GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO CENA 12.000 DIN - LETO XLII - št. 82 Kranj, torek, 24. oktobra 1989 stran 3 Programi na plakatih in v javnosti > *. razum in ustvarjalnost pred trpežno zadnjico, za več smeha med ljudmi... stran 8 Le pridte v Gorco k nam... Jesenski Glasov izlet v neznano je za nami. Tooliko nas je bilo... Kranj, 20. oktobra - Od danes je kranjski Zdravstveni dom bogatejši za najsodobnejše rentgenske naprave, ki bodo omogočile boljše in hitrejše preglede. Do najnovejših Siemensovih naprav, vred-mh več kot milijon nemških mark, jo prišlo s povišano prispevno stopnjo in z dodatno pomočjo konjskega združenega dela. Ob otvoritvi, ko so tudi uradno začeli uporabljati nove aparature, so slednjim tudi zahvalili za dragoceno pomoč, brez katere bi najbri težko prišli do dragih, a zelo Potrebnih aparatov. • Foto: G. Šinik Krajinska zasnova Krvavca Smučišč severno od Zvona ne bodo gradili j J" °ktobra - Strokovnjaki Urbanističnega inštituta Slovenije ^»svetujejo širitev smučišča na Krvavcu na območju visokogorja se-trno od Zvoha (Dolge njive, Kalški greben, planina Koren in plama Košutna), kar so zapisali v krajinsko zasnovo Krvavca, ki naj 1 jo občinska skupščina vključila v dolgoročni plan kranjske obči- ne. Kranjska občinska skupšči- vodo, itd., gradnje pa bi spre-1 bo v sredo, 25. oktobra, menile podobo in ekološko ravnotežje tega območja. Trž- °bravnavala tudi spremembe ~°'goročnega plana občine do 2000, pomembna spre- let rjjemba je krajinska Krvavca, ki so jo izdelali strokovnjaki Urbanističnega inšti-tuta Ljubljana, podpisala pa ^ta jo Marta Karlovšek-Debe-'ak in Marjan Debelak. Strokovnjaki odsvetujejo širitev smučišča na Krvavcu na visokogorsko območje med Zvo-J°m. Kalškim grebenom in K-ornpotelo, kar so v svoje dolgoročne usmeritve vključili pri Krvavec. Predvsem pa jo °dsvetujejo v tem planskem razdobju," ko mora RTC Krvave v finančnem in organizacijam pogledu uresničiti zahteve naloge pri izpopolnitvi turistične ponudbe na območju Mno od Zvoha. , strokovnjaki so opozorili na Kopico odprli osrčje ^Sern na dostopnost s cesto, Probleme izgradnje, ureditve in ^arovanja smučišč, težave z Ju problemov, ki bi se z Širitvijo smučišča v Kamniških Alp, pred- niki pa so dodali, da bi bila izgradnja in vzdrževanje smučarskega centra izjemno tehnično zahtevna in investicijsko draga in zato ne bi bil rentabilen. Tudi ob vznožju novega smučišča (dolina Kokre, dolina Kamniške Bistrice) namreč ne bi mogli zgraditi pomembnejših turističnih prenočitvenih zmogljivosti, kar pomeni, da bi bilo odvisno predvsem od dnevnih smučarjev. Predlagajo, naj na Krvavcu raje razmišljajo o boljši poletni ponudbi, ki bi jo prav območje severno od Zvoha lahko obogatilo. Obnovljene planine in planinske poti bi bile lahko zaradi bližine in lahke dostopnosti iz večjih mest in turističnih središč mikavna poletna izletniška točka, s čimer bi RTC Krvavec imel več prometa tudi poleti, ohranili pa bi osrčje Kamniških Alp kot dragoceno naravno dediščino. M.V. goslovanski simpozij Mehaniziranje usmerjenih kmetij ^jske^t'6^' ?kt0Dra - Jugoslovansko in slovensko društvo kme-ries h ""'ke in Kmetijski inštitut Slovenije organizirajo od da-Vansk° PCtl(a V festivalni dvorani na Bledu 14. simpozij Jugoslo-Usmer^a- ^ruStva kmetijske tehnike z naslovom Mehaniziranje polj ,Jen'b kmetij. Udeleženci bodo razpravljali o opremljanju k°vsk'h I ' .s.ac^ars'<'n m vinogradniških, govedorejskih in hri-dj]j j , kmetij, zadnji dan simpozija (v petek) pa so bodo ogle-1a av , ro opremljene kmetije in strojne skupnosti v Sloveniji in tri.|skem Koroškem. V četrtek zvečer bo še skupščina Jugo- slp a društva kmetijske tehnike. C. Z. Nova SZDL izkaznica Večji pomen članu Kranj, 23. oktobra - Slovenska SZDL uvaja novo člansko izkaznico, modre barve, s simbolom Triglava in zvezdo na prvi strani ter napisoma OF in SZDL ter spremenjenim imenom organizacije: nič več SZDL ampak samo Socialistična zveza Slovenije. Na hrbtni strani pa je prostor za vpis občinske in krajevne organizacije ter imena in priimka člana. SZDL SZDL je že doslej poznala individualno članstvo, vendar je bila organizacija bolj zbir organizacij in društev, posameznik pa je bil postavljen v drugi plan. SZDL, ki se prenavlja, kani sedaj bolj graditi na članu, ki bo sprejel za svoje programske usmeritve Socialistične zveze Slovenije, te pa so, sicer še v osnutku, strnjene v programu, ki obsega vse prvine sodobno, demokratično in pluralistično organizirane družbe. Zato gre vzeti novo izkaznico tudi kot eden od korakov k prenovi SZDL. Organizacije SZDL tako lahko že vpisujejo člane, članarina pa je pristojnosti krajevnih konferenc oziroma dogovorov na občinski ravni. Članarina naj bi ostala krajevnim organizacijam SZDL. ja k. Za evropsko kakovost Komisija za pripravo programskega dokumenta za 11. kongres ZKS je pred sejo centralnega komiteja, ki bo v četrtek, na tiskovni konferenci včeraj predstavila osnutek programa "Za evropsko kakovost življenja". Velika novost je že to, da pri snovanju in pisanju programa niso tako kot nekdaj sodelovali izključno nezmotljivi, vsevedni in preverjeni stari partijski ideologi, ampak predvsem mladi po letih in idejah in tudi ljudje, ki niso člani zveze komunistov. Program namesto boja proti meščanski desnici, kontrarevoluciji in separatizmu ponuja partijski in širši javnosti pozitiven program družbenih reform, namesto realnega socializma socializem po meri ljudi, namesto načela demokratičnega centralizma in hierarhičnih odnosov v ZK organizacijo enakopravnih, ustvarjalnih in napredno mislečih ljudi... Odločitev "Za Evropo zdaj!" je korak, s katerim se ZKS odpoveduje internim jugoslovanskim merilom uspešnosti, ki s teorijami o izkoriščanju in privilegijih prikriva to, da tudi Slovenija vse hitreje zaostaja za sosednjimi in drugimi razvitimi državami. Da se usmeritev, ki je izziv (in upanje) za vso Jugoslavijo, najprej pojavlja v Sloveniji, ni nenavadno: na mejah z gospodarsko uspešnima Italijo in Avstrijo ter Madžarsko, ki se kot socialistična država tudi pogumno prenavlja, namreč bolj razločno spoznavamo, da je realni socializem z monopoli partije, družbene in državne lastnine zavora in ovira za nadaljnji družbeni in gospodarski razvoj. Če je bilo v starih partijskih kongresnih dokumentih najpomembnejše zaklinjanje na socialistične vrednote in na ideologijo, osnutek sedanjega programa postavlja v ospredje poleg tipično socialističnih vrednot tudi splošne civilizacijske vrednote, ki jih ni mogoče obarvati ne rdeče in ne črno, sicer pa predvsem uspešno gospodarjenje, človeku in naravi prijazen razvoj, pluralizem lastnin, politično konkurenco, preverjanje legitimnosti na volitvah, varovanje različnosti... Vsebinska vprašanja so za zdaj še glavna, vendar je že zdaj bolj ali jasno, da bodo treba tem spremembam prilagoditi tudi "zunanje izraze", kot so novo ime, drugačna organiziranost, novi simboli... Osnutek dokumenta, o katerem se razprava šele začenja, je pogumen in bo v marsikaterem članu izzval vprašanje, ali je to še njegova organizacija ali ni; sicer pa je največ "napadov" pričakovati iz drugih delov Jugoslavije, kjer že