Socialistična družba še naprej samo načrt
Razlika med gospodarskim napredkom v Evropi v svobodnih demokratskih državah in v državah s komuni-, stičnim 'dirigiranim gospodarstvom je posebno vidna ob primerjavi uspehov med dvema ustanovama: med Evropsko gospodarsko skupnostjo na Zahodu in „Svetom za vzajemno gospodarsko pomoč“ na komunističnem Vzhodu.
Po končam vojni je svetovna dobrodelna pomoč prihajala v Evropo v velikih količinah. Deležne so je bile tudi komunistične države. Od vojne gospodarsko skoro uničene zahodnoevropske države so se močno opomogle z Marshallovim načrtom. Zmagovite zahodne demokratske sile v poraženih državah v Evropi niso iskale nobenih gospodarskih koristi ter vanje tudi niso prihajale z osvojevalnimi nameni.
Povsem drugače je bilo na Vzhodu, kjer se je sovjetski armadi posrečilo prodreti v osrčje Evrope. Povsod je nastopala kot najokrutnejši zmagovalec, ki je' podjarmljenim državam z vso brezsrčnostjo vsiljeval sovjetske politične in gospodarske načrte. Tedanje početje sovjetskih oboroženih sil, ki’ se ga vsi evropski narodi, med katere je stopil sovjetski škorenj, še danes spominjajo z grozo, je mogoče označiti za popolno ropanje zasedenih držav. Saj so iz njih odvažali v Sovjetsko zvezo kar cele industrijske obrate.
Kjerkoli so zagospodovali sovjeti, so povsod domačim oblastem ukazali, da so morali gospodarsko in industrijsko dejavnost prilagoditi sovjetskim gospodarskim načrtom. Ves . izvoz teh držav je bil usmerjen v ZSSR, cene zanj so si določali sovjeti sami. Talko so n. pr. v Bolgariji plačevali za 1 kg rožnega olja 110 dolarjev, cena na svetovnem trgu je pa bila zanj 1200 dolarjev. Nobena satelitska država tudi ni mogla sama trgovati z ostalim svetom. Ta posel je bil določen samo za sovjete.
Proti Marshallovemu načrtu, ki je kazal vedno lepše - uspehe na zahodu Evrope, so sovjeti leta 1949 ustanovili svoj Svet za vzajemno gospodarsko pomoč — COMECON. Pravila zanj so (bila izdelana in podpisana šele 10 let pozneje v letu 1959- V to komunistično gospodarsko skupnost so bile vključene naslednje komunistične države: Albanija, Bolgarija, čehoslovaška, Madžarska, Romunija, Vzhodna Nemčija, Poljska in Sovjetska zveza.
S Svetom za vzajemno gospodarsico pomoč je hotel Stalin predvsem ublažiti nezadovoljstvo v satelitskih državah nad sovjetsko kolonialno politiko, po kateri so morali sateliti izdelovati to, kar je potrebovalo sovjetsko središče. Države ustanoviteljice COMECONA eo se namreč -obvezale, da bodo upoštevale navodila osrednjega Sveta v Moskvi ter da ga bodo tudi stalno obveščale o gospodarskem položaju v svojih državah. Gospodarska podreditev satelitskih držav Moskvi je ostala Tako v veljavi tudi po ustanovitvi te komunistične gospodarske skupnosti. Sovjetska zveza si jih je na razne načine tako močno navezala nase, da enostavno ne morejo od nje. Kajti po satelitskih državah je ustanovila mešane gospodarske družbe, v katere je vlagala polovico kapitala. V njih je ZSSR imel i polovico vodilnega osebja z diplomatsko nedotakljivostjo. Te' družbe so imele prednosti glede delovne sile in dobave surovin, bile so oproščene plačevanja davkov, s čemer so sovjeti načrtno hromili finančno moč prizadetih držav. Z mešanimi gospodarskimi družbami so sovjeti dobili ne samo vpliv na vso gospodarsko dejavnost satelitskih držav, ampak tudi popolno nadzorstvo. Potem, ko so sovjeti temeljito izropali države, v katerih so se ustalili, so jih tudi politično povsem podredili Moskvi.
Zaradi takega nastopanja sovjetov proti satelitskim državam se je v njih začelo vedno glasneje oglašati nezadovoljstvo proti Moskvi. Leta 1957 so zato sovjeti satelitom malo popustili ter jim dovolili, da so lahko posamezne satelitske države same izdelovale svoje gosncdarske načrte, katere so potem v Moskvi samo usklajevali. Naslednje le-
ARABSKA VRHUNSKA KONFERENCA
Na arabski vrhunski konferenci v sudanski prestolnici Hartumu so arabski kralji, predsedniki in njihovu« zunanji ministri pretekli teden ¡razpravljali o „odpravi posledic arabsko—izraelske vojne“.
Sirija je konferenco bojkotirala, ker je ugotovila, da ¡bodo ostale arabske države zavrgle iraški predlog, po katerem naj bi polne tri mesece, kakor so se pred tedni na konferenci v Bagdadu dogovorili arabski zunanji ministri, vse arabske države vztrajale na ¡prepovedi izvažanja petroleja na Zahod, medtem ko naj bi za ZDA, Anglijo in Zahodno Nemčijo prepoved obveljala za trajno-
Uspešna je bila za Arabce ta konferenca v toliko, v kolikor sta se Egipt in Saudijeva Arabija dogovorila končati medsebojno vojno v Jemenu. Egipt in Saudijeva Arabija sta se v Jemenu
spopadli leta 1962, ko je Nasser podprl republikanske upornike proti jemenski monarhiji, kralj Fejsal pa je podprl jemenskega kralja- Nasser in Fejsal sta se sedaj dogovorila, da bosta umaknila svoje vojaške oddelke iz Je-mena, kjer naj kralj izvede plebiscit. Jemenski 'kralj je nasprotoval predlogu o plebiscitu, ker je to vmešavanje v jemenske notranje zadeve.
Na konferenci so se Arabci tudi dogovorili, da bodo odpravili vsa tuja o-porišča v svojih državah. Prizadete bodo ZDA, Anglija in Francija.
Glede pogajanj z Izraelom so se dogovorili, da bodo poskušali ta problem reševati preko organizacije ZN, ki se bo sredi tega meseca spet ¡sestala na zasedanje. Direktnega pogajanja z Izraelom pa nobena arabska država trenutno še noče odn. ne tvega začenjati.
Titova diplomatska ofenziva
Jugoslovanski komunistični diktator Tito je v zvezi z izraelsko—arabskim spopadom razvil veliko diplomatsko ofenzivo, ki jo taktično spreminja, kakor kažejo prilike.
Tako je v dneh vojne med Izraelom in Arabci vsa Titova komunistična propaganda delala s polno paro proti Izraelu in za Arabce, predvsem za Na-sserja, ker so bili Tito in njegovi prepričani, da je zmaga Nasserju in drugim Arabcem zagotovljena odn. da je Izraelov poraz neizbežen.
Ko so se dogodki zavrteli ravno o-bratno, se je Tito z Jugoslavijo znašel na strani premagancev. Zaigral je bil na popolnoma napačno karto, kar so spet ¡občutili jugoslovanski narodi, ko je režim začel ¿hirati „prostovoljne“ dajatve za poražene Arabce. Celo pošiljke slovenske, hrvaške in srbske krvi so odhajale v arabske dežele, da bi z njimi pomagali zanesenjaškemu Nasserju in drugim arabskim lahkomiselnim vodjem lajšati krizo, v katero so: zapeljali svoje zaostale narode.
Istočasno je Tito verno sporočal v Moskvo, kar so mu zaupali poraženi arabski veljaki ter se ¡spreminjal v modreca, ki bo reševal bližnjevzhodno krizo. V Beogradu so skovali „moder“ načrt: Izrael naj umakne svoje vojaške
oddelke za meje, iki . jih je imel pred začetkom junijske vojne, štiri velesile ali pa ZN pa bodo jamčili za obstoj in varnost Izraela. Izraelske ladje bodo tudi smele pluti skozi Sueški prekop.
V	Beogradu so hitro napravili več
kopij tega načrta ter je Tito razposlal svoje sle na vse strani ¡sveta: V Washington je poslal svojega zunanjega ministra ¡Nikeziča, v Paris bivšega podpredsednika Popoviča, v latinsko Ameriko Svetozarja Vukmanoviča-Tem-pa (najprej & čilskemu predsedniku ii’reiu. od tam pa v Mehiko in druge južnoameriške države), Pavičeviča pa v Addis Abebo k abesinskemu cesarju Hajle Selasiju, medtem ko je po ostalih državah naročil svojim poslanikom, naj pristojnim vladam sporočijo njegov načrt. Celo na Cvrljo v Vatikanu ni pozabil, ki pa Titove spomenice papežu zaradi njegovega prehlada še ni mogel izročiti.	,
V	Washingtonu so ugotovili, da Titov načrt nima izgledov na uspeh, ker da ga Arabci ne bodra odobrili zaradi svoje trmaste politike do Izraela. Nasser je, kakor vedo povedati nekatera poročila, ¡pristal na to, da bi smelo izraelsko blago na tujih ladjah pluti skozi Sueški prekop, nikakor pa r.e izraelske ladje. Doslej so Egipčani za-
to si je COMECON ¡postavil za glavni cilj gospodarsko integracijo komunističnega bloka držav. Za izhodišče take politike je bilo določeno, da nobena država ne sme razpolagati z vsemi svojimi naravnimi bogastvi, ampak mora biti delno razdeljeno. Zato nobena država ne sme povsem razviti svoje industrije. Izjema je samo Sovjetska zveza, ki ima po mnenju moskovskih mogotcev kot velesila vso pravico, 'da znotraj svojega ¡prostranega ozemlja povsem razmahne svojo industrijo, jo specializira in koordinira sama. Tako je ZSSR potrdila, da je ne vežejo ¡sklepi iz leta 1962 ¡o „osnovnih načelih za mednarodno socialistično delitev dela“.
