21. št«»filia. a*, te s» Ate fete i s, pi fei* «f I ä» tä fetfö tm-i&L peS^; «»s O&bwhSRÍ© JGNvstiMe * SSaf&sas. sage I© s&b —■ Mm»! &«v-eSfe ea& Süss?. & ífefeag^ «s «s «a «KWSti», btMSB&i) I» M&feUttfS, te t» m* í ¿«a&aoí m&smm m&tkm stm: ss ^ to uw4 ferosti* M *ítb — fceeaß as fe inte «gs»ls&r - sÄssaiB «i §mm- isSloa" ss&wjB Bs ¡are? pswfes&s sa gžsfsfi «ä! erassSspt-s sbWwws ss ssiní «K i&u, iwv.w i ' ' mm i u fl"~lri i lai 1.111 irm.i rmirTfTlfi ----- > ¿.a&ŠIfJB »Ojl tf ß «d&te^ttQCO: ó-. i' ' Bpll>, 20. m«!a. K,o 00 Nemo» t Gradcu «vohali za sklep miroma» konferenc» ▼ Parizu, da bo naga meja severno e i Žpifia in da bo železnica Spilje—Radjgona naša, so Oklenili, da se prostovoljno ne umajknajo. Kakor ▼sa, ra «menja kažejo, se hočejo Nemci ravno tu na meji naprej vojskovati in prelivati kri. Premagani, iepeni, od ofilega sveta zapuščeni so, a njihovo sov-sa&tro napram Slovencem 6e ne miruje. Sedaj obo-atcSralejo ma, črti od Arveža do Rad)gone vse ljudstvo. Iz Gradca vozijo v Opnico strelivo in orožje ter ga delijo med staro in mlado, „Raja poginemo in pobijemo vse, nego bi prepustili del ozemlja Slovencem." To je zadnja Dorba premaganega . . . Kakor se potapljajoči človek bori za vsako vejico in bil]ko. tako se sedaj Nemci oborožuiejo še za zadnje boje. Ne bojimo se jih. Naše obmejno poveljstvo pa prosimo, da pravočasno pošlje na celo črto med Arvežem in Radgono dovolj vojaštva, da Nemci nikjer ne bodo mogli udreti preko meje t Slovenske gorice ropat in moril . - »- Nemške zverine w ČJ svečVi podubi. O dirjaštvih koroških Nemcev, posebno nemS-Irih vtí'akov, nam poročajo: Klobasovecra sina iz Rut, občina Vobre, ki je pobiral podpise za Jugoslavijo, so nemški vojaki zar jeli in ga peljali v St. Stefan, kjer so ga neusmiljeno pretepavali. Med pretepavanjem je moral vedno kričati: .„Živijo Nemška Avstrija! Dol z Jugoslavijo! " Pretepavali so tudi Rutnikovega sina tako, da j© bä ves krvav in črn od udarcev. Potem so ga odgnali v Celovec. Pretepavali so tudi celo Rutnikovo Hružino in jej grozili, da jo ubijejo. — Nemške barabe so na Dobravi pri Velikoveu ujele dva slovenska rojaka, ju gnale v cerkev v Vobre, kjer so živima trebuh razparali. — Pri Sv, Vidu, podružnici iz Zavodenj na Štajerskem, so odnesle nemške hudobo pri cerkvenem ključarju shranjen kelih, 2 ro keta in 1 albo. Nemška baraba je onesnažila celo telii. — Nemški vojak König iz Beljaka je na vse Egodaj vzdignil slovenskega kmeta na Djekšah iz postelje in ga bosega, v spodnjih hlačah in srajci «nal v St- Vid. Na vrat mu je obesil vrv in ko kmet nl mogel več hoditi, ¡o zadrgnil vrv in ga tako pri-gdlü, da jO moral iti naprej. — Pri slovenskih kme- tih poflerejo vse: Živino, Živila, obleko in sploh vse, kar je rahlega. Več sto slovenskim kmetom so še nar vrh zažgali hiše. Celo nekaterim nemškim listom je zverinsko divjanje Nemcev na Koroškem [¡ostalo predivjaško. „Grazer Volksblatt" od 17. maja piše: Od zanesljive strani nam poročajo: Ko je bilo jugoslovansko vojaštvo pregnano s Koroškega, nemški „Volks-wenr" pri svojem ropanju in nasilstvih tudi cerkev domače dežele ni izvzel. V neki cerkvi so n. pr. vlomili tabernakelj, sv. posode so vrgli ven, sv. hostije raztresli po tleh, deloma so jih pleneče" besti je z zar smehom pojedle. Iz ciborija so pili vino. Mašne obleke so deloma vzeli seboj, deloma so jih oblekli vojaki in zasmehovali cerkvtene obrede. Mnogo cerk -vene oprave pa so raztrgali in razmetali. To je naravnost bestijalno zasramovanje cerkve in katoliške vere. Taka zverinska početja ponižujejo nemško ime pred celim svetom in ga obkladajo z madeži." Tako piiše nemški list o „kulturnem delu" Nemcev na Koroškem. A naši ljudje še vedno pra -vijo: Saj Nemci niso taki!" w Italijani se odrekli Reki, ¿a tiru in Sibeniku. EenavB, 1». maja. ^Tribune de Genove" poroBa iz Pariza, Ga se fctfža .Jadj-ar>;8ko vpraßapje svoji regiftri. ItajHßani so se äftfn! Vojaiki lomeo. HelgfjsCa pawsrf, Jtor, 5ok»C - e* Fceaie K«uj»n«; preložil Barja" Al B. P&iis.i Ko se j« po krivinastih stezah cvetličnega vrta bliSala vhodu, je ugledala dva moža, ki sta ji ie prihajala nasproti. Eden je bil star gospod 3 sneŽ-nobelimi lasmi in spoštovanje vzbujajočim obrazom; drugi, že tndi prileten, je bil videti še jako krepak, B čela preko- ust in brade se mu ]e videla široka brazgotina, kakor od udarca s sabljo, zato mu je bil obraz rteknko strog. Nesel je vrč, nekaj steklemčio in platna. Moral je biti sluga starega gospoda, kajti tiho je šel za njim nekoliko zada,'. „O gospod!" je zaklicala Katrica vsa obupana. „Dajte mi vode ali jesiha! Tam za me;o leži nbog in alep človek; omedlel je. Za bož:o voljo, gospod, usmilite se in pojdite z menoj!" Starček se je sočutno nasmehnil, prijel deklico za roko in rekel mirno: JLe »očasi, dete moje, ni sila. Greva mu itak pomagat. Nič se ne boj, navaidna omedlevica ]e. — Tvoj prijatelj se je preveč upehal. Le z meno pojdi in ne žaluj." Katrica skoro ni razumela, Ka] jo rekel. Ta£o tudno se ji je zdelo, da je tako nenadoma prišla Po- >opolnoma ofirekTi svojf oblasti nad Reko »o se s lem zadovoljili, da prevzame zveza narodov rar » stvo nad tem mestom. Istotako so se odrekli Za-dru in Sibeniku. moč, ne da bi bil kdo v hiši ix>vedal o nezgodi, da s» je v svoji priprostosti zopet predstavljala pomoč Marijino. Z veselim strmenjem je zrla starčku v prijazni, tolažbe polni obraz, ki so ji je smehljal. Nag-0 gredoč ji jo rekel gospod: „Pridna deklica si, da ubogemu vojaku izkazu-ež tako ljubezen. Odkod pa prihajata? Iz Venloja. kaj ne?" „Da, iz Venloja, gospod; daleč je odtod." „Ali si ves čas nosila skrinjico, ti 10 ima6 na hrbtu?" „Oh, gospod", je vzdihovala deklica in tiho jokala. „Revež je slep in težko hodi, ker ne vidi pota-Hitela sva; jaz sem krepka in zdrava. Moj Bog — glejte, tu leži, bled kot smrt!" In zopet so se ji ulile solze. Dvignila je sile* niene roke in rekla proseče: „Menda vendar ne umre, gospofl ?" Smehljaje se je starec zmajal z glavo in stopil k mladeniču. Hlapec je postavil steklenice na tla, ne da bi čakal povelja dvignil z eno roko vojakovo glar vo, z drugo pa mu je odpel ovratnik in obleko na prsih. Med tem je stari gospod bolniku umival obraz in tudi