nogo je ravno tako!"
Poklon
..Ali vas ni dama nič vprašala, kilo vam je izročil šopek?"
Postrešček: »Nič, saj je že vedela. Takoj je rekla: ,Že spet stari osel1."
Pripognil se je
Gospodar ogleduje svojo hišo. Na stopnicah sreča Pepčka, sina svojega najemnika.
..Kdo pa je pri vas razbil okno?"
»Mama. Pa je ata kriv, ker se je pripognil."
Nerodno
Mož:	..Ptiči ti bodo spet vse
seme pojedli. Zakaj ne postaviš strašila?"
Žena: »Saj sem zmeraj sama na njivi."
Prošnja
..Obsojeni ste na dvajset let težke ječe. deset let lahke ječe, dvajset let izinibe časti in na trajen izgon. Ali imate kako posebno željo, obsojenec?"
„Da, če bi me najprej izgnali."
Košarica
Peter je prosil gospodično Metko za roko- ..Vprašate me, ali bi hotela nostati vaša žena, žena človeka, ki ima tako preteklost! Najrajši bi nagnala pse na vas, tako se mi studite!"
Peter se čudi: ..Ali naj to smatram za košarico?"
V šoli
»Kaj je otok?"
»Otok je morsko dno, ki gleda iz morja."
s
	tBesmsamama						
u		m	j				
Srečna l»i bila rada v zakonu?
I Gotovo! >yeš, kako ^oš? Če se boš ravnala po telile desetih (modernih) zapovedih:
t. Skrbi za to, da bo tvoj mož imej zmerom dobro kosilo in večerjo, potem 1)0 zadovoljen in z njim tudi ti.
2. Kaži mu vedno vesel obraz! Če hoče sitnariti, mu povej uspelo šalo. Sploh bodi vedno vedra in dobre volje.
3. Ne izprašuj ga prav nerodno, kam pojde ali kje je bil. Saj t,i bo o priliki sam povedni. Zasliševanj možje ne marajo.
4. Nikoli ne ,devaj ,v nič vrlin in prednosti svojih prijateljic! To diši pQ nevoščljivosti, moža pa s tem prav po nepotrebnem opozoriš nanje, iii sicer v ravno nasprotnem zmislu, kakor si nameravala.
5. Ne delaj preveč! Za to ne boš najbrž, nikoli žela hvaležnosti.
6. Imej vedno časa za svojega moža. če treba, se tudi od dela odtrgaj! Tvoj mož je važnejši od dela.
7. Tu pa tam lahko mirne vesti pristaneš na to, da je črno belo. Prevelika..najančnost in pedantnost sta možem nezposni.
8. Skušaj biti nasproti možu v.e-dno malce spogledljiva in ne zanemarjaj tplesne iiego ne obleke.
9. Zbudi v svojem možu občutek, da si izmed vseli ljudi ti tista, ki boš vedno neomajno verovala vanj.
10. Zbudi v •• n jem celo občutek, da imaš njega za najsposobnejšega in najumnejšega človeka njegovega poklica. Vedno ga moraš nekoliko občudovati, to ga bo povzdignilo in mu dajalo spodbudo. Potlej bo srečen, in ti z njim.
Če izgubiš tek,
je vselej v sredi kakšno obolenje. Zaprtje utegne biti s tem v zvezi, ali želodcu nekaj ni prav, ali pa se pripravlja kakšna druga bolezen. Slabi apetit pa utegne biti tudi posledica pomanjkanje krvi (bledica).
Docela nezmiselno je v pričakovanju, da ti bo to vrnilo tek, po-Užiti katero ..sredstvo za pospeše-nje teka". Post je časih prav priporočljiva reč, in preobložen želodec se bo najlaglje poprav il, če mu nekaj časa z jedjo prizanašaš. Ko mine zaprtje, pa se tek sam od sebe spet vrne.
Če je pomanjkanje teka posledica bledice, jemlji 'železni tinkturo.