COMECON je v. dosedanjih letih svojega obstoja pokazal vse slabe ¡strani dirigiranega komunističnega gospodarskega sistema, čeprav sloni vsa komunistična gospodarska dejavnost na kolektivizmu, COMECON doslej ni mogel doseči gospodarskega blagostanja komunističnih držav. Tudi se mu ni posrečilo doseči gospodarske integritete komunistične satelitske skupnosti in še manj, da bi zanjo ustvaril skupni trg. Položaj v komunističnih državah se glede razvoja gospodarstva in blagostanja narodov sploh ne more primerjati z uspehi, ki so ga v ¡demokratskem svetu z Evropsko gospodarsko skupnostjo dosegle zahodnodemokratske države, ko so dvignile gospodarstvo v vseh državah, povečale težko in lahko industrijsko proizvodnjo, izboljšale ¡kmetijstvo ter iz te demokratske gospodarske skupnosti ustvarile tako močno gospodarsko silo, 'da ¡danes morajo z. njo računati v svetu-
Velike gospodarske uspehe Evropske gospodarske skupnosti morajo sedaj priznavati tudi satelitske države v COMECONU ter si sedaj prizadevajo, da bi jo kolikor moč najbolj posnemali, da bi dosegli vsaj to, kar ima EGS že od svoje ustanovitve leta 1957 — sku-
pni trg. To mislijo doseči s še bolj centraliziranim vodstvom in vsaj koordiniranim gospodarskim načrtom, ki naj bi ga izdelale ¡posamezne države, nato pa vse članice COMECONA uskladile. Kot osnova naj bi služila temeljita izmenjava spoznanj in. izkušenj ter tesnejše sodelovanje med železarsko in kemično industrijo, glede proizvodnje e-lektrične energije, i- p-
Pa bo to težko doseči, ker posamezne satelitske ¡države vedno težje prenašajo moskovsko centralo kot priča Romunija in se ¡skušajo ¡otresti sovjetskega kolonialnega sistema ter hočejo same razpolagati s svojim ¡naravnim bogastvom in industrijo po potrebah svojih držav, ne pa več po diktatu iz Moskve.
V	Moskvi pri tem pozabiinio tudi na to: V Evropski gospodarski skupnosti ¡posvečajo veliko pozornost ne samo splošni gospodarski dejavnosti Evropske gospodarske skupnosti kot celote, ampak tudi posebnim gospodarskim dejavnosti v posameznih, državah,
t.	j. n. pr. lahki industriji ter obrti vseh vrst. Pri tem se EGS naslania na najmočnejše gibalo slehernega gospodarstva: na svobodo in privatno iniciativnost.
V	COMECONU pa najmočnejša gospodarska in politična sila Sovjetska zveza od vsega početka zasleduje' samo svoje cilje in koristi. Tem morajo slu-žiti vse satelitske države, zato gospodarsko in politično ne smejo postati neodvisne, ampak v vedno podrejenem položaju do Moskve. Nobenih znakov ni, da bi se Sovjetska zveza prostovoljno odrekla taki svoji kolonialni uolitiki-
Tako bo zgraditev socialistične družbe na osnovah socialističnega gospodarskega sistema ostala še naprei neuresničen načrt, kot priznava razočarano nad dosedanjimi neuspehi COMECONA glavno glasilo madžarske komunistične stranke „Nepszabadsag“.
¡plenjali izraelsko blago tudi na tujih ladjah, če in kadar so ga našli.
Izrael je Titov načrt zavrnil ¡kot nesprejemljiv.
V Beograd' pa je dal Tito sklicati konferenco sovjetskih satelitov, na kateri so razpravljali o pomoči poraženim arabskim državam. Konference se je udeležila tudi romunska delegacija, čeprav je Romunija takoj po izraelsko-
arabskem konfliktu odklonila pomoč na zadevno ¡sovjetsko zahtevo. Vsekakor je zanimivo, kako se komunistični blok pod vodstvom Tita, ki ga skrbno kontrolirajo v Moskvi, trudi, da bi iz svoje revščine in zaostalosti dajal še bolj revnim in zaostalim arabskim narodom, odn- da bi s tem ohranjal na oblasti proti zahodnemu svetu razpoložene megalomanske arabske režime.
Sklepi konference v Asuncionu
V	Asuncionu, v Paraguayu, se je minuli teden zaključila ¡konferenca ALALC-a in MOC-a, ¡s sklepom o ustanovitvi koordinacijske komisije, ki bo skrbela za to, ¡da bo čim prej prišlo do ustanovitve Skupnega latinsko-ame-riškega tržišča po vzorcu Evropskega skupnega trga.
V	koordinacijski komisiji bosta ALALC' in MCC zastopana vsak s petimi delegati. Na zasedanju v Asuncionu pa se zunanji ministri niso mogli sporazumeti o načrtnem postopnem zniževanju carinskih pristojbin v medsebojnem trgovskem prometu. Za naprej še bodo o tem problemu morale še vedno dogovarjati posamezne 'države vsako leto posebej ena z drugo. Bolivija, Ekvador in Paraguay so zahtevale, da bi morale biti osvobojene slehernih pristojbin v sosednjih državah, iker so v
svojem razvoju na ’najnižji stopnji. To zahtevo je vetirala perujska delegacija.
Koordinacijska komisija bo za delovanje v Skupnem latinsko-ameriškem tržišču, ki naj bi bilo organizirano do leta 1985, povabila še druge latinskoameriške države, ki so članice OEA. Konference v Asuncionu se je namreč udeležilo samo 16 južnoamerikih ¡držav. Iz kakršnega koli direktnega posega v organiziranje Skupnega latinslko-ame-riškega tržišča so izključene ZDA, Kanada, Francija, Anglija, Nizozemska in Kuba. Te države — razen Kuhe imajo na ameriški celini še nekatera oporišča, na Kubi pa vladajo komunisti.
ZDA so si zagotovile clpaEovalski položaj, ko so na izrecno zahtevo iz Washingtona na konferenci v Asuncionu dovolili ameriškemu opazovalcu prisostvovati zasedanjem.
IZ TEDNA
Čilske cpozicionalne’ stranke ne izbirajo sredstev proti krščansko-demo-kratski vladi, samo da bi jo onemogočili ter ji preprečili izvedbo njenega obnovitvenega načrta. Prejšnji teden je proti dr. Fbeijevi vladi javno nastopila desničarska Narodna ¡stranka- Izdala je proglas, v katerem dr. Freia grdo napada zaradi brezpogojnega priznanja sedanje argentinske vlade, kateri med drugim pripisuje osvajalne namene. Zato bi se čilska vlada po zamisli čilskih desničarjev morala povezati s tistimi južnoameriškimi državami, ki so proti Argentini in Boliviji ter na ta način ¡omejiti vpliv Argentine. Dr. Freievi vladi ¡dalje očita slabost in popuščanje pred Argentino v zadnjih incidentih v prelivu Beagle ter se v tej zvezi zavzema za povečanje kreditov za vojsko, da bi bila kos svojim nalogam. S tem čilski desničarji namigavajo, da bi bilo treba take spore rešiti s silo. Predsednik republike ¡dr. Frei je zaradi takega proglasa, ki povzroča Čilu veliko škodo ne samo v domačih zadevah, ampak tudi v mednarodnem pogledu, naročil državnemu tožilcu, naj sestavi obtožbo ¡proti vodstvu Narodne stranke. Vse člane vodstva Narodne stranke je dr. Frei dal zapreti, ¡sodišče jih je ¡pa proti položitvi kavcije izpustilo ¡na svobodo. Vsi bodo obtoženi hujskanja na upor in spremembo ustavnega stanja ter motenja javnega reda in miru v državi. Frei-jeva rlada je pa zanikala trditve Narodne stranke, da namerava začeti s čistkami v vojski ter da bo začela nastopati tudi proti ostalim opozicional-nim strankam.
V Boliviji je vojska dne 2. septem-tembra zadela na skupino kom. gverilcev ter se z njimi spopadla v kraju Masicuru v pragozdnem področju 177 kilometrov severno od mesta Camiri,
V TEDEN
v katerem je sedaj razprava proti francoskemu levičarju Debrayu, emisarju svetovnega komunizma ¡pri bolivijanskih komunističnih gverilcih. V hudem boju je padlo 9 vplivnih partizanov. Med njimi ¡partizanski poveljnik Joahim, Kubanec, poleg njega pa še dva druga Kubanca. Ubita- je bila tudi partizanka Tanja, za (katero sodijo, da je znana arg. komunistka Gutiérrez Baurer.
) V Brazilu ¡so -odkrili zaroto proti sedanjim brazilskim oblastem. Pripravljal jo je časnikar Flavio Taveres s pomočjo komunistov, ¡denarna sredstva, za izvedbo prevratnega načrta z atentati, sabotažami in gverilci je pa iz Kube posredoval biv. levičarski guverner in poslanec Lionel Brizóla, svak odstavljenega predsednika dr. Goularta, ki živi, v emigraciji v Uruguayu. Zarotniki so imeli namen tudi ubiti sedanjega brazilskega predsednika maršala Costa e Silvo ob njegovem obisku Uberlandiji. Vojaške oblasti so prišle pravočasno na sled široko razpredenemu prevratnemu načrtu ter so spravile v zapor glavne zarotnike.
Odbor za odpravo kolonij pri ZN je
obsodil „referendum“, ki ga za 10. ,t. m. pripravlja britanska vlada v Gibraltarju, kar je v nasprotju s sklepon! glavne skupščine iz leta 1966, ki poziva obe državi na nadaljevanje razgovorov, da bi Gibraltar čimprej izgubil značaj britanske kolonije. Proti referendumu je glasovalo 24 delegatov, za samo 2 (Vel. Britanija in Avstralija), glasovanja se je pa vzdržalo 6 članov odbora.
V Moskvi je umrl v 76. letu starosti prvak sovjetskih pisateljev Hija Ehren-burg. Pod Stalinom je znal taiko spretno nastopati, da.se je rešil vseh njegovih čistk.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Zunanji minister dr. Nicanor Costa Mendez se je dne 3. t. m. vrnil s sestanka zunanjih ministrov držav Skupnega lantmsko-ameriškega trga v Asuncionu v Paragvaju. Ob vrnitvi je dejal, da ¡so bili na konferenci doseženi pozitivni rezultati.
Buenosaireški župan polkovnik Evgenij Schettini je v ponedeljek, dne 4. t. m. izročil preds°dniku republike ostavko na svoj položaj. Za njegovega naslednika je bil imenovan brigadni general Manuel Iricibar.
V Buenos Airesu so se cene življenjskim potrebščinam v zadnjih dvanajstih mesecih zv'šale za 33.1%.
