Uredništvo- oprava: Ljubljana, Kopitarjeva S. Teleton 4001 • 4004
Mesečna naroCnlna 18 lir, za Inozemstvo 51-50 Ur.
Cek. rač. • Ljubljana 10.650 n naročnino In 10.349 za Inserate
Izključna pooblaJienka za domače
In Inozemske oglase: Union« Pubblicita Italiana S. A_ Milano
SEPTEMBER-1943
TOREK
l,once«sion«n» e.clu.iva pel 1» pubhlktti di pruv.uliMi/. Italiana utera Unionr Pubblicita Itallan. S. A.. Milano
I combattimenti in Calabria continuano
L'av?azione attacca i rifornimenti avversari Un sommergibile nemico colato a picco
BoIIettino di
Comando Supremo guerra Nr. 1199:
In C a 1 n b r i a le truppe italo-ledesche, strcuuamciitc conteso al ne-inico sovercliiante in uomini e me/./.i il terreno del litorole, si uttestano su nuove posizioni.
L'avia/.ione continua i suoi attac-chi contro i rifornimenti avversari, impegnando in duri combattimenti lc forma/ioni aeree anglo-antericane clie appoggiauo lc loro azioni terrestri.
In Adriatico una nostra corvetta, al comando del tenente di vascello Rir.cardo Gladi da Trieste, ha colato a picco un sommergibile nemico.
Azioni di boinbnrdamento hanno avu-
to luogo sulle zone di Avcrsa, C a -p u a , F o r m i n , V i 11 a L i t e r n o c V i t e r h o : intercettati ad altissi-ma quota dai cacciatori italiani, due quadriniotori c un bimotore precipi-tnvano al suolo; un (|imrto velivolo, colpito dalic batteric di Brindisi, cadeva lioi pressi d i Copertino (Lecce).	Generale Ambrosio..
Nota. Oltre agli affondamei»ti se-gnnlnti nei siugoli Bolletiui, ii it i tn e mcz/.i della R. Marina nei primi sci mesi del 1943 danneggiavano, in modo piii o meno grave, t? sommergibili avversari alcuni dei (iuali si devo pre-sumerc siano affondati. (Štefani).
Zadnja pot kralja Borisa
Velike množice bolgarskega ljudstva so pospremile mrtvega kralja — V spremstvu so bili tudi zastopniki in odličniki vseh evropskih držav
V Kalabriji se boji nadaljujejo
Letalstvo napada sovražne dovoze - Sovražna podmornica
potopljena
poveljstvo, vojno poročilo
Vrhovno it. 1199:
V	Kalabriji so italijansko-nemške Eetc krepko branile obalno ozemlje pred sovražnikom, nadmočnim v ljudeh in sredstvih in se utrdile na novih postojankah.
Letalstvo nadaljuje s svojimi napadi na nasprotne dovoze in zapleta v trde boje angleško-ameriške letalske skupine, ki podpirajo njihove kopenske boje.
V	Adriatiku je neka naša korveta pod poveljstvom poročnika bojne ladje Riccarda Gradi j a iz Triesteja potopila eno sovražno podmornico.
Bombardirana so bila področja Avcrsa, Capua, Formia, Villa L i -' e r n o in V i t e r b o j italijanski lovci so zelo visoko prestregli sovražna letala in dva Stirimotornika ter en dvomotornik so trečili na tla; četrto letalo, zadeto od topništva v Brindisiju jc padlo na tla blizu Copertina (Lecce).
General Ambrosio.
Dodatek: Poleg potopitev, omenjenih ▼ posameznih vojnih poročilih, so edi-nice ter sredstva Kr. mornarice v prvih šestih mesecih 1943 bolj ali manj težko poškodovala 17 nasprotnih podmornic, od katerih se jih je nekaj verjetno potopilo.
Nezmanjšani boji na vzhodu
Sovjeti napadajo v donješki kotlini, pri Harkovu in Vjazmi Nad Mannheimom in Ludwigshafenom je bilo sestreljenih
37 bombnikov
nillerjev glavni slan. 6. sept. Nem-iko vrhovno poveljstvo objavlja:
Močni sovjetski napadi v donje-E k i kotlini, na področju pri H a r -k o v u in jugozupadno od V j a z m e so trajali tudi včeraj ves dan z nezmanjšano silo dalje. Letalstvo jc učinkovito in brez prestanka podpiralo kopno vojsko * hudih obrambnih borbah. V času od 2. do ». septembra jc sovražnik izgubil 1G6 letal.
Na kalabrijskem polotoku izkrcane angleške čete napredujejo proti
šibkim nemško-ilalijansklm silam samo obotavijaje. Samo na nekaterih krajih je prišlo do bojev.
Preteklo noč so močni angleški oddelki bombnikov napadli področje mest M a ii ii h e i m a in L u d w i g s h a f o n a. Prebivalstvo je imelo izgube. V nekaterih mestnih okrajih so nastala znatna razdejanja, predvsem zaradi pozneje nastalih požarov. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili, kolikor je do sedaj ugotovljeno, 37 uapadajočili bombnikov.
Občutne angleške izgube v Kalabriji
Bern, 6. sept. Angleški tisk v nasprotju s pričakovanjem zelo malo poroča o bojih v Italiji. Nekateri listi samo poročajo o izkrcanju in nekateri oti njih pišejo kakor da bi šlo čisto za navadni dogodek. Komentarji so tudi precej zmerni. »Times« piše, da je strateški namen vdora priprost in očividen: gre za prvi neposredni stik zahodnih zavezniških sil z evropsko trdnjavo. Churchill da jo v svojem quebeškem govoru jasno dejal, da »ta slik ni edink. »Dai-jy Herald« se bavi z vojaškim in političnim vprašanjem. Vprašuje se, če ne bi bila morda drugačna politika do Italije zaveznikom prihranila sedanjih bojev. »I)aily Maik napoveduje »precej
dolgo vojno«.	. . ,. , , „
»Evening Standard* izjavlja, da bo boj v Kalabriji zelo odvisen od italijanskega odpornega duha. Zasedba države s sovražnim prebivalstvom je težka in trda ker se lahko vsaka vas, vsak cestni vozelj spremeni v trdnjavo. »L>aiiy Express« in »News Chronicie« naglasata, da je letalska moč ključ za vojaške nastope, ki so zelo odvisni od naglice, s katero si bodo zavezniki^ zgradili lelaiL-
sča v Italiji.
»United Press* poroča, da zavezniškim vojnim dopisnikom še ni bilo do-
voljeno prekoračiti Messinske ožine in se pridružiti oddelkom osme armade. Pod zaščito letalstva in vojnih ladij so dovažali angleške in kanadske okrepitve. Ko so se čete osme armade utrdile na svojih mostiščih, so se v obliki pahljače razdelile proti severu, vzhodu in jugu. Boji so zelo zagrizeni.
Švicarska telegrafska agencija pa poroča iz Berlina: V prvih urah 3. septembra je veljal glavni angleški napad italijanski obali severno od Reggia, proti poldnevu pa je prešlo težišče na odsek med Cajio Špartivento in Melito zaradi drugega izkrcavanja močnih angleških sil. Angleški oddelki so stopil v stik z italijanskimi zaščitnicami, ki so se pomaknile proti severu na ugodnej še postojanke, srdito se boreč s številnejšim sovražnikom. Zadale so mu ob-čuine izgube. Okrog poldneva so Angleži s tremi ladjami pripeljali v Reggio vojno gradivo za podporo oklepnih sred stev, ki so se morala trdo boriti. An gleško poveljstvo skuša verjetno zasesti obalne ceste, da bi tako lahko iz dveh strani prodiralo v osrednje masivno go rovje brez cest. (»11 Piccolo«). , ,
Za kaj se bori Madžarska
. Budimpešta, 6. sept. Vsi madžarski listi so objavili članek madžarskega zuna-niega ministra Ghiczy-ja o položaju Madžarske. Minister pravi med drugim, da gre Madžarska skozi eno najtežjih dob v svoji zgodovini. Vojna je stopila v odločilno razdobje. Usoda Madžarske je v veliki meri odvisna od narodne skupnosti in trdnosti notranje fronte'- Treba sc je boriti — piše minister — za obrambo pravnih in človečanskih vrednot, za obrambo naše svobode in neo-dvisnosti. Madžarski meč je v službi križa m reda. Na koncu naglaša minister, da Madžarska nima ozemeljskih težen)'. ona je stopila v vojno izključno za obrambo državnih meja, ki so jih ogrožala sovražna poželenja. Na koncu minister poziva Madžare. naj strnejo svoje vrste za obrambo tisočletne države, ustanovljene od >v. Štefana, da bo lahko nadalje žive a v znamenju križa in da bo lahko izpolnjevala svoje poslanstvo, to je obrambo kr-ičtnskc civilizacije. (»II Piccolo«).
L Smrt slavnega antropologa
lluenos Alres, 6. sopt. u-s: V Washing tonu je umrl slavni antropolog dr. Aleš Brdllka. Star .ie bil 74 let. Rojen Je bil
Kumpolochu (Cošku) znanstvenih dol.
Sofija, S. septembra, ns. Italijansko kraljevo zastopstvo pod vodilvoui Nj. kr. Vis. borgamakega vojvodo jo prispelo v soboto v Sofijo. Sprejeli so ga na postaji dvorni minister, šef protokola ln velika skupina bolgarskih generalov' in častnikov. Italijanski poslanik Mamolll jo v^sprematvu svojih vojaških odposlancev pričakal odposlanstvo ua meji, kamor jo prišel k sprejemu tudi oddelek oboroženih sil. Na sofijski postaji visokega gosta sprejela častna četa z godbo. Bergamskl vojvoda jo obšel častno četo, medtem pa jo godba igrala kraljevo himno. Takoj nato so mu lilli predstavljeni odličniki, ki so ga prišli nn posntjo čakat, italijanski poslanik pa mu jo predstavil udi vse člane Italijanskega poslaništva. Bergamski vojvoda je nato v spremstvu vornegn ministra odšel v kraljevo palačo.
Sofija, fi. septembra, as. Sedem dni in sedem noči so po vseh bolgarskih cerkvah samostanih molili zn mrtvega vladarja ves narod se je v ganljivi pobožnost! udeleževal svetih obredov. Kn dnu pogreba pa jo bolgarsko ljudstvo privrelo Iz vseh krajev v prestolnico ter napolnilo vso ulice in trge, da bi lahko videlo žalni sprevod.
množici ei lahko videl mnogo pisanih narodnih noš, stare krojo bivših bojevnikov tor nove kroje mladinsko organizacije Branik., z okon pa so viselo žalne zastavo n po cestnh so gorelo s črnim blagom zastrte svetilke.
Ob 8.30 so v baziliko prihajali oblastniki, posebna odposlanstva in načelniki diplomatskih Zastopstev v spremstvu vojaških. pomorskih in letalskih odposlancev.
Nato so prišli ministri. Najprej predsednik Filov, predsednik in podpredsednik Sobranja, sofijski župan, generali in člnni civilne tor vojaško kraljeve hiše. Hkrati so vstopili v stolnico bivši predsedniki Sobranja ter bivši ministrski predsedniki.
Izrodnl poslaniki, tuja zastopstva ter diplomatski zbor so se razvrstili nn levi od krste. NJ. kr. Vis. borgamskl vojvoda se jo postavil nn eredino. na njegovi desnici pa so atall general Rnnnteseu, načelnik romunskega odposlnnstva, dr. Gcjza Pritz, načelnik slovaškega odposlanstva, dr. Do Reutersward, načelnik švedskega odposlnnstva. in Hasnn Snka, nnčelnik turškega od poslanstva. Na njegovi levi pa eo stnli general Alojzij Czalay, nnčelnik madžarskega odposlanstva, markiz de Korgariou, načel nik francoskega odposlanstva, Vilko Begič, nnčelnik hrvatskega odposomstvn, in v;d:ki admiral Hiidor, načelnik nemškega odpo slnnstva. Na desni od krsto so eo postavili člani kraljevo hiše. Diplomatski zbor, med njimi tudi italijanski poslanik Mamolll, ao je razvrstil lev0 od krsto, zraven njega pa jo utopil preilsedaik Filov ■ vsemi ministri.
Ob 0.15 je kraljica Ivana zapustila kraljevo palačo io so odpravila v baziliko. Spremljali eo jo knez Ciril, kneginja Ev dozijn, knoginja Nndeida in sestra, kneginja Mafalda d'Assia. Brž ko ne je postavila spremstvom desno od krsto, se jo začel žalni obrod, ki so je končni šole ob 30.15. Me-tropotit, kot predsednik sv. sinoda, je imel pogrebni nagovor. Potem so vojni in no trnnjl minister, podpredsednik Sobranja ter predsednik visokega sodišča, štirjo poslanci ter dva generala dvignili krsto tor jo nosil na lafeto.
Ko so krsto prinesli na trg pred bazi liko, jo vojaška divizija mrtvemu vladarju izkazala časti, vojaško godbo pa so počasi igrale bolgarsko narodno himno.
Potem so je nenadoma prikazala kraljica Ivana, vsn odeta v črno, ki jo jo spremljal knez Ciril. Pomikala so je počnsi in nekoliko priklonjcnn ter z bledim ohra zom nenehno glodala nn krsto. Vsn množica se je priklonila. Nato so so zaslišali ža lostni zvoki Beethovnove pogrebne korač niče. Bolestni občutki gledalcev so nepopis ni. Za vladarico so počasi stopali Nj. kr Vis. Evdozija, vojvoda in vojvodinja Wiir temberška ter knjeginja Mafalda d-Assia za tomi pa člani ministrskega svetn, diplo mat.skega zbora, poslaniki in člani kraljevo hiše ter drugi oblastniki.
Na trgn Aleksandra T. se jo sprevod |
ustavil prod spomenikom carja osvoboditelja, duhovščina pa je opravila kratko molitev, nakar so je sprevod pomikat dalje. Pred katedralo sv. Nedjelje je duhovščina opravila druge molitve. Na križišču velike ulico kraljico Mnrijc I.uizc la Krista Botova se jc la-fela ustavila. Tedaj so korakale mimo trupla čete sofijske posadke. Stirji generali so prevzeli častno stražo ob krsti. Med častnimi četami jo korakal mimo tudi oddelek surdln-skili grenndirjev ter zastopniki nemško vojske. Vsi vojaki so imeli na rokavu črn trak. Po paradi je skupina bolgarskih generalov dvignila krsto ter jo nesla v postajo in jo položilu v poseben železniški voz, duhovniki pn so začeli moliti In godbe so znlgrale narodno bolgarsko himno. Množica jc pred postajo pokleknila ter začeta moliti.
Kraljica Ivana, knez Ciril In drugi člani kraljevske rodbine, predsednik ministrskega svota In drugI visoki odličniki so stopili na vlak, ki jo kraljevo truplo odpeljat v samostan Itllo. Ko so duhovniki opravili zadnje molitve, so se oglasili bobni in med zvoki narodno himne ter glnsovi mestnih siren se je vlak počasi začel pomikati daljo. Mnogi so so začeti jokati in prišlo jo do ganljivih prizorov.