doslej niso skoparili s kritikami na rovaš "slovenske svojeglavosti in zaletavosti". Da je osnutek programa pogumen, pove že to, da partija novih članov ne bo več spraševala, ali so verni ali ne, ampak le to, ali so za njen program ali ne; pogumna (logična) pa je tudi pobuda, da bi se umaknila iz delovnih organizacij, kjer je mesto le za sindikat. C. Zaplotnik Razstava jugoslovanske fotografije Pokrajina 89 Kranj - V organizaciji Foto-kino zveze Slovenije, Foto-kino kluba Janez Puhar Kranj in Kabineta slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju so konec tedna v Mestni hiši odprli tradicionalno razstavo jugoslovanske pejsažne fotografije. Na razstavi fotografije, ki so se ji tokrat prvič pridružili tudi diapozitivi, odgovarja na temo, kakšna je jugoslovanska pokrajina 78 avtorjev s skoraj 400 fotografijami. Žirija - Marko Aljančič, dr. Cene Avguštin in ing. Marjan Smerke je za ogled izbrala 109 slik 60 avtorjev. Najuspešnejši fotograf letošnje prireditve je Rafael Podobnik, FKK Nova Gorica, ki je prejel prvo nagrado kot posameznik, prvo nagrado za kolekcijo pri diapozitivih ter prvo nagrado za najboljši diapozitiv slovenske pokrajine. Prvo nagrado za kolekcijo fotografij je prejel Bela Segeti, FKK CD 13 Zre- njanin. Najboljši posamezni diapozitiv pa je žirija prisodila Zoranu Medži, FKK CD 13 Zrenjanin. Najboljša fotografija slovenske pokrajine pa je delo Simona Uršiča, FKK Janez Puhar Kranj. Za letošnjo razstavo je značilen izjemno velik odziv, saj sodeluje kar 22 jugo- slovanskih foto klubov. Zato je galerija Mestne hiše vsekakor pretesna za najboljše, kar je bilo izbrano za predstavitev. L. M. Foto: Franc Perdan Drugega ex-tempora Loka '89, ki je bil konec minulega tedna v Škofji Loki, se je udeležilo 95- poklicnih in ljubiteljskih slikarjev, ki so naredili skupaj 124 likovnih del. Za razstavo v galeriji loškega gradu jih je žirija izbrala 30 (26 avtorjev), hkrati pa sedmim delom podelila odkupne nagrade. Prve tri nagrade v vrednosti 10 milijonov dinarjev so pripadle kitajski slikarki VVang Hui Kuin (Obnova avtoplaščev Alpetour), Ireni Romih (Termo) in Rudiju Skočir-ju (Marmor), štiri odkupne nagrade po sedem milijonov dinarjev pa so prejeli Franc Rant (Iskra Železniki), Zmago Puhar (Gorenjska predilnica), Urša Zajdela-Hrovat (Kroj) in Veronika Rakuš (LB Gorenjske). Prodajna razstava vseh del, nastalih na ex-temporu Loka '89, bo v grajski galeriji odprta do 10. novembra. Kogar zanimajo cene, naj prišepnemo, da se večinoma gibajo v razponu od treh do petnajstih milijonov. Prodajo posreduje organizator prireditve, to je Zveza kulturnih organizacij Skofja Loka.- Foto: H. Jelovčan GLAS 2. STRAN Torek, 24. oktobra 1989 / MIHA NAGLIC 1 Antarktika Pred dnevi sem bil pri frizerju. To seveda ni nikakršno zunanjepolitično dejstvo. Razgovor, v katerega je starejši gospod zapletel mojstra, ki ga je medtem pedantno obdeloval, pa je že imel take pretenzije: napovedoval je namreč konee sveta. Po mojem zato, ker je sam že tako ali tako na tem, da se poslovi od njega, sicer pa je izjavil, da nikomur ne privošči biti tu takrat, ko se bo začel odvijati scenarij konca. Uničevanje ozonske plasti okoli našega planeta bo povzročilo efekt tople grede in temperature se bodo tako povečale, da se bo led na polih stopil in oceani bodo poplavili dobršen del kopnega. Ljudje se bodo potem s tepli za preostali del prostora pod soncem, razen če bo tehnika do takrat že tako napredovala, da bi se lahko odselili na druge svetove. »Že, že, a to bo mogoče le izbranim,« je modro pristavil frizer... To poslušajoč, sem se spomnil na nedavno pariško posvetovalno konferenco o prihodnji usodi Antarktike. Gre za vprašanje, ali naj najjužnejši kontinent (antarcticus (lat.) — južen) ostane divja narava ali pa naj postane en velik rudnik. Domnevajo namreč, da se pod debelim ledom skrivajo precejšnje zaloge nafte, premoga in plemenitih kovin, v gospodarskem oziru je celina zanimiva rudi za lov in ribolov in še posebej za turizem. Verjetno ne boste verjeli, da je samo lani v to območje prišlo kar pet milijonov turistov! Države, ki so tako ali drugače zainteresirane za Antarktiko, so se sestale že leta 1959 in opredelile pravila igre. ki letos poteče-jo. Razdelile so si interesna območja, opredelile število znanstvenih postaj, prepovedale vojaška oporišča in jedrske poskuse. Vsako leto ob tem času, ko se na južni polobli začenja poletje, pridejo v te baze vedno številnejše ekipe raziskovalcev in zdi se. da so nekateri (ZDA. VB. Nova Zelandija) že na tem. da bi tja poslali tudi prve »izkoriščevalce«. Dejstvo je, da so ob postajah že nastala prva divja smetišča, v argentinskem sektorju pa je nasedla neka oskrbovalna ladja in izpustila v morje nafto, katere madeži se zdaj širijo vzdolž ledenih ploskev. Nad ledenim prostranstvom je tudi največja ozonska luknja. Uvodoma omenjena bojazen je zato upravičena in vsa stvar se še kako tiče tudi nas. čeprav samo tako daleč stran. Napredek, ki ga prinaša pravkar končano in nedorečeno pariško posvetovanje, je v tem, da se zdaj ne govori več le, kaj, kako in koliko izkoriščati; zastavlja se vprašanje, ali sploh izkoriščati! Avstralija in Francija sta že predlagali, da bi Antarktiko razglasili za naravni rezervat. Vendar bi uspeli le, če bi bili vsi za. ker narava sporazumevanja antarktičnih pretendentov temelji na kon-zensu. Znanstveniki so prepričani, da občutljivo polarno okolje ne bi preneslo ekoloških obremenitev, kakršne navadno spremi jejo človeško dejavnost in rudarjenje še posebej. Rudarske in naftne družbe so se tako v svojih namerah že soočile z nasprotovanjem francoske Fundacije Cousteau in z organizacijo Greenpeace International. Sloviti oceanograf Jacques—Yves Cousreau in njegovi so samo po Franciji izbrali čez dva milijona podpisov proti konvenciji o ekonomskem izkoriščanju Antarktike. Akademik sam pa je prepričan, da jo lahko rešimo le, če jo pustimo čimbolj na miru. Najjužnejša celina bi lahko postala nekakšna svetovna ekološka opazovalnica, referenčno območje, ob katerem bi merili, kako onesnažen je severnejši del sveta. Robert Scott, eden prvih raziskovalcev Antarktike in drugi, ki je za Amundsenom dosegel južni pol (1912), se je svoj čas vprašal: »Je lahko kaj še bolj strašno kot za tiha brezmejnost, po kateri pometajo viharji.'« Je. in sicer dvoje: strašna smrt. ki jo je spraševalec kmalu zatem doživel v tej divjini, in ekološka katastrofa, ki jo bo doletela, če se je bomo lotili mi. To, kar je za Gorenjsko Triglavski narodni park in njegov ledenik, je za svet Antarktika. S'il GLAS Ob 35—letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor). Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Ko.šnjek (notranja politika, šport). Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). Le a Mencinger (kultura). Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka). Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo. Jesenice). Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino). Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl - Žlebir (socialna politika. Tržič), Dušan Hu-n»r(šport). Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Go-razd Šinik (fotografija). Igor Pokom (oblikovanje), Mirjana Draksler in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naslov uredništva in uprave: Klanj, MošeTijadeja 1 - Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23—987, računovodstvo, naročnine 28—463, mali oglasi 27—960. Časopisje oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 — 1/72. uredništvo tel. 21860 Branko Mervič, sekretar predsedstva občinskega komiteja ZKS Kranj Težišče dela komunistov bo v parlamentu Kranj, 20. oktobra - Kranjski komunisti bodo v četrtek, 26. oktobra, na programsko volilni konferenci občinske organizacije sprejemali programsko izjavo "Za boljše življenje", ki bo nedvomno v središču pozornosti, saj so reakcije nanjo iz osnovnih organizacijah večplastne. "Povejte nam najprej, kako so se osnovne organizacije vključile v priprave na programsko volilno konfrenco občinske organizacije zveze komunistov Kranja?" "V tem tednu smo se ponovno prešteli in ugotovili, da je imelo volilno programske seje več kot 80 odstotkov osnovnih organizacij, nekaj se jih bo zvrstilo še do četrtka, jasno pa je že, da jih vse ne bodo izvedle, približno 15 bo takšnih. Razlogi so različni, v nekaterih osnovnih organizacijah so vodstvo zamenjali tekom mandata, nekatere pa so kadrovsko že tako šibke, da bodo zanesljivo podvržene preverjanju obstoja. Na včerajšnji seji občinskega komiteja smo jih pet že ukinili, trend pa se bo verjetno nadaljeval, mislim, da se bomo kmalu srečali z vprašanjem osnovnih organizacij v delovnih organizacijah." "Kakšni so iz osnovnih organizacij odmevi na programsko izjavo Za boljše življenje?" "Lahko rečem, da so tro-plastne. Večinoma dokument pozdravljajo, ga ocenjujejo kot novo kvaliteto in pravijo, da bi morali s takšnimi dokumenti že doslej prihajati pred članstvo. Drugi programu ne verjamejo oziroma ne verjamejo, da ga bomo komunisti res uresničili. Tretji, ki so v manjšini, pa se sprašujejo, ali nismo kranjski komunisti izven konteksta slovenskega programa. V programu namreč ne napovedujemo le vloge zveze komunistov v skupščinskem sistemu, temveč tudi jasno pravimo, da z oblasti ne sestopamo, v Kranju smo komunisti to že večkrat povedali." "Po eni strani pravite, da bo težišče dela komunistov v parlamentu, po drugi pa, da z oblasti ne nameravate sestopiti. Ali to pomeni, da ste pogumni in močni?" "Predvsem smo pogumni, močni pa z idejo in iniciativo, želimo biti korak pred ostalimi, s svojo iniciativnostjo želimo Kranj potegniti iz mrtvila." "Program je vsebinsko resnično svež, kako je sploh nastal?" "Na podlagi analize dosedanjega dela, pokazalo se je, da moramo inovirati svoje delo na področju lastne notranje organiziranosti ter na področju gospodarskega in političnega sistema. Na prvi pogled torej ostajamo zelo klasični, toda, v bistvu gre za vsote področij, rekli smo, da jih bomo natančno opredelili deset do petnajst in se z njimi intenzivno ukvarjali. Po programsko volilni seji bo programska izjava dodelana z operativnim programom, saj bo sicer ostala le mrtva črka na papirju." "Gre pri programski izjavi za prenovo zveze komunistov ali pa za zadrego Kranja, ki se je znašel na razvojnem razpotju?" "Za oboje. Mislim, da se bomo z lastno reformo ukvarjali še nekaj časa, da bo prvo leto novega mandata intenzivno namenjeno spremembam lastne organiziranosti, notranji reformi. Komunisti v Kranju pa želimo združiti voljo in pamet za boljši Kranj, roko ponujamo vsem, želimo, da Kranj spet dobi mesto, ki mu gre. Zavedamo se, da se stari časi Kranja kot prvega v državi ne bodo ponovili, realno pa je, da se pojavlja med petimi občinami v Sloveniji." "Kako ste na občinsko voiilno programsko sejo pripravljeni kadrovsko?" "Z včerajšnim dnem so kadrovske liste v celoti sestavljene. Občinski komite bo imel po novem 30 namesto dosedanjih 50 članov, predsedstvo 7 namesto 11, število krčimo zaradi racionalnosti dela, menimo, da je potrebno tudi v našem političnem delu upoštevati andragoške metode. Novi občinski komite bo jedro aktivistov, okrog katerega se bodo tvorile projektne in delovne skupine, predsedstvo pa bo motor, ki bo usmerjal aktivnosti. Z novim načinom dela so pretekli teden že poskusili, obravnave kongresnih dokumentov slovenskih komunistov se je od 42 va- Po seji centralnega komiteja ZKJ Vukašinovo opozorilo Kranj, 23. oktobra - Zanesljivo je dolgoletni član centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Vukašin Mičunovič, za katerega je bilo tokratno sodelovanje na zveznem cekaju zadnje, saj je na prejšnji seji ponudil odstop, na seji konec preteklega tedna pa je ceka njegov odstop sprejel, eden značilnih pokazateljev razmer v jugoslovanski partiji. Vukašin je odšel, utrujen in naveličan brezplodnega govoričenja, prepirov brez volje, da bi našli rešitve in pota naprej, podtikanj, kršenja statuta in poskusov, da bi bila organizacija ZK oblikovana le po volji enega. Veliko ljudi Vu-kašinovega kova je partija zadnja leta že zgubila, veliko partijcev je postalo apatičnih, ljudje, povsem običajni, pa ob spremljanju dolgoveznih in utrujajočih beograjskih se-ans odkimavajo z glavo in se sprašujejo: kaj smo vendarle storili, da nas mučite s tem... Na zadnji dvodnevni seji zveznega cekaja so bili sicer sprejeti in dani v javno razpravo dokumenti za 14. izredni kongres, ki bo od 20. do 22. januarja prihodnje leto. Sprejeti z zadržki, kar bi bilo konec koncev prav, če bi znali iz razlik potegniti kaj pozitivnega, žal pa tudi s figo v žepu. Verjetno je prav ZKJ tista federalna organizacija, ki seje najbolj loteva razkroj, ki je razbita na šest republiških. večinoma zaprtih organizacij, skrajno obremenjenih s svojimi pogledi, ki nima pozitivnega programa in se njeno delo zožuje le na kritiko vsega, na verbalizem, ne pa na iskanje poti, ki bi ji preprečila odhod in zagotovila vsaj priznanje zgodovinskih zaslug za Jugoslavijo. Povrhu vsega pa je ta organizacija popolnoma slepa za dogodke v soseščini, v državah tako imenovanega realnega socializma. Tolažba, da imamo tri mesece časa za javno razpravo pred kongresi, je slaba. Razlike so tako velike, da jih bo ZKJ s sedanjo zasnovo in načinom dela težko premagala. J.Košnjek Odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč Se plača, se ne plača... Radovljica, 20. oktobra - Strokovna mnenja so si pogosto tudi o istem problemu ali pojavu medsebojno tako nasprotujoča, da celo laiki podvomijo v poštenost stroke in v pravilnost odločitve. Dvomi so še izrazitejši, če gre za sporne primere, v katerih imajo ob navzkrižju različnih interesov pomembno vlogo tudi veze in poznanstva, vplivnost in politična moč. Ko pregledujemo različna "neobvezna pravna mnenja" republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o tem, ali je pri gradnji igrišč za golf treba plačati odškodnino za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč ali ne, se nam vsiljuje primerjava z deklico, ki s trganjem cvetnih delcev na marjetki preskuša - ljubi, ne ljubi, ljubi, ne ljubi... Plača, ne plača, plača, ne plača... Ko je kmetijska zemljiška skupnost občine Šmarje pri Jelšah predlani zaprosila republiško "kmetijsko ministrstvo" za mnenje o tem, ali je za