2^5 Št. — leto. Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja 2‘— K V Ljubljani, p OH del j ek U®* Oktobra 1921' Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. JUGOSLAt ^ačano krepkemu, jeklenemu delu. Zapomnimo si, da Koroška ni izgubljena, dokler mislimo na njo! Zgodovina nam priča, da se je na novo dvignil vsak narod, ki ga je skušnja izpametovala, ki je delal In ni Izgubil vere v svojo bodočnost. Zanaprej mora biti bilanca vsakega našega delavne gn dne aktivna, '‘sak dan nas mora privesti bliže zaželjenemu našemu cilju. Vsak Slovenec, vsakti Slovenka naj si šteje v svojo dolžnost in čast, delati, žrtvovati *n trpeti za Korotan in s tem obenem za moč, srečo in blagostanje celokupne naše domovine. Tekom meseca novembra 1918 po razsulu avstro-ogrske monarhije so zasedle maloštevilne jugoslov. čete južni breg Drave v Korotanu. Zadnjega novembra 1918 je zavzel Malgaj s svojo malo četico Velikovec. Sredi dec. 1918 so zasedli Jugoslovani — Srbi — Grab-štajn. Toda Nemci so iz Celovca napadli Orabštaln ter zajeli vse moštvo, ker se ie kapetan Milosavljevič brez strela udal, čei da Je antantni zastopnik in kot tak sme povsod zasesti avstrijsko ozemlje — in se torej ne bo vojskoval proti Nemški Avstriji. Njegovi vojaki so bili razoroženi in od tiste-sa časa je sledila Jugoslovanom na njihovem pohodu na Koroško ena nesreča za drugo. Izgubili smo Rož in Ziljsko dolino (Podklošter) ter Št. Pavel v labudski dolini. — In od 10. ja-huvarja 1919 naprej smo imeli zaseden samo ie velikovški okraj južno od Drave z mostiščem Velikovec. Ponesrečila se Je tudi ofenziva v zadnjih dneh aprila 1919 in v prvih dneh maja 1919 smo morali izprazniti celo Koroško. Mesec dni pozneje so pa naši srbski vojaki zopet zmagoslavno prodirali po Podjuni in Rožu in osvojen je bil Korotan gor do Gosposvetskega polja in do Zilje. Celovec Je bil v naših rokah. — Toda Jugoslovan obrača, Pariz pa obrne. Na povelje iz Pariza smo morali nazaj. Ostal nam Je samo še pas {A, v katerem bi se moral pod jugoslovansko upravo izvršiti plebiscit glede pripadnosti tega ozemlja k Jugoslaviji Prir. Nem. Avstriji. Ne vemo, zakaj se je ravno za Slovensko Koroško določil plebiscit, čudno •e nam vendar zdi, da se je določil rav-po za ta okraj, kjer je preje »komisijo-,nirc!a« takozvana ameriška komisija jpod vodstvom amerikanskega polkovnika Milesa. Skoro gotovo ali vsaj »morda« Je Pariz ravno po informacijah lega amerikan. »strokovnjaka« Milesa, ki Je bil Nemcem brez dvoma dokaj naklonjen, sklenil, da se mora v tem ozemlju vršiti plebiscit Značilno je, da je Član »Mllesove« komisije, ko je prišla meseca februarja 1919 v Velikovec, izrazil nasproti jugoslovan. uradniku, da na] gleda, da člmpreje od tam proč pride, ker, tam je nemška zemlja. - — — Torej biti In bojevati smo se morali za to našo najlepšo zemljo pod skrajno neugodnimi razmerami in pogoji in ni čuda, če danes ob obletnici našega koroškega poraza premišljujemo resno, stvarno, objektivno, sine ira et studio, o pravih vzrokih istega, — kajti dejstvo ,(če tudi potvorjeno), da so Nemci dobili 22025 glasov, a Jugoslovani samo 15 tisoč 278 glasov, nam daje povod, da v »ledečih vrsticah skušamo preiskati in razbrati prave vzroke neugodnega izidu plebiscita, v kolikor ni morda že po-PreJe Pariz tako odločil, kakor je (po-*®*le) plebiscit Izpadel, kajti svetovna zgodovina se tudi često odigrava za ku-UsamL — Seveda gledati ne smemo lamo na jačjo nemško sistematično propagando in ravnanje antantne komisije, ampak imeti moramo tudi dovolj poguma, da si izprašamo enkrat sami polteno svojo vest ter tudi priznamo svojo krivdo, v kolikor smo sami krivi koroškega plebiscitnega poraza —> Torej prvič: Nela lastna krivda. Po grozodejstvih, povzročenih po nemškem »Volks-wehru«, smo se vračali začetkom meseca junija 1919 s srdom in čutom ma-»čevanja v srcu nazaj na Koroško. Kakor pri vsaki vojaški zasedbi, tako so se tudi pred in po tem času zgodila in »vršila od vojaške strani razna, večja ali manjša nasllstva, ki so nam pri ljudstvu zelo mnogo škodovala. Tako je a. pr. ravno temu dejstvu pripisovati slab, neugoden Izid glasovanja v občinah: Zitaraves, Dobrlaves, Rilčar ja-ves, Škocijan, Orabštajn in še y pekte-rih drugih. —. Internacije **Porl, kazni, globe so se nalagale mnogokrat ne glede na to, če je kdo kriv ali ne. In kolikor več internirancev, toliko več družin je odpadlo, nam je postalo sovražnih m še več__________________ Te usodne internacije so se izvršile v mnogih slučajih radi osebnega sovraštva. Dalje so sledili različni osebni napadi na znane nemčurje in osebe, ki so bile samo osumljene, da so nam nasprotnega mlšlienja in dejanja. Veliko Vlogo Je igralo tudi osebno maščevanje. — lu lu je manjkalo treznega, razsod-mte ta ugledam yoditeUa — mo2* ki bi bil vse to lahko preprečil ali vsaj omilil. Manjkalo nam je vplivnih domačinov, ki bi bili zavzeli tu ii v tein pogledu pravo, srednjo pot in mero. — Nadzorstva — sekvestrL V nekaterih občinah so se stavila različna posestva pod nadzorstvo ozir. pod sekvester, kar pa je bilo tem manj opravičljivo, ker bi bili morali merodajni in odločilni faktorji misliti in vedeti, da jih bo plebiscitna komisija razveljavila, kar se je tudi zgodilo. V boroveljskem okr. glavarstvu se je celo zgodilo, da je upravna oblast dovolila, da so se našinci — in io ne reveži — šiloma polastili že poscbaiicga in naža-ganega lesa, ki je bil j. i Nemcev in nemškutarjev. In to n- najhni meri in vrednosti. Kako naj n«/ varno tako početje in ravnanje višje oblasti s tujo lastnino v tako kritičnih resnih časih, to popustimo sodbi treznih ljudi-juristov. Razne šikane in sekature, persekucije in nasilnosti pri raznih veleobsežnih sekvestrih nam tudi niso pridobile pristašev, še manj pa prijateljev. — To je dokazal plebiscit v velikovškem okraju, kjer je bilo največ nepotrebnih se-kvestrov. — Financa — carinarne. Glavna napaka: prelom kontinuitete v upravi. Glavna, poglavitna napaka pa se je od jugoslovan. strani učinila s tem, da se je mahoma ukinila kontinuiteta v upravi. To se pravi: med ljudstvom, z nemškim duhom prepojeno in otrovano, ki je bilo vajeno stoletja in stoletja (cel čas!) na nemške akte in odloke, na nemško poslovanje in uradovanje, ki je bilo izšolano izključno v nemških šolah in vzgojeno v nemškem duhu, bi se bila morala pustiti i nadalje — vsaj za čas plebiscita — uprava taka, kakoršna je bila doslej. Star latinski rek: Quieta non mo vere — naj bi bil veljal tudi tukaj. Da je res to, ni treba še posebej doka- i zovati, saj skušamo sami nad seboj. Kako kričimo in otepamo okrog sebe sedaj, ko se ostali Slovenci še le polagoma stapljamo in izenačujemo potom zakonov in naredb z brati Srbi. In za Korošce je bila ravnotako vsaka, če tudi morda sajnoslovenska sprememba nova, nenavadna, neprijetna novotarija. In ljudstvo, konservativno po mišljenju, dejanju in, nehanju se v kratki dobi naše zasedbe 'ni moglo vživeti v nove upravne razmere. Radikalna slovenizacija nam je čudno veliko škodovala, daši pas A šteje do 90 odstotkov samih Slovencev — toda je od teh 80 odstotkov nezavednih. In ta radikalni slovenizem nam Je škodoval v uradu, v šoli, na celi črtL — Krivda gL Narodnega sveta. Posebno poglavje bi se moralo napisati o delovanju glavn. kor. »Narodnega sveta« s sedežem v Velikovcu. — Brez dvoma so sedele v »Narodnem svetu« najpožrtvovalnejši in jako marljive osebe, brezdvomno se je tam veliko in tudi plodonosno delalo, vendar pa N. S. ni bil kos svoji veletežavni nalogi, ker na krmilu N. S. ni stal spreten, Izkušen, praktičen politik — diplomat, ampak general, ki ni imel pojma o ra-cljonelni civilni upravi in ni poznal koroške ljudske duše, in kterega že radi tedanje protivojaške struje, ki Je zavladala že pred in takoj po preobratu, med ljudstvom, narod ni rad videl, nasprotno ga je celo sovražil in nasprotniki so imeli v slovenskem generalu jako poceni in uspešno propagandno sredstvo. Njegov glavni tajnik je bil tudi vojak-kapetan, ki do prihoda plebiscitne komisije ni slekel svoje vojaške suknje. Kakor prvi tako drugi ni imel pojma o pravi ljudski organizaciji in o delu med narodom in za narod. — Toda že čujemo odgovore in zagovore! — Pst! Le tiho. Dokaz in Odgovor je rezultat plebiscita — ki je bil za nas in za nju dva — negativen in sramotilen. — Vse preveč je bilo pompa, veseljačenja, kričanja, skoro bi človek rekel, komedije, če bi stvar ne bila tako resno žalostna. Resni slovenski kmetje so rekli: »Ko bi mi imeli samo tisti bencin, ki ga je general in njegovo spremstvo porabilo na svojih nepotrebnih brezštevilnih vožnjah in potovanjih, pa bi bili mi sami izvojevali zmago. — Tako pa nismo imeli niti petroleja niti vžigalic za vsakdanjo potrebo.« Tudi tukai se je pretrgala kontinuiteta v ustanovi proste politične organizacije. Gospod general Je čez noč zavrgel staro kaloL politično društvo, odrinil ja stare preizkušene delavce, ki so že mnogo let uspešno delovali med kor. ljudstvom. Tudi koroško, domačo duhovščino je potisnil ob stran. Obdal se je s čisto novim, neizkušenim aparatom, ki je pokvaril vse. V pododborih Nar. Sveta pa je sedHn marsikatera oseba, ki Je preveč h!.