Guverner province Buenos Aires gral Tmaz je izdal odredbo, po kateri ne more imeti noben uslužbenec dveh drž. služb- Doslej jih je bilo veliko, ki ¡so poleg državne službe imeli še provin-
cijsko. Po tej odredbi se bo izpraznilo 7500 mest, Iki jih ne bodo več zasedli. Po guvernerjevi izjavi je v provinci Buenos Aires toliko uslužbencev, da je šlo zanje 90.8% celotnega proračuna. Ta je znašal 44.000 milijonov, deficit pa 38 000 mTijonov. Provinca dolguje dobaviteljem še za leto 1964, tudi nameščenci niso na tekočem s svojimi prejemki. Splošna dejavnost province je bila ohromljena, ker je za vse ostale potrebe- v provinci ostalo ¡samo 9.2% provinci jakega proračuna. V provinci je bilo leta 1962 132 000 uradnikov. Naslednje leto 132-385. V letu 1964 je znašalo njihovo število 133.855, naslednje leto se je povzpelo na 146.394 in v leth 1966 jih je bilo 156.453. V zadnjem letu se je število uradnikov znižalo na 144.840. Vseh uradnikov je v provinci skupno z i nameščenci v 121 občinah 220.000. Se | pravi en uradnik na 33 ljudi.
Kako je do takega zakona moglo priti?
vprašuje ing- Peter Starič iz Ljubljane v pismu uredn. Dela- V mislih ima zakon o osebnih izkaznicah, rojstnih listih ter ostalih uradnih dokumentih, v katerih je bila poleg osebnih podatkov vedno navedena tudi narodnost prizadete osebe. V pismu med drugim ugotavlja naslelnje: „Ne govorim samo v svojem imenu, ko se sprašujem, kako je do takega ntrazumljivega zakona moglo sploh priti- Bilo bi zelo zanimivo zvedeti, kakšni nagibi so vodili zakono-davce pri sprejemanju tega zakona. Izpuščanje podatka o narodnosti ne samo
,„Nekaj nenavadnega, neki silno močan karakter slutim v vafiem, četudi tako majhnem narodu- Res ste se v zgodovini obdržali zgolj zaradi svoje kulture, ne zaradi sile; a mislim, da je tak nared nepremagljiv, kajti sleherni nasilnik ve, da si ga podreti ne more; lahko ga samo izbriše, a potem nima več komu vladati.“
Prof. kirurg Michael E. De Bakey iz Baylor University, Houston, USA, na sprejemu na ljubi j. magistratu dne 14. avg. 1967, Delo, 19. 8. 1967.
v matičnih knjigah in rojstnih listih, temveč tudi v osebni izkaznici, zelo verjetno pa tudi v vseh drugih dokumentih, bo nedvomno povzročilo, da sploh
ustavo SFRJ, ki jamči nacionalno neodvisnost in svobodno izpovedovanje nacionalne' pripadnosti ? Pošteno bi bilo da tudi širša slovenska javnost da svo-
ne bo več možno ugotoviti, koliko nas je pripombe na ta zakon. Menim, da je
je. Kajuh je še imel to možnost, ko je okupatorjem navkljub rekel:. „Samo milijon nas je...“ Ali mi morete odgovoriti v kakšnem soglasju je ta zakon z
vse premalo ljudi odločalo o zadevi, ki bi pravzaprav morala biti predmet široke diskusije, če ne celo referenduma-“ (Delo, 11. avg. 67)
Spor med slovenskimi knjižnimi založbami
Raznim sporom v gospodarski dejavnosti v Sloveniji se je v zadnjem času pridružil spor še med slovenskimi založbami.
Vsa založniška dejavnost doma je pod nadzorstvom komunistične partije-Tako kot vse drugo. Npr. izdajanje listov in časopisov. Nobena nezanesljiva oseba tudi ne more imeti tiskarne. Zelo strogo je tudi nadzorstvo nad prodajo razmnoževalnih strojev.
Ker je bila pod komunisti vsa založniška dejavnost vsa leta močno subvencionirana, se posamezne založbe niso dosti brigale za kupce knjig, čemu tudi, ko je pa vsa leta deficite pokrivala republika z milijonskimi dotacijami. Po uvedbi gospodarske reforme je v tem pogledu tudi pri založbah nastopila sprememba. Subvencija je sicer še ostala, toda močno, močno okrnjena. Za kritje izdatkov je bilo treba iskati novih virov v pridobivanju novih naročnikov za knjižne publikacije, in liste. To delo je bilo novo za komunistične založbe. Doma so to stanje označili s svojim jezikom takole: Zaradi zmanjšanja državnih subvencij je prodaja knjige že dalj časa v krizi. To dejstvo je tudi „zaostrilo pogoje dela založb, ki so bile prisiljene 'se opreti na lastno poslovnost, iznajdljivost in zmožnost“. 'Pri tem so tudi ugotovili, da je tudi neizpodbitno dejstvo, da so knjige drage, da jih ljudje ne kupujejo množično ter da so sredstva, ki jih ljudje odrajtujejo za nakup knjige mnogo manjša od tistih, ki so določena za nakup kave.“
Spričo takega stanja so se slovenske knjižne založbe vrgle v boj za „svoj življenjski prostor“, za pridobivanje naročnikov in bralcev-
Med slovenskimi založbami je ena najmočnejših Mladinska založba v Ljubljani, ki je imela leta 1966 prometa 1.3 milijarde starih dinarjev. Letos sodijo, da bo promet dosegel 2.5 milijard starih din. Kljub redukciji državne subvencije ta dosega še vedno 37 milijonov starih dinarjev.
Da bi Mladinska založba pridobila čimveč naročnikov za svoje knjižne izdaje, se je dogovorila z listom Delo za stalni mesečni oglas v obliki mesečne priloge pod naslovom Knjige za vas.
resnične podobe iz našega vsakdanjega turistično-gostinskega poslovanja.“
Tako komunistična uprava za tuje devize koristi lastnih državljanov žrtvuje koristim inozemskih turistov. Pri tem je tudi prav nič ne moti, če trpita narodna čast in ponos.
Založba se je z lastniki lista dogovorila, da v doticnem tednu ne sme biti objavljena v listu nobena knjižna priloga od kake. druge slovenske založbe.
Zaradi dogovora Mladinske založbe
z Delom so se vse ostale slovenske založbe na čelu z Državno založbo Slovenije pritožile na Gospodarsko zbornico Slovenije. O pritožbi je razpravljalo častno razsodišče Gospodarske zbornice ter je Mladinsko založbo obsodilo nelojalne konkurence-
Slomškova proslava v Buenos Airesu
V nedeljo, 3. t. m. je bila v veliki dvorani Slovenske hiše v Bs. Airesu vsakoletna proslava osnovnošolskih otrok na čast škofu Antonu Martinu Slomšku, očetu slovenske šole.
Dvorana je bila polno zasedena- Sv. mašo je daroval č- g. dr. Alojzij Starc, ki je v pridigi otrokom prikazal štiri najvažnejše dogodke Slomškovega življenja: njegov krst (na njegov rojstni dan), birmo, mašniško posvečenje ter svetniško smrt. Otrokom in odraslim je dr. Starc spet približal Slomškovo svetniško osebnost
Po sv. maši so otroci komaj dočakali, da se je odprla odrska zavesa ter se jim je pred očmi razgrnil čar sveta, v katerem prebivajo palčki. V podzemski jami, daleč v gozdu, sredi vil in palčkov in kljub živahnemu dvornemu norčku (Darinka Dragan) sameva kralj palčkov (Janez Žnidar). Tisoč let mineva, ne da bi se kaj spremenilo, še petje in ples gozdnih vil z njihovo kraljico (Roza Sušnik) ne spremenijo razpoloženja kralju in njegovim palčkom. Življenje se spremeni, ko zaide v pal-čkovo kraljestvo deklica Anica (Marta Korošec), ki se je zgubila v gozdu. Ker se boji in hoče nazaj k mami, ji kralj obljubi, da ji bo našel mamico. Ugotovi, da je mamica ljubezen, sreča in zaklad in pošlje svoja svetovalca in dvornega norčka na lov za temi dobrinami.
Skopuh (Franci Korošec) je ljubil mošnjo denarja in to mu kraljev svetovalec izmakne, iker meni, da je našel ljubezen. Ded (Jani Plečko) je povedal
vnuku, da najdena ipodkev pomeni srečo. Podkev izmakne drugi kraljev svetovalec. Dvorni norček pa je poslušal čarovnico (Jelka Mramor), kako ¡e božala svojega črnega mačka kot svoj zaklad. Mačka zgrabi in ga zapre v kletko. Svetovalca prineseta mošnjo in podkev, dvorpi norček črnega mačka pred kraljev prestol. Anica pojasni, da to niso ljubezen, sreča in zaklad, da niso mamica. Mamica je človek, se posveti dvornemu norčku, in jo skrivaj, ko vse podzemlje spi, pohiti iskat. Pripelje jo k Anici ter obe srečni odhitita domov, palčkom pa pustita Ančkino punčko — igračko.
Ko se palčki s kraljem zbudijo, mislijo, da je Anica umrla. Kralj ukaže shraniti pučko v stekleni krsti.
Otroci so bili nad1 tridejanko navdušeni. Lepi kostumi, ki so jih sešile carapachayske gospe, in scenerija (g. Jože Korošec) so pričarale gledavcem pravi podzemski palčkov raj. Glasbena spremljava s klavirsko harmoniko (g-Vital Jobst) je poživila petje vil. Maske (gg- Ivan Žnidar, Ivan Sušnik in ga. Mimi Mramor) so se prilegale značaju vsakega igralca, svetlobni efekti pa so spreminjali prizore v očarljiv ambient. šepetalka (ga. Marija Slabe) je spretno vodila mlade igralce skozi dejanja.
Ker je bila režija v veščih rokah g- nadz. A. Petelina, je otroška tride-janka „Palčki“ žela uspeh, ki ga je publika potrdila s šopkom rdečih nageljnov, ki so ga g- 'nadzornik in z njim vsi sodelujoči, dobili v zahvalo.
PF
Jubilejno žrebanje Svobodne Slovenije
Darujte za tiskovni sklad Svobodne Slovenije. S tem se boste udeležili jubilejnega žrebanja Svobodne Slovenije, ki bo zadnji teden v oktobru po argentinski državni loteriji.
Glavni dobitek
MMOVEJŠI TELEVIZIJSKI APARAT
Opozorite tudi svoje prijatelje in znance na to izredno priliko. Kolikor-krat 300 pesov boste plačali za tiskovni sklad, tolikokrat večja je možnost, da boste tudi dobili najnovejši televizijski aparat.
