Ishaja vsak Setitek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — „Narodni List" stane ».a celo leto 4 K, za pol leta 2 K, ga Oglasi se raCnnajo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge de?ele na leto 5 K 60 vin. Pri večkratnih objavah materi popust po dogovora. Priitoj na naslov: i^sredni List" w GeSji?. —- Reklamacije so Naročnina se pladnje vnaprej. — Posamezna Številka bine ?a oglase je plačevati po pošti na naslov: »Narode! poštnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta S»ev. 8. ®ts9»© 10 vin. List" v Celjn. Pozor! Pozor! Uredništvo in upravništvo „Nar. Lista" se nahaja odslej na Dolgem polju štev. I. Naročnina in inserati se lahko izročajo tudi ali v Zvezni tiskarni (Schillerjeva cesta štev. 3) ali v Zvezni trgovini (Goričar & Leskovšek) v Rotovški ulici. Dogodki v državnem zboru. Dne 5. t. m. se je državni zbor sestal k jesenskemu zasedanju. Čakale so ga velevažne »aloge: proračun za 1. 1912, draginjsko vprašanje, novi finančni načrt, brambna reforma, socijalno zavarovanje itd. — vse to čaka nujne rešitve. V ospredju pa stoji gotovo draginjsko vprašanje in v znamenju njegovem se je tudi sedajno parlamentarno delo pričelo. Ta začetek je bil vsekakor žalostna predigra bodočih dogodkov: v prostorih pred sejno dvorano poslanske zbornico je prišlo do burnih kravalov in do pretepa med nemškimi in češkimi poslanci, v dvorani sami Pft je med sejo nakrat padlo 5 strelov iz revolverja, ki so biii vsi namenjeni članu avstrijske vlade, pravosodnemu ministru dr. Hochenburgerju. V naslednjem na kratko o dogodkih samih. Kemško barbarstvo in nasilje proti otrokom. Dunaj, 5. oktobra. Danes se je jesensko parlamentarno zasedanje začelo s kravali, kakršnih najbrže nima zgodovina parlamentarizma. Ti pri-aori, ki so se odigravali, so tem ostudnejši, ker je tvorila njih predmet otroška deputacija. Kakih 200 čeških otrok v spremstvu svojih staršev je prišlo dopoldne pred državni zbor kot deputacija, da zaprosi češke poslance za posredovanje v vprašanju čeških šol na Dunaju. Deputacija je prišla v vestibul, kjer je bil ravno navzoč bivši vse-■emški poslanec Franko Stein (eden največjih kričačev v bivšem državnem zborp). Ko je zagledal češko deputacijo, je začel kakor nor klicati: „Češka svojat ne smo v parlament!" Prišel pm je na pomoč poslanec Albrecht, ki je skušal s silo zadržati vrata, da bi češki otroci ne mogli v vestibul. Od vseh strani so prihiteli časnikarji jn poslanci in češki poslanci so takoj protestirali proti nečuvenemu vedenju poslanca Albrechta, češ, da nima pravice, pabraniti deputaciji vstopa. Par trenntkov je trajalo to prerekanje in potem sp se razvilj nepopisno burni prizori. Poslanci so se začeli ruvati, dokler se ni posrečilo Čehom, ki so bili v premoči, Albrechta in Steina odstraniti •d vrat. Med tem je vstopila deputacija otrok, med katero je bilo tudi mnogo žen. Nemški radikalci so imeli ravno klubovo sejo in so bili obveščeni o prihodu deputacije. Prekinili so sejo in pridrvili v vestibul. Posebno odlikovali so se poslanci Kroy, Hummer, Wolf, Schreiner in Luchs, ki so z nepopisno sirovostjo aastopali proti otrokom. Češki poslanci so se postavili takoj na stran de, utacije ip jo hoteli ščititi. Med tem so vpili nemški kulturonosci: „Ven s češko svojatjo, tu nimajo nič opraviti". Sehreiner je vpil: „Tu so nemška tla!" Dobro »u je odgovoril posl. RybaF: „Tu so avstrijska tla, to bi morali vi kot. cesarjev tajni svetnik najbolje vedeti!" — Med tem so se na vseh koncih spopadli nemški in slovanski poslanci. Vlačili so se za lase in padale so zaušnice. Z eno besedo, odigrali so se prizori, kakor v najbolj zakotni gostilni. Najbolj divje so se spopadli na eni strani nemški poslanci Kroy, Hummer in Wolf, na drugi strani češki Fresl, Lisy, Tomašek, Prokeš in Poljak Riteger. Naenkrat so zakričale češke matere da grozi neki nemški poslanec otrokom z revolverjem. Sredi otrok je stal nemški poslanec Tenffel in ko so ga poklicali radi tega k odgovoru, je takoj tajil, da bi imel revolver. Iznova se je začel pretep. Nemškemu radikalnemu poslancu je zabrusila neka češka dama z imenom Gribel v obraz: „Vaše vedenje je barbarsko in podivjano", ter mu je pljunila v obraz. Zaradi teh prizorov v vestibnlu, se seja poslanske zbornice ni mogla pričeti. Ves vestibul je bil poln ljudi, in vedno iznova so se vršili spo- padi. V vestibul je prišel načelnik parlamentarne pisarne, sekcijski šef Bauer, ki je proti Čehom izjavil, da je ministerski predsednik Gautsch pripravljen sprejeti deputacijo iz 10 članov. Tudi zbornični predsednik je prišel v vestibul in mirjl. Ko je bila seja zbornice otvorjena, je trajalo dolgo časa, da se je razburjenost vsaj deloma polegla. Seja poslanske zbornice. Dunaj, 5. oktobra. Med tem je v sejnici predsednik dr. Sylvester otvoril sejo državnega zbora. Spregovoril je najprej posmrtnico češkemu poslancu Šilenemu. Miuistri prihajajo šele po po-smrtnici Šilenemu v zbornico. Med njimi ni mi-nisterskega predsednika Gautscha, ki je ravno v svojih dvoranah sprejemal depntacijo čeških otrok. Še le pozneje pride ministerski predsednik v dvorano. Videti je precej slab in se opira, ko se bliža svojemu sedežu, ob stole. Videti je, da mu noge odpovedujejo. Med tem čitajo zapisnikarji došle spise. Nato izjavi predsednik Sylvester, da jo postavil kot pryo točko na dnevni red izpre-membo državnozborskega poslovnika. Kot prvi govorniki govore poslanci Fiedler, Gross (nemški Nationalverband), Saitz (nemški socijalist) in Nje-mec. Vsi poudarjajo, da mora priti kot prva točka na dnevni red draginjsko vprašanje. Ta predlog je bil skoro enoglasno sprejet. Na to je bila seja prekinjena, da se vpišejo govorniki v govorniško listo. Ko se je seja zopet začela, je prvi govoril soc. demokrat Adler. Streli Iz revolverja v zbornici. Dunaj, 5. oktobra. Med govorom poslanca Adlerja, ko je ravno kritiziral dogodike dne 17. septembra (znane draginjske demonstracije na Dunaju!) in postopanje policije ter vojaštva ter kruto nastopanje sodnije, je počilo naenkrat pet strelov iz revolverja. V parlamentu je nastala grobna tišina takoj po prvem strelu. Slišati je bilo, kako so krogle udarjale v ministerske klopi. Napadalec je nameril z druge galerije naravnost na ministerske klopi, kjer so sedeli ministri Stiirghk, Hochenburger in Widmann. Prvi strel je šel tik med Stiirghkom in Hochenburgerjem ter oprasnil ministra grofa Sturghka na glavi. Drugi strel je šel naravnost v sedež minister-skega predsednika. Tretji strel je šel med poslancema Lisyjem in Viškovskim ter zadel v klop predsedstva. Četrti strel je bil previsoko namerjen in je krogla odletela od stene naravnost na ministra Stiirehka. Vendar ga pa ni ranila. V parlamentu je zavladala grobna tišina. Nato nepopisna zmešnjava. Bežeči in trepetajoči poslanci so begali proti izhodom in se skrivali pod klopi. Ravnotako tudi ministri. Galerij se je polastil smrten strah, ljudje so se skrili pod sedeže, meneč, da se bo napad še nadaljeval. Seja je biia prekinjena. Sluge so udrli na drugo galerijo in aretirali napadalca. Odpeljali so ga takoj k zaslišanju, kjer je izjavil: „Pišem se Njeguš Vavrak; star sem 26 let, doma iz Šibenika v Dalmaciji, pristaš socijalno demokratične stranke. Izpovedujem, da sem imel namen ustreliti pravosodnega ministra dr. Hochenburgerja radi njegovega delavstvu sovražnega postopanja". Nato so ga oddali policiji. Predsednik dr. Sylvester je sejo prekinil. Ko se je zopet pričela, je najprej dr. Adler končal svoj govor, nato pa je ministerski predsednik Gautsch podal izjavo vlade, v kateri je obžalgval današnje dogodke v zbornici, izjavil pa obenem, da se vlada tudi strelov iz revolverjev ne bo ustrašila. Do hudih spopadov je prišlo med nemškimi nacijonalci in socijaldemokrati. Državni proračun. Dunaj, 6. oktobra. Državni proračun za leto 1912, ki ga je predložil v današnji seji finančni minister državnemu zboru, znaša na zahtevkih skupno 2.916.685 263 K, čemur stoji nasproti kritje v znesku 2.916 990.344 K. Prebitka je tedaj 305.081 K. Po govoru finančnega ministra je predložila vlada takozvano uradniško predlogo. Predsedstvo poslanske zbornice. Dunaj, 6. oktobra. Po govoru finančnega ministra so se vriile volitve predsedstva. Nemški „Nationalverband" se je že dopoldne obrnil na ,.Češki klub", da bi socialdemokrat Pernerstorfer ne bil več izvoljen za podpredsednika. »Češki klub" je to zahtevo zavrnil. Koliko je izgubil na ugledu predsednik dr. Sylvester, ki si ob priliki streljanja na ministre ni znal pomagati, se da sklepati iz tega, da je dobil za 100 glasov manj kakor zadnjič. Volila ga ni niti polovica zbornice. Izvoljen je bil z 237 glasovi, med tem ko so dobili podpredsedniki Pogačnik, Romanczuk, Kun-schak po 295 glasov, Juckel 268 glasov, Pernerstorfer 183 glasov. Pogajanje med Gautschem in dr. ŠušteršlCejn. Dunaj, 6. oktobra. Med slovenskimi klerikalci in vlado so se že dalje časa vodila pogajanja za pogoje, pod katerimi bi slovenski klerikalci vstopili v vladno večino. Danes pa je imel dr. Šušteršičev klub sejo, v kateri je dr. Šušter-šič poročal o vspehiji pogajanj. Med debato, ki se je nato vršila, je glasom komunikeja prišlo do veljave zelo slabo razpoloženje slovenskih klerikalcev nasproti vladi. In zakaj? Ker vlada še vedno ni rešila vprašanja reciprocitete zagrebškega vseučilišča. Sklenilo se je, protiviti se novim davkom in zvišanju tarifov. To se pravi z drugimi besedami: slovenski klerikalci so se izrekli proti temu, da bi se izboljšal položaj onim državnim uslužbencem, ki so tega res nujno potrebni. Zakaj zvišanje njihovih plač je v zvezi z novimi davki, kateri bi pa zadeli skoro izključno bol i še kroge. * O dogodkih v državnem zboru samem nimamo kaj posebnega pripomniti. Pribijemo samo, kako žalostno utemeljujejo klerikalci, zakaj niso šli v vladno večjno. Mar bi bili odkrito povedali: Gautsch nas ni hotel, nas je nemilostno odslovil, ne pa, da se hinavsko skrivajo za — zagrebško vseučilišče. In zato, ker Gautsch ni obljubil Ša-šteršičn, da bo postal minister, so