PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 26 (8328) TRST, sreda, 31. januarja 1973 OSTER SPOPAD MED LEVO OPOZICIJO IN VLADO Poslanci KRI in PSI proti davčni razbremenitvi petrolejskih izdelkov Vlada bi hotela z zakomkim odlokom darovati petrolejskim industrijcem najmanj 200 milijard lir RIM, 30. — V poslanski zbornici se bije oster boj za odobritev ali zavrnitev vladnega zakonskega odloka o zmanjšanju davčne obremenitve na nekatere petrolejske proizvode, ki ga je senat že odobril. Poslanci vladne večine so sicer danes z večino glasov zavrnili komunistični predlog o protiustavnosti omenjenega odloka. Toda to je samo formalna plat razprave. Zakonski odlok je za večino obrazložil demokristjan Frau, ki je seveda poveličeval njegovo korist in zato predlagal, da ga je treba odobriti. Za njim je za PSI nastopil Macchiavelli, ki je nastopil proti Vladi, ki se prepogosto zateka k ■ikonskim odlokom, s katerimi hoče omejiti normalno delovanje parlamenta. Hkrati pa je poudaril, da socialisti menijo, da ta ukrep ni upravičen, saj petrolejske družbe niso v krizi in bo z njim vlada darovala petrolejskim industrijcem 200 milijard lir. Podobne argumente je razvil tudi komunist Giovannini, ki pa je ugotovil, da bo vlada darovala petrolejskim družbam najmanj 216 milijard lir, če bo ta zakonski odlok odobren. Razprava o tem vprašanju se je komaj začela in bi morala poslanska zbornica zakonski odlok odobriti najkasneje do 2. februarja, ker bo v nasprotnem primeru zapadla njegova veljavnost. Toda vsi dvomijo, da bo poslanska zbornica lahko zaključila razpravo do 2. februarja. Komunisti so danes sklenili, da bodo vodili boj proti temu zakonskemu odloku do skrajnosti in so zato najavili, da bo poseglo v razpravo kar 35 njihovih poslancev. Podobno stališče so zavzeli tudi socialisti, od katerih bo poseglo v razpravo 20 poslancev. To pomeni, da bo poseglo v razpravo, ki bi se morala zaključiti najkasneje 2. februarja, kar 55 govornikov leve opozicije. Ob tolikšnem številu razpravljavcev, katerim se bodo gotovo pridružili še poslanci vladnih strank iz skrajne desnice, bo, težko prišlo do glasovanja pred zapadlostjo veljavnosti odloka. Zato je danes poseglo vmes tudi predsedstvo vlade, ki je objavilo sporočilo, v katerem se sklicuje na razpravo v poslanski zbornici. V sporočilu palače Chigi opravičujejo ta vladni zakonski odlok, češ da je prišlo svoj čas do povišanja cene surovega petroleja, prevozov in stroškov za predelavo in da je Thieujeve oblasti so ponovno ustavile severnovietnamske delegate, ki so prihajali iz Hanoia v Saigon, da bi se udeležili zasedanja štiristranske komisije. Zaradi ovir ki jih postavlja južnoviet-namska vlada delovanju te komisije, je v resni težavi tudi delovanje mednarodne nadzorne komisije. Medtem so v Parizu sporočili, da bo zelo verjetno mednarodna konferenca o Vietnamu 26. febrar-ja v Versaillesu. V poslanski zbornici se je začela razprava o vladnem zakonskem odloku, ki predvideva zmanjšanje davčne obremenitve nekate-fih petrolejskih proizvodov in ki se nanaša predvsem na bencin, leva opozicija, komunisti in socia-bsti, so napovedali oster boj proti temu zakonskemu odloku in proti vladi, ki p0 njihovi oceni namerama s tem darovati petrolejskim ■ndustrijcem od 200 do 216 mili-lard lir. Sodna razprava pred tržaškim sodiščem proti nacistu Fredi in nje-Sovima pajdašema Neamiju in Por-Jolanu pod obtožbo izsiljevanja, se .. zaključila s popolno oprostit-v'jo vseh treh obtožencev. Ker so hied razpravo odvetniki obtožen-cev žalili v dvorani prisotne Časarje in italijanski tisk in ker jih sodni zbor ni zaščitil pri opravljanju njihovega poklica, so časni-karji iz protesta zapustili dvorano. ~ ,em nezaslišanem dogodku so brzojavno obvestili osrednjo časnikarsko zbornico. Solidarnostno >zjavo z njimi in obenem protest ?®radi tega je sprejela tudi tržaška časnikarska zbornica ter vsedržavno združenje italijanskega tiska. Potek razprave proti Fredi in Pajdašema so obsodili tudi na vče-fajšnjem zasedanju Združenja sodnikov «demokratične magistrature« v Avditoriju. Včeraj pod večer so izid sodne tazprave fašisti proslavili s tem, da so s protijudovskimi tasli poma-za|i sinagogo, v Ul. sv. Frančiška Pa strgali z zida tablo Primorske-9a dnevnika in tablo Italijanskega združenja za spoznavanje sloven-skeg., jezika in kulture. Demokristjanski poslanec Belci I® naslovil na predsednika vlade, notranjega in obrambnega ministra vPrašanje, ali name: ivajo izdati Pkrep, da se zloglasnemu fašističnemu krvniku Collottiju prekliče odlikovanje «ad memoriam« za “vojaške zasluge in hrabrost«, ki nt kar bi zahtevalo naložbo pri-1 sile prizadevajo, da bi deželna prava vnesla vrsto sprememb v določila, ki urejajo vprašanja razlaščevanja. Teh predlogov pa ni mogoče upoštevati, je dejal Masutto, ker se mora deželna uprava držati okvirnih določb državnega zakona štev. 865 in ker bi morebitne variante o-menjene norme nujno zadrževale stanovanjsko preosnovo v Italiji. Pač pa je možno, da se v bodoče spremeni državni zakon štev. 865, če se bo njegovo izvajanje pokazalo za neustrezno. Ministrstvo za javna dela je pred časom opozorilo, da se določbe, ki se nanašajo na razlašče-vanje, lahko obidejo, če gre za javna dela v popolno breme države. V naši deželi pa se vsa važnejša javna dela opravljajo s finančnim prispevkom iz deželnih blagajn in je torej taka možnost izključena. Masutto se je nato zadržal ob vprašanju gradbenih zadrug ter dejal, da bodo te skrbele za gradnjo stanovanj na podlagi neločljive posesti. Deželanom, ki bi se rajši opredelili za stanovanje v solastništvu (condo-minio), pa je na voljo deželni zakon štev. 27, ki daje na razpolago posebne prispevke za take primere. Po tem zakonu je dežela doslej o-mogočila gradnjo stanovanj v skupni vrednosti 69 milijard lir. Končno je Masutto omenil vprašanje bodoče ureditve ustanov IACP in dejal, da se bodo te ustanove v bližnji prihodnosti najbrž združile v konzorcij, pozneje pa je možno, da bi namesto njih nastala tudi v Furlaniji - Julijski krajini posebna deželna ustanova za gradnjo ljudskih hiš. Pred glasovanjem so kratko obrazložili stališče svojih skupin svetovalci Bosari (KPI), Gefter - Won-drieh (MSI), Dal Mas (PSDI), Trau-ner (PLI) in Metus (KD). Nato je deželni svet nadaljeval razpravo o zakonskem osnutku, ki se nanaša na gradnjo dnevnih zavetišč za starce. O novi normi sta spregovorila svetovalca Bergomas (KPI) in Cocianni (KD). Razprava se bo nadaljevala jutri, ker je danes kakor omenjeno na sporedu slavnostna seja sveta. Ob tej priliki je deželna uprava dala nalepiti lepak, v katerem se poudarjajo njena prizadevanja za enoten napredek julijskega in furlanskega prebivalstva v okviru demokratične Italije. *rniiiiiiiiil||,(||MIIIIIIII|(|||||)||||||||)1|||IIIIItlllll(IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllIllllllllIllllllllllIllllllllMJ1|IIIIIllI)IIIIIIIIIIIIIIII1|Mllll|IIIlltllMlllIIIIIIII|llll)) VESTI Z ONSTRAN MEJE Do L junija sklep o varianti za zgraditev nove obalne ceste Se vedno nasprotja med zagovorniki «modre» in «oranž-ne» variante - Dobri obeti za prihodnjo turistično sezono Problem nove obalne ceste se še ?^eraj zapleta. Na včerajšnjem Posvetovanju v Kopru smo slišali ^Ršča republiške komisije za arstvo okolja, hkrati pa tudi mne-Je. Projektantov in drugih zainte-esiranih činiteljev. Jabolko spora ■ |e zmeraj odsek med Koprom /•Izolo. Pristaši tako imenovane T^ure variante opozarjajo, da bi I morska cesta zaprla pot k morju ‘n UničJa naravno okolje. Zato bi bilo treba novo cesto speljati po ribih za obmorskimi mesti, Pri-,asi tako imenovane oranžne va-bSk'6 pa menijo, da bi se bilo ,a držati sedanje trase. Modra 'mrianta je namreč tako draga, _ m lahko prišli do nove obalne Leste šele leta 1980 d Vsak ima seveda po svoje prav, .lstvo pa je da ie nova cesta ®o potrebna in da predstavlja r a*°. zavlačevanje »eliko škodo za Ve^v°-i slovenske obale, zlasti se-r..a.2a turizem Zato so na vče-roic J6111- Posvetovanju postavili r . ; junij, do Katerega se mo- ra!v •las?0 opredeliti vsi zainterest-ieb-t m.mtelji. to je urbanisti, pro- jektanti, republiško cestno podjetje, uT, La za varstvo okolja ter o-no116 domske skupščine. Popol-j ma absurdno je r-amreč, da smo nes še zmeraj tam, kjer smo bili pred osmimi leti. ko se je prvič porodila zamisel o novi obalni cesti. * * * V Kopru so se sestali predvojni komunisti in nosilci partizanske spomenice ter se pomenili o aktualnih družbeno političnih nalogah. Izrazji so pripravljenost še aktivneje pomagati pri uresničevanju nalog. ki izvirajo iz pisma predsednika Tita in izvršnega biroia CK ZKJ. Stari komunisti so poudarili, da je treba v organizacijo vključiti večje število delavcev hkrati pa so pokazali pripravlitnost pomagati mladim ljudem s svojimi revolucionarnimi izkušnjami. * * * Kaže. da se letos obeta slovenski obali dobra turistična sezona. Hotelska podjetja so prodala že skoraj vse zmogljivosti za poletne mesece, zato bo njihova pozornost usmerjena predvsem k privabljanju gostov v pred in posezoni. V ta namen je obalna turistična zveza tudi dala pobudo za ustanovitev sklada za kreditiranje turistične propagande. Gre namreč za to. da se prikaže tujem turistu, da je slovenska obala zanimiva tudi zunaj glavne sezone (pokriti bazeni, terme, kegljišča, zanimive izletniške točke, kulturne prireditve, igral- PO VESTEH IZ BEOGRADA Prekop Soča-Sava-Donava ima že danes tekmece? Ena varianta z izhodiščem na Reki, druga pa v Solunu z 9 nedavni mednarodni razstavi jPaslovom «Prekop Ren - Majna -n^ava>> v Nurnbergu. so predstavil10 ,. goslavi.ie med drugim pri-te2?ap k1* variante predloga, po ka-č ern ba.i bi s posebnim prekopom jugoslovansko državno ozemlje 62ali Donavo s Sredozemskim Borjem, £ Don graan-i° Prekopa Ren - Majna -Lk aVa ~ diskovna agencija \ ?s ' Tanjug - se bosta medse-Ev:r ° povezah zahodna in vzhodna °Pa, južni in jugovzhodni Evro-0s Pa Dreti zaradi tega prometna feč*1* i ^ova voana pot bo nam-stn • Uz^a le razvoju prometa v r| eri. vzporednikov, v smeri pol-Sr®yn.’k°v, to je praktično v smeri Unja Evropa - Sredozemlje pa treba poskrbeti za drugo po- dobno plovno pot. Jugoslovanski izvedenci s področja prometa so mnenja, da bi bila takšna pot najlaže izvedljiva čez jugoslovansko ozemlje ter so v Nurnbergu tudi predstavili osnovno shemo za tak prekop. Kakor omenjeno, se jugoslovanski načrt deli v tri variante. Po prvi naj bi novo vodno pot speljali na relaciji Donava - Morava - Vardar -Solunski zaliv; druga varianta predvideva speljavo prekopa na relaciji Vukovar Šamac Sava - Kolpa - predor - Reka ali Bakar. Po tretji varianti naj bi Donavo povezali prek Save in Soče z Jadranskim moriem pri Tržiču. Jugoslovanski strokovnjaki so predložili svoje načrte strokovnjakom iz vseh srednjeevropskih dežel niica. barski programi itd.) Statistični podatki kažejo, da je bilo lani na slovenski obali milijon 700 tisoč nočitev, ali za 5 odst. več kot predlanskim. Hotelska ležišča so bila zasedena poprečno 151 dnu za leto posamezni gostje pa so se poprečno zadrževali na obali nekaj manj kot pet dni. * * * Na Prešernovem trgu v Kopru so začeli obnavljati pomemben kulturno zgodovinski spomenik — vodnjak iz XVIII. stoletja. Za obnovitvena dela. ki bodo trajala mesec dni, so namenili 100 tisoč dinarjev. Italijanski ICE na sejmih v SFRJ Italijanski zavod za zunanjo trgovino ICE je objavil program svojih promocionalnih dejavnosti in nastopov za leto 1973. V poglavju o neposrednem nastopanju ICE v okviru mednarodnih velesejemskih prireditev v tujini je najavljeno, da bo zavod v letošnjem letu nastopil z lastno razstavo na naslednjih prireditvah v Jugoslaviji: na mednarodnem sejmu kmetijstva in kmetijskih strojev v Novem Sadu (od 11. do 20. maja), kjer bo postavil posebno informacijsko pisarno, in na jesenskem mednarodnem velesejmu v Zagrebu (od 6. do 16. septembra). Poleg tega bo ICE podprl italijanske razstavljavce, ki bodo nastopili na lastno pobudo na razstavi strojev za grafično industrijo «Intergrafica 73», ki bo marca letos v Zagrebu. V poglavju je tudi omenjeno, da bo ICE z oglasi podprl dnevnik «La Voce del Po-polo» z Reke in informativni bilten v srbohrvatskem jeziku. Protest «ltalia nostra» proti onesnaženju vode in zraka Tudi v našem mestu, kot je že skoraj povsod, imamo probleme z uničevanjem narave in z onesnaženjem zraka in vode. Posebno to zadnje postaja vedno bolj pereče posebno v bližini podgorske tovarne, kjer razne tovarniške odplake kvarijo zrak in vodo. Proti onesnaženju vode in zraka v našem mestu nastopa tudi organizacija za zaščito narave «Italia nostra», ki se obrača, na pokrajinsko upravo naj z ustreznimi zakoni čimprej reši ta problem. GORIŠKI DNEVNIK SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI ŽUPAN PROGLASIL ZA ŠPEKULACIJO PROVOKACIJO MSI OKOLI 27. MARCA OPOZORILO GORIŠKE OBČINE Postopen odvoz smeti z občinskega področja Vsi občani naj sodelujejo v skrbi za čistočo mesta in ok olice Koristni predlogi občinskih svetovalcev za odpravo pomanjkljivosti nekaterih storitev Goriški občinski svet je v ponedeljek zvečer odobril pravilnik, ki določa nove tarife za javne napise in javno oglašanje. V razpravi, ki je trajala domala pol ure, so se prijavili k besedi svetovalci Battello, Colella, Fomasir in Pa-gura. Pravilnik so odobrili vsi svetovalci. V razpravi smo izvedeli za nekatere podrobnosti, po kar terih so bile tarife za javne napise nespremenjene od 1948. leta dalje, tarife za javne oglase pa od 1961. leta do danes in je bilo nujno, da so jih nekoliko zvišali. Na začetku seje je župan De Simone izrazil zadovoljstvo z zaključkom vojne v Vietnamu ter tudi v imenu prisotnih časnikarjev zaželel hitro okrevanje italijanskemu časnikarju, ranjenemu v Vietnamu. sicer po tri za javne lokale, za ograje in balkone in za opremo javnih lokalov. V vsaki kategoriji je po ena nagrada za en milijon lir, druga za pol milijona in tretja za 300 tisoč. Vse podrobnosti daje tajništvo ESA - Videm, Drevored Venezia 100. Spet lažno sporočilo o bombi v šoli Včeraj zjutraj okrog 8.15 je neznana oseba po telefonu sfwročila tajništvu italijanskega učiteljišča «Slataper», da je v šolskem poslopju nastavljena bomba. Takoj po tem sporočilu je neznanec prekinil zvezo. Iz tajništva so seveda poklicali kvesturo, ki je poslala v šolo svoje agente, ki so pregle- dali vse prostore in vse kotičke, kjer bi lahko bila skrita bomba. Po dveh urah niso našli ničesar in dijaki so lahko redno nadaljevali s poukom. Primerov takih lažnih alarmov je bilo v zadnjem času že več in javnost se zaskrbljena vprašuje, kaj delajo varnostni organi, da še niso prišli na sled ljudem, ki so tako nesramno poigravajo in spravljajo v negotovost učence in dijake ter učno osebje na šolah. Vse bolj se namreč širi prepričanje, da ne gre samo za neuravnovešenega človeka ali skupino ljudi, pač pa za načrtno ustvarjanje psihoze napetosti in negotovosti med goriško javnostjo, torej za načrtne motilce miru in reda v našem obmejnem mestu. Čeprav še ni zaključen birokratski postopek za uveljavitev novega občinskega pravilnika v Gorici zaradi zakasnitev, za katere ni odgovorna občinska uprava, saj je občinski svet dal svoj pristanek že lani so ob začetku novega leta začeli v Gorici izvajati nov način odvoza smeti in drugih odpadkov, ki ga bodo postopno razširili na celotno območje obfcine. Ker so obenem tudi povečali število uslužbencev za to občinsko službo, bodo lahko zajamčili reden odvoz odpadkov na celotnem področju občinskega ozemlja, torej vključno predmestja in vasi, kar se doslej ni vedno dogajalo, sai smo že večkrat objavili v našem listu pritožbe n. pr. iz Podgore in Pevme, pa tudi od drugod, kjer smetarska služba ni bila uvedena, ali ie bila pomanjkljiva. Upamo, da bo odslej glede tega bolje. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiikiiniiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiniiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMniiiiiimiiiiiiiiiiM PRVI SMUČARSKI DAN V SEZONI Na tisoče avtomobilov in smučarjev v nedeljo na imm in v Črnem vrhu vrhu ■ Milica naj skrbi za redno odvijanje prometa Svetovalec Colella je nato vprašal župana, zakaj občinski svet še ni odobril ureditve staleža in poviškov občinskim uslužbencem in naj da predhost temu vprašanju. Kako važno je to vprašanje, je dokazalo tudi veliko število občinskih uslužbencev, ki so zasedli prostor za občinstvo v sejni dvorani. Župan je obsežno odgovoril na vprašanje ter opisal vsa srečanja s sindikati, da bi našli hitro in zadovoljivo rešitev. Občina se je predhodno pozanimala tudi pri nadzornemu odboru in si zagotovila privoljenje za izdatek. Potrebno je sestaviti razpredelnico in pripraviti predlog sejnega sklepa. Delo je zelo zamudno in se z njim ukvarja več uradnikov. Čim bo opravljeno, bodo o zadevi razpravljali na občinski seji. Svetovalec Colella je pristavil, da je vprašanje odprto sko-aj tri leta in da želi, da bi osebju čimprej uredili položaj. Svetovalec Zucalli je zastavil vprašhnje glede družinskega davka ter dobil odgovor, da je na občini 156 prizivov, ki niso vključeni v seznam davkoplačevalcev. V zvezi z davki je svetovalec Slavko Bratina dejal, da je bila v seznamu, ki ga je objavil naš list napaka, kar zadeva njegove obveznosti, ker smo občinskega svetovalca zamenjali z nekim drugim. Na občini so nam povedali, da družina, v kateri biva Slavko Bratina, plačuje 157.818 lir družinskega davka na 2,3 milijona lir obdavčljive osnove. Svetovalec Bratina je nato opozoril občinsko u-pravo, naj posreduje, da upokojenci ne bodo Po ure in ure čakali pred pošto na prejem pokojnine. Svetovalec Fogar, ki je v vodstvu INPS, je povedal, da ustanova pripravlja načrt, kako bi se izognila tem nevšečnostim za upokojence. Svetovalec odv. Sanzin je predlagal uvedbo nočne dežurne službe za taksiste v bolnišnici. Dogaja se namreč, da ponoči ni mogoče dobiti taksija, ki bi odpeljal na dom spremljevalce bolnikov, ki so jih ponoči pripeljali v bolnišnico. Predlagal je, naj bi se taksisti dogovorili za stalno nočno dežurstvo. Odbornik Brancatti mu je odgovoril, da bodo na prihodnjem srečanju občine s to kategorijo predlagali odpravo te pomanjkljivosti. Župan De Simone je nato odgovoril na vprašanje poslancev MSI glede proslave 27. marca 1947, ko se je Gorica opredelila za priključitev k Italiji. Župan je stališče MSI proglasil za špekulacijo ter zavrnil kakršnokoli podporo ali sugestijo MSI okoli tega vprašanja. Natečaj za izdelke iz kovanega železa Pred nekaj meseci je deželna ustanova za razvoj obrtništva (ESA) razpisala nagradni natečaj za izdelke iz kovanega železa, da bi z njim pospešila razvoj te obrti. Odziv je bil precejšen in izkazalo se je. da niso mogli v predpisanem roku do 31. decembra lani, izdelati in predložiti vse najavljene izdelke. Da bi omogočili udeležbo vsem prijavljenim, so zato podaljšali zapadlost roka do 30. aprila letos. Natečaj predvideva 9 nagrad in Premalo vlečnic v Črnem Preteklo nedeljo smo tudi na Goriškem imeli prvi pravi smučarski dan v letošnji sezoni. To se je videlo zlasti na Lokvah, na Lažni in pa v Čmem vrhu, kjer se je nabrala množica smučarjev z obeh strani meje. Na Lokvah je bilo za silo dovolj snega za smučanje, okrog 1400 avtomobilov z raznimi registracijami z obeh strrni meje pa je do kraja napolnilo vsa možna parkirišča. Vse vlečnice so bile zasedene do mraka in razsvetljene tudi še pozneje. Pri tem pa ni šlo vedno vse, kakor bi bilo želeti. V rmslih imamo prizor, o katerem nam je sporočil neki naš čitatelj. Uslužbenec pri eni izmed žičnic se je izkazal zelo netaktnega in je žalil mlad par iz inozemstva, kar nikakor ni v korist turizmu in splošnim pravilom olike. komisar, čeprav bi morali po obstoječih predpisih v roku sedmih mesecev po imenovanju komisarja izvesti združitev te bolnišni ce s sosednjo splošno bolnišnico. Medtem tudi niso uredili staleža osebja te bolnišnice in so celo zavrnili njihove zahteve po taki ureditvi, kakršno so že izvedli za osebje enake bolnišnice v Trstu. Občinska svetovalca PSDI Zucalli in Candussi sta naslovila na go-riškega župana in pristojnega odbornika interpelacijo o tem problemu, v kateri opozarjata na veliko materialno in moralno škodo, ki jo povzroča neurejen položaj v tej bolnišnici zlasti osebju v njej. kar bi utegnilo privesti tudi do stavke prizadetih ki bi povzročila težaven položaj za bolnike in celotno skupnost. Zato bi se morala občinska uprava pobrigati in posredovati, da bi tudi v goriški bolnišnici za pljučne bolezni uredili ves problem na način, kot so to že izvedli v bolnišnici za pljučne bolezni v Trstu. V stanovanju našli mrtvega upokojenca Včeraj zjutraj so agenti kvesture našli v njegovem stanovanju mrtvega 73-letnega Andreja Kendo iz Ul. Morda še bolj kot na Lokvah pa je bilo živahno v Črnem vrhu nad Idrijo, kjer je daleč nad 1000 avtomobilov zatrpalo vse parkirne prostore. Pri tem je v prvih popoldanskih urah nastal nered na cesti od vasi do hotela Bor, kjer so avtomobili parkirali na obeh straneh ceste in ustavili ves promet, ker ni bilo prostora za vozila, ki so hotela v obe smeri. Šele ko so poklicali milico iz bližnjih krajev, so zopet vzpostavili red in promet. Prav bi bilo, če bi tu ob takih smučarskih dneh stalno delala red izvidnica milice. Tudi samo dve vlečnici sta se v Črnem vrhu izkazali absolutno kot nezadostni in potrebni bi bili vsaj še dve, saj so morali smučarji čakati tudi po pol ure v vrstah na vetru. Vsekakor pa so se smučarji kljub takim pomanjkljivostim počutili kar mož ni zapustil, kot običajno, stanovanja v jutranjih urah, ko je odhajal na sprehod. Potrkali so nekajkrat na vrata in ker niso dobili odgovora so poklicali agente, ki so vdrli v stanovanje in našli Kendo že mrtvega. Po zdravniškem poročilu je Kenda umrl že dan prej naravne smrti. V Tržiču se je včeraj zjutraj pripetila prometna nesreča, pri kateri sta se lažje poškodovala 7-letni Mas-simo Curaro in 54-letni Celestin Tri-gatti oba iz Tržiča. Nesreča se je zgodila, ko je deček prečkal cesto v trenutku, ko je mimo vozil mopedist. V bolnišnico so oba pripeljali zaradi lažjih telesnih poškodb dobro in končno prišli na svoj račun zlasti v Čmem vrhu, kjer je bilo na smučišču 20 do 30 cm snega. Živahno je bilo tudi na Livku, kjer so prevladovali domači smučarji in pa oni iz Beneške Slovenije in Čedada, ki imajo preko Stupice do tega smučišča najbližje. Na Goriškem v decembru še vedno 2.138 brezposelnih Po podatkih trgovinske zbornice v Gorici so na posameznih delovnih uradih naše pokrajine sprejeli v preteklem novembru na delo 670 ljudi; v istem mesecu pa so iz raznih razlogov odpustili 802 delavca; tako smo na koncu meseca imeli v naši pokrajini 68 ljudi več zaposlenih kot na začetku. Med 2.138 brezposelnimi jih je bilo največ industrijskih delavcev in ni cer 1.062 od tega 762 moških. Sladijo uslužbenci trgovskega sektorja 402, od tega 162 moških, v prevozništvu 311 od tega 162 moških.' Brezposelnih uradnikov so našteli' 402 od lega ' 166 moških, navadnih nestrokovnih delavcev pa je bilo brezposelnih 194, od tega 98 moških. Če primerjamo te številke s tistimi v prvih letih po vojni ko je bilo brezposelnih v našli pokrajini nad 10 tisoč, se je stanje mnogo izboljšalo. Vendar pa je treba upoštevati, da imamo tudi precej samo delno zaposlenih in bodo še potrebni ustrezni gospodarski ukrepi za polno zaposlitev. Dodamo naj še. da so brezposelni predvsem nestrokovni in kvalificirani delavci; po drugi stran- pa bi rabili še več kvalificiranih delovnih moči v nekaterih panogah in to spričo dejstva, ker jih gre precej na delo izven pokrajine, kjer jim nudijo boljše delovne pogoje. Dodamo naj še, da je med brezposelnimi 489 mladih delavcev in delavk izpod 21 let, Id čakajo na prvo zaposlitev; po drugi - ‘ rani pa išče 164 upokojencev ponovno zaposlitev da bi zaokrožili svojo pokojnino in si tako izboljšali življenje. iiniii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiHii*i«iHini»i»i“Br,u,,iin,,,Iii'i"iniiiii*ii”iiiiiii»i*i»«iiuiiiiiii»i«niiiiiiiiiiHii Z OBČINSKE SEJE V TRŽIČU Izpopolnjen konzorcij za avtobuse s predstavniki občinskega sveta Gojenci glasbene šole v Sovodnjah, ki so na petkovi produkciji pokazali svoj napredek v glasbi pod skrbnim vodstvom vodje šole prof. Križmančiča in drugega učnega osebja llililliiiiiimMiiiiiiiiiiiHiiilliiiilllHmuiiniiiiiiiiiimiiuiuiiimiiimiiiiiuiiiMiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiliim INTERPELACIJA PSDI GORIŠKEMU ŽUPANU .................. ............................... "" 11 "> Urediti položaj v bolnišnici za pljučne bolezni v Gorici Občinska uprava naj posreduje za ureditev položaja uslužbencev V goriški bolnišnici za pljučne j Borgo Castello 13, ki je živel sam. bolezni, ki je že maja leta 1971 j Prvi so obvestili agente Kendovi prešla iz uprave zavoda za social- I sosedje, ki so opazili, da priletni no skrbstvo INPS pod komisarsko Resolucija za podporo kovinarjem v boju Za trajen mir in hitro obnovo v Vietnamu V ponedeljek zvečer so na seji občinskega sveta v Tržiču končno le izvolili sedem svetovalcev, ki bodo v konzorciju za avtobuse zastopali občinsko upravo. Izvoljeni so bili: Semda (PSI), Barbariol, Porcedda in Codiglia (KD), Tomadin in Clapis (KPI) in Bon (PSDI). Na začetku seje je župan Versac-ce v imenu svetovalcev izrazil zadovoljstvo spričo sklenjenega miru v Vietnamu in željo, da bi dosegli trajen mir na tem področju in naglo obnovo vse dežele. Končno so na tej seji odobrili tudi resolucijo o kovinarjih in njihovih problemih, za katere besedilo so se načelniki skupin sporazumeli na posvetih prejšnji teden. V njej poudarjajo podporo občinskega sve-i ta kovinarjem v borbi za obnovo delovne pogodbe in za izbljšanje de- lovnih pogojev na splošno. Poudarili so tudi, da bodo nadaljevali s prizadevanjem za izboljšanje splošnih socialnih pogojev v mestu in občini. Govor je bil tudi o izboljšanju šolske opreme zlasti v vrtcih in o-troških jaslih. Poudarjena je tudi-potreba, da se čimprej uredi okrajni avtobusni konzorcij tudi zaradi avtobusnih prevozov delavcev in šolske mladine. Na seji je bil govor tudi o Rimskih Toplicah in sklenili so, da ! bodo na posebni konferenci govorili o naraščajoči draginji in o ukrepih proti njej. Govor je bil o gradnji ljudskih stanovanj in o vključitvi zadevnega načrta v splošen deželni gradbeni načrt za ljudska stanovanja in s tem povezanih javnih služnosti. S produkcije gojencev glasbene šole v Sovodnjah o kateri smo poročali v našem listu v nedeljo, številni starši in prijatelji mladine so napolnili dvoranico Kulturnega doma in z vidnim zanimanjem sledili nastopu malih umetnikov, ki so pokazali lep napredek Vsekakor pa priporoča občinska uprava prizadetim občanom dia jli pri tem pomagajo s svojim sodelovanjem, da pravilno uporabljajo smetarsko službo in da pomagajo obdržati mesto snažno. S tem v zvezi bodo poostrili nadzorstvo in strogo kaznovali kršitelje v primerih odlaganja smeti na nedovoljena mesta, kot n. pr. vzdolž ceste, na obeh hlregovih Soče in drugih prepovedanih krajih. Le ob sodelovanju vseh občanov računa občinska uprava, db bo lahko izpolnila v celoti svoj načrt za obdr-žanje snage v mestu, po predmestjih in vaseh. Občni zbor SAS Pred kratkim je bil v Čedadu občni zbor članov Družbe ljubiteljev psov (SAS) na katerem so izvolili tudi nov deželni odbor družbe za leto 1973. Zborovanje je bilo v dvorani profesionalnega centra v Čedadu. Dosedanji predsednik dr. Visin-tini iz Trsta ie ob tej priliki podal ostavko, ostal pa ie častni m-ed-s^dnk društva. Za novega predsednika so izvolili