žile. Katrica je klečala poleg njiju in opazovaJa tu skrbljivost, ki sta jo imela neznanca za njenega nesrečnega prijatelja. Kmalu je opazila, da sta moža navajena občevanja z bolniki in ni dvomila, da je stari gospod — zdravnik. Ta misel jo je tolažila in jo navdajala s tolažbo: obraz ji je izražal hvaležnost in plaho pričako- dol« Jutri ali soboto se bodo nemškoavstrijski» odposlancem na mirovni konferenci v Parizu izročili mirovni pogoji. Za danes že lahko z mirno vestjo povemo našim ljudem: Naša meja na severu se je> u-godno določila, Maribor Ostane naš, ravno tako tudi Radgona in Spilje. Vesti iz Pariza pravijo, da je meja med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo določena severno od Spilja, najbrž pri Lipnici. V prihodnjem „Slov. Gospodarju" bomo že menda lahko objavili podrobnosti. Glede mej na Koroškem še danes ni nič gotovega. Toliko pa vemo, da bo velik del Slo-, en -ske Koroške pridobljen Jugoslaviji, za Celovec in celovško kotlino se bo uvedlo ljudsko glasovanje, pa še le po več letih. Med tem pa bo Jugoslavija prevzela upravo teh pokrajin. V Mariboru in sploh o a Slovenskem Štajerskem pa najbrž ne bo ljudskega glasovanja. Reka bo popolna jugoslovanska last. Ttal:jani dobijo kot odškodnino za Reko pokrajino Somali y Afriki. Kje bo šla meja v ostalem Primorju, Se danes ni jasno. Trst in Gorica pa sta žal za sedaj ea nas toliko kot izgubljena. Nemška Avstrija in Madžarska morata plačati vse dolaove, ki jih je stara Avstro-0'grska napravila med vojno- Nove države bodo morale prevzeti sar mo primerni del onih dolgov, ki so bili pred vojsko. Ce pomislimo,, da znašajo dolgovi, ki so jih napran vili Nemci in Madžari med vojsko nad 70 milijard K in če pomislimo, da bo Nemška Avstrija štela samo okoli 8 milijonov prebivalcev, Madžarska pa 4 do 6 milijonov, si lahko predočimo, kako ogromno breme bosta morala prevzeti nemškoavstrijski in ogrski davkoplačevalec. Po novejših poročilih mora Nemška Avstrija plačati tudi prizadetim državam, med temi je tudi jugoslovansko kraljestvo, 5 milijard K vojne odškodnine in sicer ne v papirju, temveč v zlatu. ¡Taka se je zasukalo kolo časa. Slovenci, Slo* venke! Nemea ne bo nikdar več naš gospodar!, DiŽAVa &H3» «it vojaštvo« Dr. Lenaril, Ravno oni, ki so najmanj delali in žrtvovali za ustanovitev države SHS ali ki so celo delovali proti jtui, stavijo sedaj največje zahteve, potem pa kričijo, »►■«igy«» vanje. 6e bolj se je začudila, ko je slišala hlapca reči: „Major, to je vs tako, kakor pri Sabijaai Ge !Alba na Španskem. Kar žalost me obide, ako se na to spomnim." „Najinega ubogega prijatelja kapitana Steensa misliš, kaj ne?" je odgovoril gospod z vzdihom. a0-medlevica je huda , ., . Daj mi steklenico!" „Da, zdi se mi, kakor bi vse videl pred seboj* 1 udi kapitan je ležal tako ob citrouovem drevesu, A svoje kosti je pustil pri Vittoriji. To je bilo sekanje, zbadanje in streljanje! Tisti dan smo marsikaterega pobrali in obvezali! Jaz sem bil ves krvav od nog do glave, in vi tudi, major!" JSrce že pričenja biti . . . skoro se zave!" Strežnik s prstom dvigne mladeniču trepalnice in pravi: „Slep je! Stara vojaška bolezen! Poznamo to nadlogo! A poglejte levo oko, major; meni se zdi, še ni popolirmn izgubljeno" Vesel krik se je izvil deklici iz prsi. Opazovala je na bledem obrazu svojega prijatelja, kako se vanj vrača življenje ter videla utripajočega srca, da mu je lica barvala lahna rdečica, prodirajoča ven . — Zdaj se je tudi zganil Ko se je bil takoj nato zopet osvestil, le slepec obtipaval obleko gospodov, ki sta se trudila zanj in plaho vzdihnil: „Kje sem? Kaj se je zgodilo z mano?" Segel je z roko Še dalje naokrog in zaklical je proseče: „Katrica, Katrica, kje si?" 5* f^S url w domu V nedelj«*, dne 25. niajmka t. h popoldne t b pel 5 v Mariboru igra „Domen". Igrajo mariborski „Orli" in „Orlice"» Pridite! a ko ni takoj vse po njihovi misli: Poglejte, saj zdaj je vse, kakor je bilo, ali še slabše! Blato je isto, samo svinje so druge!" Mi pa, k; smo se zavedali, Kako velike so naloge pred nami, nismo imeli talko dalekosežnih sanj ter ne zahtevamo od sedanjosti prebujnih zahtev . Napredek, katerega bo naredilo s tem mirom človeštvo sploh in Jugoslovani posebej, bo ogromen, toda vsi uzori še ne bodo uresničeni in vse naloge ne bodo rešene. Med drugimi rečmi so si mnogi predstavljali , da bo z razpadom Avstrije takoj nehalo vsako vojaško službovanje, vojak naj vrže puško proč in gre domov, bo že vse opravil Wilson! Ubogi Wilson naj bi takorekoč v pol ure časa rešil vsa vprašanja sveta, dal nam vse, kar želimo in še več, a nam pa ni treba drugega, kot da krstimo nekaj ulic po njego -vem imenu in pijemo v raznih oštarijali na njegovo zdravje. Gotovo bo tudi v zadevi vojaškega službovanja nastopil ogromen napredek k boljšemu. Vsak velik prevrat v zgodovini je pomenil napredek tudi v tem oziru in tekom preteklega stoletja se je mnogo zboljšalo, v bodočnosti se bo pa še boli. Kako grozno žalostna je bila usoda vojaka pod očetom Radec-kym! Po prevratu leta 1848 je bilo mnogo bolje, ko se je leta 1866 s porazom Avstrije začela doba ustavnega življenja, je tudi vojaško službovanje postalo znatno bolj človeško. Sploh je vedno, kadar je bila Avstrija v vojni tepena, za njene narode nastopila o-lajšava v javnem življenju in napredek v kulturi, Če §e pa bila zmagovita, je tudi v notranjosti nastopilo feujše zatiranje. V naši novi svobodni državi SHS bo, kot na Hrugih poljih, tudi v zadevi vojaškega službovanja nastopil velik napredek in olajšava, popolnoma od -pravila pa vojaške dolžnosti za enkrat ne bo ne S. H. S., ne zveza narodov, Odprava militarizma je i-deal, kaiterega imaio začrtasne/ga v svojem progra -mu ne samo socijalisti, ampak tudi drugi. Toda za-e ; krat se ta ideal ne bo dal uresničiti v popolnem obsegu. Kar svet pomni, so se vse države naslanjale na vojaštvo — od države starega Nabuhodonozorja in tistega Faraona, ki je zatiral Mojzesove rojake , pa do države ruskih vojaških svetov. Fevdalne dr -ža.ve srednjih vekov so imele grofe in njihove oborožene hlapce. Ta militarizem je bil sicer v vojni zanič, za ljudstvo pa zelo nadležen, vendar ga pa vsi kmečki upori niso mogli premagati. Z francosko