Vladarjevo truplo bodo položili na desni od oltarja sv. Ivana Itilskega Počival bo ob oltarju, kjer je tolikokrat molil zn rešitev bolgarskega naroda, ki ga je toliko ljubil In nrudi katerega je umrl po tolikih lotili tru-dn, naporov, bojazni in spremenljivih dogodkov.
Sofija, fi. sept. ns. fim Jo pogrebni vlak odpeljal Iz Sofije, je začel padati dež. Poleg kraljice in kraljevske družino je bil v vlaku tudi vojvoda Bergamskl. Na vseh postajah, kjer so je vlak ustavil, se jc zbralo veliko ljudstva in izknzalo pokojnemu vladarju zadnjo čast. Ko je vlak vozil mimo, je ljudstvo poklokalo ln molilo. Okrog 18.30 jc vlak pri spel v Koskarinovo, kjer so truplo naložili na avtomobil. Avtomobil je odpeljal proti snmoslnnu Itila. zn njim pa^ja vozilo več av tomobilov a kraljico, princem Cirilom, voj-
Japonci potopili dva rušilca
Tokio, 6. sept. as. Iz vojaškega vira se je izvedelo, da so japonska letala 3. septembra južno od Salomonskih otokov potopila dva sovražna rušilca.
Preprečeno sovjetsko izkrcanje
Berlin, 6. sept. as. Mednarodna poročevalska agencija je izvedela, da so se skuhale v današnjih jutranjih urah velike sovjetske sile izkrcati v Ručiju na vzhodni obali zaliva Luga, ki leži na južnem področju Finskega zaliva. Poskus je iz-podletel in sovražnik je imel zaradi takojšnjega in izdatnega odpora obalnega topništva krvave izgube.
Poskus napada na nemško rečno plovbo v Holandiji
Berlin, 6. sept. a. Mednarodna poročevalska agencija poroča, dn je danes zjutraj poskušala skupina 30 Spitflrojov e 4 dvomotornikl Iz majhne višine ponovno na. pasti in z bombami obsuti vozila, ki vzdr.
žujejo nemško rečno plovbo in se nahajajo v nekem bolandskem pristanišču. Obrambni ogenj malih čolnov je preprečit napadat cem, da bi svoj napad osredotočili in zato noben čoln ni utrpel omembe vredne Škode Tudi v pristanišču ni bilo nobeno škode Pač pa je bila potopljeun majhna bolnnd ska jadrnica, ki jo bila zunaj pristanišča Obramba je zbila 1 Spitfire in 1 bombnik Nn krovu zbitega lovca se je nahajal urednik nasprotnikovega oddelka.
vodom Bergamsklm, drugimi knezi In raznimi političnimi in vojaškimi osebami. Oh 10.30 jo sprevod dospel do samostana, tiostl oblaki so prekrili ve goro, ki obdajajo la osamljeni in tihi kraj miru. Truplo so odnesli Iz avtomobila. Samostanski zvonovi so pretrgali dolinsko tišino in s tužniinl zvoki naznanjnli deželi, da objokujejo smrt vla-larja. Dež pada še naprej. Vse naokrog jo tožko in žalostno vzdušje. Škofje, svečeniki n menihi tvorijo špnllr, skozi katerega ministri in višji častniki nesejo krsto. Ko jo krsta dospela do samostanskega praga, pristopijo menihi In odnesejo truplo v cerkev. Kraljica Ivana In ostali knezi se razvrstijo ob oltarju sv. Ivana Rimskega. Oh 'JO. uri so po zaključnih molitvah In po škofovem blagoslovu položili krsto na desno zraven drugih v grobnico.
Sofija. II. sopt. as. Bivši bolgarski kralj Ferdinand je poslal predsedniku vlade Fi-lovu naslednjo brzojavko: »Zaradi starosti in zaradi bolezni no morem priti na pogreb svojega toliko ljubljenega sina in mu izročili poslednji pozdrav; toda moja misel je pri bel gn rakom ljudstvu, ki trpi in objokuje ljubljenega enrjn, ki mu gu je prezgodaj iztrgala kruta usoda po tako sijajnem in modrem vladanju v 25 lelih. Priklonimo so vsi in skupno vzkUkuiuio: »Nuj bo večen njegov spomin.^
Knez Ciril bo član regentstva
Budimpešta, fi. aeptemhrt. a«. Posebni dopisnik »Curcutuln« poroča iz Sofijo, da bo Po vsej verjetnosti med člnni regont-skegn sveto tudi princ Ciril, brat umrlega kralja Borisa. Vse bolgarsko ljudstvo, pravi list, si želi tega princa n bodočega ro-genta, ker bi v njem videlo porokn in kor so bo tako izpolnila ljudska želja, da so nadaljnjo politika pokojnega kraljn. Pa no lo ljudstvo, temveč tu li vojska, katero član jo prino Ciril, bi ugodno aprejeln izvolitev Cirila, čigar navzočnost v regentskem .votli bt nudila jamstvo, da se hn politične oporoka kralja Borisa spoštovala.
Tri leta Antonescuve vlade
Bukarešta.
tekla tri leta
C. sept. n«. Danes so po-
vlade maršala Antonesca. Prestolnica je vsa v zastavah, po ulicah in v izložbah po trgovinah so velike fotografije kralja Mihaela ler maršala. — >anes zjutraj je maršal Antonescu naslovil na romunsko ljudstvo ognjevit proglas, v katerem se spominja, v kako žalostnih razmerah se je nahajala Romunija i. 15)40. in naglaša osvobodilno borbo romunskih čet. Delovanje vlade v teh treh lelih na raznih področjih, bo zbrano in objavljeno in dejstva bodo pokazala ter govorila vsem, ki hočejo
objektivno presojal! naše delo. Dobro stanje našega gospodarstva, popoln red v delu ter romunsko duhovno edinstvo pred nevarnostjo >o osnove četrtega leta, ki se danes pričenja. Z vero v Boga in naše prednike pojdimo nasproti preizkušnjam, ki nas še čakajo in nadaljujmo borbo za našo pravično stvar ler brez omahovanja nadaljujmo delo za našo pravice.« V mnogih krajih so se danes zjutraj pričele cele vrste javnih del za narodne koristi, kakor šole, cerkve iti socialne ustanove.
Tajna seja finskega parlamenta
Helsinki, 6. sept. as. Po plenarni tajni | vlade nojobširneje obdelal, pravi porofi
seji ifnsk. parlamenta, na kateri je predsednik vlade obširno poročal o sološnem položaju, je bilo izdano uradno poročilo, v katerem je rečeno, da se je predsednik vlade Linkomies predvsem poklonil vojski, ki budno straži na vsej črti postojanke, dosežene pred dvemi leti in je ohranila nezlomljivo moralo. V pregledu o gospodarskem položaju države jc Linkomies pogumno orisal sedanje težave in pripomnil, da je Finska z omejitvami, težkimi žrtvami in trdim delom prebrcdla velikanske ovire za državo, ki ima tako malo naravnega bogastva in delovnih sil.
O zunanji politiki, ki jo je predsednik
lo le to, da je Linkomies vzpodbujal državljane, naj ohranijo mir, vlada pa bo storila vse, kar je v njeni moči, di bo ohranila dobre odnošaje z vsemi državami in da ji ne bo odveč noben trud, da bo v primernem trenutku zagotovila Finski mir, ki ga narod nikdar ni nehal želeti. Zmernost finskega ljudstva mora biti temelj vsake politične misli. Enotnost, ki je bila največja narodna sila v prejšnji vojni, ne sme bili opuščena v trenutku, ko potrebuje vlada celotno oporo naroda, da bo prebredena kriza, v katero ni zašla lc Finska, ampak ves svet
Tudi sovjetske rezerve so omejene
Berlin, 6. sept. as. Številke o zadnjih izgubah, ki so jih zadale nemške čete in nemško letalstvo Sovjetom — piše mednarodna poročevalska agencija — same pričajo o vedno novih nemških obrambnih uspehih v sedanji izčr-povalni bitki na vzhodnem bojišču. Predvčerajšnjim so razni oddelki nemške vojske samo na srednjem odseku uničili 349 sovražnih tankov, nadaljnjih 38 tankov pa je zažgalo, oziroma onesposobilo nemško letalstvo. Sovjeti so torej izgubili skupno 387 tankov. To izgubo bo sovražnik moral z vso težo občutiti zlasti zato, ker opira svojo ofen-
Razdiralne sile ne morejo zagotoviti miru
Madrid, 6. sept. as. Tednik »Hespanol« pripominja v začetku petega leta vojne, da je treba usmeriti potek vojne tako, da ne bo prišlo do zmage barbarskih sil. ki jih v konkretnem primeru predstavjja komunizem- Razumljivo je — dodaja list
_ da vsaka vojskujoča se stranka misli
na vojno, vsakdo pa mora misliti tudi na mir, kajti civilizacija še vendar le ni bila dokončno zbrisana s sveta. Za pripravo miru, ki naj 6e uresniči jutri, za civilni in pravični red ne zadoščajo razdiralne sile, ampak je treba obvladati dogodke in usmerjati dejanja v določeno smer, da se bodo lahko tudi premagani narodi rešili. Treba je izkoristiti izkušnje prejšme svetovne vojne ter spraviti narode v varnejše skupno življenje in jim dati boljši socialni red: trpežnejši red. Razkroj evrop-
ske družbe, povzročen od prve svetovne vojne je privedel narode k dvojnemu nasilju: k notranjemu nasilju razrednega boja in zunanjemu nasilju borbe med narodi. Če nočemo, da bi se kaj podobnega ne ponovilo — zaključuje »Hespanol* — moramo že odslej misliti in delati za pravičnejšo ureditev sveta na novih osnovah.
Saradžoglu se je vrnil v Ankaro
Ankara, 6. sept. as. Ministrski predsednik Saradžoglu je v petek in soboto obiskal Smirno in predmestja, nato pa se vrnil v Ankaro.
živo predvsem na izredno uporabo oklepnih sredstev. Voč znakov govori, da imajo tudi sovražne rezerve svoje meje in da peklenski potek sedanjo bitke povzroča ludi Sovjetom resne težave. Pred dvemi dnevi je bila na primer zahodno od Harkova obkoljena in uničena sovražna oklepna skupina se-stoječa iz 22 tankov: 17 teh tankov je imelo na oklepih resne poškodbe za-dobljene v prejšnjih spopadih. To kaže, da sovražnik naglo popravlja poškodovane tanke 111 z njimi spet maši veliko vrzeli.
V velikanski bitki igra prvo vlogo nemško letalstvo, ki je s svojimi metodičnimi napadi v zadnjih tednih uničilo 300 sovjetskih topov in 1500 avtomobilov. O zadnjih bojih pa javlja ista agencija: Na južnem odseku so nemške četo nadaljevale premike za skrajšanje bojišča. Sovražnik navzlic uporabi velikih oklepnih sil ne le da ni mogel motili teh premikov, marveč tudi ni mogel vdreti v razvrstitev nemških zaščitnic. Velike izgube je imel sovražnik ob srednjem Doncu. Zahodno od Harkova so se morale sovjetske oklepne sile, ki so vdrle v nemške črte, umakniti zaradi protinapadov nemških rezerv. Zahodno od Orla je nemško topništvo tako uspešno napadlo sovražne oklepne sile, da je bilo na zelo majhnem odseku v kratkem času uničenih 78 sovražnih tankov. Tudi na železnici Stnolensk — Moskva so propadli sovražni napadi Z velikimi izgubami za nasprotnika.
čitanke in torbice kupujejo
Pomalem gredo šolske počitnico h kon. on. Oni dijaki, ki so se tekom leta promalo učiti in so jih kaznovali s ponavljulnimi izpita, spet pridno sedijo pri knjigah in se pripravljajo na izkušnje, da bi zlezli v višji razred. Ravnateljstva srednjih šol so žo razglasila razpored izrednih in ponav. ijalnih \zy>itov; v nekaterih šolah so bodo pričeli že ta toden Ponekod imajo instruk. torji že kar lepo zaposlilov; po 10 ali 15 lir zaslužijo ua uro — nekateri tudi več, drugi spet manj. Zaposlitev pride prav zlasti revnim dijakom, ki se preživljajo od poučevanja.
Začetek šolskega leta pomeni za starše novo skrbi. Treba bo kupiti knjigo in zvozko, vrh tega bo treba oskrbeti obutev in obleko, zakaj v šolo hodi vsukdo rad čedno nnpravljan. B posebnim vesoljem oskrbujejo matere ono otroko, ki Jih bodo vpisale v prvi razrod ljudske šolo. Malo tesno jim je pri srcu, ko so približuje čas prvo ločitve. I>a ne bo provoč stroškov na. enkrat, jim že zdaj kupujejo torbico in prikupne prvo čitanke s podobami. Otroci so jih vesoli in jih spravljajo med svojo igračo. Hkrati pa so tudi ponosni, snj zdaj ne bodo več navadni hlačarji, temveč šo. larji, ki imujo svoje dolžnosti.
Marsikatera prizadevna mati se žo trudi s svojim otrokom doma in gn uči aboeedo in štetja. Toda šolniki kaj takega no priporočajo in dobijo rajši v prvo šolo same nepismene glavice. Pravijo, du Jih sezna. njajo s prvo učenosljo. Toda podjetne mn. mieo bi rado vondarlo pomagalo svojim malčkom nu noge. Tu pu tum jih učijo izgovurjuti »r«, kur dola nokatorim hudo
proglaviee, trebijo apačene besede ter na.
vnjajo otroko na lepo vedoujo in govor, jonje.
Najmlajši pričakujojo otvoritev Solskoga lotu z otroško radovednostjo, stari šolarji pu živijo knjpuda še vedno v svetu počit, niške svobodo. Zvesto so držijo svojih to. varišlj, hodijo na kopanje, zbijajo žogo in preživljajo dun za dnem v eni sumi skrbi: da jim ne bi postnlo dolgčns. Odrasli jim radi privoščijo razvedrilo; šo par tednov in potem jih čakajo spet dolžnosti...
Za 59 m hitrejši od Nuncija
Nevaren fižotov škodljivec
V »hrambi nekega ljubljanskega gospodinjstva je ugotovljen nevaren škodljivce ti-žolovih zalog, ln sicor majhen rjavo sivi hroščok, zelo soroden in podoben splošno znanemu grah ar ju (Druclius pisorum L.). Lahko ga imenujemo t i ž o 1 a r (Acan-tlioscelides obsoletus Say., ali Brucliidius obteetus Say.) ker v Evropi napuda menda Izključno fižol. I)o sedaj, kakor se zdi, ta škodljivec ni bil znan iz naših krajev. Zato bo na splošno treba revidirati vso zalogo suhega fižola in jo naprej kontrolirati, zlasti pa fižol določen za setev.
Izmed bioloških razlik v primerjavi z graharjem ste najvažnojši ti-le dve: 1. da fižolar napade posamezno seme lahko z večjim številom ličink, tako da ostano od ce-loga zrna končno lo votla in preluknjona kožica; 2. da se infekcija zrn ne vrši le na njivi potom zelene rastline, temveč da se po prvi generaciji odrasli na zeleni rastlini takoj vrstijo naslednjo v sami zalogi suhega fižola (v za hrošča ugodnih razmerah do S generacij v onem samem letu. Odtod izredna škodljivost fižolarja, kateri je v stanu nničiti celotue zalogo v razmeroma kratkem času.
