bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA CIVIDALE ZAJAMČEN DONOS! Že z enim samim vplačilom ob sklenitvi pogodbe si zagotovite določen denarni znesek, ki Vam bo izplačan čez pet let MOJA BANKA novi ' i * * 4' ; ■ , ■ • ' ' ...» • ■- tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.300 lir št. 33 (727) • Čedad, četrtek, 1. septembra 1994 Beli« BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA CIVIDALE CERTIFICATI DI DEPOSITO DELLA BANCA -alto rendimento - titolo al portatore (anonimo) - decorrenza immediata dell’investimento MOJA BANKA “Verske” polemike se vrstijo v Italiji Papež gre v Sarajevo Verska vprašanja so ta čas v Italiji pod žarometi javnosti. Papežev obisk v Sarajevo, demografska konferenca v Kairu, versko-inte-gralistične izjave predsednice Poslanske zbornice Irene Pivetti ter novi pogledi vladne večine v zvezi s splavom se prepletajo med seboj in polnijo stolpce časopisov. Odločitev Vatikana, da bo Janez Pavel II. vendarle obiskal Sarajevo, je sprožila vrsto komentarjev o primernosti takšnega obiska. Olje na ogenj domnev in ugibanj so dodali bosanski Srbi, ki so Papeža svarili pred takšnim korakom, češ da na takšen način postavlja svoje življenje na kocko. Sveti oče pa se je vendarle odločil, da bo konec prihodnjega tedna spregovoril v Sarajevu in s tem vidno in odločno posegel v prizadevanja za mir na Balkanu. Koliko bo v resnici pomagalo papeževo romanje v vojne kraje, je težko napovedati, vsekakor pa bo pomenilo klofuto svetovnim posvetnim vladarjem, ki so doslej konkretnega zelo malo storili, da bi se bratomorna vojna na Balkanu končala. Veliko je besed, veliko je govoričenja o tem, kako bi bilo treba postopati, malo pa je dejanj. Medtem pa v Bosni in Hercegovini ljudje umirajo, matere, otroci in starčki so vsak dan bolj izčrpani in družine so že prekoračile mejo človeške zmogljivosti. Zanimivo, da so tudi v Sloveniji nekateri papežev obisk v vojne kraje izkoristili za napad na sedanje vladne strukture. Po njihovem bi moral Janez Pavel II. obiskati tudi Slovenijo in če tega ni storil so krivi tisti, ki danes še predstavljajo bivšo oblast. V duhu običajnih afer torej, čeravno je vsem znano, da papežev obisk bo pomenil predvsem misijo miru v kraje, kjer vojna vihra. In kar je nam znano, v Sloveniji vojne ni. V Italiji pa se nadaljuje polemika o govoru predsednice Irene Pivettijeve, ki se je v Riminiju zavzela za nekakšno papeževo vlado in se zavzela za nekakšen inte-gralistični verski pristop. Njene izjave res niso bile posrečene, še posebno ne, ker jih je izrekla kot tretja najpomembnejša ištitucio-nalna oseba v državi. (R.P.) S. Pietro: si discute su lingua e scuola Dopo un’intensa estate culturale anche l’autunno si presenta per la comunità slovena della provincia di Udine quanto mai promettente e ricco di proposte. Tra le varie iniziative in programma spicca senz’altro per il tema proposto, i relatori coinvolti, le adesioni già pervenute un convegno internazionale che si terrà a S. Pietro al Natiso-ne dall’ 11 al 13 novembre. Lingua dell’ infanzia e minoranze: studi, programmi ed esperienze intese allo sviluppo delle lingue minoritarie. Questo il tema del convegno, organizzato dal Centro studi Nediža assieme al Confemili ed alla Cattedra della didattica delle lingue moderne del!’ Università di Udine, con il patrocinio tra gli altri della Commissione delle Comunità europee. E senz’altro un appuntamento importante per studenti, insegnanti, operatori culturali e scolastici nonché amministratori pubblici. Il convegno si propone infatti di confrontare e divulgare studi, ricerche ed esperienze finalizzate alla diffusione delle lingue delle minoranze linguistiche e del bilinguismo precoce nell’età scolare. Ciò sia dove esse si svolgono con il supporto di una legislazione statale che in sua assenza. Oltre all’ esperienza della scuola bilingue di S. Pietro, da cui è scaturita la necessità del confronto internazionale, saranno presentate anche quelle della comunità bretone in Francia, franco-provenzale in Val d’Aosta, catalana nelle isole Baleari, tedesca a Bolzano, frisone in O-landa, slovena in Ungheria. L’assetto ospedaliero regionale rimane in primo piano Nasce “Ippocrate” Si é costituita a Cividale un associazione che riunisce i dipendenti dell'JJsl Claudia Chiahai: “Servirà a far incontrare gli operatori e la popolazione" L’associazione di chiama “Ippocrate” e nasce dalle ceneri del Comitato dei dipendenti delPUsl del Civi-dalese, salito alla ribalta, suo malgrado, quasi due anni fa dopo le prime voci che riguardano la razionalizzazione della rete ospedaliera regionale e la possibile chiusura dell’ospedale di Cividale. “Abbiamo voluto dotarci di uno strumento concreto per continuare ad agire” afferma la presidente della neocostituita associazione, Claudia Chiabai, ci-vidalese ma originaria eli Grimacco. I tempi sono quelli che sono, le voci di chiusura sono tornate a farsi sentire. Farnesina zavrača slovenske izjave Glede vprašanja dvojnega državljanstva Italijansko zunanje ministrstvo je takoj reagiralo na izjave slovenske vlade v zvezi z vprašanjem dvojnega državljanstva, ki naj bi pomenilo kršitev mednarodnih pogodb in vzbuja nezaupanje v medsebojnih odnosih. Po oceni Farnesine je povsem neosnovan očitek, daje italijanska stran kršila bilateralne pogodbe. Italijansko zunanjje ministrstvo označuje ta očitek kot nevzdržen, poleg tega trdi, da bo število tistih, ki bodo v Sloveniji lahko pridobili italijansko državljanstvo, zelo omejeno. Farnesina dodaja, da ni nobenega razloga, da bi vprašanje dvojnega državljanstva lahko postalo ovira za vzajemno zaupanje. Serviva una scossa. “Tutto il lavoro del Circolo dipendenti - sostiene la Chiabai - poggiava sulle 23 mila firme raccolte a sostegno dell’ospedale”. Firme che non sono riuscite a convincere gli amministratori regionali. I dipendenti dell’U-sl, con la nuova associazione, tornano però a rivolgersi alla gente comune. “Abbiamo pensato che occorresse dare alla gente uno strumento di partecipazione continuo alla costruzione del processo decisionale e, allo stesso tempo, di controllo sul gruppo che porta avanti il discorso dell’ospedale” spiega la Chiabai. E il nome dell’associazione non é stato scelto a caso: Ippocrate, padre fondatore della medicina moderna, é importante anche perché la sua proposta era quella di guardare l’uomo nel suo insieme: “Vogliamo riprendere l’approccio al malato come persona”. Michele Obit segue a pagina 4 NUOVE LINEE DI ABITI DA LAVORO PER TUTTI I SETTORI OPERATIVI TUTE • SALOPETTE • COORDINATI LAVORO TUTE SPORTIVE • LINEA CAMICERIA LINEA OSPEDALIERA • COMPLETI PROFESSIONALI VESTAGLIE • GIURROTTI IMBOTTITI LINEA ANTINFORTUNISTICA • FALDE E BERRETTI Stabilimento e uffici: Via Nazionale - Tavagnacco (Ud) - Tel. 0432/570959-5707256 Fax 0432/571938 Četrtek, 1. septembra 1994 2 Na Občini tudi DSL? Videm : težko pogojevanje LS Motil se je tisti, ki je mislil, da bo tudi na videmski Občini, podobno kot na videmski Pokrajini, prišlo do nove večinske koalicije z vstopom Demokratične stranke levice. Po vrsti kritik, ki jih je bila deležna Ljudska stranka za izbiro na Pokrajini, so bivši demokri-stijani, ki so na Deželi zavrgli sodelovanje z DSL in izbrali desno opcijo, potegnili ročno zavoro in postavili DSL dokaj hude pogoje. Dejstvo je, da dosedanji pogovori o sestavi levo-sre-dinske koalicije na videmski Občini, so padli v vodo in vse je treba zaCeti znova. Po vsej verjetnosti na ponedeljkovi občinski seji ne bo prišlo do zamenjave večinske koalicije, saj novi pogoji LS postavljajo zadevo v povsem drugi položaj. Videmski pokrajinski tajnik Ljudske stranke Cescutti je namreC v zaCetku tedna povedal, da so pripravljeni sprejeti v večino nekatere odbornike, ki pripadajo progresisticnemu gibanju, ne smejo pa biti neposredno vpisani v DSL. Gre za nekakšno “postopno” vključevanje, ki bi Ljudski stranki zagotovilo, da je volk sit in koza cela. To velja predvsem, ko se morajo pogovarjati s predstavniki pola svoboščin, ki so dokaj kritični do takšnih izbir. Cescutti je tudi povedal, da Ce bo DSL sprejela takšen predlog, bo veljal do konca mandatne dobe in ne postavlja nobenih garancij za nadaljna zavezništva na občinskih volitvah. Kaj na to pravi DSL? Odgovor bomo verjetno dobili že v teh dneh, Čeravno iz nekaterih neuradnih izjav njenih predstavnikov ni velikega navdušenja za predlog Ljudske stranke, ki bi rada krmarila na dveh Čolnih z namenom, da ohrani CimveC oblasti. Ne smemo namreč pozabiti, da je reševanje političnih zapletjajev na videmski Občini pod žarometi deželne politične stvarnosti, saj gre za najveCjo občino in za najpomembnejše središCe vsakršnega političnega dogovarjanja. Giochi per bambini in occasione della Festa dei borghi Borgo di Ponte vince il