revolucijo je prišel Napoleon in narodna volska, ki je zmajgpvito prekorakala celo Evropo. Potem so se razvile ustavne drŽave in tudi vojaštvo je dobilo dru -gačno obliko. V mnogih državah je bila ustava sa -mo na papirju, vladajoči možje so se opirali na bajonete in sablje. Lenin in Trocki sta pomedla z vsemi starimi državnimi uredbami, toda nista pomedla z militarizmom. Boljševiška rdeča armada, je najbolj disciplinirana armada na svetu, kjer vlada grozno trd red. Tudi v zvezi narodov ne bo popolnoma odpravljeno vojaštvo. Zveza sama bo potrebovala vojašt -va, da brani sama sebe in svoje zadeve. Pa tudi posamezne države bodo potrebovale vojaštva za vzdr -ževanje reda na znotraj in za slučaj zapletljajev na zunaj, ki tudi potem ne bodo izključeni. Število vojaštva, ki bo potrebno, bo v posameznih državah različno. Trije razlogi bodo prihajali v tem oziru odločilno v poštev: Kako so urejene meje države? Kako je država v notranjosti urejena? Kako je razvito Športno življenje med prebivalstvom? Država, ki ima dobro urejene meje, v notranjosti dobro urejene razmere in kjer se zelo goje razne oblike športa, bo potrebovala, manj vojaštva — in pa o-bratno. Naša nova država bo ponekod meji -la na pol divja, bojevita plemena, podrugod ho imela sovražne sosede. Znaten del našega naroda bode prišel kljub Wilsonovim točkam pod tuje, sovražno gospodstvo, kar ne bo brez posledic za naš vojaški položaj. Tudi v notranjosti bo država od začetka ja-ko malo urejena. Ce govorim o notranjem sovražniku. nikakor ne mislim na socijaliste. Ravno o-brntno. Organizirani in zavedni socijalisti predstavljajo element reda in discipline. Toda imamo veliko neorganizirano in nedisciplinirano druhal, ki je poprej spoštovala in se bala edinole palice avstrijskega biriča. Seveda je treba ljudstvo podučevati in izobraževati, toda za to ni vedno časa. Treba bo vzdrževati v mnogih krajih red s silo, dokler se ljud- stvo ne izobrazi in ne organizira v toliko, da bo samo držalo disciplino. Amerika, kjer je zelo razvito Športno življen -je, je v enem letu takorekoč iz nič postavila več kot milijonsko armado najboljše vrste; na Ruskem je bil črnovoinik kljub sicer dobrim vojaštkipi zmožnostim za vojsko čisto neraben. V smeri, kot se bodo med ljudstvom razvijale športne organiEzacije in se bo ljudstvo telesno krepilo in discipliniralo, bode tudi manjša potre a za aktivno službovanje, kajti tako ljudstvo bo zamoglo takorekoč iz sebe vsak čas v slučaju ¡ otrebe poroditi močno in disciplinirano armado. Zavedajmo se torej, da nam je vojaštvo za sedaj in za bližnjo bodočnost jiotrebno in ako je po -trebno, moramo tudi zanj doprinesti vse \ otrebne žrtve. Toda to vojaško službovanje ne sme biti tako suženjstvo in poniževanje človeške narave, kakor je bilo v starih fevdalnih držav)an, ampak čajstna dolžnost in izvrševanje državljanskih pravic. Ob enem moramo gledati, da se kolikor mogoče približamo o-nemu zaželjenemu idealu splošne razorožitve. To se bo doseglo potom izobrazbe, organizacije in disci; -line širokih ljudskih slojev. Seveda pa razorožitev slednjič ni odvisna samo od države SHS, nego od kulturnega napredka celega človeštva. Kakšno j* delo ruskih boljševikov. (Nekaterim v premislek.) Koncem februarja leta 1917 je izbruhnila rus- in s po- ka revolucija ali prekucija. Vrgli so carja, močjo vojaštva so se člani bivše dume i. j. držav -nega zbora.) polastili vlade. Kako veselje je takrat zavladalo na Ruskem! Svoboda, svoboda, se je gla- j bogveka.i; silo povsod! Od vseh strani so se vračali v Rusijo \ boljševiki izgnanci, katere so bile izgnale prejšnje carske vla- 5 de. Med njimi so bili tudi voditelji boljševikov. Največ teh izgnancev je bilo v Švici. In čudno, nemška vlada jim je iz Švice skozi Nemčijo dovolila prevoz v Rusijo. Nemški listi so to razbobnali v svet kot silno velikodušnost nemške vlade. Toda Nemčija je že vedela, zakaj je to storila. Voditelji boljševikov so skoraj sami judje. ljubijo 'denar in ž njimi se da ba-rantati. Najbrž so se že takrat dogovorili z nemško vlado, katera jim j dala tudi potrebni denar za. a-gitacijo. Ker dokazano je, da so boljševiki bili v. zvezi z nemško financo in z nemškim generalštabom. Nemčija je hotela na vsak način zmagati, hotela se je iznebiti sovražnika na vzhodni fronti, t. j. Rusije in da bi to dosegla, ni štedila. z denarjem. Kakor hitro so voditelji boljševikov prišli tja v Rusijo, začeli so svojce pogubonosno delo, pred vsem cn a.oriHrnli v.n. tn flf} co v TVam-m mrir« clrmniti m-i». bilo Rusa, da bi jo bil branil ... Ko »o se Nemci že bližali Petrogradu, tedaj so začeli boljše viki trepetati. Padli so pred Nemce na kolena. In pri drugih podajanjih v Brest-Litovsku so boljševiki podpisali vse, kar so Nemci hoteli. Nemcem so mora® odstopiti Poljsko, Kurlandisko, Litavteko, pozneje tudi Livonsko in Estonsko, Turkom pa del Kavjkazije. — Rusija je bila ponižana kot še nikdar. In boljševiki so to zato storili, da bi bil mir ... In čudno, pri vsem tem silnem ponižanju so ostali boljševiki z Nemci v najtesnejši zvezi. Nemci so poslali za poslanika v Moskvo znanega Helffericha, boljševiki pa v Berolin juda Joffe. Od tistega časa je minulo že vieč kot eno leto, pa v Rusiji še ni miru. Boljševiki preganjajo in morijo vse drugače misleče, uničujejo narodno premoženje, knjižnice, umotvore, ropajo samostane in cerkve ter jih oskrunjajo. Glasoviti samostan Aleksandra Nevskega. v Petrogradu so izpremenili t ljudsk0 restavracijo in plesno dvorano Boljševikom se je silno mudilo za mir, pa, ga še niso prinesli Rusiji. Oče se bori proti sinovom i . sinovi proti očetu, in bratje proti bratom. Govoril sem z nekim ujetnikom, ki je prišel zadnji čas iz Rusije. Pravil mi je o dogodkih na uralski fronti« Tam so boljševiki mobilizirali nekaj starejših letnikov. Bili so pa tepeni, kozaki so jih zagnali daleč nazaj. In zdaj so kozaki mobilizirali v tistih krajih mlajše letnike, tako da so očetje in starejši sinovi v boljše viški, mlajši sinovi ali bratje pa v kozaški vojski. In tako se tepejo med seboj, sin proti očetu, in brat proti bratu . . . To so dobrote, ki so jih prinesli judovski bolj-\ ševiki slovanski Rusiji Na Bavarskem in na Ogrs-| kem so že pomedli z boljševištvom. In kadar bodo to I na Ruskem storili, takrat bo zavladal mir. To naj bo na znanje vsem, ki od boljševikov pričakujejo Od njih ne smemo ničesar pričakovati, ker znajo le uničevati in razdirati. doh^duinski dav$k* s Vriskaje ga je deklica prijela za roko in hitro roki a: „O Janez! Boga zahvali, da si tukaj padel. To je velika sreča: dobri ljudje so pri tebi. Pravijo tudi, da tvoje levo oko še ni popolnoma mrtvo. „Bodite kdorkoli, liubi Bog naj vam poplača to v««?