Na njivah se pojavlja prva generacija odraslih hroščev koncem junija. Samice ležejo naenkrat cele pakete jajčeo na fižolovo stročje, ali na listje ali, v zalogah, na zrnju. Do konca julija je žo godna druga generacija, hrošči pa pridejo iz zrna na pro-Bto šo le v skladišču in takoj nadaljujejo s ploditvijo, tako da imamo že v septembru novo generacijo.
Fižolovcc je prižel k nam t importlranlm gnilim fižolom. Nje«ova domovina je v pre-komorskih krojih. V jugozahodno Evropo je prenesen šele v zadnjem četrtletju pre-klega stoletja In se je naglo razširil ob specializaciji za sam fižol.
Borba proti temu nevarnemu škodljivcu na sami njivi je zelo težka. Najbolje je, če mu preprečimo razširjenje ln sicer na ta način, da uporabimo za setev le zanesljivo zdravo some fižola. Glavno uničevanje naj bi se vršilo v zalogah. Ne sme se dovoliti, da bi hrošči prišli na prosto. Infielrano zalogo Je treba smotrno desinsekcirati, n. pr. s kuhanjem, ogljikovim žveplom ali z ciklo-nizacijo.
Iz Zoološkega zavoda kr. univerze v Ljubljani.	• k.
. A ■
Zdaj v septembru že lahko gledamo
nazaj na letošnjo športno sozouo. Posebno pomembnih dogodkov ni bilo, pu šo ti so se odigravali daleč na severu. Lansko leto je skrbel zu športno sonzucijo nujurnejši človek vseh čusov, Svcd Gundnr lluegg, letos pa so nekajkrat poročali o tekajočem učltolju Arnu Anderssonu. Največ, kar Je dosegel, je bil svetovni rekord v teku na 1500 m s časom .1 min. 45 sek. To bi bil tudi glavni dogodek letošnjo športno sezone.
Prvi, ki je postavil svetovni rekord v teku na 151)0 m, je bil Francoz Borol, Leta 1892 jo pretekel kilometer In pol v 4 min. 24.6 sok. Od takrat jo minulo žo 51 lot. V zlati knjigi svetovnih rekordov čitamo med tem dolgo vrsto Imen, večinoma žo pozabljenih. Nurmija so vpisali prvič 1. 1924, ko je pretekel 1500 m v 8 min. 52.6 sek. No. zuslišno dober čas so je zdel tedaj nov Nurmijcv svetovni rekord. Toda Nurmi so je polagoma posvetil daljši mprogam in tako ga jo najprej zamenjal Poltzer, za njim pa Lndoumegue. To jo tisti Lndoume. gue, o katerem zdaj bcrcuio, da je spet amater in du si služi svoj vsakdanji kruh kot potujoči pevec, ki opeva športno junake.
Tekom 50 let je potoval naslov prvaka od naroda do naroda, dokler se ni ustavil pri Švedih. Tekom dveh let je Haegg dvakrat izboljšal skrajuo mejo človeške zrnog.
Razstava slikarja M. Radina
Obersnelova galerija na Cesti Arielle Roo, kjer je bilo zadnje čase prirejonih žo toliko posrečenih umetniških razstav, od kuterih so poincjijule nekatere pravo kulturno dogodke, je bila v nedeljo dopoldne zopet odprta. Tokrat razstavlja slikur Milan Iladin, ki sicer v širši ljubljanski javnosti dosodaj ni bil mnogo znan, — poznala ga je le ožja družba, čeprav si je med svojim prejšnjim bivanjem pridobil žo v Belgradu prav lop sloves kot solldon in vesten umetnik. Ljubljanski javnosti so je tokrat predstavil s 30 olji, 15 radirankami in nekaj pasteli. Glavna moč tega slikarja jo v portretu, bodisi moškem, ženskem ali otroškem. Njegovi portreti so res prikupni, izžarevajo nekako simpatičnost ter so vsi točni in posrečeni. Prav spreten je Rudln tudi v figuralnih kompozicijah, v pokra, jinah pa ljubi temne, dramatično prizoro v naravi. Zelo dober in do fines natančen je v svojih radirankah. Razstava Milana Kadina je že prvi dan doživela lep moralen uspeh, zakaj obiskalo jo je prav lepo število prijateijov umetnosti, tako tudi predsednik Narodne galori.io dr. Windl-scher, številni javni delavci, umetniki in drugo občinstvo. Razstava na vsak način zasluži obisk prav štovilnega občinstva.
Vremenska napoved. 7. sept., (torek)i
v ponedeljek zvečer, ali ponoči krajevno motnje vromena, v torok zjutraj megla, ali oblačno, nato jasno.
8. septembra, (sreda): zjutraj megla, nato jasno.
Ijivosti v toku na 1500 m. Potom je odpo. tovnl na gostovnnjo v Ameriko, med tem pa ga je izpodrinil doma oni Andorsson, ki jo veljal doslej samo zu Hncggovegn spremljevalca. Na koncu preglednice svc. tovnih rekordov v teku na 1500 m beremo: »3:45.0 A. Andorsson (Švodska) — 1943.«
Vrstica Je kratkn, so pa zato komen. tarji tem bolj obsežni. Strokovnjaki so zrnčunuli, da je znašala povprečna Anilors. sonovu hitrost po 15 sek. na 100 m. Co bi tekel istočasno z Nurmijem, bi ga pustil za soboj polnih 50 m, ilnogg pa bi zuostul samo za 8 m. Vendar napovedujejo, da bodo priredili letos na Švedskem šo tekino, o kH. ter! bodo pisuli po' vsem svetu. Te dni so bo vrnil Haegg v domovino. Par teiluov bo počival, potom pa ga čaka težko pričuko. vuno srečanje z Anderssonom. V tej borbi so bo dejansko odločilo, kdo jo kralj toka. čov: ilacgg ali Andcrssoul
Za 25.-, 32.-, 45.- ali 85.- lir
dobite lahko naš sloviti roman v slikali »QUO VADIŠ«. Mehko vezana knjiga velja tudi v novi Izdaji 32 lir, za naročnike našega lista 25 lir; v polplatno vezana «5 lir, v celo platno na najboljšem papirju 85 lir. . „ .
.	mim**
še zadnja sramota - skrunitev grobov
Športni drobiž
Ccški nogometaši so začeli preteklo nedeljo z zveznim prvenstvom. V ligi najbolj, šili sodelujo letos 14 moštev.
Zagrebške športnike jo obiskal v prete. klem tednu odličen gost, voditelj madžarskega športa vitez dr. Roman Turozay. i (lo-ložil se je proslave 40 letnice Haška, ogleda si jo zagrebško športno naprave in vrnil obisk predstojniku hrvatskih športnikov Mišku Žeblču.
Perdsednik hrvatske smušlie zveze inž. Valentekovič so jo poročil z gdč. Miletlčevo, uradnico prodsodništva vlade.
A'n spominskem tekmovanju" v Makslmlr-jn (Zagreb) so je prav posebno postavil 14-letni Viuek, ki jo preskočil 1.50 m visoko prečko.
Danski atleti so gostovali v Stoekholmn, kjer so priredili meddržavni dvoboj med Švedi in Danci. Knkor jo bilo pričakovati, so bili Svodi v veliki premoči in so zinugali s 130:72 točkami. Splolr je tokom zadnjih let švedska atletika tako napredovala, da ji pripada nesporno prvo mesto v Evropi. Med odličnimi rezultati, ki so jili zabeležili nn meddržavnem dvoboju v Stockholinu, je pn-dlo pet švedskih rekordov. Podrobnosti o tej prireditvi še nismo prejeli.
Švedski plavalci bodo nnstopill 4. ln 5. ' t. m. v Budimpešti ,nu mednarodnih tekmah 1 proli madžarski državni reprezentanci. V j okvirju letošnjo sezono bo to vseknkor naj-1 važnejša plavalna prireditev, pri kateri bodo naleteli Švedi na dobro trenirano moštvo, ki gn jc postavil madžarski zvezni kapitan dr. Csik.	|
V	Metzu so priredili plavalne tekme po reki na 3000 m dolgi progi. Med moškimi je zmagal domačin Ilcvald s časom 44 min. 59 sek. Proga za žensko jo bila krajša in jo znašala samo 2000 m. Tu je bila najhitrejša Lutzova, ki je zmagala v 43 min. Pa nnj šo kdo trdi, da so ženske hitrejše v pia- . vanju! I
V	hitri hoji nn S000 m je postavil Svcd Hardmo nov svetovni rekord s časom 12:10.1 min. Znamka je tako dobra, da bi jo dosegel povprečni športnik kvečjemu v teku.
Obiskovalci Nuvja, zadnjega počivališča J največjih in najzaslužnejših slovenskih mož, kruju, kutori je svot slohornemu poštonemu in znvednomu slovenskemu rodoljubu šo posebno zuto, ker nu njem počiva tudi pokojni voditelj Slovencev, dr. Korošoo, mod zu-služnimi gotovo najzaslužnejši, so to dni z grozo iu globoko žalostjo zaznali za strušno novico, zu zločin, zu sramotno in ogubno dojanjo, ki nas bo prod vsom kulturnim svolom prikazalo kot čisto navadne podiv-junco tor brezsrčno in nekulturno barbaro.
V noči od torka na sredo — bilo je to v preteklem tednu — so se nu ta sveti kraj prikradli izvržkl človeško družbo tor so spravili nu grob pokojucgu dr. Korošcu, na grobnico, ki je določena za vočno počivali-Bčo tudi nuslodniku pokojnega dr. Korošca pokojnemu dr. Kulovcu, tor jo oskrunili. Grobnico so hoteli odpreti. V ta namen so prinesli s seboj železno drogove. Odvratni načrt so jim ni posrečil saino zato, ker je marmornata plošča nad grobnico težka nad 1000 ks ter jo niso mogli odvaliti. Premaknili so jo samo za dober centimeter od desno strani proti levi, pri tem so jo na več mestih poškodovali, kor so odkrušili več koščkov marmorja.
Pri toj odvratni in sramotni oskrumbl groba največjega Slovenca so človek 7. grozo vprašuje: »Kaj so prav za prav hoteli s tem doseči neznnnl pokvarjenci 1 Ali so hoteli odpreti grobnico In krsto, v kutori loži pokojni dr. Korošoo in ga mrtvega izro-putit In kaj nnj bi mu sploh odvzelil Zlatnino! Denarl« No enega, no drugega «0 bi našli pri njoml Snj leži v njoj tako ubog in preprosto kakor vsak drug Zemljan. Saj jo vendar splošno znano, da so pokojnega dr. Korošca po smrti oblekli v čisto navadno obleko in v čisto navaden črni duhovniški ornat. Roki sta mu tesno sklenjeni ter so v objemu oklepata velikega križa, prsto mu pa ljubečo prepleta rožni venec, ki ga je tnko nezmerno rad prebiral veliki pokojniki Prav nobene zlatnine, nobenega prstana, nobenega nnkita, prav nič, s čemer hI so mogel obogatiti la-komen človekl
In vendar so Jo zgodil ta gnusen In ogaben zločin sredi Ljubljane, srodl tisto Ljubljane, ki je ravno ona zavzemala tako veliko prostora v pokojnikovem srcu In kt mu mora biti hvnložnu za vso časo za nešteto kulturuih, gospodarskih in socialnih ustnnov, s katerimi so danes opravičeno ponaša in k| našemu narodu dajejo častno inosto v zboru ostalih kulturnih narodovt In kdo ga jo mogel izvršiti, so danes upravičeno vprašujo našo mosto, vsa poštena slovenska javnosti Saj je znano, da pokojni dr. Korošoo zarudl svojo dobrote, zarudi svojega prefinjenega socialnega čustvovanja ln čuta osebnih sovražnikov in nasprotnikov skorajda ni imel. Imel jo pač politično nasprotnike, v kolikor jo zastopal svojo politično tezo. Toda tudi ti so brezpogojno priznnvali vse zasluge, ki si jih je brlboril zn naš narod tor so to tudi javno prizna-vali. Da bi se zločinec ln oskrunjevaleo njo-govega groha našel v tej sredini slovenskega naroda! Izključeno! Zato nI nobenega dvoma, da je izvrševalca odvratnega dejanja nnd pokojnim dr. Korošcem Isknti v tistem krogu, ki ima žo toliko drugih zločinov na vesti in proti kateremu se jo pokojni dr. Korošoo vsa leta svojega javnega udejstvovanja tnko noustrašeno in dosledno boril tor to moderno kugo zatiral z vsemi razpoložljivimi sredstvi, ker jo bil globoko prepričan o nevnrnosti, ki s to strani grozi obstoju našega naroda. Gotovo je, da so so zato hoteli sedaj maščevati nad mrtvim, ko so že nad živim niso mogli znestil
' p ^ .n • "t '
Ta najnovejši zločin, ki ne prizanaša niti mrliču, ki So mrtvemu dr. Korošcu krati tako zaslužen mir, ker ga je v žlv4jo-nju tnko bore malo užll, močo sramotno luč na del sedanjo slovenske družbo in dokazuje, da so pričeli pri njejmzglnjati že tudi zadnji sledovi srčno kultnnSn omike, Slovenci smo pa po tej ogabni oskrumbl groba Ivojega pokojnega voditelja zopet bogatejši za »kulturni dogodek«, kl nas bo vsekakor »dostojno« predstavil v kulturnem svetal
Gospodarstvo


Star, prost, trden kot skala
Švedska in njeno ljudstvo
i n
S temi ponosnimi besedami se zače- I nja švedska narodna pesem. Švedi so prastaro ljudstvo. Prost je duh, prosta beseda od začetka do današnjega dne. Visoke, v nebo gledajoče gore; čeri, raztrgane, z globokimi razpokami. Divji valovi se zaganjajo proti navpičnim skalnim stenam. Obširni gozdovi z lipami, hrasti in bukvami; temno odseva iglast gozd. Breza je najobčutljivejše drevo severnih krajev. Z gora teko vode proti jugovzhodu. Gorske brzice, kakor Imatra, slapovi, najznamenitejši na svetu Daleli in Trollhattan, so značilnosti te dežele. Na dolgo se razteza švedska zemlja od Vzbcdnega do Ledenega morja, do tja, kjer pozimi živo srebro zmrzne v toplomeru. Zelo vročp jje je tam na severu kratko poletje in skoroda neznosna nadlega mušic.
Velika razlika je med posameznimi deli dežele, toda enotnost ljudskega značaja jo drži skupaj. Gotland je bila najbrž domovina vzhodnih in zahodnih Golov. Neizčrpne so najdbe zlata in zlatnine, kar je priča kulture, trgovine in tudi ropaželjnosti prastarih časov. Pokrajina je polna lepih mikov. Navdušen švedski pisatelj pravi o Gotlandu: »Ta dežela je da more biti rodovitna. Živi, toda življenje je kekor telesno življenje svetnikov; komaj se čuti.«	'
v TJpland Je najstarejši del Švedske. "t
V sredini dežele je razprostrto 117 km dolgo Malarsko jezero, ki ima 1300 otokov in čeri. Nad 200 gradov se zrcali v njegovi gladini. Iz predzgodovinske dobe je videti okoli 500 razvalin okoli jezera. Voda Malarskega jezer« se odteka v morje, pravtako pa sili tudi morska voda v jezero; to se ne da razločiti z navadnim valovanjem morja, ker plime in oseke Vzhodno morje nima.