trofeo Borgo di Ponte ha vinto la sfida cittadina ducale, aggiudicandosi il trofeo del “Torneo dei borghi ’94” organizzato quest’anno, per la prima volta, dalla Pro Loco Civida-le. Gli altri tre rioni, Borgo Centro, Borgo S. Pietro e Borgo S. Domenico, sono giunti al secondo posto, a pari merito. Con questi risultati si é conclusa lunedì sera una manifestazione che ha coinvolto - a partire da venerdì -oltre 200 cividalesi di tutte le età in gare sportive ed amatoriali. “Siamo molto contenti per la partecipazione degli a-bitanti dei borghi ma anche deH’afflusso di pubblico, che ha seguito numeroso anche le manifestazioni collaterali” ha affermato in conclusione E-manuela Gorgone, presidente della Pro Loco, che si é detta soddisfatta anche per la proficua collaborazione volontaria che si é instaurata tra le associazioni che hanno preso parte all’iniziativa. La risposta del pubblico é stata, in generale, positiva, e questo é di buon auspicio per il prosieguo delle iniziative che la Pro Loco Cividale sta predisponendo. Tra i progetti futuri, vanno segnalati la realizzazione di un bollettino informativo e l’organizzazione di una manifestazione per il prossimo Natale cividalese. Kučan: “Naj se slovenska vlada jasno izreče v zvezi s trgovino z orožjem” Na Dunaju so cariniki našli večjo pošiljko vojaškega materiala, ki je prišla iz Slovenije Sredi najhujše avgustovske vročine, ko je že kazalo, da se bodo po sili vremenskih razmer tudi afere “umirile” je Slovenijo in mednarodno javnost sploh presunila vest o najdbi slovenske vojaške opreme na dunajskem letališču. Iz podatkov, ki jih je posredovala avstrijska tiskovna agencija, naj bi avstrijski cariniki pred dobrim mesecem zaplenili pošiljko vojnega materiala, ki je na Dunaj prišla iz Slovenije. Slo naj bi za deset sistemov za vodenje izstrelkov, s katerimi bi opremili ameriške tanke in ki so bili namenjeni v Iran. Carinski organi so še povedali, da gre za pošiljko ljubljanske Iskre Elektrooptike. Pri vsej zadevi pa je zanimivo, da je prišla vest o najdbi vojaške opreme na dan ne takoj po najdbi, marveC med srečanjem državnikov v Alpbachu, katerega se je udeležil tudi slovenski predsednik Kučan. Nadaljne preiskave in polemični toni okoli najdene pošiljke vojaškega materiala pa so se preselili v Sloveni- jo, kjer se je “starim” aferam pridružila nova. Pri vsem tem pa ni bilo tako važno, da bi se resnici pogledalo do dna, marveč predvsem za to, da bi eden krivil drugega za morebitno kaznivo dejanje in s tem dosegel politični uspeh. V ugibanja o krivcih je bil vpleten tudi Beograd in dejstvo, da bi nekateri radi Slovenijo potisnili v kot pod pretvezo, da ne spoštuje embarga proti Iranu in da trguje z orožjem. Okoli tega se nam zdi najbolj resna trditev samega predsednika Slovenije Milana KuCana, ki je za dnevnik Republika povedal: “Menim, da je po velikih govoricah o nedovoljeni trgovini z orožjem v Sloveniji, ki se je začela z orožarsko afero na mariborskem letališču, nujno potrebno uradno in za svetovno in domaCo javnost avtoritativno stališče slovenske vlade, kako je s Slovenijo in trgovino z orožjem.” Kako se bo konCala ta zgodba je težko napovedati, saj bo marsikomu lahklo služila za druge, politične cilje za vročo slovensko jesen. (R.P.) Comunità montana Valli del Natisone Progetti per donne Nel periodo di settembre e ottobre la Comunità montana, nell’ambito del “Progetto donna”, promuove due corsi di formazione per favorire la creazione di attività imprenditoriali nel settore del commercio e dell’ agriturismo da parte delle donne. In collaborazione con l’Associazione i-taliana sommeliers si terrà il 1. corso di qualificazione professionale per sommelier, in collaborazione con la Federazione italiana cuochi verrà invece organizzato un corso di cucina. Le iscritte sono cento: 40 al primo, 60, divise in due gruppi, al secondo. Si è chiusa intanto la mostra “La parola per l’arte: protagonista donna”, organizzata dalla Comunità montana tramite l’ufficio “Centro donna" con grande pompa e senza badare a spese nella chiesa di S. Francesco a Cividale, che ha avuto come coda quattro conferenze sull’arte in altrettanti comuni delle valli del Natisone. Sarebbe interessante sapere quante donne delle Valli del Natisone, a cui la mostra assieme al commento critico che /’ accompagnava dovrebbe essere stata rivolta, l’hanno potuta visitare. Una cosa però è certa. Più la cultura si presenta in modo astratto, più è avulsa e disancorata dalla realtà locale -che sebbene i nostri amministratori sembrano non rendersene conto si esprime culturalmente ed anche attraverso l’arte a livelli di qualità -, maggiore interesse e disponibilità (anche finanziaria) incontra presso gli enti locali, Comunità montana in primo luogo. Il requisito indispensabile degli operatori culturali che propongono e realizzano un’iniziativa con l’appoggio della Comunità montana è evidentemente che non siano abitanti delle Valli del Natisone. L’impatto sui cittadini, considerati anche in questo caso esclusivamente come fruitori passivi, è del tutto secondario. Questa è la morale che si trae dall’iniziativa, senza nulla togliere ad artisti e critiche d’arte che ne sono stati protagonisti. La controprova, se ce ne fosse bisogno, viene da Stazione Topolò. Le installazioni che hanno avuto un’eco sulla stampa, alla radio ed alla TV a livello nazionale, con importanti consensi da parte della critica e del pubblico, non hanno nemmeno incuriosito presidente, direttivo e membri della Comunità montana. Con /’eccezione dei sindaci Chiabai e Marinig, in un mese e mezzo di iniziative culturali non hanno trovato il tempo per fare una capatina a Topolò. Riguardo poi il sostegno all’ iniziativa neanche parlarne: alla lettera delle due associazioni culturali locali (!) che hanno realizzato Stazione Topolò nemmeno la cortesia di una risposta, sia pure negativa.(jn) Jutri na Opčinah začetek 29. študijskih dnevov Janša v nedeljo na Dragi Bivši obrambni minister, sicer predsednik Socialdemokratske stranke in lider slovenske desnice Janez Janša bo sklenil letošnje 29. študijske dneve “Draga 94”, ki jih Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta prireja od jutri do nedelje v parku Fin-žgarjevega doma na Opčinah. V okviru študijskih dnevov sodi tudi “Draga mladih”, ki bo namenjena vprašanju zaposlovanja. Janez Janša, ki bo v kratkem izdal svojo novo knjigo, bo imel na OpCinah predavanje “Pogled čez sloven- stvo” torej podrobno oceno slovenskega politika na Slovenijo, seveda s svojega političnega zornega kota. Draga 94 se bo začela jutri popoldne, ko bo ob 17.30 dr. Stane Gabrovec spregovoril na temo “KrCanstvo in formacija slovenstva”, v soboto ob 16. uri bosta mag. Marija Jurič-Pahor in dr. Hektor Jogan spregovorila o pri-sili spomina v identiteti koroških in tržaških Slovencev. V nedeljo zjutraj pa bo Lojze Cemažar spregovoril na temo “V novo sproščenost slovenskega kristijana”. Bomba contro la convivenza Doppia cittadinanza La possibilità di acquisire la doppia cittadinanza, slovena ed italiana oppure croata ed italiana, in questi giorni d’agosto ha provocato non poche polemiche. Diversi sono gli atteggiamenti dei vari gruppi politici nella vicina Repubblica e diversi i modi di interpretare la possibilità che i cittadini sloveni e croati aquisi-scano anche la cittadinanza italiana. Di questi argomenti si è dibattuto recentemente a Capodistria durante un convegno promosso dalla DC slovena. Il ministro dell'In- terno Andrej Ster ha dichiarato che il partito di Peterle, la DC, è dell’opinione che l’istituto della doppia cittadinanza sia giustificato soltanto per gli appartenenti alle minoranze autoctone in Slovenia e per gli sloveni attualmente cittadini di altri Paesi. Zona franca I commercianti e gli amministratori dei comuni dell’Alta Valle dell’Isonzo chiedono la realizzazione di una zona franca, libera da tasse e da lungaggini doganali, che potrebbe aumentare vistosamente il flusso di turisti non soltanto dalle vicine Italia e Austria ma anche dall’interno della Slovenia. Bomba antislovena Un agente ha perso le braccia e due suoi colleghi sono rimasti feriti nello scoppio di una bomba a K-lagenfurt, collocata davanti all’unica scuola bilingue (sloveno-tedesca) della città. A quanto sembra le indagini indicano il coinvolgimento di ambienti neonazisti, da sempre contrari alla presenza della comunità slovena in Austria. Va ricordato che alcuni mesi orsono ignoti mandarono alcune lettere-bomba a personaggi politici austriaci rei di essere troppo “amichevoli” nei confronti della comunità slovena. La Bmw si avvicina La casa automobilistica tedesca Bmw è intenzionata a realizzare nell’area del porto di Capodistria un terminal per l’esportazione dei suoi veicoli in Oriente. La decisione