klerika'ni poslanci odrekli pomoč onemu delu uredništva, ki pod današnjo draginjo silno trpi, oni klerikalei, v katerih imenu je dr. Šusteršič še pred nekaj mesci slovesno prisegal, 4a dovolijo nele 300 n>i-ljonov, ampak, če treba, še več za nove kanone in za nove bojne l»4je. Vedno bolj se razkrin-kavajo sami ti „ljudski" zastopniki pod Šušteršič-Koroščevo komando. Prav tako, vsaj nam prihranijo velik kos delal Kako je z vojsko? Dozdaj se še pi mnogo krvi prelilo in tndi napredovali niso vojni dogodki bogvekako. Dejstvo je danes, dfi se je mesto Tripolis udalo in §o se turške žete pomaknile v notranjost dežele. Evo nekaj poročil: Tripolis se nda? Pariz, 5. okt. Vojaški guverner v Tripolisu je poslal poveljniku italijanske mornarice parla-menterja, ki je izjavil, da se tripolska trdnjava vda. Takoj nato se je izkrcala italijanska mornariška infanterija ter zasedla trdnjavo. Splošna mobilizacija na Tnrškem, Carigrad, 5. oktobra. Vojno ministrstvo je zaukazalo splošno mobilizacijo v vsi otomanski državi. Zavzetje Trlpollsa. Rim, 6. okt. Zavzetje Tripolisa ni stalo Italije niti enega človeškega življenja in niti ena njenih vojnih ladij ni bila pri tej vojni akciji poškodovana. Turška posadka v Tripolisa se je umaknila in Arabci v mestu Tripolisu so se udhli italjanskemu poveljništvu. Iz Rima poročajo, da je že par tednov pred vojno poslal neki vplivni tripolski šejk kralju Viktorju Emanu&ln pismo, v katerem prosi kralja, naj osvobodi tripolske Arabce iz turškega jarma. Italijanski guverner v Tripolisu, admiral Borsatolino, je dobil ukaz, naj razdeli med domače prebivalstvo, posebno med revnejše, živila. Albanija mirna. Carigrad, 6. oktobra. Albanski klub je izdal projdamacijo, v kateri odločno zavrača vse vesti, da bi se pripravljala Albanija na vstajo. Albanci hočejo zvesto stati na strani Turčije in odklanjajo vsako zvezo z italijanskimi Garibaldijanci Nemčija svari. Carigrad, 9. okt. Nemški poslanik je porto svaril, da naj ne izžene iz Turčije Italijanov, ker bi to moglo imeti nepregledne posledice. Porta najbrže tega tudi ne bo sto ila in bo preprečila splošno izganjanje Italijanov. Turčija prosi za posredovanje! Carigrad, 9. oktobra. Vlada je sklenila se zopet obrniti na velesile za posredovanje. Baje ima turška vlada z Dunaja zatrdilo, da bo Avstrija poskusila nov načrt za rešitev vprašanja Avstrijski konzulati v Albaniji prevzamejo italijanske agende. Dunaj, 9. okt. Avstrijski konzulati v Albaniji so dobili od zunanjega ministrstva naročilo, da naj začasno prevzamejo tudi italijanske konzularne agende v vseh onih krajih, kjer ni nemških konzulatov. Boji v Tripolitaniji. Zmedenost Italijanov. Malta, 9, oktobra. Iz Tripolitanije poročajo, da se izkrcava italijausko vojaštvo ob tripolitanski obali le z velikimi težavami. Med Italijani je vladala tolika zmedenost, da so streljale italijanske čete druga na drugo. Po noči napadajo Italijane turški jezdeci, katerim so se pridružili tudi Arabci. V petek je prišlo ob 10. ponoči v Tripolitaniji do velike bitke. Sveta vojna. Berulin 9. oktobia. Iz Tunisa poročajo, da se je tam dvignilo 10.000 muslimanov, ki odkorakajo najbrže v Tripolitanijo. Pleme Seussi v Tripolitaniji je proglasilo sveto vojno proti Italijanom. 40.000 oboroženih muslimanov. Malta, 9. okt. Begunci iz Tripolisa trdijo, da je v notranjosti Tripolitanije pripravljenih 40.000 oboroženih muslimanov za vojsko z Italjani. Nov poskus sporazuma? Carigrad, 9. okt. Tukajšni list „Ikdam" poroča, da je turška vlada dobila ponudbo, naj prepusti Tripolitanijo Italjanom, ker bodo potem velevlasti rešile vprašanje Krete v njeno korist. Jz političnega sVeta. Ogrsko. Politični položaj je skrajno zamotani Vlada bo najbrže razpustila državni zbor in razpisala nove volitve pod geslom: vojaškobrambna reforma. Na Portugalskem so hoteli pristaši razkralja Emanuela s silo poskusiti, da bi dosegli odpravo ljudovlade in ponovitev kraljevine. Severni del države, ki je bolj klerikalen, bi jim naj v to pomagal. Vdrli so iz Španskega z nekoliko četami na Portugalsko, toda republikanske čete so vsak njihov uspeh v kali zadušile. Poskus monarhistov se je popolnoma ponesrečil. Več tisoč zapeljanih ljudi je zaprtih. Tako klerikalci (in pristaši razkralja Emanuela S) sami klerikalci!) povsod spravljajo nevedno ljudstvo v nesrečo! Portugalsko. Vsled dogodkov na severu države je sklican za 16. t. m. državni zbor. CeijjKi oHraj. Celje. V pondeljek 9. t. m. ob pol 4. uri popoldne je v 29. letu starosti po dolgi in mučni bolezni umrl g. Milan Detiček, notarski kandidat, sin g. notarja Jurija Detička. Pogreb je bil včeraj v sredo 11. t. m. ob 4. uri pop. na okoliško pokopališče. Mladega moža je vrgla sušica v prerani grob.,Bodi jnu blag spomin! Celje. V državnem proračunu za leto 1912 je tudi postavka 150.000 kron za zgradbo novega poslopja za nemško gimnazijo. Nemško časopisje pravi, da je bil že skrajni čas, ker je sedajno poslopje proti vsem zdravstvenim predpisom. Ne oporekamo, samo bi želeli in zahtevali, da nemško časopisje z isto pravično mero meri tudi vpra šanje slovenske ljudske šole za celjsko okolico slovenske gimnazije itd. Potem bo prav! Celj«. Zaročila sta se dne 7. tm. gdčna Tončka Zabukovšekova in g. Avg. Vaš, odvetniški uradnik. Istega dne se je zaročila gospa Mirni Paradiž z g. Vrečarjem. Nekaj o celjski mestni šparkasi. Izvedeli smo, da je celjska mestna hranilnica, ki je že »srečna" posestnica nič manj ko 19 hiš v Celju, mislila pred kratkim zopet kupiti neko hišo, da bi se morebiti ne zmanjšala „nemška posest". A namestnija je hranilnici nakup te hiše prepovedala. Morda bi bilo sploh hvaležno delo, obrniti zopet nekoliko pozornosti nadzorovalnih oblasti na razmere pri tem zavtdu. Dijaški kuhinji v Celju sta darovala mesto venca pok. g. Milanu Detičeku: gosp. dr. Janko Sernec, zdravnik v Celju, 15 K in g. dr. Josip KarlovŠek, odvetnik v Celju, 10 K. Novi „Sokol" na Vranskem. V nedeljo, dne 14. oktobra se vrši na Vranskem v salonu gosp. Košenine ustanovni občni zbor telovadnega društva „Sokol''. Spored običajen. Na občni zbor vabimo prav prisrčno vse, ki hočejo pristopiti društvu. Vabimo pa tudi k obisku brate sokole iz sosednjih trgov. Novi „Sokol" na Vranskem bodi močna postojanka narodne in napredne misli v okraju! Iz Trbovelj nam poročajo : Bolniški strežnik Janez Traminšek je te dni izginil z omoženo žensko Pavlo Letnik. Ta je še poprej ukradla svojemu možu hranilno knjižico za 2000 K in vzdignila v Ljubljani 100 K. Iz Ljubljane je potem parček izginil čez Solnograd v kako nemško luko, da uide v Ameriko. Iz šmarskega okraja. V nedeljo 8. tm. je blagoslovil mariborski škof preslikane kapelice, ki stoje ob poti k Sv. Roku. Baje je ta dan po hvalil dva duhovna brata, ki sta bila pred nedavnim časom sodnijsko kaznovana. To sta šmar-ski kaplan Sinko z 10 K zaradi telesne poškodbe in pa šentvidski župnik s 30 K zaradi obrekovanja. T Št. Petru na Medv. selu je poginila županu, ki dela župniku Gomilšku pri občinskih volitvah velike skrbi, kobila. Tudi g. Kregarju je zbolela kobila. Župnik pa je rekel: „To je kazen jožja tem liberalcem. Enemu je že kobila crknila, drugemu pa že crkuje," Njemu pa je lani poginila krava. Ali ni bflalto tudi kazen božja? Iz Št. Petra na Medvedovem selu. Pri nas naš g. župnik Gomilšek in tukajšnja gdč. učiteljica že od aprila sem ne občujeta. Kako more vplivati to na dovzetno dušo šolske mladine? Ljudstvo, ki prav pojmuje Kristusov nauk, se začudeno vprašuje, če ima duhovnik posebne pravice, da sme jezo držati. V Št. Pavlu pri Preboldu je dne 1. t. m. umrl v 38. letu starosti posestnik, gostilničar in mesar Janez Stermšek. Mladi mož je bolehal že dalje časa; zadnje štiri mesce je moral ostati v postelji; v zadnjih dneh se je pridružila še pljučnica, ki je pripomogla, da je moral mož v prerani grob. Naj v miru počiva! Št. Peter ob Savinji. Kako se ravna naš g. župnik po lepih Kristusovih naukih, naj pokaže sledeči zgled: Hčerki odličnega našega soobčana g. Šribarja, ki je naprednega mišljenja, je zapisal cot katehet iz veronauka v spričevalo red »nezadostno", dasi je deklica ena najboljših učenk Vodilne glave turške države. in ima iz vseh predmetov red „1". Tako smešno-otročje se maščuje nad političnim nasprotnikon »katoliški" župnik dr. Jančič. Prav je rekel celjski g. opat, ko se je dekličina mati pri njem proti temu postopanju župnika pritožila in mu zadevo razložila; gosp. opat je dejal: „Molite za njega" (župnika)! Res, v veliki meri potreben je naš župnik molitve, da bi mu končno sv. Duh razsvetlil od politične strasti omračeno pamet! Iz Dobrne pišejo: Naše toplice je obiskalo letos 1041 gostov. Od teh je bilo Štajercev 623, Spod. Avstrijcev 122, Korošcev 39, Primorcev 80, Kranjcev 20, Dalmatincev 10, Hrvatov 95, dratri gostje odpadejo na različne druge dežele in države. V Hrastniku je umrl v nedeljo popoldne posestnik Alojzij Pintar, brat znane »slovenske matere"' gospe Ane Dimnikove iz Trbovelj. Pokojni je bil redno vnet in zvest pristaš narodno-napredne stranke, ki se ni nikdar bal to zlasti pri volitvah pokazati. Naj počiva v mire, njegovi rodbini pa naše iskreno sožalje. Ljudske knjižnice „Kluba naprednih slovanskih akademikov" v Gabrju pri Celju (»Sokolski dom"), v Laškem trgu (»Bralne društvo") ter v Zidanem mostu (»hotel Ju-vančič") so pričele s svojim poslovanjem začetkom meseca vinotoka. Toliko na znanje slavnemu občinstvu! Ljudska knjižuica v »Sokolskem domu" v Gabrjih posluje vsako nedeljo od 9. do 11. ur« dopoldne. Št. Jnri ob J. ž. K posestniku in klerikalnemu obč. odborniku Mihalu Guzeju, ki se štej« za jako umnega, je prišla te dni neznana 22 let stara »gospodična". Dejala je, da je doma nia Ljubečni, da ima za prodati kravo, ki je vredna 200 K, pa jo da za 100 K. Bistroumnemu odborniku se je to dopadlo, nekaj že zato, ker je bila gospodična lepo oblečena, nekaj pa, ker se mu je Krava tako poceni ponujala. Dal je 100 K, ne da bi bil kravo videl. Ko je pa Guzej šel kravo iskat, ni bilo ne krave ne gospodične. Otožen