Vse za
Vsaki državi so potrebne. Sedanjim komunističnim oblastnikom v Jugoslaviji pa 'še celo, ko je gospodarstvo po vseh republikah zavoženo ter so potrebe po kritju vedno večjih izdatkov iz leta v leto številnejše. Glavni vir deviznih dohodkov prinaša izvoz- Zato doma izvažajo vse, kar le morejo. Samo, če dobe kupca v inozemstvu. Že pred leti so pa doma spoznali, da lepe dohodke prinaša tudi turizem. Zato so začeli tej gospodarski panogi v zadnjih letih posvečati vedno večjo pozornost. Da bi privabili čim več inozemskih turistov, zlasti iz zahodnih držav z zdravo in močno valuto, jim dajejo razne ugodnosti. V svojem prizadevanju, da bi privabili čim več znanih osebnosti na letovanje v morska kopališča, komunistični oblastniki gredo čelo tako daleč, da jim dajejo možnost, da lahko kupujejo najlepše predele ob morski obali ter si na njih postavljajo vile. Ponekod jim zemljišča celo podarjajo, samo da bi na ta način glas o privlačnosti in lepoti njihovega kopališkega kraja prodrl čim dalje v svet. Komunisti v tej akciji dajejo tujcem vedno prednost pred domačini.
TURIZEM — VIR DOHODKOV
Važnost turističnega prometa za jugoslovansko gospodarstvo je razvidno tudi iz Tanjugovega poročila (Delo 19. avgusta 1967), v 'katerem pravi, da imajo precejšen delež v turističnem prometu tujcev v Jugoslaviji tako imenovani izletniki iz tujine. Med 7.8 milijona tujcev, Iki so prišli v Jugoslavijo do konca junija, je bilo več kot 7 milijonov izletnikov. To je v primerjavi z istim obdobjem lani za 50% več. To pa precej nadomesti zmanjšano povečanje stacionarnih turistov — t. j. tujcev, ki v državi prespijo vsaj eno noč.
Iz poročila je dalje razvidno, da je Jugoslavija dobila od mednarodnega turističnega prometa v prvih mesecih letošnjega leta 52 milijonov din. Pri tem Tanjug ugotavlja, da možnosti povečanja izletniškega turizma še daleč niso izkoriščene, ker še vedno primanjkuje ustreznih restavracij in trgovinskih prodajaln.
Turistični promet za mesec julij ni Izpolnil pričakovanj. Kot je razvidno iz objavljenih podatkov (Delo, 19. avg. 1967) je bilo v 43 najvažnejših turističnih krajih Slovenije 103-000 nočitev manj kot lani, ko jih je bilo 582.600. Najbolj je zaostajal promet domačih gostov. Le redki kraji v Sloveniji so imeli v letošnjem juliju več turistov kot lani. Ti so Ankaran, Postojna in Maribor, od manjših krajev pa Radovljica, Otočec, Nova Gorica, Murska Sobota in Rateče-Planica.
TUJCI IMAJO PREDNOST
Po letoviških krajih imajo tujci povsod prednost. Po restavracijah se natakarji niti ne ozrejo, če imajo v lokalu tujce. Zaradi tega se iz leta v leto ponavljajo protesti. Pa nič ne zaležejo. Tujci imajo pač devize, zdrav denar, domačini pa samo dinarje. V' lovu za devizami komunistična uprava gre že tako daleč, da opušča razne počitniške kolonije raznih sindikatov iz prejšnjih let, ker mora biti za sprejem tujcev
Moderni mučenec kardinal Alojzij Stepinac, zagrebški nadškof, je izjavil: „Verjemite mi, jaz poznam komunizem. Je satanski totalitarizem terorja!“ U-pam se trditi isto, odkar sem bil očividec mučeništva in uničenja moje družine.
Nasprotovali smo komunizmu in njegovi OF (Osvobodilni Fronti) od njegovega začetka. V komunizmu smo videli edinole zlo. Kot katoličani nismo mogli sodelovati s to rdečo sodrgo. Moj brat Franc je bil eden od katoliških vodij v naši župniji. Komunisti so to vedeli ter so ga zato poskušali pregovoriti, da bi se pridružil partiji. Obljubljali so mu dobre položaje v partiji. Toda, čim so ugotovili, da ne morejo nič doseči na miren način, so mu komunisti začeli groziti.
Aprila 1942 so komunisti poslali svojega rablja Artija, da je obiskal Franca. Arti mu je grozil s smrtjo, če se
devize
čim več prostorov na -razpolago. Vse mora sloneti tudi na čisti trgovski podlagi. To seveda povzroča nezadovoljstvo. Komunisti si pa zaradi tega ne ■delajo preveč skrbi.
UGOTOVITVE IZLETNIKA Z ISTRSKE OBALE
To je razvidno iz 'naslednjega pisma, v katerem je popisano letovanje v nekem izmed istrskih kopaliških krajev v mesecu juliju. Glasi se:
pNajlepši predeli istrske obale so zazidani s počitniškimi vilami* To niso več vile, ampak že pravi dvorci nekaterih inozemcev, pa tudi domačih ljudi, ki so se pod komunisti gospodar, sko povzpeli. Med njimi so mogočnja-ki sedanje komunistične uprave, nekateri umetniki, ki sodelujejo s komunisti, in obrtniki ter ostali, ki „imajo kaj pod palcem“. Novozgrajene stavbe lepo poživljajo skoraj pusto primorsko krajino. Človek se kar čudi prizadevanju ljudi, kaj vse so postavili za svoje udobje: hiše, hišice, vile, dvorci so obdani z zelenjem vrtov z najrazličnejšimi vrstami cvetlic in grmičevja, ki ;e značilno za primorsko floro. Povsod lahko opazuješ razkošje in udobje posameznikov ter vse to tudi lahko primerjaš s pravo revščino, ki jo moramo gledati na periferiji skoro vseh naših mest, kjer ljudje ne žive samo v zasilnih barakah, temveč še v slabših v na silo skupaj znesenih in zbitih kolibah, v starih železniških vagonih ip. To so pereča sodobna vprašanja, ki jih pa sedanji oblastniki puščajo nerešene ob strani. Dostikrat so tudi prekrita s pročelji „stolpnic“ in 'stanovanjskih blokov. Skratka: To so dostikrat sodobne „Potemkinove“ vasi.
Drugo, kar človeka precej prizadene, je dejstvo, da za našega preprostega človeka-delavca in 'nameščenca skoro ne bo več prostora na našem morju iu po drugih turističnih središčih. Vse do nedavna so imela razna podjetja in u-stanove počitniške domove, kjer so delavci in nameščenci poceni lahko preživljali dopuste. Sedaj se je vse to spremenilo. Veliko podjetij je že opustilo svoje počitniške domove, ki se vedno bolj in bolj komercializirajo, se pravi postavljajo na strogo trgovsko osnovo. Vsekakor bi bila zanimiva statistika, ki bi povedala, koliko delavcev in ljudi z manjšimi dohodki je letos sploh moglo iti na počitnice na morje ali v kak drug turistični kraj. Po prikazih, ki jih zasledujem v listih, število domačih turistov izredno pada, narašča pa število tujih gostov. Za naše razmere to gotovo ni vzpodbudno. Toda takšna je pač sedanja prava podoba življenja pri nas. Spet smo postali hlapci tujcev. Spet bi nam bil potreben kak Cankar, ki bi z žgočo besedo opisal ter običal današnji domači konformizem skoraj na vseh področjih javnega, pa tudi zasebnega življenja.
Povsod sem imel priliko opazovati, ko sem hodil zvečer na sprehod, pa sem spotoma zavil v kak lokal, kako so se natakarji kot najbolj ponižni lakaji klanjali tujcem, in šele potem, ko so bili tujci z devizami pogoščeni, smo prišli na vrsto domačini. To so žalostne, a I
Franc ne bi hotel pridružiti OF. Moj brat je jezno vpil na Artija: „Ti si upaš trditi, da se vi borite za osvoboditev naše domovine ? Vi, komunisti... če naš narod kaj pomeni za vas, zakaj potem morite naše nedolžne ljudi in ropate nj!hova imetja?“ Franc se je dobro zavedal, kaj je govoril. Vedel je, kaj more pričakovati od tega človeka. Prav tako je Arti vedel, kaj se bo z nami zgodilo. Naše odločno stališče proti komunizmu so smatrali za „zločin proti ljudstvu.“ Zaradi našega nasprotnega nreprčanja, zaradi naše katoliške vere, nas je komunistična partija obsodila na smrt.
V petek, 29. maja 1942, je komunistična patrulja potrkala na našo hišo v Zppotoku. Arti je partulji poveljeval-Vprašal je za Franca. Ko je moj brat ■prišel, je Arti začel biti Franca s palico vpričo mojih revnih staršev, sester in bratov. Ko se je palica zlomila, je na-
daljeval svojo „osvobodilno“ akcijo s tem, da je brcal nedolžno žrtev. Nekateri sosedje so se zbrali okrog krvavega pozorišča. Arti se je obrnil k množici in rekel: „Sram vas bodi, da ste imeli to svinjo tako dolgo v svoji sredi. Ali niste znali z njim obračunati že doslej ? Eden od naših terencev je opazoval tega psa in njegovo protikomunistično delo ter nam vse poročal. Sedaj bo dobil svoje že dolgo zasluženo plačilo..
Moji starši so prosili Artija, naj Franca izpusti, ker ni nikomur storil nič žalega. Artijev odgovor je bil: „U-klenite tega vraga in ga odpeljite!“ Komunistična patrulja ga je privlekla v Sodražico ter ga zaprla. „Ljudsko sodišče“ ni vedelo, kaj naj s Francem stori. Ali naj ga obsodijo na smrt? To bi torej bila prva komunistična smrtna obsodba v dolini Sodražice. Kaj bodo ljudje mislili o tem zločinu? Poslali so Ludvika Lušina, komunista, ki je Franca dobro poznal, da bi ga še zadnjikrat poskušal pregovoriti- Ludvik Lušin je pozneje sam povedal: „Svetoval sem Francu, naj bo pameten. Dejal sem mu, naj reče, da ne nasprotuje komunizmu in da je pripravljen sodelovati z OF. Toda Franc je vztrajno trdil, da tega ne bo storil...“
Ker Franc ni sprejel komunistične ponudbe, so ga poslali k mučilcem. Neusmiljeno iso ga bičali in mučili- Nato
so ga z vozom prepeljali v Bončar, kraj njegove usmrtitve. Ker so se bali ljudi, so sklenili, da bodo to krvavo delo izvršili ponoči 30. maja 1942. France je moral stati na robu groba. Komunistični očividec je povedal, da je tisti trenutek luna zasijala na pozori-šče. Franc je stal mirno in gledal v kraj svojega „počitka“. Nato je iz žepa potegnil molitvenik in začel moliti. Iznenada je strel iz puške pretrgal tihoto noči. Iz največje bližine je Jože Kovačič iz Žigmaric, poslal kroglo Francetu v glavo... Moj 33 letni brat je padel v grob- Molitvenik mu je padel iz rok. Navzoči so mu ga vrgli na hrbet nakar so ga zasuli is prstjo.