- i po sovraštvu, maščevanju in doblc .aželjnosti in Je torej več škodovala kot koristila. Tudi jo bil vpliv mladih, zelo mladih oseb pri N ur. Sv, kamor bi bili spadali samo trezni in preudarni možje, mnogo velik. Na ljudstvo pa prevelik vpuv mladih, »novih« ljudi ni uplival blago-' lejno. Dalje se je Nar. svet žal mnogo nnveč vtikal in vmešaval v upravne zadeve politične oblasti, tako da so omahljivci in nasprotniki izgubili vse zaupanje v naše oblasti, Slovenci so pa povrh kolikor mogoče še zabavljali in tako zmanjševali veljavo in ugled naše upravne oblasti. — Preveč so stopili tudi v ospredje pri plebiscitni kam-panji Nekorošcl dočim so bili domačini potisnjeni v ozadje n. pr. doktor Kušej, Rožman, Grafenauer, Smodej in dr. in tako Je imela po nem. propagandi povzročena hujskarija: »Hinaus mit den Krainern« zelo plodovito polje Preveč so se ti »novinci«, tujci kakor so jih Nemci nazivali vmešavali v privatne zadeve posameznikov, preveč se je konservativnim Korošcem vsiljevalo narodno mišljenje, prepričanje in čustvovanje, kterega niso imeli in ne mogli imeti, ker so bili politično in kulturno na nemško stran orljentirani. Preveč se Je agitiralo, govorilo in hujskalo na velikih shodih; govorniki so čestokrat nastopali prav smešno, naravnost nesrečno, ker sami niso bili pravilno orljentirani glede ljudske duše in tako so pogosto preveč zabavljali čez Nemce in nemškutarje, mesto da bi jih bili vabili našo sredo s prijazno, dobro besedo in pametnim ravnanjem. Premalo, mnogo premalo se je delalo in agitiralo od moža do moža, od hiše do hiše, od žene do žene, kakor so to delali Nemci. Velik shod, kjer se vpije: živijo general Vojanov, more seveda komu laskati ,a stvari ni nič koristil. — (nič ne koristi.) Narodni Svet sploh ril stal na principu, da naj se ljudstvo pridobiva, ampak Je imel parolo — seveda napačno — da se naj na nasprotnike tako in toliko časa pritiska z vsemi dopustnimi in nedopustnimi sredstvi, da bodo iz strahu glasovali za — Jugoslavijo. — Bržkone so upali ti strahovalci, da bo v vsaki glasovalni celici stal Macedo-nec, ki bo s puško v rokah kontroliral glasovanje. Radikalizem Narodnih Svetov je šel tako daleč, da je bilo nevarno z Nemci govoriti, ker takoj si bil osumljen ali označen za nemčurja ali politično nezanesljivega. Stvar bi bila zares komična, če bi ne imela ob enem tako žalostnih resnih posledic. — Narodni Svet je poznal samo dvojno zdravilo za nasprotnike —- nemčurje in Nemce: izgnati — in zapreti; njemu tudi najstrožje kazni in najvišje globe, niso zadostovale. Kako so razsodni, zavedni domačini Korošci sodili o delovanju Nar. Sveta, svedoči izjava neke zelo ugledne osebe, ki se je že 1. 1919 sledeče Izrazila o N. S.: »Ce bi bilo le količkaj mogoče plebiscit »zafurati«, tako bi ga Nar. Sv. sigurno zafural«. In res ga je zafural. Ce bi ne bilo Nar. Sveta, bi bil plebiscit gotovo mnogo boljše izpadel, ker ravno N. S. s svojim nerodnim in neveščim aparatom nam je odtujil veliko številq glasovalcev. Slabo je vplivalo na ljudstvo tudi oporečeno vedenje nekterih oseb — Javnih funkcijonarjev, posebno pa neizmerno, brezmejno pijančevanje na celi črti. Saj se je toliko popivalo in plesalo in to v času, ko Korošec tega ni vajen. Zmučeno, sestradano ljudstvo vse bolj ostro vidi in Čuti kakor sit človek — In tu pri polni čaši se Je zabavljalo zlasti čez one, ki so v resnici delali In popivali so ravno visoki gospodje. Neka kmetica se Je izrazila: »Mi trdo delamo in stradamo, a gospoda do poznega jutra zapravlja naše žulje.« Kako sodbo si Je napravil ubog narod in revno delavstvo v nekem trgu o našem uradništvu in učiteljstvu, ko je videlo zjutraj ob sedmih, da celo ob devetih dopoldre gugajočih se korakov iti urednike domov spat — namesto v urad delat, o tem rajši molčimo I Najbolj se pa čudimo dejstvu, da je imela višja oblast zastrte oči in ni nteesar videla in vedele. Je imele pač tudi slabe detektive in zaupnike. — Ni čuda, da je tudi ljudstvo postalo nezadovoljno in nezaupljivo do take uprave. Radi prekoračenja demarkacijske črte in včasih skoro nedolžnega, tihotapstva Je bilo kaznovanih mnogo naših oseb ln nektere z visokimi globami In kolikor kaznovanih, toliko tihih, a vztrajnih nasprotnikov je zrastlo. Seveda pri visokih ln premožnih osebah je oa obhut po raznih intervencijah lepo mirno, sramežljivo oko -stisnila. A narod je 4o videl — In si zapomnil! Bila je zanj dvojna mera — in to Je bilo dovolj! Ostro zaprtje demarkac. črte po vojaških, orožniških ln finančnih stražah nam Je silno veliko škodovalo. Zlasti fin. straže niso umevale svojega delokroga v tem kritičnem položaju. — Tudi o tem bi se lahko napisal cel ka* citat kričačih krivic ta aadtaozU. — Žigosanje in zamenjava denarja. Mnogo nam je tudi škodovalo večkratno žigosanje, kolekovanje in odtegovanje denarja — naposled tudi krivična zamenjava denarja 1 : 4. — Ali naša vlada ni vedela, da so Francozi, ko so zasedli AIzacijo-Loreno zamenjali nemško marko z enim celim frankom plus 25 centimov. — To pove več kakor če bi mi cele knjige o tem pisali. — Pri nas pa ni bilo dosti samo krivična zamena 1 : 4, ampak so preje še odtegnili 20 odstotkov! — Da konservativni Korošci — nemškutarji in Nemci niso bili preveč navdušeni In zavzeti za tako državo; je samoposebi umljivo. O tihotapstvu, veriienju In draženju živil in življenskih potrebščin rajši ne govorimo, saj je o tem že sam minister —- zastopnik Jovanovič povedal svoje mnenje. — Vlada tudi tu ni storila svoje ' dolžnosti, ker krivcev ni kaznovala — ampak je nekatere celo — odlikovala. Finančne straže bi bile morale stati na sedanji državni meji, kakor se je po-žneje tudi zgodilo. — Dejstvo Je, da sl , nekateri r.aših ljudi, si so stali v plebiscitnem ozemlju v ospredju, niso znali pridobiti s svojim neokretnim vedenjem nastopom in ravnanjem zaupanja pri ljudstvu, ravnotako je tudi gola resnica, da zopet drugi, ki so sedeli visoko na konju, niso znali jahati in so čisto napačno vihteli svoj — bič! — Kdor je služil 30 let za hlapca in prevzame potem gospodarstvo po umrlem kmetu, se tudi težko vživi v nov položaj. In tako je bilo tudi na Koroškem. — Dejstvo, je, da velik del našega uradništva ni umel — znal občevati z rahločutnim, mehkim prebivalstvom v plebiscitnem ozemlju, dejstvo je nadalje, da je mar-sikteri, ki je prišel v plebiscitno ozemlje, iskal svojo lastno korist in srečo, a ne sreče naroda — in si s takim početjem odtujil ljudstvo. — Ne more se dovolj grajati, da se je Kar. Svet. vmešaval v upravne pošle, katerih ni razuumel, in s tem majal In zmanjševal ugled uprave, ki je spočetka dobro, točno fukcijonirala. Narodni Svet je čisto zamenjal vlogo. Prisvajal si je upravne pravice, a njegov delokrog naj bi bil obstojal le v propagandnem in organizatoričnem delu v svrho dobrega izida plebiscita. — Faktično pa je bil Nar. Svet ves čas nekakšna naj-ViŠja upravna inštanca, kateri nobena, jtudi najtežja kazen ni bila previsoka, pnipak še prenizka. Pri tem so pa go-jspodje okrog Nar. Sveta še zabavljali, e več, celo ovajali upravne uradnike, I so pod pritiskom Nar. Sv. s težkim Brcem opravljali kočljiva upravne posle. Dejstvo je in ostane, da je bil Narodni Svet s svojim generalom vred najbolj osovražena inštitucija na Koroškem, če to gospodje verjamejo ali ne. Vodja Nar. Sveta se je jako motil, Če je mislil, da ga ima ljudstvo že rado, 6ko mu na shodih zavpije: živio! Z eno besedo: Narodni Svet ni znal pridobivati ljudske duše, ampak jo je še odbijal, odtujil! To Je dokazal plebiscit sam, če tudi so gospodje preje drugače mislili, sklepali, a so se temeljito motili in zmotili! — Ljudstvo je reklo: quod non! — Vam ne zaupam! — II. Delovanje In zadržanje antantne plebiscitne komisije. Neprlstranost antantne plebiscitne komisije moremo soditi po dejstvu, da je za časa plebiscita stala v Beljaku in na celi črti do Št. Vida ob Glini italijanska vojna brigada, ki je dajala Nemcem potuhe^ zaščito in hrbtenico. Na to brezposelno ital. brigado je naša centralna vlada za časa plebiscita čisto pozabila. Po vseh določilih mednarodnega prava je bilo tako ravnanje in postopanje nedopustno, neobičajno, nekorektno. Toda kaj se je antanta brigala za tako malenkost, če je Belgrad sam tudi molJ čal. — Pričakovali smo tudi, da bodo antanto zastopali pri plebiscitu razsodni upravni uradniki, toda varali smo se. V distriktnih svetih so sedeli antantni Častniki, ki ifiso imeli pojma, (kaj še le vedeli), kaj je ovadba, kaj kazenska razsodba, kaj priziv! Vsa uprava jim Je fcllu dobesedno: terra Incognita — nepoznan, tuj svet! —• Vrh tega niso razumeli sloven. jezika, nemško so pa tudi le za silo lomili. Kako naj potem človek, ki Je postavljen na tako važno in odgovorno mesto, občuje z domačim slovenskim ljudstvom, je bilo vsakemu nerazumljivo, bržkone tudi antantnim častnikom samim. Ti antantni zastopniki so se brigali in zanimali za vsako klofuto, katero Je kak nemčur po pravici prejel. Ce pa so Nemci našim zažigali hiše (n. pr. 2 slučaja v občini Važenberk) ali naše ljudi zavratno napadali (n. pr. župnika Me-skota v Tinjah), tedaj pa niso imeli razumevanja za teror, ki so ga Nemci izvrševali nad Slovenci. Iz najmanjših, brezpomembnih nastopov napram Nemcem so napravili cele afere. Orožništvo tvori integralen de! vsake uprave, a antanta je bila drugega oaziranja. Naše izvrstno orožništvo je moralo proč in uvedle so se domače straže, ki niso mogle biti kos svoji nalogi, ker niso bile izurjene v politično upravni orožniški službi. — V zadnjem Času plebiscita je moralo na pritisk «n-itlBbl