grad- njo igrišča za golf v Jelšingradu potrebno plačilo odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča, je prejela odgovor, da ne gre za spremembo namembnosti in da zato tudi ni treba plačati odškodnine. Pojasnilo za takšno mnenje je bilo kratko, njegovo bistvo pa v tem, da je "golf igrišče v naravi travnik, katerega kmetijska raba, to je intenzivna proizvodnja travinja, je omejena zaradi sočasne uporabe tega travnika za igranje golfa; na tem igrišču pa se trava še vedno lahko kosi". Na Bledu, kjer tudi širijo igrišče rn pridobiva- jo nova kmetijska zemljišča, so se takšni razlagali smejali, predvsem zato, ker je tudi laikom bolj ali manj znano, da na igrišče ni dovoljeno iti niti z navadnimi čevlji, kaj šele s težkimi kmetijskimi stroji. Res je, da se na igrišču še vedno lahko kosi trava, vendar pa le s posebnimi kosilnicami in ne za kmetijske namene. Na Bledu so ob takšni razlagi "kmetijskega ministrstva" (ki bi ji lahko tudi sami oporekali) po tihem upali, da jim odškodnine ne bo treba plačati, vendar je nazadnje, po posredovanju radovljiške kmetijske zemljiške skupnosti, le prevladal razum, ki ga je republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano "izrazil" z novim neobveznim pravnim mnenjem, v katerem pa črno na be- bljenih udeležilo 38 znanih kranjskih družbenopolitičnih delavcev. Odziv je bil torej dober, razprava pa zelo živahna, polemična in ustvarjalna. Kvalitetno bodo lahko sestavljeni tudi tovariško razsodišče, nadzorna in statutarna komisija, vse kandidatne liste pa so odprte. "Zmanjšati na- meravate tudi zaposlenost na občinskem komiteju?" "Tudi tu so predvidene racionalizacije, v prvi fazi zaposlenost nameravamo zmanjšati za dva izvršna sekretarja, kasneje tudi pri administraciji-Delo izvršnih sekretarjev bo moč pokriti z delovnimi in projektnimi skupinami." M. Volčjak "Ne bomo podpirali razvoja, ki bo temeljil predvsem na akumulaciji iz poceni delovne sile. "Če naredimo za strojem malo in slabo, tudi za šolo in zdravnika ne bo!" "Prostor je eden tistih temeljnih omejitvenih dejavnikov razvoja občine in kvalitete življenja v njej, kjer birokratski duh najlažje uničuje človekov značaj in proizvaja miselne m praktične nesmisle." rajevna skupnost, zlasti pa mesto kot celota, mora postati kraj za zborovanja, manifestacije in javne scene s politično vsebino, kjer se dobiva osnovo za ugotavljanje politične volje in mnenja o posameznih problemih družbe." M. Volčjak Zasedanje kranjske skupščine Kranj, oktobra — V sredo, 25. oktobra, ob 15. uri se bodo sestali vsi trije zbori kranjske občinske skupščine. Obravnavali bodo spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana kranjske občine, posebej velja omeniti krajinsko zasnovo Krvavca. Pregledali bodo uresničevanje tekočega družbenega plana kranjske občine v letošnjem letu in sprejemali nov program razvoja drobnega gospodarstva v občini. Na dnevnem redu je še sprememba odloka o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta Planina-jug in informacija o popravku občinskega proračuna za letošnje leto. lem piše, da gre pri gradjjj igrišča za golf za spremern namembnosti in da je zato treba plačati odškodnino. Od prvega do drugega rru nja je minilo le poldrugo Id ■ C. Zaplot"lK Mednarodno podjetje SLOVENUALES TRGOVINA na Gorenjskem sejmu v Krflniu BOGATA PONUDBA NAJBOU ZNANIH SVETOVNIH v, PROIZVAJALCEV Odprto: pon« — pet. sob 12-19 8-12 tel. 28-284 . ^r-UČ KONKURENCNECEf^ Torek, 24. oktobra 1989 3. STRAN ^mnm^m^GLAS Novost v volilni praksi Programi na plakatih - in v javnosti Radovljica, 20. oktobra - Ker se bo Anton Toman, predsednik občinske konference SZDL Radovljica, "Pokojil, so v radovljiški občini že začeli postopek za izvolitev novega predsednika. Občinska konferenca je na seji prejšnji ponedeljek uvrstila v osnutek kandidatne liste vse evidentirane, ki so tudi pristali na kandidaturo - Jožeta Dežmana, Braneta Groharja, Toneta Kapusa, Andreja Kokota, Marijo koman, Janeza Konca, Majdo Odar in Boruta Rusa. Dva med njimi, Jože Dežman in Brane Grohar cPI*' ie kandidat mladinske organizacije, drugi pa eden od treh kandidatov krajevne konference t, Bled) se s svojimi programi predstavljata javnosti na način, ki je pri nas nov, v državah meščanske demokracije pa nekaj običajnega - s plakati. Plakat s programom in portreti Jožeta Dežmana so Razobesili po radovljiških ulicah in tudi drugod v občini v petek, program Braneta Groharja pa bo v Javnosti od danes dalje. Dežman, ki želi predsednico funkcijo opravljati ob službi (kustosa Gorenjskega muzeja v Kranju), je program uokviri v pet gesel: za napredek v mejah zakonov, zagotovimo raz-*°j in omejimo uničevanje, SZDL - od politične koordinaci-le k javni politiki, razum in "stvarjalnost pred trpežno zadeto, za več smeha med ljudmi. ^ Program je zapisal, da je šlo v Preteklosti pri odločitvah o okolju bolj za razkazovanje pomične moči in birokratske Ornejenosti in manj za trezne, strokovne presoje in upošteva-nJa razvojnih stopenj in da je Ugotovilo za skladen razvoj občine spoznavanje preteklih "ačinov vladanja, uveljavitev nadzora nad sedanjim načinom odločanja in skrb za čimvišjo kakovost sprejetih odločitev. "Nisem za politično skrbništvo nad ekonomijo, državo, civilno družbo, ne pristajam pa na objestno zapravljanje naravnih virov in družbenega kapitala za kratkoročno izživljanje kateregakoli nosilca oblasti," je zapisal v program. Prednostna naloga SZDL je temeljita reforma programskih in statutarnih določil, kadrovsko kuhinjo naj zamenja "jasen in razviden volilni sistem, ki bo volilcem omogočal predlaganje in nedvoumno izbiro med različnimi kandidati", vrnimo v politiko javno priznanje in javno kritiko, politika naj zagotavlja čimmanj dobro plačanih stolčkov... Dežman ne napoveduje, koliko na- čelnih opredelitev bi lahko uresničil v občinski resničnosti, še najbolj konkretno pa zagotavlja, da bo skušal preprečiti "mlatenje prazne slame in ubijanje časa". Turistična središča so se predstavila na Švedskem Politične novosti Dokler je bila zveza komunistov (skupaj s "priveski) edina politična sila v Sloveniji (in Jugoslaviji), je svet zvedel od njenih svetovnih popotnikov le za eno (uradno, partijsko) resnico, ki pa ni bila vedno skladna z dejanskimi razmerami v naši republiki in državi. Zdaj, ko je pri nas politični pluralizem uradno priznan in imamo poleg klasičnih političnih organizacij tudi alternativne (opozicijske) zveze, ne potujejo po svetu le predstavniki zveze komunistov, ampak tudi drugi. Avstrijska socialistična stranka, denimo, je na svoj kongres, kije bil v Gradcu od 19. do 21. oktobra, povabila poleg delegacije SZDL Jugoslavije tudi delegacijo slovenskih socialdemokratov. Kmet Ivan Oman iz Zminca pri Škojji Loki, sicer predsednik Slovenske kmečke zveze, je bil minuli teden gost politične akademije avstrijske ljudske stranke (OVP). Na predavanju o političnem položaju v Sloveniji in v pogovoru za avstrijski radio je glasno in jasno povedal, da bo slovenska opozicija na skupščinskih volitvah nastopala združeno, da bo volilni boj s komunisti spričo Kučanove popularnosti izenačen in da si bo opozicija v primeru zmage zaradi položaja, kakršen