KAKO URESNIČUJEMO LETOŠNJE RAZVOJNE NALOGE?
Majska informacija
O tem kakšni so doseženi rezultati in ak-tivnosti na področju letošnjih razvojnih na-log, so razpravljali tudi na občinskem izvrš-nem svetu. V tej takoimenovani majski in-formaciji so sicer vpeti letošnji trimesečni podatki, vendar je iz nje že viden trend kazalcev tudi za nekoliko večje obdobje.
Za tekoče leto smo v občini načrtovali 15 odstotno rast izvoza, vendar trimesečne šte-vilke Narodne banke Slovenije kažejo, da obseg skupnega izvoza zaostaja za izvozom doseženim v enakem lanskem obdobju za 7,3 odstotka, kohvertibilni izvoz pa je dose-gel indeks rasti 112,4. Kljub temu, da je medletna primerjava dejanske izvozne dina-mike zaradi lanske visoke osnove močno zabrisana, pa med vzroki za slaabše izvozne rezultate ne moremo prezreti tečajne politi-ke kot najvažnejšega instrumenta oblikova-nja dohodkovne motiviraanosti za izvoz. Za-radi premalo aktivne tečajne politike proti konvertibilnim valutam so v začetku letoš-njega leta izvoz povečali predvsem proizva-jalci, pri katerih je bila dohodkovna privlač-nost oranjena z rastjo izvoznih cen. Pregled gibanja izvoza po dejavnostih kaže, da indu-strija še naprej ostaja pogiavitni nosilec izvo-za blaga, saj je bilo v skupnem očinskem izvozu ob četrtletju udeleženo s 88,6 odstot-ki. In kakšna je struktura blagovne menjave s tujino: izvoz v države v razvoju 23,6 od-stotkov (lani 12,3) v države SEV 23,8 od-stotkov (lani 42) in izvoz v ostale razvite države 52,6odstotkov(lani 45,7). Najuspeš-nejša izvoznica v občini je DO Plutal, lani je med 200 slovenskimi izvozniki uvrščena na 87. mesto. Izvoz, ki je v celoti namenjen konvertibilnem trgu, je za tri četrtine večji kot leto poprej, letos pa ga bodo povečali še na 100 odstotkov.
Po podatkih 22 industrijske OZD, ki me-sečno posredujejo svoje podatke, so v polo-vici OZD v prvih štirih mesecih proizvedli več kot v enakem lanskem obdobju. Največ-ji padec industrijske proizvodnje je v DO lgo (indeks 64) zaradi spremenjene strukture
proizvodnje, zmanjšanje naročil doma in zu-naj ter v DO Mercator-Kondito (indeks 68) zaradi povečanja cen je manjše povpraševa-nje. V Zmagi se je izteklo šestmesečno ob-dobje za realizacijo ureditvenih sklepov, skupščina je sprejela predlagan sklep, ki za-gotavlja, da so se razmere uredile. Odprti sta še vprašanji in sicer relativno nizkih OD, kar pomeni njihovo izboljšanje šele na dolgi rok ter vprašanje obrata Monkronog, za ka-terega Tovarna obutve Novo mesto ne izka-zuje pretiranega interesa za prevzem. V pri-meru ukinitve obrata pa Zmaga ne bo imela sredstva za plačevanje preostalih mokrono-ških delavcev, kar lahko pomeni tudi propad za celotno delovno organizacijo. DO Pohi-štvo Ljubljana in DO Usluga TOZD Mizarstvo sta na referendumih sprejeli odločitev o združitvi organizacij. Sedaj razmišljajo o možnosti pridobitve sredstev tujega vlaga-telja, ki so jim potrebna ža tehnološki razvoj1 in prodor na trg. SOZD Integral DO Viator Tovorni promet TOZD Ljubljane in DSSZ sta se reorganizirali v enovito delovno organiza-cijo Viator tovorni promet Ljubljana. V Av-tomontažinem TOZD Utensilia je potrebno z vso resnostjo realizirati sanacijski proram. Najtežja je slaba likvidnostna situacija. Za-radi velike zadolženosti, ki je sproti dotok iz prodaje ne zmore servisirati, se škarje razpi-
rajo. Slej ko prej je edini izhod prodaja objektov na dolenjski. Pojvailo se bo tudi vprašanje 140 do 150 ljudi za katere v seda-njem programu ne bo zaposlitve. Pravilno usmerjen sanacijski program je treba torej čimhitreje uresničiti. S težavami se srečujejo tudi v drugem Avtomontažinem TOZD To-varni grelnih naprav. Tudi ta je obremenjen z izgubo in zadolženostjo matične Tovarne vozil, priča so zmanjševanju naročil in neza-sedenosti zmogljivosti, potrebna bo kadrov-ska reorganizacija še posebej s preoblikova-njem v podjetju, srečujejo pa se tudi z nelik-vidnostjo.
V prvih treh mesecih je bila rast osebnih dohodkov v naši občini manjša kot v Sloveni-ji, tako, da realni osebni dohodki zaostajajo za 14 odstotkov, v gospodarstvu za nekaj manj kot deset odstotkov v negospodarstvu pa za 21,5 odstotkov.
Kmetijsko tržna proizvodnja ne dosega na-črtovane za obdobje prvih štirih mesecev, pa tudi ne raealizirane za isto obdobje lani. Prireja mesa, ki se prikazuje kot tržna proiz-vodnja je odkup živine, kije last kmetov, ne prikazujejo pa organizacije prireje živine, ki je v uslužnostnem pitanju in reji živine, kar je zaloge v živem. Glede na to, da so kmetje zainteresirani za uslužnostno i=ejo je pričako-vati, da se bo odkup lasne živine še zmanj-šal. Opravljena je pomaldanska setev. Ljub-ljanske mlekarne - kmetijska proizvodnja so zasejala 92 ha koruze za zrnje in 88 ha korzue za silažo. NA novo je zasejanih 32 ha površin za pašno-košno rabo travinja in 20 ha zdravilnih zelišč po pgodbi z Lekom.
Mekdtem pa je bila realizacija blagovne proizvdonje pri vseh treh gozdarskih TOZD iznad dinamike letnega plana, na kar so po vsej verjetnosti ugodno vplivale dobre vre-menske razmere v zimskih mesecih.
Problemi družbenih dejavnosti so več kot vpijoči. Zaradi omenjene rasti skupne pora-be se pojavljajo problemi: primanjkuje sred-stev za pokritje materialnih stroškov in inve-sticijskega vzdrževanja objektov družbenega standarda, pojavljajo se precejšnje razlike med primerljivimi osebnimi dohodki znotraj dejavnosti in med dejavnostmi v negospo-darstvu.
Glede investicij pa je stanje naslednje: nov objekt Mladinskega doma Malči Belič bo dograjen avgusta in septembra dan v upora-bo. V teku so priprave za izgradnjo nadzidka k veliklaški osnovni šoli, pri čemer izvršni svet vztraja na njegovi takojšnji sanaciji, pri-pravlja se dokumentacija za gradnjo novega objekta podružničnih šol Turjak, Rob in Bar-je, zunanja gradnja CTK - v teku je spreje-manje predloga o zaščiti Kunjstlerjeve kova-čije.