Na srečo smo našli Francov grob v gozdu 19. avgusta 1942. Takoj sem spoznal njegovo truplo. Glava je bila razmesarjena. Molitvenik mu je še ležal na hrbtu. Dvignil sem jopič in srajco z njegovega hrbta. Znaki strašnega bičanja in udarcev. Položili smo Francovo truplo v krsto in ga prepeljali na pokopališče sv. Marka. Med pogrebnim ■sprevodom — na poti 15 kilometrov od kraja usmrtitve do pokopališča sv. Marka — so dobri ljudje iz doline Sodražice obsipali krsto s cvetjem. Mrtvi France je dobival priznanje med ljudstvom za svoje nesebično delo in še več, za svojo mučeniško smrt. Komunisti so mislili, da so se znebili nevarnega nasprotnika. Takrat niso mislili, da bo
kri zbudila na stotine novih sovražnikov. Komunisti so hoteli uničiti njegovo katoliško vero, toda niso spoznali, da bo Francov duh živel naprej. Prepričani so bili, da so zmagali, ko je bil bil on mrtev. Veličasten pogrebni sprevod mučenca je bil dokaz njihovega moralnega poraza. Komunisti so videli, da so ljudje, za katere so menili, da so na njihovi strani, sedaj govorili, brez besed proti njim. Toda, če ne bodo mogli kontrolirati misli ljudi, bo postajalo zanje vedno bolj nevarno in bodo izgubili igro. Kaj naj storijo?
Noč groze
Naša družina je običajno preživela tisti usodni večer 26. avgusta 1942. Bilo je ravno teden dni po pokopu mojega brata. Kakor vsak večer, Smo tudi sedaj molili rožni venec. Kdo bi si mislil, da bo ta večerna molitev sedaj zadnja v naši družini...
Voščil sem svojim staršem, bratu Janezu in trem nad deset let starim sestram lahko noč in šel po stopnicah v svojo spalnico. Nisem spal dobro uro, ko me je zbudilo lajanje našega psa čuvaja. Skozi okno sem videl skupino oboroženih komunistov, ki so se bližali naši hiši. Takoj sem vedel za pomen tega nočnega obiska. Nekaj strašnega se bo to noc zgodilo!
Še k sponi i im prvini žrtvam komunistične revolucije pred 25. leti v Sloveniji
POMOR ROZINOVE DRUŽINE
Rev. Vladimir Kozina je v ZDA nedavno izdal dokumentarno brošuro „Comunism as I know it“ (Komunizem, kakor ga poznam). V njem je popisal zlasti komunistične zločine v Zapotoku na Dolenjskem.
Odstavek, ki se nanaša na poboj njegovih dveh bratov in staršev, se glasi v prevodu takole:

Na Koroškem in Štajerskem so imeli 17. avgusta hudo nevihto. 'Neurje z močnim vetrom, ki je ruval drevje in odkrival strehe, je spremljala tudi toča, zlasti okrog Tolstega vrha nad Ravnami, v Mislinjski dolini, na področju občine Slovenska Bitrica ter v Slovenskih .goricah. Tu je toča v Tratah, Zgornjem Gašteraju, Žitemcah, Zgornji Ščavnici, Ledineku in okoliških vaseh potolkla vinograde ter letošnji vinski pridelek do 80 odstotkov. Prav tako tudi na pod-čju radgonske občine v vinogradniških krajih okoli Negove v Apaški kotlini tfer okoli Murščaka. Tu je padala toča debela kot oreh skoro pol ure. Ponekod je je bilo do pol metra visoko ter je povsem uničila letošnji prideleik po vinogradih in sadovnjakih.
Umrli so. V Ljubljani: Minka Žagar roj. Vidmar, Heda Puteani roj. Jakša, vdova po majorju, Nežka Tegelj, Marija Venier roj. Pretnar, Franc Sterle, tesar v. p., Stanka Petranovič roj. Per, Karel Ajdič, upok., dr. Vesna Rajer-
Morel, zdravnica onkološkega inštituta, Anton Gabrijelčič, v- gradbeni delovodja v. p., Marija Pernek roj. Možina, Olga Petrič roj. Kunc, Franc Novak, prof., Jože Vidmar, zidarski mojster, Franc Jan, obratovodja rudnika v. p , Alojzija Godec, Rado Janežič, v. gradbeni tehnik v. p., Vera Mulec, Terezija Fcltyn roj. Šušteršič, Kristo Perko, prof. glasbe in pevovodja, Terezija Prebil, Mai-ija Dovjak roj. Petrič, Jože Leben, upok. in ing. Saša Dev, arhitekt v Mariboru, Ana Gros roj. Perme v Srednji vasi, Vinko Podgoršek v Kranju, Ernesta Belič roj. Muženič v Kopru, Tone Grabeljšek na Vrhniki Stane Vovk, u-pckojen v Novem mestu, Frančiška Dolenc, vdova šifrer v Praprotnem, Marija Vavpetič roj. Habing v šmarci, ■Janko Stariha, upok. v (Črnomlju, Zvonko Belec v Kamniku, s. Dolores Ber-Alojz Poren v Celju in Marijana Bernik roj. Kržišniik v Škofji Loki in ing, Jože Jelenc v Mariboru.
SLOVENCI V
BUENOS AIRES
Zadnja številka Svobodne Slovenije, &i je bila posvečena žrtvam komunističnega nasilja v letu 1942 v Sloveniji V razdobju od umora dr- Lamberta Ehrlicha do umora dr . Marka Natlačena, je vzbudila siplošno pozornost. Od številnih strani — iz vseh slojev slovenske emigrantske skupnosti — smo dobili priznanje in čestitke. Zlasti od staršev doraščajoee mladine. Ti so nam ■zatrjevali, da jo bodo skrbno hranili, da se bodo otroci še pozneje vedno lahko sami prepričali, kako strahovitih zločinov so se posluževali komunisti v svojem boju za oblast, s katero so nad slovenskim narodom vzpostavili svojo diktaturo-
Nekaj izvodov te številke imamo še na razpolago. Kdor je še nima, naj pohiti in si jo zagotovi, dokler je še v zalogi.
Osebne novice
Družinska sreča. V družini Zdenka Hribarja in njegove žene ge. Antonije roj. Smole se je rodila hčerka. V župni cerkvi v Ramos Mejii jo je krstil na ime Helena 'Mateja g. Jurij Rode, za ■botra sta pa bila Marijan Hribar m ga. Ljudmila Hribar. Srečni družini naše čestitke.
f Frančiška Peternelj roj. Regen. V
četrtek, dne 31. avgusta, so se s 75 letom starosti v Lujanu iztekli dnevi življenja vzorni slovenski krščanski ženi in materi Frančiški Peternelj roj. Regen. Njen pogreb je bil naslednjega dne, 1. septembra, s pogrebno mašo v baziliki lujanske Matere božje. Opravil jo je slovenski lazarist g■ Janez Jeretina, ki je nato vodil tudi pogrebni sprevod ba pokopališče. Rajno Frančiško Peter-neljevo je poleg njenih sinov, hčera, zetov, snah, vnukov in vnukinj spremljalo veliko slovenskih rojakov iz Lujana in tudi iz Buenos Airesa.
Rajna Frančiška Peternelj je bila doma iz Gorenje vasi pri Škofji Loki. Njen mož je bil več let poštar v Žireh. Begunska leta je z družino preživela na Koroškem. V Celovcu ji je umrl mož. ■Ostala je sama. S svojimi sinovi in hčerami je prišla v Argentino leta 1948
ARGENTINI
ter se je z njimi naselila najprej v mestu Jauregui, nato pa je vse do smrti živela v Lujanu. Tu je bila znana tudi domačinom zaradi vsakodnevnega obiska Marijine bazilike ob izpostavitvi Najsvetejšega ob treh popoldne. S svojimi vnuki je redno molila pred milostno podobo brezjanske Marije po slovensko rožni venec. Ob isti uri na prvi petek je bila tudi zadnjič v cerkvi pred-no je nastopila zadnjo zemeljsko pot na pokopališče.
Za rajno žalujejo sinovi Jože, Polde in Miha; hčere Marica por. Golob, Cilka por- Hronsky, Anica por. Marinič; snahi Jožica roj. Kenda in Ivanka roj. Kržišnik; zeti Franci Golob, Jurij Hronsky ter Jože Marinič ter 15 vnukov in vnukinj. Vsem izrekamo ob bridki izgubi drage stare mame, mame in tašče iskreno sožaje, rajni Frančiški Peternelj pa želimo nebeško srečo za vsa, dobra dela, ki jih je bilo polno njeno življenje ter za vso vero in globoko zvestobo Mariji in njenemu božjemu Sinu. 'Njeno truplo pa naj mirno počiva v bližini Lujanslke Matere božje.
t Marija Lavrenčič. Iz domovine je prišlo žalostno sporočilo, da je dne 31. avgifcta umrla ga. Marija Lavrenčič roj. Silvester. Za rajno žalujeta v Argentini njeni dve hčerki gospe Marjana Marnova s hčerko Tereziko m ga. Barbara por. Dolinar z družino; v Ljubljani hčerka Agna, v Salzburgu pa njen siri g. Nace Lavrenčič- Vsem ob bridki izgubi ljubljene mame, stare mame in tašče izrekamo globoko sožalje, rajni Mariji Lavrenčič pa želimo večni mir in pokoj.
CARAPACHAY
V soboto, 2. septembra, ob 9.45 zjutraj se je zgodila velika avtomobilska nesreča- Na cesti št. 8 pri mestu Arrecifes, na ostrem ovinku se je avto hotel izogniti nasproti idočemu, v katerem so se vozili gg. Janez in Peter Amon, ga. Metika Amon in triletni sinko Janko Amon, ter se je trikrat prevrnil. Malega Janka Amona je hudi sunek vrgel skozi zadnje okno iz avtomobila in je padel tako nesrečno, da je umrl za posledicami težkih poškodb dve uri nato v bolnišnici v mestu Arrecifes. Vsi
ostali so ostali čudežno skoraj nepoškodovani le z malimi poškodbami.