fajrti vojaštvo proč, ki je služilo edinole za vzdržavanje reda in miru med Nemci in Slovenci. — Pred dohodom antantne plebiscitne komisije je vladal v celem ozemlju lep mir in red, a takoj po prihodu ant. komisije so nastala različna nemška nasilstva resnega značaja, povzročena po »folksveru« in drugih nemških agentih. Vse to je povzročilo pri Slovencih strah in pobitost in rodilo nezaupanje v pravico. Kaznovanje po upravnih oblastih je bilo otežkočeno, skoro onemogočeno, ker se je moral vsak naš urad zagovarjati pred antantnimi zastopniki, ki so mislili, da so nemški tolovaji sama nedolžno preganjana jagnjeta. In po tej pristranosti so se tudi cel čas ravnali. — Odprtje demarkačne črte. Najhujšo krivico in največji udarec pa nam je zadala antanta, ker je na-sprot jasnim določbam mirovne pogodbe otvorila demarkačno črto med pasoma A in B. Z odpravo demark. črte je dovolila nemoten vstop mnogobroj-nim sumljivim elementom in agentom Iz pasa B m cele Avstrije in Nemčije v pas A. Ti »Korošci«, organizirani irt plačani agitatoiii in ruvarji so na vse mogoče načine, tajno in javno, mirno in nasilno hujskali ir, ruvali zoper našo državo in upravo. Marsikateri, ki je stal doslej v naših vrstah, je odpadel, bodisi 'z strahu, bodisi iz drugega razloga ter glasoval zoper nas. Kako zelo je bilo otežkočeno našim U ravnim oblastim vsako smotreno delo, .lajoolj doKazu^e dejstvo, da je mora! antant, zastopdk vselej popreje pregledati (vidirati) vse odloke, ki so jih dobili naši orožiui t, t. j. domače straže. La je uspešni upravni posel pod takš-;imi pogoji in ra^^eiami skoraj nemogoč, Uuzoričcn, n. treba še posebej dokazovati. -- Ce tudi Jc stal zastopnik Francozov saj navidezno na naši strani, vendar mu ni bilo mogoče odvagati vpliva ital. delegata, ki jc ranam Slovencem zavzema! Strajno nasprotno, naravnost sovražno stališče. Anglež Je sicer poudarjal stoto neprlstranost in nezainteresiranost. a kadar se je šlo za kako vr.žno odločitev, kakor odprtje meje, tedaj je *ed..o dosledno stal na nemški stiani. Tako nani *e tudi Anglež silno škodoval. Nemci ro si znali s svojo prefrigane palilino Angleže čisto zase piidobiti. No iri orna čili so ogromno pritožb zopei slovensko upravo, seveda skoro vse. brez stvarne podlage in utemeljenosti. toda. semper aliquid haeret — vselej nekaj ostane! — V označbo ravnanja angleškega zastopnika nai pribijemo de.stvo, ua je dal mister Pečk Nemcem več sto — baje več tisoč — legitimac-j »m biduco«, S katerimi so Nemci dobili dovoljenje, da so smeli v zadnjih dneh plebiscita več tisoč »Korošcev«, glasovalcev pripeljati v plebiscitno ozemlje. Na koicvdvoiu v Celovcu so imeli Nemci centralno pisarno, kjer se je vsak novodošlcc vpisal v legitimacijsko knjigo in se uvrstil v ta ali oni glasovalni dlstnkt. — Ti nemški glasovalci in agitatorji ob enem, pa niso bili morda domači, pristni Korošci, doma iz pasa A, ampak -o bili Nemci iz Linča, Gradca, Dunaja, da celo iz Berlina itd. — lit. Nemška propaganda. Delovpnjc centralne nemške propagandne organizacije takozv. »Heimats-diensta« je bilo popolnoma drugačno kot delo Nar. Sveta. »Heimatsdienst« je vodil svojo propagando sistematično, na drobno, tiho, tajno, brez vika in krika, a obenem širokopotezno, prav v amerikanskcui Stilu — genijalno zamišljeno. Narodni Svet pa je deloval nesistematično, brez vsakega pravega načrta in cilja. Imel je toliko ali že več odsekov, kohkor je bilo oseb v Nar. Svetu — In tako rl pravzaprav noben odsek deloval. Manjkalo je prave or-ganizatorične -meri in politične dale-kovidnosti. Glavni tajnik N. S, sicer marljiv kot mravlji in pošten, nesebičen mož, ni imel nobenega organiza-torlčnega smisla in talenta. Mahjkalo mu je na celi Črti velikopoteznosti in inicijative. Izgubljal se je v malenkostih in podrobnostih, za ktere bi on še vedeti ne smel. — Voditelji »Hehnats-diensta« so bili stari izkušeni politični organizatorji, rozncnl med ljudstvom, ki so vedeli, za kaj gre In kaj hočejo. Pri Nar. Svetu je bilo ravno narobe. Na čelu so mu stali ljudje, ki še nikdar niso organi ^atoričrto delovali, ki niso poznali ne ljudstva, ne razmer, ne te-,, rena, na ktetem se je vršila »velikanska zgodovinska revolučijonarna ljudska tragedija«. Šlo je za psiho mas, za novo orijentacijo ljudstva po tisoč letih. In to koroško sfingo naj bi bil rešil Človek, ki ni imel pojma o reševanju slovenskih duš iz nemških vic potom plebiscita. Kdor Je v zadnjih dneh plebiscita opazoval veličasten, naravnost imponu-joč prihod organiziranih nemških agitatorjev in organizatorjev, je moral strmeti, kajti vsi so imeli pravilne potne listine in legitimacje. In pri nas? Resno se je v vseh listih pisalo in poudarjalo, da se ne sme v pas A in le s težavo si .dobil potno dovoljenje za Koroško. Seveda Je Nemcem pomagala antanta ln jih protežirala, a mi si sami nismo znali pomagati. Bili smo pretankovestni, naravnost škrupolozni v disciplini nasproti plebiscitni komisiji. — Jasno so pokazali Nemci, da znajo mnogo bolje organizirati kot mi. Na več kot 160 tovornih avtomobilih so samo v velikovškem okraju pripeljali na stotine svojih pristašev v pas A, iti trditev, da Je prišlo 6000-8000 nemških agitatorjev v pas A, ni pretirana. In ti »plebiscitni delavci« so se pomikali po plebiscitnem ozemlju kakor kobilice od hiše do hiše, od moža do moža, od žena do deklet in fantov. Šli so po vaseh, po ooljlh in cestah ter shodnicah kakor v svetem pismu! — In Slovenci? Delavci, agitatorji Nar. Sveta, kje so bili? Parkrat sem premeril pot od Borovelj do Železne Kaplje in od tod do Velikovca peš. Na celi poti nisem srečal niti enega slovenskega agitatorja, a nemških vse polno. A nisem hodil samo ob cesti, ampak šel sem v vasi in po polju, toda povsod sem zadel samo na nasprotne, nemške r .1 oset>e (jo osebe, od hiše do hiše. — Kdor je vse to videl in opazoval od blizu, si je moral biti svest, da Nemci znajo veliko več, kakor smo pričakovali. Da prihod in pohod teh Nemcev ni ugodno vplival na slovensko prebivalstvo, je naravno. —* Silno spretna organizacija nemške propagande se je mogla posebno opazovati zlasti pri sestavi seznama glasovalcev. Dočim Slovenci niso mogli najti zmožnih ljudi-članov za glasovalne komisije So jih imeli Nemci še preveč. Seveda je resnično dejstvo, da so imeli Nemci vso domačo pol-inteligenco, torej najboljše agitatorje na svoji strani. Ti nemški organizatorji-agitatorji, zaupniki in detektivi so bili razpredeni po celi coni A in so silno previdno znali spraviti na stotine in stotine glasovalnih neopravičencev v seznam glasovalcev. In česar niso takoj dosegli, so potem s pomočjo antantne komisije še po prizivnem roku vtihotapili do 2000 glasovalcev, ki so pozneje tudi glasovali. V tem pogledu je Narodni Svet čisto odpovedal. Ni čuda, da Nar. Svet niti na predvečer glasovanja ni poznal natančnega števila opravičenih (vpisanih) glasovalcev po občinah ozir. volilnih di-striktih. Na ta zvijačni, tihotapski način in po naši brezbrižnosti in neumni poštenosti in zaupnosti do pravičnosti plebiscitne komisije so Nemci spravili v glasovalni imenik do 4000 ljudi, ki niso bili upravičeni glasovati m so vendar ■ glasovali. Nemci so znali operirati tudi z izvrstnimi »Šlagerji« in si z njimi pridobivali ljudstvo tako n. pr.: »Aussi mit die Krainer!« ali: »Kaj hočeš brez Celovca« ali: »Hočeš ajnrukat Za kralja Petra v Macedonijo?« itd. Po odprtju demarkac. črte so znali Nemci — Ce-lovčani dobiti stare zveze in stike z znanci, sorodniki in prijatelji in so po teh vplivali na razpoloženje ljudstva, ki je seveda tem starim znancem in žlahti več zaupalo, kakor pa tujcem — Kranjcem, ki šo se žal sami obsovražili pri prebivalstvu. — In konečno. Ogromne denarne svote so I^emci potrošili za vsakovrstna propagandna sredstva, samo da so dosegli Svoj cilj. Dočim smo Slovenci nastopili s podporno ubožno akcijo, poplačali nekaj škode, ki jo je povzročilo vojaštvo ter dali nekaj podpore * v denarju in blagu ter tako potrošili primeroma majhne svote, so Nemci po dobrem preudarku v zadnjih dneh tik pred plebiscitom omamili in takoj-ekoč panali revnejše sloje kajžlarje in celo dobro situirane kmete s svojo »narobe visoko« valuto — in tako se je zgodilo, da je ves proletarijat sklenjeno glasoval zoper Jugoslavijo. — O auri sacra fames! Danes seveda jokajo ubožni sloji za Jugoslovani ali očitno ali skrivoma, kajti nemška podpora se je mahoma skrčila samo na štiri nem. avstr, krone mesečno. — — Govoriti bi morali tudi o krivdi centralne in pokrajinske vlade, v kolikor sta odgovorni za izgubo plebisoita. Ne razumljivo nam je dejstvo, kako je mogla centralna vlada kar popolnoma zaupati vodstvo plebiscita pokrajinski vladi — in ta zopet glavnemu Narodnemu Svetu v Velikovcu, ki je bil sicer v rokah pesnika-generala, kateremu je bila Koroška ravnotako »terra incognita« kakor antantni komisiji. •— Tu tiči zagonetni plebiscitni vbzel, kterega presekati in pravilno razvozljati bi bilo ve-leinteresantno, a ob enem zelo mučno in nehvaležno delo. Pa morda pride čas tudi Še za to, saj bivši Narodni Svet baje sam pripravlja obsežno razpravo o vzrokih plebiscitnega poraza — v svojo opravičbo. O pokrajinski vladi bi zaenkrat opomnili samo še to* da na celi črti ni imela srečne roke pri izberi in nastavljanju uradnikov in učiteljev v plebiscitnem ozemlju. Nastavljala je uradnike, ki so po cele