je v Jugoslaviji, prizadevala za sklenitev koalicijske vlade s komunisti. Izjava ne bi bila nič posebnega, če je ne bi izrekel politik iz socialistične države, ki je vse snovala na miselnosti, da zveza komunistov vidi najdlje in najbolje in da za to ne potrebuje konkurence. Druga novost, kije minuli teden zaznamovala gorenjsko politično življenje, zadeva volitve predsednika občinske konference SZDL Radovljica. Če so še pred leti nekateri kandidati za pomembne občinske občinske funkcije, vajeni prakse, po kateri je vse opravila partija (skupaj s kadrovskimi komisijami), razumeli zahteve po programih kot dvom v njihove nesposobnosti ali celo nezaupanje, so zdaj razmere bistveno drugačne. Programi postajajo zelo pomembna sestavina volilnih postopkov, v katerih naj bi vsakemu kandidatu namesto partije "vzela mero" (strokovna) javnost. Le tako sije namreč mogoče razlagati novost, da so se v petek pojavili na ulicah Radovljice in tudi drugod v občini plakati, s katerimi Jože Dežman, mladinski kandidat za SZDL-jevskega predsednika predstavlja javnosti svoje zamisli in stališča; danes, v torek, pa naj bi enako storil tudi Brane Grohar, eden od treh kandidatov, ki jih je za predsedniško funkcijo predlagala blejska krajevna konferenca SZDL. C. Zaplotnik Brane Grohar se, kot je razvidno iz javno obešenega plakata, zavzema za ukinitev monopola političnih organizacij v konferenci in predsedstvu SZDL, za večjo finančno podporo uspešnih akcij (predvsem) v krajevnih skupnostih, za merila, ki bodo preprečila načrte "brez posluha za ohranjanje in varovanje okolja, za festival SZDL, na katerem bi volilci lahko spoznali kandidate za funkcije in delegatska mesta v občinski skupščini, za racionalno zaposlovanje v politiki, za svobodne in demokratične tajne volitve, za takšno samostojnost gospodarskih organizacij, ki ne bo obšla "občinske strategije razvoja ali naravovarstvenih ukrepov"... Namesto privilegijev forumov, koordinacij in "občinskih centrov" predlaga oživljanje in uresničevanje ciljev policentričnega razvoja, podpira varstvo otrok, razvoj šol, rekreacije in zdravstva ter tudi prostovoljno (organizirano) sosedsko pomoč starejšim ljudem, zavzema pa se tudi za kulturo javnega delovanja in spoštovanja mnenj in interesov manjšine... C. Zaplotnik Zima v slovenskih Alpah banjska gora, 23. oktobra - Pred letošnjo zimsko turistično sezo-nJ> se je Kranjska gora skupaj z Bledom, Bohinjem, Bovcem in Ro-8'° uspešno predstavila v hotelu Reisen na Švedskem. Teden sloven-sk* kuhinje in imenitna predstavitev zimskih turističnih zmogljivost' Slovenije. V Kranjski gori bo letos manj domačih gostov, skrbi Pa jih obisk po prireditvi FIS-a, ki bo 7. januarja. Žičničarji gradijo novo vlečnico Rožle in pripravljajo sistem za umetno zasnežitev. Kranjskogorski hotelirji in Predstavniki turističnega gospodarstva Kranjske gore so se SePtembra s predstavništvom turistične zveze Jugoslavije v ^ockholmu dogovorili o tem, *ako naj bi Kranjska gora ob Podpori Turistične zveze Slovele, Centra za ekonomsko pro-Pagando, Yugotoursa Skandi-navija predstavila projekt, ime-n°van Zima v slovenskih Al-Pah. Dogovorili so se, da od l8: do 25. septembra organizi-aJo Slovenske dneve v hotelu *e'sen v Stockholmu, k sodelo-.anJu pa so povabili čimveč 'pvenskih podjetij. Gospodar-1 Slovenci naj bi izkoristili Nila* vin in za pridobitev ustreznih dovoljenj. Na Švedskem je prohibicija, državne institucije pa dosledno kontrolirajo vsak uvoz vin. Odločilna je beseda funkcionarjev švedskega vinarskega monopola. Ponudili smo le tisto, imamo kar Iniciator in glavni organizator nadvse uspešne predstavitve Kranjske gore, Bohinja, Bovca, Bleda in Rogle na Švedskem je bil Stanko Tomazin, vodja prodajne službe pri Go-renjkinih hotelih v Kranjski žnost in predstavili Skan- gori. Stanko Tomazin pravi ^"lavcem svoje izdelke in se »Vsi se zavedamo, da moramo I °govorili za konkretno sode- privabiti goste v naše kraje, kaj- Var>je. ti sami od sebe ne bodo prišli. Za penzion 25 nemških mark g ^ kranjski gori je zaradi zelo lepega vremena danes precej jQstov> predvsem Nemcev, ki prihajajo v skupinah in ostaja-VaP° ^et c*n'" ^ato se tuQ<' se ms0 odločili za običajna vzdrže-lQvna dela, saj so minula leta oktobra že zaprli precej hote- Bo?a pr'hajajoČo zimsko sezono je v Gorenjkinih hotelih Yu-Tak [S žf zakupil 380 postelj, Thomson pa 40 odstotkov, odi °* • že ne'caJ 'et 0PažaJ°* da se tuji gostje vedno pozneje Jarn° Za z'ms^' dopust. Razumljivo je, da so tujim agencije P°nudili več postelj kot navadno, saj ne pričakujejo več-j,^a.obiska domačih gostov. Predvsem za novo leto bodo . eii ve£ italijanskih gostov, nekoliko pa jih skrbi obisk po 7. nvUarju, po prireditvi FIS. ?a .ranJski gori se zavedajo, da je ponudba tujih smučišč pe nase domače goste vabljivejša. Domači gostje bodo za ne 2'°.n v kranjskogorskih hotelih višje kategorije odšteli 25 ^^sk'h mark. h^.^tavniki hotela Reisen Žičničarji gradijo RTC Žičnice Kranjska gora v teh dneh gradijo novo vlečnico Rožle, ob sedanji vlečnici Mojca za hotelom La-rix. Vlečnica je dolga 550 metrov z višinsko razliko 1 13 metrov in bo prepeljala 900 oseb na uro. Zgradili jo bodo do letošnje zimske sezone. Žičničarji so na poligonu Podkoren očistili iztek spodnjega dela smučišča in razširili zgornji del, tudi pri dvosedu Velika dolina. V Kranjski gori na izteku ži-čničarskega sistema gradijo tudi stavbo, v kateri bo centralna blagajna, reševalna soba, garderobe in sanitarije. Objekta letos še ne bodo mogli dokončati. Za umetno zasneževanje kranjskogorskih smučišč pa imajo že zgrajeno strojnico za sistem, položili so del cevovoda. Material in opremo ter gradnjo večinoma financirajo iz lastnih sredstev. telečje zrezke z gobami, imenitno dekorirane v obliki kmečkega voza, med sladicami pa za prekmursko gibanico. Predstavili smo slovenska vina in povabili 60 švedskih enologov. Naš znani enolog Dušan Brejc jih je s svojo odlično predstavitvijo v oxfordski angleščini naravnost impresionira!, bili pa so izredno zadovoljni nad kvaliteto naših vin. Na tiskovno konferenco smo povabili turistične predstavnike in novinarje: prišlo je kar 17 novinarjev najbolj uglednih časopisov in sami so dejali, da je za švedske razmere tako velik odziv prav presenetljiv. Ogledali so si video film o Gorenjski, opozorili pa so nas na naše napake ter poudarili, da moramo turistični ponudbi čimprej dati več prave vsebine.« Največji stroški so bili z oglasi in reklamo po švedskih časopisih. V tej uspešni in veliki predstavitvi Gorenjske in Slovenije na Švedskem so sodelovali in finančno pomagali: ATC Bovec, Alpinium Bohinj, Turistična poslovna skupnost Bled, Rogla, Slovin, Alpina Žiri, Elan, Center za propagando pri GZS Slovenije, Turistični zvezi Slovenije in Jugoslavije, Adria Airvvavs in JAT, Hoteli Lek, Špik in Gorenjka, Emona Globtour Ljubljana, RTV in drugi. Slovenija se je tako dostojno in kvalitetno predstavila na Švedskem, na turističnem tržišču, kjer je sicer tako kot povsod na zahodu izredna konkurenca. Brez takih in podobnih promocij pa tudi v prihodnje ne bo šlo, kajti nihče se ne bo odločil za počitnice v krajih, ki jih ne pozna ali zanje zgolj le sliši in si jih predstavlja v politično neugodni luči. Zato načrtujejo, da bodo s takimi promocijami nadaljevali in se v naslednjem letu na enak način predstavili tudi drugje v zahodni Evropi. D.Sedej \nbodo t0Vn s°di v veliko verigo sve- Wd°i?nanih hotelov SARA od /\m s.ke do Združenih držav goro- " so obiskali Kranjsko $ke , !n.