Malega Janka so še isti dan položili na mrtvaški oder, kamor So ga hodili kropit številni znanci in. prijatelji. Njegovo krstico so zasuli z belim cvetjem-V nedeljo ob 11 je bil pogreb na pokopališče Olivos ob velikem številu pri.je-teljev in znancev. Molitve in vodstvo pogreba ter poslovilne besede Jankotu v ■slovo je imel č. g. (Matko Borštnar.
Malega Janka so v ponedeljek položili v grob starega očeta, Milana Amona, ki je umrl pred tremi meseci in ki je tako ljubil svojega prvega malega vnuka Janka. Sedaj oba skupaj počivata in čakata vstajenja.
Hudo prizadeti družini izreka iskreno sožalje tudi Svobodna Slovenija.
Vestnih SFZ
V	nedeljo, 3. septembra je bil lahkoatletski turnir v Slovenski vasi za 6. Športne dneve.
Rezultati so 'bili sledeči:
SDO
Skok v daljavo: 1.) M. Sušnik, (S V), 3.65 m; 2.) M. Pirc, (Carap.), 3-55 m; 3.) A. Klemen (SJ), 3-31 m.
Skok v vičfino: 1.) A. Mažgon, (SV) 1.20 m; 2.) M. Bavdek (SV) 1.15 m; 3.) R. Guzelj (SV) 1.05 m.
80 metrov: 1.) R. Levstik (SJ) 12’' 4/10; 2.) A. Mažgon (SJ) 12” 6/10; 3.) M. Poberžnik (SJ).
300 metrov: 1.) A. Mažgon (SV) 55” 5/10; 2.) M. Sušnik (SV) 57”; 3.) A. Klemen (SJ) 1’05”.
V	tem turnirju je zmagal odsek iz Slovenske vasi s sledečimi točkami:
'Slovenska vas ■San Justo Carapachay
57 točk 40	„
6 „
SFZ
Skok v dajavo; 1.) T. Kovač (SJ
5.07	m; 2.) L. Reven (SV) 5.05 m; 3.) J. Horvat (RM) 5.03 m.
Serije 400 m: 1 serije: 1.) Pober-žnik J. (SJ) 1’5”; 2.) F. Kogovšek (R. M) 1’8”; 3.) F. Sušnik (SV) 1’10”. 2 serije: 1.) T'. Kovač (SJ) 1’5”; 2.) R. Sušnik (SV) l”«”; 3.) C. Jan (SV) 1’9”.
Skok v višino: 1.) J. Horvat (RM) 1.47 m; 2.) A. Frontini (SJ) 1-46 m; 3.) M. Goljevšček (SV) 1.45 m.
Tek 100 m: 1.) J. Poberžnik (SJ) 12”5/10; 2.) 'M. Goljevšček (SV) 12” 6/10; 3.) V. Barle (SV) 13”.
Tek na 1500 m: 1.) M. Bezlaj (RM) 5’30”6/10; 2.) L. Reven (SV) 5’46”2/10; 3.) F. Kogovšek (RM) 5’50”.
Final 400 m: 1.) J. Poberžnik (SJ) 1’4”6/10; 2.) T. Kovač, (SJ) 1’5”; 3.) R. Sušnik (SV) 1’6”.
Met krogle: 1.) M. Goljevšček (SV)
10.07	m; 2.) S. Babnik (RM) 9.28 m; 3.) V. Barle (SV) 9.11 m.
Met diska: 1.) J- Draksler (SJ) 26-22 m; 2.) S. Urbanija (SV) 25.90 m; 3.) M. Goljevšček (SV) 22-02 m.
Tek na 3000 m: 1) T. Kovač (SJ) 11’ 39”5/10; 2.) M. Očakar (SJ) 11’52”5/10 3.) 'M. Bezlaj (RM) 12’ 6”.
S tem tekom je bil zaiključen lahkoatletski turnir, v katerem je zmagai odsek iz San Justa, končna razdelitev točk je bila sledeča:
Na polju znamenje stoji
Sredi argentinske pampe stoji sedaj znamenje, kot da bi bilo prestavljeno iz Slovenije, ki jih oh poteh toliko priča na nesreče, pa tudi na slovensko vernost.
Pred letom dni je na tistem mestu avtomobilska nesreča pretrgala nit mnogo obetajočega življenja mlademu slovenskemu fantu — Robertu-Boju Pe-tričku. Kakor je bil mladi Boj tesno povezan s slovensko tradicijo, talko je tudi ljubil argentinsko zemljo. Zato mu je tudi družina s pomočjo prijateljev postavila po starodavni slovenski šegi sredi brezbrežne pampe skromno, a lepo znamenje.
S pomočjo matere, ge. Danice, brata Boštjana in neveste, gdč. Silvije Greeo, so prijatelji na kraju nesreče, 489 km iz Buenos Airesa proti mestu Santa Rosa, malo pred mestom Pellegrini, tik ceste na posestvu g- Molfersa in z njegovim prijaznim dovoljenjem, sestavili v soboto, 2., in nedeljo, 3. septembra, Jo tja v kosih prepeljano znamenje.
Načrt zanj je napravil arh. Jure Vombergar ipo ideji prastarega znamenja iz Podgorja pri Kamniku iz leta 1510. Načrt za vlivanje je pripravil stud. arh. Andrej Duh, vlil ga pa je g-Jože Vodnik, ki ga je s prijatelji na licu mesta sestavil in utrdil.
Znamenje je železobetonski steber s križem, vanj je vlolben poleg imena in
Vsah teden ena
ZNAMENJE Jeremija Kalin
Znamisnjs stoji v santioti, bela cesta mirna gre.
Kam drviš, vozač, v slepoti?
Ustrni se: sem znamenje!
Bela cesta v dolgi črti kača j\e — jaz prst navpik: zemlji in neba dotik, srečanje< življemju v smrti.
Cesta dolga — kot življenje meniš — a že vstaja piš, ki te vrže vsbmni... Vse sen je? Skloni glam, ozri se v križ!
letnice tudi vstali Kristus.
V nedeljo je spomenik 'blagoslovil in pri njem maševal č- g. Jure Rode. V svojem govoru je naglašal, da ta spomenik stoji kot izraz spomina in ljubezni do pokojnega Boja, pa tudi na vsa druga slovenska življenja, preminula v nesrečah v zadnjih letih, predvsem za Tomaža Kralja in Božidarja Vivoda. Kot je neskončna pampa sprejela vase ta križ, tako naj tudi Bog sprejme v svojo neskončno ljubezen mlada življenja.
Kogar -pa bi v bodoče pot zanesla tam mimo, naj postoji pri znamenju, se spomni pokojnih in pomoli za pokoj njihovih duš.
San Justo	83 točk
■Slovenska vas	68 „
Ramos Mejía	52 „
Morón	3 „
San Martín	2
NAMIZNI TENIS IN ŠAH:
Tudi v tej panogi se nadajujejo športni dnevi. V soboto, 26. avgusta je gostoval odsek iz Morona v San Justu, kjer je dobil točke proti domačemu moštvu.
V šahu pa je zgubil točke odsek iz Morona.
NOGOMET:
Turnir v nogometu se bo nadaljeval v nedeljo, 10. septembra na igrišču Slovenske vasi, kjer bodo igrali ob 8-30 Morón -— San Martin; ob 10.30 pa Ramos Mejía — Slovenska vas.
OBVESTILA
Sobota, 9. septembra:
V	Slovenski hranilnici Ramos Mejía, ob 20 predavanje dr. A. Šimenca: Razvoj perspektive latinskoameriškega trga
V	Slomškovem domu ob 18 roditeljski sestanek
Nedelja, 10. septembra:
Romanje Družabne pravde v Bou-logne sur Mer, Esnaola 1130, romarska maša ob 11.
V	Naštem domu, San Justo, mladinski dan. Začetek ob 8 z mladinsko mašo
V	Slovenski vasi' ob pol 4 popoldne koncert slovenske pesmi. Izvaja otroški zbor.
V	Slomškovem domu ob 18 spominska proslava za pok- župnikom Janezom Kalanom.
Torek, 12. septembra.:
< V Slovenski hiši bo imela ga. Anica Kraljeva ob 16 predavanje o zanimivem vprašanju.
Sreda, 13. septembra: '
V	Slomškovem domu ob 18 sestanek misijonskega krožka.
Nedelja, 17. septembra:
V	Slovenski hiši po mladinski maši zvezna sestanka SDO in SFZ.
V	Berazateguiju ob 14.30 mladinska čajanka s šaljivimi točkami. Pred čajanko koncert krajevnega mladinskega okteta pod vodstvom J. Omahne.
V	Ateneu Don Bosco, R. Mejía, oh 11 koncelebrirana maša in blagoslovitev zastave Slovenskega državnega gibanja.
Na slovenski pristavi v Castelarju ob 16 predavanje R. Smersuja o okrožnici Pavla VI. Napredek-narodov. Sobota, 23. septembra:
V	Slovenski hiši ob 17 sestanek SKAD-a. Predava dr. V. Brumen o sporu med rodovi v emigraciji. * So
(Nadaljevanje z 2. str.)
Tekel sem v sosednjo soho, od koder držijo vrata na podstrešje. Zagrabil ■sem lestev, odprl vrata, splezal po lestvi ter jo potegnil za seboj in zaprl vrata za seboj. Medtem se je okno na vežnih vratih razbilo. Komunisti so ise skozi razbito okno v vežnih vratih prerinili v vežo. Istočasno sta mati in oče prišla iz svoje spalnice. Prestrašena sta začela klicati na pomoč. Toda komunisti so ju prisilili k molku. Nekdo je namreč s kopitom udaril mojo mater po glavi, da se je opotekla. Nato je porinil njo in očeta v predsobo, kjer je mojega brata Janeza ter moje tri sestre že stražil 'komunist Vinko Lušin iz Kota.
Ko so moji starši prišli v predsobo, je moj oče začel 'na glas moliti kesanje- Toda, ko je družina začela moliti rožni venec, jim je komunistična straža to prepovedala. Prestrašena in močno ranjena zaradi udarca je moja mati prosila za kozarec vode- Nasilnež ji je oporekel z nesramno opazko ter ji prepovedal piti vodo. Komunisti so neprestano spraševali mojo mater, kje «em jaz. Vedeli so, da sem doma; moja postelja in moja obleka v moji spalnici sta bila dokaz za to. Niso me videli, da ' bi ušel iz hiše... Moram 'biti nekje v hiši... toda kje?