naznani to orožnikom, ki so k sreči pti-čico še na kolodvoru vjeli. In taki ljudje, ki se dajo od vsake tuje ženske opehariti, naj bi znali gospodariti z obč. premoženjem? Zato pa imamo take dolgove in tako velike občinske doklade. Šmarje pri Jelšah. Za župana okoliške občine je izvoljen g. Matija Jecl. Imenovan je za sodnika na Vranskem gosp. dr. Pernat. Z Vranskega. Dne 3. oktobra je priredila tukajšnja požarna bramba serenado na predvečer imendne Njegovega Veličanstva Frana Josipa I. Po serenadi se je vršil koncert v Brinovčevi dvorani na čast trem jubilantom. Dne 4. oktobra pa je po slovesni sv. maši, katere sta se tudi udeležili korporativno z zastavami prekopska in ka-peljska požarna bramba, pripel na glavnem trgu načelnik L. Stober trem udom častne kolajne, in sicer gg. Antonu Brišniku, posestniku, Josipu Lukmanu, krčmarju in Franu Ocvirku, krojaškemu mojstru. Po dekoraciji se je vršila veselica zopet v Brinovčevi dvorani. — Sedanji odbor je sklenil, nabaviti si parno brizgalno, kar tukajšnji vodilni krogi z veseljem pozdravljajo. Nečloveška hči. Te dni je napravil nekdo pri orožništvu v Celju ovadbo, da ravna neka želena Kolar v Škofjivasi skrajno grdo in surovo s svojim očetom, ki je že 81 let star in mora vsled slabosti vedno ležati. Orožniki so na to šli i Kolarju in so ga našli, dobesedno, vsega gnji-ega na postelji. Bil je ves poln gnojnih ran in pokrit z lastnim blatom, ker ga ni nikdo snažil. Starca so spravili v celjsko bolnišnico, hčer so pa ovadli sodniji. Iz Loke pri Žusmu poročajo: Od 5. oktobra smo dobili vozno pošto, ki vozi trikrat na teden iz Loke v Pristovo in nazaj. Iz Pristove je potem na eno stran zveza s Podplatom ob lokalni železnici Grobelno-Rogatec, na drugi pa zveza s Kozjem in Št. Petrom pod Sv. Gorami. Še primernejše pa bi bilo, ako bi šla ta vozna pošta iz Št. Jurja ob juž. žel. v Loko in dalje do Pristove. Iz Gaberja se nam poroča: Tu je bivša astnica gostilne pri cinkarni namestila svojo »K. k. Tabak Trafik" v neki stranišču podobni uti, in 16 letna mlečnozoba prodajalka v zvezi od Dje nahujskanimi otroci psuje mimoidoče Slovence z »slovenskimi opicami" in izziva s heil". Če to ne bo takoj drugače, bomo vedeli si pridobiti mir na pristojnem mestu. Gaberčan. Št. Jur ob juž. žel. V Repnem se je 2. t m. obesil 18 letni sin Jerneja iii Urše Spolenak. Obesil se je v nekem hlevu na Blagovni. Baje je fant popival, mati je prišla pen j in ga surovo iz gostilne odgnala, kar si je fant tako k srcu vzel, da se je dva dni potikal po okolici, nazadnje se pa obesil. Kaplanu Dvoršaku bi svetovali, naj bi v svojih pridigah bil bolj glasen in razločen, naj bi rajše mladino poučil, kako mora živeti, ne pa da se briga za politiko. Sosed iz bližnje vasi., Št. Lenart pri Laškem. V štev. 42 mariborske cuuje »Slov. Gosp." čitam čle-nok iz našega, kraja, ki je ravuo tako ne^i-aiuea iakoi brezpomemben ter v celi luči kaže podlost ter nesramno zavijanje klerikalnega mazača. Zakaj zavijal, da si popotnik skozi Št. Lenart? Reci rajši, da si hodil v Laški trg ter nazaj grede srečal mene v družbi mojega brata! Resnici na ljubo moram povedati, da med celim časom mojega sprehajanja nisem srečal na cesti tnjca ali domačina, na katerega bi bila moja oseba naredila kak poseben »tis, izvzemši vodjo ter kričača klerikalne „armade", ki najbolj sliši na besede „naš gospod". Popolnoma sem uverjen, da je nezmiselni članek v »Gospodarju", ki ne kaže niti iskrice moške pameti, skovan od tega črnega učenjaka ali vsaj na njegovo komando od katerega izmed njegovih ovnov. Bodi dopisun ta ali oni, zakaj ne odgovarjaš na članek v „Narodnem Listo", ki je dal „velezaslužnemu" župniku malo pod rebra? Zakaj se lotevaš mene in mojih domačih? Nesramnež! Sramuj se, da predbacivaš enemu, ako časopis čita na cesti. Čitali bi tudi nekateri vaši podrep-niki gredč, ali niti sedč jim ne gre posebno dobro od rok, ker znajo le po vaši komandi usta raztezati. Drugi pa, ki malo bolj čitati znajo, se že sramujejo klerikalne časopise javno čitati, drugih pa ne smejo, ker jim župnik prepoveduje pod pretvezo, da jih bo vzel — vrag. Nadalje je brezobraznežu izletelo iz ust, da je v hiši mojega očeta liberalna zbornica. Seveda ste v tem oziru župnikovi petolizci boljši, ker imate svojega klerikalnega „farmana", ki lahko sam vozi Vašo zbornico, saj mu ni treba skrbeti za vsakdanji kruh, ker ga klerikalne ovčice živite s svojim zrnjem. Ako pa treba kakih podatkov pri njegovem zborovanju, so mu pa itak na razpolago vse nebeške trompete v podobi starih bab. Nadalje ima častiti pastir koštrunov in ovc dva dobro organizirana mežnarja; posebno mlajši se jako odlikuje, saj pa se tudi lahko, ker je pred kratkim polagal 10 dnevni izpit v „zamreženi zbornici" Laškega trga sicer je bil k temu »izpitu" prisiljen, to pa vse po zasluženju njegovega »verskega" prepričanja. Gospod župnik! Lahko ste ponosni na to svojo zbornico! — Oho, skoraj bi bil pozabil na enega „vrednega" člana vaše družbe, pri katerem ste si gotovo Vi nebesa zaslužili s tem, da ste ga tako spreobrnili", kajti ta mož je včasih rad pil za nemško-protestantske groše ter z gotovimi osebami hodil po protestantskih cerkvah, danes na starost pa se je toliko preobrnil, da se trese, ako bi se moral dotakniti „Nar. Lista", menda se boji, da bi se takoj pekel odprl ter ga požrl za grehe njegove preteklosti. Pa ako hočete Vi gospod župnik si tem potom odpreti vrata v nebesa, morate bolj natančno opravljati Vaš „kšeft", kajti tedaj morate to Vašo pobožno ovco — pardon — koštruna odvrniti od njegove stare strasti: »škodovati bližnjemu", kar še mož vkljub vsej pobožnosti rad stori, ako le more! Splošno bi bilo želeti, da Vi svoje ovčice malo bolj izobražate v pravem duhu, ne pa da jim še dajete povod k raznovrstnim bedarijam. Kajti če pri gori omenjenem dopisn niste osebno udeleženi, krivi ste gotovo Vi. Naj ga je pisal ta ali oni, želeti bi bilo, da se mazač prihodnjič podpiše. Da pa zna komu odgovarjati, evo moje ime. Jožef Čepuš ml. Iz Pristove pri Šmarju. Naš mogočni gosp. Suppanz znajo v res lepi slovenščini kmete vabiti v svojo trgovino. Iz enega oklica posnamemo le sledeče zanimive stavke: „Naročite umetno gnojilo le pri domačih znanih tergovcev, da ne kupite mačko u žakli. Kmetje ne mečite agentam denarja za slabo umetno gnojilo v uste. Dalje n. pr.: „. . . . omenim, da taiste (namreč naročila!) 4 tedne pred preuzetju gnojila, v moji tergovini u Pristovi al u mojem skladišču r Polčanah zapisati daste. S štovanjem Ed. Suppanz Velikatergovina Pristova — Polčane." Krasno, kaj? Kuga na gobcu in parkljih v gornjegrajskem okraju. V občini Bočni je izbruhnila bolezen na parkljih in gobcu goveje živiDe, ki se je razširila tudi že v občino Kokarje; vsled tega se je v vseh občinah gornjegrajskega okraja ustavilo izdavanje živinskih potnih listov za vse dvoparkljarje (govedo, ovce, koze) in mnogoparkljarje (svinje); to se pravi, da so živinski sejmi v tem okraju prepovedani in da se iz tega okraja ne sme nobena živina razun kopitarjev (konji) goniti na sejme sosednih okraje*7. Hlevi, v katerih je bolna živina, so uradno zaprti t. j. v nje ne sme nikdo drug, nego samo oskrbovalec živine in živina ne sme nikamor iz hleva. Prebivalstvo se opozarja zlasti na to, da treba domače zajce okuženih hlevov pobiti, ali pa zapret v kletke in kobače; kajti ta žival raznaša kugo v druge hleve. Proti mačkam je treba okna zamrežiti, kuretina ne sme bivati v okuženem hlevu, tudi ona raznaša bolezen. To velja tudi o psih. Za napajanje bolne živine rabljeni škafi se ne smejo rabiti pri zdravi živini. Gnoj bolne živine se ne sme kidati na gnojišče, sicer se vse gnojišče okuži. Gnoj je treba večkrat na dan škropiti s škropilnico z apneno vodo iz letos ga-šenega apna. Bolno živino pasti je strogo prepovedano, sicer se po okuženi travi okuži tudi druga živina. Surovo mleko okužene živine je močno škodljivo. Ta kuga zadene prebivalstvo zlasti letos silno občutljivo. Kranjski prešičji prekupci so nakupili pred kratkim v gornjegraj>kem okraju mnotro svinj, sedaj je vsa ta kupčija ustavljena, svinje bodo morale ostati doma, kjer jih ne bo radi pomanjkanja krme s čim prerediti. Cena jim silno pada. Ta vir dokodkov je docela usahnil. Ljudstvo zdihuje pod usodo suše, za okuženo živino se neha paša, to pomenja prezgodnjo porabo sena. Hud udarec za živinorejca! Toda v stiski naj velja pogum! Občani, pokoravajte se naredbam oblasti, s tem se bode kuga omejila na najožje meje, ter bodete pred nadlogo obvarovali svoje sosede, ki gledajo s strahom v prihodnje dni, sebi pa bodete škodo omejili vsaj toliko, da se vam vsa živina ne okuži. Oskrbovalci bolne živine si morajo svojo obleko škropiti in roke umivati z lizolovo vodo. Lizol zahtevajte pri občinskem uradu, ki je dolžan pod izogibom kazni imeti pripravljenega. Oskrbite si živega apna ter ga z apneno vodo sproti gasite! Zdihovanje in stokanje ne pomaga. „Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal"! mm oKraj. Nesreča pri trgatvi. V Zdolah so trgali v Bovhovem vinogradu. Med obedom je hotel domači sin Janez ustreliti iz pištole pred viničarijo. Pištola pa se mu je v levi roki razletela in mu vse prste odtrgala. Zgorela je hiša in gospodarsko poslopje posestnice Fišer v Kajhenburgu. Ogenj je na doslej neznan način nastal v svinjaku. Verače. Zgorelo je poslopje Martina Host-nika v Pecelnu. Poškodovani ni bil zavarovan. Vzrok požara še ni zn^n. To je pri nas v jesenskem času že drugi slučaj. Brežice. Dne 8. t. m. ob 7. uri je bila naenkrat opekarna g. Faleschinija za „Hrastiiico" vsa v plamenu. Sreča, da ni bilo vetra, ker požarna bramba ni mogla biti takoj na mestu. Sevnica. 