Od Bokuslanske obale na Skageraku so odhajali nekoč Vikingi na svoja p!e-nilna potovanja. Mesto Gotenburg pa pač ne kaže take preteklosti. Dežela Dalarna kaže divjo in romantično gorsko naravo. Oland je peščeno vresišče. Grobovi velikanov, rune, razvaline grajskih stolpov pričajo o junaški zgodovinski dobi Daleč na morje pa se vidijo mlini na veter. V velikanski razsežnosti laži pokra
jino Norrland. Bogata je zemlja te pokrajine. Lepi so kmečki domovi z značilno domorodno umetnostjo okrašeni. To pokrajina je postala tudi industrijska dežela. Delavstvo se je povsem navzelo sodobnega delavskega duha. Ystad na južni obali, na severnem koncu Bolniškega zaliva, Haparanda s svojo meterio-logično postajo sta najsevernejši in najbolj južni branik švedskih mest. Med njima raztresena leže druga mesta, največ v južnem delu. Le malo pa je mest, ki bi bila posebno važna.
Omeniti bi bilo mesto Lund v pokrajini Schonen, ki je že nekako od leta 1104 nadškofijska prestolnica severnih krajev. Tu je živel in vladal Eskil, ki je s svojim vplivom znal pomiriti švedske nemire in zlasti poravnati razdvojenosti na dvoru. Poklical je v deželo večje število redovnikov in redovnic in je zanje ustanovil številne samostane in redovne hiše. Mnogo zaslug si je stekel tudi nadškof Absalon (t 1201). Neutrudno je delal in se trudil, da bi spreobrnil pogane in je imel pri tem svojem delu neminljivih zaslug. Skandinavija, posebno pa otok Riiga, se njemu zahvaljujeta za krščanstvo. Njegov grad Axelhus je postal temelj za mesto Kopenhagen. Na tiste čase srednjega veka spominja krasna stolnica v Lundu. Prava romanska umetnost, kakršno so si predstavljali severnjaki! Zagatna, okorna, pisanal Močan vtis napravi ta cerkev s svojimi štirioglalimi zvoniki, katerih zagatnost nekoliko omili bogat oblog s- krcmencem in pa številna okna. Krasna je v letu 1123. zgrajena kripta.
V UpsalL
Toda kaj je taka starinska lepota v primeri z Upsalol Ob vasi Gamla (Stara Upsala) se dvigajo iz zelenih tal trije griči. To so Kunghogerna, kraljevski grobovi. V sivi davnini so le-ti vladali v grozi svetih gajev in so v mračnih dvorih starega templja prinašali bogovom molitve in krvave žrtve. Gaj pa je izginil in na ostankih templja je sezidal 1. 1125 neki škof prvo krščansko cerkev za srednjo Švedsko. Več ko sto let pozneje je bila sezidana v Upsali stolnica, Se danes zgovorna priča, kako veliko moč in mo-
gočen vpliv |e imela katoliška cerkev v tej deželi, ki je danes skoro vsa protestantska.
Šest in dvajset kamnov in plošč z runami je bilo tedaj zazidanih v globino temeljev te stolnice. To je pomenilo popolno zmago katolištva nad poganskimi bogovi. Skoro dve stoletji sta pretekli, preden je bila dovršena upsalska stolnica. Je to ponosna, triladijska bazilika v duhu francoske gotike, močno po-občutena po pariški Notre Dame. Bogat sistem opornih lokov poživlja zunanjost. Dva zvonika se dvigata sloko nad zahodnim pročeljem. V tej cerkvi so nekdaj kronali švedske kralje. V njej počiva pod krasnim, z grbi okrašenim spomenikom Gustav Wasa, ki je oprostil Švede izpod krute in krvave strahovlade danskega kralja Kristijana II. in svojemu rodu pridobil kraljevsko krono. Njegov sin je bil slavni Gustav Adolf.
Iz srednjeveške stolne šole je nastala 1. 1477 v Upsali univerza, to je skoro dve sto let prej kakor ona v Lundu. K dragocenostim te univerze spada znameniti Codex argenteus, srebrni rokopis. L. 1648 je bil prinešen iz Prage, ko je bila končana tridesetletno vojna. V času te vojne je marsikatera dragocenost nastopila tako potovanje iz kraja v kraj.
Daleč od tu ob Wetternskem Jezeru v pokrajini Skaraborg je samostan Wad-stena. Ustanovila ga je leta 1369 sv. Bri-gita. V bližini Upsala je bila iz kraljevskega rodu rojena 1. 1302. Po očetovi volji se je poročila s knezom domače dežele. L. 1344 je postala vdova in je od tedaj posvetila vse svoje življenje duhovnemu podvigu, kar je bila njena želja že izza otroških let. Spoznala je, da je poklicana, da ustanovi nov red. To so birgi-tinke. Doživela je še to veselje, da je papež Urban leta 1370 potrdil ta red. Zadnja desetletja je preživela Brigita v Rimu, kjer je tudi umrla leta 1373. V 1. 1374 so prenesli njeno truplo iz Rima na Švedsko v Wadstcno, kjer je v z železnimi obroči okovanem sarkofagu še danes v lepo poslikani kamrici. Cerkev v Wad-steni je lepa in plemenita gotska stavba. Tudi srednjeveški grad je v kraju in se ogleduje v jezeru. Red birgitink pa je deloval v vsej Evropi, dokler ga ob času sckularizacije ni zadela, kakor slo drugih, enaka usoda: razpust. Zudnji samostan je bil v Altomiinster na Bavarskem. V samostanu Alvastra (Ostergotland) je bil pokopan Birgitin mož. Tudi ta samostan je že v razvalinah,
Prijava tkanin oz. izdelkov, ki doslej niso bili vezani na prijavo. Pokrajinski svet korporacij razglaša: Na podlngi okrožnico Visokega komisariata zu Ljubljansko pokrajino, odd. VIII z dno S. juliju 1943, No. 3050-2 jo treba sedaj prijaviti sploh vse tkanine oz. izdelke, kakor klobučcvino Itd., kl doslej niso bili vezani na prijavo. Ostnlo tkanine pa, ki jih rabijo posamezni obrtniki kakor čevljarji, sedlarji itd., ki so jih tvrdke sedaj v inventarju prijavile skupno z drugimi tkaninami po teži. naj bi se uvrstile v bodočo v inventarju pod točko »podloge«, kakor je že bila In sedaj označena v inventarju; vendar naj bi se opazka v oklepaju ( samo basoni, serž, drobn' serž, silesias, podlogo za rokave, sntin in lesketajoča ko podloga ) razširila tudi pa ostulu podloge, ki jib rabilo obrtniki, in sicer svile za podloge za taške, platno za čevlje itd. Na ta način bi se omogočil pregled onih tkanin, ki prihajajo za razne obrtnike v poštev in jii se s tem omogočila tudi bolj redna oddaja tega blaga posameznim obrtnikom. Prijava zalog vseli doslej še neprijavljenih tkanin se morn v dveh izvodih v roku 5 dni predložiti Pokrajinskemu svetu korporacij v Ljubljani onim podjetjem (industrijskim, trgovskim. konfekcijskim in obrtniškimi, ki imajo v svoji zalogi doslej še neprijavljene tkanine. V prijavi so mora posebej označiti vsaka tkanina oz. Izdelek (klohučevina, razne podloge i. t. d., ki doslej niso bile vezano na prijavo, z navedbo količine posameznega predmeta. Original obdrži Pokrajinski svet korporacij sam, dočim kopijo vrno prijavitelju, opremljeno z lastnim pečatom in z datumom vročitve. O prejemu in prodaji teh tkanin so morajo voditi posebni rogistri prejema in oddaje, ki se dobo pri Združenju trgovcev v Ljubljani.
Iz trgovinskega registra. Pri tvrdki Ing. Dnkič, družba z om. zaveza za gradnjo železnio in cest v Ljubljani je vpisann posamezna prokura arhilekta Slvea Josipa in posamezna prokura uradnice Stru« Zore. — Pri Komandltnl družbi Jos. Menardi »Celon«, konzerviranjo hranil je bila Izbrisana osebno jnmčeča družabnica Menardi Jnsipina, ter komnnditista Slvic Silvester in Menardi Gvldo, dočim Bta bila vpisana javnn družbenika Sivio Silvester in Zupančič Franjo, tako da se jo družba iz-promenila v javno trgovsko družbo z fir: mo: Sivio in Zupančič »Celon«. konzerviranje hranil, Ljubljana.
Število delniških druib v Nemčiji Je v teku lanskega leta bilo zmanjšano od 5418 na 5402, dočim se jo delniška glavnica radi popravkov glavnice zvišala od 24.906 na 20.061 milijonov mark.
Ladje na generatorskl plin. Nedavno je prva nova ladja s plinskim generatorjem Na-vitas opravila prvo svojo poskusno vožnjo v Oeresundu. To ladjo je izdelala znana ko-
danjska ladjedelnic« ln Jo prva vočja 1- "a na gonorutorski plin. Ima 300 ton, doIta jo 80.95 in, široka pa 12.05 m.
Italijanfkoslovaška pogodba. Med Slovaško In ltnlijo je bila sklenjena trgovinska pogodba, ki traja do 31. marcu 1944. Obseg trgovine je določen na 7011 milijonov lir, od česar odpade na italijanski izvoz 370 milijonov lir. Slovaška bo povečala svoje kontin-gento za Izvoz sladkorja. Cene pa ostanejo neizpremenjene. Samo za slovaški les jo predvideno zvišanje zn 12—15 odst. in za celulozo za 15 odst. V isti izmeri se bodo zvišalo tudi cene italijanskih tokstillj.
Cene pšenice v jugovzhodnih državah. Preračunane po uradnem klirinškem tečaju znašajo cene pšenico v raznih jugovzhodnih državah za 1 stot: Slovaška 37.3. Madžarska 41.7, Bolgarija 43.8, Romunija 59.9, Turčija 60.8 in Hrvatska 73 4.
Turško bankarslvo. Turčija namerava ustanoviti z glavnico 25 milijonov turških funtov svojo nacionalno banko. Posebej bo za zunanjo trgovino ustanovljena nova banka z glavnico 15 milijonov turških funtov,
lz dunajskega zavarovalstva. Berlinska skupina zavarovalnih družb Victnria, l.i jo poslovala v avstrijskih deželah okoli 50 let je prevzela večino delnlo dunajske zavoro-volne družbe Anker, ki je znana tudi v naših krajih. Anker je bil ustanovljen leta ]«.(8; po poročilih z Dunaja bo Anker deloval noruiulno naprej.
Novosti Vseučiliške knjižnica
S°h&aHrt l$.y8lk dCT LelbM(IIU69888) SclaloJa V.1 Dirito ereditarlo romano Ro-
(II 69881)
Squlnabol, S. & V. Furlanl: Venezia Giulia Torino 1928.	(09901)
Stablllnl I..: Lezlonl dl eostruzlonl stradali e ferroviarie. Padova 1939. (IX 69905) Štefani G.: Trieste e 1'Austria dopo la re-staurazlono. Trioste 1942. (II 69879) Stud! e ricerche sulla storla della stampa del quattroccnto. Milano 1942. (II 69910) Tonlolo A. R.: Compendio di geografia generale. Milano 1941.	(II 69882) Tnratl A. & G. Bottal: La carta del lavoro. Roma 1929. (II 09885) Vali! L.: II llnguaggio eegroto dl Dante o dol »Fedell d'amore«. Roma 1928. (II 69887) VBlchcrs O.: Das Grundrisswerk. 1400 Grund-risso ausgefiihrter Bauten jeder Art. Stutgart 1941. (II 69912) Zanco A.; Storia del romanticismo inglese. Messina 1940. (69806)
KULTURNI OBZORNIK
Finski roman mornariške matere
V zbirki »Naša knjiga« (str. 353) Je izšel pomemben roman iz finskega mornariškega življenja »Katrina«, ki ga je spisala Sally Salminen, pri naš še neznana pisateljica- Je to odličen roman o močni ženi in materi, naravnost ep o trpljenju matere, ki živi vse svoje življenje v revščini in delu ob možu mornarju in sinovih mornarjih na siromašnih Aalandskih otokih. Njen mož jo je z lažjo privabil iz švedskih žitnih polj na to skalnato otočje, kjer žive bedne mornariške družine, ki jih izkoriščajo bogati kapitani in lastniki ladjevja. Ves roman bi imel lahko izrazit tendenčen socialen značaj, borbeno nasprotje med dvema svetovoma, ki nimata zveze, da ni v koncu pisateljica vse življenje postavila na religiozno podlago ter tendenco zakrila z veliko umetnostjo, ki daje delu naravnost epični značaj. Sicer se nam zdi psihološko malo čudno, da Katrina ne vzdržuje prav ni-kake zveze s svojim domačim krajem, ko je vendar le prišla v čisto zlagano okolje, kakor v naši narodni pesmi .nevesta, ki se moži na tuje', toda njena trma jo tudi za to usposablja. Tako na Aalandskem otoku vzljubi lahkomiselnega Johana z ljubeznijo prave mornariške žene ter mu rodi štiri otroke, izmed katerih hčerka kmalu umre, sinovi pa zažive različno usodo: srednji Erik se utopi na morju, najmlajši Gustav doživi tragiko v ljubezni ter se umakne v Avstralijo, najstarejši Eienar pa se s čudovito energijo prikoplje >»na drugi breg«: postane kapitan, zaživi bogato meščansko življenje ter si spreme-
ni tudi ime, da trni ne ostane spomin na prejšnje življenje v mornariški revščini. Vse te usode spremlja mati Katrina, ki pokoplje tudi svojega moža: toda glavno v povesti je vendar le njeno življenje, njeno garanje, njena ljubezen do moža in otrok, njeno delo za dom in razmerje do soseske^ In ob postavi te močne matere, ki je s svojim delom in ljubeznijo poosebljena duša teh bednih otočanov in mater mornarjev, je pisateljica z močno gradi-teljsko silo in peresom razgrnila pred nas podobo vse vasi, mornariške ter kapitan* ske, ter tako ustvarila naravnost ep finske otoške vasi. Ta je precej drugačna kakor naša, toda njena človeška in socialna resničnost je vekovito, kakor je veko* vito življenje. Roman ni preprosta zgod-ba, temveč obsega razdobje enega celega življenja od poroke do smrti, razdobje petdesetih let. S kakšno muko se pride iz enega brega življenja na drugi breg, in kako se človek vživi v svojo usodo, zraste z njo in jo vzljubi — vse to je videti iz te knjige, ki prav nič ne zaostaja za najlepšimi nordijskimi povestmi, kar jih imamo prestavljenih. Med nje se uvršča s polno veljavo ter bodo vsi ljubitelji severnih književnosti našli v njem novo odkritje zemlje, pa tudi ljudi. Lik matere Katrine pa bo ostal še dvignjen nad vse to dogajanje ter bo bralcem ostal šc dolgo v spominu kot stvaritev močne pisateljske osebnosti. Prevod prof. B. Sto-parja je izredno tenkočuten ter sočen. Z njim jc dal ta plodni prevajalec lep dokaz svojih prevajateljskih sposobnosti, založba pa zopet delo, ki ga bodo gotovo z zanimanjem sprejeli in brali vsi ljubitelji lepe knjige-	- td.