noči popivali v družbi nemškutarjev po raznih gostilnah. Bolezen pa se je začela že takoj pri glavi, kajti prvi vladni referent za Koroško pri pokrajinski vladi ni imel prav nobenega smisla za koroške Slovence in je več škodoval kot koristil Koroški. Drugi referent se pa tudi ni potegoval iz nesebičnih namenov za to mesto, ktero je opravljal brez vsake organizatorlčne inicijative in sistematike. In take delavce za Koroško je po porazu vlada še odlikovala za njih zasluge za plebiscit. — O ironija! IV. Jugoslovanska javnost SHS In koroški plebiscit. Pri razmišljanju in analizi vzrokov koroškega poraza bi morali razpravljati tudi o vprašanju, v koliko je kriv slovenski narod kot tak in v koliko celokupna jugoslovanska javnost (SHS), da smo pri plebiscitu tako porazno propadli, dasi smo imeli vse v rokah. Dejstvo je, da so se izvenkoroški Slovenci mnogo premalo brigali za usodo koroških Slovencev in za dober izid plebiscita. Pa tudi Hrvatje in Srbi so preveč ravnodušno pasivno gledali razvoj na severu svoje države, ne zavedajoč se dejstva, da so Nemci z zmago na Koroškem pomaknili svoje geografično politične meje v enem dnevu za 50-100 let naprej proti jugu. Toda to vpraša- nje tvori enotno poglavje za se in zato je bomo ob drugi priliki obdelali. —, Sklep: Ljudstvo, ki je stoletja In stoletja stalo pod upravo tujega naroda, ki je pohajalo v tuje šole in urade, ki je bilo prepojeno in nasičeno s tujo, nemško kulturo, tako ljudstvo ni zrelo za ljudski referendum, za plebiscit! -— Mal narod kakor smo m! SlovenCf, se ne moremo meriti v plebiscitu z 80 milijonskim narodom, ki razpolaga 8 silno močno kulturo In organizacijo, ktere Slovenci nimamo. Radi tega bi se na takem ozemlju kakor je Koroška Slovenija, nikdar ne smel vršiti plebiscit. Upravičenost te trditve (teze) nam je dokazal tudi plebiscit v Zgornji Šle-ziji, kjer je bi! skoro enak položaj, kakor na Koroškem. — Koroški plebiscit se je izvršil več za kulisami (intrigami) v Parizu kakor pa v glasovalni celici. Na Koroškem, meseca sept. 1921. Dor. PodkrnskL h bojev za Jugoslovansko Koroško. Nikdar ne pozabim tistega meglenega jutra nedeljskega. Kakor svinec je ležalo na prsih. A vendar smo živeli v veselem pričakovanju, in naša slovenska pesem se je glasila v Celovcu, tam, kjer je imela naša sekcija plebiscitne komisije svoje uradne prostore. Saj nam je telefon —- o, ti laž-njivi prerok! — še to. X. kakor ves čas popred — sporočal le vesele ve9ti. Lep sen je bil. Saj je tudi kraj, kjei biva naš rod, res lep. Iz tega sna na9 je dva dni potem prebudilo »horuk«-anje več tisočglave množice podivjane celovške mularije, ki je hotela udreti v hotel »Kaiser von Oesterreich« in nas napasti, predvsem pa ugrabiti naše spise in jih uničiti. Napad se je pre-prečil šele po posredovanju predsednika francoske delegacije grofa Cham-bruna in po energičnem protestu pri angleškem predsedniku Capel-Pecku. Prav tisti čas pa je demonstrirala tudi Ljubljana. Ta ironija! Celovški mob in ljubljanska poulična garda hkrati — oni gori proti nam agresivno, ti doli agresivno proti takratni vladi, oziroma njenemu načelniku. Nič manj opravičeno nego pred letom dni smemo danes ob obletnici plebiscita ponavljati vprašanje: Kdo je bil torej kriv poraza? Gotovi ljudje so iskali, iščejo še danes, in bodo iskali krivcev tam, kjer jih ni, vsaj pravih ne. — Naj mi bo dovoljeno povedati nekaj svojih misli danes, ko so se duhovi pomirili zaradi težke zgube, ki je ne moremo preboleti in ki nam zadaja ob spominu na to. oktober 1920 globoke srčne rane. Ce abstrahiramo žalostno dejgtvo, da se je zgodila prva in kardinalna napaka takoj pri polomu in razpadu Avstrije, ko nismo takoj z zadostnimi močmi zasedli naših delov Koroške! z Beljakom in Gosposvetskim poljem vred, — pride v poštev kasneje še toliko momentov, da nam bo pri mirni in trezni presoji končno vendar mogoče ustvariti si pravo sodbo o nepričakovano zgubljeni bitki. Vsi smo mislili, da nam prinese Pariz vse, kar smo hoteli glede Koroške, in vse naše zahteve nasproti Avstriji kar izpolnjene na krožniku. — Kako smo se varali! In kako smo se zanašali na Wilsona, kakor da ni bil ravno on tisti, ki se mu imamo sploh zahvaliti, da se je — in še tako silno 1 krivično določil plebiscit v tako nesrečno razdeljenem spornem ozemlju. Brez Wilsonove »pomoči« bi bili mi brez plebiscita vsekako — doSegU več! ■— No, to je pa bil tudi edini »uspeh«, ki ga je dosegel v Parizu. A mi Slovenci mu nimamo biti prav za nič hvaležni. — — -* Preskočimo prvo zasedbo decembra 1918 (-~ s 95 možmi celo Ziljsko do-, lino od Podkloštra naprej 1 —) in tej v sledeče poraze db konca maja 1919, ko je naša redna vojska Zasedla sporno ozemlje, katero pa je morala zopet deloma izprazniti in se umakniti v pozneje tolikrat imenovano cono A (I). Tu se začne pravi boj za zmago ali poraz pri plebiscitu. A tu se tudi Začenja vprašanje, če smo bili mi temu boju že a priori kos, posebno z ozirom na okolnost, da smo imeli vso — civilno in vojaško — upravo v pasu A (I) z okrajnima glavarstvoma v Borovi j,ah in v Velikovcu in Koroškim obmejnim poveljstvom v Velikovcu V svojih rokah. D a n e s se lahko reče. da temu boju nismo bili kos it od vsega početka, ker nismo računali z Nemci in koroškimi nemčurjit —> Prosim, tu so fakta.— Več nego pol leta sem'živel na Koroškem. Prišel serrf v stik z ljudstvom na več krajih in pri raznih prilikah. Pri neki taki priliki mi je zatrjeval ugleden mo* — župan, da bi bili dobili mi v njegovi občini do 80 % glasov za Jugoslavijo, če bi se bil izvršil plebiscit neposredno po okupaciji. Tista občina nam je dala pri plebiscitu komaj polovico tega. .Tako je bito tudi V premnogih .drugih občinah- V prvi vrsti pride v poštev paiha, duševno razpoloženje Korošca. In ravno te koroške duše — v jedru dobre in mehke, a ker premehke, tudi preveč dovzetne za zunanje vplive — te duše nismo zadostno spoznali. V to dušo se ni mogla vglobiti naša uprava v zadostni meri, četudi je imela za to časa skoro nepretrgano poldrugo Isto. — Te duše ni mogla dodobra spoznati naša javnost, najmanj pa vse naše časopisje — brez izjeme. —» Pravim: naša uprava, a to ne samo lokalna; tudi centralna! —* Bil sem v Zgornjem Rožu sredi meseca januarja. Ljudje niso imeli niti trohice petroleja; manjkalo je sladkorja, ni bilo tobaka. Ali menite, da je to na ljudstvo vplivalo dobro? Je pač bilo zelo zelo mnogo Korošcev, ki so se dali pridobiti za »čik« tobaka, za par lotov sladkorja. Take ljudi so Nemci neprimerno bolje poznavali nego mi. Potem so mi pa ljudje tožili: »Ja, popred. ko smo mogli hoditi v Beljak in Celovec, pa nam ni manjkalo takih najpotrebnejših reči.« — Tolažil sem ljudi — z besedami; to tudi poudarjal na pristojnem mestu. Seveda, ko je prišel petrolej, sladkor i. dr. — kasneje, posebno pa neposredno pred plebiscitom, bito je že prepozno. Takrat je imel na široko odprte svoje — na račun in v škodo nemškega prebivalstva v Avstriji —■ bogate zaloge »Heimatsdienst« in naenkrat so bile zopet uprte oči te mehke, omahljive koroške duše v •— Celovec in Beljak. Tem ložje je bilo Nemcu pridobiti vse te mehke, omahljive duše, ker jim je ponujal z levico Sladko vabo v Sladkorju in drugih življenjskih potrebščinah, v desnici pa vihtel nad njimi bič in z žeblji okovane palice ter žilavke. Kolikor duš ni bilo podkupljenih z denarjem in blagom, je ustrahoval druge nemški teror, ki ga ne potna, kdor ga ni opazoval od blizu. Naj prikrivajo nemški listi in lažejo, kolikor hočejo, da prikrijejo zunanjemu svetu nemški teror: resnica je, da se je naše ljudstvo dalo oplašiti od tisočev plačanih agitatorjev in najetih oboroženih tolp, ki 10 neposredno pred plebiscitom 9 pomočjo naših antantnih »zaveznikov« pw plavile plebiscitno ozemlje; Vendar velikansko — če ne naj-večje vprašanje za našega Korošca je bilo: Kje bo Celovec? Navezan nanj — si Korošec ne more misliti, da bi mogel sploh živeti brez Celovca. In ko je dobival v agitacijske namene ravno od tam zadnje dni pred plebiscitom toliko telesnih dobrot, — kaj čuda, fte Bo se mu uprle tja gori tudi duševne oči, ki vidijo odprto nebo le proti severu, proti jugu pa zapaženo naravno mejo — s Karavankami, a za njo veliko temnih oblakov, pa tako malo svetlobe. Tu se začne drugo poglavje (Sejanje) naše tragedije. Korošec vidi svojo naravno mejo le v Karavankah. Sto- in stoletja vztejc-van v nemškem, avstrijskem duhu, pač ni mogel poleteti preko Karavank Ua jug; se ni mogel vživeti v razmere naše Jugoslavije, v kateri ni videl drugega, nego od stare Avstrije tisočkrat obsovraženo »Srbijo«, — A tu je punčtum saliens, pri katerem se moram nekoliko pomuditi. Na Vas stavim tu javno vprašanje — na V*s, po« litiki, časnikarji in voditelji naroda; Kaj pa ste storili, da bi bilo dobjlci koroško ljudstvo nekaj pravega pojma o naši tako oblagodarjeni, na znotraj pa žal tako razruvanl Jugoslaviji?! Ali ste bili res tako naivni, da ste mislili, da se dft 9 par koncerti, t pit izleti in nekaj veselicami pridobiti omahljiva koroška duša? Pa to se di še opravičiti. — Nikdar in pod nobenim pogojem pa se ne d4 opravičiti to-le: ■ ' , '4F* J*' Vsi skupaj ste si vsak po svoji moči prizadevali, da očrnite pred ,vsem svetom našo državo kolikor mogoče z najbolj črnimi barvami. — NaSe časopisje — brez izjeme, — ima žalosten del zasluge, da smo propadli na Koru- — Ne verujete? Citati je bito • ^r- Samo liatic »Koroško Korošcem« je v eni sami številki priobčil citatov iz našiii — ljubljanskih seveda — listov', v katerih je bilo vse polno napadov na vlado in razmere v ^si državi. — Brezumna polemika v plebiscitni dobi nam je morala ou-tlljiti na 9totine in stotine naših ljudi. Breznrejna je bila disorientacija v Poročevalski službi slovenskega časo-Plsja, ki se ni moglo povzpeti do tega, "a bi ne bilo v eni in isti številki "krati podrlo to, kar je istočasno zgradilo. V prvem članku vaba za Korošca * mlekom in medom, ki se cedi pri nas ■— v naslednjem članku pa napad državo vsled davkov, vsled vojašči-®e in vi^g vedi vsled česar še; nato Pa medsebojno lasanje in polemiziranje vsevprek. Vse to je Korošec čital *a dobro razumel. Zato je po mojih mislih tukaj bila ena izmed glavnih korenin zla, ki nas je zadelo. Seveda vse to —- v zvezi s politiko »močne roke« v naši upravi, ki jet Wrogo kaznovala vsako babnico, če je nesla — hrepeneč videti Celovec —-pet jajc preko demarkacijske črte; ki je zapirala gostilne; ki je korifisciral3 blago i. dr. ter nalagala visoke globe ljudem čisto po nepotrebnem; vije to ni moglo imeti privlačne sile na omahljivega Korošca. Eno v zvezi z drugim Ham je odbilo in odtujilo nešteto stotin «rc, ki čutijo v svojem je !