8. t. m. sta imela tukaj Jožef in Marija Mirt p. d. Rabuda, prevžitkarja iz Šmarja pri Sevnici, zlato poroko. Oba sta Še čvrsta. — Na Blanci imajo prihodnjo nedeljo volitev župana. Vsi občani žele, da se občinska pisarna iz Kladja preseli na Blanco, čemur pa se dosedanji župan g. Robek protivi. Volitve v pridobninsko komisijo za politični okraj Brežice. Pri volitvah v pridobninsko komisijo so zmagali Slovenci z veliko večino. V III. razredu sta izvoljena kot ud dr. Ljud. Stiker, odvetnik v Brežicah, kot njegov namestnik pa Al. Schweiger, lesni trgovec v Brežicah; v IV. razredu kot ud Josip Vrečko, trgovec na Bizeljskem, kot njegov namestnik pa Franc Resnik, mizarski mojster v Št. Leoartu. Dosedaj so ta mesta zavzemali sami Nemci. ,(> jVlariborsHf Cigan z 51 prstani. V Mariboru so prijeli cigana Jurja Vajda, ker ni mogel izkazati, odkod je in kaj dela. Našli so pri njem 51 prstanov iz neke rnmene kovine s ponarejenimi kameni. Cigan je rekel, da je hotel na gostiji svoje sestre obdariti goste s prstani — v resnici pa gre za goljufivo prodajo teh prstanov. Iz Maribora nam poročajo: Te dni se je vršil v ho elu „Meran" sestanek spodnještajerskih trgovcev s senom. Največ se je govorilo o šikaniranju štajerskih trgovcev in preknpcev s senom od strani židovskih senskih trgovcev na Češkem. To šikaniranje obstoji zlasti v tem, da se dopo-slano blago zavrne zaradi ene ali druge dozdevne napake, vsled česar imajo škodo prekupci in kon-zumenti. Sklenilo se je obrniti se na češko in nemško zvezo kmetijskih zadrug v kraljevini češki, da določita strokovnjake, kateri bodo v spornih zadevah odločevali, ali so zavrnitve opravičene ali ne. Sklenilo se je tudi naprositi omenjeni zvezi, da naj dasta na razpolago skladišča, v katere se seno vloži, dokler se prepir med prekupcem in trgovcem ne poravna. Na Štajerskem bo odločevala v spornih zadevah Zveza kmetijskih zadrug v Gradcu. Vsi trgovci in prekupci so se zedinili, da se imajo v bodoče prodaje in dobave vršiti po uzansah graške blagovne borze. Cene za seno nekoliko nazadujejo. Maturitetna slavnost r Mariboru. Dne 3. in 4. t. m. so obhajali v Mariboru 30 letnico mature oni, ki so leta 1881 zapustili učiteljišče v Mariboru. Od 33 maturantov jih je umrlo 9. — Slavnosti so se udeležili sledeči: Alojz Arnejčič, šolski vodja v Pamečah; Adolf Gajšek, ravnatelj meščanske šole v Brucku; Anton Hofbauer, nadučitelj v Kamnici pri Mariboru; V. Jug, nadučitelj v Podovi pri Račjem; Iv. Karba, učitelj na Fran Josipovi deški šoli v Ljutomeru; Mat. Kavčič, nadučitelj v Jurkloširu pri Laškem; Simon Kellen-berger, nadučitelj v Svečini; Josip Krajnc, učitelj na deški šoli v Mariboru; Miloš Levstik, učitelj na deški okoliški šoli v Celju; Ivan Pirh, nadučitelj v Konjicah; Anton Porekar, nadučitelj na Humu pri Ormožu; Martin Šalamun, nadučitelj v Sv. Miklavžu pri Ormožu; Alojzij Seidler, nadučitelj na Pobrežju; Ivan Smolnikar, šolski vodja v Zavodnji pri Šoštanju, Jakob Vrunker, učitelj v Leskovcu pri Ptuju. Hoče. Dne 6. t. m. je spravljal Blaž Janžič koruzo s polja. Na poti proti domu se je pa zvrnil voz na njega tako nesrečno, da mu je močno poškodoval desno nogo. Dogoše. V četrtek, dne 5. t. m. je skočila v Dravo med vasmi Zerkovci in Dogoše žena gospoda Nekrepa. Pred kratkim jo je zadela kap; zdaj pa je nekoliko okrevala, toda um se ji je otemnel. Truplo so našli blizu Dogoš. Ena ponemčevalnica več. V Peklu pri Poljčanah se otvori v nedeljo, dne 22. oktobra prva Roseggerjeva šola na Sp. Štajarskem. Kako idealno je pisal in pridigal Rosegger, da bo služil njegov dvamiljonski dar Schulvereinu za ^hranitev" nemških jezikovnih otokov — prva šola iz tega sklada se je pa postavila in otvorila v trdo slovenskem kraju! Tudi »veliki" Nemci ne poznajo v dossgo svojih političnih ciljev ničesar drugega kot nasilje in hinavščino. Iz Sv. Lenarta v Slov. goricah poročajo: Zadnjo sredo je nastal v prej Gumzijevi gostilni na Bišu hud pretep. Trije mladi kmečki fantje, Martin Majerič, Janez Firbas in Jakob Kranjc so pretepli posestnika M?rtina Mundo z latami tako hudo, da je obležal in prihodnji dan umrl. Ubijalce so že djali pod ključ. V Slov. Bistrici so otvorili v nedeljo razstavo obrtniških izdelkov, katere so napravili obrtniški vajenci. Kazstava stoji pod pokroviteljstvom grofa Emila Attemsa in ostane otvorjena do prihodnje nedelje. — Preseliti se namerava iz Slov. Bistrice v Maribor odvetnik dr. Miihleisen. Graški odvetniški zbornici je že naznanil preselitev. Ubil je viničar Rak na potu iz Slov. Bistrice v Šmartin na Pohorju čeljarja Verbeka s sekiro. Morilca, ki je oče štirih otrok, so že zaprli. Iz Maribora. Pri volitvah članov 3. razreda pridobninsko komisije za politični okraj Maribor-okolica so bili izvoljeni Slovenci, in sicer Viktor Glaser, lesotržec na Smolniku; Jnsip Mulej, gostilničar v Rušah pri Mariboru; M. Lesjak, gostilničar v Slivnici in Luka Pintar, trgovec v Slov. Bistrici. Sejmi t mariborski okolici so že skoro celo leto zaprti in kmetovalci pod tem občutno trpe. Imajo blago, a ne morejo ga spraviti v denar, davek pa vseeno morajo plačevati. Kje le vzeti denar, ko je vse druge pridelke vzela suša in toča! To vprašamo slavno oblast. Res je bila oblast radi bolezni upravičena sejme zapreti, toda čemu se ne prepove onim osebam sejmov, ki so bolezen prinesle potom živine, ko jo prineso vedno eni in isti, namreč neki prekupčevalci s hrvaške meje, katerim pravijo ljudje: Sauerprunerji. Sedaj je to zaprtje že neznosno; hlevi polni, denarja nikjer. To ljudi lahko pripelje v bedo. Na ta način živina ne bode imela nobene vrednosti. Svinje, ki so se dosedaj pasle, morajo stran, ker v hlovih ni prostora zanje. Saj bi se lahko ona J Vodite glave Italije. I. Vojvoda abruš-i. — 2. Kralj Viktor Emanuel III. — 3. Vojvoda iz Aoste. — 4. Vojvoda genovski. — 5. Zunajni minister San Gioliano. — 6. General Prudente. - 7. Min. preds. Giolittl. - 8. Admiral Aubry. bolna živina izolirala — menda je samo ena krava — ali kakorkoli že, neki izhod se mora dobiti. Naš „delaVni" poslanec, kmet Roškar, ima sedaj seve — počitnice. mi oHraj. Zgorela je hiša posestnika Plavčaka v Tlakah pri Rogatca. Škoda je precejšnja, ker posestnik ni bil zavarovan. Ogenj je nastal vsled prezakurjene peči. Majšperk. Zahvala. Namesto venca na grob g. kaplanu Simonu Petek, umrlemn dne 19. sept. 1611 v bolnišnici v Ormožu, so darovali njegovi gg. duhovni sobratje, prijatelji, znanci in farani majšperski za tukajšnje nbožne učence 20 kron, za kar se jim šolski vodja in načelnik krajnega šolskega sveta v Majšperku najiskreneje zahvaljujeta. V Majšperku, dne 1. oktobra 1911. Načelnik: Janez Vedlin. Šol. vodja: Lovrec. Veličane. Gospod žnpnik Bratušek je kot zaupnik obrambnega društva „Straža" nastavil kot trgovca naslednika po ubeglem Baumanu g. Mar-titieka Rakuša, koji je že dvakrat svojo srečo kot trgovec poskusil. Zalagal ga bode z blagom iz^ ključno le vrlo nemškonacijonalni gospod Maks HOnigman, ,.Vicebiirgermeister" in Luttenberg. Tako zgleda narodno delo naših klerikalnih kolovodij, ki imajo vedno narodnost na jeziku. Libanja pri Ormožu. Pri govedi tukajšnjega župana g. Habjaniča se je pojavila kuga Slinavka. Dvor istega je kontnmaciran ter je flioral začasno prevzeti županske posle sr. obč. svetovalec Škrinjar. Posebno hudo zadene prebivalce to, da ne morejo po okrajni cesti z voli ali kravami vpreženimi vozovi v Ormož, ker leži poslopje tik okrajne ceste in je ta vsled tega za govedo zaprta. Razmere pri e. k. okrajni sodniji v Ormožu. Nedavno je zahteV-al teolog Bedjanič, da se ga proglasi za polnoletnega. 'Ker je Bedjanič predlagal v slot. jeziku, je določeni uradnik sestavil listino slovenski. Ko se pa je listina predložila sodniku dr. Altzieblerju v podpis, je isti vprašal Bedjaniča: ,.Konnen Sie nicht deutsch?" (Ne znate nemški ?) Bedjanič, ki študira teologijo z Zagrebu, je odgovoril, da nemški ne zna, na kar je dr. Altziebler omenil: „Genug traurig, wenn Sie nicht deutsch kOnnen". (Dovoij žalostno, če ne znate nemški). Pri našem sodišča se sestavljajo predlogi v jeziku, kateregt.se poslužuje stranka. Vprašanje sodnikovo na Bedjaniča, če ne zna nemški, je bilo nedopustno, opazka pa neravnost predrzna. Pjf hodnjič se bo poročalo o tem, kakšen „Spitzel-system" vlada sedaj pri tem sodišču pod patro-nanco dr. Delpina. Tatvina. Pokradel je hlapec Fran KoledHik večje število govejih kož svoji bivši gospodinji Julijani Friedl v Št. Vidu pod Ptujem in jih je skušal v Ptuju prodati. Pri tem pa ga je policija zasačila in zaprla. £jutomcr$Ki oKraj. Malanedelja. Občinske volitve v Radoslavcih, ki so se itak dovolj dolgo zavlačevale, so pred durmi. Upamo, da bodo nam legitimacije in irla-Sdvnice (pa ne morda že popisane!) redno dostavljene. Upamo tudi, da bodo volilci znali pametno razsoditi ter voliti v svojo gospodarsko korist! Ljutomer. Že dovoljeni živinski sejm je oblast zopet prepovedala, ker se je pri več posestnikih v okolici zopet pojavila slinovka. Umrla je v Logarovcih na Murskem polju gospa Frančiška Jurinec, roj. Rožman, soproga našega vrlega somišljenika g. Mat. Jurinca, posestnika. Rodbini naše sožalje, pokojuici pa večni mir 1 JloVettjegraJlfi oHraj. Ponesrečil se je v Rivnah pri Šoštanju peRi 16 letni kmečki fant, kateri je hotel ob očetovem godu streljati z možnar eir. Faut ni vedel, da je možnar nabit in ga je hotel nhjp/ej1 osiiS-žiti. Pri tem pa se je naboj vnel in fanta grozno razrnesaril. Izgubil je popolnoma desno roko, eno oko in prste na levi roki. Po Marnbergu se govori, da bo prestavljen nemškutarski davčni kontrolbr Drobnitsch, o ka^ terem pripovedujejo ljudje cele koše zanimivih stvari, v Kozje. Odlikovanje to ni, kaj, g Drobi-nitsch? No, v Kozjem se bo menda že skrbe!o za to, da se z moža nekoliko zmijejo prekričeče frankfurtarske barve. Belezle. Resne, uvaževanje vredne besede. V ,.Slov. Narodu" je nekdo iz Maribora napisal sledeFfc: pNekje, menda v ,.SIov. Braniku" sera čital raz pravico, kako pretunogokrat pri nas nastanejo nemškutaiji. Spreta se dva domačina in preneseta čisto osebni spor na politično polje: eden mora biti nemškutar, da se ga z n kako opravičenostjo „krtači" po narodnih časopisih. In dostikrat se res doseže, da kdo vsled take ne smiselne gonje zares obrne hto»elj. Vinska trgatev v nedeljo 1.1, m. v gostilni g. J. Kiča se je prav dobro ob ne-la. Nabralo -e je za hrano uoogih šolskih otrok 30 kron 