šentjakobska župnija je lepo sprejela
svojega novega župnika
V nedeljo jo šentjakobska župnija lmola volik praznik; sprejela jo svojega novega župniku g. dr. Janka Arnejca. Pred glav. niin vhodom v župno cerkev ga jo pozdru. vila farna duhovščina, cerkveno predstoj. ništvo in zastopniki cerkvenih in drugih organizacij. Ob ltlharjevl vedno lopi »Novi župnik hod' pozdravljen« jc vstopil novi Sontjakobskl dušni pastir v cerkev, ki je bila za to priliko okrašena, kot šo nikoli: povsod venci in cvellice, pn vso z izred. nim — kar umetniškim — okusom prireje, uo. Po »Pridi sv. Duh« Je pred polno cor. kvljo govoril arhldlakon za mosto Ljub. ljuua g. dr. T. Klinar o vzvišeni nalogi,
Koledar
Torek, 7. klmovca: Marko Križovčan, faučenee; Melhijor Grod., mučoncc.
Sreda, 8. klmovca: Marijino rojstvo; Hadrljnn, mučenec; Anion, mučenec.
Lunina sprouiemha: 7. klmovca: prvi krajec ob 13.33. Hersohel napoveduje oblač. no iu deževno vremo.
Zgodovinski paberki
7. khnovea: 1. 181!. se jo Napoleonova »velika armada« merila z Rusi, ki jih jo vodil Kutuzov pri Ilorodlnu. Po celodnevni hudi borbi so se Itusi umaknili proli vzhodu, Napoleon pn jo zasedol Moskvo (14. IX.), kjer jo nameraval prczlmitl. Toda žo drugega dno jo začelo mesto goreti in v pelili dneh jo požur upepelil tri četrtino Moskve. Kljub tomu je Napoleon ostal šo pet tednov v ruski prestolnici, nazadnje pa je uvidel nesmisel nndaljnjega bivanja v opustošenem mostu ln so odločil za povratek. Umikal so jo proko Smolenskn, večina vojakov jo obležalo zarodi mraza, gladu in slabih poti »rodi pota, čo jih niso vso oslabljeno pobili kozakl. Lo mali ostanki so so po junaški borbi rešili preko Borezino. V celi akciji 1. 1812. na Ruskem Napoleon nI lili taktično niti enkrat premagan, dobil je bitko pri Smolonsku in Borodinu tor zmagal še v nokaj drugih spopadih, toda strateglč-no jo kljub tomu potegnil krajši konce in bo vrnil domov brez armado —
1. 1818. se jo rodil Miroslav Villiar. Dogodki 1. 1848. so ga zvabili v slovensko slovstvo in politiko. Pesniškega izraza so je učil pri Vodniku !n narodui pesmi. To pesniško obliko jo napolnil g preprosto, v anakrcontiko sc nngibajočo erotiko, domoljubno in pokrajinsko vsebino. V epskih pesnitvah je opeval zgodovinsko dogodke, notranjsko narodno pripovedko, v basni jo ustvaril nekaj dobrih pesmi. Poskušal jo tudi v dramatiki. Kot narodni huditelj ln politik je mnogo storil za dvig nurodne zavesti na Notranjskem.
kt jo provzemn danos naso novi župnik. Ob številni asistenci Je župnik potem opravil slovesno sv. mašo, pri katorl jo sodelo-vul pomnožen pevski kor in orkester. S krepkim, povzdlgnjenim glasom jo ob kon. cu zapel novodošll župnik »Tebe Boga hvalimo-. — Popoldno so se mladinske cerkve, no organizacijo pri skupnem shodu poklonilo svojemu novemu voditelju in mu v pesmi, rajanju in Igri nud vse posročono pričaralo lepoto njegovo ožjo domovine. G. župnik jo bil nad vso vesel prisrčnega sprejema, kar bo gotovo šo pomnožilo nje. gov idealizem, ki ga bo potreboval pri vodstvu šentjakobsko župnije.
—	Obiski v Javnih bolnišnicah. Po nn.
logu nadzorno oblasti so obiski pri bolni, kili dovoljeni samo med pol 1 ln .1 pop. In to ob sredah, sobotah In nedeljah (ka. kor na klinikah). Siccr pa se samo k teško bolnim pusto osebo, ki so izkažejo z dovo. lilnico, podpisano po šefu oddelka in nadzorniku javnih bolnišnic.
—	Mala maša (8. sept.) v slovenskih pregovorih. Ako je nn Malo mašo lepo, bo potem dva meseca suho. — Do Malo inašo na soncu, potem na peči (ali: na lesi, na vilah) so otavu stišl. — Kakršno vreme -na dan Malo maše nastane, rado potem šo dva meseca ostane. — Kakršno vromo na dan Malo maše, takšno potem 30 dni odteče. — Kilor po Muli maši kosi, na peči suši. — Mala maša — v vsakem grmu paša. — Mala maša — za suknjo vpraša, ln lastovko od nas lieže. — O Mali maši jo koneo čcbclno paše. — O Mali maši mora imeti njdu žo čruo zrnjo. — J. SašolJ.
hladnega vremena oflolelno končala letošnjo kopalno sezono, ki jo bila v splošnem izredno prijelna ter jo prinesla vsem ljubiteljem kopalnega športa mnogo vesolja ln radosti. Prav za prav sc j« letos kopalna sezona začela žo kaj zgodaj, takole v začetku maja. 1'u vremenskih zapiskih lahko trdimo, da smo imeli v letošnji kopalni sezoni nad SO vročili dni, ko se jo dnevna temperatura gibala okoli in še večkrat nad 4 25 stopinj Polzijo. Vsa prosta kopališča ob Ljubljaaiol. Groharjevem prekopu, Malem grabnu. Oradnščioi iu drugod so bila vso sezono močno zasedena, vsak kotiček izrabljen. Mestno kopališče oh Ljubljanici jo bilo lelos ves čas močilo obiskano, tudi kopališče »Ilirija« jo bilo vsak dan popolnoma okupirano.
—	Lastavtce In škorci. Mnoge ptico selivko so že zapustile naše krajo in se pro-seliio na toplejši jug. V začetku septembrn, kakor vsako Ido, so so začelo zbirati na ugodnih kra iih lastovice, da ro v kratkem solijo. Kor jo letos še prav toplo in prijetno vreme, lahko pričakujemo, da nas la-stavlco ne hoilo še tako kmalu zapustile, čeprav pravi stari rek. da jesenska Marija (Mali šmaren) lastovice odpravi iz. dežele, ko jih pomladanska pripelje nazaj. Po Barju žo lotajo goste jato škorcev, vso torej kaže. da kmalu nastopi prava jesen.
—	Ituliežnl na nepremičnine. Po podntku zemljiško knjigo ljubljanskega okrajnega sodišča .ie bilo letos v il mesecih zaznamovanih 1S3 realnih rubežnl, s katerimi so skušali upniki zavarovati svojo torjatvo na nepremičninah dolžnikov Gre za celotno torjntvo v znesku 774.217 lir. Mestna občina ljubljanska so jo pri 74 nepremičninah, ležečih v mestu, vknjižlln za svoje neplačano mestno davščino v znesku 113.1!!! lir, državni zaklail pa zaradi neplačanih davkov v znesku 28B.587 lir pri CD nepremičninah v mestu in okolici.
Pnlzvpdovnnla
Izgubila sem 1. t. m. celo svojo mesečno plačo 1250 lir od Korytkovp do Tovarniške ulico. Prosim poštenega najditelja, nuj vrno najdeno v upravi »Slovenca«.
Iz Novega mesta
Podružnica »Slovenca« Je prejela »Mar-I tlna Krpanu«. Naročniki »Slovenčeve knjiž-i nico< pošta Novo mesto. Suiihel iu Stopičo ' uaj osebno dvignejo knjigo.
Novi grobovi
slikah
Izšel bo oden naJpritjubljenejSih svet. zgodovinskih romanov
MALTER SCOTTOV gg
v
Slikovita ln napeta zgodba lz: visokega srednjega veka lz časa legendarnega
angleškega kralja križarskega voditelja Riliarda Levjesrčnega. * Roman o ljubezni viteza lvanhoe do krasotleo Hovene + Borba mod dvema kraljevskima bratoma na Angleškem v XIII. stol., ko so so domači Saši z zmagovitimi Normani žo utapljali v cn narod Anglosasov. kakor so sedaj + Sijaj srednjeveških turnirjev, viteških navad, pa tudi razvad, borb za oblast, klatlvitczov In razbojnikov, dvorskih kovarstev ln zaprek; pn tudi Junaških zmag, čudežnih rešitev in plemenitih dejanj * Podoba židovske luknvuatl. Silvi tipi plemlčev In nižjega sloja, lovcev In menihov, sploh — družbo XIII. stol. v nazornem orisu mojstra romantičnega zgodovinskega romana \VALTERJA SCOTTA, klasičnega učitelja naših prvih pripovednikov, zlasti šo Jurčiča + Kdo bi si ne želel brati ta slavni roman v slikah? Obširnejši tekst bo spremljalo 205 slik. Delo bo izšlo v posebni knjižni izdaji v založbi UREDNIŠTVA »SLOVENCA« + Lepo berilo z.a razvedrilo vseh slojev. Roman bo Izšel 1. oktobra + Cena: broširan 35 lir, v polplutnu vezan 45 lir. v celo platno vezan na najfinejšem papirju 80 lir. ♦ Naročniki »Slovenca«, In »Domoljuba«, ki naroče in plačajo knjigo najkasneje do 5. oktobra 1913, dobe broširano knjigo zn 30 lir, v polplulno vezano pa za 40 '.Ir. + Naročila sprejema uredništvo »Slovcnca« ln »Domoljubn« « V LJubljani se sprejemajo naročila in plačila v vc>;l »LJUDSKE TISKARNE« PRI VRATARJU.
t V LJubljani jo umrl gospod Ivnn Clmpcrman, železničar v pokoju. Pogreli bo v torek, 7. septembra oh 5 popoldne iz kapelice sv. Jožefa nn Žalah k Sv. Križu. Naj v miru počivat Žalujočim našo eožuljel
Osebne novice
= Poročila sta se g. dr. Marija Rueliova, hčerko načelnika g. ing. Frana Itucha, in uradnik g. dr. Sergij Vilfan. Novoporočon-cema želimo obilo srečo in božjega blagoslova.
= Življenjski praznik priljubljene šivilje. V nedeljo jo praznovala svoj 60. živ-ljonjski god po vsej Ljubljani znana in priljubljena bivša šivilja ga. Pavla Ilelie. kova. Rojena v sončni Gorizii iz ugledne hišo so je že v rani mladosti z vso ljubeznijo oprijela poklica šivilje in so zelo uspošno udejstvovala v tom obrtu. Začasa prvo svetovne vojne jo morala okusiti gorje do vrha, soj so bili 6tarši žrtev vojno in z njimi vred vsa domačija. Ljubljana ji je postala drugi dom. Kot spretna in solidna šivilja si je pridobila s svojim Ijudomiliin značajem širok krog znancev. Vedno pa jo bila tudi plemenita podpornica dobrodelnih akcij in pa dobra krščanska žena. Zadnja lota ji je bolezen izpodkopala zdravje, vendar pa ni izgubila svojega humorja, dobre volje, ki marsikdaj z njimi potolaži in opogumi tudi betežne. Priljubljeni in dobri gospo žolijo znanci, da hI ji bila 'šo daleč odmaknjena večerna zarja njonega življenja. In to je gotovo želja tudi vseh njenih številnih znancev.
,EL KINO UTVION n"
Modre oči ln živahen temperament mlade, lepe vdove so odgovorno za vse
»POSLEDICE NEPRIČAKOVANEGA OBISKA«
Pikantna pustolovščina na bivšem avstrijskem dvoru.
V	glavni vlogi: Žita 8zeleczky, Marla
Mezey ln Antal Pager. PREDSTAVE ob 15.30, 17.30 ln 19.30.
,EL KINO MATICA
ONEVNO OVOJNI SPOREDI
Razkošna filmska veseloigra s sijajnimi pevskimi vložki ln plesnimi revijami
»SAMO TI.. •«
V	glavnih vlogah: Johannes Hoesters,
Dora Komar, Paul Kemp. Predstave ob delavnikih: ob 17 ln 1J; MATINEJA
GIUSEPPE LUGO v filmu največjega uspeha
»BOGASTVO NI SREČA«
Predstave samo ob 15.
IEU
KINO SLO«A
U-H
OTVORITEV PREDSEZONE
Danes: Ganljiva zgodba o materi, ki trpi in so bori za srečo svojega sina v filmu
»SKRIVNOST ANE ROTNER«
Sodelujejo: Franzlska Kini, Olto VVernicke, \Vlnnie Markus. Vsako popoldno štiri predstnve: ob 13.30, 15.30, 17.30 ln ob 19.30.
' — Izpili na novomeški gimnaziji. Na
realni gimnaziji v Novem mostu so hodo vršili popravni razredni izpiti od 10. do 14. septembra, nižji tečajni izpiti od 15. do 21. septembra, višji tečajni izpiti od 16. do 20. septembra, privatni izpiti in izpiti po I § 52. od 10. do 15. soptembra, sprejemni j izpiti za vpis v I. razred 22. in 23. sept. ' Podrobni razpored jo objavljen v gimnazijskem poslopju. I — Po sobotnih nalivih zelo hladno. V soboto so se vrstili močnejši in manjši na. li vi. Deževati Je začelo v soboto, 4. t. m. okoli 10 dopoldne. Deževje je nato trajalo po ombrograinu meteorološkega zavoda do 4 zjutraj v nedoljo. V tem času jo padlo neobičajno veliko dežja, saj je dežoincr na ! univerzi nameril kar do 50.1 mm dežja, kar | predstavlja po meteorološkem računu pri-' morno ogromno množine vodo. Nedelja jo bila čemerna, kisla In oblačna. Prvič se jo sedaj primerilo, da jo najvišja dnevna ! temperatura žo padla pod +20» C. V soboto ! jo znašal tomperatumi maksimum +15» C, v nedeljo pa +18.3» C. Jutranja najnižja temperatura v nedeljo+ 13.2° C, v pone. deljek še nižja +11.6» C. V ponedoljok je valovila gosta megla, bilo jc hladno, o kmalu jo zasijalo sonce. Megle so se razpršile. Baromctor so je dvignil od 762 na 763.5 mm.
_ Na uršullnskcm učiteljišču v Ljubljani so prično sprejemni izpiti za P"1 letnik 27. septembra ob 8.
_ Na dekliški meščanski šoli pri uršu-ltnkah v LJubljani bodo popravili izpiti za I 11 in III. razred 13. septembra oh 9.