« usmiljenje!" je rekel mladenič. „Tovariš!" mu seže hlapec v besedo. „Posku-aiva, če morete vstati. Le pogum, bo že šlo!" Prijel je vojaka pod levo pazduho, stari gos -pod pa ga je podpiral na drugi strani. Tako sta pomagala sfepcu na noge. Misleč, da bo tu konee postrežljivosti neznan -"v, se Katrica prijazno nasmehlia ter pravi jasnih „Gospoda. \m sera ubogo kmet,sto deklo in nn§ mi tudi ni bogat; a verjemita, da se vas hofleva b, imlnjala vse žive dni v molitvah in vaju blagoslavljala za vajino dobroto. N» trudita se vefc: pustita. ga. na? «e'di na trjavi in irt oOpofti*. Ovil a mu Ibns bok«. Zdaj morava v va«, tam pranoBiva. Bog Twmn daj zdravje in srečo na sveta, v nebesih pa rečno izveličanje!" «Dalja »nfiocbui«^ so agitirali za to. da se z Nemci mora skleniti mir za vsako ceno. In ljudstvo, ker je bilo vojne sito, jim je šlo na limanice. Koalicijska vlada kneza Lvo-va pa ni bila za mir. In ko je Lvov odstopil, je nastopil vlado Kerenskij, kateri je tudi hotel nadaljevati vojno z Nemčijo. Boljševiki so zato obema vla -dama delali velike noprilike, ob enem pa so po svojih vojaških svetih opravljali svoje peklensko delo v armadi. Na eni strani sc med vojaki agitirali za mir, na drugi so jih hujskali na. oficirje, tako da so disciplino med vojaštvom popolnoma razdrli. To se le najbolje sooznalo pri ofenzivi, katero so začeli Rusi v Galiciji meseca julija 1917, S pomočjo Ceho-Slovakov »i Rusi sicer prva dva dni imeli nekaj u-spehov, a disciplina je bila že popolnoma razdrta , velik del ruskega vojaštva je vrgel puške proč ia se ni hotel več bovevati. Tako je avstrjjska-nemška armada v nekaterih .dneh lahko zasedla vso Galicijo , katero je bila izgubila t bojih leta 1916. Kmalu potem, ko je postal Kerenstij prvi minister, so boljševiki zoper njegovo vlado napravili v Petrogradu revolucijo. Toda takrat je bil Kerenr.kii še močnejši, ostal je na krmilu in Lenin je moral u-bežati. Ko bi bil Kerenskij nato dal voditelje boljševikov zapreti ali jih kot izdajalce domovine celo usmrtiti, bi bil morda še rešil Rusijo. Toda mož ni i -mel poguma storiti kaj takega in — to je bil njegov padec Boljševiki so neprestano dalje aigitirali med liudstvom in v armadi so izpodkopavali še zadnji o-stanek discipline.. Konec novembra leta 1917 je drugič počilo v Petrogradu, Kerenskij se je rešil z begom, druge njegove ministre so zaprli: in vladarja Rusije sta postala Lenin in jud Trockij. Delavski in vojaški sveti so jima bili dosti bolj zvesti in udani *ot prej uradniki in častniki carju. Vodstvo razdra-pa.ne in za vsak odpor nezmožne armade pa je prevzel praporščak: jud Krylenko. . Strašno delo so opravili ruski boljševiki v nekaterih mesecih! Cela svetovna zgodovina ne more pokazati kaj tako sramotnega in poniževalnega. Daleč notri v ruski sveti zemlji je stal močni, brezobzirni, neizprosni sovražnik Nemec z veliko armado in v tem času so sinovi lastne domovine uničili lastno armado, katera bi morala braniti to zemljo. Toda saj to niso bili sinovi ruske zemlje, to so bili 1« judja a nemškimi priimki, kateri so si r Rusiji slovanske privzeli. J e pa to jasen in napo biten dokaz, da ti boljševiki nimajo v sebi niti iskrice domovinska ljubezni. Zato prod s to ju -dovsko svojatjo! Kaki politiBni i» cHpiomaiiiíni otroci so boljševiki, k) so pokaaali pri prviU mirovnih pogajanjih v Brest-Litovsku. Ker zmagoslavni Namoi niso hoteli spreleti njihovih mirovnih ponudb, zapustili se. ne da bi prišli do kakega mkljtrSka. pogajanja in so odšli v PetrograJH. Nfemel «o velad tsge začeli dalje prodirati v rusko aemlje in se si v nekaterih tednih nagrabili miiijaade bogastva ua tej zemlji. In ni ga Govoriti ali p ¿ati proti davku bi bila največja ; ^umii(ji)t. Saj :<■ \2'iaar z.iano, da brez davka država ne bi mogla živeti, ne obstati. Vsak pameten človek tudi izprevidi. da se ¡e spričo sedamih razmer moral davčni vijak precej močno nategniti -je pa naj država sicer jemle denar za pokritje ranih potrebščin, da si zasigura obstanek in razvoj? Da je davek d o t r e b e n in da se m o r a u-jlačevati, to je torej jasno kakor beli dan. In ven -lar se v zadnjem času množi,,o tako zelo pritožbe o osebnodohodniuskem davku, ki so ga pred kratkim predpisale davčne oblasti poedinim davkoplačeval -| cem. So li pritožbe glede odmere tega davka v obče I opravičene, o tem ne namerjam tukaj razpravljati; I ovedal bi le rad svoje misli o načinu, kako posto-jj m- davčna oblast pri odmeri osebnodoliodninskega r davka napram vinogradnikom v ptujskem okrajnem i glavarstvu. ■ Ker je v letih 1917 in 1918 cena vinu močno ¡' poskočila, zato ima danes lahko hitro vsak vinogradnik več kot 1600 K letnih dohodkov in tako je zavezan osebni dohodnini, naj si ima tudi toliko ali še več raznih troškov, ki se ne upoštevajo pri odmeri dohodninskega davka. Pri nas v ptujskem okrajnem glavarstvu — kako ie v tem oziru drugod, mi pa ni znano — je davčna oblast na vinogradnike obrnila posebno pozornost. Osebnodoliodninski davek se je predpisal tudi majhnim vinogradnikom, ne da bi se um bila vposlala prej napovedmi pola za dohodnino. Marsikateri vinogradnik se sedaj čudi takemu postopanju davčne oblasti, čudi se pa še bolj n s s o r a z-m e r n e m u nalajganju .osebnodoliodninisfkega dav - ka. Marsikateremu posestniku se je zgodila v tem o-ziru krivica, toda te ni zakrivila davčna oblast — marveč zakrivili so jo takb-zvani „zaupniki", ki so davčne organe vede ali nevede .napačno informirali. Kako bi ne zavrela v človeku kri, ako dobji posestnik s % pluga vinograda in s kopo otrok plaČiliii nalog na več sto kron, dočim so njegovemu sosedu, ki ima trikrat toliko goric in je primeroma tudi več vina pridelal, naložili za polovico manj davka nego