Maria Driussija, podpredsednik pa ie Gino Balzo iz Gorice. Omenimo nai s tem v zvezi, da ima Balzo lepega psa nemškega ovčarja, ki ga dresirajo v posebni šoli v Ljubljani. Na zborovanju so razpravljali med drugim tudi o tečajih, ki jih nameravajo uvesti za vse ljubitelje psov na področju naše dežele. Tako naj bi se pripravili na d narodno razstavo, ki jo bodo odprli letos od 28. aprila do L maja. Dodamo naj še, da ima SAS tudil pri nas svoje šole za pse in sicer v Kaprivi, Trstu in v Vidmu. Čez nekaj tednov zopet odprla cesta v So vodu j e Dela na trasi avtoceste skozi So-vodnje še kar dobro napredujejo, ker pomaga graditeljem ugodno vreme zadnjih tednov. Globok vsek skozi vas in preko nogometnega igrišča že utrjujejo in betonirajo. Če bo slo tako naprej, bodo prvi del vseka pokrili že v drugi polopidi februarja in popravili cesto nad njim. Tako upajo, da bodo lahko v drugi polovici februarja zopet odprli za reden promet cesto Štan-drež — Sovodnje in dalje proti Za-graju. Za normalno zvezo z Gorico pa bo treba počakati še na ureditev želežniškega podvoza pri Roj-cah. kar pa še ne bo tako hitro. Iz goriškega matičnega urada V Gobici se je 29. in 30. januarja rodilo 8 otrok, 9 oseb je umrlo. ROJSTVA: Annalisa Comelli, Francesco Baraldo, Dario Bertoni, Alessio Lozej, Francesca Pristin-guer. Jadran Knez Federica Mau-chigna, Silvia Reatbi. SMRTI: prodlajalec 72-letni Peter Čermelj, delavec 60-letni Luigi To-niutti, upokojenka 75-letna Frančiška Čermelj vd. Toplikar, gospodinja 62-letna Maria Cregli por. Per-zan, upokojenka 88-letna Adele For-nasin vd. Mian, gospodinja 81-let-na Angelina Grattoiii vd. Pizzolini, upokojenka 68-letna Marcella Pon-tel vd. Monte, gospodinja 76-letna Leopolda Velišček vd. Bergagnini, upokojenec 69-letni Ciril Kutin. Razna obvestila Mladinski krožek v Gorici obvešča vse, da bo v soboto, 3 februarja, predpustni ples na katerem bosta igrala dva slovenska ansambla. Vabila so na razpolago na sedežu SPZ, Ul. Malta 2 in na sedežih p.d. po vaseh. Kino Gorica VERDI 17.00—22.00 «Beati i ricchi». P. Viilaggio in L. Toffolo. Barvni film. CORSO 16.30—22.00 «Quando le leg-gende muoiono». R. Widmark in F. Forrest. Barvni film. CENTRALE 17.00—21.30 «King kong». B. Cabot in F. Wray. Barvni film. MODERNISSIMO 17.00-22.00 «L’ama-ro giardino di Lesbo». M. Koga in S. Jamamura. Barvni film, mladini pod 18. letom prepo.edan. VITTORIA Danes zaprto. Tržič AZZURRO 17.30 «Ann end Eve». Barvni film. EXCELSIOR 16.00 «Le troiane*. Barvni film. PRINCIPE ob 17.30 «Reazione a ca-tena». Barvni film. !Xovu Gorica SOČA «Avantura je avantura*, francoski barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Viking z juga», italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00. RENČE Zaprto. DESKLE «Beg v zločin*, nemški barvni film ob 20.00. KANAL «Bes vetra*, ital.-španski barvni film ob SO. 00. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan m ponoči je dežurna lekarna Baldini, Verdijev korzo 57, tel. 2879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Alla Salute, UL Cosulich. teL 72480. Narodnosti (narodne manjšine) in njihov položaj v Jugoslaviji 0 nekaterih trenutnih aspektih nacionalnega vprašanjakot jih je osvetlil dr. Svetozar Polič v svojem predavanju 29. avgusta 1972 v Umagu, na ideološkem seminarju za učno osebje šol z italijanskim učnim jezikom 2. «V procesu zgodovinskega razvoja dogajanj, v teku katerih je prišlo do premikov in prehajanja meja od strani določenih narodov, so nacionalne manjšine postale stalen dejavnik v medsebojnih odnosih posameznih držav .. .» «V Jugoslaviji menimo, da je pospeševanje čedalje bolj številnih in različnih oblik sodelovanja med narodi koristno tudi za reševanje vprašanj nacionalnih manjšin ...» «Uveljavljanje dosledne politike enakopravnosti pravic med narodi, ki utrjuje enotnost med nacionalnimi manjšinami in narodi, skupaj s katerimi žive, zmanjšuje tako na eni kot na drugi strani možnosti nacionalističnih izbruhov ...» V duhu teh načel je bil urejen položaj nacionalnih manjšin oziroma narodnosti tudi v novi zvezni ustavi ter v republiških ustavah iz 1. 1963. Ustava SFRJ določa v čl. 43 za narodne manjšine sledeče: «Da bi državljani lahko stvarno in svobodno izrazili svojo narodnost in svojo kulturo, so vsaki narodnosti -narodni manjšini zagotovljeni svobodna uporaba lastnega jezika in razvoj kulture, kakor tudi ustanovitev. za takšne namene, ustreznih organizacij ter uživanje vseh drugih pravic, vsebovanih v u-stavi. V šolah za pripadnike narodnih manjšin se pouk vrši v njihovem materinem jeziku. Z republiško ustavo in zakonom so določene tudi ostale pravice, pripadajoče posameznim narodnostim na območju ozemelj kjer le-te žive.* Ustava SR Slovenije omenja narodne manjšine v čl 76 in 77, ki pravita: Čl. 76: «Vsaki narodnosti, predstavljajoči narodno manjšino, so zagotovljeni: svobodna raba lastnega jezika razvoj lastne kulture, ustanovitev ustreznih organizacij za dosego takega cilja, kakor tudi vse druge pravice, določene v tej u-stavi. V šolah za pripadnike posameznih narodnosti se pouk vrši v njihovem materinem ieziku.» Čl. 77: «Italljanski in madžarski narodnosti, ki živita na ozemlju SR Slovedlje. republika zagotavlja enakost pravic in možnost najširšega razvoja in napredka. Na ozemlju, kjer pripadniki italijanske in madžarske narodnosti žive skupaj s pripadniki slovenskega naroda, sta italijanski in madžarski jezik v javnem in družbenem življenju izenačena s slovenskim. Oblike uveljavitve pravic, pripadajočih italijanski oziroma madžarski narodnosti, so določene z zakonom in občinskimi statuti. SR Slovenija skrbi za razvoj izobrazbe, tiska, radiodifuzije in kulturnih dejavnosti italijanske ter madžarske narodnosti in zagotavlja za ta namen ustrezen prispe-vek.» Kot je očitno iz tega kratkega povzetka ustavne ureditve o narodnostih do skorajšnjih ustavnih amandmajev, je ustava SR Slovenije uredila njihov položaj na najbolj stvaren in dosleden način. Slovenska ustava se v resnici ne dotika števila v zvezi s pripadniki narodnih manjšin s katerim bi bili pogojeni: pravice manjšin ali obseg dvojezičnih ozemelj: le-ta je dejansko navdihnjena z načeli stvarne enakosti pravic med obema narodnostima dvojezičnih ozemelj, ne glede na število pripadnikov narodne manjšine. Kot posledica tega, narodna manjšina preneha biti «manjšina» ter se spre- liiiiiimillliiiliiiiiiililiiiMiiiiiiiiiiiiimuiiiiiniMiiiifiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiimmimimiiiiiiiiiiiii DA BI REŠILI AKUTNO VPRAŠANJE Kaj predvideva «urad za meso» Zgledovanje po francoskih izkušnjah Pred dnevi je predsednik italijanske Confagricolture Diana sporočil novinarjem, da pripravlja njegova organizacija načrt za ustanovitev tako imenovanega med-poklicnega organizma za vprašanje mesa, ki naj bi imel prvenstveno vlogo spodbujati proizvodnjo mesa, da se zavre naraščajoči uvoz tega prepotrebnega hranila. Dejansko naj bi šlo za «osrednji urad za meso», ki bi usklajal ter smotrno usmerjal živinorejsko dejavnost, in sicer v smislu tozadevnih predpisov Evropske gospodarske skupnosti. V bistvu pomeni omenjeni načrt posnemanje francoskih pobud na tem torišču. Francija je bila, kakor je znano, vselej dokaj pozorna na probleme kmetijstva in koj, ko je zvedela, kaj namerava ukreniti EGS za razmah proizvodnje mesa na področju šestih — zdaj seveda devetih — dežel članic, se je odločila (sicer tudi zaradi kočljivega vprašanja pomanjkanja mesa) za ustanovitev osrednjega, se pravi vsedržavnega organizma za meso, ki bo vodil tozadevno politiko. Francija, ki ji pravimo «evropski silos», ker pač prednjači v pridelovanju žita, namerava torej postati tudi evropska Argentina... Francoski načrt za razvoj politike mesa je dolgoročen in v tesni zvezi s pesimističnimi napovedmi mednarodne organizacije za kmetijstvo, torej za prehrano FAO, po katerih naj bi svetovna proizvodnja mesa krila leta 1980 samo 85 odst. porabe — afriška in azijska proizvodnja pa naj bi krila cela komaj 50 odst. tamkajšnje porabe mesa! Naloge francoskega osrednjega urada za meso, po katerega vzorcu naj bi nastal tudi ustrezni italijanski urad, so naslednje: 1) upravljanje ali režija vsedržavnega tržišča mesa in še zlasti poseganje na trg v smislu, da u-rad odkupi živinorejcem meso (prosti odkup), ko jim tržne cene ne zagotavljajo zadostnega zaslužka; 2) urad mora na podlagi nenehnega tržnega poizvedovanja predvi deti vse morebitne spremembe cen mesa vnaprej; 3) skrbeti mora za natančno klasificiranje (kakovostno opredeljevanje) živine po kategorijah in paziti, da ostanejo potrošne cene mesa venomer — kolikor je to seveda mogoče — ustaljene; 4) upoštevajoč tržne težnje mora pravilno usmerjati domačo živino-reisko proizvodnjo; 5) skrbeti mora za financiranje (po sistemu posojil ob posebno ugodni obrestni meri oz. prispevkov za odplačevanje obresti) gradnje hlevov, ter ustrezne opreme, skladišč s potrebnimi hladilnimi oz. zamrzovalnimi napravami idr., pri čemer steče zadevna amortizacija najmanj tri leta po začetku del; odplačilni rok za posojila, namenjena nakupu živine traia 10, nakupu razne opreme pa 18 let, predvidene pa so še posebne olajšave za ureditev pašnikov oz. krmnih obratov; 6) urad mora s primernim ukrepanjem pobijati brucelozo in slinavko in v ta namen izplačevati posebne denarne nagrade živinorejcem za klanje bolnih živali; 7) nazadnje je uradu poverjena še naloga za izdajanje posojil za preusmerjevanje proizvodnje ter ustrezne naložbe soglasno s skladom za tržno urejanje in usmerje-vanje FORMA. Kakor je razvidno, sega pristoj-nostno področje omenjenega francoskega organizma daleč. Če bo takšen organizem ustanovljen res tudi v Italiji, pa bo imel opravka s premnogimi javnimi ustanovami, kajti pri nas je porazdeljevanje nalog glede enega in istega predmeta vprav fantastičen pojav. Izboljševalna zemeljska dela («bo-nifikacija») si npr. delita kar dve ministrstvi, namreč ministrstvo za kmetijstvo in ministrstvo za javna dela, na živinorejskem področju pa je zadeva še bolj zapletena: vanjo se vmešavajo kar štiri ministrstva, in sicer kmetijsko za vprašanja v zvezi s spodbujanjem raznih kmetijskih dejavnosti, resor za zdravstvo v sanitarnih vprašanjih, zunanjetrgovinsko v pogledu trgovinskih sporazumov s tujino in zunanje ministrstvo za probleme političnih odnosov s tujino (kajti trgovinski sporazum s tujo deželo sega v politični okvir), morda pa ima prste vmes še kakšen drug resor... Nad vsemi «bedi» vsekakor zakladno ministrstvo, ki rešuje finančno plat raznovrstnih kmetijskih pobud. Načrt Confagricolture ni naletel na posebno zainteresirane komentarje; morda hočejo gospodarstveniki in živinorejci stvar globlje preučiti. Vidneje se je o njem izrazil le podtajnik ministrstva za zdravstvo Cristofori trdeč, da utegne biti ustanovitev urada za meso v Italiji koristna ker naj bi pri-' pomogla k zmanjšanju vrtoglavega trgovinskega primanjkljaja na tem področju, spričo katerega je danes Italija glede mesne preskrbe docela odvisna od držav proizvajalk (vzhodnoevropskih, Argentine itd.); zaradi tega, da je pač težko zavirati «divjanje» nadrobnih cen mesa. Pri vsem tem je značilno, da niso z vladno živinorejsko politiko nezadovoljni samo italijanski, temveč tudi francoski živinorejci kliub temu, da so pariške pobude v prid živinoreje številnejše in smotrnejše od italijanskih. Francoski živinorejci namreč očitajo vladi da jih je zadnja leta močno zanemarila ter jim ni omogočila, da bi svojo dejavnost prenesli na nekako industrijsko raven po amer’-škem kopitu; v ZDA pa tako imenovani «feed lots» (proizvodnja krmil v velikanskem obsegu) dovo ijujejo rejo ogromnih čred ob razmeroma nizkih režijsKih stroških. Podoben očitek bi lahko naslovih pustojnim organom v Rimu tudi itan ianski živinorejci, ki so se za stvar že več let ogrevali, pa se jim je navdušenje sčasoma poleglo, ker Rima stvar ni zanimala. — s g — meni v izenačeno komponente; sleherni njen pripadnik je enak in polnopraven član družbeno politične skupnosti, v kateri živi Glede na dejstvo, torej, da številčno sorazmerje neke manjšine ni več odločilno za nien položaj ter obseg pravic same manjšine, gle-dle na dejstvo, da nihče ne čuti potrebe odpovedovati se lastni narodnosti za račun nekih domnevnih koristi, ki bi mu jih zagotovila pripadnost k «večini», se je bila ustvarila trdna pregraja proti kateri sr: bodi. posredni ali neposredni, tendenci ali procesu asimilacije. Na vsak način že sam pojem dvojezičnega ozemlja vsebuje pomen določene strukture, ki bistveno zaobjema v dejanski enakopravnosti celotno dlružbeno življenje ozemlja. Na tak način pa pojem dvojezičnosti ne zagotavlja pravice do rabe lastnega jezika samo posamezniku in narodni manjšini v celoti, marveč prihaja do izraza v vsem življenju ozemlja in velja v enaki mehi za vse: za pripadnike narodne manjšine kot za večinsko prebivalstvo, raztezajoč se od šole dlo državne uprave, od krajevnih cestnih in javnih napisov in znakov do običajnih dvojezičnih tiskovin in formularjev. Ustava SR Hrvaške iz 1. 1963 pa je povezovala določene pravice, zlasti v zvezi z dvojezičnim poslo- vanjem, s pojmom nekega «več.je-ga števila» pripadnikov k narodnostim. Ta in druge ne manjše razlke, obstoječe med raznim, republiškimi ustavami, čeprav izhajajo vse iz istih idejnih in političnih načel, so bile, vsa.j kar se tiče ustavne ureditve, odpravljene z zveznimi ter ustreznimi republiškimi amandmaji v 1. 1968 in 1969. Z XIX. ustavnim amandmajem je bil v zvezni ustavi: izpopolnjen čl. 43 ustave iz 1. 1963; amandma pravi: «1. V Socialistični federativni republiki Jugoslaviji imajo narodi in narodnosti enake pravice. V skladiu z enakopravnostjo narodov in narodnosti veljajo v SFR Jugoslaviji za narodnosti načela, nanašajoča se na narode Jugoslavije, izražena: — v prvem odstavku uvoda, — v zaključku uvodnega dela, kakor tudi v tretjem in sedmem odstavku prvega paragrafa prvega dela o temeljnih načelih ustave. — v prvem paragrafu čl 113 u-stave in — v prvem paragrafu čl. 252 u-stave. 