" _ Meščanska šola na Viču v LJubl Jan j obvešča svojo učcnco in učenko: 1. lziuu v Jesenskem roku se bodo. vršil, po naslednjem razporedu: a) končni izpiti o --; Rentam h ra b) popravni končni izpiti dne
13	septembra, c? popravni izpiti učenoe ^ ličen k tretiih razredov dno 13., drug h dno
14	in prvih dno 15. septembra. Začetek iz-
tir«S s k »s PvJ^s6
ninše In nrlčctck rednega pouka kot tuui
vse ostale^ potrebne	j1^ skHn'ilc.1 ob
invHoni, nrnvnčasno v oglasni sKriujni ihodaih Sohikih stopnicah. - Ravnatelj.
_ Na I ženski realni glmnazl.il v Ljub-U a nT eo bodo vršili popravni zp t, .. vs razrede v časuod 1J.-18. 8cP.«morni v. . popravni nižji tečajni Izpiti od 1J.io. raz redni izpiti neoconjen h učenk in prlvatistk od 16.-18., višji tečajni izpiti in POPavm višji tečajni izpiti od 20.-25,, sprejemni izpiti za 1. razred in dopolnilni izpit 29. t. m. Vsa natančnejša pojasnila so objavljena na
razglasili deski v Lichtenturnovom zavodu.
kjer so bodo vršili tudi vsi izp tl, razen pismenih višjih tečajnih izpitov; ti t »« pisali na učiteljski šoli. — Ravnatoljstvo.
—	Na šolo Glasbeno Malice so še vedno sprojemajo gojenci z.a pouk instrumentov, kakor tudi teorije, petja in ostalih teoro-ličnih predmetov. Prijavo sprejema pisarna Glnshono Matico od 8—12 in od 15—18.
—	Gojenci solopetja šole g. prof. M. Brlšnlka bodo Imeli svoj Javen nastop v petek. 10. t. m., ob 19 v mali fllbarmonicni dvorani. Nastopilo bodo tri njegovo gojen-ko ter Izvajalo pesmi In arijo. Na prvi javen nastop gojen k ljubljansko pevske solo Opozarjamo. Sporod so dobi v knjigarni Glasbene Matico.
—	Gojenci glasbeno šole »Sloga« se zbe-reio v torek, 7. septembra, ob 18 v šolskih prostorih zaradi določitve urnika. Pazijo nai da hodo prolell urnik za vse predmete, ki "so jili vpisali. V četrtek. 9. septembra, jo pričetek pouka.
—	Kopalna sezona letos končana. Prva septembrska nedelja jo tako rokoč zaradi
Naznanila
RADIO. Torek, 7. septembra: 7.30 Slovenska gJnsha — 8 Napoved časa. poročila v italijanščini — 12.211 Plošče — 12..1II Poročila v slovenščini — 12.45 Lahka glasba — 13 Napoved časa. poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva v slovenščini — 13.20 Orkester vodi dirigent Manno — 13.45 Pisana glasba na ploščah — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Orkester vodi dirigent Scgurini — 14.45 Komorna glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa, poročila v italijanščini — 17.15 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijanec, pisana glasba: Rcro-.Ieroh-liik: Sicilijnnskn rapsodija, Dostal: V prelepem maju, Donizetli-Urbaeh: Iz Donizze-tijevih oper, Bernard: Elegija. Scdlhiiuer: Rapsodija — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Simfonična glasba — 20 Posebna oddaja za Sicilijo — 20.30 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.45 Simfonično glasbo vodi dirigent La Rosa Parodl — 21.15 Pesmi in liapevl — 21.45 Koncert če-lista Cenilo Sedlhai.erjn, pri klavirju Marijan Lipovšek: Leskovic: Sonata za violin-čelo in klavir, nllegro inoderato, tema con variazioni — 22.15 Glasbena fnntazlja, orkester vodi dirigent Petralia. 22.45 1'oselinn oddaja za Sicilijo — 2.1 Poročila v italijanščini — 23.10—23.30 Orkester Cctra vodi dirigent Barzizza.
LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: dr. Kmet, Ciril-Metodova ulica 43; inr. Trn-koezjr ded.. Mestni trg 4, in mr. Us'ar, Sc-louburgova ulica 7.
Z Gorcnjslicffa
Smrtna kosa. V Smartnem pri Litiji jo umrla za zastrupljenjem krvi 79 letna po-sestnica Frančiška Potlsek roj. Grmovšek, na Jesenicah tovarniški mojster Jožef Bergant, v Topolah pri Mengšu pn 6n-letna Marija I.ovčova rojena Lužar. žena kamnoseka.
Šivalni tečaj so imeli v prostorih ma-torlnske službe v Smartnem pri Litiji. K sklepu tečaja so prišli tudi ,-roslje iz Kamnika. Poučevnla je Gerta Gcripova, ki jo bila nagrajena.
36. Šc vedno jc brez obstanka vihral po poljih. Strc-žaj Jože je še naprej nosil iz sobe v kuhinjo pladnje nedotaknjenih jedil in vsako noč mu je sova naštevala prečute ure tja v dremavo zoro.
S S[»od. Štajerskega
Poročili so se v Mariboru: Rudolf Zag-mnjster in Alojzija Corur, Franc Stili iu Terezija Predan, Frane Draksier in Frančiška Polti, Jožef KampiA in Elizabeta Pcrko, Dominik Rednak in Alojzija Steber, mik, Alfred Lasjak in Valerija Pučnik, Ivan Kck in Neža Tkalčič, Ivan Pukšlč in Terezija Zdolšok, Frano Prebil in Marija Bregant, Robert Gasteiger ln Radivojla Kokolj, Ivan Orešlč ln Ana Koglcr.
V	Mariboru so umrli: 44 lotnl terenski vodja delavcev in vodja krajevno skupino Oskar Kurzmann, 83 letni trgovec Ivan Dujmovič, doma lz Ilrvutsko, ln sin rez. burja Albert Miličnik.
Iz Hrvaške
Osrednje tnborjenje lirvnlske deške križarske mladine. Osrednje taborjenje hrvatske deško križarsko mladine jc bilo lelos od 6. do 16. avgusta v Zagrebu v nadškofijskem vrtu. Na vsakodnevnem delovnem sporedu so bila predavanja vidnejših hrvatskih katoliških funkcionarjev. Taborišče križarjev so ponovno oblsknli zagreliškl nndškof dr. Sto-plnao, apostolski legat opat Kamiro Marco-nc, kakor tudi več ostalih hrvatskih škofov, ki so so trenutno mudili v Zagrebu.
V	Sarajevu jo pred kratkim umrl najstarejši lamošnji meščan Alinea Hadil Omo-rovič. Star je bil okoli sto lot.
Kruh Iz nove pšenice so pred kratkim pričeli peči ln prodajati v Knrloveu. Kruh prodajajo po 16 kuu kg. Radi varčevanja s kurivom ga nc pečejo vsak dan. temveč samo trikrat na teden in to ob turkih, četrtkih in sobotah.
Čudna Icra narave. Grmičevje španskega bezga nekega Ivana Culala v Vinkovcih je pred dnovi napadel roj posebne vrste zelenih mušic in kobilic, ki «o v kratkem času požrlo vso liste. Stebelca posameznih grmlčev so ostala čisto gola, kakor v pozni jeseni. Španski bezeg je pa po treh tednih znova ozclcnel in pričel cveteli šo bujnejšo ln razkošnejšo kakor spomladi.
Javne zbirke n« Hrvatskem. V NDH ima po izdani zajionski odredbi dovolje-n.io zn javno zbirko saino podporna akcija »Pomoč«. Javne zbirko ostnlih društev, ustnnov nli pocdlneev niso dovoljene. V okviru »Pomoči« lahko zbirata prispevko v denarju, hrani nli oblačilu samo šo »Kn-rilas' in muslimanska dobrodelna ustanovil »Hrvatska uzdaniea«. v mesecu oktobru ima Pa vsako leto javno nabiralno akcijo šo »Hrvatski Rdeči križ«.
Jubilejna rnzstava t Maksimira. Oh 100 letnici obstoja Maksimlrjn bo prihodnji teden v Zagrebu razstava starih načrtov in raznih slik o nekdanjem Izgledu soduj najlepšega mestnega dela Zagreba.
Propaganda hrvatske narodne noše. Da bi so hrvatska narodna noša ohranila in še bolj propagirala med kmetsklm In mestnim svetom, jo imel hrvatski minister za narodno gospodarstvo te dni seitanek, nn katerega jo povabil župuno občin Gračnni, Markuševac, Rc.nclo in Šestine, ki so posebno znano po slikovitosti hrvnlsklh narodnih noš. Zupani omenjenih občin so ministra opozorili predvsem na težkočo. k| so v sedanjih časih združeno z. nabavo potrebnih surovin za narodne noše. Gospodarski minister jo takoj odredil, da bo vse potrebne surovino nabavljal Državni osrednji zavrni z.a narodno domačo iu umetno obrt »Dom-rad«.
Na hrvatskem konzulatu v Monsknvem so odprli hrvatsko knjižnico za hrvatsko delavce, zaposleno v Nemčiji.
Polačanje radijsko postajo v Banja Luki. Banjaluška radijska postaja jo sedaj dobila svojo lastne prostore, potrebno za studio. Studio jo nn.isodobneje urejen ter razpolaga radijska postaja kar s 3 prostori za oddajo. V največjem jo prostora zn 150 ljudi, srednji prostor jo določen za man išn izvedbo, manjši pa samo za objavo In pro-dnvnnja. Ta mesce bo golov tudi veliki antenski stolp tor bo radijska Postaja takoj nalo lahka oddajala ves svoj program s 4 kilovati.
Skrb za opnstošene fcr.Ve. Ministrstvo za obnovo prizadetih krajev je pričelo ustanavljati svojo urade pri vseh velikih županih in na sedežih glavarstev.
Osrednji nracl zn mlekarstvo v Zairrchu je dobil nov lipravni odbor. Za predsednika jo imenovan Ivnn Smid, kmet in župski zaupnik Hrvatsko kmetsko zvezo v Bjelovarju.
Iz Srbije
Iznajditelj
Dne 27 avgusta 1893 je v Parcinu pri M eranu v ubožtvu in pozabljenju umrl iznajditelj Peter Mittcrhofer. Rojen je bil 20. septembra 1822 kot sin Žagarja, mizarja in tesarja v Parcinu, več let je potoval po Avstriji, Nemčiji, Franciji, Švici in Balkanu in se je od 1. 1864 venomer bavil z iznajdbo pisalnega stroja. Sestavil ga je po tistem načelu, ki so ga kasneje v Ameriki kot novega iznašle druge bistre glave. Prvi Mittcrhoferjev pisalni stroj je bil narejen iz lesa in usnja. Črke so bile iz igel in so preluknjale papir. Ta prvi stroj je zdaj v muzeju v lnomostu. Z njimi se je Mitterhofer poln upanja odpravil 1. 1806 na Dunaj k bivšemu cesarju Francu Jožefu, ki mu je nato poslal podporo 2C0 goldinarjev. Leta 1870 sc je v drugo odpravil na Dunaj in je dobil podporo 150 goldinarjev. Drugi stroj je v dunajskem tehniškem muzeju, tretji v me-ranskem, medtem ko je četrti v Parcinu.
Leta 1924 je izšla knjižica: »Peter Mittcrhofer, iznajditelj pisalnega stroja.« Iz izkupička za to knjižico so v Parcinu postavili Mitterhc^erju nagrobnik z napisom: »Prvi iznajditelj pisalnega stroja.« To pa nc drži popolnoma. Že 1. 1713 je Anglež Henry Mili prijavil pisalni stroj, da bi ga patentiral, kar so oblasti 1. 1714 tudi storile. A ta pisalni stroj, ki je bil pač prvi na svetu, je bil povsem neuporaben. Nato sta sledili iznajdbi pisalnega
stroja
stroja Knausa iz Stuttgarta (1753) in grofa Neipperga na Dunaju (1762). Jako zanimiva je bila iznajdba viteza Draisa (1 830). Ta je nov stroj tako sestavil, da je bilo moči s pomočjo pritiska na več tipk naenkrat napisati po več besed hkrati. Tako je bilo treba na primer le štirikrat pritisniti na tipke za stavek: »Vsak začetek je težak.« To je bil torej nekakšen stenografski pisalni stroj. Drais je nekoč dejal, da je iznašel tudi stroj za navadno pisanje, a da 6e mu dozdeva stenografski pisalni stroj važnejši, ker sc z njim lahko napišejo govori v parlamentu.
Oblaki v lepem vremenu
V poletnih dneh so večkrat videti majhni, beli oblaki, ki jim pravimo »ov-čice« in imajo v znanstvenem svetu ime »cirrocumulus«. To so majhni, okroglasti oblaki, ki so združeni v skupinah in vrstah. Ti oblaki se premikajo v višini pet do dvanajst tisoč metrov in hitijo dalje z brzino 2—36 m v sekundi. Spadajo k tako zvanim oblakom lepega vremena, to je, k visokim oblakom, ker so v vižini 20.000 metrov oblaki sploh redki. Ti oblaki so debeli po 100—500 m, medtem • ko imajo deževni oblaki premer nekaj j kilometrov, a oblaki s točo so debeli do 10 kilometrov,	1
Bejruta letina sončnic v Banatu. Iz vseh
krajev v Bauiitu prihajajo v Beograd poročila. da so so lotos vsi nasadi sončnio v Banatu izredno dobro obni-sli. Sončnice so pričeli sedaj spravljati ter oddajati gospodarskim organizacijam, ki so določene za prevzem a n.i o oljčnlc.
Tekstilna zadruga v Srbiji. V Krivem Viru v vzhodni Srbiji so si knictjo. ustanovili tekstilno zadrugo. Zadruga razpolaga z velikim posestvom, na katerem bodo redili domačo pasmo ovac in koz. Na la način bo zadruga razpolagala z velikimi količinami domače volno.
Dveletnim Netličtve vlade. Dne 29. nvgu-sta je minulo dve leti, odka. jo v Srbiji prevzel nredsedništro vlade generrl Milan Nodič. V tem času je gonern' Ncdič s"\o.i> vlado ponovno proosnoval. Danes ima v n.icj za svoje sodelavce poleg nekaterih bivših politikov in vseuč. profesorjev tri generale in onega polkovnika. Ob drugi obletnici obstoja sedanje srbske vlade objavlja srbski dnevno in tedensko časopisje pozdravne članke, v katerih mnenja zaslugo te vlude za pomiritev in obnovo sedanje Srbije.
Srhsl.i Kmetje na potovanju v Ukrajina. V Beograd je dopotovala skupina izbranih srbskih kmetov in delavcev ter je pred odhodom v Ukrajino ohiskula predsednika vlade Nedlča. Srbske kineto In delavec pošilja Nodič v od Nemcev zasedeno Ukrajino z na-menoni, da sc na laslno oči prepričajo o sta-uju, ki jo bilo v njej pred uuuiško zasedbo.