prvoimenovanemu. najsi je o njem tudi vobče zaano, da je dobro situiran. Prvi posestnik se je s težavo rešil dolga, zadnji pa ima in je imel že pred vojno jrihranjen denar. Gospoda, takih slučajev je precej in povdar -jam še enkrat, da jih ni zakrivil uradnik, ki piše te plačilne naloge, pač pa zaupnik, na katerega se o -lira cenilna komisija. Zakon o dohodninskem davku iz leta 1896, ki je stopil leta 1918 v stari Avstriji v veljavo in na katerega se davčne oblasti morajo tako dolgo naslanjati, dokler ga Narodno predstavni -Štvo ne izpremeni, je radi tega tako zamotan, ker zahteva priredba tega davka obširnega sodelo -■anja raznih činiteljev (izvedencev, zaupnikov, ko -masijskih članov itd.), ki imajo ocenjevati dohodke drugih. Da je pri tem skoraj nemogoče davčni oblasti postopati pravično, je jasno in umevno. Vse se j Tši in s« tudi mora vršiti nekako skrivnostno, taj-o » Glavno pravilo, li ga je postavil veliki angle-i iki «osnodar Adam Smith. da mora država denar 5 ptaft tam pobirati, kjer je, in da naj oni, ki fenaveč, udi ved plača sa sicar v besedi lepo sli®, pa de -ansBo ,ro neizvedljivo, fevadljivo bi bilo to načelo le, ako bi Tsakdo svoje dohodka tudi resniono priznal, kar p» sa le eedkokedaj »godi. aato davdni uradi pri odmeri osebna dohodnina zvečine n« doba pravo potila,ge za odmeritev tega darvfca. Trgovcem, raznimi verižnim špekulantom in voioim dobičkarjem davčni uradi na morejo do živega — v tem oziru jih tudi saupniki puste večjidel na cedilu — tem lažje je doseči to pri posestnikih, zlasti pri vinogradnikih, katerim se nekoliko lažje dokažejo njih dohodki. Žal, fnekateri bodo rekli: hvala Bogu), da zaupniki, ki zbirajo in pripravijo gradivo za oeniluo komisijo , ne pridejo vedno do resničnih in pravih podatkov; nekaj pa se dajo tudi kot „grešni ljudje" voditi od osebnih simpatij in antipatij* zato dajo plačilni predpisi tudi tolikf povoda za zabavljanje proti nesorazmerno (ljudstvo pravi: krivično) naloženemu dohodninskemu davku. Kako bi človeka ne vzdignilo in ne spravilo z ravnotežja, ako se n. pr. vojnemu dobičkarju. ki je zajedno tudi vinogradnik, računajo dohodki samo od vinograd 11 e g a p o s e s t-v a, češ, da. se m u v o j n i do b i č e k n e more dokazati, ko je pa vendar njegovi bližnji o-kolici znano, da je bil dotičnik pred vojno gmotno zelo slabo podprt, da je takorekoč „visel" - a sedaj je lastnik mnogih posestev: vojne razmere so mu vrgle gotovo 20krat toliko čistega dobička, kakor vinograd in vendar mu je plačati sedaj davek samo od vinogradnega. pridelka. Kako se izvaja tukaj pravilo Smithovo, da naj oni, ki ima več, tudi več plača, ko se nam pa vojni dobičkar lepo na tihem smeje v pest, Heš: lepo sem se „skozi zmuznil." Vidite, gospoda. to je, kar boli in skeli, posebno vinogradnike, ki imajc vsi občutek, kakor da jih hoče davčna oblast s svojimi drakoničnimi predpisi z dohodninskim davkom takorekoč uničiti. To je tudi zelo lahko mogoče. zlasti pri onih vinogradnikih, o katerih je dobila davčna oblast popolnoma napačne podatke in je na podlagi teh previsoko cenila dohodke. Znan mi ¡e slučaj, da le zaupnik cenilni komisiji izpovedal, da je pridelal posestnik v letu 191 i 12 polovnjakov vina, ter je tako slišal govoriti, toda napoved je bila napačna, ker je dotičnik pridelal samo 8 polovnjakov, torej za eno tretjino manj. Tako se mu je od -meril tudi za eno tretjino večji davek, kakor bi se mu bil moral. O drugem posestniku je zaupnik ce -nilni komisiji sporočil, da je dobil v letu 1917 — 40 polovnjakov vina, a v resnici jih ie pridejal samo 28, torej za 12 polovnjakov ali 36 hI manj. nego je bilo davčni oblasti naznanjeno. Sam je tudi davčni oblasti množino pridelka pravilno napovedal, a- pole baie niso dobili, in za podlago odmere davka vzeli so 40 polovnjakov vina. Kajpada je vložil ugovor, ki pa še ni rešen. Toda to še ni vse: pred kratkim je dobil dotični posestnik plačilni nalog, da mu ¡e plačati okrop 5000 K davka o vojnem dobičku — računalo se ga je med vojne dobičkarje, dasi ravno ni bar rantal z nobenim blagom ne pred in ne med vojsko. Za podlago se je vzelo baje tudi onih 40 polovnja -kov vina, ki jih pa. ni v letu 1917 pridelal. (Vojni dobičkarji so baje vsi oni vinogradniki, ki so dobili za. svoj vinski pridelek iz leta 1917> več kakor 10.000 K.) Tri leta je dotični vinogradnik do plačeval, leta. 1915 mu je toča vinograd tako upostošila, da« je dobil na 2% orala, le 15 1, reci: petnajst litrov vina (kisli-ce). ki ga je bil iztisnil iz dveh brent. trnievih grozdnih češuljk. Sedaj pa naj plača od napačno naz -nanjene množine vina kar hkratu skupni znesek 0-krog 7000 K (2000 K osebne dohodnine, 5000 K vojne dohodnine)! Naj sledi tukaj še en zgled, kako malo zanesljive zaupne može ima davčna oblast. Nekdo je bil zajdolžen. Obiteljske razmere so mu nakopale dolg na iglavo. Da se ga reši, proda del svojega posestva. Nekega dne dobi od davčne oblasti poziv, naj se izjavi odkrito, kje je vzel denar (navedena je svota), da je kupil posestvo (navedeno je parcelno število o-menjeneira zemljišča), ko je vendar leto poprej davčni oblasti naznanil, da. ima le par tisoč kron let -nih dohodkov. Stvar se je seveda pozneje pojasnila in komisija za odmero dohodninskega davka je uvidela. da je bila napačno informirana. A kaj si naj misli Slovek o takih zaupnikih! Končno še kratko opombo o osebnodohodnins-sem 'davku vobče. Sedaj imamo svojo državo: Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Marsikaj se bo moralo zboljgati v naši novi očetnjavi, kar se več n© strinja z demokratskimi načeli. Gotovo se bo moral odpraviti ali vsaj izpremeniti tudi zakon o osebno-dohodninskem davku, kakoršnega Srbija nima. Narodno predstavništvo čaka i na. tem polju važna naloga. Anton Kosi, Središče. Ted^siaiie 11© v i telesnim ponesrežencem. Ordinaelje ed 14. de 10. nre (2—4) popoldne. Izžrebani porotniki. Za 11 poroiao 7 Mariboru so bili dne 15. t. m. izžrebani nasled aji porotniki: JoSef Robič, Gradišks; Filip Galan der, Sv. Križ; Miha Brumen, Sv. Martm; Franc Verlič, Sv. Peter; Alojzij Kreu, Plač; Aleksander Hejnik, Ranča; Job. Waldhnber, Šplčnik; Janez Lsmpl, Dragačova; Alojzij Paluc, Sp, D piek; 4n ton Topler, Selnica ob