Pri otrocih stvar navadno ni tako resna. Matere boste sume najbolje vedele, da imajo otroci s te-
kom svojo ..politiko": kadar zavohajo iz kuhinje nevšečno jim jed, že vedo: „Mama, danes pa nisem nič lačen!" Če se jim to enkrat posreči, bodo seveda vedno iznova ubrali to ..politiko". S pametno vzgojo pa jih bodo matere že spravile na pravo pot. — Otroci se morajo v prvi vrsti navaditi reda: med posameznimi južinami jim matere ne smejo dati ničesar jesti, potem bodo že imeli tek. Če si v dvomu, ali je kašna bolezen vzrok, da otrok ne mara jesti, poglej mu na jezik: čp je normalen v barvi in velikosti, torej neotekel, tedaj veš, da je ta ..bolezen" nekoliko sumljivega značaja. Takrat otroka resno primi, in. navadno se boš prepričala, da je bilo njegovo pomanjkanje teka res samo „politi-ka“. Jezik človeka najrajši izda.
Nabori
je tisti nadležni gost, ki nas prav tako rad obišče poleti kakor pozimi, spomladi kakor jeseni. Zdravila zanj so različna, a pri njih izberi, pazi na zbadljivi rek, ki pravi: Nahod odpraviš brez zdravnika v treh dneh, z zdravnikom pa v šestih.
Časih pomaga temeljito spote-nje po lipovem čaju, posebno pozimi, poleti pa julm iz bezgovih jagod. ,če se ti nos zamaši, vtakni v nosnico fprmanovo vato in krepko potegni zrak vase. Tudi glavobol potem preneha.
Če le moreš, opravi brez aspirina. Čisto prepovedati ti ga seveda ne mislimo; to bi se reklo mačko odvaditi lova na miši.
Žemljevi cmoki.
Potrebščine:	A kg ostre moke,
I jajce, 3 žcnilje, mast, sol, voda in 'A zavojčku Dr. Oetker-jevega pecilnega praška.
Priprava: Dobro prempšuj moko, jajce, sol in \otlo, razreži žemlje na kocke, j ih spraži y masti in napravi končno iz tega s pecilnim praškom testo. Ko so napravljeni iz njega cmoki, jih kuhaj — približno pol ure — v slani vodi.
Budilke
po Din 60'— s triletnim jamstvom
IVAN PAKI2, LJUBLJANA
Pred Škofijo 15.
n*
Blagovna znamka
»Svetla glava“
se ]e obnesla. — Med tisoči znamk, ki te priglašajo vsako leto, pač ni nobena postala znana kakor ta. Radi pozornosti, ki io vzbula slika, in radi globokega svojega pomena Je postal znak nepozaben.
..Znamka Oetker*4 Jamči za nalboljio kvaliteto po nainižllh cenah in radi tega načela so
Dr. Oetker-lev pecilni prašek Dr. Oetker-)ey vanlllnov prašek Dr. Oetker-Jev prašek za pudinge itd. tako močno razširjeni.
Letno se proda mnogo milijonov zavojčkov, ki pomagajo „prosvltlJenlm“ gospodinjam postaviti v kratkem čaSu na mizo tečne ledi. Marsikatera ura se Je prihranila, mnoge nevolje radi slabega kipenja močnikov Je izostalo.
Otroci se veselijo, če speče mati Oet-kerjev šartell, in v otroški sobi ni ničesar boljšega, nego Je Oetker-Jev puding s svežim ali vkuhanim sadjem ali t sadnim sokom.
Pri nakupu pozor na to, da se dobe pristni Dr. Oetker-Jev! fabrlkatl. ker ta če-sto ponujajo manj vredni posnetki.
Dr. Oetker-Jev
vanilinov sladkor
je najboljša začimba
za mlečne In močnate ledi, pudinge In spenleno smetano, kakao In čaj, šartlje, torte In pecivo, laični konjak.
Zavojček odgovarja dvema ali trem strokom dobre vanilije.