del colosso tedesco è scaturita in relazione ai rapidi collegamenti ferroviari sull’asse Gernta-nia-Austria-Slovenia. Le Bmw, caricate a Monaco di Baviera, raggiungerebbero in tempi brevi lo scalo capodistriano da dove sarebbero imbarcate per il mercato orientale. Il Papa in Slovenia? L’undici settembre il Papa sarà a Zagabria per presenziare alle manifestazione per i nove secoli della diocesi zagabrese. In questa occasione la Chiesa slovena e lo stesso presidente Milan KuCan hanno invitato il Santo padre in Slovenia. Dal Vaticano, però, è giunta una risposta negativa nella quale e stato specificato che l’agenda dei viaggi per il 1994 è già completa. In Slovenia sperano che Giovanni Paolo Il possa compiere la sua visita pastorale nel corso del prossimo anno. y t novi mata jur O J\UUUrd Četrtek, 1. septembra 1994 “Otroški govor in manjšine” V Špetru bo od 11. do 13. novembra pomembno mednarodno posvetovanje na temo “Otroški govor in manjšine”, na katerem bodo strokovnjaki iz različnih držav obravnavali vprašanje razvijanja manjšinskih jezikov skozi študije, programe in izkustva. Ob poglabljanju problematike bo torej izredno zanimiva primerjava med različnimi izkustvi, katerih namen je razširjanje in utrditev manjšinskih jezikov in zgodnje dvojezičnosti v šolskem obdobju in to tako Cividale: corso per lavoratori La scuola media statale Ippolito Nievo di Cividale ricorda che sono aperte le iscrizioni per il corso serale di scuola media per lavoratori per l’anno scolastico 1994195. Gli interessati, età minima 16 anni entro il 3l .12.1994, massima senza limite, per qualsiasi informazione possono rivolgersi olla segreteria della scuola, sita in via Gemono n.9, tel. 733232, tutti i giorni della settimana dalle 8 alle 14. tam, kjer to dejavnost podpira državna zakonodaja, kot v položajih, kjer te osnove ni. Na posvetu, ki ga prirejajo Študijski center Nediža iz Špetra, Confemili in Katedra za didaktiko sodobnih jezikov na Univerzi v Vidmu, bodo imeli uvodne referate prof. Renzo Titone (Dvojezičnost pri otroku ter njegovi kognitivni in jezikovni razvoj), prof. Nereo Perini (Dvojezično šolstvo: manjšinski jezik in državni jezik), prof. Silvana Schiavi Fachin (Materinščina, drugi jezik in tuji jezik v komunikacijski interakciji beneških otrok) in prof. Leonardo Sole (Etnična skupnost in jezik: kulturi sprememb naproti). S svojimi koreferati bodo na posvetu sodelovali še Alessandra Burelli - videmska univerza, Pascale Chevillard - bretonska skupnost Francija, Lucija Cok - Koper, Maria Teresa Gerbelle - franko-proven-salska skupnost Aosta, Živa Gruden - Speter, Aina Moll, katalonska skupnost -Balearski otoki, Katalonija, Lucio Peressi - videmska univerza, Valerija Perger -Murska Sobota, Luis Thomas Prader - nemška skupnost Bočen, Koen Zondag - frizijska skupnost NL, Franci Zwitter - slovenska skupnost Avstrija. Na posvetu, kjer bodo eno od ključnih vprašanj v središču pozornosti prizadevanja krajevnih in deželnih uprav v korist in podporo dvojezične vzgoje, bo tudi okrogla miza, ki se je bodo udeležili krajevni in deželni upravitelji ter predstavniki organizacij in inštitucij manjšinskih skupnosti. Naj dodamo še, da ima posvet pokroviteljstvo Občine Speter, Gorske skupnosti, Dežele F-JK, Univerze Videm in Komisije Evrospkih skupnosti. Visitatori alla mostra della scuola di merletti ad Idrija. Sotto, in un chiosco si lavora ai pizzi Per la cronaca la giuria ha scelto come miglior merlettaia, tra gli adulti, Metoda Čefarin di Cerkno, mentre nelle tre categorie giovanili hanno prevalso Mateja Višarje: koncert slovenskih pesmi V priredbi Planike v soboto 3. septembra Letošnje poletje je bilo na kulturnem področju zelo živahno in pestro, še posebej v Nadiških dolinah, kjer so se vseskozi vrstile kulturne iniciative, pri čemer je imelo glavno vlogo Beneško gledališče, ki še nadaljuje svojo turnejo po vaseh. In preden se je zaključila stara se že odpira nova kulturna sezona, ki se nam obeta prav tako bogata. Vsaj prizadevanja slovenskih kulturnih društev gredo v to smer. Al Buonacquisto troverai 30.000 articoli di casalinghi, articoli da regalo, piccoli elettrodomestici e giocattoli Prvi so začeli s svojo dejavnostjo člani slovenskega društva Planika v Kanalski dolini, ki sodi med najmlajše kulturne skupine v videmski pokrajini. Priredili so koncert slovenskih umetnih pesmi. Kulturno manifestacijo so organizirali v sodelovanju s Turističnim konzorcijem s Trbiža in Ne-vejskega sedla, kar seveda ima svoj pomen. Gost Slovencev iz Kanalske doline bo torej v soboto 3. septembra moški komorni zbor Podnart z Gorenjske iz Slovenije. Pod vodstvom dirigenta Edija Gašperšiča bo zapel pred cerkvijo na Sv. Višariah. Koncert bo ob 13. uri. Klavžar di Spodnja Idrija, Veronika Rupnik di Črni Vrh e Tina Jenko di Gorenja vas. Ma il festival si é svolto anche nelle piazze e nelle vie vicine, dove nei chioschi le merlettaie vendevano i propri lavori. La festa é stata allietata anche da gruppi folkloristici e prodotti gastronomici locali, mentre tra le varie iniziative vanno segnalate la presentazione di un progetto riguardante il marchio di denominazione dei pizzi di Idrija e la conferenza del professor Juri Bavdaž sulla storia e lo sviluppo dei merletti. Uno sviluppo reso possibile anche dalla presenza di una scuola specifica, per merlettaie. Ed uno dei luoghi più visitati, la scorsa settimana, é stata proprio la mostra dei lavori eseguiti dalle alunne della scuola. Il festival é stato anche l’occasione per visitare il museo della cittadina sistemato nel castello. L’esposizione centrale rappresenta i 500 anni di storia della miniera di mercurio e della città di Idrija, completata da una raccolta di merletti e da spazi dedicati allo scrittore France Bevk ed al politico Aleš Bebler. All’inizio del paese, arrivando dal Tolminese, colpiscono le apparecchiature della miniera, i pozzi d’ingresso, la fabbrica di mercurio, le case tipiche dei minatori e soprattutto la grande pompa a propulsione d’acqua, installata nel lontano 1790. Un passato sul quale Idrija sta costruendo il proprio futuro. •REMANZACC0 Ss Udine-Cividale tel. 667985 •CASSACC0 Centro commerciale Alpe Adria tel. 881142 In scena il teatro friulano Per tre domeniche successive il teatro Ristori di Cividale ospiterà la “Rassegna del teatro friulano”, una manifestazione organizzata dall’Associazione teatrale friulana di Udine e dalla Società filologica friulana in collaborazione con la Pro Loco Cividale, l’amministrazione comunale ducale e la Banca Popolare di Cividale. Si incomincia domenica 4 settembre con due rappresentazioni presentate dalla Compagnia teatrale “Lis anforis” di Sevegliano. Si tratta di due atti linici, il primo di Lelo Cjanton intitolato “Il diaul a colors” ed il secondo di Ivo Di Lueh, autore di “Puar pre Che-co”. Domenica 11 settembre sarà la volta di “La sere dal Mulinar”, tre atti di Stefano Mon-tello e Flavio Zannier portati sul palcoscenico dal G.A.D. Quintino Ronchi di S. Daniele. Infine domenica 18 settembre verrà proposta, grazie alla Compagnia teatrale “Vecio Friul” di Porpetto, la commedia in tre atti di Primo Degano “Il pi-turùt di Ravjei”. L’inizio degli spettacoli é alle 21. La festa dei pizzi riaccende Idrija Domenica si é concluso il “Festival del merletto" Idrija, la più vecchia città mineraria slovena, a metà strada tra il confine con l’Italia e la capitale Lubiana, ha ospitato anche quest’anno il “Festival del merletto”, manifestazione che ha richiamato da martedì a domenica, oltre un migliaio di visitatori. Nella piazza della cittadina, che conta circa 6.000 abitanti, si é svolta la tradizionale competizione fra merlettaie (in totale 131, provenienti da Idrija, Cerkno, Ziri ed altre località vicine; tra i partecipanti c’erano anche alcuni uomini) desiderose di mostrare al pubblico la propria abilità nel completare il pizzo nel minor tempo possibile. Med poukom v špetrski dvojezični šoli (iz arhiva NM) Novembra v Spetru pomemben mednarodni posvet četrtek, 1. septembra 1994 Alcuni partecipanti al corso sindacale a Pulfero La scuola di Bolzano si aggiorna a Pulfero Organizzata dalla CISL di Bolzano, si è tenuta giovedì scorso nella nuova sala consigliare di Pulfero una giornata di studio e di approfondimento per gli insegnanti delle scuole elementari tedesche, ladine ed italiane della provincia Altoatesina. Abbiamo così avuto la possibiltà di approfondire la conoscenza dell’ordinamento scolastico nella provincia di Bolzano, illustrato dal prof. Prader, che è caratterizzato da una forte autonomia, da una tripartizione in una scuola italiana, tedesca e ladina per ognuna delle quali c’è un intendente ed un’amministrazione separata. La scuola materna è provinciale e l’insegnamento si svolge in una delle tre lingue madri