Dravi; Karel Gornik, Sel niča ob Mari; R&jh Franc, Bistrica pri LimbuSa; Rafael Lejak, Loka; Mih» Sernc, RnSe; Jakob Flor iančič, Sv Miklavž; Mtks Lah, Slivnica; Franc Rojko, Bohova; Ivan Goričan, Činžst; Anton Tu rin, Črešnjevec; Sima PieSern, PoljSane; Josip Hajšek. Cigoncs; Ant. ZemljiC, S?. Lenart; Ivan Zivko, Korena; Jakob Kumer, Bišečki Vrh; Vid Pur g. Jnrovci; Matej Morko Gornja Pristova; Ivan Veršič, Sv. Marko; Matija Masten, Pušenci; Jakob Škorjanec, Središče; Ferdinad Paconja, Križevci; Ferdo Hercog, Ljutomer; Viktor Kukovec, Ljutomer; Jakob Jurkovie, Morski Vrh—Zasadi; Ivan Kričej, Vozenica; Peter Mravljak, Vuhred. Nadomestni posestniki: Leopold Barta, Josip Baumg&rt ner, Iva» Bregar, Hng > Ihl, Josip Raček, Ivan Rojko, Peter Tručl in Jos. Žitek vsi v Maribora. — Kot zastopnik odvetniške zbornice je bil tokrat pri žrebanju navzoč slovenski odvetnik dr. Ivae Glaser. Za jugoslovansko domovino je žrtvoval svoje mlado življenje vrl mladenič Ljudovik HraS, sin zakonskih posestnikov Jcžefa in Terezije HraS v Cirkovcah na Dravskem polju. Padel je v boju z divjaškimi Nemci v Šmarjeti pri Velikovcu, Bojeval se je kot pravi jugoslovanski jonak. Nesmrtna mu s:av&! StarSem pa naše sožslje! V železniškem vlaka na postaji Šoštanj je bila pozabljena bela volnena dolga ženska jopica in volneni pleteni ženski oarsnik bele barve. Najdi telj Baj oboje odda proti nagradi 100 K Ivanu Hrovat, Pcjdvinsko St. 23, pošta Polsela, Savinjska dolina. Javno cepljenje koz za občini Krčevine in Lei tersberg »e v? Si v četrtek, dne 22. in v petek dne 23. maja od 9 —12 in od 14.—18. ure v okoliški Soli v Krčevisah, Preganjanje Jugoslovanov po Italijanih. Italijani so veliki, število Jugoslovanov internirali in zaprli v različne ječe Da se tem nesrečnikom odpo-more in svtječstsuo odžkodoje kar vsekakor zaslužijo, ie v to potrebo a točna Statistika vseh slučajev. Podp 8?na pisarna prosi vse one osebe, ki so jim taki slučaji znani, naj tačno naznanijo pismenim potoni ime in priimek Žrtve italijanskega nasilstv^ starost. datum intern&ciie ali aretacije, vzrok v konkor je poznan, kraj, kje je, bila dotič-na oseba internirana ali zaprta, ali je že sedaj svobodna in vse podrobnosti, ki so važne ga pre sojenje slučaja, končno če je bila obtožena ali ce lo obsojen , radi česar se je to zgodilo. — »Pi sama za zaseieno czsmlje«, Ljubljana, Praž&kova uika 3. I ndstr. Preki sod je še vedno v veljavi. Kdor bujska in rogcvili, dela nemir ali pa se pregreši hudodel siva umoriš, ropa, požiga, vstaje, javnega nzsilstva pride pred preki sod. Čs se mu hudodelstvo deka že, se obsedi na smrt. Obešen ali ustreljen je brez ugovora 2 uri po obsodbi. Te stroge odredbe so potrebne, k- r so v nekaterih krajih hudobni ljučfjc počenjali velite nasilnosti in hujskarije. Izdajalec lastne domovin« je vsak mladenič in mci, ki ne gre k orožnim vaj$m Kdor ubežl čez mejo, ali se skriva, se bo najstrojžje kaznoval Tistim ki so ubežali. se bo zaplenilo premoženje. Orožne vaje so za brambo domsčih krajev nujno potreb> e Ne-nške tolpe prežijo ob meji in bi rade uničile slovenskemu kmeta njegovo imovino, kakor na Koroškem. Dozorel sad bivše šnifereinske šole v Pekln pri Poljčanah. D e 8. maja 1919 je padel v Š r artna pri S ov, Gradca, zadet od naših vojakov, Franc Vit )vič, 19 etn? sin viničerja Iz Poljčau. B I je trgovci po;r=isčijik pri Reitterju v Siev. Gradcu in in ¡se je uoeleiil merilnega pohoda proti Slovencem, pri čercur ga je zadela božja kazen Tako slovi kratko poročilo, ki je došlo dne 19. maja t. 1. v Polj Jane, Mi pa pravimo: Nesrečna s nrt Vidovičeva je dozorel sad bivše šolfereinske Sole v Pek 1 u. Tam se je mlademu Šolarju vcepilo so-vr&Stvo do lastnega roda po shboglasnem učitelju E. Schmutk (Fmuk?), ki Se vedno lazi po Peklu, a se menda sed«j pobira v Nemško Avstrijo. Po izstopu iz te šele je dal nespameten oče dečka k nekemu zagrizenemu nemčurju v Ptaju v trgovski pouk, kjer se je sovraštvo, do la*taega naroda Še globlje vcepil) ter sedaj obrodilo prežalosten sad. Bivše avstrijske bredsvje — jugoslovansko. Kaker se govori, ho dobila Italija osi avstrijskega trgovskega brodorja 15 odstotkov ket edškednino za 380.000 ton, ki so jih Italijani v vojski izgubili. Brcdcvje bo pripadalo Jugoslaviji..- Posojilnice posaemajte! O b ir posojilnice v Gornji Radgoni je velikodaSao podaril 235 K za šolsko knjižnico obm?ja^ šole ns Ščaviici, a^aža-ječ obmejne razmere. Krajni Sol. svet io Sol. vodstvo as zahvaljujeta tem potom cajprisrčneje, Obmejni Slovenci, s ponosom glHmo na naSo (lično gmotno trdnjavo: gornjerjtdgonsfco posoiitnico! Zastavimo vse moč v njen prospeh in procvit, nssm vsem pa v veliko korist. Posojilnice posnemajte! Kaj je to. Prejsli saao sleieie pojasnilo: Z czirom na notico v »Slov. Gospodarja« z dne 29. aprila 1919 št 18 pod napisom »Kaj je to< izvolite vaprejeti sledeče pojasnilo: Pcztv na imeji-talje vojnopi sjjilno zavarovalnih polic na življenje izdal se je v zmiala odredbe deželne vlade z» Slovenijo z dne 9 aprila 1919 štev. 1060/pr. Uradni list LXXVI, da se ugotovi pravopravno razmerje dotičnih zavarovalnih pogodb. Pri tej priliki vsprejemajo se tudi listine vojnih posojil, kot na-d&tek na življensko zavarovanje in sicer v zmisiu v časopisih kakor »Slov. Gospodsr», »Strait« in »Nova Doba« objavljenih tozadevnih pogojev »zavarovalnega oddeika, sklada za vojsSke vdove i a sirote « Za vsprejem&nje tozsdeviiih prigl&aov postavilo se je v possmeznih občinah tozadevne zx-upnike med temi tudi g. Skaza, občinski tajnik v Velenju ker je dotični oglas občinam svojega okoliSa razposlal, kateri ni vsled tega prav nič zakrivil. S tem oglasom se h ose dati Ustnikom vojnoposojilnih zavarovalni* polic natančna pojasnila r*di spremembe gorin&veienib zavarovanj v navadno življensko zavarovanje. Stssnko Vi5ič, organizacijski uradnik vojaškega sklada za vdove in sirot«. Pod državno nadzorstvo se je postavilo imetje Leona Weiss, issnega trgovca iz Gradca, zlasti v GaSteriji in Žičah. Za nadzornika se je imenoval dr. Milan GoriSek, odvetnik pri Sv. Lensrtu v Si. lor. Zaprle so se gostilne Vicenca Fahler in sicer je vcdil sedaj to gostilno Franc Lašič iz Račja brez vsake koncesije; Aubl Karel pri Sv. Lenarta v SI. gor. in Schifko Karel pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Berte Golob pri Sv. Marjeti na Drav. polju (na^ jemnik Anton Macun), Antona Ekart v Prepolsh, Simona Prah v Krče vini, Jakoba Novak, Franca Mslek, Alojzija Baumgartner pri Sv. Lovrencu na Pohorju, Wette na Križnem vrhu pri Poljčanah, Šerbisek in Uran v Studencih pri Mariboru, Maksa Smonig v Svečini, »Sülmarkhof« v Št. Iiju, Ant. I FaleS v Ceršzku, Martina Maršec v Cirknki. V teh, I povečini nemčurskih gostilnah so se zbirali naSi državi nevarni ljudje, tihotapci, ubežniki in hujskači G glavarju bo naše ljudstvo radi njegovih odločnih korakov proti hujskačem vedno hvaležno. „Domen" v Mariboru. Prihodnjo nedeljo popoldne ob pol 5. uri se vrSi v gledališču Narodnega doma predstava ljudske igre »Domen«. Vabimo posebno ljudstvo iz okolice. »Domen« predstavljajo člani mariborskega »Orla« in »Orlic«.