°stale turistične sloven-teiJrj.raJe, da so se z našimi ho-■erih °Sovorili o uvozu neka-k|0v .Vrst prehrambenih arti-Vjn lr" slovenskih vrhunskih vra a Švedsko, kjer so v resta-pred1J1 Clliper Club ves teden in S|St,avlJali slovensko kuhinjo b0 !°vensko turistično ponud %yft a organizacija in prednjih • na švedskem ni niti li s^anJ enostavna: dogovarja Se domala vse leto za uvoz Moramo na tržišča, od koder prihaja razmeroma malo gostov, se jim predstaviti. Poznavajoč švedsko mentaliteto smo se držali mota: skromna predstavitev, ponuditi pa le tisto, kar res imamo in ne obljubljati nečesa, česar ni. Tako nas je predstavitev stala trikrat manj, kot bi nas v primeru, če bi bili bahavi in razkošni. V restavraciji hotela Reisen smo razstavili slovenske izdelke, od prospektov, Elanovih smuči, čevljev Alpine, slovenska vina in ves teden ponujali slovensko hrano. Med jedrni so se najbolj ogrevali za Veselega Bohinjca - Zaradi razširitve dejavnosti Trgovina Zapravljivček razpisuje tri prosta delovna mesta PRODAJALCEV Pogoji: IV. ali III. stopnja strokovne izobrazbe. I- ali 2- letne delovne izkušnje v stroki, aktivno znanje slovenskega jezika Ponudbe pošljite na naslov: Trgovina Zapravljivček, Delavska 19, Kranj, Tel: 064 22-065 Dovolj nam je! Tako so naslovili na predsedstvo RK ZSMS odprto pismo člani predsedstva OK ZSMS Velenje, Igor Lukšič pa je objavil svoje mnenje,v katerem med drugim pravi, da bo 13. kongres ZSMS prvi kongres na katerem bo vodstvo legitimno zamenjalo svoje članstvo. Če boste pričujoči sestavek prebirali na dan izida časopisa v poznih dopoldanskih urah, potem velja zapisati, da bo ravno v tem času potekala redna seja predsedstva RK ZSMS, ki bo med drugim obravnavala tudi posebno odprto pismo predsedstva OK ZSMS Velenje, v katerem med drugim pravijo: Ker hočemo tudi mi soustvarjati to družbo, ker hočemo v njej aktivno sodelovati, ker nam je dovolj demokratičnega centralizma predsedstva RK ZSMS, ki je dosegel svoj vrhunec na zadnji volilni seji RK ZSMS, ker vidimo v predsedstvu RK ZSMS le črednega pastirja, ki se je spremenil iz koordinatorja dela in zastopnika svojega članstva v temeljnega nosilca represije in discipliniranja še aktivnega članstva, in ker menimo, da je v takšni organizaciji nemoralno delovati, smo se odločili, da do nadaljnjega ne bomo sodelovali v delu organov in organizacij RK ZSMS. Od predsedstva RK ZSMS pa zahtevamo, naj nam v čimkrajšem roku odgovori na naslednja vprašanja: 1. Ali je predsedstvo RK ZSMS odgovorno svojemu članstvu ali pa je mogoče (kot se je pokazalo na zadnji volilni seji) članstvo odgovorno svojemu predsedstvu? 2. Kdo od članov predsedstva je član dveh organizacij: ZKS in ZSMS, in katera stališča zastopajo ti člani v organih ZSMS in v širši družbeni skupnosti? 3. Koliko znaša predračun stroškov, ki so povezani s kongresom v Portorožu? Zelo podobno razmišlja tudi Igor Lukšič, ki je 21. oktobra objavil svoje poglede o novi ZSMS v Dnevniku. Med drugim meni: Velenjski mladinci so pozvali vse občinske konference mladine, naj se pridružijo iniciativnemu odboru združene opozicije v ZSMS. Iniciativni odbor vztraja pri statutu, kije bil sprejet na krškem kongresu, in ki vzpostavlja ZSMS kot prostovoljno družbenopolitično in vzgojno organizacijo vseh mladih. Zavzema se za šest temeljnih ciljev: preimenovanje ZSMS v zvezo slovenske mladine, omejitev zgornje starostne meje s sedanjih 27 na 35 let, osnova organizacije naj bi bile Zveza študentov. Zveza delavske mladine. Zveza kmečke mladine, Zveza dijaške mladine..., članstvo v ZSM bi bilo posredno preko članstva v navedenih organizacijah, vendar s podpisom pristopne izjave, predsedstvo bi sestavljali predstavniki kolektivnih članov, samofinanciranje kot osnovni tip financiranja. Še obvestili: v sklopu kongresnih priprav bo v predavalnici SDJŠ Boris Ziherl (na Podnu) v Škofji Loki, v četrtek 26. oktobra ob 16. uri posvet predsednikov in sekretarjev OO ZSMS škofjeloške občine in danes, v torek, 24. oktobra, ob 18. uri v Prešernovem gledališču v Kranju javna tribuna (vstop prost!) pod naslovom: Kaj bo ZSMS storila spomladi, ko bo prišla na oblast?, na kateri bo kot gost sodeloval predsednik RK ZSMS Jože Školč. Vine Bešter DO Gorenjska bolnišnica TOZD BOLNIŠNICA ZA GINEKOLOGIJO IN PORODNIŠTVO KRANJ Kidričeva 38 a objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge VIŠJE MEDICINSKE SESTRE za nedoločen čas Pogoji: — višja medicinska sestra — opravljen strokovni izpit Kandidati naj vloge z dokazili o izobrazbi pošljejo na gornji naslov v 8 dneh od dneva objave. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po odločitvi komisije. )IMM&£©IESGLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE Torek, 24. oktobra 1989 KRATKE GORENJSKE Tekavčev most v Kokri obnovljen - V krajevni skupnosti Kokra v kranjski občini je bilo v tem srednjeročnem obdobju več različnih akcij. Urejali so vodovode, mostove, javno razsvetljavo, avtobusna postajališča, asfaltirali ceste. Pred dvema letoma so v krajevni skupnosti dobili prvo malo vodno elektrarno, kmečki turizem, letos pred krajevnim praznikom zasebno trgovino in pred dnevi že drugo malo vodno elektrarno. V krajevni skupnosti pravijo, da bodo še naprej spodbujali različne zasebne dejavnosti, hkrati pa delali tudi na urejanju komunalnih in drugih potreb. Letos so imeli v programu obnovo in ureditev Tekavčevega mostu v Kokri. Akcija, ki so jo prijavili tudi na natečaju Cestnokomu-nalne skupnosti Kranj, se je začela prav za krajevni praznik in bila bila potem s pomočjo Gradbinca in predvsem krajanov, ki so most najbolj potrebovali, tudi uspešno končana. Zdaj imajo tri hiše v Kokri nov, 38 metrov dolg most. Prihodnje leto pa imajo v programu izgradnjo mrliških vežic, je med nedavno otvoritvijo male elektrarne v Kokri povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Ciril Koder. Pa tudi telefonska akcija skupaj z ostalimi krajevnimi skupnostmi dobro poteka. - A. Ž. 30 let Gasilsko-reševalne službe Kranj - V vrsti jubilejev, ki jih praznuje slovensko gasilstvo, je tudi 110 let gasilstva v Kranju in 30 let Gasilsko-reševalne skužbe Kranj. 