Medtem je komunistična drhal ropala našo imovino. Dejansko so nas
„osvobodili“ vsega — in resnično vsega! ko je bilo ropanje končano, je nekdo vprašal: „Ronko, kaj naj storimo sedaj?“ Ronko, poveljujoči častnik, je odgovoril: „Prav to, in nato...“ Ni končal svojega stavka. Neki komunist je vstopil v sobo in začel psovati moje starše in brata Janeza tako, kakor more to samo vrag.
Ko je ta rdeča zver končala svoj govor, je ukazal stražahi, naj ločijo mojega očeta od družine. Moja mati, sestre in Janez So prosili komuniste, naj očeta spustijo. Toda, kamen, mislim, bi pokazal več usmiljenja, kakor komunist! Nasilno je moral oče zapustiti sobo. še en pogled na svojo ljubljeno ženo, še zadnji pogled po svojih otrokih, ki jih je toliko ljubil, in odšel je na morišče.
Med potjo v smrt v klet je moj oče glasno molil. Moje sestre so ga slišale govoriti: „Jezus, Tebi živim, Jezus, Tebi umrjem, Jezus, Tvoj sem živ in mrtev..
Morda oče ni končal molitve, ki ga je v kleti komunist s puškinim kopitom udaril po glavi. Moj oče, 63 let star, dober katoPčan, -se je mrtev zgrudil na cementna tla.
Smrt Janeza, mojega paralitičnega brata ’
Janez je bil idrugorojenec v naši družini enajstih otrok. Ko je bil še
majhen, se je močno prehladil. Po dolgi in težki bolezni je ostal paralitičen za vse življenje. Kljub tenfu, in morda prav zato, je bil Janez zelo nadarjen mladenič-
V tej noči groze, je Janez premišljeval... Oče je odšel... sedaj je najbrž že mrtev. Kdo bo naslednja žrtev? In če bodo tudi njega ubili, kako bodo komunisti opravičili ta zločin ljudstvu? Kajti, kakšno škodo more komunizmu napraviti paralitičen človek?
Janez je kmalu lahko ugotovil, kakšna je komunistična logika. Ista krvnika, ki sta odpeljala očeta, sta se vrnila v soho. Dvignila sta posteljo, na kateri je ležal pohabljeni Janez in ga odnesla v klet. V svoje skrivališče sem slišal iz kleti ropotanje posode. Nisem mogel razumeti, kaj to pomeni. Niti slutil nisem, da so s hruščem komunisti zadušili pok pištole, s katero so pognali Janezu kroglo v čelo.
Ko so se prepričali, da Janez in njegov oče nista več med živimi, so se komunisti vrnili v sobo. Niso še končali s svojo krvavo orgijo. Na svojem mrtvaškem spisku so imeli to noč še eno žrtev... mojo mater.
Dnevi solza in žalosti
Kazalca na veliki stenski uri v sohi sta se počasi bližala polnoči. Ozračje v sobi je bilo zavito v smrtno tišino. Celo
obrazi komunističnih stražarjev so ka zali vznemirjenost. Nihče ni govori’ Moja mati in moje tri male sestre, k;
So se 'oklepale njenega krila, so čakale na zadnje dejanje te krvave drame. Predno je ura odbila zadnji zven, sta se komunistična morilca vrnila iz kleti Nasilno sta ločila sestre iz objema matere.
Na pragu je mati potisnila rožni venec v roke moje sestre. S tem je moja mati, tako sem prepričan, hotela reči: „Vzemi ta moj rožni venec. Pomagal tl bo, kakor je meni pomagal na poti na Kalvarijo... Naj te varuje Mati Marija, kakor sem jaz pazila nate, dokler sem živela...“
In mati, najdražje kar ima otrok na tem svetu, je junaško odšla v svojo mučeniško smrt. Medtem ko so mojo mater odvedli v klet. so moje tri sestre odpeljali v skladišče in jih tam zaklenili. Ne vem, zakaj so jim komu-n'sti ohranili življenje. Prvotno s;o imeli v načrtu, kakor sem pozneje ugotovil, likvidirati vso družino.
Nekaj trenutkov po ropotu posode sem zaslišal brezupen jok moje matere. Nato je vse zajela smrtna tihota. Sledili so trije močni udarci, kakor da je nekdo trdo zaloputnil vrata. Menil sem, da so komunistični banditi odšli in odpeljali ostale člane družine .s seboj.
V	Slomškovem domu ob 20 predavanje dr. F. Žaklja: Potovanje po Bližnjem vzhodu, številne skioptične slike
V	Našem domu, San Justo, pomladanski večer
Nedelja, 24. septembra:
V	Slovenski vasi XV. mladinski dan
Nedelja, 1. oktobra:
V	Slovenskem domu v San Martinu
peta velika tombola.
Sobota, 14, oktobra:
V	Slomškovem domu otvoritev razstave Slovenskega izseljenskega tiska
Nedelja, 15. oktobra:
Praznik slovenske besede. Celodnevna prireditev ob obletnici Slomškovega doma-
Slovenski srednješolski tečaj sporoča:
Ob stoletnici ustanovitve slovenskega gledališča srečanje z Ivanom Cankarjem. Pripravljata prof. Al. Geržinič in režiser Nikolaj Jeločnik. 23. septembra ob 19.30 v Slov. hiši. Vabljeni dijaki srednješolskega tečaja in njihovi starši.
IX. kulturni večer Slov. kult. akcije ob izidu prvih knjig jubilejnega desetega letnika njenih izdanj bo 16 septembra ob 19. uri — tokrat v Slomškovem domu v Ramos Mejii. Na sporedu so poleg nagovorov Epilog 'k Iskanjem, ki ga bo prebral avtor. Nato prijateljsko, srečanje pri mizah. Na razpolago bo hrana in pijača v režiji Slomškovega doma po prosti izbiri udeležencev Zaradi priprav prosimo, da prijavite udeležbo do 12. sept. na tel. 69-9503.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Zedinjena Slovenija obvešča svoje člane, da so 'bili z veljavnostjo od 1. septembra dalje odjavljeni pri zavarovalnici vsi tisti, ki so za daljši čas v zaostanku s plačilom članskih prispevkov. Društvo mora namreč zavarovalnici vsak mesec redno plačevati zavarovalne premije in mora torej za tiste člane, od katerih ni prejelo članarine, zalagati iz glavne blagajne, kar je v škodo drugemu delovanju-
Ker je zavarovalnica izjemoma pristala na ugodnost, da moremo djavlje-ne člane v določenem roku spet prijaviti brez težjih formalnosti, predvsem brez nove zdravstvene izjave, prosimo, ,da vsi člani v najkrajšen času poravnajo svoje obveznosti in društvu tako prihranijo težave s ponovnim prijavljanjem, sebi pa preprečijo nevarnost, da ' jih morda zavarovalnica ne bi več spre-jela.
Šolski 'Odsek Zedinjene Slovenije se zahvaljuje igralskemu odseku doma iz Carapachaya in g. nadzorniku A. Petelinu ter vsem nastopajočim za najlepše uspelo prireditev.
CERKVENI OGLASNIK
Duhovne vaje SKAD-a za fante: 29-, 30. septembra in 1. oktobra v Adro-gueju; za dekleta:: 8-, 9. in 10. sept., ulica Montevideo 1372. Pričetek 8. septembra ob 19.
Dr. Jože Bajiče
contador público nacional BILANCE — DAVKI KNJIGOVODSTVO CONTROLLERS Lavalle 710, pilso 5 of. C Capital
T. E. 32-9669, 32-1848
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público
Pta. baja, ofic. 2
Cangallo 1642	Rueños Air.»
T. E- 35-8827
NAŠ DOM
SAN JUSTO
MLADINSKI DAN
Nedelja, 10. septembra 1967
8.00	mladinska maša
9.00	zajtrk
10.00	mladinsko zborovanje
12.00	kosilo
14.00	odbojka
16.00	telovadni nastop nato prosta zabava
Sodeluje orkester Planika
Vabljeni!
KAM BOM« ŠLI V NEDELJO, I. OKTOBRRA?
Mt	INA
"Tombolo
V	o
* Sa/n itiaTOn
Slomškov dom
v nedeljo, 10. septembra ob 18
SPOMINSKA PROSLAVA
za pokojnim dušnim pastirjem Janezom Kalanom
Spored:
sv. maša s pridigo prelata Franceta Novaka
—	Pokojni g-. Kalan med nami: skioptične slike
—	Gozdič je že zelen, poje mlad. oktet iz Berazateguija
.	— Spominski govor univ. prof. dr. Tineta Debeljaka
—	Recitacije iz del pokojnega pisatelja —• Žalostinke, poje ramoški cerkveni zbor
Vabljeni vsi rojaki
PRIDITE IN VESELITE SE Z NAMI VOLILI BOMO KRALJICO VESELE IGRE IN DARILA
Sodeluje orkester PLANIKA NAŠ DOM
Hipólito Irigoyes 2756
San Justo
ESL0VENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Star* Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Airees
T. E. 69-9503 Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N’ 3824
S**»a*»» KumimJ da la fnatoiii Intelectual No. 910.387	
Naročnina Svobodne Slovenije za leta« 1967: za Argentino $ 1.900— Pri pošiljanju po pošti doplačilo $ 100— Zas ZDA in Kanado: 12 dolarjev za pošiljanje z letalsko pošto, in 9 dolarjev z* pošiljanje z navadno pošto.
üalleres Gráficos Vilko S-R.L., Estados Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
Za boljšo postrežbo naših vedno številnejških strank, bodo od 1. septembra 1967 dalje uradne ure sledeče:
ob torkih, četrtkih in sobotah od 16 do 20 . .
SLOVENSKA HRANILNICA
Brae. Mitre 97 Ramos Mejia T. E. 658-6574"
PRISPEVAJTE V TISKOVNI SKLAD SVQB. SLOVENIJE!

RaattsaaRasaiBHanaaBaaaaaaaraaMBB
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital
T. E. 35-2271
Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12)
Lujan, Francia 952 TTe. 735 ali 516
V petek in soboto od 9—13
Vsem prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da -nas je nenadoma — mrtev cb avtomobilski nesreči — za vedno zapustil naš ljubljeni zlati 3-letni sinček, nikoli pozabljeni
J a n k o A tn o n
Šel si v nebesa med nebeške krilatce. Šel si tja, kamor si še predzadnji dan spraševal svojo mamico — „da naj Ti pokaže pot v nebesa“.