* Nepotrebna reč. Na Magdalenslrem trgu Jo gugalnica, pri kateri je posebno popoldne velik di -rindaj. Otročadi se nabere toliko, da izgleda prostor okoli gugalnice kot veliko mravljišče. Otroci iz vseh delov mesta in okolice vpijejo, kričijo in se pretepajo, da je joj. A prav nikogar ni, ki bi vse to prepre-öil. Starši zahtevajo, naj se nepotrebna gugalnica takoj odstrani. Gospodarsko movte«, Nove bankovce bomo kmalu dobiii. Stare avstrijske krone bodo izginile in na njih mesto pride jugoslovanski »dinar«. Nov densr bo imel trikrat večjo vrednost nego krosa Za 300 papir-I ngitih kron se bo dobilo 100 jugoslovanskih di-i narjev. Sr«brca krona pa ima isto vrednost kot dinar. Kedaj ss bo vršila izmenjava denarja, bomo poročali. Drva, bukova, smrekova, hojeva, itd v celem več sto kubičnih metrov bo potrebovalo prštno ravnateljstvo v Ljubljani za zimsko dobo 1919/20. Ponudbe z natančnimi izmerami td. loko kolodvor dobavitelja ali kolodvor Ljubljana se naj bla govolijo it&viti n» referenta poštnega komisarja dr, Janžekotič, Ljubljana, Beethovnova ulica štv. 7/11. tel. št, 139. Ljubljana, dne 16. maja 1919. Sladkor za mesec maj se razdeli Se ta teden j na trgovce okrajnega glavarstva mariborskega. Za I vsako osebo je določeno pol kg. Potreba desk in hlodov. Kdor rabi za svojo ; potrebo deske in stavbeni les, naj se nujno obrne i n% okrajno glavarstvo in sicer pismeno. Prostovoljna javna prodaja. Dne 31. maja 1919 predp. ob 8, uri se bo vrSila v Konjicah, hšt. 11 prostovoljna javna prodaja različne hišne oprave, j posod, obleke, perila, zlatnine in srebraine, ur, 1 urarskega orodja itd. Z izklicavanjem se bo pri-j čelo še le pol ure po zgorajšnem termina, med tem časom se lahko stvari na lica mesta ogleda- jo. Okrona sod šč« v K&nicah, odi L dne 14. mat* 1918 A 856/19 Zreblji različnih vrat. Okrajno gssvarstvo je »aksKalo trgovcem a« deželi en vigon žrebljev različne r«te Trgovci, ki prodajajo žrebije »o: ▼odenik F-jtnc, PoljC*»®; Pinter Alojz; n Oaerzu Danijel, Slov. Bistrica, Karlin Oitm, Zgr. Pel). sk«v»; Z&c&olo Konrad, Fram; Loh M Slivnica, Todenik ¡¡>c družfiica, Hočt; Tischler podrufnica, PrsjRfr *ko, VorS* Leopold, S? M rtin n» P.bo?in; Setnc Mihael, RoS«; ivan O ser, S* Lovrenc n»d Mariborom, Peter So?ko, Pekre, ZrmltiC A, Sv. Lenart v Sliv. ; Šsmenjsk A, Sv. Benedikt; Csnš Tetezna. Sv Trojica, Plevnik J«ne?, Sv. l!j v Slov gor; Svr>ty Karo), Sv. ISj v Si gor.; Baum gartnei Janez, Sv. Marjet« ob Pe-sio; V« npotic Frfenc, Zg r Sv. Kongota; Dobsj J.. Sv Jurij e toča popolnoma pobila velik del oz* mlj» v severnih Slov. gor V občinah ŠpiJje, Oi&ak Sel n ca, Sladki vrb, dele Vel«® in Ploderšaice je pv d s. toč« tako na debelo, daje ležali» Me drugi daa. Dopisi. Sv. Peter pri Mariboru. V tukajšnem mm® st*r u je dne 21. maja umrla C s M. Alfe» ¡t&rs Zkfcšnik. Pogreb bo v petek peopoldn«. Naj v miru počiva! Kamilica pri Mariboru. Ns bhkc&tnt» Bede% dne 6. juaija po 11. A msči se vrši v n atdni ssbi posojilnice cbCti zbor tukajšnje Hranilnice in posojilnice z običajnih evciora redom. P;idile! Brestrnica pri Kazalci. Stri h smo pjestsli in razburjenje se j® pokgio! O ta so hli prizori ker rs vno seda| se je večinoma vie boli ali manj v jasnih barvah pokazali, kake vr.ae ljudje da ¡emo; — in na našo sramoto se je izkazalo, da s izje mo 2 — 8 družin, ni tu niti enega Človeka, ki bi n u bi-a po volji naša mila na« Juguslav-j*. Starci neri ekotsrstvo ima tu še globoke coreeine in ko nam je zdaj pretila nevarnost-nemškifc Torkov in boljševikov, so ti Ijodje že pričakovali nekako odiešenie od teh divjakov. češ, mi že ne premo zoper Nemca, naj le pridejo in vse spet pre»za mejo. da bo petem spet bolj® z? nas in boijševiki p» nam tako ne bodo nič storili, ker nismr? bo gTitini in bomo šli vsem na roko. Fantje, ki bi imeli te dni iti k orožnim vajam, jo se zelo sa n ozavestno postavljali, češ mi Je »e gremo zoper Nemce in so r«s ostali doma; trije so prišli v n e sto, % so »e tudi takoj nazaj vrnili, ker so ¡¡ii» ba je drugi rekli, da je bolj pametno če ¿¡rejo demov. Eden teh junakov se še zdaj šiickcust», da bj bili tako vsi k Nemcem pristopili, C® bi bili prišli z njimi v dotiko. dragi so jo pa nameravali popihati pri LuCanah čez mejo. Tako izgleda torej Brestrnica kateia še vedno računa na nemško odrešenje in zabavlja čez Jogoslavijo. Ako bi kdo dvomil o teh vrsticah, imamo dokazov dovolj in se !abko ime nuje vse one osebe, ki tu najbolj rovarijj zoper v a® kar je slovensko. T« iko z» dants da svet ivC kako bi izgledala naša drža.s, katera bi se morala na bresirnške fante , :r \ke ana£sti, ki baje še dmes ne vedo, zakiij b. 5-orali spet k vejakom, ko vsak otrok vidi, zakij; '.ak-ni rdpi.dii slišijo na snftšče, d» baljSeg« zejJu n? okužijo. Raše. Tok a j bo predaval * no-ei^j, dne 25. t. m. ub 8 mi popoldne v šoli g. JuiscCi« o Ce-belar i u Čt-lelirii iz Dr*v»ke doiite pridite »si Sv Križ p i Maiibcjn. Tekom enege tedas »jro rt Si prt* trenai cdpit;mi pribori: On« 0. n.aj* s b i pogjeb Auto»s» Pfe llr. d. d !ui k, Lajeti«».gt farana, Dae '.F. mt% s?»o ;>prM 136B, Pergioniere L I Batolio»i d i Ge nic- 181a Oompa Met lo ?r. Venez a — Ital a. P»še ds je zdrav. M*la N delja. Vsa leta B*dcvne vojske emo r»n«-i. n?. Č?bo »?i Ptojsko goro, ter ta« . ro»-ii Marijo zg i»y.š8 vo ake. da bi nsj on varovala nsi® fsi.