• i za Jugoslavijo! Lastnega otroka smem strahovati s šibo v roki, če to zasluži, nikoli pa ne tujega. Vendar dovolj je o tem! ^ Prišla /e na to ententna medzavez-niška plebiscitna komisija. Takoj prvi dan konstituiranja je bil za nas odl> fujoče poguben dan; — dies atra —, «o je zavzel predsedniško mesto oho!i Anglež, ki ne išče drugega, nego samo *vojih interesov, in ki vkljub sovraštvu, ki je bilo med njim in med Nemcem, ne more popolnoma zatajiti svdjc germanske krvi*. Danes pač lahko p> Vem, da smo imeli v Angležu (s prav fedkfmi izjemami) nestrpne in mogočne nasprotnike, in da je bil Mefisto v osebi desne roke predsednika Pečka generalni tajnik angleška sekcije M. Roland Bryče — naravnost naš odkrit nasprotnik, ki nam je delil brce in *ftušnice, kjer in kadar je mogel. Drugi poglavitnih razlogov, da smo Propadli, je bila torej tudi pristranost Potentne komisije v prilog Nemcem. Italijan je itak v bratstvu i njim Klasova! £e a priori v vsakem slučaju Avstrijo. Ker pa so imeli pravico glasovanja in odločanja le zastopniki »Anglije, Francije in Italije, je pač J*ravno, da smo pri vsaki važni odločitvi morali mi zgubiti bitko, ker Je Odločil angleški predsednik po večini W * prilog Avstriji. Danes tudr f»hko povem, da smo imeli resničnega (prijatelja le ▼ zastopniku Francije; če Iz prepričanja ali lz drugih drž. razlogov to je bilo težko »poznati in se tudi dane« ne da z gotovostjo reči. Prejkotne «0 govorili njihovi državni interesi za ♦o. — Koristiti nam njihova naklonjenost pri plebiscitu itak ni mogla do-*h< Ali njihovo zadržanje je bilo vsaj r*‘ zavezniško. — Toliko, da se zastopniku Francij« ne bo delala krivica. O Italijanih nočemo zgubljati be-ker ta zahrbtni narod, kojega za-st°Pnjki v plebiscitni komisiji niti niso skusali prikrivati svojega sovraštva do flaa, ne zasluži drugega nego naše zaničevanj«. Gotovo je, da so hoteli od ▼ten početka dobiti plebiscit — Avstriji. Delegata Avstrije in Jugoslavije »skupnih aejah nista imela pravice glasovanja, ampak le posvetovalni flaa. Staviti ,*ta mogla predloge, nista p* glasovala^ o njih. Vendar so predlogi avstrijskega delegata Picka običajno prodrli, ker je bil Italijan na njegovi strani, in ker je običajno odločil Predsednik Pečk v prilog Avstriji. Da je torej na8 delegat v danih razmerah moral — kakor pravimo Pp domače — »vic« kratko«, to Je dl-Dlomatično podleči, ne zadene krivda njega niti delegacije SHS kot take. a večjemu bi se lahko pripomnilo, da oH morda vendar-le preveč popustljiv. Moje sicer flemerodajno mnenje Je, bi bilo o primernem času pest ob talzo tudi našla primeren odmev. Pa, kai Pomaga danes to razmotrivanje in *vonenJe po toči! Gotove Je, da Je bil ®den izmed naših najhujših porazov v oipIomatiCni bitki — otvoritev demarkacijske črte, koje posledica Je bila, da so se liki egiptovske kobilice razlile agitacijske tolpe in terorl-f1® bande po celi coni A. — Toda w.]“Uo Pa v nasprotnem slučaju: Če * dele*at uprl sklepu večine ▼ plebiscitni komisiji? Poslto, da Je imel zadostno zaslombo od strani dr- aThI ,n od centralne vlade! e 5 ententa Izsilila otvo- ** na8 u opasnejši način? Saj se Je naravnost delalo, da Sasedejo potem cel teren ad hoc pripravljene italijanske čete od Beljaka in »t Vida sem. Nezmisel Je torej pripisovati krivdo Vsled poraza naši delegaciji, ki Je vršila »vojo dolžnost, kolikor Ji je bilo v danih razmerah mogoče. Gorostasne beda- čvičkarji po zakajenih gostilnah in kavarnah, niso mogle spraviti delegacije iz duševnega ravnotežja, kakor je ni spravilo razgrajanje in horukatije celovške poulične fakinaže, ki je obmetavala njene člane s kamenjem in konjskimi odpadki. Res se ne da utajiti krivde, ki je zadela centralno vlado, a to v drugačnem zmislu, nego se ji je očitalo. — Je veliko resnice v tem, kar je pisalo glasilo srbske radikalne stranke »Samouprava«, (glej na lista št. 18), da je bil razlog našega poraza treba iskati v neurejenosti naše države. Ta neurejenost in pa popolna disorientacija našega časopisja imata na sebi velik del krivde, da smo tako žalostno propadli. Srbskega, pa tudi hrvatskega časopisja dolgo časa ni bilo mogoče zainteresirati za Koroško stvar, kakor da bi bila to zadeva le slovenskega dela, ne pa celokupne države. Težko se je znebiti občutka, da v centrali države spočetka ni bilo dosti razumevanja za Koroško vprašanje, in da se diplomacija za to ni brigala. Vendar kasneje, ko je postala stvar resna, takratni centralni vladi ni mogoče odrekati, da je storila vse, kar je bilo v njeni moči, a žal prepozno. — Pomanjkljivosti vsled prvotnih in poznejših pogrešk naše uprave ter njihovih posledic bi se bile dale paralizirati, Če bi se ne bilo s pomočjo zastopnikov Anglije in Italije na debelo sleparilo, če bi se ne bila priznala glasovalna pravica tisočem neopravičenim — in če bi se bil zabraiiil prost prehod vsem osebam iz Avstrije z cone B v cono A. — Kdor pozna mehko in vrh-tega še bojazljivo dušo našega omahljivega Korošca, se ne bo čudil, da se je dal ustrahovati od plačanih nemških band, ki so v tropah po več sto skupaj terorizirale naše ljudi, drugje zopet kupovale glasove, pri čemer tudi cena 4.000 do 10.000 kron ni bila previsoka. — In naposled so odločevale stotine neopravičeno v imenike vtihotapljenih glasovalcev. Koncem ne smem pozabiti socijalnih demokratov, ki so (le z malimi izjemami! —) šli v boj za Avstrijo in glasovali za — njo. To je dejstvo, ki se ne da utajiti. Vendar o rdeči internacionali še dalje 2gubljati kaj več časa in besed res ni vredno. Kar pa je naposled glavno — zato pišem o tem proti koncu; Kaj pa smo dosegli mi s svojo organizacijo (če se sploh sme tako imenovati) na Koroškem, kojl je stala nasproti nedosegljiva organizacija Koroškega Nemštva: Kfirntner Landsmannschaft in K. Hei-matdienst. Kajti končno se imajo zahvaliti Nemci le vsestranski izborni organizaciji po Heimatdienstu, da so dosegli tako zmago z nepričakovano večino v coni A. — To potrjujejo izvajanja Član-karja v 283. Št. uradne »Klagenfurter Zeitung«. 1. 1920, ki je poročal, da Je imel Heimatdienst svoje podružnice (Arbeitsstellen) v vseh važnejših krajih, n. pr. v Velikovcu, (glavnem sedežu našega Narodnega sveta!), v. Pliberku, Dobrlivasi, v Borovljah, v Rožeku, itd. Že v po2ni jeseni leta 1919, ne da bi bili ml do zadnjega vedeli za-nje. — Clan-kar omenja ondi tudi, da je voditelj take podružnice v Dobrlivasi — Tfturer -r- dejal kaplanu in občinskemu gerentu Krašnl: »VI ste pač preveč agitirali) mi pa smo pridno organizirali«. — Pri tem je priznal imenovani Taurer izrečno, da Je ta občina (DobrlaVas) po pretežni večini slovenska, a je dobila le 30% glasov. Ali smo bili mi s svojo organizacijo količkaj podobni Nemcem? Ali nismo danes v neprijetnem položaju in moramo konstatirati, da je naša organizacija nasproti Nemcem docela odpovedala? Naši narodni sveti — čim bližje smo bili plebiscitu — tembolj so zgubljali orientacijo. — In pa — vojaška organizacija naših narodnih svetov! Kakor da bi ne bili imeli Nemci eno izmed nešteviinih agitacijskih sredstev v tfem, da so plašili in strašili ljudi, češ, v Jugoslaviji bodete morali k »žovnirjem« (t j. k vojakom), pri tem pa so pripovedovali gorostasne (resnične ali neresnične) stvari o slaben postopanju z našim Vojaštvom V »Srbiji«. ■— Tu naj omenim, da se pri okupaciji Koroške meseca maja in junija 1919 vojaštvo s/ svojim postopanjem nikakor ni moglo pridobiti simpatij Korošcev, vsaj po večini ne. Toda o tem rajši ne pišem. Da se še enkrat dotaknem naših narodnih svetov In njihove napačne orientacije, omenjam, da mi je na moj dvom glede izida glasovanja izjavil višji do* stojanstvenik, ki Je Imel glavno besedo Pri našem delu v coni A, da dobimo gotovih 55 &. In to Je bilo zvečer predzadnjega dne pred nesrečnim 10. okt. — Celo idealni župnik Trunk je bil prepričan — vsaj na zunaj, da dobimo bitko mi. — A smo jo zgubili vzlic vsemu optimizmu naših narodnih svetov in uradnih krogov v coni A. — Kaj pač mogla ljubljanska vlada storiti več, kot je storila, ko je pa imela ves čas take Informacije? Ce bi se bile glasile informacije spočetka točneje — }n to bi bilo morda dosegljivo, če bi se1 jjUo mani —^ri^ ^asj. veseljačilo, manj pelo in pilo — mnogo več delovalo na organizatoričnem polju, bi si bili prihranili velikansko blamažo pred svetom. Rešili bi morda bili vsaj nekaj s pravočasnimi pogajanji, kar je pa zdaj zamujeno in najbrž za vedno — zgubtjeno. Kajti ne varajmo se, da nam bo naša diplomacija priborila nekaj, česar ne zmore, če bi bila še. tako spretna, kar — žal —ni. Pač je — kakor sem že preje omenil — precej zakrivila naša uprava s svojo pretirano politiko močne roke. Da omenjam ob sklepu še enkrat to okol-nost, storim to zato, da navedem, kakega mnenja so biii nemški krogi o rašem porazu. Na zgodovinski seji in-teralliirane komisije ob 11. uri ponoči, ko je bil uradno razglašen izid plebiscita, je izjavil odličen član avstrijske sekcije, da so bili celo Nemci sami mnenja, da bo zmaga naša, a pristavil je glede na poraz: »daran ist nur Euere dumme Eier- und Butterpolitik schuld«! — Ne bom se motil, če trdim, da je bila ta politika močne roke posledica neke vrste vojaške diktature, ki ni dobra nikjer, najmanj pa se je obnesla na Koroškem. Da je nam militarizem mnogo Škodoval že s tem, da sploh obstoji, potrjuje tudi znani nemški publicist H. Wendel v svojem Članku »Glasovanje na Koroškem in nemštvo« (Weltbiihne, 18. 