Ako se pomeša zavojčka Dr. Oetker-jevega izbranega vanlflnovega sladkorja z 1 kg finega sladkorla in se dasta 1 do 2 laični Žlici te mešanice v skodelico čaja, tedaj se dobi aromatična, okusna pijača.
•j
Dr. Oetker-jevi recepti
za kuhinjo in hišo
prinašalo Izbiro Izvrstnih predpisov za pripravo enostavnih, bolllh, finih In nalllnej-šlh močnatih jedi, šartljev, peciva, tort
I. t. d.
Za vsako obltell so nalvečle važnosti, ker najdelo po nllh sestavljena Jedila radi svole enostavne priprave, svojega odličnega okusa In svole lahke prebavljivosti povsod In vedno pohvalo gospodinj — tudi onih, ki stavijo večje zahteve — In ker je. kakor je pokazala Izkušnja, vsako ponesrečenle tudi pri začetnicah izkllučeno.
Oetker-jevo knjigo dobite zastonj pri Vašem trgovcu; ako ne. pilite naravnost n.i tovarno
DR. OETKER. MARIBOR.
m
IUiiUil/L
Jtt
Urejuje Boris Bihter.šič
Ali poznate Leilo Hyams?
Leila Mvams, znana Mctrova zvezda, ki dela pri tej družbi že tri leta; prebije ves svoj prosti čas v prirodi. V ateljejih je saino takrat, kadar mora biti in kadar študira novosti- govorečega filma, saj je ena izmed redkih zvezd, ki se spozna tudi na tehnično plut filma, poglavje, ki se drugi igralci zanj ne menijo dosti.
Toda kadar je tudi to za njo, izgine iz ateljeja. Naj ljubše ji je ležanje na morski obali. Doslej so mislili, dir se samo rada koplje, ker je bila nekoč učiteljica plavanju; zdaj pa so časnikarji odkrili, da najrajši lovi ribe. I.epa in živahna Leila presedi časih ure in ure v skritem kotičku ob morju in čaka. dokler riba ne zagrabi vade. Kadar pa imu več dni časa, povabi večjo družbo; da se odjiclje na njeni jahti na široko morje, kjer potem prežive prosti čas tam sredi morja, kjer je rib dovolj in kjer ni treba nanje čakati cele ure.
Seveda pridejo na te izlete tudi časnikarji, ki jih nik jer ne munjku. Imajo pa dostikrat smolo, kajti Leila je le redkokdaj pri volji, da bi jim kaj povedala:	Zadnjič
pa so imeli srečo. Povedala jim je marsikaj; kar bo tudi vas zanimalo.
Pruvilh je o svojih vlogah* in posebno naglasila, kako rada igra v filmih, kjer dobi vloge iz življenja, kakršno je. Za druge vloge ji ni toliko. Toda igra jih vendar rada, ker jo veseli delo v ateljejih. Nobeni svoji tovarišici ne zavida, če dobi vlogo, ki bi jo ona rada. ker misli, da je sama kriva, če se ji ni posrečilo te vloge dobiti.
Toda Leila ima še druge mušice, časih izgine za več dni. Prav zadnjič se je tako zgodilo in potem so jo dobili, ko je delala kot naVaden zidar pri svoji novi vili, drugič pa je več dni skupaj merila nove obleke.
Taka je Leila, partnerica Ra-inona Novarra, Johna Gilberta, Wil-liamu Ilainesa in drugih.
Morski Volk
Ali ste že kdaj videli človeka, ki je brutalen, okruten in neusmiljen kakor zver, pri tem pa filozof, prežet s kulturo in intelektom?
Mislim; da so taki tipi zelo redki, posebno v današnjem času. l)a pa žive, o tem ne smemo dvomiti. Med nami sb in se nam kažejo v zmeraj drugačnih oblikah. To so tisti, ki se vse življenje bore stvar-
no in ogorčeno z vsakomer in z vsemi. Nikogar ne priznavajo nad seboj, — toda njihov konec je navadno tragičen. Tak človek je bil Jack London. Že v mladih letih se je moral boriti za obstanek in takrat se je dobro naučil življenske-ga gesla, ki je bil njegova gluvnu zapoved do smrti: »Velika riba žre male".