Osrednji odbor zn podpiranje siromašnih družin. Srbski ministrski predsednik .i* ustanovil osrednji urnd zn podpiranje družin, čijih redniki so v vojnem ujetništvu. Osrednji urad bo imel svojo podružnice v vseli srbskih okrožnih mestih.
Zboljšanje svlnlske pasme v Srbllf. Zaradi zboljšanja svinjske pasme v Srbiji jo srbsko kmetijsko ministrstvo nabavilo v Ila-nutu 500 merjascev iu plemenskih svinj.
Srbsko gospodarstvo z oljčnlcaml. Po z.ndnjl odredbi Osrednjega zavoda za živino, mleko in maščobe v lleogradu spadajo pod tn centralo tudi vsi pridelki oljčnlc, tako seme od oljčnlc, lancno senu. riclrnsovo seme, soja in peške od buč. Oddaja tegn pridelka je obvezna. V Pnnčevu je določena zn nakupovanje in prevzemanje oljčnio »Oleum«, delniška družba za posp<*.ewinjo nasadov raznih oljčnlc, v Srbiji pn fcljorod In Glavna zadružna zveza. Za predelavo oljčnio je pa določena v Banatu prva bnnnška tovarna olj v Bečkereku, v Srbiji pa zapreška zadruga zn proizvajanje rastlinskega semenja, zalem električna in Industrijska družba v Velikem Gradišču ler tovarn« za izdelovanje olja Morava, Zabarl in Dobočlca v Leskov, cu ler milarni .lovana Vlaičiča sinovi v Beogradu in Merim« v Kruiovcu. Najvišjo proizvajalno ceno je določila oblast takole: za 1110 kg semena od sončnic 6N1. za lancno senio 87(1, za riclnus 1650. za sojo 790 dluar-jov.
Dotrpel Jo B. septembra 1943, v 74. lotu starosti naš ljubljeni oče, stari oče, brat, stric, svak ln tast, gospod
Evan Cimperntan
železničar v pokoju
K večnemu počitku ga bomo spremili v torek, 7 septembra 1913, ob 5 pop: lz kapollco sv. Jožefa na Žalah k Sv. Križu:
Ljubljana, Iška vas. Zagreb, Cloweland, 5. septembra 1943
žalujočo rodbine CIMPERMAN — JAFELJ jjf)J n ostalo sorodstvo	(Si
MALI OGLASI
In Frančiškanska 10 Telefon 29-61
KUHARICO porfektno. Iščem za gostilno. Nastop takoj — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6014. (b
ZA DIJAKE I Sliko za legitimacije takoj s popustom. FOTO-Urad, Ljubljana, Miklošičeva 20 (nasproti sodišča.	(r
DVE POSTELJI brez modrocov — samo les, v dobrem In čistem stnnju ugodno naprodaj. Požar Iv., 1'arnio-vn ulica 48, 8. stop.
Poštena družina bi rada pohčerila okrog DVE LETI STAItO DEKI.ICO-SIROTO iz poštcac družine. Varuhi, ki Iii oddali otroka, naj pn prijavijo s potrebnimi podatki v ikofijski dobrodelni pisarui v Ljubljani,
ZABOJE razne velikosti ln vinske sodo, zdrave, po 700 lltr. In male po 30 litrov, uporabne za zelje, smolo, klej Itd. — proda po ugodni ceni skladišče Ge-rovac, Kolodvorska ulica št. 8.
PEKI.E vešč« hišnih del, i*čc službo pri dobri družini. Nastop Inknj. — Naslov v podružnici »Slov.«, Novo mcslo.
ŠIVALNI STROJ
nriff. JAX. v dobrem stanju, ugodno pro-dam. — Gnsposvclska cesta šl. M-I, Lotrič. (prej Celovška).
VEO STO GAJDIC za sveže sndjo In grozdje, prodam. Obenem pa kupim sveže sadjo ln grozdje. J. Otrln, Rakek.	(j
KOLESA moška ln ženska kupuje tvrdka Promet, nasproti krt-žanske corkvo. — Telefon 43-90. (1
ISCEM LEPO SOnO s kopalnico. Fcpariran vliod. Ponudbe upravi »Slovenca« pod >U«lj> šn osebne il. MM.
POSTREŽNICO sprejmem takoj t* vrh k o dopoldne t po-spodinjMvo. Pospravljanje soli in likanje. Nai,'o» v upravi »Slu-vcnca« pod št. 6137,

Štirje dediči Napoleona I.
»Svoje zasebno premoženje zapuščam do polovice častnikom in vojakom, ki so še preostali po francoski armadi, ki se je od leta 1792 do 1815 borila za slavo in neodvisnost naroda .. .« To so besede iz oporoke Napoleona I. Ali se ta oporoka še uvažuje in izvaja? Francoski list »Ma-tin« je na to vprašanje odgovoril z majhnim člankom.
Leta 1854 je okraj Seine na temelju Napoleonove oporoke določil glavnico 50.000 frankov. Triodstotne obresti so bile določene kot poroštvo za deset pokojnin ali življenjskih zavarovalnin po 200 frankov in so pripadale starim vojakom, ki so se bili udeležili bitk v letu 1814 do 1815. Rečeno je bilo, da se morajo za to izbrati stari, priletni in pohabljeni vojaki, ki s° se udeležili več bitk in ki stanujejo v okraju Scine. To borno pokojnino po 200 frankov izplačujejo še dandanašnji. Ker seveda ne živi noben v°jak več nekdanje »velike armade«, so sedanji Napoleonovi dediči sami stari vojaki, ki so se prav tako borili »za slavo naroda«. »Obiskali smo jih,« piše »Matin«, »to so jako stari ljudje, ki stanujejo na štiiih krajih pariške okolice,«
Zuav Lazar Girard,
ki se ponaša, da ima isto ime k°t general Iloche, biva v preprostem stanovanju v Saint Denisu. Rojen je bil 1. 1850 in jc eden poslednjih bojevnikov iz vojne leta 1870, kjer je bil na eni nogi ranjen, preden je prišel v ujetništvo. Kasneje sc je vojskoval v Alžiru, kjer je bil pet let. »Glejte,« je dejal, »prav dobro se še spominjam, da sem videl prva dela v luki Philippeville«. Njegove veke so bile priprte nad očmi, medtem k" jc v d"hu polagoma videval že izgubljene prizore.
Prebivalci hiše budnega in svetlega zatočišča v Saint Mandeju mu še zmeraj pravijo »kapitan«
Charles Gabriel
jc 76 let star- Velik, odločnega obraza, vojaškega vedenja stanuje v majhni sobi ustanove Lenoir. Tu živi med svojimi spomini. Njegove misli, vse njegovo ž v-Ijenje je osredot°čeno v preteklosti, ki nanjo spominja vse, kar je v mali, svetli sobi: častniški kovčeg pod mizo, odlikovanja na steni, ki so obdana z. imenovanji o vojnih poročilih in s slikami bitk-Stotnik Gabriel jc doma iz Vogezov. Je vitez častne legije in se rad sp°minja, da je bil njegov oče inštruktor prvih kira-sirjev v Saurauru. »Leta 1886 sem se prijavil k vojakom,« pove ta dedi15 Napoleonov, »pripadal sem k »Železni diviziji«. Ta visoki, mršavi starček se z žalostjo spominja tistih časov v Afriki, kjer je poveljeval svojim fantom. »To niso bili nepridipravi, kakor s° drugi zmeraj trdili.« In pokazal je pisma, ki jih skrbno hrani v skrinjici, kakor bi bila ljubezenska pisma. To so pisma, ki so jih bili njegovi fantje pisali svojemu poveljniku.
Nadeli so mu vzdevek
Tonkin
in je 76 let star in se piše Jeai Fritsch. Mirno preživlja svoje dneve v h°spicu Boulogne-Billancourt. »Prav sam sem na svetu — žena, otroci, bratje — vsi so mi pomrli.« Korporol Jean Fritsch |e sl'Jžil
pokojnina fe premajhna, 'da bi mogel z
njo preživljati sebe in ženo. Zato dela to in ono, da kaj zasluži. Iz omare v jedilnici je vzel skrinjico samih spominov. Po-15 let. Bojeval se je v Tonkingu i 1890 ' kazal nam jc svojo vojaško knjigo, ka-in se je bil trikrat tjakaj povrnil Leta ] kršnih ni dosti na svetu. Svoj čas se ie 1900 je bil v Maroku. Udeležil se je bitk boril na Madagaskarju proti divjakom, v Alžiru. Tunisu, v Sahari... Iz teh veli- zoper zahrbtno mrzlico in vse druge bokih pustolovščin je odnesel sled na roki. lezni pragozdov.
Rano, ki mu jo je povzročila krogla, mu »Udeležil 6em se bil osvajalnih bojev je prizadejal neki pirat, medtem ko je pri Marogoayu in Tananarivu«, je pove-on sam plaval po neki adrijanski reki. dal. In kakor bi pripovedoval pravljice
In slednjič je še Georges Thil
vojak iz 66 bitk,
ki ie bil zmeraj navaden prostak v vseh 17 letih — v Alžiru, Tunisu, na Madaga
otrokom, nam jc 6tari vojak govoril o kraljici Ranavli in njenih 2000 vojščakih-»Njih puščice so bile strašne.«
To so štirje možakarji, ki so še dandanes deležni dediščine cesarja Napoleona I. Ni dosti, kar bi mogli storiti z
skarju, na Ekvadorju in Kreti. Zdaj živi i 2C0 franki, vendar je pa tudi ''ast nekaj, v svoji hišici v Rumainvilleju. Njegova da si dedič Napoleonovi
Italijanski vojak prisluškuje, kje se nahaja sovražnikova podmornica
MIŠKA V PUŠČAVI
Jezik, ki izumira
Jezik Laponcev v raznih pokrajinah Švedske počasi izumira, kakor poroča neki znanstvenik iz l'psn!e, ki so jc pravkar vrnil z ekspcdicijc, da hi dobil za arhive Japonsko plošče. Laponskl otroci vedno bolj govorijo švedski jezik in če jih njih starši vprašajo kaj po laponsko, jim oni odgovorijo v Svedščini. V nekaterih pokrajinah, posebno v Jiimtlandu in Viisterbottcnu, izginjajo tudi laponsko ljudske šege. Laponci sami jako obžalujejo, da je tako prišlo, in si želijo, da bi v njih nomadskih šolah poučevali v laponskem jeziku.
700.000 prebivalcev v Hsinkingu
Prestolnica Mandžukua, Hsinking, ima po svojem desetletnem obstoju 700 000 prebivalecv, lani pa jih je imela le 554 tisoč. Med njimi je 566.841 Mandžujev, 127.755 Japoncev, 26.951 Korejcev in 584 ljudi različne narodnosti.
1
OBLEKA V ŽIVALSKIH ŽELODCIH
Bilo je lepega poletnega dne, ko se je neki naseljenec v severni Argentini kopal v reki. Mahoma se -je na nebu pojavil majhen oblaček, ki se je vedno bolj bližal in se je sladnjič izkazalo, da oblaček ni nič drugega ko na milijarde kobilic, ki so tudi v Argentini velika in huda nadloga. Kobilice so kmalu izginile, a ko je kopalec odhitel na breg, da bi se oblekel, ni našel od svoje obleke drugega, ko ovratnik od srajce. Vse drugo so kobilice do poslednje niti požrle. Tudi razobešeno perilo, ki ga niso pravočasno spravili na varno, je bilo vse razcefrano in razjedeno. Sc bolj čudno pa je to, da goveja živina prav rada žre obleko. Marsikdo je doživel že na gorah, kjer se pase živina, kako mu je s trave izginila srajca ali hlače ali krilo, kar so vse požrle krave in voli.
NAVIJALCI ZA LASE IN CIGARETNI HROSCKI
Čudne so tozadevne navade tudi pri
čebele, ki ji pravijo Indijanci »navijalec za lase«. Ta žuželka se prav spretno zarije med človeške lase na glavi, ki jih razgrize na majhne koščke in jih upo rablja za gradnjo gnezda. Spričo teh žuželk pa je prav posebne vrste argentinska riba hoplosoma, ki se najrajši preživlja s prekrasnimi cvetovi povodne rože Victoric regie. Manj izbirčni so mladi noji, ki prav tako radi žro telesne od padke svojih staršev kakor rastline ali žuželke. Višek neokusnosti pa si privošči, po poročilu nekega prirodopisca — gosenica Scopelosoma satcllitium, ki jo je nekoč napadla druga gosenica, kar ji je vzbudilo tako slast po žrtju, da se je sama ugriznila tjakaj, kjer jo je napadla tuja gosenica, in je sama sebe žrla, ne da bi se zmenila za bolečine. Seveda jc pri tej pojedini tudi poginila,
30 STOTOV V 2ELODCU
Lahko razumemo, da ima kit večkrat po več ko 20 stotov hrane hkrati v svojem žclodcu, saj je dolg do 20 metrov.
I Toda želcdec nekega soma, ki živi v
Poletje v Ukrajini
Spomladi — piše vojni dopisnik lista id)er Neue Tag« — eein se bil peljal v domovino, zdaj poleti pa so spet vračam. Peljemo se po višavju vzdolž reke Dnjepra. Veličastna, več kilometrov oddaljena reka si lesketajoč in v velikih ovinkih utira t>ot. V njeni široki strugi so videti sipino in majhni, zeleni otoki, a nikjer ni ne čolna ne barke. Kakšna živahna prometna žila bi mogla ta reka postati za Evropo!
Po obronkih za nami se srebrijo vrhovi grmiči. Vsa pokrajina je nalahno vzvalovana. »Ce bi Ukrajinci za slehernega novorojenčka posadili drevo, pa bi bilo tu v nekaj letih povsem srednjeevropsko,« jo pravilno pripomnil tovariš. Resnično, tu pogrešamo drevesa ob cestah in pa majhne gozdove. A to je vidno šele jeseni, ko pokrajina ni odeta v rumenorjave barve, ampak je povsod vse enolično rumeno.
Povsod po njivah plevejo plevel. Pisana oblačila žensk se nam od daleč svetlikajo.
Gradnja hiš
ni za Ukrajinca nobeno vprašanje. Vidimo že storjena ogrodja za ilovnate koče. Bodoči prebivalci teh koč z nogami urno gneteio ilovico. Vsa družina je soudeležena pri gnetenju te zemlje, ki bi bila Ukrajina brez njo tako uboga, in ji dodevajo protje in kravjeke. Ze razrezani kosi pa se suše na soncu. — Kake tri tedne je treba, da ta »opeka dozori« na soncu.
Zatorej začno hišo zidati najprej s tem, da gnetejo ilovico. Sele potem pride ogrodje iz tramovja na vrsto; ostrešje je jako gosto in mora viseti čez hišo, da ne more dež razmočili ilovice. —
piru	'
Človek kar težko verjame, kako jc potem taka hišica, ko je pobeljena, čedna iu okusna.
Močno in omamno diši po travnikih in njivah, zlasti še, če težki vojaški Skornji topotajo po vseh teh dehtečih rastlinah. Kmalu ne bo nič več moči hoditi med vrstami koruze, kjer se ti dozdeva, ko da hodiš po ozkih ulicah. Nalahno zapolnjeni listi šušljajo, in če pogledaš po njivi proti soncu, se ti zazdi, da si na velikem zelenem jezeru, kjer se nalahno pozibavajo valovi.