così come è monolingue l’insegnamento in prima elementare. Dalla seconda elementare in poi si aggiunge anche lo studio della seconda lingua, rispettivamente italiano per le scuole tedesche, tedesco per quelle italiane, tedesco o italiano per quelle ladine. Al seminario di Pulfero, a cui hanno partecipato anche la direzione e buona parte del corpo insegnanti della scuola bilingue di S. Pietro, è stata illustrata dalla prof. Gruden l’esperienza della nostra scuola privata. Il prof. PeCenko invece ha illustrato l’ordinamento della scuola slovena nelle province di Trieste e Gorizia. Impresa donna con NOW Numerose sono le iniziative che la Comunità europea ha varato per favorire ed incentivare le attività delle donne nel mondo del lavoro. In questo quadro si inserisce anche il progetto NOW di cui abbiamo già dato notizia ma che intendiamo richiamare perchè si presenta davvero come un’interessante opportunità. La Camera di Commercio di Udine, aH’intemo di NOW, ha avviato un programma di sviluppo, sostegno ed incentivazione per le iniziative imprenditoriali gestite da donne. Ricordiamo a questo proposito che il bando scade il IO settembre e che presso la CCIAA c’è un Ufficio impresa donna con compiti di informazione e orientamento (V.le Ungheria 15, tei 248824). Domenica prossima Povoletto ricorda Il Comune di Povoletto e l’ANPI provinciale di Udine hanno indetto per domenica 4 settembre una manifestazione rievocativa della “battaglia di Povoletto” che segnò un momento importante nella lotta armata in quella zona. Infatti, il 5 settembre 1944 formazioni garibaldine ed osovane impegnarono in aspri combattimenti i fascisti del locale presidio e reparti tedeschi, costringendoli alla resa. La manifestazione avrà i-nizio alle ore 10.30 con l’incontro dei partecipanti, alle 11 ci sarà la messa, seguirà poi la cerimonia alla quale interverrà, dopo i saluti del sindaco Ciocchiatti e del presidente dell’Anpi Federico Vincenti, Antonio Comelli che terrà l’orazione ufficiale. Comunità: venerdì 9 assemblea La Comunità montana Valli del Natisone torna a riunirsi dopo la pausa estiva. Il presidente Giuseppe Chiabudini ha convocato l’assemblea per venerdì 9 settembre, alle 19. Dopo le comunicazioni del presidente, l’ordine del giorno prevede l’approvazione delle schede di rilevazione delle idee progettuali per la predisposizione del programma operativo dellTNTERREG. Si tratta di un’iniziativa comunitaria in materia di cooperazione transfrontaliera. I consiglieri dell’ente montano saranno chiamati anche a rideterminare un punto della sezione di programma per l’anno 1992 per l’attuazione dell’art. 28 della Legge regionale 35/87. Jutri zaključek Tabora mladih Raziskava v dolini rož Državni sekretar za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj bo jutri obiskal 14. mladinski raziskovalni tabor, ki se zaključuje v Reziji. Istega dne zvečer v domačem kulturnem domu pa bo zaključna prireditev dvotedenskega dela mladih raziskovalcev, ki se udeležujejo pobude, ki so jo organizirali Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici, Društvo slovenskih naravoslovcev in tehnikov ter Društvo mladih raziskovalcev iz Trsta in Gorice. Sicer to je že drugič, da prireditelji raziskovalnega tabora so si izbrali Rezijo za svoje delo. Prvič se je to zgodilo pred petimi leti, ko so spoznali zgodovinske in druge zanimivosti doline pod Kaninom. Milana Pahorja, ki vodi skupino petindvajsetih mladih raziskovalcev, smo po telefonu vprašali za oceno pred sklenitvijo tabora. “Moram reči, da je vse teklo, kot programirano in da se za uspeh dela moramo v prvi vrsti zahvaliti domačinom, ki so rade volje priskočili na pomoč radovednim raziskovalcem in jih “obremenili” z vrsto informacij in dokumentacije. Ob tem ne smemo pozabiti tudi na pomoč, ki nam jo nudita domače kulturno društvo Rozajanski dum in urad Zveze slovenskih kul- turnih društev, v prvi vrsti pa Luigia Negro, na katero se stalno obračamo za vsakovrstni problem.” Pahor nam je povedal, da delo poteka v petih skupinah in da vsaka izmed teh ima točno določeno nalogo. Eni je poverjena skrb, da zbira čimveč gradiva o planinah, ki so svojčas predstavljale zanimivost tega kraja. Posebna pozornost pa je izkazana zapuščeni vasici Korito, njeni topono-mastiki in sploh vsemu zanimivemu, ki spada zraven. Se največ gradiva pa je zbrala dokumentaristična skupina, ki je v teh dneh nagrmadila številne fotografije in posnela več videoposnetkov o delu v Reziji. Kolikšna je bila “žetev”, bomo imeli priložnost spoznati v petek zvečer, ko bodo zaključili tabor in ko bodo predstavniki vseh petih skupin podali krajši oris opravljenega dela. Zbrane podatke, fotografski in etnografski material pa bo služil za načrtovani etnografski muzej, ki ga rezijanski kulturni delavci že več časa načrtujejo in ga mislijo tudi uresničiti. Delo raziskovalcev pa je pomenilo tudi srečanje s tamkajšnji kulturnimi delavci, s člani folklorne skupine kakor tudi z upravitelji, da bi spoznali zdajšnjo stvarnost Rezije in Rezijanov. (R.P.) Motiv iz Rezije Tarvisio parte seconda fila ■- “Questa è una candidatura di tre Regioni, di tre Paesi, di tre etnie, di tre culture diverse ma u-nite nella fratellanza e nello sport. I tre confini sono un messaggio di sport, di pace, amicizia ed ambiente”. Basterà questa dichiarazione della pluricampionessa olimpica Manuela Di Centa, fatta a Parigi, a farci arrivare nel gruppo ristretto delle pretendenti ad organizzare le o-limpiadi invernali del 2002? La risposta arriverà il 26 gennaio da Losanna quando si saprà chi ha superato l’esame della commissione o-limpica che in questi mesi visiterà tutte le città candidate per verificare le reali possibilità di ogni partecipante. Nei primi di novembre la commissione del CIO visiterà Tarviso, Jesenice e Hemmagor. Le possibilità che Tarvisio possa entrare nel gruppo delle finaliste ci sono anche se bisogna ammettere che la concorrenza è tutt’altro che debole. Salt Lake City (USA) e Quebec (Canada) dovrebbero partire in pole position, dietro a loro la Svizzera (Sion), la Svezia (Oster-sund), la Spagna (Jaca) e poi Tarviso che dovrà scrollarsi di dosso pure la concorrenza “interna” di Graz, la candidata ufficiale dell’Austria. Gladio: resnica le po kapljah Ceglih počaso an z veliko težavo, v majhnih, drobnih kapljah, le napri parhajajo na dan nove informacije o tajni organizacij Gladio, ki je bla ta-kuo razširjena tle par nas, je takuo močnuo vplivala na življenje naših dolin pa tudi nekaterih naših ljudi. Zadnje novice so paršle tele dni iz Benetk, iz sodišča tistega miesta. Organizacija Gladio je bla alertana an parpravjenih je bluo vič ku 2 tau-žent mož za de se vključijo v poskus daržavnega udara, golpe, ki je znan pod imenam “Piano Solo” an ga je lieta 1964 napravju general De Loren- zo. Tuole je tarditi pred sodnikam Ma-stelloni, ki je vso stvar pošju napri do sodišča ministrov v Rimu, ’an star Furlan, ime katerega nie znano, se pa vie, de je biu sodelavec, zlo blizu ranjkemu kolonelu Aldu Specogna. Tel zadnji pa, takuo ki se vie, je v organizaciji Gladio imeu dužnuost skar-biet za “nasco”, tiste skrivališča, kjer je bluo zbrano orožje. Furlan, ki je tuole priču pred sodnikam, je v tistih lietih dielu za tajne službe an za sudaški distret. Po njega besiedah - takuo ki se bere po časopi-sah - je general De Lorenzo julija 1964 naroču Specogni, naj bo organizacija Gladio alertana an parpravjena vzet v ruoke armo an “totalno uničat” vse komuniste. Tist ukaz pa je biu zadnji moment preklican an poskus daržavnega udara je na srečo propadu. Stari gladjatorji so se hitro oglasil za reč, de se na more dielat povezave med Gladio an “piano Solo” an de ti- sta furlanska priča mieša stvari, številke an sigle. Gladio so ustanovil lieta 1957 an šele tiste lieto potlè je začela zbierat “svoje” ljudi, telih pa kadar jih je bluo narvič - tardijo - jih je bluo 230 v Furlaniji an drugih 400 po Italiji. Tista, ki je imiela na stuojke ljudi, je bla “organizacija O”. Po njih besiedah neznana furlanska priča gu-ori o stvareh, ki so se zgodile kakih 10 liet priet, kadar Gladia ni še bluo ne. Sada bo muoru sodnik Mastelloni presodit pomien telega zadnjega pričevanja an pejat napri preiskavo, ki se troštamo priet al potlè parnese na dan vso resnico o Gladiu, njega “kompetencah”, dielu, ki gaje opravju an tudi o ljudeh, ki so bli v tolo organizacijo vključeni an sojo vodili. Nuova associazione dei dipendenti delTUsI Nasce “Ippocrate” dalla prima pagina Non solo rivendicazione, dunque, ma anche proposte, sembra il motto dell’associazione, che dovrebbe diventare punto d’incontro per produrre progetti ed idee, alcune delle quali sono già in fase di elaborazione in questi giorni. “L’importante - sottolinea ancora la presidente -é che gli