-te m tnole na bojnem pclju Letos bomo kipeli 81. (D&ja to je v soboto po Vn«uuh.oHe lit»^'-}•••• zatem S« rimska procesija, dne i ;onija &xtM 9 uri. V-f a, Bukovci Ob »rUiki blagoslavljftnja a » t peHee r Bukovcih« je nabral Franc K «is.nj«v;> 105 K % d*j»ško kubisjo v Ptujo. Ciikovce. V nedeljo, dne 1. jmai.K tb 4 n; \ po pol :• ae s« vrše pri nas v ptsojilrošiem urostor red^i občai zbor Strojne zadruge z običajnim nim redom. Peklo pri Poljianab. Zadnjega aprila smr »izgubili« v Peklo enega najstr ipenejših zs>gri«encev proti nam Ja.g«^lovanom. Kr kodilove soize »o točili ne!n§knt»rji, ko je jemal »iovo Ta asož, Va-Itntin Jančič je imel g^stdn» čez cesto*, s ni poss-l nobene postav?; točil je kakor liSmarj* ia po cele noči N& Velik noč je :mel c^io glasno godbo in "z-r celo noč, kjer so nas Jugoslovane obrekovsli in zabavljali čez drtavo. Rsdi bi poznali & istega zdravnika, ki js tegs Va-lenkka speznsl za invalida, j® sposoben zs vsako delo. Odžel je od »ss m «i j»; poiu&i go 6t»i»o v mariborski t kolači (Magdalen predmest j»), da bo Lž!« s svojimi pr j» i >imik « i* ob rekov*l Jogo«? ovasie. Baoovedni smo, aH mu bo d?fo okrajno pl»v>rstvo obrt za gost Ino Al» bi ne bilo dobro, da bi preiskali zdravniki tako zdrave in pre^eeine invalide? Poljčane Vpraš»mo našega g pogtajrnsčel-sik«, kako se strinja z njegovo narodno zavestjo Djcgivo preveč prijateljsko občevanja s »emlurji is Pekla in Poljčan? Od n&vjHneg* ljudstva «a* htevat» za««dn mt, med tem ko nekaleri naši » z obražencit najbolj proti njej grešijo Cs kdo ne verja"1®, dobi poi^tk®, Le ne farzejstva! Kmet Rogaška Slatina. Velite hrošč je zagaala pri nas socialno demokratka stranka, ki je obenem stranka Nemcev. Posebno slovesno »o hoteli ob kajati prvi majnik. Pa ravno ta dan sa delavci sprevideli, da socialdemokrati niso njihovi prija telji, in zdaj stranko po vr«ti zbpuščajo. Ustanovilo se je katoliško delavsko društve Jugoslovanska Strokovna Zveza. Delavci, delavke, pristop te vsi! Kanetje rog&škega okraja, vi pa ostanite cve sti svrji Kmečki Z rezi! V edinosti je moč! Kder ni prja vlj *ere in Cerkve, tndi vaš prjaMj nil Sv. Jurij ob jnž. žel. V pondeijek dne 9 jo-nija ob 9 ori dopuldoe se vrgt v uradni sobi posojilnice redsi občni aber Hranilnice in posojilnic® z običajnim dnevnim redom: Ako bi ta obč ni zbor ne b i uklepčen oo nasovrdaaem času. se vrši pot ure pozneje drogi občni zbor na istem meBtn in z i*lm dnevnim redom, ki bo veljavno sklepni ne fficH« na število sadrožaikov. Cret pri Ce ju. Tokaj je umrla dne 15. m*ja 1919 goe^a. H icn* Reicber roj Sk rnik, Do*»gla je visoko Btarost 85 let Naj počiva v miru! Trbovlje. Doe 1 maj« je umrlai v Praprrt nem, žapc.ja Ti b j vije znana mamira Mirija Bo žic — m*ti slovenskih rodoljubov: Aio|zi)a, Ivsina, Igt acija B.sžič in gospe Logarjevo. Naj v miru počiva! št. Hj pri Velenju. Vodnikovi«, elav*«Bt Ha Bralnega druStva dn« I. maja se je ofonesla prw Kadovoljivo. Udeležba j« bila nad vise priftak»v«rfa v«lika. MoSki afcor j« »apel nekaj pesmi«, 5. preif- «ednik j« v kratkih besedaJi orisaJ Vodnikevo tfeio-V«nj« ta njsgov 8as, aeklamiralo «e je par Vodnikp-tlh pesmi, nakar sta srečolov in dražba podarjanifc predmetov Badovoljila mnog« udeleženo«, takor. tmffi flruStveno blagajno. V nekem oairu s» motil« rtsnr -nost v.esti iz Koroške in vpoklici na orožn« vajo. t%a, naSi fantje so se odzvali vpoklicu razen par tejem pri tistih, ki Se ne morejo biti brez maternaga mleka. V aploSnem pa se je pokazalo, da je «a drnitv» staro zanimanje Se ostalo, posebno pri fantih, k«r|e gotovo najveselejŠe znamenje, Gornjigrad. Tuka.'Snje „Pevsko Gnjftvo" pr»> redi v nedeljo, dne 25. maja 1919, ob treh popoldne v Oitalnici slavnost v spomin stoletnice Vodnikov® smrti. Na vsporedu so: slavnostni govor, p«vsketočke, med njimi A. Foersterjev „Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesmi" in „Ljubica*, dr. Anton Schwabova „Zlata kanglica" in koroške narodna pesmi ter veseloigra „Zupanova Micka," Sedeži po B K in 2 K, stojišča po 1 K. Polovica čistega dohodka je npmen;ena koroškim beguncem. Posebna vabila ge ne razpošiljajo. Podpisovanje državnega posojila \ je podaljšano do 31. majnika. IzdiHlci se vračajo« Sv. Krit pri Maribora, 19. maja. Ko ae bile prejšnji leden rasgl-fitns . oroifte vaje, jih je mnogo strahopetnih ztpobrisale čez ?i>ejo v blaženo »sCeBboabergarito Incielj s« ^olae nahrbtnike pa tadi papirja v ž»pa, Seisj p», ko so okusili b - 2on »n lačen-b: ršk® dežele s» vračajo posa nezn>\i • - riv^ma k nam Pri aekem mažem kmalu wm je v «»o boto 17. iTiiij* z*?•?>.? priklatil eden tašib. Poale-šajte kuj je pripovedoval: »Ko smo p?iš i v Lača-ae; so n&s z navdušenjem sprejeli. Ptteai sma 91i j proti Ar^ežu od tam v CicaiSfci LorC, kj r ai bilo ¿a ca« tolikega zanimanja. Kktil seua se od go-! stilae ¿o g««ti ae, pojedel kar imel v nahrb-| tmkii, isVal »lažbe, pa zastonj imel sem 5C0 K, zdaj imam 5 vinarjev. Ni mi kazalo drugega ka kor vrati se n*saj v Maribor, tam dlob«' vsega v obilici Kioke; špeha, h ah»! Prej sem imel poln nahrbtnik, pa sem moral potem Se praznega prodati, s daj Kimam niCesar dragega ko prazen želodec i» pk edino to S«ljo, da pr dem arečno nasaj v Maribor Vsakemu pa ki ga sreCaro, b m pove dal, kako s« mi je godilo. N^mci bodo že posteoe j .gor plačali'«. Ker e® je lačen siromak smilil I go«pcdaiu, mu |« dal nekaj okrepCla. D ago jotro ^ . a vse zgodaj je i^g nil v smeri proti Mjrs iora. Listnica uredniltm niftoroe: Hvala za članek o padlem In* aakn. !Zal, Sošel prepozno, da bd ga mogli objaviti v eeloti. Priobčimo v „Straži." — Selnica ob Dravi: Poleg „gospodične" M. P„ ki zabavlja čez Jugoslavijo, sapišite Se tudi vse druge, ki hujskajo. Seznam nam izročite prav kmalu. Nato bomo poskrbeli, da bodo orožniki ali vojaki tem ^prijateljem" pogodili pot preko Spilja v lajčenbergai£jo. -VI-n i C ar r Ljutomera: Bodite prepričani, fla bo Slovenska Kmečka Zveza storila vs« potrebne 1ric*ii. Vzrok si imele te vesri v neljubi zamenjavi 2 razlčmh zadružnih organizacij. Sv. Auton v Slov gor dne 11. maja 1919. Jos Tu&ak. *»««)atelj 1m —inf Ika Kal tla t ovna ttnttvn. mar atu S«««!« ?.»»wt «S«! Muutt U. ULTUl» • MjKA^tm»