2. Da bi se uresničila enakopravnost narodov in narodnosti, se z zakonom in statuti družbeno - političnih skupnosti ter splošnimi akti delovnih in drugih organizacij zagotavlja raba jezikov in pisave narodov in narodnosti na ozemljih, kjer ž ve posamezne narodnosti, in določijo način ter pogoji njihove rabe. 3. Pripadniki narodnosti imajo pravico, skladno z republiško ustavo in zakonom, do rabe lastnega jezika pri uveljavljanju svojih pravic ter izpolnjevanju svojih dolžnosti. kakor tudi v postopkih pred državnimi organi in javnopravnimi organizacijami..* Za r.as oziroma za italijansko narodno skupnost .je važno, da 'e bil v ustav: SR Hrvaške s IV a-mandmajem določen položaj narodnosti na enak način kot v SR Sloveniji : «1. Vsi narodi in narodnost', skupno živeče v SR Hrvaški: Hrvati, Srbi, Madžari, Čehi Italijani. Slovaki. Rusini in drugi narodi ter narodnost':, imajo enake pravice. 2. Za zagotovitev enakopravnosti narodov in narodnosti ter svobode državljanov, da izrazijo svoje narodne posebnosti, ie vsakemu narodu in narodnosti zagotovljena, skladno s potrebami skupnega sožitja, socialističnega razvoja ter krepitve bratstva in enotnosti tudi pravica do svobodne in enakopravne rabe lastnega jezika, do lastnega poimenovanja, do razvijanja lastne kulture in vzgoje ter pouka v lastnem jeziku in do uživanja vseh pravic ki izhajajo iz ustave. Narodi in narodnosti imajo pravico do rabe svojih narodnih simbolov. (Nadaljevanje sledi) Člani amaterskega odra p.d. Prosek - Kontovel, ki so nastopili v Nušičevi veseloigri «Emancipirane žene» AMATERSKI ODER P. D. PROSEK - KONTOVEL Uspela uprizoritev Nušičevega dela Emancipirane žene» Amaterski oder p. d. «Prosek Kontowl» je eden tistih naših maloštevilnih odrov v okolici, ki leto za letom, od osvoboditve dalje, z večjimi in manjšimi uspehi pridno nadaljuje tradicijo gledališkega a-materizma v teh dveh vaseh. Pravimo, da nadaljuje tradiciio. zakaj ob vsakem njihovem nastopu v domači dvorani je čutiti, kako imajo ti igralci obe vasi za seboj, kako vaščani radi spremljajo to kulturno dejavnost in jo tudi podpirajo. Repertoarna poliHka te dramske družine je taka, kakršna je pač lahko kulturna politika na vasi: izrazito ljudska, zabavna brez večjih umetniških ambicij. Izbira Nu-šičeve veseloigre v treh dejanjih «Emancipirane žene* (originalno UJEŽ — Unija jugoslovanskih e-mancipiranih žena), ki so jo rrro- .........m...........im.....................................................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiii.m.. ZADEVO JE SPROŽIL «NEW YORK TIMES» FRANCOSKI MODNI KREATORJI PRAVIJO. MUZEJ METROPOLITAN POD OSTRO OBTOŽBO Velike umotvore je prodal za razmeroma nizke cene Mnogi ameriški strokovnjaki zahtevajo razčiščenje NEW YORK, 30. — Newyorški muzej «Metropolitan» pravzaprav niti ni toliko muzej kot galerija, pinakoteka. Je pa to galerija, ki se v Novem svetu more kosati z vsemi podobnimi ustanovami, kajti le Stari svet, le Evropa ima bogatejše galerije, pinakoteke in muzeje, le da ima newyorški muzej «Metropolitan» izredno bogate zbirke modernejših likovnikov. In ta galerija — muzej preživlja te dni hudo krizo. Newyorško ministrstvo za pravosodje je sprožilo preiskavo v zvezi z dejavnostjo tega muzeja. In to z nič kaj čedno dejavnostjo, ki se jo začela konec leta 1971. Osnovni očitek je ta, da je muzej prodaial slike iz svojih zbirk in skladov po razmeroma nizkih cenah, vsekakor prenizkih po vrednosti, ki Jih ta dela imajo. Pred kakim mesecem se je zvedelo, da je newyorški «Metropo-litan» prodal mednarodni- galeriji «Marlborogh» nekaj slik, in sicer Rousseaujevega «Carinika» ter neko sliko Vincenta Van Gogha za poldrugi milijon dolarjev, torej za približno 900 milijonov lir Toda omenjena galerija «Marlbo-rogh» je isti dve sliki koj zatem prodala nekam na Japonsko za dva mdijona dolarjev, to se pravi, da je ta posel prinesel galeriji 300 milijonov lir dobička, kar bi lahko bila za <0užil a galerija «Metropolitan», ko bi sama poiskala interesenta. Toda newyorški «Metropolitan» ni prodal le Rousseauja in Van Gogha, pač pa je iz svojih «skla-dišč» prodal v obilnem letu več drugih zelo cenjenih del, med katerimi šest slik iz pariške šole, neko sliko s podpisom Renoira, potem eno sliko Boudina ter tri slike Maxa Beckmansa. In v vseh primerih so ugotovili, da je vodstvo «Metropolitana» prodalo slike po cenah, ki niso ustrezale dejanski vrednosti teh dragocenih slik. Še več, te slike so bile koj zatem prodane drugam po mnogo višjih cenah. Nekaj teh podatkov je objavil pred nekaj dnevi newvorški list «New York Times». Pravosodni minister zvezne države New York Louis Lefkoviz se je zaradi pritiska javnega mnenja odločil, da se zadeva razčisti, da se namreč odkrije, ali je res da je muzej prodaial pod ceno in to v interesu določenih krogov. I ouis Lefkoviz je zatrdil, da počne to «v interesu javnosti, nasproti kateremu je muzej moralno in pravno odgovoren za sleherno pobudo, ki se nanaša na spremembe njegovih umetniških zakladov*. Zanimivo je pri tem, da se je vodstvo muzeja izreklo pripravljeno za sodelovanje v tej pre-izkavi, ki jo je sprožil pravosodni minister. Po mneju vodstva mu- iiiuitiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiliiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dobro proučite neko ponudbo, ki jo boste prejeli. Primerno bi bilo, da se nekoliko pozabavate. RAK (od 21.4. do 20.5.) Srečen dan za vse, ki se ukvarjajo s svobodnimi poklici in z raziskovanjem. V čustvenem pogledu skušajte pridobiti na času. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Bodite previdni, zakaj okoliščine niso takšne, kot si jih želite. Vaši odnosi z drago osebo se bodo izboljšali. RAK (od 22.6. do 22.7.) Ogibajte se lahkomiselnosti in nepotrebnemu razpravljanju. Ne nasedajte pri-lizovalcem. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ponovno bodo izbruhnila na dan stara nas-protstva. Dokažite svojo razumnost v nekem vzgojnem vprašanju. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Uspešen dan za vse podvige, ki je zanje potreben kolektiven napor. V čustvenih zadevah vam je potrebna večja odločnost. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Razvoj nekega vprašanja vas bo rešil finančnih skrbi. Zadoščenje, ki ga boste prejeli, vam bo v veliko moralno oporo. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Manjši poklicni uspehi bodo spodbudno vplivali na vašo dejavnost, Spremenili boste svoj prvotni čustveni načrt. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Hodite naprej po svoji poti brez u-klevanja. Ne dovolite, da bi se kdo neslano šalil na vaš račun. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Dober napredek v poslih, toda ne uveljavljajte v pretirani obliki svoje avtoritete. Odličen dan za ljubitelje umetnosti. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Prejeli boste priznanje za svojo pri zadevnost. Potrebni ste toplega prijateljstva. RIBI (od 20.2. do 20.3 ) Spričo dokazanih moralnih vrlin, boste deležni splošnega prizananja. Razburkano vzdušje v družini. žeja so bile te prodaje potrebne za to, da bi muzej prišel do sredstev za nakup nekega umotvora slovitega umetnika Velasqueza, ki da so ga kupili v novembru 1970 v Londonu in za katerega so se obvezali za ceno 5 milijonov in pol dolarjev. Vrhovni kurator muzeja «Metropolitan» vztraja pri tem, da je «sleherna žrtev opravičljiva, da bi prišli do tako pomembne umetnine, ki ima tudi izredno trgovsko vrednost. To, pravijo na drugi strani, je vse v redu, toda zakaj je moral muzej prodati ta dela po tako nizkih cenah, ko pa je galerija, ki je od muzeja delo kupila, že v nekaj dneh mogla dela prodati novim kupcem po mnogo višjih cenah. Tega mnenja je tudi «College Art Association», to se pravi največja ameriška organizacija strokovnjakov, ki se je sestala na svojem letnem zasedanju v New Yorku. 4.000 umetnostnih strokovnjakov, kritikov, direktorjev ali kuratorjev muzejev je izglasovalo resolucijo, ki ostro kritizira vodstvo muzeja «Metropo-litan» zaradi že omenjenih odtujevanj umetnin, ki so se začele konec 1971. leta. Hkrati je združenje pozva’o zveznega ministra za pravosodje, naj sproži akcijo za razčiščenje vse te zadeve. ŽensSm naj ponovna postana res ženska Obleke po telesu - Dolge do gležnjev pa tudi zelo kratke Bela barva bo barva leta - Vračamo se v dobo tridesetih let PARIZ, 30. — Sodobna moda ima pred nekdanjo veliko prednost, da ljudi ne «uniformira». Nekoč so tako ženske kot moški sprejeli «diktat.» kreatorjev in starejši ljudje pa tudi ljudje srednjih let se bodo še spomnili, kako so bile vse ženske enako oblečene in kako so bile tudi moške obleke malone uniforma, kajti v modi je bila na primer modra barva, in vsi so imeli modre obleke, nato je prišla v modo siva barva, potem je prišel v modo karirast vzorec itd. Danes so modni kreatorji sprostili fantazijo in modnih muh je toliko, da si vsakdo lahko privošči, kar mu najbolj prija, ker je po modi vse. Seveda pa je odvisno od o-kusa posameznika, če zna sebi izbrati tisto, kar mu resnično prostaja. In kljub tej izredni svobodi, ločimo posamezne «nacio-nalne» mode. Francoska moda je na svojih žadrijih manifestacijah pokazala razliko od italijanske in francoski modni kreatorji kažejo pri tem tendenco, da bi ženski ponovno vrnili nekaj njene ženskosti. Francoska moda v glavnem pravi, da bo ženska v letošnjem letu nosila obleko do kolen. Nekaj modnih kreatorjev, med njimi tudi Ricci, pravi, da bodo krila SREDA, 31. JANUARJA 1973 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Koncert; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Zbor in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 22.00 Nove knjige; 22.15 Zabavna glasba. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Popevke; 9.00 Otroški kotiček; 9.15 Orkester; 10.00 Od melodije do melodije; 11.15 Orkester in zbor; 11.45 Polke in valčki; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Eros Sequi: «Pis-ma»; 14.15 Plošče; 14.35 Juke box; 15.00 Simf. glasba; 15.30 Orkester Montenegro; 15.45 Plošče; 16.40 Parada orkestrov; 17.00 Glasbeni mozaik; 17.45 Mladi glasbeniki; 18.00 Popevke; 19.00 Iz priljubljenih oper; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru, 20.40 Godala; 21.15 Dubrovnik 72; 22.10 Pop jazz; 22.35 Glasba za lahko noč. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 6.47 Zakaj in kako; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 13.15 Sodobna ital. glasba; 13.30 Glasbena medigra; 14.30 Respighije-ve skladbe; 16.15 Zgodovinski romani; 16.50 Strani iz albuma; 17.20 Enotni razred; 17.35 Glasba izven programa; 18.45 Kulturni pregled; 22.30 Knjižne novosti. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 9.25 Iz glasbenih šol; 9.45 Glasbeni spomini; 10.20 Pri vas doma; 12.10 M. Kogoj: «Ob katafalku* iz Črnih mask; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Komorni zbor; 15.40 Recital violinista Pavla Škabarja; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 Londonski orkester: 17.10 Glasbena galerija; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Glasbene vinjete; 18.30 Naš razgO: vor; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice: 20.00 Simf. orkester RTV; 21.40 Lepe melodije; 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Iz sodobne kubanske lirike; 23.15 Jug. pevci zabavne glasbe. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 šola; 12.30 Poljudna znanost: podlistek; 13.00 Ob 13. uri; 13.30 Dnevnik; 15.15 Šola; 17.00 Program za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mla Pisan spored; 14.00 Ital. popev- .dino; 18.45 TV razprave; 19.15 ke; 15.10 Glasba za mladino; 16.40 Spored za najmlajše; 17.05 «Sončnica»; 19.15 Kronike Juga; 20.20 «Andata e ritorno»; 21.15 Radijski oder; 21.50 Lahka glasba; 22.10 Madrigali. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.14 Trije motivi; 8.40 Operna glasba po željah; 9.15 Orkester; 9.50 Nadaljevanka: 10.05 Pesem za vsakogar; 12.40 Opravljivci; 13.35 Sprehod med notami; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno govorni spored: 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pogovori: 20.10 Sestanek petih: 21.00 Glasbeno - govorni spored; 22.43 Nadaljevanka. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.40 Znanost: Do kod seže kemija 19 45 Športni dnevnik in ital. kronike; 20.30 Dnevnik: 21.00 Čung Kuo: Kitajska (dokumentarec); 22.30 Športna sreda; 23.15 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.20 Film: «Una faccia piena di pugni*. JUG. TELEVIZIJA 17.45 «Mačkon in njegov trop* — risanka: 18.10 Obzornik; 18.25 Filmi: 18.45 Računalnik po meri 19.10 Zanimivosti; 19.45 Risanka 20.00 in 22.15 Poročila: 20.25 Ba rometer: 20.30 Film: «Dotik smrti*; 22.00 Komorni zbor RTV Ljubljana. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanke: 20.15 Poročila; 20.30 Dokumentarec «Alvorado»; 21.50 Zabavna glasba. do pol meč. Ferraud pa meni, da bo krilo zelo kratko. Toda v glavnem velja naslednje pravilo, ki velja tudi za italijanske modne ustvarjalce, da namreč ženska obleka ne bo več športna, pač pa v glevnem «mestna», torej nekako sredi med športno in večerno obleko. Nadaljnja posebnost francoske mode naj bi bila v tem, da bo obleka tesno po telesu. Sicer se obleka ne bo prižemala telesa, ne bo pa več ohlapna kot doslej, vrhu tega bo pas točno na pravem mestu. Od pasu navzdol pa more biti ženska obleka tudi bolj ohlapna, tako da bi iz tega mogli ustvariti «tip Pierrota*, to se pravi modni kroj, ki smo ga bili vajeni že pred desetljetji in ki"se torej ponovno vrača. Na modnih novostih, ki so jih pokazali v zadnjih dneh pariški modni kreatorji, se opažajo tudi tuji vplivi, predvsem vpliv Orienta, še največ vpliv Kitajske. Tako prihajajo na primer v poštev slamnati kiobuki iz tako imenovane kitajske slame, nadalje klobuki v obliki pagode. Nekateri modni kreatorji pa so vzeli v poštev kitajske cokle, ki da bodo prišle v poštev ob raznih drugih «ki-tajskih* prilikah. Doslej smo omenili le dva francoska modna kreatorja, Riccija in Ferrauda, toda morali bi o-meniti še najmanj deset drugih, nikakor pa ne moremo mimo imena, ki še vedno kraljuje v francoski in zato tudi svetovni modi. Je to Ives Saint Laurent, ki se tudi tokrat ponovno nekoliko razlikuje od ostalih modnih kreatorjev. Ives Saint Laurent je prikazal zbirko visoke mode, za katero je dobil navdih iz zadnjih let tretjega in iz prvih let četrtega desetletja. Ives Saint Laurent na primer predlaga predvsetn moške jopiče z enim samim gumbom in krila vse do gležnja. Glede tkanin, ki pridejo v poštev, je izbira široka in velika. Izrez je v obliki črke V, krila so zelo dolga To je posebnost, ki se bo pokazala že v prvih pomladnih mesecih. Njegova posebnost je tudi zelo nizek pas, kakršen je bil v modi okoli leta 30 do 35. Dolga krila pa predvideva tudi Paeo Rabanne, ki še vedno ohranja sintetično tkanino, ki spominja na papir. Isti modni kreator pa dopušča tudi tesne hlače, ki so tesne vse do gležnja. Hkrati pa Rabanne ponovno oživlja «shorts», to se pravi kratke hlačke, ki so jih pred nekaj leti tako pozdravila mlada dekleta, ki pa so šla kmalu iz mode, pa čeprav se od časa do časa vendarle še oglašajo. Sicer pa bo možno nositi take hlače ob dolgem povsem razklanem krilu. Kaj pa barve? Bela barva bo barva leta. Njej bo delala konkurenco «barva slonove kosti*. Ti dve barvi bosta osnovni barvi za spomlad in poletje. Toda tudi prav črna barva bo tudi v modi in sicer za večerne obleke, ki bodo lahko zelo dolge ali pa skrajno kratke. Svetujejo nadalje nežno rožnato barvo, svetlo zeleno barvo, močno rumeno barvo in tudi rjavo barvo, rekli bi raje kostanjevo barvo, ki da bo modna barva vročega letnega časa torej poletja. Ne smemo pozabiti na rdečo barvo. Ta pa pride v poštev za površnike in plašče. Bela, rdeča in zelena barva so barve, ki jih francoski modni kreatorji tako rekoč vsiljujejo, podobno kot vsiljujejo italijanski modni kreatorji belo, rdeče in plavo barvo. Nekdo je rekel, da so si francoski in italijanski modni kreatorji izmenjali barve svojih zastav. Niso i-meli tega namena. Te tri barve so si izbrali zato, ker se da z njimi napraviti marsikatera kombinacija. seško - kontovelski amaterji predstavili v nedeljo popoldne v svoji dvoranici na Proseku potrjuje vse to. Izrazito ljudsko delo torej, ki utegne ob prvem branju navdušiti amaterja, pri gradnji predstave pa mu nalaga nove in nove skrbi, ki gredo od same zasedbe (nad dvajset oseb), do aktualno - uprizoritvenega izhodišča pa vse do karakterizacije posameznih nosilcev vlog. To ie pa že tisto, čemur pravimo osnovna ideja uprizoritve, osnovno hotenje, kaj z uprizoritvijo pravzaprav hočemo doseči. Najbolj preprosto bi se verjetna dalo odgovoriti tako: zabavati. Zabavati s komičnim, rahlo groteskno obarvanim nastopom profesorja Jurija Laziča, njegove petične žene Marije in odbornicami društva nJEmantipiranih ženar>. Ni naš namen v'otavijati v kakšni in kolikšni uieri je proseško - konto-velskim amaterjem uspelo izluščiti iz Nušičevega dela osnovno t-dejo. kako so ji služili in kako so se igralci zavedali funkcij svojih nalog čeprav moramo hkrati reči, da je igra, predvsem zaradi lokalnega okvira, v katerem jo bila uprizorjena, zabavala. Mladim amaterjem pa bi svetovali predvsem dvoje. Najvrei izbiro dela. «Emanc:pirane žene* jo tekst izrazite besedne komike, ki ostaja večji del na površju in se no utegne izpeti do konca. Zato ie tudi uspeh predstave odvisen predvsem od režiserjevega pristopa k delu. od tega, kako bo tako besedno komiko znal pravilno plasirati, jo postavil v usta posameznih nosilcev vlog, jo okarakterizi-ral. Spričo pomanjkanja pravih komičnih situacij bi tudi besedna ko-m!ka v bolj dinamični mizanscevi lahko postala zanimivejša predvsem pa duhovitejša, zlasti v nekaterih prizorih drugega in deloma tretjega dejanja. Besedilo in režijski pristop sta tedaj nemara taki spotakliim mesti na katera bo v bodoče treba resno paziti. S primerno izbranim delom, ki se bo že ob prvem branju zdel dovolj duhovit in ki bo nudil režiserju vrsto komičnih a-sociacij. bodo proseško kontovelski amaterji lahko z uspehom nadaljevali tradicijo dobre, nezahtevne, izrazito zabavne in ljudske gledališke smeri, ki se jim bo obrestovala tako pri uspehih pred občinstvom kot tudi v njih samih. njih gledališki zavesti. s. v. V spomin na pokojnega Lojzeta Ujčiča V Opatiji je umrl v soboto. januarja, dolgoletni lekarnar v Gorici, Zemunu in končno v Laškem. Lojze Ujčič. Rojen na Kastavšči-ni je študiral gimnazijo v Trsta, kjer je živel v Dobrilovem dijaškem domu. Obvladal je zato oer‘. fektno slovenščino Po magistrski diplomi v Zagrebu je prišel V° prvi svetovni vojni v Gorico k,e* je vrsto let opravljal magistrsko delo, seveda s Slovenci v slovenščini. Imel je zaradi tega težave z naraščajočo fašistično napadov nostjo proti slovenskemu ieziku-Lastnik lekarne Pontoni ga ie skušal braniti, toda fašisti so se spra. vili celo na samega Pontomja. v sporih z pariško kvesturo je moro Ujčič braniti tudi svoje ime Vekoslav, ki so se nad njim spotik0*’ in zahtevali od njega, da ga m° prevesti v italijanščino. Toda Ujčičevi razlagi, da pomeni Vekoslav v italijanščini «Sempre s‘fl’ voi>, so odnehali. In vendar je m° ral zapustiti Gorico in se izseliti Jugoslavijo. Na lekarniško mesto Istri ni mogel niti misliti. V y. rici se starejši slovenski rod spominja magistra Ujčiča *■ aktivnega člana slovenskih mfs.. nih društev in slovenskih politie'1’ organizacij. V Zemunu in v Laškem ie go pomagal beguncem iz Istre % njegov znameniti brat Franjo.GJ čič. ki je kot komisar na Sušok pomagal tisočerim beguncem ter '0 je fašistični režim napadal, ke je pomagal istrskemu narodnem junaku Vladimiru Gortanu j Lojze Ujčič je bil svetel _ , slovenskega in hrvaškega sode;?čl9hfitje 'TUdtohaše driištvb. Prepričani smo, da bo združenje krepko zaoralo ledino slovenskega športa v zamejstvu in bodo prvi sadovi kmalu dozoreli. Tu naj tudi omenimo, da je na občnem zboru združenja naše društvo zahtevalo ponovno uresničitev že sprejetega sklepa o včlanjenju združenja v SKGZ in je občni zbor naš predlog osvojil. Odbor našega društva je tudi z zanimanjem proučil tisti del občnega zbora SKGZ, ki je bil posvečen mladini in športu. Zdi se nam, da je občni zbor posvetil temu vprašanju premalo pozornosti, da je bil preveč kritičen in premalo konstruktiven do vprašanj, ki za devajo našo športno mladino. Zato menimo, da je pristop ZSŠDI v SKGZ bolj potreben kot kdajkoli prej, saj bomo samo na tak način dosegli večje razumevanje za naše probleme in potrebe ter odvrnili nevarnost izolacije in kvarnih vplivov od zunaj.* V zvezi z bodočim delom je Egon Kraus poudaril nujnost razširitve rednega članstva in potrebo po rekreacijskem delovanju. Novi odbor bo moral pripraviti načrt dela za vse panoge delovanja, urediti majhno tribuno ob igrišču, asfaltirati dvorišče in začeti misliti na gradnjo nove športne dvorane na Opčinah v perspektivi nekaj let. Tajnik Emil Bole je poročal o delovanju društva v pretekli poslovni dobi. Velik uspeh je Polet dosegel na lanskih ZŠI. Openski sankarji in smučarji so osvojili prvo mesto v mladinskih in v članskih kategorijah. Najvažnejša ak- cija, ki jo je odbor uspešno izpeljal, je bila gradnja nove plošče na dvorišču Prosvetnega doma. Dva tedna po otvoritvi nove plošče je bila na njej vrsta košarkarskih in odbojkarskih tekem v okviru športnih dnevov, kotalkarji pa so dvakrat prikazali revijo, ki so jo deloma ponovili na Partizanskem taboru. V poletnih mesecih je društvo organiziralo poletne treninge. Dvajset kotalkarjev se je udeležilo treninga v Ljubljani, medtem ko so imeli košarkarji trening v Seči. V avgustu je na Opčinah en teden treniral kotalkarje Mitja Šketa, septembra pa je Špela Prostor vodila tritedenski začetniški tečaj in je istočasno pripravljala kotalkarje za nastop na «Trofeji Polet*. Odbor je organiziral tudi zelo u-spelo družabno prireditev na Erze-lu, katere se je udeležilo veliko število članov in prijateljev društva. Lani je odbor dal pobudo za ustanovitev šahovskega odseka, toda pomanjkanje primernih prostorov je kmalu popolnoma onemogočilo to zamisel. Trener Sergij Tavčar je v poročilu košarkarske sekcije najprej omenil krizo, ki je zajela žensko košarko. Ker je Polet edino zamejsko športno društvo, ki je gojilo žensko košarko, je nujno, da se ta odsek obnovi. Pred začetkom prvenstev je iz košarkarskih vrst prodrla želja, da bi Bor in Polet združila člansko in mladinsko ekipo, vendar je ta zamisel propadla. Prvo košarkarsko ekipo Poleta, ki se bo letos udeležila prvenstva 1. divizije, trenira Branko Lakovič. Ekipa je odigrala vrsto prijateljskih tekem z ekipami iz Trsta, Postojne, Nove Gorice in Ljubljane. Mlajša skupina, ki jo trenira Tavčar, nastopa v prvenstvu naraščajnikov, medtem ko bo kmalu začela svoje prvenstvo tudi ekipa dečkov. Minibasket z uspehom trenira A-drijan Sosič. Dve ekipi se bosta udeležili prvenstev, ki jih organizira košarkarska federacija oziroma društvo SABA. Najmlajša ekipa minibasketa je letos nastopala pod okriljem ZSŠDI na turnirju na stadionu pri Sv. Soboti. V tej ekipi, ki je nepričakovano zmagala, je nastopalo 6 poletovcev. Košarkarska sekcija je na splošno dobro delovala. Začeli so prirejati tudi sestanke staršev, ki so se izkazali za izredno koristne. Poročilo kotalkarske sekcije je prebrala predsednica komisije El-va Volpi. Kotalkarska sekcija šteje 42 otrok, ki so stari od 5 do 14 let. Zanimanje za to športno panogo se stalno veča, vendar se morajo mnogi odreči temu športu zaradi pomanjkanja trenerjev in u-streznih prostorov. Openski kotalkarji so se v tem letu pod vodstvom trenerja Petra Brleča odlično izkazali. Dokler ni bila dograjena plošča so lahko vadili samo v dvorani Prosvetnega doma in na igriščih v Padričah in Nabrežini. Pavel Sedmak je na mladinskih igrah v hitrostnem drsanju zasedel tretje mesto. Na tretje mesto se je uvrstil tudi na pokrajinskem tekmovanju v parih Zdenko Hrovatin. Maja meseca je skupina kotalkarjev osvojila v Gorici trofejo «Prvi koraki*. Prva mesta so tokrat zasedli Morana Sosič, Maruška Grgič in Ivo Volpi. Letošnja kotalkarska revija, na kateri je nastopalo 37 kotalkarjev, je žela veliko priznanj s strani številnega občinstva in športnih osebnosti. V avgustu je pet Poletovih kotalkarjev zastopalo tržaško pokrajino na deželnem tekmovanju mladinskih i-ger v Pordenonu in so dosegli odlične uspehe. Letos je «Polet» prvič organiziral deželno kotalkarsko tekmovanje za «Trofejo Poleta*, ki je bilo tehnično in organizacijsko odlično pripravljeno. Poletovci so se zopet izkazali z osvojitvijo trofeje. Trener Peter Brleč je spregovoril o programu kotalkarske sekcije v prihodnjem letu. Poleg kotalkarske revije, ki jo bodo skušali letos še bolje pripraviti kot lani, so v načrtu nastopi na tekmovanjih i-talijanske kotalkarske zveze. Zopet bo treba organizirati na Opčinah podobno kotalkarsko tekmovanje za «Trofejo Poleta* kot lani, morda pa bo mogoče prirediti tudi mednarodno srečanje med slovenskimi in italijanskimi kotalkarji. Po poročilu blagajnika Edija Sosiča sta pozdravila občni zbor Lucija Hrovatin v imenu prosvetnega društva «Tabor» in Karel Grgič za ZSŠDI. Nato se je razvila razpra- va, v katero so posegli Elva Volpi, prof. Egidij Košuta, Košuta Marino, Feliče Ostrouška in dr. Vinko Suhadolc. V razpravi je bilo zlasti poudarjeno dejstvo, da društvo ne razpolaga z društvenimi prostori, v katerih bi se lahko mladina zbirala predvsem v zimskih mesecih. Sledilo je poročilo predsednika nadzornega odbora Josipa Gorkiča, ki se je dotaknil nekaterih splošnih vprašanj in je predlagal razreš-nico s pohvalo. Sledile so volitve novega odbora, ki ga sestavljajo: Lučo Daneu, Marčelo Švagelj, Robert Hrovatin, Vladimir Wilhelm, Emil Bole, Edi Sosič, Marino Košuta, Egon Kraus, Marčelo Malalan, dr. Egidij Martelanc. Peter Suhadolc in Miloš Jugovič. V nadzorni odbor so bili ponovno izvoljeni Josip Gorkič, dr. Vinko Suhadolc in Feliče Ostrouška. V okviru društva delujejo tud' tri komisije. Komisija za košarko: Uči Dolenc, Pepi Starc, dr. t adi Vremec, dr. Drago Gantar. Pr'"0 iiiiimiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiHinHiiiiiniimimmiiim OBVESTILA Šahovski odsek PD Cankar organizira v petek, 2. februarja, 2. šahovski brzoturnir za pokal PD I. Cankar. Turnir bo v društvenih prostorih, v Ul. Montecchi G, s pričetkom ob 20.30. Vpisovanje bo v četrtek, 1. 