operatori sanitari e la popolazione ritrovino quel rapporto che, non solo nella nostra regione, si sta deteriorando sempre di più. Solo da questa unione si può superare il baratro”. Perché di baratro si tratta. Claudia Chiabai segue con attenzione l’evolversi della situazione che riguarda la sanità regionale ed in particolare il nosocomio cividalese. “La situazione é davvero seria - afferma in conclusione -e chi dice che l’ospedale non corre alcun rischio si illude”. L’allarme rimarrà, probabilmente, fino a quando il piano regionale per la razionalizzazione della rete ospedaliera verrà approvato e reso noto. Solo allora l’ospedale di Cividale - che ha un bacino d’utenza di 50 mila persone, compresi gli abitanti delle Valli del Natisone - conoscerà il suo destino. Michele Obit '/vffosfa rave ... TV • VIDEO • HI-FI ELETTRODOMESTICI SOLO DA NOI PREZZI ECCEZIONALI •VIDALE DEL FRIULI - V.LE LIBERTA' 28/D - TEL.0432/700739 jih Kadar je bila vojska du Afrik adan kolonel an njega sudati so bli miesce an miesce pod tendah, pod šotorih na samin tu dežertu. Za jest an za pit so imiel zadost, pa nič druze-ga, kar pomaga lieuš živiet, ker so bli deleč od miesta. Vsaki dan je biu težak adeštrament an tu saboto kolonel jih je pa vse zbrau pod te velikim tendonam. Vprašu jih je vsake sort reči: če imajo zadost za jest an za pit, če jim hode puošta od duoma, kuo jim pasa cajt zvičer an takuo naprej. Vprašu jih je tudi kuo se previdajo za ženske, sa’ žene an muroze so ble ostale doma an to parvo mi-esto Giarabub je 30 km deleč. - Oh, za tiste, go-spuod kolonel, ni problema, se previdamo! Imamo skrito ’no kamelo tam za tisto veliko bulo od pieska an vsako saboto vičer nas previda šest! - so odguorili sudatje. - Zaries? - je jau prečudvan kolonel! -tudi ist sam tle sam, brez moje žene, a bi mogli posodit mene tisto kamelo za tole saboto? - Ja, ja, še zvestuo gaspuod kolonel! Ku sonce je začelo zahajt, kolonel se j’ hitro pobrau zad zas veliko bulo pieska gledat kamelo. Vsi njega sudati so se bli zbral na varh velike dune pieska za videt, ki kombinuva njih komandant. Takuo so ga hitro zagledal, ko je začeu ničku skakat na njo an kamela ga j’ pa cabala an metala na tla v pie-sak! Takuo j’ šlo napri vič ku ’no uro cajta, kadar buogi kolonel vas trudan an pun pieska je zastopu, da ni mogoče se previdat s tisto kamelo. Pobrau se j’ pruot akampa-mentu an na varh bule pieska je ušafu vse njega sudate, ki so se na vas glas smejal! - Ka’ sta mi pravli -je jezno vprašu kolonel - de tista prekleta kamela vas previda šest vsako saboto, če mene ni pustila nič na-rest?! - Nas na previda migu takuo! - so sme-he odguorili. - Kuo pa? - Vsako saboto se na šest nabasamo gor na njo an nas nese du tabarin v Giarabub!!! oblietinca Pridni šuoknji in miedih Trainiti V četartak romanje na Staro goro Drugi tiedan, v četartak 8. setemberja bo spet tradicionalno romanje videmske škofije na Staro goro. Takuo, ki že vsi vesta, na tele romanje se gre par nogah dol s Kararje. Vierniki se ušafajo pred cierkvijo v Karariji ob treh popudan, kar se pride na Staro goro (okuole pete an pu), bo sveta maša. Molu jo bo videmski nadškof Battisti kupé s pomožnim škofam Brollo. Za se varnit v Kararijo so poskarbiel za koriero, sevie-da, če na bota miei moči za se varnit par nogah! Bit pridni v Suoli je du-žnuost naše mladine, če pa so zlo pridni, je pru tudi jih nagradit, premjat. An tel je namien komitata, ki želi daržat živ spomin na Renza Marsiela, ki je umaru glih ’no lieto od tega . Za prit do tega so vprašal pomuoč ravnatelje sriednjih šuol, ki spadajo pod našo gorsko skupnost, naj jim povedo, kateri so bli lietos narbuj uriedni šuolarji, na koncu so jih vebral an nagradil v okviru sejma svetega Roka, ki je biu v Skruto-vem miesca vošta. Teli so nagrajenci: Loris Calcaterra iz Tavorjane, Silvia Mar-chig iz Sauodnje, Barbara Miscoria iz Podboniesca, Cristian Orsettig iz Prapo-tnega, Tomas Predan an Viviana Tomasetig iz Svetega Lienarta. Vsakemu so dal 500 taužent. Nagrada “Renzo Mar-seu’’, za človieka ki je pu-no pomagu judem Nediških dolin so ga lietos dali nepozabnemu miedihu Trai-nitu, ki je tle par nas opra-vju svoje dielo po naših vaseh od lieta 1942 do lieta 1984. Na gori Sv. Heme (Hem-maberg) blizu Celovca (Klagenfurt) je bluo v saboto 20. vošta 12. romanje treh narodu. Zbralo se je parbližno pet taužent viemiku, paršli so iz ciele Koroške, Slovenije an Furlanije. Miez njih je bla tudi liepa skupina iz lieške fare (videmo jo na naši fotografiji tle na varh). Sli so s koriero iz Hlocja, vsieh kupe jih je bluo 57. Tudi oni, ku vsi te drugi romariji, so bli par maš, ki so jo mo- lil škofi iz Celovca Egon Kapellari, iz Ljubljane Alojzij Šuštar, iz Maribora Franz Kramberger, videmski nadškof Alfredo Battisti, sodelovali so njih pomožni škofi an parbližno 70 ga-spuodu, ki so paršli kupe z vierniki na srečanje. Maša je bla v štierih izi-kih: po niemško, slovien-sko, laško an taljansko an vsi kupe so molil za parja-teljstvo an spoštovanje med narodi. Po maši je naša domača skupina šla odkrivat lepote okuole Sv. Heme, takuo de so pokukal tudi v Minimun-dus, kjer v ’no uro obiuno lahko vsak človek pregleda lepote cielega... sveta, šli so tudi na jezero, kjer stoji ci-erku Marije Pomagaj. Ni bla samuo parložnost za kupe molit, pač pa tudi za jo zapiet an se veselit, zatuo so že jal, de tudi druge lieto na parmanjkajo na trinajstem romanju treh narodu, ki drugo lieto bo v Sloveniji. četrtek, 1. septembra 1994 Veseu senjam v Čarnem varhu Tudi oni so molili za ljubezan med narodi Narbuojše peče Milka “Grede, ki vidruz dva okuole pohajata, mi vas tle doma težkuo čakamo, de v nediejo 4. setemberja vsi kupe uzdignemo kozarce na vaše zdravje an srečo. Tisti dan bo ’no lieto od kar sta se oženila an čeglih sta že velie an imata vašo družino, za nas ostaneta nimar naši “otroc”. Vse narbuojše vam želmo! Tata, mame, sestre, bratje, žlahta an parjatelji.” Al sta jih zapoznal? Sta Gianni an Daniela Vukuova iz Sevcà, ki ’no lieto od tega sta ratala mož an žena. Vse narbuojše jim želmo tudi mi. Liep an veseu senjam v saboto an nediejo v Camem varhu, adan od tistih sejmu, ki živi samuo zavoj dobre voje an diela skupine mladih čarnovaršanju, dober part katerih živi dol po Laškem, sa’ se je senjam že zgubju, še potlè, ki so zaparli zadnjo oštarijo v vasi. Zbralo se je takuo v saboto ko v nediejo dobro ljudi, ki nimar pridejo radi na senjam v Čarnem varhu, zak je ostu adan od tistih narbuj domačih, avtentičnih. Mašo je v nediejo pieu pevski zbor Pod lipo iz Bar-nasa. Tuk je bla fešta an brejar je bluo vse lepuo oflokano. Bli so kioski, biu je ples, ble so igre za otroke an te velike, bluo je tudi pu-no dobre volje. Vsa vas, lahko dijemo, je dala no roko, za de bo fešta lieuš an buj vesela. Zene so tud ble v konkorenci med sabo, sa’ je bla gara za videt... oh pardon, za pokušat, duo speče narbuojš gubanco. Na mižo pred “sodnike” je paršlo -morta viedet - 21 gubane. Narbuojš je bla tista od Milke Menig, uduove Cencig, -Uancove. An telekrat nie bluo parvič. ”Buj ratavam stara, buojš gubance pečem” Loterija svetega Roka Ce sta kupil biljete lo-terje, ki so jo bli organizatorji napravli za praznik svetega Roka v Skrutovem, ki je biu sredi vošta, an tisti dan, ki so jih vebral vas nie bluo gorè takuo, de na vesta še če sta udobil ki-ek al pa ne, tle zdol vam prepišemo srečne nume-rje, številke: 2511, 3379, 445, 1971, 930, 1777, 1249,3734,691,1623. Ce sta srečni an imata kajšnega med telimi tle, pokličita hitro na telefone 723028 al pa 723255. Veseu smieh s teatram - je jala. A ja Milka gledte de, če bote nimar vi udobja-la, vas na vpišejo vič v kon-korš. Trieba pa je kupe z Milko pohvalit vse druge pridne žene iz Čarnega var-ha. Lepuo je tud, de kar so z gubancami pa tud z drugimi tortami zaslužil, takuo tudi kar so prodal od keramike an čentrinu je šlo v buogi-me, pruzapru za tiste saro-make, ki so muorli uteč iz Jugoslavije an so že od setemberja 1991 dol v Prie-šnjem. Na koncu naj povemo še, de je parvič v Čarni varh paršlo an Beneško gledališče, z igro “Buogi možje”. Zaries puno ljudi se je zbralo za gledat an poslušat pravco od Milje, ki je v parvi an drugi uojski an v miez še dol v Afriki dajala “kura-žo” sudatam an tisto od uduove, ki se je smeje an puna sudu varnila od pogreba nje moža. Vsi so zaries užival an še bi gledal... Troštamo se, de an hlietu bo naše gledališče parpravlo kiek, ki bo parmierno an za predstave po vaseh ku lietos. V Čarnem varhu vse lepuo an dobrò. Za ’no rieč pa se muormo polamentat. Paš ki čaka podbunieški kamun za postrojit ciesto? Vič ku tu kajšnim prestoru od Loga gor je bluo ku uozit po pato-ce. Takuo se zaries na more iti naprej! tečno adria INSTALLAZIONE ANTENNE LABORATORIO RIPARAZIONI 6 no vi matajur_________________ Četrtek, 1. septembra 1994 Ližo, ambasador Benečije po svietu Zaigral je na “Glasbi treh dežel” pri Ljubljani Se zadnji pozdrav mami an tatu an se gre na muorje Dobra skupina beneških otruok je letos letovala v Sloveniji Spomin na polietje Acini so bli dva dedna na Ptuju, drugi na morju v Portorožu V Škocjanu pri Domžalah nad Ljubljano je na tradicionalni prireditvi “Glasba treh dežel” Avstrije, Slovenije in Italije v soboto 20. avgusta zaigral na njega diatonično harmoniko nas Ližo Jussa iz Petjaga. In tudi tokrat kot povsod, kjer je bil, je požel dosti aplavzov, tako, da smo vsi v Benečiji lahko veseli in ponosni, da imamo takega dobrega “ambasadorja”, ki z njega harmoniko Siri glas naSih dolin. Ližo, ki je znan daleC naokrog, je nastopil na Številnih revijah in tekmovanjih diatoničnih harmonik, kjer je večkrat zasedel 1. in 2. mesto. Prejel je več kot 30 najrazličnejših pokalov in Se več častnih diplom. S tekmovanja na “Pokljuki 1972” je Ližo odnesel trofejo. V Begunjah na Gorenjskem je dosegel enkrat 1 in drugič 2. mesto. V Dolini na Tržaškem 1. mesto. Igral je v Frankolovem pri Celju, v Marezigah pri Kopru, v ljubljanskem Cankarjevem domu, na Tolmin- skem, Goriškem, po Furlaniji. Z njega diatonično harmoniko je razveselil Slovence, in ne samo nje, v Avstraliji, Angliji, Belgiji, na Irskem, v Franciji, Rusiji in Svici. Redkokdo se lahko pohvali s tako lepo “karie- Ližo z njega harmoniko je nesu glas Benečije po vsem svetu ro”. Sam Ližo je povedal: “Zaigral sem več kot na 200 porokah in nobena se ni razdrla. Zato me Se zmeraj izredno radi vabijo, da s svojim igranjem prinesem srečo novoporočencem”. Anton Birtič Polietje je že za nami an takuo je ries zadnji cajt, de Se kiek napišemo o Letošnjih počitnicah, saj so že za marsikajšnega samuo an liep spomin. Dobra skupina beneških otruok jih je lietos preživie-la julija v Sloveniji, kjer so letovali kupe z varstniki iz Trsta an Gorice an takuo so se rodila nova parjateljstva, saj je dvie kolonije organi-ziru taržaški dijaški dom. An tuole je bluo našim otro-kam všeč. Parvi so Sli v prelepo, staro rimsko miesto Ptuj, kjer je bluo kar 27 beneških otruok. O tistih poči- tnicah, o vsem kar so se na-vadli, o miestu an kulturi, ki so jo spoznali smo že pisali. Na žalost fotografij ni. Glih takuo manjka fotografska dokumentacija, če vzamemo uon slik gor na varh, od druge kolonije, ki pa je bla na muorju, v Portorožu. Iz Benečije je šlo tja 11 otruok. Portorož je lepo miesto, muorje je čisto an je v njim pravo veselje plavati, so napisale Erika Bordon an Eva Golles. Obie so tudi ble vesele, de se je “mlada brieza” lietos združila s kolonijo iz Trsta, ker so spoznali druge fante an punce. Narvič cajta so preživiel na plaži, so plaval an se igral, hodili so v popoldanskih an večernih urah na sprehode po miestu. Se dva tiedna an za vse te mlade se odprejo nazaj šu-olska vrata. Odpočiti an že siti vse tiste frajnosti, ki jo uživajo doma, - v marsikaj-Sni družini začnejo ferje za starše, kadar se odpre Suole, otroc že težkuo čakajo na začetek novega Suolskega leta, kadar se lahko spet srečajo s svojimi parjatelji. Tuole vaja Se posebno za tiste, ki žive v vaseh po brezieh, kjer je le malo otruok. Tri dni sejma za sv. Šinžilih Zdi se nam, de iz lieta v lieto ratava senjam sv. Sin-žiliha v Kozci buj velik an buj bogat s tistim, ki ponuja domačim ljudem an tistim, ki parhajajo od drugod. An takuo bo sigurno an lietos. V petak an v saboto zvečer se senjam začne ob 19. uri an bo praznik mladine, ki jo je v Kozci an bližnjih vaseh ries puno, sa’ je v programu disko z muziko od Rete Nord-est. An plesal do dvieh (!) zjutra. V nediejo odprejo kioske z narbuojsimi rečmi za jest an pit že ob 10. zjutra. Ob 11. uri bo sv. maša, pri kateri mladina nimar lepuo sodelujejo z glasbo an petjem. Popoudan, od 15.30 ure napri, je poskarbjeno za smieh an dobro voljo z Beneškim gledališčem. Adriano Gariup an Franco Qualizza, takuo ku že v To-poluovem, na Matajurju an v Kravarju, predstavijo lepo komedijo “Mož moje žene”. Ce jih nista Se imiel parložnost gledat an poslušat, najta parmanjkat, se vam bo zdielo Skoda. Takuo, ki je že ratala navada po naših praznikih, ob 16. uri pridejo na varsto konji s “cross ippico”. Zvečer od 20. ure napri bo pa ples s parljubljeno “Checo band”. Trieba je reč, de mladina v Kozci ima svoje društvo an skarbi tudi za kulturo. Takuo bo lietos tudi fotografska razstava, za jo par-pravt so pomagal vsi judje, saj so posodil njih fotografije. Tema so cerkveni an družinski prazniki. V adni besiedi bo senjam sv. Sinžiliha liep, poskarbjeno je za vse an za vse gušte. V nediejo v Čenebott senjam za Bandimico Cenebola, nad Fuojdo, se parpravja sparjet v svoj objem v nediejo 4. setembe-rja vse svoje vaščane, svoje ljudi, ki žive dol po LaSkem an po sviete za tist, ki je adan od nje narbuj velikih sejmu: Bandimica. Takrat se vsak, če le more, varne na svoj duom. Praznik se začne, takuo ki se spodobi, v nediejo zjutra z mašo, kjer Sele radi pojejo slovienske cerkvene pi-esmi. Potle pa se bojo ljudje zbieral pod sienco zvonika. Pod turmam, kjer so kako lieto nazaj usadil mlado lipo za daržat živo staro tradicijo pa tudi zak tiste drevuo je simbol volje ljudi iz Cene-bole ostat povezani z njih koraninam, bo pravi senjam s kioski. Tu organizajo tudi igre, loterijo, tle bo muzika an ples. Popudan pa bo tradicionalna precesija okuole vasi: nosil bojo Marijo an se ustavjal pred liepimi an lepuo oflokanimi utarji, ki jih parpravjajo po vsi pot. Trieba je Se reč de na precesiji i-majo navado povabiti tudi bando. Bandimica, ki jo organi-zava pro-loco iz Cenebole, je zaries liep praznik, domač an avtentičen, je parlo-žnost srečat puno parjatelju, ki parhajajo iz sosiednih vasi od tipanskega kamuna, s Črnega varha an drugih kraju- Pojdita na Bandimico v nediejo v Cenebolo: parse -Zemo, de se bota imiel zaries dobro. Precesija z Matero božjo na Bandimici v Ceneboli Dve nagradi po dva milijona Namenjeni sta slovenskim študentom Slovenski visokošolski sklad “Sergij Tončič” v Trstu razpisuje letno nagrado, ki ima namen vzpodbuditi slovenske univerzitetne študente v Italiji k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu. Letos bosta iz fonda podeljeni dve nagradi po 2 milijona lir, ena namenjena diplomski Študij s področja humanističnih ved, druga s področja eksatnih ved. V poštev pridejo disertacije, ki pomenijo obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti in ki so sklenile kandidatov univerzitetni študij v akademskem letu 1992/93. Zainteresirani naj dostavijo izvod svoje študije najkasneje do 30. septembra tega leta Narodni in Studijski knjižnici v Trstu, Ul. Sv. Frančiška 20/1.Komisija, ki jo bo imenoval upravni odbor sklada, bo pregledala prejeta dela do konca januarja 1995, v februarju bo sledila nagraditev. Društvo Rečan nam piSe Tele dni nam je par-slo pismo s strani kulturnega društva Rečan iz Lies. V njem predsednik želi pojasnit našim bralcem, kakuo je v resnici šlo na Letošnjem sejmu svetega Jakoba go par Hloc, ki je očitno vzbudu kako polemiko. An mi jo radi objavimo. ‘‘Se vežemo na vas članek o “Sejmu” podpisan “Guidac”, ki je izSel na Številki 31 našega časopisa v katerim pišete, da na Liesah sta bila dva “praznika...” in takuo napri in trdita, da nie parslo do skupne organizacije, kier “... so se kregal zavojo besede - senjam -”. Resnica je, da se nie nobedan kregu, da so bili pogovori za napraviti skupen program, pa kier “Senjam beneške piesmi” je tierau iste ure kot drugi program, ki je bila pripravila ta druga skupina, se nie moglo rešit drugače, kot iti vsak po svoji pot. Tako lahko potar-dimo, da, javno, nie bilo nobednih pritisku ali pogajanja okoli nobedne besede. Hvala k. d. Rečan predsednik Aldo Klodič Kronaka Motiv iz Kozce Šport .......... ................... Domenica la Valnatisone all’esordio in Coppa Italia con la Gemonese Calcio, si fa sul serio La squadra affidata a Fabbro é stata ringiovanita - La Savognese conferma Bellida, mentre il Pulfero deciderà a giorni - Amatori: Grimacco é promossa Domenica pomeriggio, alle 17, sul campo di S. Pietro, prenderà il via la stagione agonistica dei dilettanti con l’incontro di Coppa Italia tra la Valnatisone e la Gemonese. La partita successiva si giocherà giovedì 8 settembre a Tricesimo. Il nuovo tecnico Eliseo Fabbro é soddisfatto del lavoro svolto dai suoi ragazzi che, a parte qualche acciacco come quello toccato a Daniele Specogna, sono tutti in buona forma. La rosa a disposizione del tecnico é praticamente invariata rispetto allo scorso anno, se si esclude la defezione di Cristian Mul-loni, impegnato con il servizio militare. É rientrato dal Donatello Igor Peres, mentre dall’inizio della settimana ha ripreso gli allenamenti anche Roberto Sedi. La squadra