11. 19205. — Ondi piše dalje kar sem povdarjal že popred, da sta bila Celovec in Beljak kot naravni središči oni privlačni točki, od katerih ni bilo mogoče obrniti oči toliko tisočem naših rojakov. — Zakaj se teh mest ni zasedlo in držalo od vsega početka? — Vsem je manjkalo pogleda v bodočnost F. K-n. Dnevne vesti. — Brzojavne in telefonske pristojbine v inozemskem prometa v razmerju 1 frank — 6 dinarjev — 24 kron. S 1. oktobrom 1.1. je kot enakovrednost franku določenih šest dinarjev ali štiriindvajset kron. Od teza dne naprej je torej plačevati pr! vseh Inozemskih brzojavnih in telefonskih pristojbinah za vsak frank ali del franka šestkratni znesek v dinarski, oziroma žtlrllndvaisetkratnl znesek v kronski veljavi. — Brzojavne pristojbine v »Prlstojbeniku za Inozemstvo« (Služb, list 18/1921) bo od 1. oktobra t. L naprej treba pomnožiti s 24, da dobimo pristojbino v kronski veljavi. Pristojbina za Avstrijo, Italijo in Madžarsko Je torej 18 cent. = 1.08 din. 4.32 kron, za Cehosto-vaško in Nemčijo 25 cent. «* 1.50 din. *■ 6 kron od besede itd. — Telefonski pogovori: Ljubljana-Praga 3.50 fr. = 21 din. = 34 kron; Maribor-Qraz, Ptuj-Graz 2 fr. » 12 din. «* 48 kron, Celje-Oraz, Zidanmost-Oraz 3 fr. «= 18 din. ■= 72 kron; Ljubljana-Graz, Maribor-Wlen, Zidanimost-Wien, Celje-Wlen, Ptuj-Wien 5 fr. =» 30 din. =* 120 kron, Ljubljana-Wlen 6 fr. * 36 din. « 144 kron za enoto pogovora. Stiha it popreobratne dobe. Bilo Je v času, ko je razpadala Avstrija, ko so padali umetni stebri ln oboki naoe&a suženj-stva. — Takrat je bil tudi čas. ko so se kalili značaji. — Temne eksistence so kovale kapital z izrabljanjem prehodne dobe, ribarili so v kalnih vodah in dosegli mnogokrat obilen plen. — Pred senatom deželnega sodišča se je odigrala zopet slika nemarnega dela takih ljudi. Na proslulf jugoslovansko-itaiijanski meji ob Logatcu so propadale takrat različne žrtve brez ozira na spol. — Mnogo pa jih je bilo, ki so Izrabljali to vrvenje v svoj prid tudi na škodo naše prave Jugoslovanske lastnine. — Obtoženec L. Iz Godoviča je ukradel »Narodnemu svetu« iz Hodnikovega hleva štiri vole in jih gnal s svojimi pomočniki soobtoženci v oddaljenejše vasi na prodaj. Svojim pomočnikom je rekel v bodrilo za soudeležbo: »Ce boš delal, ne boš nič imel, ukradi, ali pa goljufajl« Prodali so dva vola in med tem ko so pili »likof«, sta jim dva vola ušla. Ista družba je kradla že od naših brzojavnih in telefonskih napeljav bakreno žico in jo prodajala kot zaplenjeno italijansko blago, katero so prepeljali od sovražnika preko meje. — Dalje so imeli tl ljudje take zaloge raznega blaga, da bi lahko konkurirali t najboljšim ljubljanskim trgovcem. Poštenim potem, pravijo ti ljudje, se takrat blaga ni moglo dobiti. Zato ga pošteni trgovci tudi niso Imeli. Vzcvela Je temna trgovina, ki je takrat služila posameznikom, ubijala pa je pravo trgovino, ubijala naše zaloge, ki naj bi tvorile podlago naše razvijajoče se države. Obenem so goljufali ti ljudje na vse mogoče načine vsakega, na kogar so naleteli, z blagom ali tujo valuto. Značilno Je za te ljudi izrek enega soobtožencev, ki pravi, par deseta-kov našim ljudem — stražnikom —' pa Jmam tisočake in kar hočem. — Preogabna Je stvar, da bi razpravljal Še podrobneje o početju teh ljudi. Dobili so zasluženo plačilo, mnogo pa Jih je Še, ki tudi še pridejo na vrsto. — Veselični davek — § 104 —- Pri veselici zadruge obrtnikov v Železnikih so določili reditelji, da ima naraščaj prost vstop na veselico, povabljeni pevci pa pla-calo Vstopnino po možnosti in gmotnem sta-lišču prostovoljno. Temu j« ugovarjal finančni organ in zahteval, da se mora plačati trošarina, odnosno veselični davek tudi od oseb, ki imajo prost vstop, bodisi, da plača ta davek oseba ali reditelji prireditve. Pri tem Je nastal prepir in ker ie eden rediteljev opozoril iinančnika, da naj pokliče šefa, če sam ne zna merodajno odločati in mu obenem radi njegovega preostrega nastopa očital uradno nelojalnost — družabno neollko — Je končala ta afera pred sodiščem, radi obtožbe po § 104 k. z. Dognalo pa se je pri obravnavi, da Je bil ta nastop od strani reditelja, kot zadružnega Junkci-onarja. dostojen, pač pa ]e nastopal finančnik malo preveč ambijožno zato le bil obtožence oproščen. Ljubljana. , «= Tombola Sokola II. Ljubljanski So- kol II je v nedeljo ob treh popoldne priredil na Kongresnem trgu javno tombolo v prid društvu. Udeležba je bila ogromna* sodilo, da je bilo nad 5000 ljudi prisotnih. Potek tombole je bil vedno bolj zanimiv in napet, čimbolj se je tombola bližala želji vsakega, ki si je bil kupil tablico, da namreč z a en dinar dobi slavni dobitek, to ie krasno spalno sobo. Nada pa se |e Izpolnila le enemu, nekemu dečku, ki |e z zmagoslavnim ponosom kazal vozniku in njegovemu oslu pot, kam naj pelje vidno plačilo za njegovo dva* ¥i polurno razburjeno in upapolno Čakanje, udi ostali dobitki so bili zelo lepi in jllt Je bUo okrog 600. * Poiar pod Rožnikom. V nedeljo ob osmih zvečer je začel goreti Cadov gozd pod Rožnikom. Požarna bramba Je požar kmalu pogasila. Kmalu nato pa se je gozd zopet vnel in ga Je ljubljanski požarna bramba zopet morala gasiti. = Nezgode na železnici V nedeljo zvečer je neki Anton Marinčič padel v Grosupljem lz vlaka In se težko poškodoval na obrazu. Njegovo stanje Je opasno. = Nogometna tekma med »Haskom« in »Ilirijo*. Na včerajšnji tekmi med zagrebškim prvakom, nogometnim klubom »Ha-Jkom« in ljubljansko »Ilirijo« Je bil izid 2:1 v korist »Haiku« (polčas 1:1). Celie. Koncert raških beguncev iz, Strnišia pri Ptuju, kateri se je vršil v soboto 8. t. m. zvečer v veliki dvorani hotela »Union« v Celju, Je uspel v vsakem oziru Izborno. Nudil se Je prvovrsten umetniški užitek. Na sporedu so bile ruske in ukrajinske narodne in nabožne pesmi, ter ruski in ukrajinski plesi. Občinstvo, ki Je ta koncert posetllo, Je bilo Izredno zadovoljno z užitkom koncerta. Cisti dobiček tega koncerta Je namenjen siromašnim razmeram ruskih beguncev v Strnišču. \ Težki lasi so nastopili zopet za lavne nameščence. Draginja Živil gre neprestano v vrtoglave višine. Za krompir eahtevaio Savinjčani že 8 kron za kilogram. Tudi cene drugim pridelkom neprestano rastejo na trgu. Vprašuje se vsak, kaj bo v zimi. Slovensko trgovsko podjetje je otvorll v Strasburgu na Francoskem g. Janko Lavrič iz Vranskega pfi Celju. Naknadni nabor za zamudnike celjskega okraja se Je vršil minulo soboto v Celju. Udeležilo se ga je precejšnje število nabornikov. Zal smo tudi tokrat opazili mnogo pijanih med naborniki.. Čudno je, da se naši fantje te grde navade iz starih avstrijskih Časov ne morejo odvaditi Stavbena podjetnost. Po vseh večjih mestih naše domovine se je v letošnjem letu precej zidalo. Tako v Beogradu, Zagrebu, Ljubljana Je v tem oziru že storila nekai malega, v Mariboru prične društvo »Hitro-zid« s stavbo stanovanjskih hišic, samo pri nas v Celju in v celem stanovanjskem okolišu celjskem počiva tozadevno \se delo in se ni storilo v tem oziru prav ničesar. Samo tovarnarja VVesten in Pertinač sta postavila stanovanjske hiše in s tem je vse končano. Stanovanjska beda S prihajajočo zimo narašča, nikdo pa ni krenil celo leto z mezincem, da bi s« bilo v tem oziru kaj storilo. Ce že drugega res ni bilo mogoče, bi se naj bilo prisililo vsaj celjske banke k zidanju stanovanjskih hiš za svqje uslužbence. Saj se je v bivšem mestnem sosvetu sklenil nekoč nek sklep v tem oziru, a izvedlo se istega ni. Prihodnjo stavbeno sezono bo treba v tem oziru pač energičneje nastopiti. Naš mestni vrt, ki Je bil !eto?nJe poletle tako krasen, da še menda nikoli, Je pričel dobivat! ŽaioStnelšo obliko, Zgodnja slana Je pomorila cvetHce, Južne razstllne kakor palme in dr., pa so že tudi pospravili z gredic na varno pred mrazom. Tudi listje Je že pričelo padati t dreves. Primor!