2. od 18. do 21. ure v društvenih prostorih ali v skrajnem primeru pred začetkom turnirja. Prvi trije uvrščeni bodo dobili medalje. Vpisnina je 500 lir. Vljudno so vabljeni vsi slovenski šahisti iz Trsta in okolice. # * * ŠD POLET priredi v nedeljo, 4. februarja smučarski izlet v Trbiž in k Sv. Antonu. Vpisovanje v trgovini čevljev Malalan, Proseška ulica 18 na Opčinah, tel. 212-136 (do prihodnjega četrtka). * * * Prva redna seja novoizvoljenega odbora ŠZ Bor bo v ponedeljek, 5. februarja ob 19.30 na društvenem sedežu. Sosič in Marčelo Tavčar. Komisija za kotalkanje: Elva Volpi, Evica Sedmak, Mira Purič, Stanko Re-nar, Klara Grgič, Ondina Sosič, Emil Guštin in Giuliano Košuta. Tehnična komisija: Franc Malalan, Cveto Hrovatin, Ferdo Bratož, Ivo Gorkič, Franko Riccobon, Mario Sosič, Dreja Sosič, Drejc Renar, Lučo Škerlavaj, Pavel Milič in Rudi Sosič. E. B. SCHRUNS, 30. — Liechtensteinska smučarska prvakinja Hanni Wen-zel, ki je trenutno na 5. mestu lestvice za SP, se v četrtek in petek ne bo mogla udeležiti tekmovanja v smuku in slalomu, ker je danes med treningom padla in si je pretegnila kite na nogi. Marjan Babuder, vratar Zarje to, ker se je žoga od vratnice odbila naravnost v mrežo. Sploh pa je bil vratar pri Podlonjercih najboljši igralec, saj je rešil preneka-tero nevarno situacijo. Union je izenačil v 60. minuti z Babudrom, ki je realiziral enajstmetrovko. To je sodnik dosodil, ko so prišli Podlonjerci prav pred nasprotnikova vrata, Boschetti je hotel streljati, obramba pa je žogo zaustavila z roko. V drugem polčasu je bil Union vseeno nekoliko boljši, splošno mnenje pa je, da bi z odločnejšo igro lahko tudi zmagal. Radi LIB. ROCOL — PRIMORJE 2:0 LIBERTAS: Zacchigna, Savi, Ci-vita, Pennone, Teffonin, Soccavo, Beccuccia, Radovani, Miss, Gasparini, Simeoni. PRIMORJE: Ferfoglia, Blažina, S. Husu, Kapun, Šegina, Milič, Za-nella, V. Husu, Locasto, Verginel-la, Černjava, 12 Kemperle. STRELEC: Boccuccia v 17. in 23. min. KOTI 5:3. SODNIK: Tinta. GLEDALCEV: 10. Za nepričakovani poraz se Pro-sečani lahko izgovarjajo le na to, da so igrali z nepopolno postavo, brez Verše, Štreklja in Gabrijela Husuja. Nasprotnikom so enakovredno kljubovali le v prvem polčasu, nato pa jim je zmanjkalo sape, zaigrali so brezbrižno in porazu niso mogli uiti. V vratih Primorja je po daljšem premoru zopet nastopil Ferfolja, ki je povsem zadovoljil in je z zanesljivimi posegi preprečil še hujši poraz svoje ekipe. Sicer pa je vsa obrambna vrsta razočarala (razen Blažine). Levi branilec Sergij Husu je igral neurejeno in je imel njegov neposredni nasprotnik lahko delo v kazenskem prostoru Prosečanov. Posebno nezanesljiv je bil šegina, ki je z dvema negotovima posegoma botroval zadetkoma Tržačanov. Sredina igrišča je delovala dobro le v prvem delu tekme, ko so se Milič, Valter Husu in Verginella potrudili. Nato je Verginella popustil, Milič in Husu pa nista zmogla o-praviti vsega dela. Napadalci so v začetku povzročali nasprotnikom precej preglavic, kasneje pa so tudi oni zapadli v neučikovito igro. Rocolski Libertas je s to zmago dohitel na lestvici Prosečane. Njegova zmaga je bila zaslužena, čeprav sta bila oba gola sad napake nasprotne obrambe. , 'M..k. CAMPANELLE - GAJA 4:1 CAMPANELLE: Depangher, Lo-di, Dionis, Malusa, Lauzani, Beno, Riva, Del Piano, Zorent, Famiglio-lo, Bergamasco. GAJA: Škabar, Milič, Benčina, Brass, Darko Križmančič, Iztok Gr-TČ, Romanazzi, Bruno Križmančič, Marc. Kalc, Milkovič. STRELCI: v 22. min. p.p. Kalc, v 3. min. in 30. min. d.p. Zorzut ter v 18. in 26. min. d.p. Lodi. SODNIK: Zega (TS). KOTI 8:6. GLEDALCEV: 30. Gaja je v nedeljo doživela svoj najhujši poraz v tej sezoni, in to proti skromni ekipi Campanell, ki je v drugem polčasu izkoristila nezanesljivost in neizkušenost vratarja Škabarja. Ta je po več kot dvomesečni odsotnosti prvič zopet branil gajevske barve. Ker so morali «zelenorumeni» poleg tega nastopiti z igralcem manj (Milkovič zaradi zastarele poškodbe ni igral) dejansko od gajevcev niti nismo pričakovali kdove kakšne igre. In to se ie tudi zgodilo. Tržačani so igrali pretežno v napadu in so praktično ves čas prevladovali. Gaja je zato skušala uveljaviti obrambno taktiko, da bi ohranila vsaj točko, vendar je v tem uspela le v prvem polčasu (ko jo je prečka rešila pred golom Campanell). V protinapadu je celo presenetila domačo obrambo in s Kalcem nepričakovano povedla. Drugi polčas je bil poglavje zase. Tržačani so pritisnili močneje m so že v 3. min. izenačili. Usoda Gaje je bila zapečatena v 18. min., poraz pa je postal neizbežen nekaj kasneje, ko je slovenska ekipa prejela še dva gola. Darko Grgič PRIJATELJSKI NOGOMET Dobra igra Uniona v tekmi s Costalungo UNION — COSTALUNGA 1:0 UNION: Pavatič (Boldrin), Sar-tori, Morabito, Vidal, Gombač, Vitini, A. Attini, Nadlišek, Čok, Paludetto, Laska. COSTALUNGA: Furlani, Scherli, Savarin, Macor, Leban, Surian, Bragagnolo, Carone, Pohlen, Zan-cope, Nardini. SODNIK: Ghizdavcich. STRELEC: Paludetto v 60. min. Podlonjerci so se v nedeljo srečali v prijateljski tekmi s Costalungo. ki je zimski prvak v svoji skupini tretje amaterske lige. Izgle-dalo je, da bodo imeli gostje lahko delo. saj so se predstavili kot močna in homogena ekipa. Zgodilo pa se je prav nasprotno, saj je bil ves prvi in tudi drugi polčas v rokah Uniona, ki je predvajal dobro, morda pa nekoliko prepočasno igro. Gostje so imeli v prvem delu igre možnost, da povedejo, ko se je eden izmed branilcev domačega moštva dotaknil žoge z roko, toda pri streljanju je bil Carone netočen in polčas se je končal neodločeno. V drugem delu srečanja pa so se napadi Podlonjercev nadaljevali in tudi obrodili sadove, ko je mladi Paludetto s silovitim strelom presenetil vratarja Furlanija in povedel za svoje barve. Protinapad Costalunge je bil hud, ni pa obrodil zaželenih sadov. Kljub daljšemu počitku so se Podlonjerci dobro izkazali in so dokazali, da lahko z zaupanjem pričakujejo povratni del prvenstva. Absolutno najboljša na igrišču sta bila Gombač in Nadlišek (prvi je vodil vso obrambo in se je večkrat spuščal v ospredje, drugi pa je režiral napad). Presenetil je mladi in obetajoči Paludetto, ki je odigral morda eno svojih najboljših srečanj. Čok pa ni prepričal kot srednji napadalec. Radi V PRIJATELJSKI TRENING TEKMI Danes v Trstu Tricstina-Dubrovnik Tržaški tretjeligaš bo danes popoldne ob 14.30 nastopil v prijateljski trening tekmi proti nogometni ekipi iz Dubrovnika, ki trenutno trenira v Istri. Srečanje bo trenerju Malavasiju služilo za pregled forme nekaterih nogometašev, ki v nedeljo niso nastopili. Odsotna pa bosta Tugliach in Zamparo. ki bosta nastopila v Padovi v izbrani reprezentanci. Radi MLADINSKE IGRE Doslej se je prijavilo za letošnje mladinske igre 1793 italijanskih občin, od katerih bo kar 923 nastopilo tudi na zimskih mladinskih igrah. NOGOMET DURBAN, 30. — Množica, ki se je v afriškem mestu Durban po neki nogometni tekmi vsula proti edinemu izhodu s stadiona, je do smrti pomendrala neko žensko in dva otroka. Drugi dve ženski pa sta bil/ ranjeni, ker se je zrušil neki zid, preko katerega so si hoteli utreti •(-bližnjico* nekateri najbolj neučakani gledalci. * * * MILAN, 30. — Jutri bodo v italijanski nogometni A ligi odigrali zaostalo tekmo Inter — Lanerossi Vioenza, katero so morali lani 24. decembra prekiniti zaradi megle pri vodstvu Inter ja z 1:0. Kako je Mussolini prišel na oblast UIDI Ml »11122 .. To je omogočilo, da so fašisti prekinili nadaljnjo okupa-ClJ0 jfflesta in so, namesto da bi se spopadli z vojsko, začeli ^Puščati Boloeno, kjer so dotlej bivakirali kot kaka prava ^tajska. šlo pa je dejansko za še neko drugo očitno kapitulacijo ako civilnih kot vojaških oblasti pred nasiljem in nesram-ostjo «črnih srajc« ter Mussolinija. Prvega julija je neki po-sorj160 V Par^arnentu izjavil, da bi lahko poimensko imenoval dnike, ki so mu priznali: «Mi imamo natančna navodila, da vlc ne ukrepamo proti fašistom, da pa neusmiljeno izvajamo Se ukrepe proti socialistom in komunistom.« D Vladni predsednik Luigi Faota pa je tudi po Bologni in vi C),0bnih dogodkih še naprej ponavljal, kako da je njegova ina . PriPravljena nepristransko uveljavljati zakone o redu takmiru' Toda, če je hotel to doseči, je moral imeti podporo 0 v parlamentu kot na dvoru. V resnici je ni imel ne tukaj skp v1- Bila ^avna ta-ina< da ima fašizem v krogih savoj-10 djnastije vse več pristašev, da uživa vse več simpatij, četa Pri- takrat še zelo vplivni kraljici - materi, vtem ko je Sma(V°‘iVC>C*a d’Aosta, ki nii prikrival svoje podpore fašizmu, k0r- ran v fašističnih vrstah za morebitnega naslednika Vik- koJK- Bl™eIa na ^^janskeni prestolu, namreč v primeru, »i rasisti kralja odstavili. Giovauui Giolitti, predsednik italijanske vlade pred Nittijem, Facto in Mussolinijem Devetnajstega julija 1. 1922 je bila z 288 proti 103 glasovom v parlamentu izglasovana nezaupnica Factovi vladi. Neposreden razlog tega je ponovno bila notranja situacija oziroma državljanska vojna, ki so jo fašisti dejansko začeli, vtem ko je bila vlada v Rimu stvarno brez moči in vedno samo obljubljala, da bo uvedla red in mir. Po uspehu v Bologni so namreč «škvadristi» začeli na podoben način zavzemati mesto za mestom po vsej Italiji, zasedali poslopja krajevnih in pokrajinskih svetov uprave, razpuščali kmetijske zadruge ter uničevali njihovo imetje. Višek te najnovejše fašistične ofenzive je predstavljala zasedba občine v mestu Cremona, nato pa kazenske odprave, tako v mestu kot po vsem okraju, proti socialističnim organizacijam in ustanovam, ki so bile sistematično opustošene in uničene. Tudi domovoma dveh članov parlamenta ni bilo prizaneseno. Nova pogajanja med strankami za sestavo vlade so spet bila brezplodna, mandat pa je na koncu ponovno dobil dotedanji predsednik L. Facta. Prvega avgusta je sestavil vlado, ki je bila domala takšna kot prejšnja, in znova obljubil vzpostavitev reda in miru. Isto noč so vse levičarske sindikalne organizacije, združene v Zvezi dela, proglasile v vsej deželi splošno stavko v znak protesta spričo nemoči vlade, da bi obrzdala fašistična nasilja. Učinek je bil prav nasproten. Ne samo, da stavka ni prestrašila fašistov, marveč je celo spodbudila vodstvo Nacionalne fašistične stranke PNF, da je v svojem razglasu zagrozilo, da si bodo fašisti — če država ne bo v teku 48 ur dala dokaza svoje avtoritete «v konfrontaciji vseh svojih organov s tistimi, ki ogrožajo njeno nacionalno eksistenco« — zagotovili polno svobodo akcije in zamenjali državno oblast. Nakar so, ne da bi počakali na rezultat ultimatuma, prešli v napad, da bi uresničili svoje grožnje, že drugega avgusta so v severni in srednji Italiji zasedli središča okrajev in občin, uni-čiM in požgali domove delavskih organizacij in zbornic, se- deže zadrug, napadli občinske svetovalce, napadli in blokirali cele mestne četrti, kjer so se jim delavci postavili po robu. Tretjega avgusta je prišla vrsta na Milan, prestolnico italijanskega severa, dejansko metropolo dežele, kjer so koncentrirani najmočnejši dejavniki ekonomske moči, ki čedalje bolj simpatizirajo s fašisti in katerim so le-ti še kako potrebni. Fašistični oddelki, ki so prišli iz Mantove, Cremone, Pavie in drugih bližnjih mest, so zasedli palačo Marino, sedež mestne uprave, v kateri so imeli takrat socialisti večino. Prefekt ni imel niti za potrebno, da bi vmes posegla policija. Ponovno je bila razdejana in požgana zgradba, kjer je bilo uredništvo časopisa «Avanti», osrednjega glasila Socialistične stranke Italije. Med spopadi je bilo šest mrtvih in na stotine ranjenih, najsi bo fašistov kot njihovih nasprotnikov. Do podobnih dogodkov je prišlo v Genovi. V Parmi so pripadniki revolucionarnih sindikatov pod vodstvom komunistov nudili fašističnim tolpam silovit, organiziran odpor, poulične borbe pa so trajale polnih pet dni. Zbrali so se tisoči fašističnih zlikovcev iz vse pokrajine Emdldje, ki navzlic temu niso uspeli prodreti v predmestne četrti, kjer so se delavci zabarikadirali in branili. Bilo je osem mrtvih. Toliko jih je bilo tudi v Anconi in Bariju. V vseh teh mestih je začela oblast prevzemati vojska, do miru pa ni prišlo. Tako so fašisti uresničili grožnjo, da bodo ((zamenjali državo« in na svoj način obračunali s stavkajočimi. Devetega avgusta je bila v parlamentu z 247 proti 121 glasovom izglasovana zaupnica predsedniku vlade Facti. Situacija Se„P°. J'em ™ bistveno spremenila, a je dejansko bila v rokah fašističnih tolp. Vsekakor pa je to bil povod, da je 13. avgusta fašistična stranka zahtevala razpust parlamenta in razpis novih volitev. To predstavlja, je govoril Mussolini, ((zakonito sredstvo, s katerim razpolaga fašizem, da bi postal država.