60 vin. Vsem, ki so se udeležili ih tako pomagali ubogi deri, se najprisičneje zahvaljujemo — fnutje gotoveljski. ..Slovensko delavsko podporno društvo t Celju" priredi v soboto, dne 14 oktobra ob 8. iiri Zvečer zabaven večer s petjem in tamba-ranjem v gostilni „Mesto Gradec" (Stadt Graz") na katerega vse člane in prijatelje draštva najvljudneje vabi. Vstop prost. — Dalje priredi r nedeljo, dne 12. novembra v Skalni kleti ,.Martinov večer" z mnogovrstnim sporedom, na katerega Ž« danes opozarja ter prosi druga narodna društvu, da se na to ozirajo. Celje. Kolesarska dirka, ki jo je priredil preteklo nedeljo Klub slov. kolesarjev „Čelje", je prav ugodno uspela, dasiravno je med dirko hudo deževalo. Dirka se je vršila od trostilne Krnšič na ljubljanski cesti do Žalca in nazaj. Četudi je bila cesta silno blatna, so dirkači prav lepo vozili. Prvo darilo si je priboril g. V. Radej, ki je prevozil omenjeno pot v 29' 10". Drugi je bil g. Vaca (29' 20"), tretji g. Jošt (33') in četrti g. S., ki je prevozil tudi v 33 minutah. Občinstvo je vztrajne dirkače burno pozdravljalo, to tembolj, ker se niso bali ne vremena, ne slabe cestii in pokazali, kako je treba gojiti kolesarski šport. Kakor čujemo, priredi kolesarsko društvo drugo leto dirko v Ljubljano, kar omenjamo s priznanjem. Iz Gaberja. Vinska trgatev gaberske Cirii-Metodove podružnice ter Bralnega društva v nedeljo 1. vinotoka je kljub slabemu vremenu lepo uspela. Občinstva, koje se ni ustrašilo slabega vremena, se je iz mesta in okolice nabralo častno število. Videli smo z zadovoljstvom, da se naši zavedni Celjani in Gaberjani ne ustrašijo še tako slabega vremena, če se gre za narodno prireditev. Vinska trgatev je nesla 110 kron čistega dobička, kar je za Gaberje lep uspeh. Zahvaljujemo se torej tem potom vsem onim, ki so k temu pripomogli, prav prisrčno; posebno se zahvaljujemo pridnim gospodičnam viničarkam gdč. Cilki in Marici Hribarjevi, gdč. Goleževi, gdč. Slokan ter gdč. Wlrav-ski in Žunk, katere so s pridnim prodajanjem srečk, šopkov, sadja itd. pripomogle do lepega uspeha; obenem pa tudi vsem gg. viničarjem za sodelovauje prav prisrčna zahvala. Pohvaliti moramo tudi godbo Napolitan iz Konjic, koja je zelo pridno in v veliko zadovoljnost občinstva igrala neumorno do 5. nre zjutraj. Splošno je uspela cela veselica nad vse lepo in mirno ter se naj lažnjivi dopisunče „Straže", ki nekaj klepeče o pretepu s celjskimi Nemci in hoče na ta način postaviti iz jeze in nevoščljivosti tako lepo prireditev v prid šolski družbi v slabo luč, rajši prime za lažojivi jezik, nego da piše stvari, ki so vsem, kateri so bili na prireditvi, neznane. Poskrbeli bodemo temu vsiljivcu prihodnjič najkrajšo po iz dvorane ter si ne bodemo pustili od takšnih ne-povabJjencev nadlegovati našega v zabavo in podpiranje narodne stvari došlega občinstva. Še enkrat vsem skupaj prisrčna zahvaia ter pri prihodnji prireditvi na svidenje! — Odbora Ciril-Metodove podružnice in gaberskega Bralnega društva. Vinska trgatev na Ložnici pri Žalcu sa vrši 15. t. m. v gostilni g. Fr. Jošta ob 6. uri zvečer. Vstopnina 40 vin. Svira godba na lok. Zahvala. Vsem cenjenim gostom, ki so se v nedeljo v tako lepem številu udeležili vinske trgatve, izrekam tem potom najiskrenejšo zahvalo. — Ivan Špajzer. Tolsti vrh. Vinska trgatev s plesno veselico se priredi v nedeljo dne 15. tm., v gostilni Tolstovrške slatine. Za dobro kapljico in za zabavo je preskrbljeno. Začetek ob 2. uri popoldne. Pridite! Odbor poilravske podružnice „Prosvete", izvoljen na občnem zboru' dne 28. septembra za leto 1911/12, se je sestavil sledeče: Predsednik pravnik DobraVc; podpredsednik pravnik Avg. Reisman; tajnik in blagajnik filozof Fr. Kovačič; preglednika med. B. Weixl in pravnik Novak. Rogoznica pri Ptuju. Naše „Kmet. bralno društvo" je v zvezi z vrlo ,,Narodno godbo" priredilo dne 8. t. m. narodno vinsko trgatev s slovesnim obhodom velikega župana s svojim mnogoštevilnim spremstvom. Vsa prireditev se jo uprizorila v večjem, tu neobičajnem sloeu. Na velikem, krasno okinčanem slavnostnem vozu smo opazili častivredno postavo orjaškega starčeka — župana — s jtolhovko na glavi, na obeh stranch pa sta kaj ponosno sedela, občinski pisar Urh Bakronoš in njegov zvesti pajdaš Vmc. Štamperl. Najboljši utis, mnogo začudenja in smeha so povzročili sivobradati palčki (6 — Sletni fantki.) Na velikem sodu je sedel njih poglavar, ter kaj pridno nalival v sod, kar so njegovi podložni duhovi v neutrudljivi pridnosti naprešali na preši, njihovi velikosti primerni. Obhod se je vršil ob spremstvu ,.Narodne godbe" in velike množice zvedavega kmečkega ljudstva od hiše s. Bračiča po Rogoznici in Novi vasi. Po povratku v Bra-čičeve prostore so se vršili običajni obredi viuske trgatve z vsemi dobrimi in slabimi nasledki. — (Dva jako spretna in podjetna „tatova" sta si nakupičila toliko kazni in obsodb, da še bosta dolgo časa ostala obema društvoma v hvaležnem spominu.) Posebnih zaslug si je pa pridobil vrli birič Vinc. Štamperl (g. Tomaž Breznik), katerega se nikdar ne pogreša, kadar se gre za kako narodno prireditev. Vsikdar je pripravljen z vsemi svojimi močmi in tudi denarnimi žrtvami podpirati nas ptezirane narodne okoličane. V tem pogleda je naš vrli „Tomaže" uzoren vzgled narodnega dejstvenika, kar se — žal — ne more reči o drugih gospodih, kateri razpolagajo v mnogo večji meri fle le s potrebnim časom, ampak tndi, kar je glavna reč, s potrebni sredstvi. Pogrešali smo jih vsi navzoči, a nič ne de! Vam le ni mar. da bi skupno delovali in utrdili našo, po naših isto-tako brezobzirnih, kakor lintih sovražnikih, ob vseh mejah ogroženo velevažno narodno postojanko. „iri pa ostanemo kakor smo b'li!" Slovensko podporno In izobraževalno društvo „DomovWa" v Oradcii priredi v nedeljo dne 22. t. m., ob 3. uri popoldne v gostilni „Zur Weinhecke" (Klosterwiesgasse) vinsko trgatev. Na to prireditev se vabi vse narodno graško Slovenstvo, kajti potrebno je, da se pripomore temu velevažnemu društvu, ki ima namen izobraževati graško napredno delavstvo. Slov. »kad. društvo »Ilirija" v Pragi priredi v soboto 14. tm. svojim novovstopivšim članom prvoletniški večer v prostorih ,.u Vejvoda". Vabljeni so vsi slovanski gosti! IV. Narodna zbirka. Doslej so nam vposlali nabiralne pole iz sledečih krajev: Celje I. (J. U.C.Franci Hrašovec): 17070 K; Celje II. Gaberje (gdč. Cir. Kržan in Pavla Omladič): 24 K; Ctlje III. (dijaki): 6 50 K; do-sedaj torej skupno Celje: 201'20 K; Brežice (Mici dr. Stikerjeva): 45 K; Ljubljana I. (gdč. Vida Mally-jeva): 43 K; Št. Jur ob Juž. žel. I. (gdč. Rezi Kožuh): 8 K; Ormož (iur. L j. Zepič iu Ciril Žižek): 100 30 K; Velenje (Cirila Ježovnik): 30 K; Ponikva (uč. Leo Dobnik): 6 K; Laški trg (gdč. Ninit Drobničeva)- 61 K; Ljutomer (abs. pravnik Vek. Vršič): 40 K; Središče (abit. Fran Štamber-ger): 27'70 K; Bizeljsko (gdč. Toni Janežič): 53'60 K; Vojnik (pravnik Gorečan): 39'60 K; Marenberg (g. J. Kaič): 1 K; Šmarje pri Jelšah (gdč. Debelakovi): 51 K; Sv. Pavel pri Preboldu (naduč. v pok. Jos. Vidic): 23'60 K; Ptuj (abit. Dragotin Senčar): 61 K; Sv. Peter v Sav. dolini (gdč. Olga Petrak): 13 30 K; Vransko (gdč. Roža Meglic): 30 K; Sv. Anton na Pohorju (uč.-vod. Jan. Štibler): 2 K; Vuzenica (g. Ivan Mravljak): 18'20 K; Šoštanj (gdč. Rezi Fister in Zalka Raj-šter): 20.06 K; Varaždinske toplice (g. cand. agr. Slavoj Novak): 4 K; Rečica na Paki (gdč. Jastika Bizjak): 29'40 K; Gornji grad (med. R. Mikuš): 52 K; Sv. Peter pod sv. Gorami (gdč. Olga Čer-nele): 20 K; Sevnica (tehnik Ernst Krulejj: 40'70 K; Sv. Anton, Gočeva, Št. Lenart in Sv. Trojica v Slov. Goricah (štud. phil. M. Kovačič): 100 02 K; Mozirje (gdč. Stanka Blaževa): 20 K; Braslovče (gdč. Anica Brišnik-ova): 37 K; Gorica pri Mozirjii (naduč. Rad. Koaflič): 2B"50 K; Sv. Ksaverij v Sav. dolini (uč. Ignac Stermečki): 10 K: SV. Jur ob Jnž. žel.' II. (uč. K. Kveder): 7 20 K (skupaj Št. Jur ob Juž. žel.): 1520 K; — Vsem nabirateljem in darovalcem prisrčna hvala! Prosimo; da se nam tudi iz ostalih krajtev še vpoš-ljejo prispevki z nabiralnimi polarni vred! Iste so r ..klubovih prostorih" v Narodnem domu1* vedno in vsakomur v pogled! „Kluh napr. slov. akademikov v Celju". Nova razdelitev zdravstvenih okrožij (sanitetnih distriktov) na Štajerskem. V smislu razglasa štajerskega deželnega odbora z dne 28. februarja 1911, tikajočega se razdelitve štajerske dežele v zdravstvena okrožja, kakor to zahteva § 2. deželnega zakona z dne 28. aprila 1909 o izvrševanju zdravstvene službe v občinah, je razdeljena Sp. Štajerska v sledeča zdravstvena okrožja In sicer v političnem okraju Celje: 1. Celje-Okolica, Šmartno v Rožni dolini. Celje. 2. Sv. Lovrenc pri Prožinu, Svetina, Teharje. 3. St. Jur ob j. ž. trg in okolica, Kalobje, Slivnica, Dram-Ije. 4. Trg Vojnik. 5. Škofja vas, Dobrna, Nova cei-kev, Frankolovo, Višnja vas, Vojnik. 6. Grajska vas>, Marija Reka, Št. Pavel pri Preboldu. 7. Griže, Go-tovlje, Št. Peter v Sav. dol., Pirešica, Petrovče, Žalec. 8. Vransko, Št. Jur ob Tab., Jeronim in Prikopa. 9. Brasiovče, Gomilsko, Polzela, Šmartno na P. 10. Šmarje trg in okolica-, Lemberg, Nezbiš, St. Peter na M. s., Ponikva, Zibika, Š^. Šteiaii, Sladica gora. Št. Vid. 11. Ljubno1, Luče, Solčava, Vi. l^ova Štifta, Gornji grad, Bočria. 13. Kokarfe; Mozirje trg in okolica, Rečica. 14. Loka jjfif Zid. Abstu. 15. Trbovlje, Dol in davčne občine Št. Jur, Marno in Sv. Štefan iz pol. obč. Sv. Krištof. 16. Laški trg. IV. Davčne občine Sv. Krištof pri Laškem, Sv. Jedert, Rečica, Slivno, Tremarje in Velo iz pol. obč. Sv. Krištof, davčni občini Sv. Lenart in Mišidol iz pol. obč. Jurklošter, Marija Gradec, Sv. Rupert, Laški trg). Konjice: 1. Konjice trg in okolica, Grušovje, Zreče, Te-panje, Vrhole, Bezina, Bezovica. 2. Ziče, Sv. Diili-Loče, Sv. Jernej, Tolsti vrh, Zbelo, Gornje Laže. 3. ©koško, Kot, Sv. Kungota, Oplotnica, Padeški vrh. 4. Vitanje, Kozjak, Lubnica, Paka, Skomarje, Stranice, Sp. Dolič, Brezen. Ljutomer: 1. Križevci, Stara vas, Grlova, Iljaševci, Ivri-štanci, Logarovci, Lokavci, Ključarovci, Bučečovci, Veržej, Vučja ves, Boreči, Bunčani. 