«. Občinske volitve v Julijski Benečiji m bodo vršile meseca januarja prih. leta na temelju dosedanjega italijanskega občinskega zakona. Izredni deželni odbori v Gorici in Poreču se kmalu imenujejo ter bodo sestavljeni iz zastopnikov razrijh strank In narodnosti s kompetenco rednih dežel, odborov, dokler se ne izvrše nove volitve. Rodbinska tragedija v Trstu. Neka Terezija Albreht je »stavila v prometni ulici 28 letno Terezijo Novelll ter zahtevala, naj pusti njenega moža v miru. Ker je Novelli-Jeva odgovorila, da tega ne stori, je Albrehtova potegnila revolver ter ustrelila proti svoji rivalinji, ki je zadeta padla na tla. Krogla pa Je po nesreči zadela tudi 2i ietnt) služkinjo Rozo Coljevo, ki Je že med prevoiom v bolnico umrla, dočlffl je Novelli podlegla rani v bolnici Pokrajina. Rogaška Slatino. Dne 19. avgusta Je te« šla naredba gleda pobijanja draginj# in ve-riženja. Demokratski župah Bizjak pa tiima »vremena«, da bi sklfcai sejo, ha kateri bi se ustanovil tozadevni odl^or. Vozari se vedno v Ljubljano za svoje »vttfelne«, s tem pa zanemaria občino. Demokrat podžupan Hvalec, kakor tudi demokrat Štern sta se javno v gostilni pridušala, da ne bosta nikdar volila Bizjaka za župana. Ali gl«J čudo, komaj so ilvollli Bizjaka ln Hvaleča, že Je poslednji podal roko Bizjaku, da bosta skupno delovala. Kako, to se pač vidi Iz tega, da mesar kontra svojemu sodrugu pla-SU)e kože PO 40 K kg. Kedaj pride Bizjak v občino, to se lahko sešteje na prste. Namesto njega pa podpisujejo razne osebe, ki v to nimajo pravice. Bizjak pri ljudstvu Itak ne uživa zaupanje, po koncu ga drži le še demokratska stranka, saj on sam najbolje v«, kal Je storil občanom lansko leto glede Kruha, da ga Je potem sam Pirkmajer primerno nagradil. Bizjak, kakor tudi Hvalec bi najbolje storila, ako bi se odpovedala županskemu stolcu, kajti kjer ni zaupanja, tam tudi ni mogoče redno delo. Kako je Bizjak sestavljal zaupnico Pirkmajerju, a tem pridemo še na dan. Sokolstvo. Za zgradbo Sokolskega doma v Sp. Šiški se Je nabralo na svatbi brata Grašiča 70 kron. Iskrena hvalaI — Odbor. Mladi mojster Zlatko Balokovič se v kratkem poda na večjo turnejo v Ameriko. Vlada sama se je zainteresirala za jugoslo- Umetnika, minister Alaupovič Jo sJuical konftrenco pri poverjeništvu za pro-„se umetniška turneja člmprel omogoči. V Zagrebu Je izvršil pred kratkim oaiokovič krasen razprodan koncert, fP/emlja ga izvrstni slovenski pianist Ciril Učar. Oba mlada mojstra bodeta v Ljub-Ijaai koncertirala dne 15. okt t L Najnovejše vesli. NEMŠKA PROSLAVA’ OBLETNICE KOROŠKEGA PLEBISCITA. Celovec, 9. okt. (Izv.) Obletnica zopetne združitve Koroške z Avstrijo s« je po vsej deželi slovesno praznovala. Na deželnem dvorcu je bil dopoldne manifestacljski shod, kateremu Je prisostvoval tudi ministei: za tocijaloo skrbstvo dr. Pauer. RAZPRAVA O DRŽAVNEM PRORAČUNU. Beograd, 9. okt. (Izv.) Ministrski svet je na svoji seji razpravljal o proračunu. Proračun ministrstva za poljedelstvo je bil nekoliko izpre-menjen v točki, ki se tiče investicij. Proračun je bil zmanjšan za 12 milijonov dinarjev v primeri z lanskim. Ministrski svet je nato razpravljal o proračunu državne uprave, ki Je bil sprejet brez posebnih Izprememb. VPOKLICI REZERVNIH LETNIKOV NA OROŽNE VAJE SE NE IZVRŠE. Beograd, 9. okt. (Izv.) Z merodajne strani se doznava, da so vsi glasovi o vpoklicu prvega poziva na** še vojske na orožno vajo, neosno-vane. Vlada je obvestila vojnega ministra, naj vpokliče v slučaju potrebi nega poziva na vojaške vaje le naj* potrebnejšl kontigent mladih čet. Ker naša operativna vojska razpolaga s zadostnim številom Čet na naši južni meji, je zelo verjetno, da zadnji ra-zervnl letniki ne bodo vpoklicani. INTERPELACIJA RADI »OMNIUM SERBE«. Beograd, 9. okt. (Izv.) Črnogorski poslanec Jovan Gjonovič Je poslal ministrskemu predsedniku pismeno vprašanje, v katerem zahteva, naj ministrski predsednik Pašič obvesti narodno skupščino o pogojih, ki jih stavila dru&a »Omnium Serbe«. ODLIKOVANJE Beograd, 9. okt. Povodom pai* desetletnice delovanja sta bila odlikovana z redom Sv. Save I. ra*reda Juraj Biankini ln Tome Stankovih. PREGLED INVALIDOV. Beograd, 9. okt. Pri Invalidskem ravnateljstvu ministrstva za socljal-no politiko se je začel danes ponovni pregled liste invalidov. ITALIJANI PODPIRAJO ALBANCE. Zagreb, 9 okt. »Jutarnji list« javlja Iz Beograda: Preko Podgorice se doznava, da so Italijani *adnje dni izkrcali v Draču velike mnoiine oblek in munietje, ki se transportirajo v Tirano. Poveljnik transporta je Italijanski bersaljerSki kapetan Martelli, čigar sovražno delovanje prot! naši državi je znano. OMEJITEV ŠTUDIRANJA RUSKIH DIJAKOV NA BEOGRAJSKI UNIVERZI. Beograd, 9. okt. (Izv.) Po nared-bl ministrstva za notranje stvari Je določeno omejeno število ruskih dijakov, ki se morejo vpisati na Jurt* dični, medicinski, filozofski in tih« niški fakulteti beograjskega vseučilišču. Izvzeti sta le poljedelska ta bogoslovna fakulteta. Vsled te na-redbe ministrstva za notranje stvari je beograjska policija zavrnila okrog 800 ruskih dijakov, ki so zaradi vpisa na univerzo prišli v Beograd« V njihove kolonije. DELITEV GORENJE ŠLEZIjfi. Ženeva, 9. Okt. (Izv.) Izvedenca ia rešitev gorenješlezljskega vprašani«, Švicar Hefold In 'Cehoslovak HodaS, sta podala svoje mnenje, po katere« naj se Gorenja Šlezija tako razdeli, da pripadata dve petini Poljakom, !n sicer od Industrijskih krajev Katowice, KfO-lewska Huta in Bytom. Te pokrajin« naj se za gotovo dobo stavijo pod mednarodno nadzorstvo. Nemci dobe v odstopljenem delu Gorenje Slezije gotove gospodarske koncesije, ln sicer pravico do tlobave premoga Iz tamošnjih premogovnikov; nadalje prebivalstvo ai obvezano vojaški službi in dosedanja nemška imovina se v teh krajih ne ime likvidirati. K DEFRAVDACIJI HOLANDCA DUIMA NA DUNAJU. Dunaj, 9. okt. (Izv.) V tukajšnjih finančnih krogih se govori, da je oče S Dunaja pobeglega holandskega bankirja Duima, ki je poneveril več miljard avstrijskih kron, ponudil upnikom 8 % poravnavo. Dobrodelno društvo tisborjeu v Ljubljani ki podpira Izključno le vdove fn sirote umrlih, padlih in onemoglih članov, i:.^zn-.ije v nedeljo, dne 10. oktobra t. L svojo 25 letnico. Ob tej prtlllrl priredi zabavni večer 4' veliki dvorani nUNIONA“ z bogatim sporedom In pleaom, na kar a!, občinstvo te danea opoaarj«. JUGOSLAVIJA* 10 oktobra IJfe« Michčl Zcvaco »A zdaj bi prosili za svoj delež!« Je dejal Trinquemaflle kar moči ljubko in stopil korak naprej. »Tiho, prokleti rufijani!« je zarohnel Roval de Beaurevers. »Saint-Andrč,« je dejal kralj, mirno vtikaje sVoj meč v nožnico, »daj tem vrlim možem svojo mošnjo, potem pa naj naju puste pri miru!« Štirje bratci so vstrepetall od veselja, odkrili se, galantno postavili desno nogo naprej in se priklonili do tal. Toda Saint-Andrfe ni odgovoril: izkupil je bfl Sunek skozi desno ramo In je ležal onesveščen ob znožju pletene lestvice. »Olej, glej,« je rekel Henri, »mr-tev Jel Nu, prej ali slej bi se itak moral odločiti, da izgine s tega sveta. Gospod,« je nadaljeval, obmivši se k Royalu de Beaureversu, »dolgujem Vam tlsočemo zahvalo. Brez vas bi bil morda tudi jaz tam, kjer je zdaj moj tovariš. Kdo ste, smem vprašati?« . »Ime ml je Royal de Beaurevers,« je hladno odgovoril mladi mož. Henri je nagrbančil obrvi. Njegovo obličje je mahoma dobilo tisti ne-zaupni, previdni Izraz, ki ga je imelo po navadi. »Mladi mož,« je dejal, ^slišal sem govoriti o vas. Usluga, ki ste mi jo storili, je še preveč živo v mojem spominu, da bi vam hotel povedati, kako in kaj. Vse, kar morem storiti za vas, je to, da preložim* izvestna povelja glede vaie osebe za osem dnL Okoristite se S tem odlogom, da najdete izven'francoskih mej primernejše toriiče za svoje talente...« »Gospod,« je odvrnil Royal de Beaurevers z glasom, v katerem je odmevala rastoča nejevolja, »vprašali ste me, kako mi je ime, in jaz sem vam povedal. Prosim, zdaj ste vi na vrsti.« Kralj se je zlovešče nasmehnil in dejal z ledenim glasom, mahnivši z roko, kakor bi zavihtil sekiro: »Daj, prijatelj, Izgini še ta trenutek, ako nočeč, da prekličem milost, ki sem ti jo izkazal!« »Bog in bogme! Potipajmo ga malo!« »Tako je! Jaz potrebujem denarja, da plačam jutri sveto maso!« »Tenar zemkaj, sagrament!« je zarjul Bouracan. »Danaro, madonna... —!« Četvorica se je zagnala naprej; a že je spet odletela. Omamila jih je cela toča krepkih bunk. »Ah, prekleti psi! Ah, pogani izgubljeni! Izpod nog! Vi mrhe me motite, ko vidite, da učim gospoda vljudnosti! Obešen jaki prekleti! Evo vam tolarjev! Evo soldov! Evo denarjev! ...« Denarji, soldi in tolarji so se usipali na glave ubogih klatežev, a le v obliki batin, ki so padale s tolikšno naglico, da so kar zijali od občudovanja. »JoJ, golobček! Kakšna pest!« je kričal Strapafar ves očaran, brišoč si krvav nos. »Basta! Bašta!« je rjul Corpadf-bale v skrajnjem navdušenju. »Le tepi, zibko moj!« je prigovarjal vrli Bouracan, nastavljaje hrbet. »Poberite se, svinje pijane, ple-nivci nesramni! Da se mi ne drznete blizu, dokler vas ne pokličem! In zdaj, gospod,« je povzel Royal de Beaurevers, obrnivši se h kralju, »zdaj sva sama: lehko mi poveste svoje ime.« V, Henri je škrtnil z zobmi. S krvavim pogledom se je ozrl na okoli. No videl je, da je sam. Ali strast je kričala,v njem glasneje od srda. »Mladi mož,« je dejal, »zadnjikrat vam svetujem, da se odstranite. Opravka imam, v tej hiši.« »In ste namenjeni vanjo po tej viseči bližnjici?«, »Da,« je rekel Henri, stlskaje zobe. »Saj vidiš, da gre za ljubavni sestanek.« »Lažete!