« (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 83 382 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/11 Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/111 Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Stran 6 31. januarja 1973 Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-27071 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi# 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I, Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst Popolna oprostitev nacista Frede (Nadaljevanje s 1. strani) je odv. Alberini skušal zvreči na tisk krivdo za to, ker sedi Freda že 16 mesecev v zaporu, padovanskem prej, milanskem sedaj. Pri tem se za rezultate preiskave dr. Stiza in dr D’Ambrosia sploh ni zmenil. Ko je to rekel in sodni zbor tudi na to ni reagiral, so skoraj vsi časnikarji, trinajst jih je bilo, zapustili dvorano v znak protesta. Ob mizi za časnikarje sta ostala samo dva kronista tržaškega italijanskega dnevnika in fašist Ugo Fabbri, ki je obsedeno ploskal in kričal. Tudi njega, kljub protestom časnikarjev, niso sodniki (ali javni tožilec) opomnili. Pa je vendar njihov star znanec, kakor tudi svoječasen gost ko-ronejskih zaporov. Tudi iz publike je bilo slišati psovanje na račun časnikarjev, medtem ko je predsednik tržaškega časnikarskega združenja Danilo Soli stopil k predsedniku sodišča Cor-siju in zahteval, naj dopusti novinarjem prisotnost v dvorani. Dr. Corsi je namreč ukazal, naj se proces nadaljuje za zaprtimi vrati. Prišlo je do razprave s stranskim sodnikom, ki. ni bil istega mnenja. Strinjal se je, da ostane publika, ki se je sploh vedla nedostojno, vsaj zaradi prisotnosti znanih Fredovih prijateljev in manjših obtožencev iz členov «čmih mrež», pač pa predlagal, naj bi časnikarji ostali. Tudi odv. Alberini se je s tem strinjal, kljub vsem žaljivim besedam na račun kronistov. Dr. Corsi se je še obotavljal, ko je za vse odločil sam Freda, ki je dejal: «Kaj še. Naj mar publika ostane pred vrati, pisuni pa tu?» Tedaj ni bilo nobenega dvoma več: zgodilo se je, kot je Freda želel. Do razsodbe se je proces nadaljeval za zaprtimi vrati, medtem ko so se časnikarji zbrali na svoj sestanek in sestavili protestno resolucijo, ki jo objavljamo na drugem mestu. Ne bomo podrobneje navajali argumentov Fredovih branilcev in odvetnikov dveh tržaških pajdašev, Manlia Portolana in Franca Nea-mija. Pač pa moramo poudariti, da so se Fredovi branilci zelo dobro zavedali, kje so in v katerem mestu, če je odv. Bezicheri začel svoj poseg s pohvalo tržaškim sodnikom. «Tržaški sodniki so drugačni, saj je velika razlika med tem sodiščem in ostalimi sodišči v Italiji. Tu z zadovoljstvom branim Fredo...» Pač pa je izrazil obžalovanje, ker so zaradi nacističnih pozdravov identificirali in baje tudi prijavili sodišču deset skrajnežev. Prišlo je do besednega spopada s sodniki. ko se je v prerekanje vpletel Freda: »Saj je znano. Pravosodje je kakor krmilo, kamor ga obrneš, tja zavija.» Citat ni tako nedolžen, kot se zdi, saj je dejansko očital sodnikom, da so orodje v rokah močnejših, kar predstavlja grobo žalitev sodstva. Ta citat je tudi naslov znane «rdeče knjižice*, zaradi katere se bo moral Freda, tokrat skupaj z Venturo, spet zagovarjati pred tržaškim sodiščem. Pričakovali smo, da bodo sodniki Fredo prekinili in ga opomnili, a tudi tokrat ni bilo prav nobene reakcije, ne sodnikov, ne javnega tožilca. Enako kot na prvi obravnavi, ko je žalil pričo, ki je vendar (po zakonu) «javni funkcionar*. Zdelo se je, da je Fredi vse dovoljeno. Bezicheri je nato dejal, da se Freda brani sramotne obtožbe izsiljevanja. Res je že na prvem zasedanju izjavil, da mu je prijetnejša obtožba za milanski pokol, kot pa ta, da je izsiljeval Forzia-tija: Da bi podprl svoje trditve je Bezicheri dejal, da je Freda »člo-vek, ki mu je čast nadvse* in da je njegovo življenjsko vodilo misel «Naši časti je ime zvestoba*. To pa je, za tiste, ki se tega ne spo-minjajo, geslo gestapovcev. Tudi na to sodniki niso reagirali, niti z besedo. Bezicheri je svoj poseg zaključil s pomenljivim stavkom: «še enkrat, prav v Trstu, kajti drugod v Italiji to ni mogoče, bo pravica zmagala*. Odvetnika Barbagallo in Giacomelli sta razvijala podobne teze, le da sta se skušala omejiti le na Neamija in Portolana, Fredo pa prezrla, ker je tudi zanju, politično angažirana človeka, prenevarno tako »prijateljstvo*. V govorih teh odvetnikov je bilo čutiti, da mislijo Forziatija prijaviti sodnim oblastem zaradi obrekovanja. Ni namreč naključje, da sta omenjala «primer Severi*, po imenu fašista, ki je Neamija in druge obtožil, da so postavili bom- j na procesu. Da Forziati ve marsi-bo pod slovensko šolo pri Sv. Iva- kaj ni tajnost. Zakaj bi se sicer dr. nu in je nato bil obsojen, po eno- Stiz prej in dr. D’Ambrosio tolikanj letni izolaciji v kriminalistični umobolnici, na šest let in nekaj mesecev zapora. Sledil je poseg Farziatijevega odvetnika dr. Aleffija, ki je — po našem povsem utemeljeno — poudaril, da res manjkajo stvarni dokazi za krivdo omenjene trojice, da je pa sam Forziati na to opozarjal, ko je zahteval preiskavo na njihovih domovih in najdbo Fre-dovega pisma. Če teh dokazov pristojni organi niso zbrali je jasno, da je bila usoda procesa že zapečatena. Dr. Aleffija so Fredovi odvetniki ves čas brezobzirno prekinjali, ga motih in se sploh vedli tako, da je moral svoj poseg večkrat prekiniti, tudi za nekaj minut. Kljub temu pa jih sodniki niso opomnili, nasprotno, prišlo je celo do tega, da je dr. Corsi enemu izmed odvetnikov pritrdil rekoč: »Mudi se nam, da bi čimprej zavalili na vse to kamen*. Resnici na ljubo, ni dolžnost objektivnega sodstva, da vali kamenje pozabe na stvari, ki razburjajo javno mnenje, temveč nasprotno, da odkrijejo resnične razloge dogajanja. Kako to, da se nihče ni vprašal zakaj vendar je Forziati prijavil trojico sodnim oblastem? česa se je bal? Nekateri listi pišejo, da je vedel podrobnosti o atentatu na slovensko šolo pri Sv. Ivanu in to celo zaupal nekomu, ki je tudi pričal zanimala zanj? V dvorani je med procesom bilo več ljudi, za katere lahko generično zapišemo, da so «ljudje milanskih preiskovalcev*. Torej proces ni bil tako nezanimiv? Žal pa v Trstu te stvari niso zanimale nikogar. Ko je Forziati med svojim pričevanjem začel govoriti o političnih odnosih med organizacijo «Ordi-ne nuovo*, v kateri je bil skupaj z Rautijem in Fredo, Cicuttinijem in Neamijem, ter MSI, ga je dr. Corsi prekinil rekoč, da ga te stvari ne zanimajo in da ga zanima samo vprašanje izsiljevanja 500 tisoč lir. Tudi dr. D’Onofrio, javni tožilec na drugem procesu tega značaja (prvi je bil proces proti Severiju, sedaj pa nastopa kot javni tožilec tudi za primer «rdeče knjižice*), ni hotel obravnavati «političnih» vprašanj. Dejal je, da «ni v mojem zadržanju, da bi govoril pristransko*. S tem je tudi utemeljil zahtevo, naj se Freda in ostala dva oprostijo «zaradi pomanjkanja dokazov*. Po procesu je med fašisti zavladalo neprikrito zadovoljstvo za razmere na tržaškem sodišču. Sam Freda je sodno dvorano zapustil z nasmehom na ustih, njegovi odvetniki pa že govorijo o «prvi veliki zmagi*, ki da «dokazuje, kako so procesi proti Fredi le skonstruirani*. Res je, vsekakor, da se polemike o vsem, kar se je v dveh dneh zgodilo na tržaškem sodišču, še dolgo ne bodo pomirile. DANES NA DUNAJU l UDELEŽBO 19 DRŽAV Posvetovanja o omejitvi oboroženih sil v Evropi Vrsta nerešenih problemov glede nameravanih pogajanj V Helsinkih ugoden potek priprav evropske konference DUNAJ, 30. — Na Dunaju se bodo jutri začeli posvetovalni razgovori za pripravo pogajanj o recipročnem in uravnovešenem zmanjšanju oboroženih sil v Evropi. Prisotna bodo zastopstva devetnajstih držav, od katerih je dvanajst članic NATO, sedem pa varšavskega pakta. Sicer pa spor o udeležbi na posvetovanjih še ni bil dokončno rešen, saj Američani sedaj predlagajo, da bi zastopstva držav, ki so jih v zadnjem trenutku prepustili na dunajske pogovore, imela le pravico prisostvovati zasedanjem, ne pa pravice glasovanja. Kot je znano, so te države Norveška, Danska, Italija, Grčija in Turčija za zahodni blok, Bolgarija in Romunija pa za vzhodnega. Američani so do zadnjega nasprotovali udeležbi teh držav, končno pa so vanjo privolili, potem ko so članice varšavskega pakta v proti-predlogu zagovarjale tezo, da bi se morale posvetovanj udeležiti sploh vse države, ki so zainteresirane v problem prisotnosti vojaških sil v Evropi. Vse kaže, da bodo morali jutri iiiiiiiiimiiiiiihiiiiiiii n im mi 1111111111111111111 n iiiiiiiiiiiiiu iiiiiii n 1111111111111111111111111111111111111111111111111 iiiifiiiiiuiu iiiiuiii n 1111111111111111111 iiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiii mi OBISK NORVEŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA V JUGOSLAVIJI Podobni stališči Norveške in SFEJ do evropske konference o varnosti Minister Vaarvik je izrekel prepričanje, da bosta državi pospešili medsebojne stike - Gosta bo danes sprejel predsednik Tito (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 30. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bije-dič je danes dopoldne sprejel zunanjega ministra Norveške Vaarvika, ki je včeraj končal uradne razgovore s podpredsednikom zveznega izvršnega sveta in z zveznim tajnikom za zunanje zadeve Milošem Mini- žava skupno z ostalimi neuvrščeni-. suvereno enakopravnost. Na kraju čem. Med 'razgovori je Gu poudarjen tudi pomen rednih posvetovanj o obojestranskih in mednarodnih vprašanjih, kot je na primer konferenca o evropskem sodelovanju in znanosti, za uspeh katere sta obe državi zelo zainteresirani. Bijedič in Vaarvik sta se pomenila tudi o bodočem zasedanju mešanega jugoslovansko -norveškega komiteja, ki se bo v kratkem sestal v Oslu. Na tem zasedanju bi se morale vsestransko proučiti možnosti za razširitev sodelovanja med obema državama. Predsednik zveznega izvršnega sveta je poleg tega seznanil norveškega zunanjega ministra z ukrepi za stabilizacijo jugoslovanskega: gospodarstva in o gospodarskih odnosih z drugimi državami. Vaarvik je na kraju izrazil svoje zadovoljstvo nad obiskom v Jugoslaviji in poudaril pomen tega obiska za razvoj odnosov med obema državama. Zunanjega ministra Norveške je po razgovoru z Bijedi-čem sprejel tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta. dr. Anton Vratuša. Po razgovorih, ki so se nanašali predvsem na gospodarska vprašanja je bila izražena obojestranska želja po poglobitvi gospodarskega sodelovanja in poudarjena potreba, da se poiščejo nove možnosti za razširitev gospodarskega sodelovanja. Razgovori med Milošem Miničem in Vaarvikom ter njunini sodelavci, ki so se končali sinoči, so pokazali, da obe vladi podobno ocenjujeta vrsto mednarodnih vprašanj. Norveška vlada soglaša z jugoslovanskim stališčem, da bi konferenca o evropskem sodelovanju in varnosti morala odobriti dokument o odnosih med evropskimi državami, sodi pa da se bodoča konferenca ne bi smela obremeniti s problemi Sredozemlja, čeprav soglaša s potrebo, da posamezne države opozore na povezavo varnosti Sredozemlja in splošno varnost Evrope. Jugoslovani pa so poudarili, da se načelo miroljubne koeksistence v mednarodnih odnosih in v reševanju aktualnih mednarodnih vprašanj lahko doseže samo z zavzemanjem vse mednarodne skupnosti. mi državami dosledno zavzema za neodvisnost in enakopravnost narodov, za demokratizacijo mednarodnih odnosov in miroljubno sožitje ne glede na razliko v družbenih sistemih. Jugoslavija se zavzema za njihovo vsestransko politično, gospodarsko, kulturno in drugo sodelovanje, ha osnovah medsebojnega spoštovanja in nevmešavanja v notranje zadeve drugih. Jugoslavija vidi v politiki neuvrščenosti zase in za druge države edino pot za uresničenje osnovnih predpogojev, včerajšnjih razgovorov je Vaarvik Jugoslavija se kot neuvrščena dr- lllllimiiiiuiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiniilllllimiililllinimitinminniiilliiiiiiiiliinimiHiillliillllliiiiiiiiiiiiiiiiiM ZARADI POŽARA V ROVU Trije rudarji mrtvi v rudniku pri Tuzli DALEK0VI0N0ST Čeprav njegovih finančnih sredstev ne bi mogli primerjati Kennedgjevim, pokojni predsednik ZDA Johnsoi ni bil ravno med najrevnejšimi Američani. Svojim dedičem je zapustil premoženje, ki ga cenijo okrog 20 milijonov dolarjev (10 milijard lir). Ko se je leta 1937 oženil, je že bil še reven osnovnošolski učitelj, z dalekovidnim nakupovanjem zemlje pa je v 35 letih nakopičil kar čedno bogastvo. to se pravi mir in splošno evropsko varnost. Norveški zunanji minister je tako v razgovorih kot v svoji zdravici izrazil svoje občudovanje za konstruktivnost Jugoslavije v naporih za uveljavitev načela, da ima vsaka država pravico na neodvisnost in priznati pravico do glasovanja tudi omenjenim državam. Romunski predstavnik je namreč že danes izjavil, da se bo udeležil zasedanja le, če mu bodo priznali pravico, da sodeluje kot polnopravni sogovornik. Sicer pa bo jutri na sporedu le gola formalna svečanost, ko bo zastopnik avstrijske vlade pozdravil udeležence posvetovanja, ki bi jih moralo biti kakih 120 do 130. Nato se bodo začeli prvi stiki med skupinami delegacij, medtem ko bo plenarno zasedanje na vrsti šele tedaj, ko bodo rešili vsa še odprta vprašanja o poteku posvetovanja. V Helsinkih se medtem nadaljujejo pripravljalni pogovori o konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi. Opazovalci menijo, da je prišlo do znatnega približanja stališč Vzhoda in Zahoda, tudi glede kočljivega vprašanja pristojnosti komisij. Sedanja faza pripravljalnih pogovorov bi se morala zaključiti proti koncu prihodnjega tedna, v naslednji fazi pa naj bi se dokončno dogovorili o datumu in sedežu konference, o njenem dnevnem redu in o pristojnostih komisij. Za sedaj prevladuje mnenje, da bo konferenca o evropski varnosti v Helsinkih ter da bi se morala začeti še pred koncem junija z udeležbo vseh 34 držav, ki sodelujejo pri pripravah v finskem glavnem mestu. Glavna težava, ki jo bo še treba rešiti v končni fazi pripravljalnih pogovorov, je tretja točka nameravanega dnevnega reda, ki zadeva človeške stike in svobodno izmenjavo oseb in informacij med evropskimi. državami. Na tej točki vztrajajo predvsem države zahodnega bloka, medtem ko goji Sovjetska zveza glede tega predloga močne pomisleke. V Helsinkih se na ravni komisij nadaljuje tudi medparlamentarna TRŽAŠKI DNEVNIK NA 1. VSEDRŽA VNEM KONGRESU 0 PROMETU Deželni odborniki za promet za večjo avtonomijo dežel Konferenco, na kateri so odborniki za promet predložili dve resoluciji, je zaključil podtajnik ministrstva za promet Valiante V tržaški Trgovinski zbornici se I obračun del dvodnevnega kongresa. povabil zveznega tajnika Miloša konferenca o evropski varnosti in Miniča na uradni obisk na Norve-1 sodelovanju, ki se bo zaključila ško. Vabilo je bilo z zadovoljstvom sprejeto. Norveški zunanji minister Vaarvik je na nocojšnji tiskovni konferenci v svoji rezidenci na Dedinju izrazil zadovoljstvo zaradi koristnih razgovorov, v katerih je prišla do izraza velika podobnost pogledov posebno o evropskih vprašanjih. Vaarvik je dejal, da pričakuje, da bo po njegovem obisku prišlo do razširitve trgovskega in drugega gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Norveško. Glede evropskih vprašanj je norveški zunanji minister dejal, da Jugoslavija in Norveška dajeta velik pomen razgovorom o zmanjšanju vojaških enot v Evropi. Norveška je pripravljena sodelovati v teh razgovorih, ki se bodo jutri pričeli na Dunaju. Glede jugoslovansko - norveških odnosov je norveški zunanji minister dejal, da imata Jugoslavija in Norveška različna sistema, da sta izbrali različni poiti, za ohranitev svoje neodvisnosti, a te razlike ne vplivajo na njihovo