Jack London je bil neverjetno močan človek, jeklenih mišic, toda obenem tudi duševni velikan. Vsega ga je prevzela* fanatična želja po znanju in ker je imel razen jeklenih mišic tudi jekleno voljo, je (»ostal eden najbolj izobraženih ljudi svojega časa. Njegova čudovita duševna nndmoč šele * tedaj dobi fantastične dimenzije, če pogledamo na okolnosti, v katerih je prišel do svoje izobrazbe. V avtobiografiji »Martin Lden“ nam kaže svoje življenje, ki je bilo cela vrsta junaških borb zasužnjenega človeka za* duševno svobodo.
  Čez dan sem moral opravljati* najtežja dela," piše nekje, »dela, ki so bila celo za' mene, orjaka, pretežka in vse samo zhto, da sem toliko zaslužil; da sem si lahko kupoval knjige. Ponoči pa sem čital filozofske razprave.
Denar za^knjige sem si prihranil pri jedi. Odtrgal sem si ga od ust. I ista leta sem spal komaj po šest ur na dam Čeprav me je to življenje izčrpalo, nisem bil z uspehom zadovoljen. Nu j bolj sem se moral boriti s časom. Napravil sem si kompliciran sistem razdelitve časa: Najprej sem si kupil na obroke kolo. da sem skrajšal pot od svojega doma do ceste, kjer sem delal. Večerjo sem si kuhal na špiritu, medtem pa sem čital knjige, ki sem jih tako držul v roki, da sem lahko obenem pazil, da mi ni
KAJ PRINAŠA: Elitni Kino Matica
Telefon 2124
Otvori‘cv jesenske sezone s sijajno komedijo
„Če diplomati ljubijo”4,
v glavnih vlogah Svetislav Petrovič in Liane Haid
»Vesela dunajska dekleta"
v slavni vlosi Willy Forst
Kino Ideal
  	     ai	lil
»Ljubezen in zaobljuba",
filmska drama no romanu Rl Vossa »Zwei Mciischen", Charlotte Susu in Gustav Frhhlich.
»Pariška ljubezen."
filmska komedija. V Klavnih vlogah H. Schultz in Sziike Szakail
Foxova zvezda Marion Lessing igra Klavno vIoko v filmu »Mašila' Zapada".
večerja prekipela. Ko sem se bril, sem se učil tuje besede, ki sem jih imel napisane na papirju. Ta papir sem pritrdil na ogledalo v višini oči. Nobene minute nisem zamudil. Nekoč sem svoj organizem postavil še na večjo preizkušnjo. Jel sem krajšati čas, ki sem si ga bil namenil za spanje, in sicer najprej za eno, potipa za dve uri, tako, da sem končno, spal samo po-štiri ure na dan. Todu to je bilo tudi zame preveč. Nekega dne sem začutil, da- sem izčrpan in onemogel. Takrat sem izpremenil svoj način življenja.
Tri mesece sem delal, takorckoč noč in dan, in shranil vsak vinar, da sem potem lahko živel, to se pravi, učil se in pisal mesec ali dva. To je bil boj za življenje in smrt z vsemi silami in z vsemi živci, tembolj, ker listi,.ki sem jim pošiljal svoje kratke novele, niso vsega sprejeli, ali pa mi dostikrat niso plačali..."
Že iz tega kratkega popisa vidimo, kako velika je bila duševna moč človeka, ki ga tudi najnujše delo in neuspehi niso mogli toliko omajati, da bi bil izgubil vero v sebe in svojo moč.