é stata ringiovanita con gli inserimenti di Luca Mottes, Luca Paussa, Andrea Podrecca, Stefano Rossi e Massimiliano Campanella. In Terza categoria la Savognese ha riconfermato il tecnico Luciano Bellida. Anche il Pulfero del presidente Primo Medves sarà al via. Per il tecnico che guiderà gli arancioni una decisione sarà presa nei prossimi giorni. Passando agli Amatori, con la scontata presenza del Reai Pulfero nel campionato di Eccellenza, la gradita sorpresa viene dalla pro- U.S. VALNATISONE Presidente: Tiziano Manzini. Allenatore: Eliseo Fabbro. Portieri: Andrea Specogna, Claudio Venica Difemori: Gaudio Beltrame, Andrea Bolzic-co, Guido Costaperaria, Nicola Dindo, Roberto Meneghin, Stefano Rossi Daniele Specogna, Federico Sturam, Alessandro Zogani. Centrocampisti: Francesco Masarotti, Flavio Mlinz, Luca Mottes, Luca Paussa, Igor Peres, Andrea Podrecca, Michele Selenscig, Moreno Sicco. Attaccanti: Massimiliano Campanella, Roberto Sedi, David Specogna, Gabriele Tru-sgnach. mozione degli amatori di Grimacco (ex Salone Luisa) in 2. categoria. Doppio impegno per la Polisportiva Valnatisone di Cividale con la conferma di una squadra in 3. categoria e la nuova formazione degli Over 35 composta da ex giocatori del Cividalese. Infine battesimo di fuoco per la neocostituita Valli del Natisone di S. Pietro presieduta da Ferruccio Clavora. La squadra é agli ordini del tecnico Venuti. La Valnatisone (in una foto della scorsa stagione) é attesa al debutto con la Gemonese Manzanese é meglio? Due giovani calciatori che nella prossima stagione avrebbero potuto essere i punti di forza dell’Audace Giovanissimi, senza farlo sapere ai dirigenti della società di Scrutto hanno firmato il cartellino a favore dell’Us Manzanese. Un comportamento, da parte della società arancione, molto scorretto, ma non é la prima volta che società della Bassa salgono nelle Valli per sottrarre con stratagemmi vari i ragazzi più promettenti. E pensare che uno dei due ragazzi avrebbe dovuto già dall’ imminente stagione vestire la maglia dell’ Udinese che lo aveva invitato per il 17 agosto a presentarsi agli allenamenti. Negli anni scorsi ho potuto constatare diverse situazioni analoghe. Dopo un periodo più o meno lungo, passata la novità, ho visto tornare a casa ragazzi delusi e con la voglia di smettere di giocare a calcio. E mi viene un po’ da sorridere ripensando^ alle difficoltà che nelle scorse stagioni mi facevano i genitori per mettere le loro firme sui cartellini. Il calcio - dicevano -porta via troppo tempo alla preparazione scolastica dei figli. Come mai non battono ciglio ora che i ragazzi perdono tre pomeriggi la settimana per gli allenamenti a Manzano? Paolo Caffi Azzida: riuscito il torneo di bocce Tra le varie iniziative Promosse dal Comitato Per Azzida c’é anche, per ja prima volta quest’anno, 'I torneo paesano di bocce. Dieci sono state le coppie Partecipanti, che si sono Scontrate ad eliminazione diretta da lunedì 8 a mercoledì 10 agosto, giorno in cui si é disputata la finale. Ecco le coppie che han-preso parte ad un torneo seguito sempre da un Pubblico folto e partecipe: Roberto Meneghin-Ivano E°nt, Paolo Corredig-**uolo Venturini, Carlo Eunier-Mariano Zufferli, Ermes Battaino-Ezio Buttino, Paolo Iussig-Henri Courtain, Antonello Ven-iurini-Simone Venturini, Elia Venturini-Tarcisio ufferli, Giorgio Duria-^'g-Anatolio Sittaro, Gabriele Tropina-Miranda rupina, Daniela Corre-'K-Daniela Stefanutti. A prevalere sono stati ntonello e Simone Ventini, che in finale hanno Antonello Venturini e Mariano Zufferli in azione battuto Paolo Iussig ed Henri Courtain. Ai vincitori il Comitato per Azzida ha offerto un trofeo, ai secondi classificati una medaglia, mentre a tutti i concorrenti é stato consegnato un attestato di partecipazione. Igor Majcen v finalu? Rim bo od danes do 11. septembra prizorišče svetovnega prvenstva v plavanju, vaterpolu, skokih v vodo in umetnostem plavanju. Za to manifestacijo vlada veliko pričakovanje, saj je že običaj, da na teh prvenstvih svetovni rekordi padajo kot za stavo. Med nastopajočimi plavalkami in plavalci so tudi štirje predstavniki iz Slovenije in sicer brata Igor in Nace Majcen, Jure Bučar in Alenka Kejžar. Gotovo je, da slovenski plavalci nimajo velikih možnosti, da bi se uvrstili med najboljše na svetu, važno je, da na tekmovanju pokažejo, kar največ znajo. Prvi adut slovenske reprezentance je gotovo Igor Majcen, ki ima možnost, da se na 1.500 m. prosto uvrsti v veliki finale. Ce pa bo Igor plaval odlično, tako sam ugotavlja, se lahko prebije okoli petega mesta, kar bi pomenilo velik uspeh za mladega slovenskega plavalca. (R.P.) Il rilancio del ciclismo giovanile attraverso il Veloclub Cividale Ivano Cont e Nino Ciccone con i ragazzi dopo l'allenamento Ivano Cont e Nino Ciccone, conosciuti ex dilettanti, attuali presidente e vice-presidente del Veloclub Cividale Valnatisone, stanno cercando di rilanciare il nostro ciclismo giovanile. Sulla dimessa pista di atletica del Polisportivo comunale di S. Pietro si sta allargando il numero dei ragazzi che i-niziano a dare i primi colpi di pedale. Attualmente sono in cinque: Davide Duriavig, Luciano Lesizza, Nicola Meneghin, Santiago Scri-gnaro e Andrea Venturini. La società cividalese -che si presenterà al via della prossima stagione con una squadra di Esordienti - invita i ragazzi delle scuole elementari e medie che desiderano iniziare l’attività ciclistica a rivolgersi nelle ore di ufficio al numero 727101 o al 727441. A tutti i nuovi i-scritti la società fornirà 1 abbigliamento ed il mezzo per allenarsi. četrtek, 1. septembra 1994 La “Su e jù pa Sclavanje” Marcialonga per oltre 400 Successo di partecipazione sui tre percorsi della corsa organizzata dalla sottosezione Cai di S. Pietro al Natisone Un gruppo di podisti al momento della partenza Oltre 400 gli appassionati podisti che domenica scorsa si sono cimentati lungo i vari percorsi della “Su e ju pa Sclavania”, con grande soddisfazione del presidente della sotto-sezione Valnatisone del Cai Renato Qualizza. Settantuno di loro hanno scelto il percorso più lungo e difficile, quello di 40 chilometri (che in realtà, a detta di qualche atleta, ne misurava 42). Il primo a tagliare il traguardo - posto all’interno del capannone della ditta Pa-dur Est, nella zona industriale di S. Pietro al Natisone - su questa lunga distanza ha impiegato l’ottimo tempo di 3 ore e 40 minuti, il secondo é arri- vato 10 minuti dopo, mentre il terzo, Doro Massera, il primo valligiano, ha terminato le sue fatiche in 4 ore e 15 minuti. Ottime anche le prove di Alberto Dorbolò che, seppur colpito da crampi dopo 20 chilometri, ha stretto i denti giungendo sul traguardo distanziato di un quarto d’ora da Mas-sera. Buona camminata anche per l’intramontabile Vanni Rossi di Liessa, che é arrivato poco dopo le 13 alla meta. Buona l’organizzazione della gara e precisa l’assistenza medica curata dal dottor Edi Cudicio. A tutti i partecipanti é stato consegnato, a fine gara, un riconoscimento. Calcetto a Livek A Livek/Luicco si sta organizzando per il 9 e 10 settembre prossimi un torneo di calcetto - il secondo dopo quello tenutosi alla fine di luglio - a cui sono invitate a partecipare anche squadre delle Valli del Natisone e di tutta la Slavia. In palio c’è il trofeo Matajur. Chi desidera partecipare alla manifestazione sportiva può i-scriversi anche telefonicamente, chiamando lo 00386-65-85110, entro il 6 settembre. Il sorteggio per la formazione dei gironi a-vrà luogo il 7 settembre alle ore 19 presso il ristorante Cadore di Livek. Un invito sui pedali Gli allenamenti hanno luogo sulla pista del Polisportivo di S. Pietro četrtek, 1. septembra 1994 SREDNJE 3SPj Včlanjen v USPI/Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 39.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - ScZana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 1500.— SIT Posamezni izvod 40.