tradicionalno prijateljstvo. Glede bodoče konference o evropskem sodelovanju in varnosti je Vaarvik dejal, da se stališča Norveške in Jugoslavije malo razlikujeta, kajti Norveška sodi. da se na tej konferenci ne bi smelo razpravljati o vprašanju Bližnjega vzhoda, ker bi to kornpli-ciralo delo konference .Norveškega zunanjega ministra bo jutri na Bri-ionih sprejel predsednik Tito. BOŽO BOŽIC jutri popoldne s plenarno sejo. Ob tej priložnosti bodo udeleženci konference odobrili resolucijo o vprašanjih evropske varnosti. LENTINI (Siracusa), 30. — Podčastnik karabinjerjev je bil hudo ranjen v oboroženem spopadu s tremi mladimi banditi. Orožnika so danes ponoči operirali v bolnišnici v Lentiniju, kljub temu pa si zdrav- je včeraj dopoldne nadaljevala 1. vsedržavna konferenca deželnih odbornikov za promet, katere pobudnik je bilo odborništvo za promet dežele Furlanije - Julijske krajine. Drugemu dnevu zasedanja je predsedoval deželni odbornik za promet Varisco. Največje zanimanje je na tem drugem dnevu zasedanja vzbudilo izčrpno poročilo prof. Taliceja z rimske univerze, ki je v svojem posegu nakazal nekaj predlogov za operativne rešitve na področju prevozov v okviru pospeševanja meddeželne enotnosti. Večji del svojega posega je posvetil proučitvi kriterijev člena 117 italijanske ustave, ki po njegovem mnenju na nepopolen način obravnava vprašanje deželnih pristojnosti. Zaradi tega morajo vse dežele, bodisi tiste s posebnim statutom bodisi druge, aktivno sodelovati za dosego avtonomije, ki jo predvideva zakon. V tem okviru pa se mora tudi državna uprava spremeniti iz organa z izključno operativnimi nalogami v organ koordinacije, načrtovanja in mednarodne integracije. V razpravo, ki je sledila temu zadnjemu poročilu, je poseglo. več udeležencev kongresa. Najprej je spregovoril deželni odbornik za promet Sardinije Del Rio, ki se je zadržal v glavnem na vprašanju pristojnosti dežel s posebnim statutom ter pri tem ugotavljal razlike v avtonomiji med temi deželami in tistimi, ki jih,ne ščiti posebni statut. Za njim je spregovoril odbornik za promet Emilie-Romagne Bocchi, ki je poudaril potrebo po odločnih političnih obvezah za reformo prevozov, ki naj bodo v skladu s smernicami gospodarskega razvoja. Po nastopu izvedenca naše dežele prof. Mo-rellija, ki je dal poseben poudarek vprašanju prometnih zvez z vzhodnimi državami, je spregovoril še vsedržavni, tajnik CISL za prevoze Testoliha, ki; 'je opozoril na najbolj pereče probleme, s katerimi se srečujejo uslužbenci v prevozništvu. Konferenco je nato zaključil državni podtajnik ministrstva za promet Mario Valiante, ki je povzel niki še pridržujejo prognozo. PO IZGONU IZ GRČIJE L0RNA BRIFFA CAVIGLIA DOPOTOVALA V ŽENEVO Na vprašanje, če so jo policisti mučili, je prikimala Kongres je dokazal, je dejal Valiante, da obe strani, tako ministrstvo, kot deželna odbomištva, soglašata v prepričanju, da je samo s skupnimi napori možno doseči večji uspeh na področju prevozov v korist vsega prebivalstva. Deželni odborniki za promet, ki so se v jutranjih urah zbrali na skupnem posvetu, so s svoje stani predložili dve resoluciji. Prva vsebuje sintetične zaključke kongresa in zahteve deželnih uprav po preosnovi prevozniškega sektorja, predvsem kar zadeva ustavna in organizativna vprašanja, načrtovalno politiko in njeno finansiranje, preosnovo državne železniške ustanove in izoblikovanje večletnega načrta. Druga resolucija pa izraža zahtevo po ureditvi vprašanja podzemskih železnic. Udeleženci kongresa so si v popoldanskih urah ogledali neko elektronsko industrijsko podjetje v Vidmu, nakar so imeli sprejem v prostorih videmske Trgovinske zbor- Ttidtna uiednUtm Mnenje kamnarja o kamnolomu pri Poklonu Prejeli smo in objavljamo naslednje pismo v zvezi z napovedanim odprtjem kamnolomna pri Poklonu. «Neko podjetje namerava obnoviti delo v nekem zapuščenem kamnolomu na Repentahru. Delavci kamnarji, ki smo zainteresirani da se ta obrt razvija, sprejemamo take novice z veseljem, kajti od take pobude nimamo kaj zgubiti temveč samo pridobiti. Zanimivo je. da nekateri dobro-stoječi ljudje, med njimi nekateri občinski svetovalci in njim naklonjeni ljudje, ne mislijo tako. Takoj ko so zvedeli za namen podjetja, so organizirali protestno akcijo s pobiranjem podpisov, poslužujoč se izmišljotin, češ da podjetje ne bo zaposlilo nobenega domačega delavca. Skrajni čas je, da nehajo s ta- kimi metodami, saj to ni prvič, sicer bi lahko objavili druge, bolj zanimive vesti.* Sledi podpis Aretacija Grka zaradi kraje dokumentov Na mejnem prehodu pri Ferne-tičih je obmejna policija predvčerajšnjim zvečer aretirala grškega mladeniča, ki je hotel z nemškim avtomobilom preiti italijansko mejo. V avtomobilu so namreč odkrili celo vrsto vozniških, in osebnih dokumentov petih italijanskih državljanov, ki jih je grški mladenič ukradel v Vidmu in Tržčiu. Mladeniča so identificirali za 29-let-nega Panayotopulosa Lucasa iz Aten a so pozneje ugotovili, da gre za ponarejene dokumente in da se mladenič najbrž piše Roussa-kos Dimitrios, čeprav tudi to ni povsem gotovo. Policija sklepa, da je tudi to ime poneverjeno, zaradi česar se je povezala z Interpolom. Grškega mladeniča so medtem pcr spremili v tržaške zapore zaradi tatvine z obteževalnimi okoliščinami ter uporabe poneverjenih listin. Tržaški tat v rokah dunajske policije Avstrijske policijske oblasti so spo-ročile, da so 26. januarja letos aretirali na Dunaju 35-letnega Tržačana Sergia Braicovichca, ki ga je že dalj časa iskala tržaška sodna o-blast. Braicovicha sumijo, da je v novembru lanskega leta ukradel v našem mestu dragocene predmete V skupni vrednosti 21 milijonov lir. O Ob današnji proslavi na deželi je župan odredil, da od 7. do 13-ure ne smejo parkirati avtomobili v Ul. Giustiniano ob deželni palači. Tam parkirane avtomobile bodo odstranili policisti. 7 5 DDIMhDftkl ----- ŽENEVA, 30. — Loma Briffa Caviglia, ki so jo grški polkovniki izgnali danes zjutraj iz diržave, je dopotovala v Ženevo. V švicarskem mestu bo počivala nekaj dni preden se bo vrnila v Italijo. »Najprej hočem objeti svoja otroka — je izjavila na letališču časnikarjem — zato vas prosim, da mi oprostite, vendar sem še preveč zmedena in ganjena, da bi vam ■lllllllillllllliliiiiiiilliiillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiriiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZARADI PROTESTNE GESTE PAPEŽEVEGA NUNCIJA Holandsko «pastoralno srečanje» se je končalo z neuspehom Tiskovna konferenca holandskega primasa z italijanskimi dopisniki - Holandski škofi niso zapustili sejne dvorane Zaradi opeklin in zastrupitve z ogljikovim monoksidom so 11 rudarjev odpeljali v bolnišnico BEOGRAD, 30. — V rudniku Djurdjevič pri Tuzli je včeraj prišlo do nesreče, v kateri so izgubili življenje trije rudarji. Rudarje je v 150 metrov globokem jarku nepričakovano zajel dim. Takoj so prihiteli proti izhodu in se prebili skozi dim in ogenj. Reševalne skupine, ki so takoj stopile v akcijo, so le s težavo prišle do zatrpanih 22 rudarjev, od katerih so rešili 19. Enega so našli mrtvega, dva pa še vedno pogrešajo. Verjetno sta zgorela. Od 19 rešenih, so 11 sprejeli s težkimi opeklinami in z zastrupljenjem z ogljikovim monoksidom v bolnišnico v Tuzli. Po mišljenju članov strokovne komisije, ki vodi preiskavo, se je po vsej verjetnosti premog sam vnel. B. B. UTRECHT, 30. — Ko se je včeraj holandski primas kardinal Al-fring poslavljal od treh italijanskih časnikarjev («Awenire», «11 Giomo* in «ANSA») jim je pokazal sliko papeža Pavla VI. ter jim rekel: »Spomnite se torej, da ste v delovni sobi holandskega primasa videli papežev portret*. Intervju holandskega kardinala sledi burnemu zaključku srečanja holandskih škofov, duhovnikov in laikov v okviru pastoralnega dialoga, ki se je zaključil pred nekaj dnevi v Noorvvijkerhoutu in kjer je papeški nuncij v znak protesta zapustil sejno dvorano. S tem dejanjem je predstavnik vatikanske kurije brez dvoma globoko razžalil holandske katoličane. Sam holandski primas je poudaril, da so vsi holandski škofje ostali na zborovanju ter nadaljevali obravnavo perečih vprašanj holandske cerkve. Nuncijeva gesta brez dvoma ne bo prispevala k ublažitvi spora med Vatikanom m holandsko cerkvijo. To je poudaril tudi sam kardinal Alfrink, ko je dejal, da pri reševanju teh sporov ne gre za kaka diplomatska dogovarjanja, temveč predvsem, za pastoralno delo med katoličani ter za pravilne odnose med ljudmi, ki se zavzemajo za isto vero. Ko je govoril z italijanskimi časnikarji je bil holandski kardinal na splošno zelo sproščen, čeprav se je večkrat opazilo, da je bil v svoji duševnosti globoko razžaloščen zaradi dogodkov, ki jih stanje v njegovi cerkvi povzroča doma in v svetu ter še posebej pri odnosih z vatikansko kurijo. Eno od teh vprašanj zadeva imenovanje msgr. Gijsena na škofovski sedež v Roermondu. Po stari navadi, ki so jo izvajali že stoletja, je holandski primas predložil Vatikanu i-mena treh možnih kandidatov za škofovski sedež. V konkretnem primeru škofije Roermond ni bilo v seznamu treh kandidatov niti omenjeno ime msgr. Gijsena (ki je znan na Holandskem kot konservativec), in vendar je Vatikan izbral prav njega za roermondskega škofa. V tem trenutku je Gijsen v zelo nerodnem položaju, ker je skoraj popolnoma izoliran ter nima stikov z verniki in duhovniki svoje škofije. Njegovo i-menovanje je vsilila rimska kurija. Pripomniti pa je treba, da je bil Gijsen na srečanju, kjer je ostal do konca in so ga celo njegovi najhujši nasprotniki na koncu bratsko pozdra- vili. To pomeni, da holandska cerkev ni načelno nerazpoložena do Rima, temveč, da skuša samo najti nove oblike svojega dela v novih oblikah življenja, ki se porajajo na Holandskem in tudi drugje po svetu. Kardinal Alfrink je v svojem razgovoru z italijanskimi časnikarji z grenkobo ugotovil, da je holandsko časopisje posvetilo večji del svojih poročil s srečanja nuncijevemu sklepu, da zapusti dvorano, zelo manjši pa osnovni temi srečanja samega, se pravi vprašanju «pravičnosti v svetu*. Iz tega je razvidno, da je prav osnovna tema doživela neuspeh in da je srečanje samo izzvenelo povsem politično. Na srečanju so predstavniki katoliške cerkve na Holandskem (škofje, duhovniki in laiki) obravnavali številne druge probleme, ki gredo od smotrnega vključevanja v bogoslužje poročenih duhovnikov, do problema ženskega duhovništva itd. Holandska cerkev se je zelo angažirala pri vseh teh problemih, ker je pomanjkanje duhovniškega naraščala vedno bolj očitno. Sam kardinal Alfrink je v svojem razgovoru poudaril, da ima holandska cerkev v neki južnoameriški deželi štiri misijonarke, ki upravljajo želo velike župnije. lahko kaj povedala*. Dodala je, da so bile zadnje ure jetništva najhujše. Na druga vprašanja ni hotela odgovoriti, obljubila pa je, da bo v kratkem pojasnila vse okoliščine svojega zapora. Lorna Caviglia ni z navdušenjem sprejela navala časnikarjev. »Izvedeli boste vse pozneje — se je odrezala — dovolite mi, da nekaj dni počivam v miru. Hočem uživati te prve dni prostosti*. Vojaško sodišče je obsodilo Italijanko na 20 mesecev zaporne kazni, od katerih je Lorna odsedela pet mesecev v vojaški kaznilnici. Na vprašanje kakšni so njeni najbolj mučni spomini na grški zapor, je dejala, da jih je več, dodala pa je, da jih hoče pozabiti vsaj za nekaj dni. Kot smo že dejali ni rada odgovorila na vprašanja časnikarjev o provokatorju, o kazni, o političnem pomenu obsodbe. Pritrdilno pa je pokimala na vprašanje, ali so jo agenti vojaške policije mučili. «Šlo je za običajna zasliševanja*, jje poudarila, namignila pa je, da je vprašanje mučenja zelo delikatno, o katerem ne sme še govoriti. Iz Aten v Ženevo sta spremljala Italijanko dva časnikarja, ki sta poudarila, da je Loma zelo utrujena. Po nep-espani noči in 2-umetn potovanju z letalom, sta pripomnila, ni mogoče zahtevati, da bi kar tako improvizirala tiskovno konferenco. Agenti grške vojaške policije so pospremili Italijanko na atensko letališče v največji tajnosti. Tu sta jo v posebni sobi čakala italijanski konzul v Pireju Ivan Arde-magni in njen grški odvetnik Pa-nagulatos, s katerima je Loma čakala do zadnjega trenutka pred odhodom letala. Antonella Frugis se je vrnila domov BARI, 30. — Antonella Frugis se je vrnila domov. Včeraj je v spremstvu očeta dopotovala na letališče v Bari in je objokana objela mater. Tako se je srečno zaključila njena nenavadna pustolovščina u-grabljenke po pomoti, ki se je kar čez noč znašla v New Yorku z žensko, ki je ni videla nikoli prej. KRALJ SVETI STEFAN NA MADŽARSKIH KOVANCIH CB TISOČLETNICI ROJSTVA Omejena emisija (30.000 serij) srebrnih kovancev, v rednem zakonitem obtoku po 50 in 100 forintov Uradno sporočilo štev. em. 40/1972 MADŽARSKE NACIONALNE BANKE MAGYAR NEMZETI BANK .------. Kovane v ALLAMI PENZVERO MADŽARSKI DRŽAVNI KOVNICI Uradne cene emisije: Razred «Proof» (5.000 serij) po 15.000 lir — v originalnem etuiju kovnice. Razred «Fior di conio» (15.000 seri/) po 12.000 lir — v originalnem ovitku iz plastike, zapečatenem v kovnici- Ker je emisija, glede na pomembnost dogodka ter na svetovni odmev proslave skrajno omejena, se bodo naročila sprejemala do izčrpanja razpoložljivih zalog (5.000 serij «Proof» in 15.000 serij «Fior di conio» za ves svet). Prvi naročniki serij dveh kovancev sv. Štefana (kolikor bodo dopuščale skrajno omejene zaloge) bodo lahko dobili tudi srebrni kovanec od 100 forintov, ki ga je Madžarska nacionalna banka izdala za proslavitev stoletnice združitve Peste z Budimom. Cena: «Fior di co-nio» 7.000 lir. Za naročila se obrnite na bančne zavode in menjalnice ali pa neposredno na: NUMISMATICA INTERNAZIONALE P.zza Diaz, 7 - 20123 Milano Tel. 892161 - 892537 - Telex 35662 Na željo dostavljamo brezplačno naše kataloge. FliJ i ■%- l