2. Ljutomer. 3. Stara cesta, Godemarci, Slamnjak, Branoslavci, Moravci, Pristova, Presika, Radoslavci, Kamtenščak, Noršinci, Cezanjevci, Cven, (Ljutomer.) 4. Sv. Jurij ob Ščavnici, Galušak, Grabonoš, Ivahjci, Mala Nedelja, Očeslavci, Kralovcl; Murski vrh, Negova, Slaptinci, Stanetjnci, Trbtegovci, Bolehnečice, Oko-slavci. 5. Zg. Radgona, Ivanjšovci, Hrastje-Mota, Kapela, ČrešnjoVci, Orehovci, Police, Radinci, Rih-tarovci, Šratovci, Ščavnica, BoračOva in Zbigovci. Maribor: 1. Sv. Trojica, Andrenci, Sy. Anton v Slov. gor., Sv. Benedikt v Slov. gor., G^čova, Verjane, Sv. Trije kralji, Senarsko, Ihova, Zg. Porčič, Smolinci, Zupetinci, Drvanje, Trotkova, Cagona, Sp. Porčič, Biš, Cogetinci in Brengova. 2. Sv. Jurij ob P., Krem-berk, Ledinek, Malna, Gašteraj, G. Ročica, Zerjavci, Partinje, Zitanci, Žice, (Sv. Lenart v Slov. gor.) 3. Sv. Lenart v Slov. gor., Jablance, Veličina, Ragoz,-nica, Zamarkova, Zikarci, Šetarjeva, Selce, Čerm-lenšak, Zimnica in Korena. 4. Št. 111 v Slov. gor., Do-brenje, Sv. Jakob v Slov. gor., Kaniža, Ploderšnica, Polička vas, Pesnica, Vukovski dol, Selnica, Ciršak, Cirknica, Na Ranči. 5. Sv. Lovrenc nad Mariborom, Recenjak, Legen, Kumen, Činžat in Rudeči breg. 6. Sv. Jurij na Pesnici, Gradiška, Svičina, Plač, Špičnik, Gornja Kungota, Slatinski dol, Vrtiče. 7. Kamnica, Karčovina, Leiteršperk, Rožpoh, Vestei-nica, (Maribor.) 8. Ruše, Bistrica, Jelovec, Janžev vrh, Lobnica, Slemen, Boč, Selnica ob Dr., Smol-nik. 9. Grušova, Sv. Marjeta ob P., Dragučova, Vosek, Sv. Peter pod Mariborom. 10. Studenci, Vrhov dol, Limbuš, Pekre, Pivola, Razvina, Radvina, Pohorje, Tezna, Ranče. 11. Hoče, Dogoše, Šmartin, Šmiklavž, Gornji Duplek, Rogoza, Skoke, Slivnica, Sp. Duplek, Bohova, Pobrež, Ciglenci, Zerkovci. 12. Sp. PoIJskava, Gorica, Račje, Sv. Marjeta, Podova, Šikole, Cirkovci. 13. Fram, Bukovec, Gabernik, Je-šenca, Kalše, Ogljenščak, Loka, Šmartno na Poh., Pokoše, Zg. Poljskava, Morje, Frajham. 14. Stude-nice, Verhble, Sv. Ana, Pekel, Hošrtica, Hrastovec, Lušečka vas, Jelovec-Makole, Modrače, Brezje, Poljčane, Stanosko, Stopno, Dežno, Pečke, Staten-breg. 15. Laporje, Črešnjevec, Zabljek, Gornja Bistrica, Gornja Ložnica, Pretrež, Ritoznoj, Kovača vas, Tinje, Dolnja Ložnica, Nova vas dolnja, Slov. Bistrica, Cigonce, Nova vas, Bojtina, Smereče, Šen-tovec, Oselj, Vrhloga. (Konec prihodnjič.) LISTEK. Kerubim! Pripovedka iz življenja rudarjev. Češki spisal I. L. Hrcfin£. Poslovenil Podravski. (Dalje.) VIII. Malkoviški grobar je moral hiteti. Dva groba naenkrat! Kaj Lidka! Nihče se ni zmenil za njeno življenje, niso se zmenili tudi za njen grob. Nepravilna jama, narejena v kotu, da ne bi delala napotja — kdo si jo pojde ogledat? Dva dninarja jo položita na občinske stroške v grob, grobar jo zagrne in konec je vsega. Zato pa si je dal opraviti pri grobu gospodarja iz Kerubima. To je pač kaj drugega, na takšnem grobu se nihče ne vpeha preveč. Pridejo semkaj odlični gostje in rudarji iz vse okolice in teh nihče ne prevara. Grobar je bil izmed revežev, ošteval je poti-homa gospoda; ko je pa kopal grob za bogatina, se je rogal levežem. Od tega dogodka so pretekli trije tedni. Zdelo se ti je, da hoče pomlad s svojim hvaležnim smehom zapoditi slehrni sled bolesti, ki ga je zapustil oni nesrečni trenutek na nekaterih licih. Otroci so si pripovedovali nekoliko dni o Lidki in njeni smrti na Kerubimu, toda kmalu so pozabili na njo. Predno je minil teden, že so dirjali po gozdu tjekaj k samemu rovu in kukali skozi zakajena okris v stavbo za stroje. Rudarji so si pravili nekaj časa o prvi nesreči na Kerubimu, opustili nepotrebno modrovanje in si poiskali delo. Bilo je seveda čudno, kako je Lidka sem dospela, čemu so gospoda našli pri oknu, ne pa v naslonjaču poleg mize — toda - -vprašajte jih! Mhdi gospod, ki je imel na skrbi vso pisarno, je bil 6t6žen. vendar ni jckal. Imel je na sebi žalno otiravb, (oda kakor bi bil rešen velikega jarma, da stž je otresel neizprosne strogosti svojega očeta. Sarno oči stare gospe se niso hotele posušiti. Kamorkoli je šla, povsod je jokala. »Vojteh«, je dejala nekega dne oskrbniku, »še sedaj se spominjam onega večera pred ono usode-polno nočjo. Mrliča z jokom ne oživim — ali veš o čemur sem ti takrat pravila?« Oskrbnik ji pri'rdi. »Al' si bil na Zvezdi?« »Bil sem, mati!« »Ali si govoril ž njim o tej zadevi?*« »Govoril sem.« »Ali je to on?« »Je!« Stara gospa se je znovič spustila v jok. Jen objokovala smrt svojega soproga? aii svoje življenje? — Ali je mar obžalovala izgubljeno življenje svojega otroka? ... »Pojdi k meni bližje, Vojteh, in povej mi vse.« Oskrbnik prisede in skloniv.ši glavo k glavi svoje matere, ji izpove vse, kar je slišal takrat v Potužnikovi krčmi iz ust rudarja Karliana. Umolknil je in pustil mater v globoki zamišlje-nosti. »Ali je v »šahti«?« »Da.« »Pokliči mi ga!« Oskrbnik odide ter se z najbližjim praznim vedrom spusti v rov. »Rudar Karhan!« zakliče v temni hodnik... »Karhan! Karhan!« je šlo od ust do ust, dokler ni doletel odmev v najzadnejšo štolo, kjer je Karhan klečeč delal pot vodi, izvirajoči iz tal. »Kaj je?« »Gospod oskrbnik te kliče.« Ondi pri izhodišču, kjer je gorela velika svetll-nica na premogovi steni, je stal oskrbnik molče, zroč na basanje košev in na signale. Karlian je stopil k njemu in dvignil kučmo. »Moraš iti takoj navzgor, Venik!« mu pošepeta oskrbnik. Rudar lahno strepeta. Ze se je radoval, da ]e brezdvonmo nastalo nesporazumljenje. In zopet ta poskušnja. »Kdo me kliče?« vpraša. Oskrbnik se skloni k njemu in odgovori poti-homa — eno besedico. »Mati!« ponovi tiho Karhan. »Ne pojdem.« Dalje sledi. Razne norosti. C. kr. državna obrtna šola v Ljubljani. Kakor se nam poroča od poučene strani, se nova državna obrtna šola v Ljnbljani otvori dne 6. novembra. Ravnateljstvo bode v kratkem objavilo vse potrebne podatke o organizaciji zavoda, o sprejemnih pogojih in pričetku vpisovanja. V Ljubljani se vrše 31. tm. nadomestne deželnozborske' volitvč, ker je bivši poslanec Ivan Knez odložil mandat. Narodno napredna stranka kandidira ljubljanskega tržnega nadzornika Adolfa Ribnikarja. „Gorenjec" je izhajal doslej skozi 12 let kot glasnik napredno-narodne ideje na Gorenjskem. Sedaj so ga obenem z Lampretovo tiskarno vred dobili v roke klerikalci. Narodno napredna stranka na Kranjskem je imela dne 4. t. m. zbor zaupnikov, na katerem so se pretresovala najrazličnejša narodna in strankina vprašanja. Izvolil se je tndi strankin odbor. Predsednik stranke je dr. Ivan Tavčar. Zadnji dopisi. Državni zbor. V seji 10. t, m. je bila na dnevnem reda razprava o draginjskem vprašanju. Ta dan so govor li štirje ministri: min. predsednik baron Gantsch, pravosodni minister dr. Hochen-burger, trgovinski minister Mataja in poljedelski Widmann. • Vojska. Turki vztrajajo. Carigrad, 10. oktobra. Mladotur^ki komike je naznanil ministrskemu svetn, da je kongres sklenil vztrajati v boju proti Italiji. Turki v TripolitariijI Se vdajo. Rim, 11. oktobra. Iz Tripolisa poročajo, da je turška garnizija, ki stoji pet milj znnaj Tripolisa, izjavila, da je pripravljena kapitulirati, to pa zato, ker ji je zmanjkalo živil. Italija hoče Tripolitanijo anektirati. London, 11. oktobra. Italijanska vlada je baje poslala velesilam noto, v kateri naznanja, da se sedaj ne more več zadovoljiti s protektoratom nad Tripoiitanijo, marveč da hoče Tripolitanijo anektirati. Italija grozi prerušiti evropski mir. Rim, 11. oktobra. Italijanska vlada je izjavila : 6e Tu-ki res izženo iz Turčije vse Italjane, bo Italija primorana razširiti svojo vojno akcijo ter svojih vojnih operacij ne bo mogla več omejiti samo na Tripolitanijo in Kireneiko. Pralni ekstrakt ,,Ženska hvala" za namakanje perila. Najpopolnejše nadomestilo za belenje perila. Najboljši in najzanesljivejši pralni prašek. Pralni prašek Je zaupljiv predmet Ako hočete Vaše drago perilo obvarovati škode, tedaj se čuvajte pred ponaredbami! Hmelj. Tržna poročila. Norimberg, 10. oktobra, 500, 200, mirno, eene počasi popuščajo. Podporno druitvo za slov. visokošolce na Dunaju je prejelo od 9. 7. do 1. 10. t. 1. sledeče darove: 500 K: g. Plahuta, kot Cisti dobiček veselice v Braslovčah; 273 K: abit. Jože Kune, nabral svoto med •ošolci idrijske realke; 160 K: c kr. okr. sodnik J. Preveč, tretjino prebitka veselice v Radovljici; 100: c. kr. sekc. svet. dr. Ivo Subelj na Dunaju; 9132 K: g. Ivan Modic v Novi vasi ; po 50 K: odv. dr. Karol Triller in Hranilnica in posojilnica v Šmarju pri Jelšah; 40 K: idrijski odsek akad. fer. dr. „ Prosveta"; 30 K: c. kr. Sol. nadz. dr. Anton Primožič; 27 prof. Amat Škerlj. kot čisti dobiček koncerta v Toplicah; 20 K; c. kr. nadštab. zdrav, v p. dr. Pr. Koš-melj; .po 10 K: J. Ravnik (po dr. Abramu) v Trstu in c. kr. gen. adv. pri najv. sod. Ivan Akretič; 6 K: c. kr. ured. drž. zak. dr. Vidic; po 5 K: Milan Žnideršič in Ivan Pušar, strojevodja; po 2 K: R. Knaflič, E. Einspieler in Fr. Heric; po 1 K: Fr. Švarc in J. Praznik; 150 K: Fr. Kristan. Skupaj 1386'82 K- — Hvala lepa vsem plemenitim darovalcem, zlasti pa dijakom, za njihovo delovanje in agitacijo, tekom počitnic v prid društva. Šolsko leto se zopet prične in število revnih dijakov se množi, zato prosimo kar najizdatnejših nadaijnih podpor. — Darove sprejema blagajnik Ivan Luzar, nadrev. j. ž. v p., Dunaj III., Reisnerstrasse 27. Avstrijska gospodinja je na glasn radi svoje ipretnosti v kuhinji in varčnosti v gospodinjstvu. Ni se torej čuditi, da so se Maggijeve kocke tako hitro udomačile pri nas. kajti ž njimi se prihrani denar, čas in delo in poleg tega so izredno okusne. Narejene so iz najboljšega mesnatega ekstrakta in vsebujejo tudi potrebno sol in dišave. Treba jih je samo z vrelo vodo politi in že je gotova delikatna goveja juha. Kadar kupujete, pazite vedno na ime Maggi in varstveno znamk5 zvezdo s križcem! Tiščanje v prsih in utripanje srca se neredko-krat pojavi vsled nerednega odvajanja. Vi kozarca naravne Franc Jožei-ove grenčice zavžite vsakodnevno na tešče, povzroča hitrejšo krožitev krvi v spodnjem delu telesa in vpliva tako gotovo pomirjevalno na valovanje. »Franc Jožef-ovo« vodo, poroča znameniti dunajski zdravnik za živčne bolezni, prof. dr. pl. Krafft-Ebing, je lako zavživati, zaželjeni učinek s epojavi že po nekaj urah. 5 Doma 99 40-31 ki kaj drži na ohranitev zdrave kože, osobito, ki hoče odstraniti solnčne pege in zadobiti ter obdržati nežno mehko kožo in belo polt, se umiva samo i Steckenpferd-lllijnomlečnim milom (znamka Steckenpferd) ed Bergmanna & Co., Dečin (Teschcn) n. L. Kos za 80 vin. se dobi v vseb lekarnah, drogerijah in parfimerijah. LISTNICA UREDNIŠTVA. Fr. ČernevSek, Novaštifta : Potrjujemo, da niste vi pisec dopisov iz Nove Štifte t novejšem času, in tudi ne { njimi v zvezi. Zdravo. — Sv. Primož "na Poh.: Danes žal nemogoče. — Gradec : Hvala lepa! Tudi za informacije! — Št. Lenart v Slov. Gor.: Brez podpisa je prišel dopis, zato ne moremo objaviti. — Lastnič: Danes nemogoče, ker list ie poln. Pride prihodnjič! Hvala! Zdravi! LISTNICA UPRAVNIŠTVA. M. Sch., Mozirje: V redu, kakor pišete! — N. Frie-drich. Središče: Plačano je bilo: 6. 