« je kriknil Royal de Beaurevers in prebledel kakor zid. »Grom in strela!« je zarjul Henri. »Ali veš predrzneš, s kom govoriš?« »Že celo uro vas vprašujem, gospod. A bodite kdorkoli, lažete vendarle. Ta lestvica drži v stanovanje velikega profosa. Gospodična Flori-za Roncherollska pa ne daje nikomur ljubavnih sestankov. Zato pravim, da lažete!« »Na kolena, podlež, in prosi me odpuščanja! Zakaj — vedi, kar hočeš vedeti: s kraljem govoriš!.,.« Beaurevers pa je prekrižal roke in dejal; . . ^ . (Dalje prih.) TRGOVSKEGA POMOČNIKA »žel$?ninarja« zanesljivega, pridnega _ io poštenega za takojšni! nastop^ spr?jnie tvrdka A. KnSnian, železnina, Škoijaloka- ZDRAVO UČITELJICO na dom k boljši družini, v podučevanje treh pod lOletinili deklic, kakor tudi glasovirja. Hrana in stanovanje istotam, plačilo po dogovoru. Naslov pove uredništvo. 2040 10—15 DOBRO IZVEŽBANIH čevljarskih pomočnikov se sprejme. Plača od par navadnih gladkih čevljev K 50.—. Za hrana In stanovanje preskrbljeno. 2039 ZA VINSKE TRGOVCE SE PRIPOROČA POTNIK IN AGENT za vino po Ljutomerskem In Ormožkerh okraju ta kupuje tudi vino po dnevni ceni. Naslov v upravništvu. 2025 PRODAJALK* izvežbana v melani stroki 2 večletuo prakso, vajena v aranžiranju teložbsulh oken se sprelme. Ponudbe če mogoče z sliko (katera se vrne) pod šifro * Ljubljana* na upravništvo lista. 2027 NOSTRADAMUS 2 DVONADSTROPNI HIŠI 5e davka prosti, pii drž. kolodvoru v Ljubljani s trgovskim, lokalom, 30 m dolga vinska klet, cena primerna. Poizve se: Jos. Zupanič v Ljubljani, Oaljevica 5, pod Rakovnikom. 2050 DOBRO IDOČA RESTAVRACIJA IN MESARIJA blizu Ljubljane se proda. Stroji za izdelovanje klobas, na električni pogon, pripravno tudi za kako drugo obrt ali manišo tovarno, proda se z opravo ali brez. Poizve se y upravi tega lista. 2053 PISALNI STROJ z tihim tekom (amerikanskega proizvoda) za ceno 12.000 kron na prodaj. Ogleda se ga lahko pri anončni družbi Aloma Com-t»ny v Ljubljani, Kongresni trg 3. 2046 DVE NOVI HARMONIKI 1 lastnoročnega dela ln 1 prenovljena, gramatična. Sp. Šiška 156. 2045 Vsa dvanajstorica železne čete se je obrnil z isto avtomatsko kretnjo, nastopila z rapirji in napravila tako jeklen zid, sredi katerega sta se borila kralj in Lasrarde. Henri se je boril gibčno, krepko in spretno kakor v borilnicl, Lagarde pa z naježenimi lasmi, stisnjenimi zobmi in razburkano dušo. Četvorica naših klatežev Je navalila z divjostjo sestradanih volkov, trdo odločena, da raje pogineta t neprebavljivim jeklom v želodcu, nego da bi počepala od lakote. »Royal! Royal de Beaurevers!« Kakor trobenta, glasneje od bren-ketanja križajočih se mečev, je povzel isti glas: _ »Držite se, gospod! Držite se! Pomoč je blizu!« »Royal! Royal!« je zavpila četvorica, polna besnega, vzhičenega veselja. Nekaj bliskovitega je treščilo v železni zid. SIrok raplr se je zavrtil v kolobarju. Nastala je zmešnjava. Pehanje semtertja. In zdajci se je odprla v zidu vrzel. Royal de Beaurevers se je postavil pred kralja In ga zaščitil s svojim raplrjem!... Lagarde je bil padel; udarec z ročnikom Royalovega raplrja ga Je zadel na glavo in ga omamil. V zadnjem hipu je hotel zaklicati: »Naprej !« toda glas se mu je utrnil z zavestjo vred. »Royall Royal de Beaurevers!« So rjull tovariši, sekaje kakor besni. »Ali boste tiho, pijanci!« je zagrmel Royal, klesteč okoli sebe. .»Hudiča, kakšni udarci I« ]e vzklikal kralj ves očaran. Zmedeni, krvavi, napadeni od vseh strani, vezani po izrečni odredbi svojega poveljnika, da se kralja ne smejb dotekniti, so Lagar-dovci zdajci vsi kakor eden vteknili WMe v nožnice. »Naj bo!« Je zagodrnjal eden izmed njih. »Pa pojdimo!...« Pobrali so svojih par ranjencev; iltlrjl so stopili naprej in vzdignili Lagarda. Niti kralj niti Royal de Beaurevers se nista spomnila, da bi Jim branila to početje. Minuto, kasneje je izginila železna četa za mičnim ovinkom. DOBRO VPELJAN POTNIK kolonijalne stroke za Bačko, Banat, Hrvat-sko, Slavonijo in Slovenijo se Sprejme. Ponudbo (z navedbo plače In referenc je poslati na Brača Steinitz, tovarna kreme, Karlovec, 2048 ČEVLJARSKI VAJENEC se sprejme takoj. Hrana v hiši po dogovoru. Prednost Ima, kdor se le že učil. Anton Škerjanc, Sp. SiŠka 117. 2051 SOLIDEN IN VESTEN DELAVEC Uče službe v kakšni trgovini kot skladišč-nik eventualno pomožna moč. Pismene po-nudbe pod »Vesteru na upravo »JugosU 2047 MONTER TELEFONA 27 let star, oženjen, naddelavec, išče. stalno mesto, verzlran v montiranju luči, toka in Instalacij. Ponudbe prosim na anončno pisarno J. Oregra, Praha, Jlndrišska 19. 2054 STROJNI MOJSTER z dolgoletno prakso, se išče za tovarno' prešane opeke v Sloveniji. Reflektanti, kateri so verziranl v delu pri Dleselmotorju imajo prednost. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevkom plače na upravo Usta pod štev. 2055. POTNIK pošten In zanesljiv se sprejme takoj za vinsko trgovino za Kranjsko. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe na upravništvo pod »Vino«. 2049 V PLETENJU NA STROJ DOBRO IZVEŽBANA DELAVKA kakor tudi učenka. Preskrbi se za stanovanje in dobro hrano ter dobro plačo. — Vpraša se pri Oman Valburro, Maribor, Šolska ulica 4, 2043 ENGLISH LESSONS. Mlss Farler resumes her lessons. CoursSs will be giVen. Intervlews. — Mondays Wednesdays & Frldays 5 to 6 o*clok. ^028 NAGRADO DOBI kdor preskrbi hlev za konje in vozove. Ponudbe pod »Hlev« na upravo lista. 2032 INŽENJER išče meblovano sobo v mestu. Ponudbe na upr. lista pod »Soba«. 2052 ZADNJI UP. 30 letni pošten In soliden gospod, samec, v državni službi že 10 let, zabredel Je, ne po svoji krivdi, v zelo kritičen položaj, zato išče dobrosrčno osebo, katera bi ga rešila iz te zadrege In mu obvarovala eksistenco s tem, da mu posodi takoj, za par mesecev in proti dobrim obrestim 1000 dlnara. Za to uslugo Je pripravljen doprinesti vsako žrtev. Za denar se Jamči. Vedna hvaležnost. Navedeni bi se tudi r*d seznanil z gospodično ali vdovo radi korespondenc« In ženltbe. Naslov dobrotnice, dobrotnika naj se blagovoli poslati na >TraJna hvaležnost«, Ljub-Hana, glavna pošta, poste restante.« 205$ Novo! Hov< Helena. Povest Marije Kmetove. Cena vezani knjižici 28 K, Broširani 24 K. Naroči se: Zvezna knjigarna Ljubljana, Marijin trg štev. 6, Pohištvo in tapetniška delavnica spalne in jedilne sobe, pisarniške oprave, fotele, klub garniture in kuhinje po nizki ceni. Raznovrstno oblastveno poverjeni stavbni Inženir UUBUM1A Hitlerjeva ulica Številka 5. Specijel. stavbeno podjetje M betonske, ieletobaton-tke ln vodne zgradbe. Izraba vodnih sil. Popolnoma varno naloilte svoje prihranke v na drobno in debelo 1 in pol vagona zaloge, železne cevi za vodovode, paro kanalizacijo, (škotske) irske peči, betonsko železo dobavlja po tovarniških dnevnih cenah PROMET'', telili, tod. podjetje LJUBLJANA. Gosposvetska cesta štev. 13. reglsftrovana zadruga s omejeno zavezo THarijin trg štev. 8. ob Ljubljanici. Podružnica v TTlurski Soboti in Dolenji Lendavi Prazne nove in rabljene vreče (diakove) v vsaki množini po najnižjt ceni pri FR. SIRC, KRANJ. ; sit gobe, fižol, Majevo olje. Slovenska Bistrica Oferiramo naše prvovrstne rožene gumbe v vsaki velikosti in po vsakem vzorcu s cenami brez konkurence .-s-ii'- v ■— Zahtevajte cenihe! Prodaja na selibo Delež iz hiše v Ljubljani prodam, event. tudi hišo. Kupec ima tako) stančvanje. Naslov pove An. zavod Drago Beseljak & drug, Sodna ulica 5. z dobro idočo gostilno in trgovino, veliko dvorišče, hlev itd. na najbolj prometnem kraju Ljubljane, ceno napiodaj. Stanovanje in gostilno se lahko takoj prevzame. Ponudbe pod »Vdovec* na An. zavod Drago Beseljak & drug. Ljubljana, Sodna ulica štev. 5, siva barva proti rji jeli in črni emajl-lak, minij, i. dr. barve, kristalni boraks, naftalin in drugo. Kemikalije v zalogi po jako nizkih cenah uPromet" ehn. indusir. podjetje, Ljubljana. Lesena stena z dvema okencama in pisalna miza se proda. Naslov pove An. zav. Drago Beseljak & drug. Ljubljana, Sodna ulica 5. prestavlja iz vseh na vse jezike, prepisuje rokopise na stroj, ^prevzame pisarniška dela. Uradne ure: od 15 do 18 ure Jožef Jezernik izdelovatelj harmonik Kotredež, Zagorje ob Savi se priporoča za vsakovrstna popravila in izdelovanje novih harmonik. čistih, brez odbitka rentnega in invalidskega davka, večje stalne vloge z odpovednim rokom in vloge v tekočem računu pa po dogovoru, Daje posojila vsake vrste svojim članom, eskompt menic, inkaso faktur in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo. Ustanovljen v septembru 1919. Neposredno pod državnim == nadzorstvom. ------- Brzojavni naslov: Jugoslovanski kredit Ljubljana, telefon St. 54. Čekovni račun it 11.323. Večja množina odpadkov belega papirja se proda. , 5orabljivo zelo za mesarje, delikatese itd. Natančneje v upravi lista. za vodo; plin, zrak, vino, žganje, spiralne za^ paro in visok pritisk dalje: kavčukove plošče, vsako vrsto asbesta, klingerita, konoplje za vlaganje i. t. d. ima trajno veliko zalogo Obvestilo^ Imam v zalogi vso sokolske potrebiRne, kroje, telovadne oblek?, čevlje, orntaft* gumbe sa žlone In Slani«* Ceniki na rarpolagol PETER CAPUDER Zdravo! Dobavitelj J. S. S. Priporoča zalogo kožuhovine in gotovih garnitur kakor bov, mufov, ovratnikov itd. Prevzema lisičjo kože in kole divjačine Odgovorni urednik: Dvmlolk CsbitL taJaJa konzorcij dnevnika »Jugoslavija«, Tiska »Zvezna tiskarna« * FJnhlltuft