—SIT 2iro raCun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 OGLASI: 1 modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% DREKA Cernečje-Tarst Noviči An pregovor pravi: “Novica mokra, noviča srečna”. Če je takuo, Marco Cemetig - Giželnu (al pa Smonu) iz Čemeč an Cinzia Cardone taz Tarsta bojo zaries srečni! Tajšan se je liu tisti dan, de je bluo ki! Poročila sta se v četartak 25. vošta v liepi cierkvici tam v Barcoli, blizu Tarsta, sa’ Cinzia je pru iz tistega miesta. Za se veselit z žla-hto an s parjatelji sta paršla pa tle h nam, v Prehod. Parjatelji so jim napravli dva purtona, adan v Prehodu, adan go par Černeč, s tro-štam, de Marco nam parpeje neviesto... pa pari, de na bo takuo, čeglih Cinzii so ji zlo všeč naši kraji an smo Sigurni, de jo bomo vidli po-gostu tle tode. Novičam želmo puno sreče an veseja v njih življenju. Preserjè - Sriednje Renata an Mauro sta jala “ja” Je biu malomanj pudan, kar Mauro Veneto - Venetu iz Preseriji an Renata Si-moncig - Juracova iz Srie-dnjega sta stopnila v cierku svetega Pavla go par Čemeč za se oženit. Po poroki je korlo iti do Sriednjega, kjer je bla veselica. Noviča sta želiela iti z lepo, veliko ma-kino pa... kajšan jim jo je zakuru, takuo niesta imiela druge možnosti: al iti par nogah al pa z “Ape”: buojš ku nič... Du Sriednjem pod velikim purtonam so jih čakale dvie žene an vsiem po-viedal “skrivne” stvari njih družin. Sevieda vse za smi-eh. Pa nie bluo zadost, Renata je muorla pokazat, če bo pridna gaspodinja an so ji storii napravt štrukje, Mauro je pa muoru sklepat koso, muorla sta tudi iti grabit an grede, ki sta grabla, sta paršla na dva an zagrabla mlado novičo an jo nesla.... Sevieda, je šlo vse lepuo h koncu, Mauro je spet ušafu njega Renato an takuo fešta je mogla iti napri do poznih ur. Vse tuole seje zgodilo v saboto 27. vošta. Renati an Mauru, ki bota živiela v liepi hiši gor v Preserji, želmo vse narbuoj-še v njih življenju. novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst/Trieste Kras An puobič za PrimoZovo družino Claudio Zufferli - Pri-možou iz Krasa je ratu tata. Njega Zena, Nabila Haddad, mu je v nediejo 21. vošta v čedajskem Spitale povila frišnega poberina, dal so mu ime Fabio. Claudiu an Nabili čestitamo, malemu Fabiu želmo veselo an srečno življenje an tle v Dreki se vsi trošta-mo, de bi z njega frišnim arjovilom “oživeu” manjku vsakoantarkaj naše vasice nimar buj tihe. Brieh - Čedad Te trecji plav jiok Siučci iz Briega imajo še adnega puoba an ries se jim ni bat, de se preimk zgubi. V petak 26. avgusta se je v čedajskem špitalu rodiu I-van Namor. Njega tata je Maurizio, mama pa Mariuccia Fre an žive v Čedadu. Ivan je pamesu puno veselja njim an dviema bra-tram Martinu, ki ima 10 liet an Emilu, ki jih ima pa pet. Lahko se bota tolila z njim, pomagala pa ga bota tud še varvat. Za rojstvo majhinega pu-obcja so zlo veseli tudi noni, stric, tete, vsa druga žla-hta an parjatelji. Družini, an še posebno narmlajšemu, želmo puno dobrega v življenju. Pacuh Žalostna iz nase vasi V Dreki je spet zazvonila avemarija. Oznanla je žalostno novico, de je v čedajskem špitalu urnru naš va-snjan Ernesto Trusgnach -Kalužov, ki od četertka 25. avgusta počiva v britofu gor par Devici Mariji na Krasu. Imeu je 75 liet. Kalužova družina je bla zlo poznana v dreškem an garmiškem kamunu, sa’ so imiel puno liet butigo an oštarijo an v tisti družini se je rodiu adan od dreških županu, Bruno, sin od ranjke-ga Ernesta. Njemu, bratu Paolu, mami, neviestam, navuodam an vsi drugi žla-hti kondoljance. SVET LENART Skrutove Zbuogam Santina Prezagoda je zapustila tel sviet Santina Bergnach, poročena Garbaz iz naše vasi, saj je imiela samuo 57 liet. Umarla je v čedajskem Spitale an nje pogreb je biu v petak 26. vošta popudan v Podutani. Santina se je rodila v Po-ličnjakovi družini na Du-gom, nje mož je pa biu Be-po Jugu iz Gorenjega Tar-bja, takuo de obadva sta bla lepuo poznana an v srienj-skem kamunu. Tudi ona dva sta muorla zapustit rojstne vasi za iti dielat po sviete. Puno liet je Bepo kopu karbon gor v Belgiji. Kar sta se varnila damu sta šla živet v Skrutove. Imiela sta dvie čeče, Rosette an Lucio. Z nje smartjo je Santina v veliki žalost pustila nje, moža, navuode an vso drugo žlahto. Naj v mieru počiva. GRMEK Z nje smartjo je v v žalost pustila sinuove, neviesto, zet, navuode an prana-vuode. Nje pogreb je biu gor na Liesah v pandiejak 29. vošta popudan. SPETER Puoje Za venčno je zaspala Ji je manjkalo malo za dopunt 100 liet, pa nje trudno starce ji je odpoviedalo. V čedajskem Spitale je u-marla nona našega kamuna, Emilia Vogrig, uduova Co-ren. Rodila se je v Flipčjovi družini. 2e od otroških liet je dielala v puoju an doma an je bla nimar dobrega z-dravja an do malo liet od tega je sama živiela. V nje življenju je imiela tri o-troke, ostala ji je še adna hči, Irma, ki se je oženila v Foščovo družino v Puoje an pru ta par teli hčeri je nona Milja preživiela nje zadnje lieta. V žalost je pustila njo, zeta, neviesto, navuode an vso drugo žlahto. Nje pogreb je biu v torak 30. vošta v Gorenjim Bar-nase. SOVODNJE Jeronišče 1.9.1991 -1.9.1994 Sbris, ci manchi tanto. Te na pozabemo nikdar. Platac Zbuogam nona Matilda V čedajskem Spitale je u-marla Matilde Vogrig uduova Chiabai. Imiela je 85 liet. Rodila se je v Gorenjim Garmiku v Fušcjovi družini, za neviesto je paršla v Platac, v Mateužacovo družino. Matilda je bla pridna mama an nona, srečo je imiela ra-tat tudi bižnona. Zvestuo je vsiem pomagala an vsi jo so poznal kot pridno škinjo. Kor še adna SVET LENART Naš kamun je dost velik an ima dost krav, pa je samuo adna mlekarna, ki je v Gorenji Miersi. Cepru je dost mlieka, mlekarna na diela dobro, saj prejema vsak dan manj mlieka. Parva kauža tega je, de mlekarna na stoji na nim kraju, ki bi biu komod za ljudi, za-ki vasi našega kamuna so raztresene delec okuole an zatuo je ta pot previe duga. Se posebno v tistim cajtu kar imajo krave malo mlieka, je škoda zgubjat cajt. Jagnjed, Sevce, IJtana so deleč od Mierse an muorajo zgubit dvie, tri ure hoje za prit do mlekarne. Tisti, ki ne nosijo mlieka v mlekarno dielajo sami ser an maslo na duome, ki pa zavojo ne dobrih posod an prestoru za spravjat mlieko, nie takuo dobar, ku tist iz mlekarne. Tisti, ki ga muora prodat ga muora dat buojš kup, zatuo tarpi veliko škodo. Kor nardit še no mlekarno v Utani, ki je pru na sredi vseli teh vasi. Če pa za tuo napravit nie zadost sudu, bi bluo pru, de bi adan z uozan pobieru vsako vičer an vsako jutro vse mlieko an bi ga peju v Gorenjo Mierso. (Matajur, 15. maja 1951 ) ILA TOA 'VIJTA [1“ MHIL [PDTOIEI© Stipula una polizza a vita pensionistica per rivalutare i tuoi risparmi CERTEZZE AbbllUKAllONI FRANCESCO IUSSIG Agente generale Il Gruppo GAN é il gruppo assicurativo che in questi anni ha dato il miglior rendimento GRUPPO GAN - Via Europa - Cividale del Friuli - Tel 0432/732112 Miedihi v Benečiji DREKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sredo ob 15.00 Trinko: v sredo ob 13.00 GARMAK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sredo ob 10.00 v četartak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBUNIESAC doh. Vilo Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 11.00 anod 16.30 do 19.00, v torak an sredo od 16.00 do 19.00, v petak od 8.30 do 11.00 anod 16.30 do 19.00 Crnivarh: v četartak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SOVODNJE doli. Pietro Pel le gr ili Sovodnje: od pandiejka do petka od 10.30 do 12.00 SPIETAR doh. Edi Cudicio Spietar: v pandiejak, sriedo, četartak an petak od 8.00 do 10.30 v torak od 16.00 do 18.00 v soboto od 8.00 do 10.00 doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 830 do 10.00 v sriedo od 17.00 do 18.00 SRIEDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SV. LIENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na Številko 727282. Za Cedajski okraj v Čedad na Številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. Poliambulatorio v Spietre Ortopedia, v sriedo od 10. do 11. ure, z apuntatnentam (727282) an impenjativo. Chirurgia doh. Sandrini, v četartak od 11. do 12. ure. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 5. DO 11. SETEMBERJ A Sovodnje tel. 714206 - Premaijag tel. 729012 OD 18. DO 24. JULUA Cedad (Fomasaro) tel. 731264 Ob nediejah in praznikah so odparte suniuo zjutra, za ostali Cas in za ponoč se more klicat samuo, če riceta ima napisano »urgente«. BCIKB BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALE DI CIVIDALE - FILIALA CEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 - Telef. (0432) 730314 - 730388 Fax (0432) 730352 CAMI1I-MENJALNICA. martedì-torek 19.07.94 valuta kodeks nakupi prodaja Slovenski tolar SLT 12,20 12,75 Ameriški dolar USD 1565,00 1615,00 Nemška marka DEM 1002,00 1022,00 Francoski frank FRF 290,50 300,00 Holandski florint NLG 887,00 915,00 Belgijski frank BEF 48,30 49,80 Funt Sterling GBP 2410,00 2485,00 Kanadski dolar CAD 1148,00 1185,00 Japonski jen JPY 15,70 16,25 Švicarski frank CHF 1178,00 1215,00 Avstrijski Šiling ATS 141,50 146,00 Španska peseta ESP 12,00 12,50 Avstralski dolar AUD 1163,00 1200,00 Jugoslovanski dinar YUD — — HrvaSka kuna HR kuna 265,00 275,00 PENSIONE E RISPARMIO L” un programma di investimento che Le permette di poter contare su una pensione integrativa vitalizia che continua a rivalutarsi anno dopo anno oppure su un capitale consistente. Durate che vanno da 5 a 10 o 15 anni, con versamenti costanti a partire da £ 1.200.000 annue o £ 100.000 mensili. I premi entro £ 2.500.000 annue possono essere detratti dall’IRPEF (risparmio fiscale fino ad un massimo di £ 650.000 annue). ^