4. 1908 2 K do 30. 6. 1908, 8. 2. 1910 4 K do 30. 6. 1909, 6. 10. 1910 2 K do 81. 12. 1909. Dolga je torej 4 K za 1. 1910 in 4 K za 1. 1911, skupaj 8 K. — List se je prepisal na Vaše ime! — J. V., Stročjavas: Pošljite mi. prosim, potrdilni list čez 28. 6./11 plačanih 6 K, kateri Vam vrnem. Zdravo! Spindler. — J. J., Hrastnik: Vi ste plačali: 7. 1. 1908 2 K do 30. 6. 1908, 27. 6. 1908 2 K do 31. 12. 1908. 20. 1. 1909 2 K do 30. 6. 1909, 4. 8. 1909 2 K do 31. 12. 1909 in 17. 1. 1911 4 K do 31. 12. 1910. Ali imate kako potrdilo iz 1. 1910? J. C., Domova: Vi ste plačali: 31. 3. 1P08 1 K do 30. 3. 1908. 18. 10. 1908 2 K do 30. 9. 1908, 30. 1. 1909 2 K do 31. 3. 1909. 18. 7. 1909 2 K do 30. 9. 1909, 1. 2. 1910 1 K do 31. 12. 1909, 28. 10. 1910 2 K do 30. 6. 1910. 24. 8. 1911 2 K do 31. 12. 1910. — F. C. Gornjlgrad: Vi ste plačali: 10. 1. 1908 4 K do BI. 12. 1908. 4. 2. 1909 9 K do 30. 6. 1909, 18. 2. 1910 4 K do 30. 6. 1910, 14. 1. 1911 4 K do 30. 6. 1911. — Eno posestvo prodaja g. Vinko Vabič st. v Žalcu; eno Marija Mak pri Žalcu ; eno Jakob Pere v Libojah 11, p. Petrovče; dvoje pesestev pa g. Ivan Ogrin v Št. Ilju pri Velenju. — Joz. Eržen, Tata Banja : Vi imate list plačan do 28. 2. 1912. — 1. C., Kranj: Pomota ie je našla. Hvala! Je v redu! Priden in trezen trgovski pomočnik in prodajalka mešane stroke s takojšn jim vstopom se sprejme pri: Oton Kantin, Sp. Poljskava pri Pragerskem 2 1 Jfojfinzjčvseh zna.mK m za hitro prireditev jako okusne goveje juhe kot ♦ MAGGI"1 kocke za govejo juho a 5 vinarjev. MAGGI jeve kocke za govejo juho so čista, najboljša goveja juha v trdi obliki in vsebujejo tudi potrebno sol in dišave. Prave samo ž imenom MAGGI in varstveno znamko zvezdo s križem. Mala ozfnanila. Vsaka mastno tiskana beseda stane lO Vin., navadno tiskane pa pO 4 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer === inserat ne priobči. ===== V zadnjem izkazu o darilih za dijaško kuhinjo t Celju je stalo pomotoma, da je g. dr Anton Sohwab t Celju 30 kron. Glasiti bi se moralo 50 kron. PGo I I I I II Zahvala. Za dokaze toplega sočutja povodom prezgodnje smrti naše iskreno ljubljene soproge, oziroma matere gospe »'»i m » ic roj. posestnice v Logarovcih izrekava tem potom presrčno zahvalo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem od blizu in daleč, ki so nama bili v naj-bridkejših urah v dejansko in duševno pomoč. Posebno se zahvaljujeva vlč. g. Jos. Weixl za ginljivo nagrobnico, kakor vsem, ki so se pogreba predrage rajne tako številno udeležili. Prisrčni Bog plati! Lcgarovci, dne 8. oktobra 1911. Matija Jurinec Frančiška Jurinec soprog. hčerka. i i I i i Kdor se hoče bolečin v pljučih, vratu in goltancu, če so še tako trdovratne ali pa astmef če je še tako stara in se zdi neozdravljiva, rešiti enkrat za vselej, naj se obrne na A. Wolffsky, Berolin N., ¥feissen-burgerstr. 79. Tisoče zahvalnih pisem. Brošura zastonj. 10 8 7 Naprodaj je kočija po zelo nizki ceni. Celje, Sannhof. 20 3-3 Gostilna, če mogoče obenem trgovina, se išče ▼ najem ali na račun decembra t. 1. ali januarja 1912. Ponudbe na upravništvo „Narodnega Lista". 16 2-2 Posestvo naprodaj! Proda se v Krušcevi gorici, občina Pirešica lepo posestvo, obsegajoče 6 oralov zemlje. Zraven je sadni vrt, lepa trta ter potrebno gospodarsko poslopje. Vse se nahaja v najboljšem stanu in se dobi po jako nizki ceni. Vpraša se pri Mariji Mak, Podšentjungert štev. 32 ali pri Josipu Leonu, krojaču v Celju, Gosp. ulica št. 9. 533 3- 2 a prodaj je lepo, dobro urejeno posestvo, 10 minut od trga Žalec. Obrniti se je do g. Vinko Vablč-a st., posestnik in trgovec v Žalcu. 535 3-2 Proda se hiša s koncesijo za mešano trgovino; hiša je nova in v lepem stanu. Naslov se izve pri upravništvu „Narodnega Lista". 537 3-1 Proda se se vsled starosti dobroidoča gostilna v prijaznem kraju ob cesti, 2 uri od kolodvora Sevnice; zraven je tudi 5 njiv, nekaj travnika in hlev. Cena za vse skupaj 7000 K. Natančno se poizve pri lastniku Miltaeltl Jeler, gostilničarju v Podvrhu št. 47 pri Sevnici. 538 1-1 Dvoje stanovanj v I. nadstropju oziroma pritličju, z 2 event. 3 ozir. 2 sobama in prit., vodovod, se odda s 1. novembrom 1.1. Vprašati je: „Vlila Reglna" Lanovška cesta. 530 3-2 UEBIGOVSck ne manjka dandanes pri nobenem gospodinjstvu, kjer resnično dobro kuhajo. — Pripravljen iz čistega | mesa najboljše vrste. priredi že mali dodatek „pravega :Francka:" s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljeni sprejem v slehernem gospodinj Ivu. 190 13-8 Loterijske številke. Trst, dne 7. oktobra 1911: 57, 18, 35, 50, 41. I^HC, „ „ „ 85, 47, 90, 14, 30. Naprodaj je dvoje velikih in lepih posesteu. Prvo posestvo ima 18 oralov travnikov in njiv s približno 1000 sadnimi drevesi in 4000 drogi hmelja, več oralov gozda, stanovalsko hišo, hlev in kozolec. Posestvo leži v bližini farne cerkve in je od železniške postaje oddaljeno 3U ure. Drugo posestvo leži bliža okrajne ceste, je od železniške postaje pol nre oddaljeno in ima 15 oralov travnikov, njiv in sadonosnikov, več oralov gozda, lep vinograd, stanovalsko hišo, hlev, kozolec in zelo veliko, popolnoma dobro ohranjeno opekarno. Cena obeh posestev po dogovoru. — Naslov prodajalca pove upravništvo lista. 502 4-3 j Nagrobne križe j z napisi in jj j. nagrobne svetilke j, ■ H Z priporoča po nizkih cenah l ■ H veletrgovina z železnino i j ,.MERKUR", Peter Majdič \ | »-i v Celju. m l ■ ■ b ra h SBBIBIBIlISIStnaEIiaSSntlBBBaiailSSEllIBBfSB !! Presenetljiva novost !! V življenju nikdar več take prilike. 000 komadov 'samo 'K 4 50. Krasna pozlačena preoizijsko anker ura z natančno idoča, garancija 3 leta, ena moderna, svilena kravata za gospode, trije komadi najfinejših žepnih robcev, en krasen prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamnom, ena krasna elegantna garnitura ženskega nakitja, obstoječa iz 1 krasnega kolirja iz orijentalnih biserov, moderni damski okras s patentnim zaklepom, dve elegantni damski zapestnici, 1 par uhanov s patentiranim kaveljčkom, 1 krasno žepno, toaletno ogledalce, 1 usnjata denarnica, 1 par man-Šetnih gumbov, 3 kar. double zlato s patentnim zaklepom, 1 jako eleganten album za razglednice, najlepši kraji sveta, trije šaljivi predmeti, največje veselje za staro in mlado. 1 jako praktičen spisovnik ljubimskih pisem za gospode in dame, 20 dopisovalnih predmetov in še čez 500 uporabnih predmetov, ki se v hiši ne morejo pogrešati. Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna, stane samo K 4*50. Pošlje se po povzetju ali če se denar pošlje naprej. Dunajska osrednja razpošiljalnica P. LUST, Krakov štev. T3T. NB. Kdor naroči 2 zavoja, se mu^priloži prima-angl. britva, Za neugajajoče denar nazaj. 545 1 Pozor pred ničvrednimi izdelki. Tomasova moka je vsak čas in za vse rastline najboljše in najcenejše fosforno gnojilo. Za čistost, za množino fosforne kisline v celoti in one v citro-novi kislini razpustne in za finost zmletja Tomasove moke, pod znamko ,štiriperesna' znane, že nad 30 let rabljene in najboljše preskušane, jamči __(113 15 15 prodajalna pisarna fosfatne^ok^^kih^ovar^ za Tomasovo moko na Dunaju I., Bauernmarkt 13. Adolf Bursik čevljar V Celju, poleg kapucinskega mosta se priporoča za izgotovljenje jesenskih in zimskih čevljev iz raznovrstnega usnja v modernih oblikah in primernih cenah. ————i—————— fleroplan slov. izumiteljev Kjuder-Renčelj iz Trsta je slav. občinstvu razst ivljen y areni ,Narodnega doma6 v Ljubljani do 16. oktobra vsak dan med urami 10. dopoldne do 1. popoldne in od 5. do 9. zvečer. 5391 Predavanja in eksperimentiranja vsako uro Vstopnina za osebo 1 K. Dijaki in vojaki do narednika ter obrtni vajenci plačajo polovico. UctnnnirD* pri blaSajnl in ▼ pisarni IlillUpillUD. ,Universal<, Sodna ul. 4. Pojasnila daje in dovoljuje znižane cene korporacijam razstavno ravnateljstvo ,Pisarna- Uni ver sal' 7 - k. Čitajte! Citajte! Konec draginje! Nova tvrdka IZVOZ 527 5—2 Jožef Mysik S y Humpolcu največja trgovina te vrste. Najnovejši modni ševjoti . , . . . od 3 K naprej sloviti loden za obleke najnovejši kamgarnl, trpežni . . . , mandarine-blago za zimske suknje . . . angleški raglan-ševjotl...... blago za uniforme ln črno za salonske obleke ševjoti in blago za damske kostume . . t „ i „ 6„ 9 11 8 11 2 „ Vzorci na zahtevo poštnoobratno franko. Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je 118 25-19 „Ilustrovani tednik" ki izhaja vsak petek, ter stane četrtletno le K 180 Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem! Naslov: »llustrovani tednik", Ljubljana. Ljubljana. Sodna ulica št. 4. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Varstvena znamka »Sidro" V m Liniment-Capsici comp., 524 nadomestilo za 42-3 sidro - pain - expeller je kot najizvrstnejše bolečine olajšujoče in odvajajoče sredstvo za vtiranje (mazanje) pri prehladih itd. splošno priznano ; za ceno 80 v.. K 1'40 in 2 K se dobi skoro v vseh lekarnah. Pri nakupu tega povsod priljubljenega domačega sredstva vzamite le originalne steklenice v škatljah z našo varnostno znamko »Sidro", ker tedaj ste sigurni, daste dobili izvirni izdelek. Dr. Richterja lekarna pri .Zlatem levu' t Pragi, Elizabetina cesta št. 5 (nora) x>a Pisarna je v Celju, sprejema W hranilne vloge od Rotovške ulice št. 12 vsakega, je član zadruge © © © in jih obres^je po Uraduje se vsak dan J^M^S Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi e © © dopoldne« © © © se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem. 25 61-41 tiskarna u Celju Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja neprestane v ko*. Sleherni, ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak Čas računati na dosežen uspeh, ker so prejeranku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni ipeii zadovoljiti svoje cenjene stranke. — =========== Naročila izvršuje točno in solidno. — Gene nizke. =============== * hranilnica u Celju Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure doDoldne in iih obrestuje ■ u narodnem domu. [■= H 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 41/8°/0 ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlaga- J»*ji — . , I • 2 - ]._„ '' P _Xin ml O rv«f Mifctn* 6 m <1 svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove ____ ... _ ^0.000 K, za napravo potov 5060 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šolje 11.100 K, za podpore različnim požarnim brambam in Y kmetijsko gosppdarske namene nad 6.000 K, hranilnico usta-novivšim okrajem izplačalo pa se je 41.300 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 93.800 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebpp peslpvepjfilj deparnih zavodov in jih brestuje, ne da bj se pretrgalo obr srestovanje. Slove 204 —28 nci, vlaaajte v %7MA?t9Miic1to hvanilNfrii svoj cerkveni in ustanovni denar ali kadar nalagate denar za mladoletne JUZJHmajCT^O nramiliug aH varovance in zahtevajte pri sodiščih, ;Mv v. . |t-3M?tMiV/i da so naloži flenar za mladoletne o?irom* varovance izk|jnpno le y araHMHll0. Lastnik in izdajatelj; Sarortna založba v Celju. Odgovorni urednik V e k o a 1 a v S p i u d 1 e r. Tisk Zvezne tiskarno 7 vel Priloga »Narodnemu Listu11 št. 45. Kdop hoče dobpo poučno čtivo, naj si naroči sledeče zvezke ,Ljud. knjižnice': II. 0 alkoholizmu. Cena 50 v, po pošti 60 v. III.-IV. Higijena na kmetih. Cena 1 K 20 v, po pošti 1 K 30 v. V. Kolera in kako se je moramo čuvati. Cena 20 v. Naroči se pri: Vekoslav Špindler, urednik, Celje. Martin MUl četfljarsKi tnojst Celje, Kittg (V loVi posojiltiižm hiši) priporoča sVojo zalogo iti delavnico za najrazličnejšo obutalo po zmernih cenah. 39 50-38 Sliljar m pleskar prevzame vsa v svojo stroko spada-^j | joča dela, kakor slikanje sob, cerkev, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Priporoča se za mnogobrojna naročila, < Sprejmem takoj več pomočnikov^J Diktor Beuc, Celje 59 Graška cesta šteu. 8. 49- Iriumf-štedilniki s a o -a sa r? Iriumf-tuornice družba z o. z. IDels, Zgornje flustrijsko. Darujte za Nar, shlad! „Ka-a-a-j?!<< Dečki: „Papa je dovolil. Saj je vendar Jacobijeva antinikotia-svalčična ovojka. S Pozor: Pristno le v škatljicah za svalčice pod imenom Jacobi. 243 52-23 Ljudevit Borovnih —— puškar - v Borovljah (Ferlach) nalKoroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pnšek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokres-nike, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. presku-Sevalnici in od mene preizkušene. — llustrovani ceniki zastonj 1 61 52 33 Ivan Rebek, Celje. stavbeni in umetni ključavničar, vodovodni instalater (Poljska m. t4> se priporoča za napravo železnih ograj, vrat, oken, stopnic ter za vsa Konstrukcijska dela, štedilnike, vseh vrst vodovode, vod« njake, kopališča, izdelujem močne premostne tehtnice (Brucken-wagen). — Vzamem v popravilo vsakovrstne tebtnlce ln uteže. Vse po dnevnih cenab. 43 46-37 Celje* GOW ■ Svoji k svojim! B IHHBIBIIIIIIBIII Največja 'trgovina in oelihansha zaloga ur, zlatnine, srebrnine, verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, brilanti in drugimi kamni. 46 50-38 7a voniflD in nDllDCtirD poročne zlate prstane ter ženito- flfl zeihiie m iikvemiik vanjska darila po najnižjih cenah< ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov itd. Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! R. Salmič, Celje, Narodni dom BiBBiBBaEaKeiiaiaBiissBaaaiEBBBisiiiiiiiiiiiiiaaiBiaiiiiii B H a B H O S! H ii H B E B Edino delniško pivovarniško narodno podjetje Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg Svoji k svojim! v Ljubljani Svoji k sy0jim! priporoča svoje izborno marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo 66 v sodčkih in steklenicah. 52-36 mwmmmmm.mm.mm Pri gnojenju travnikov, deteljišč in žita ne smemo opustiti poleg gnojenja s Tomasovo žlindro in superfosfatom gnojenja s kajnitom ali 401» kalijevo soljo. Pojasnila o teh, kakor tudi drugih gnojilih daje zastopstvo kalijevega sindikata« Fr. Mulec v Ljubljani,. Gruberjevo nabrežje 14. Kalijeva gnojila se dobivajo pri tvrdki „NIERKUR", P. Majdič v Celju, pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, pri c. kr. kmetijski družbi v Gradcu ter še pri mnogih drugih trgovcih. 76 46-35 1 ( Stanje hranilnih vlog nad 6 milijonov K Hranilne vloge sprejema na hranilne < knjižice ter jih obrestuje po 41/a od Sto brez odbitka rentnega davka. ' Vloge v tekočem računu sprejema ter jih obrestuje po 4 V2 od sto od dne do dne. čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahko poljubno razpolagajo a čeki ' 0 svojem imetju. Eskomptuje in vnovčuje menice, kakor tudi nakaznice na vsa mesta. Posojila daje na osobni in hipotečni kredit | po ugodnih pogojih. 57 49-38 Posojilnico v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo 1 v lastni hiši ,.Narodni dom" v Celju. Rezervni zaklad znaša nad 360.000 K Prva južnoštaj erska vinarska zadruga Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko r. z. z o. z. v Celju Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko Velika zaloga najrazličnejših vin iz vseh delov Spodnjega Štajerja, letniki 1908, 1909 in 1910, rudečih in belih po najnižjih cenah. Y razpisuje 519 3-3 Prošnje se naj pošljejo do 15. oktobra t. 1. S1ISIE Najboljši češki nakupni Ceno 1 kg sivega, dobrega, puljenega 9 K, boljšega 2 K 40 h; prima polbelega 2 K 80 h; belega 4 K ; belega, pnhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, spežnobelega, puljevega 6 K 40 h ; 8 K; 1 kg pnha. sivega H K; 7 K; belega, finega 10 K. najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg 381 dobi franko. 50-12 Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg. 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K: napol puh 20 K; puh 24 K ; same pernice po 10 K. 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke K 13'—, K 14-70. K 17 80 in K 21'—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok K 4"50, K 5"20, K 5"70; podpernica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga. 116 cm široka, K 12 80, K 14'80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. DoVo-ljeho je zamenjati, za neugajoče se povrne denar. S. Benisch v Dešenici, štev. 773, Češko. Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko. Kardiitalna točka negovanja zdravja je, prebavo v vseh okolščinah držati na višini njene naloge in jo po močeh podpirati. Domače sredstvo, ki je napravljeno j^z izbrano najboljih in učinkujbčih zdravilnih zelišč, sredstvo, ki vzbuja tek in pospešuje prebavo, sredstvo, ki lahno odvaja in odstranjuje posledice tiežmernošfi, napačne diete, prehlada, posledice sedenja in zapečenosti kakor gore-čico, napetost, preobilo tvoritev kiselin in krčevito bolest, sredstvo, ki vse to ublaži ali pa odstrani, je „Dr. Rosa-Balzam za želodec" iz /f^L ^h lekarne B. Fragnerja v Pragi. Svarilo I Vsi deli zavoja nosijo postavno določeni varstveni znak. ———— GLAVNA ZALOGA: lekarna B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja „pii črnem orla", Praga, Mala strand 203, vogel Nerudove ulice. Pošilja se vsak dan 1 cela steklenica K 2—, pol steklenice KI.—. Po pošti, če se pošlje naprej K 150. se pošlje mala steklenica, za K 2'80 se pošlje velika steklenica, za K 4'70 dve ve,liki Steklenici, za K 8'-- štiri velike, za K 22'— Štirinajst velikih _ steklenic franko na vse postaje avstro- ogrski monarhije. -----:----— Zaloga v tkarnah Avstro Ogrske. Avštfo -Američana, Trst 33 morskih paffiifcdv. Redno prevažanje potnikov in blaga med Tfštom in Italijo, Grško, Francosko, Špansko, Severno;, Centralno in Južno Ameriko. Najbližji odhodi iz Trsta v potnih črtah; v New-York čez Patras, Palermoi 21. oktobra parnik Ulice v Buenos-Aires čez AlMiffjtf, Las PalihaS, Rio de Janeiro, Santos, Mohtevifleo: 26. oktobra parnik Eugenia Zabavne vožnje po sredozemskem morju z velikimi parniki prekmorskih črt- Pojasnila dajejo: Ravnattilj&tvd, Tr3t, Via Melin piccolo 2. Naslov za brzojavke: Cošulich, frst), dalje vsi glavBi zastopniki: Schenkei' & Co., Danaj I., Neutdrg. 17; Passagierbureau det Austro-Američana, Wien I., Rarttieffing 7, II.; in v Gradcu: Fr. Kloiber-ja sinovi, potovalna pisarna, S. Schwarz, potovalna pisarn^ Anneiistr. 61. 195 17-13 a 11*11 11 Hfi P nnlatilnice^ slamoreznice, vitle, IWdJIJtJI|9W šMne mlirtt, kotfe U 361 -11 navadne in na par, kakor tudi prodaja po nizkih cenah veletrgovina ž železnino ,MERKUR', Peter Majdie, Celje. : t f i 1U i n ra r- brzofcfttilniki za krmo so m#*ijšf! * i jr murnom* Not izboljšan sestav! Močna ižpeljjtfa popothoma M Kota-n£ga želčza in Z&Mfte ptoCeviše! ill f " — Stari še pred ččtrtpffi* ifi Slabšimi redbami iz litega železa! 51026-3 Zahtevajte cenike! Dopisuje se slovensko! Delniška družba Alfa Separator, Dosaj Nagrobne 5: vence 5 v raznih velikostih iii cenah s trakovi in brež trakov iina v zalogi Žvezna trgovina (Goričar & Leskovšek) V ČeljU, Naročita se fžvfSlijejb z bbFatflo pošto. — Brzojavni naslov: Zvezna trgovina, (Goričar & Leskovšek, Celje