Te lastnosti, to energijo je Jack London prenesel' na Volka Larse-lia, glavnega junaka v svojem romanu »Morski Volk". Ta Volk* ni tip nadutega mornarja, ki ga porinimo iz cenenih pustolovskih roihtmov, temveč človek iz krvi in mesti; psiholog. Najbolj se vidi to v prizoru iz filma, ki je bil posnet pb> tem romanu, ko pride Volk Larsen — umrli Milton Sills — s svojo ladjo »Pošast" v japonsko pristanišče lla-kodate in mu je prvi opravek to, da kupi v nekem antikvarijutu »Zgodovino filozofije", malo iiato pa se v krčmi stepe z bratom, svojini smrtnim sovražnikom, in zmaga.
Morski Volk je stoodstotni individualist, ki ne izbira sredstev za dosego svojega naiiiena. Priznava
■//// //// /.m///,,//////////,.
//// //////////,/// /////// ///// /
Vdseperilo
■'//////////////////////////"/zV'///,
Izdaja za konsorcij ..Romana" K. Bratuša; urejuje in odgovarja Vladimir Gorazd; tiskajo J. Blasnika nasl 11niverzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani’
samo pravo močnejšega, toda zna biti tudi velikodušen, kar pokaže, ko mu pride pod roko neizkušeni Allan lirami, slabič, ki se je Volku zameril, ker ga ljubi ženska, ki je Volka odbila. Še celo dober je /. njim in napravi iz ujega močnega moža ki se Ivo nekoč lahko meril z njim..."
Edini argument Volkov je pest — toda ta argument mu postano usoden. V boju s svojim bratom podleže iu s tem potrdi svojo filozofijo, ki t rdi: „Velika riba žre male."
Fox je dosti napravil s tein. da je filinaJ enega največjih romanov Jacka Londona iu priznati mu moramo, da je izvršil kulturno misijo s tem, da je populariziral eno najbolj zanimivih oseb svetovne literature ..Morskega Volka".
FILMSKI DROBIŽ
Novi naslov Svetislava Petro-v i ('■ a je: Aafa-film, Berlin, Frie-drjclistr. 203, kjjsr dela pravkar svoj nujnovpjši film ..Viktorija in njen huzar“,
Emil J a n n i n g s je na počitni cali. Pišete mu lahko na naslov: St.
\Volfgang, Salzkammergut.
Kupon 35 film
FILMSKA VPRAŠANJA
1. Kje je angažirana Kay Francis?
2. Kateri igralec igra glavno vlogo v filmu ..Gospodična tajnica1*?
3. Kako se imenuje najnovejši film Luisa Trenkerja?
4. Kdaj je rojena Elizabeta Bergner?
5. Kateri igralec igra glavno vlogo v filmu „V vodi in na suliem“?
Rešitve teh vprašanj sprejemamo šest dni po izidu listu. Za nagrado razpisujemo
20 VELIKIH FILMSKIH FOTOGRAFIJ.
ki jili razdelimo med deset reševalcev.
Rešitve vprašanj iz >3. številke so: l. Vivian Duncan; 2. ..Mojstrski tat ; ~i. Hans Albers; 4. Kiithe von Nagy: 5. Pri Ufi. Nagrade dobe:
Aleksander Kozic
koncesijonirano elektrotehnično podjetje
Ljubljana
Cesta v Rožno dolino 44 Tel. 30-41
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. — Izvršitev strokovnjaška. — Cene zmerne.
5.	slik: Rozalija Skrebar, Ljubljana;
4 slike: Razpotnik Danica, Maribor;
~i slike: Malej Joško. Ljubljana;
2 sliki: Zrimšek Lojzka, Kolori-
ha;
po eno sliko: Vidic Mija, Ljubljana:	Vidic Valerija, Ljubljana;
Mastnek Boža, Nova vas; Slapar Štefka, Zapuže; Oblak Zdravko, Poljane: Klic Bregar. Maribor.
KUiARNAfT-DIU
limfam daimatimovaIi .
r,Ai.A aparate in rillO potrebščine
dobite v največji izbiri v
Drogeriji „Adrija”
Mr. Ph. S. Borčič
Ljubljana, Šelenburgova ulica 1
Telefon št. 34-01 Zahtevajte cenik I