Globoko žalujoči:
očka Janez in mamica Metka tc\r vse ostalo sorodstvo
Razvoj perspektive latinskoameriškega svobodnega trga
Predava dr- Anton Šimenc v soboto, 91, septembra, ob 20
SLOVENSKA HRANILNICA Bartolomé Mitre 97, Ramos Mejia
SDO	Slovenska vas	EFZ
XV.	MLADINSKI	DAN
	24. septembra na športnem igrišču	
V globoki žalosti sporočamo, da nas je dne 31. avgusta t. 1. v 75. letu starosti zapustila naša preljuba, draga in nepozabna mama, stara mama in tašča
Frančiška Peternelj roj. Regen
Dne 1. septembra smo se poslovili od nje s sv. mašo v lujanski baziliki, nakar smo njene zemeljske 'Ostanke položili ik zadnjemu počitku na lujanskem pokopališču.
¡Jože, Polde, Miha, sinovi; Marica por. Golob, Cilka por. Hronsky, Anica por. Marinič, hčere; Jožica roj- Kenda, ' Ivanka roj. Kržišnik, snahi; Franci Golob, Jurij Hronsky, Jože Marinič, zeti; vnuki in vnukinje
Lujan — Jauregui — Gorenja vas
Zahvala
Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so prišli kropit našega rhalega Jankota in mu darovali cvetje. Zahvaljujemo se vsem, ki so nas tolažili v teni težkem trenutku. Posebno se še zahvaljujemo č. g. Matku Borštnarju za vso tolažbo, za vse molitve in vodstvo pogreba ter vsem ostalim, kateri so spremljali našega malega JANKOTA AMONA na njegovi zadnji poti.
Žaluj oči:
očka Janez in mamica Metka ter vse ostalo sorodstvo
Prijateljem in znancem sporočamo, da je v četrtek, dne 31. avgusta, odšla po zasluženo plačilo naša dobra mama
Marija Lavrenčič roj. Silvester
Sveta maša zanjo bo dne 12. septembra 1967 ob 19 v kapeli Slovenske hiše.
Nace, sin;
Marijana por. Marn z družino, Barbara por. Dolinar z družino in Agna, hčerke
Ljubljana, Salzburg ,Buenos Aires,
!»
Janez Jalen
63
Trop brez zvoncev
P o v e a t
Na osvetljenih skalah je zaplavala senca. Peter je vedel, da se bo izza njegovega hrbta od nekod pripeljal orel-Prihulil se je še bolj v skrivališče in videl prileteti orlico z zajcem v krempljih. Sedla je najprej na doikajšen kameni na robu votline, nekaj časa posedala, poprijela plen s kljunom in ga odnesla nerodno racaje v globino. Orel, ki je priletel dobro uro kasneje, je napravil prav tako. Za strel je bilo dokaj predaleč, če bi se pa mogel še kakih dvesto metrov približati, bi ga s kroglo dosegel.
Peter je počakal, da je orel odletel. Potem je začel znova plezati po stenah, dtfkler ni ugledal pripravnega mesta nasproti gnezdišču. Le do njega ne bo lahko priti. Jutri poskusi. Danes bi tako več ne opravil. B'i ga noč prehitela.
Peter se je vrnil v Ukanc že za dne. Resa se ga je sprva ogibal. Pes se je bal, da bo ozmerjan. Pa Peter in špel-ca sta se zanj komaj utegnila zmeniti.
V družbi zvečer Peter ni bil nič prave volje. Bil je truden in za drugi dan ga je čakalo še težje delo. In čimdalje bolj pogosto so ga spreletavale misli na žandarja Kranbergerja in na Znojeve-ga Martinca, kakor bi bil vedel, da prav takrat Martinc zadrguje zanko, ki jo je bil nastavil Kranbergerju.
Peter je odšel spat v čudnikov stan. Bil je sam. čudnikovi so svoj Ukanc že pred nedeljo potrebili. Sredi noči ga je Dre-budil Resa. Pognal se je proti durim in glasno zalajal. Peter je prisluhnil. Nekdo je skušal odpreti, pa mu ni uspe-
lo.	Je b'l Peter snoči vrata zapahnil. Le kdo 'bi utegnil biti?
Zunoj je potrkalo: „Peter, odpri!“ „Kdo je?“ Peter ni mogel verjeti, da sliši Martinčev glas-
„Jaz, Martinc- Odpri, pa brž!“
Lovec je poskočil raz. ležišče, urno odpahnil in odprl vrata, odskočil nazaj in segel po puško. Zunaj je v luninem svitu zagledal čop svetlikajočega se perja na trdem žandarskem klobuku in puško in bajonet.
, Psst. Tiho bodi in nikar ne vpij. Ti ! že povem.“ Martinc je snel puško z rame in stopil čez prag. Resa je utihnil, je pa še vedno sumljivo ovohaval Zno-jevega, ki je Petru že pomolil žganje.
„Počemu si se vendar tako našemil?“ je bil Peter radoveden.
„Saj sem ti pravil,“ je začel pripovedovati Martinc. „Sem bil izvohal, da je Kranberger začel zalezovati mojo sestrično. Dekle se ga je otepavalo, pa je le tiščal za njo. Za nocoj sva se pa domenila, da mu odpre, samo, da mora
puško pa klobuk in sabljo pustiti zunaj. Ves večer sem oprezoval okrog hiše in sem že mislil, da ga ne bo. Šele okrog polnoči je prismradil. Ni dosti manjkalo, da mi ni glasno ušel smeh, ko sta se prerekala. Kranbereger je tiščal k njej, ona pa da ne- Da se boji orožja, da bo pred vsem Bohinjem osramočena, če kdo jspazi, da je prišel žan-dar od nje. Že sem mislil, da se ne bo vdal, pa je preveč babjek, da bi bil mogel strpeti. Odšel je od okna, odložil vso svojo žandarsko ropotijo in jo skril v listje v šupi. Marjanca mu je res odprla. Preden se je primotal do nje, sem bil jaz z znamenji njegove žandarske oblasti že na koncu vrta. Pa še mamo sem grede zbudil, 'kakor sva se bila z Marjanico domenila. Ej, je nabrita. Dovolj izgovora je imela, da se je vsiljivca znebila. Zdaleč sem še videl, kako se je podvizal po lestvi navzdol in jo brž odnesel na rami za hlev. Zamikalo me je, da bi se vrnil in se Kranbergerju izza kakšnega vogala smejal, kako bo iskal svoje orožje- Pa se mi je zdelo prenevarno- Bi me utegnil izhovati. Potem bi me pa na kakšno sorto prisilil, da bi moral vse skupaj vrniti- Nič, sem si mislil, še pes, ki klobase ukrade, stisne rep med noge in jo brž popiha- Sablja mi je delala preveč napotja, sem jo pa v jezero vrgel. Puško in klobuk pa še pred' dnem zanesem v Komarčo, v kak šen tak kraj, kamor boš kvečjemu ti kdaj zašel.“
■!MBa!»ailliaJLJ.'m!£nijli;'lB~~i I \ n IM ) mn
„Prav,“ se je oglasil Peter, „še pomagal ti bom. Potem pa ti meni pomo-reš, da napravim zasedo za orle.“
Martinc je legel in zaspal. Ob prvem svitu ga je Peter zbudil. Zginil je med grmovjem, kakor bi se bil v zemljo vdrl.
Zjutraj je 'bil Peter take volje, da bi najrajši glasno prepeval. Pa ga je bilo sram. Bi rekli, da se ga je navsezgodaj napil- špelca bi bila seveda radovedna, kaj je njenega fanta čez noč tako udobrovoljilo. Pa se je pošalil, da ■se veseli plezanja po nevarnih vrtoglavih višavah v stenah Komarče. Preden ga je špelca utegnila posvariti, naj pa zi, da se mu kaj ne pripeti, je že odšel.
Sonce je že davno vzšlo, preden je Peter prispel do Martinca, ki je bil puško in klobuk že sam skril. Pa sta še čakala. Orla še nista vzletela na lov. Martincu so bile navade kralja planin manj znane. Da jima hitreje mine čas, mu je Peter razlagal, kako je orel oprezen ptič. Če opazi, da kdo zalezuje njegovo gnezdo, rad začne spuščati živež mladičem kar zviškoma. Tega v Komar-či stara dva 'ne bosta mogla delati, ko gnezdita pod: previsom, pa je vendar bolj prav, da se prej vsake majhne spremembe v bližini orlišča privadita. Zato bosta že danes naredila kočo, streljati pa misli Peter šele kasneje, ko mladiča že spodrasteta.
„Lej jih,“ je presekal Martinc lovčevo pripovedovanje in pokazal orla in orlico, ki sta se peljala s široko razpro-»trtimi perutnicami proti grebenu Pr-
šivce. Starih dveh že davno ni bilo nič več videti, ko sta ¡se Peter in Martinc pričela spuščati po skalah navzdol. Oba sta bila vajena višin, pa nobenega ni mikalo, da bi pogledovala v globino pod sabo. Le bolj k steni ista se obračala. Martincu se je skoraj začelo vrteti v glavi. Hiteti nista kar nič mogla, čeprav se je mudilo. Proti koncu se je Peter navezal na vrv, Martinc ga je pa varoval. Spustil se je na skalo, ki je kakor majhen pomol v ogromni stavbi štrlela iz strmo odsekane stene. Komaj si je dobro oddahnil od napornega plezanja, je globoko pod sabo zaslišal svoje ime. Glas je trepetal od strahu in skrbi. Vedel je, da ga kliče Špelca, pa se ni odzval. Za na pol suhim tršatim mecesnom je hitel delati zaklon. Daši je bil navezan, je tudi sedaj čim manj gledal v prepad pod sabo.
„Drži!“ je zaklical Martincu in se pričel vzpenjati, Vseh treh rožnih vencev bi špelca ne bila zmolila, ko se ji je Peter na njen prejšnji klic že z vri-sKom oglasil z vrha Komarče. Pri Grmovem stanu pa je nekdo mahal z rokami. Peter je pogledal skozi daljnogled' i» prepoznal Venceljna.
„Novico o Kranbergerju je za tabo prinesel,“ je sodil Martinc- „Pa midva, kaj ne, nič ne veva.“
„Nič, prav nič,“ je naglo odgovoril Peter in že hitel po stezi navzdol. Zno-jev ga je komaj dohajal.