30-letnico so v Gasilsko-reševalni službi proslavili minuli petek. Ob ustanovitvi je Poklicni gasilski vod (ustanovil ga je takratni občinski ljudski obor Kranj) imel 24 gasilcev. Že prvo leto je ta vod imel 35 akcij in sicer 30 požarnih, 1 prometno, 1 vodno in 3 druge. Po izgradnji gasilskega doma in z naraščanjem števila akcij je bila 1962. leta iz voda ustanovljena Poklicna gasilska četa in kmalu zatem je bil ustanovljen Zavod za požarno, reševalno in tehnično službo, ki se je nazadnje organiziral kot Gasilsko-reševalna služba Kranj. Največ akcij je imela ta služba 1973. leta in sicer 109 požarnih, 1040 prometnih, 22 vodnih in 45 drugih. Sicer pa je bilo v 30 letih obstajanja in delovanja Gasilsko-reševalne službe več kot 16.700 različnih akcij. Poleg usposobljenosti za različno in hitro posredovanje in reševanje je danes v Gasilsko-reševalni službi velik poudarek tudi na preventivi. Tako je na primer lani posebna ekipa v službi opravila 135 preventivnih pregledov, 40 predavanj, 90 preizkusov hidrantnega omrežja, 419 pregledov dihalnih in 25.432 pregledov ročnih gasilnih aparatov. A. Ž. Krvodajalska proslava Radovljica - Konec tega tedna, v petek, 27. oktobra, ob 18. uri bo v Osnovni šoli A. T. Linharta krvodajalska proslava, na kateri se bo občinski odbor RK Radovljica zahvalil krvodajalcem. Podelili bodo značke posameznikom, krajevnim organizacijam pa občinska priznanja. Slovesnost je tokrat Rdeči križ pripravil skupaj z Zvezo kulturnih organizacij Radovljica, zato bo kulturni program, ki je potekal tudi v okviru radovljiške kulturne akcije, drugačen kot sicer. DPD Svoboda Boh. Bela bo namreč nastopila z igro Mandragola Niccola Machiavellija. Krvodajalska proslava bi bila lahko nekakšen uvod v letošnjo krvodajalsko akcijo, ki bo v radovljiški občini prihodnji mesec: najprej v Kropi in sicer 2. novembra, v Boh. Bistrici 3. novembra, na Bledu pa od 7. do 10. novembra. L.M. Radovljica - Da ne bi radovljiška graščina imela le na zunaj lepo obnovljene fasade, so se v letu Linhartovih jubilejev v Radovljici zdaj lotili tudi njene notranjosti. Ob lepem grajskem stopnišču sta namreč tudi dva zelo akustična atrija, ki so ju že zdaj uporabljali za glasbene prireditve v poletnem času. Te dni notranjost levega atrija že obnavljajo, na vrsto pa naj bi prišel tudi drugi atrij. - L. M. Krajevna skupnost Žiri ureja ANDREJ ZALAR Pločniki in telefon Žiri, 23. oktobra - Približno 2700-glava krajevna skupnost Žiri danes praznuje. Ob takšnih praznikih velja navada, da pogledamo, kaj se je v kraju v letu dni pomembnega premaknilo. V Žireh se tudi tokrat lahko pohvalijo. Dosežkov na vseh področjih je veliko. Tako so, denimo, Žiri postale bogatejše za novo podjetje Vibro, izjemna pridobitev za ljudi je nova blagovna hiša, ki jo je zgradil konzorcij petih investitorjev, v pripravi pa je sodelovala tudi krajevna skupnost, smučarski skakalci so dobili nove plastične skakalnice, v nekdanji trgovini Žirovka je na novo odprta zasebna okrepčevalnica in še bi lahko naštevali. Tisto, kar krajane povsod najbolj zanima in za kar so pripravljeni dati največ denarja, pa je kajpak komunalna infrastruktura. In prav na tem področju se je krajevna skupnost (kot institucija) tudi v preteklem letu najbolj potrudila. »Med največje dosežke - poleg blagovnice - štejemo drugo etapo širitve osrednje žirovske ceste s pločnikoma v dolžini okroglo petsto metrov, in sicer od mostu čez Račevo pri zadružnem domu do križišča pri Mrov-cu. Hkrati s cesto smo obnovili tudi vodovodne in električne vode, javno razsvetljavo, zgradili pločnike z vsemi cestnimi priključki, ki omogočajo varnejši promet, še posebej varnejšo pot otrok v šolo,« je dejal "duša" žirovske krajevne skupnosti, tajnik Vinko Kopač. Cesto so gradili z denarjem, ki priteka iz treh različnih virov; naravnost iz žepov krajanov, ki se jim bo samoprispevek iztekel 1991. leta, iz blagajne žirovskih podjetij oziroma krajevne skupnosti (podjetja dajejo za delo krajevne skupnosti tri odstotke od kosmatih osebnih dohodkov zaposlenih) ter iz blagajne občinske cestne komunalne skupnosti. Medtem ko so Žirovci za prvo etapo izbrali kot najugodnejšega izvajalca Primorje, so drugo etapo zaupali domačemu Tehniku, ki je zahtevno delo dobro opravil v treh mesecih. Nadaljevanje gradnje te ceste je tudi ena od dveh osrednjih nalog krajevne skupnosti v prihodnjem letu. Vinko Kopač, tajnik krajevne skupnosti, ki ga je ob letošnjem prazniku krajevna konferenca SZDL predlagala za krajevno priznanje. Tretja etapa je zamišljena do Kladivarja oziroma potoka Rakulk. Druga osrednja naloga pa bo izgradnja telefonije, začeta v tem letu. »V bistvu gre za nadaljevanje izgradnje, saj smo pred leti že sklenili obsežno akcijo. Zdaj nas čaka postavitev nove telefonske centrale s priključitvijo 485 novih naročnikov, kolikor smo jih prek poletja nabrali. Posel naj bi bil opravljen do konca 1991. leta. Novi telefonski naročniki bodo za priključek plačali 1920 mark (v dinarski protivrednosti), dolžni pa bodo tudi 50 ur prostovoljnega dela,« je povedal Vinko Kopač. Kaj pa ostale ceste, vodovod, regulacije poplavljivih voda? »Letos smo asfaltirali več krajevnih ulic; Starovaško, denimo, so v celoti financirali krajani sami, asfaltiran je del ceste Jurišnega bataljona, del ceste na Braznico, razširjena je cesta na Ledi-nico, v teku je obnova ceste na Goropeke in ceste proti Etiketi. Zemljišče ob Sori, kjer je bila v preteklih letih napravljena regulacija, smo zravnali in zatravili. Kaže, da je regulacija s tem, ko so Žiri obvarovane po-plav, za nekaj časa obmirovala. L pali smo. da bodo začeli regulirati Osojnico, vendar Območna vodna skupnost Gorenjske letos očitno ne najde denarja. Pričakujemo, da se bodo dela lotili vsaj v začetku prihodnjega leta. Glede vodovodov pa je tako, da je v delu nekaj obnov vaških vodovodov,« je na vprašanje odgovoril Vinko Kopač. Sicer pa je krajevna skupnost sodelovala z denarjem tudi pri obnovi gasilskega doma v starih Žireh. Žirovsko gasilsko društvo letos praznuje častitljivo stoto obletnico. H. Jelovčan, foto F. Perdan Središče Žirov: bogatejše za novo blagovnico in 500 metrov dolg cestni odsek s pločnikom' Posvet predstavnikov turističnih društev Kam odhaja turistična taksa? Gozd Martuljek, 23. oktobra - Na posvetu predstavnikov gorenjskih turističnih društev in Bovca je sodeloval tudi predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič. Turistična taksa se zbira na različnih računih in tudi nenamensko uporablja. Minulo soboto so se v hotelu Špik v Gozd Martuljku na pobudo turističnega društva Kranjska gora zbrali predstavniki gorenjskih turističnih društev in Bovca ter se s predsednikom Turistične zveze Slovenije dr. Marjanom Rožičem pogovarjali predvsem o porabi in namenu turistične takse. V večjih turističnih središčih Gorenjske se letno zbere zelo veliko turistične takse, saj jo plačujejo turisti dnevno v višini dveh nemških mark, v kampih celo 3 nemške marke. Ta taksa se nato zbira bodisi v občinskih proračunih ali na posebnih žiro računih, celo na skladih: v jeseniški občini na skladu stavbnih zemljišč. V Kranjski gori, denimo, polovico marke ostane hotelom. Zaradi tečajnih razlik je tako lani hotelom ostalo 50 milijard dinarjev takse, turističnim društvom pa 44 milijard - se pravi, da so društva dobila manjši del. Računajo pa, da bo letos hotelirjem ostalo 150 do 180 milijard dinarjev turistične takse. Razumljivo je, da si turistična društva želijo takso nazaj, saj opravljajo v kraju propagandno dejavnost in ostale dejavnosti, brez katere dobre turistične ponudbe ni. Turistično takso nasploh po turističnih deželah v svetu jemljejo kot plačilo za storitve, ki jih drugače ne morejo zaračunati, pri nas pa odhaja za vse mogoče namene in potrebe. Po besedah predsednika Turističnega društva Kranjska gora Jožeta Borštnarja je jeseniški