Sončnice
so odprle svoje plamteče glave. Tem-norumeno se svetijo polja daleč v deželo in notri brni in brenči ves božji dan, ko da je vse en sam čebelnjak. Z letala mora biti rajski pogled na to pielepo rumenilo med zelenjem njiv in sadovnjakov. Med visoko koruzo in debelimi sončnicami so posajene lubenice, ki nam tako lepo pogasijo žejo.
»Dež!« To je bila edina želja kmelov v poslednjih dneh. Danes je dež zares prišel, ki je bil tako potreben koruzi in krompirju. Majhni potoki-luidourniki so se iztekali s,'streh naših šotorov na trda tla. Ljudje še vsi premočeni kar dobre volje vračajo z njiv. Več dni so preko-pavali zemljo, ki je bila otrdela ko kamen. Dobro se zavedajo, da se bo jeseni njih trud spremenil v olje in moko.
S steklenico vode in kosom koruznega kruha se odpravijo zjutraj, z motiko na rami, na polje. Z zahajajočim sonrem se vračajo, nesoč vrečo koruznih listov za kozo domov, ftele potem si skuhajo juho ali krompir na svojih poletnih ognjiščih na prostem.
C nnislaimciscm morskem razbuSniku
pcejinieoa stoUtja
drugih živalih. Tako se je v najnovejšem ( Karihijskcm morju, je vseboval celo 30 času izkazalo, da je »čriček za pečjo« stotov hrane. Riba chiasmotus, ki biva
velik ljubitelj umetne svile in volne iz lesa, a molj se je p-av tako v najnovejšem času izkaze.!, rfa neznansko rad je sladkor v kockah. Postrvi so se v nekem švedskem gojišču navadile na celofan, ki so jim ga dali za krmo kot okrepitev, in cigaretni hrošček (T.asioderma serricorna) se preživlja izključno s tobakom in mu diši tudi cigareta in ki se je celo prilagodil barvi tobaka, saj je prav tako rjav ko tobak za cigarete. Dalje so spet živali, ki jim diši petrolej, l:o na primer ličinke petrolejske muhe (Psilopa petro-lci), ki živijo v petroleju in ne morejo nikjer drugje živeti. Na ta način so čudaške tudi srednjeameriške čebele brez žela, ki 60 jim ljubši ostanki in mlakuže nafte na tleh ko najslajši cvetlični med, seveda imajo povod za to, saj si iz teh lepljivih snovi gradijo svoja gnezda. Prav tako je praktična neka brazilska razvrst
le v globinah morja, pa je tako ustvarjena, da more pogoltniti živali (vrečarje), ki so večji kot ona sama. Ta riba ima v požiralniku posebno mošnjo, ki se da tako močno razpotegniti, da more chiasmotus spraviti vanjo ribo, ki je daljša in debelejša kot njeno lastno telo, pri čemer ji visi tista mošnja, dokler ni vsebina prebavljena, ko kako drugo telo ob njej.
S CIM SE PREŽIVLJA MIŠKA V PUŠČAVI
Neki raziskovalec je na svojem potovanju skozi Libijsko puščavo našel sredi peščenega morja, na 20 km dolgi sipini Arkenud, kar celo družinico poljskih miši. Na kilometre daleč naokoli ni rast-la niti bilka. Razen talne vode v globini 120 metrov, tudi ni nikjer nobene vode. Nobene druge živali ni bilo v tem
Tri londonskem sodišču se je obnovila razprav^ za dediščino še iz prejšnjega stoletja. Gre za vsoto 300.000 funtov, ki so bili last morskega razbojnika. Lela 1830. je umrl na Madagaskarju Franeois Clande de Bonet — »niadaga-skarski kralj samozvancc«. Življenje tega človeka je polno pustolovščin. De Bonet se je pojavil v 18. stoletju, rekoč, da je Maltožan, in se je udinjal v službo Angležev. Dali so mu nalogo, da prebije Napoleonov« blokado nad Angleško in da pretihotapi različno blago iz Angleške in vanjo. Ko je imel v tej zadevi povsem prosle roke, je s svojimi ladjami križaril po morju, češ da je nevtra-lec, in se je izkazoval s ponarejenimi listinami. S tem si je pridobil velikansko vsote denarja, ker je svoj razbojniški plen na polovico delil z državo. Ko je blokada prenehala in ni mogel de Bonet nič več križariti po morju in uganjati razbojniška, jo začel trgovati z zamorci. Prodajal je afriške črnce v ameriške Združene države, in sicer po 15 dolarjev glavo. Tn trgovina se je jako razvila, saj so mnogi veleposestniki in trgovci nakupili afriške zamorce, da so jim delali na njihovih farmah. Ko se je ia trgovina preveč razmahnila in je grozilo, da se izcimi iz nie svetovni škandal, se je Anglija hotela odkrižati nadležnega trgovca s sužnji in mu je svetovala, naj odide na otok Madagaskar in naj tam »vlada«. De Bonet je res odšel na otok in se je nazval »kralja Madagaskarja« ter živel ondi v sijajni palači. Vse svoje imetje je naložil v angleških bankah in je kot vladajoči knez večkrat potoval v Indijo. Zadnjikrat so
iiiiii»iiiiiunnu|ni1
morju samega peska. A te sive miške so živele in se plodile. S čim se le preživljajo? To je povsem nerazrešena uganka, saj miške niso prav nič ustvarjene za stradanje, kot so, na primer, nekateri metulji, ki ničesar ne uživajo, ali pa, kakršne so nekatere živali, ki lahko prestajajo žejo. Taki so morski psi aH tjulenji, ki sploh nikdar ne pijejo vode, ali pa kamele, ki so lahko po 9 dni brez vode. A kadar pijejo, pa pijejo prav pošteno. Neki raziskovalec je dognal, da popiie kamela, ki je 5 dni prestajala žejo, 105 litrov vode, in more iti v želodec kamele 240 litrov vode. Na dan jo popije 20 litrov, če je napojena vsak dan.
ga videli lela 1828. v Kalkuti, odtlej pa je iz-inila vsaka sled za njim. Nikdar se ni zvedelo, ali je bil umorjen ali pa je doživel brodolom. Pravijo, da je bilo njegovega imetja v bankah naloženega 07.000 funtov in do danes je ta vsota narasla na 300.000 funtov. Za to čedno vsoto se zdaj prepirala dve skupini dedičev, ki jih je nekaj iz Angleške, nekaj na iz Amerike. Medtem ko trala pravda o imetju tega morskega razbojnika je njegov denar varno naložen v bankau.
Ali že veš...
s., da so trije znakt za oblast japonskega cesarja: zrcalo, ovratnica in meč?
... da imajo prebivalci otokov v Tihem oceanu in nekatera indijska plemena take flavte, ki vanje ne piskajo z usti, ampak z nosom?
... da so leta 1892, torej pred dobrimi petdesetimi leti, imeli v nemški armadi prve vaje s smučmi?
.i,. da je bil potres prvikrat zazname-novan s posebnim aparatom v Tokiu in sicer 25. julija 1880?
...da je breskev že Aleksander Veliki iz Perzije zanesel v Evropo?
Črkovni ca
a — a — a	— a — a — a	— d — e	—	e
— e_h — h	— 1 — i— k	— 1 — 1	—	1
_m — n — n-^jO—,0 — r-^s—:š	—	t t t - t. , ,
I j	Me • ■ i i »
« Me « a i s , M MO • v « i a • Me . •
•	■ ■ a Me •
•	■ a i « Me
Iz 30 črk polog danih dveh sestavi 6 besed, ki pomenijo (v drugačnem redu) naslednje:
Ustanovnlk veroizpovedi; primorsko mesto na španskem; slovenski slovničar (■)• 1836); perzijska epopeja; poldrag kamen; prvina (tuj.).
Rešitev erkovnice z dno 31. avgusta
Ljubelj, Aljchin, Valjhun, Novljan, Po-doljo, Slavelj.
Vinko Beličič
»Janko, kako 'je tebi vse to enostavno!« je vzkliknila, ne da bi krenila z glavo.
»Dejstva so vedno enostavna,« je hladno odgovoril, zakaj njene besede so ga zbodle. »Sicer pa: ali najino dejanje ni bilo poslednja, čeprav prenagljena izpoved ljubezni, ki sva jo čutila drug do drugega, jo čutiva zdaj in jo bova čutila v vsej lepoti tudi potem, ko naju bo do smrti zvezal zakrament poroke,« Mojca ni nič odgovorila, »Dal sem ti, kar sem ti največ mogel dali. Ali ne?«
»Res, a jaz tega nisem hotela, razumeš. Jlotela sem to imeti za poročni dar. Kaj mi boš zdaj dal, ko se j)o-ročiva? Nobene skrivnosti ni več, ki bi naju vabila v skupno življenje.«
Veter je prinesel s kopališča glas harmonike, nad gladino tik brega se je zibal metulj, valčki sredi jezera so se cekinasto lesketali... ibilo je preveč svetlobe in gorkote za mrak in lilad dveh mladih ljudi, ki sta si na zasenčenem produ izbirala usodo.
»S kakšno radostjo sem tudi jaz mislila nn dar. ki ga bom izročila svo j emu najdražjemu in najljubšemu človeku!« je Motjca otožno nadalje-
JN ove la
vala. »Kaj ti naj zdaj dam? Obadva sva siromaka.
»Mojca, ljubezen bo vse take misli premagala in te ozdravila,« jo je vneto tolažil.
»Moja ljubezen ne bo ničesar zmagovala, ker je bila sama premagana, in ne bo ničesar zdravila, ker je sama bolna.«
»Mojca, katj govoriš! Ali si dekle ali nisi? Kje imaš svoje veselo krščanstvo? Ali hočeš živa v grob?«
Grenkoba mu je prihajala v srce, v njem se je prebujal moški ponos in pogum.
»Ko se poročiva, Mojca, lx>s ozdra vela. Po ten težkih tednih se nama bo nasmejalo mlado življenje. Ko bova imela otroke — najprej Lučko in potem Andreja —, bo vse pozabljeno, kar naju je davno nekoč grenilo.«
»Blagor ti, ki tako svetlo gledaš v življenje! Sama svetloba te je. Kako se naj senca združi s svetlobo, Jan ko?«
»Saj si mi luč, Mojca!« je vzklik, nil. »Odkar te poznam, si mi luč, plačilo za vse moje delo, nagrada mi boš za ves trud.«
Gledal jo je, po dolgem oklevanju I se je odločil in jo tiho, počasi vpra-1 šal:
»Mojca, ali hočeš biti moja žena?«
Zdrznila se je in naravnost k njemu okrenila svoj začudeni in žalostni obraz.
»Kje si tičal tiste dneve po bin-koštni nedelji, Janko? Kod si hodil, da te nisem nikjer videla ne srečala, ko je vsa moja bit klicala po tebi? Ali te je res zadrževalo samo študijsko delo? Ali se me nisi iz sramu izogibal, namesto da bi ine poiskal in mi rekel spodbudno, tolažno besedo, ko je bilo moje iztreznjenje tako bolestno? Kje si bil takrat, Janko? Zakaj nisi prišel k nam in me vpraša"
kakor mo zdaj vprašuješ? V naročje bi ti bila 7 prnenja ...«
dat vpi adla, v
dana in polna ko-
Komaj je zmagoval tegobo, grizel si je ustnice.
»Moj Bog, kako daleč se mi zdi danes že vse to!« je vzdihnila. Potem je mračno nadaljevala:
»Mislila sem, da boš vsaj tik pred odhodom prišel še za majhen čas k meni. Ni te bilo, ponosno si odšel domov, visok in pokončen zaradi svoje odlike.«
Janko je gubančil čelo in srepo zrl predse.
»Vidiš, in tedaj se je v meni dokončno prelomila lepa, osrečujoča misel o tebi. ?.e sam spomin nn tisti bridki čas me boli. Ponižana in zapuščena sem bila in nisem se upala člo veku pogledati v oči.«
»Ali nisem bil tudi jaz ponižan in zapuščen, Mojca?« je razdraženo
vzkliknil. »Tudi v trpljenju sva bila enaka.«
Jezero je lahno valovilo, zdaj pa zdaj je urna postrv tleskoma vznemirila gladino.
»Tako velika fie bila moja vera vate! Zdaj pa... oh, kako velike so ruševine!« je šepetala in mukoma zadrževala solze. »Bala sem se te ljubezni, neprestano me je nekaj vznemirjalo... nekaj me je gnalo proč od tebe, Janko... a nekaj me je sililo k tebi. Ko zdaj od daleč gledam na naju, se mi zdi, ila je bilo vse usojeno, kar se jc zgodilo. Usojena je bila tudi kazen.«
»In ta kazen je ločitev,«
Pogledala gn jo mirno in vdano kakor nuna, ne da bi zanikala ali potrdila njegove besede. Zaprla je oči in je videla svojega fanta, kako strmi čez planine na zahodu, negiben, kakor bi bil iz kamna. Videla ga je vsega v soncu, na njegovem obrazu ni bilo niti sence žalosti niti žarka veselja. V njenem srcu sc je zbudilo čustvo usmiljenja — ali ni bila to le najiskrcnejša človeška ljubezen? — do tega ubogega, a ponosnega fanta. In v trenutku, kakor bi jo bila obsijala božja milost, se je nasmehnila. Vse njeno trpljenje je utonilo v pozabo in srce jc začutilo blužilno moč odpuščanja — odpuščanja Janku, ki je bil kriv tega trpljenja. Toda ostala je še njuna skupna krivda: greli pred Bogom. Kako se bosta [jokorila zu la greli?
»Da, Janko, ta kazen je ločitev. Bog dobro ve, čemu se odpovedujeva. O11 nama vidi v srce... Nc lx>di žalosten, Janko!«
»Nisem žalosten,« je trpko odvrnil, »marveč tem liolj začuden, čim dalje govoriš. Stara si dvajset let in si modra kakor svctnica.«
Prijela ga jo za roke In ga dvignila, zroč mu neprestano v oči.
»Ali bi ti bolel, da se po storjeni krivdi zveževa kot mož in žena?«
»Kateri spovednik, Mojca, nama to krivdo, ta greli ne bi mogel razve-zati?«
»I)a, toda prebridko bi mi bilo, ako bi svoje zakonsko žavljenje morala pričeti s pokoro. Zakaj jaz neomajno verujem, da vsakemu grehu sledi pokora.«
Jezerska gladina se je svetila v sončnih žarkih, strme stene na severni strani so se čudovito jasno zrcalile, od nekod so prihajali lahni glasovi kravjih zvoncev.
»Če je tako, Mojca,« je jasno odgovoril, naj bo tako. Ne boš me videla na kolenih! Nič me ne bo zlomilo!«
»Nikdar te nisem imela rajši ko v tem trenutku!« je drhte spregovorila, kakor bi hotela s tem pokazati na veličino žrtve in odpovedi.
Janko se je zpanil. Ali mu ni vzela besed iz ust? Toda zdaj je to brez pomena. Treba bo pozabiti vse lepe sanje in iti v življenje s trezno glavo in brez slepega čustva.