izvršni svet celo del turistične takse, ki bi jo moralo dobiti Turistično društvo Kranjska gora, naložil v neko banko. Na posvetu so se domenili, da bo morala Turistična zveza Slovenije čimprej poskrbeti za namensko porabo takse in pravno urediti njen status. Nekateri so predlagali, da bi se zbirala pri občinskih turističnih zvezah ali pri tistih društvih, ki so večja. Turistična zveza Slovenija naj bi sklicala pogovor s predsedniki izvršnih svetov iz tistih slovenskih občin, kjer se zbere največ takse. Na tem pogovoru naj bi se pomenili, kako in kaj s problematiko, ki žuli številna turistična društva ne le po Gorenjski, temveč tudi po Sloveniji. Prav tako bodo turistična društva Gorenjske in Bovca odslej bolje sodelovala, predvsem zaradi priprav na olimpiado,ter se dogovarjala o skupnih nastopih na turističnem tržišču in skupnih akcijah. D. Sedej Pregled gasilnih aparatov Cerklje - Prostovoljno gasilsko društvo Cerklje, ki deluje na območju krajevnih skupnosti Cerklje, Grad, Poženik in Sentur-ška gora pod Krvavcem, bo tudi letos v okviru meseca požarne varnosti organiziralo pregledovanje ročnih gasilnih aparatov. Ročne gasilne aparate bodo gasilski strokovnjaki iz Kranja pregledovali v četrtek, 26. oktobra, od 8. do 12. ure v gasilskem domu v Cerkljah. Ob tej priložnosti bodo v domu naprodaj tudi novi gasilni aparati. A. Ž. Oktober tudi mesec varčevanja V okviru 31. oktobra - svetovnega dneva varčevanja je v Ljubljanski banki oziroma Temeljni banki Gorenjske Kranj že nekaj let ves mesec oktober namenjen različnim, še posebej poudarjenim varčevalnim in propagandnim aktivnostim-Temeljna banka Gorenjske je že dlje časa znana po prizadevanjih, da bi bile stranke, ki prihajajo v banko zaradi različnih bančnih oziroma denarih poslov čimbolj zadovoljne-Znane so njihove poslovne akcije Bančni bon ton, Pismo zaupanja. Ena in ena je tri in podobne. V program sodobne poslovnosti in približanja banke varčevalcem oziroma strankam sodi tudi odpiranje novih poslovnih enot, oprema trgovin s posebnimi pulti, akcije Pred okenci brez vrst, pregled' ne table o zasedenosti posameznih enot ob določeni uri in ob določenem dnevu, itd. Ta mesec so v Temeljni banki Gorenjske pripravili še več tovrstnih akcij. Med njimi so tudi razstave (numizmatična in likovna), srečanje in obdaritev varčevalcev, kinopredstave za mladino, obisk vrtca in nenazadnje tudi razglasitev najboljše ekspoziture Ljubljanske banke-Temeljne banke Gorenjske. Večina akcij bo ta in v začetku prihodnjega tedna. ^ Zlata poroka na Orehku Kranj, oktobra - 15. oktobra je minilo 50 let, odkar sta vzela Milka in Feliks Golob z Orehka pri Kranju. Milka je JJE lenjka, Iljova iz Dolnjih Retenj pri Velikih Laščah, prva Levs kova soseda. Kot je pripovedovala njena stara mama, je LeVt0. na njihovem kozolcu pisal knjige. Feliks pa je Marušnikov iz u lega nad Ljubljano. Na Orehku sta se spoznala. V Kranj ju Je jz neslo iskanje dela in v isti hiši sta našla stanovanje. Oba sta številčnih kmečkih družin; pri mami Milki je bilo 7, pri atu Fei^ su 12 otrok. Zgodaj sta morala po svetu, že pri petnajstih, se_ najstih letih. Milka je prvo službo dobila pri peku Romihu v J žiču, Feliks pa na opekarni v Dragi pri Igu. Po dve uri hoje vsako smer. 1936. sta dobila delo v kranjski tekstilni tovarni-Milka je bila vsa leta predica v Inteksu, Feliks pa v Tekstilindusu brusač v predilnici, ko pa seje leta 1956 ponesrečil, je bil čuvaj. Takrat, ko mu je stroj zmaličil roko, je bilo hudo, pa prva leta vojni, ko sta v najhuj šem pomanjkanju gra dila hišo. Sicer pa spominjata, da jima , bilo vedno lepo, kajti v hiši je vladalo razumevanje. . imata. Lepo jima je, da bi bilo le zdravje in mir na svetu, Še na mnoga zdrava leta, Milka in Feliks! D. Do,e po se je si želita Nov program razvoja drobnega gospodarstva v kranjski občini Kriza se iz industrije seli tudi v obrt Kranj, oktobra - V zadnjih letih je bilo izrečenih veliko besed o drobnem gospodarstvu, ki naJ bi zapolnilo "socialistično črno luknjo". V Kranju so pred petimi leti sprejeli poseben program razvoja drobnega gospodarstva v družbenem in zasebnem sektorju, precej nalog je bilo sicer uresničenih, vendar o razcvetu obrti nikakor ne moremo govoriti, saj še vedno ne dohiteva potreb ljudi, zaostaja predvsem pri servisnih dejavnosti in osebnih storitvah. Zato so zdaj - tudi zaradi novih zakonov - napravili nov program, ki podobno kot prejšnji določa naloge in ukrepe na področju urejanja prostora, davčne in kreditne politike, zaposlovanja, izobraževanja, pridobivanja obrtnih dovoljenj, sejemske dejavnosti, ustanavljanja "ovih enot, itd. V drobnem gospodarstvu je problem •n težav še vedno toliko, da človek preprosto ne ve, kje bi začel. Morda pri najbolj aktualnem problemu, ki ga občutijo predvsem kooperanti in proizvodni obrtniki, gospodarska kriza, ki nosi s sabo tudi padanje obsega industrijske proizvodnje, se že seli v drobno gospodarstvo, ki jo občuti Predvsem kot upadanje naročil, s tem pa seveda zmanjšuje zaposlenost. Tovarna, ki Pride v težave, navadno hitro skrči število svojih obrtniških kooperantov, da seveda ne govorimo o tem, kako problematično je v razmerah visoke inflacije plačevanje računov kooperantom. Brez programskih posegov torej ni moč pričakovati hitrejšega razvoja, zanj Pa so v Kranju zainteresirani zlasti zaradi 2aposlovanja presežkov delavcev v indu-■**>ji. Zato nameravajo v občini poseči z olajšavami pri odpiranju novih delovnih fJJ*st> če stvari ne bodo urejene na ravni rePublike. V mislih imajo seveda pred-vsem olajšave pri plačevanju prispevkov, SaJ je znano, da predstavljajo pri zaposlo-^ar»ju delavcev veliko večje breme kot davki. Tudi pri začetku poslovanja so obrtniki deležni davčnih olajšav, najrazličnejše prispevke pa morajo takoj in v celoti Plačati, kar marsikomu že na začetku vzamemo veliko, če ne vso voljo. Zaradi cincanja Tekstilindusa ni prišlo do prodaje poslovnih prostorov starega Inteksa, kjer je 70 tisoč površinskih •"etrov prostora, ocenjeni pa so bili na "70 milijard dinarjev. Zanimanje so pokazali "veliki" kranjski obrtniki, zaradi odlašanja pa so trije praktično že 'odšli" iz Kranja, saj so kupili poslovne prostore v Domžalah. 16 družbenih podjetij in 1.300 zasebnih obrtnikov V Kranju v drobno gospodarsrtvo družbenega sektorja sodi 16 organizacij, ki zaposlujejo 913 delavcev, kar je 13 odstotkov zaposlenih v občini. Večinoma se ukvarjajo z gradbeništvom, le 255 delavcev pa je zaposlenih na področju obrti in osebnih storitev. V uspešnosti so med njimi velike razlike, lani je najvišjo stopnjo akumulativnosti, kar 71,5 odstotno, doseglo Dimnikarsko podjetje, komaj 0,2 odstotno pa Alpetourov Remont. Največji dohodek na zaposlenega je uspelo doseči Gorenjski obrtni zadrugi in pozdu Ornega, slednji je imel tudi najvišje osebne dohodke, pri plačah pa mu je sledil pozd Orod-jarstvo iz Šenčurja. Pozd Ornega je bil ustanovljen lani, letos pa še dve splošni obrtni zadrugi in sicer Invent in Projekt. Število zasebnih obrtnikov pa se je v zadnjih petih letih povečalo za 257 in tako jih je v kranjski občini zdaj okoli 1.300. Število delavcev pri samostojnih obrtnikih se zmanjšuje, leta 1984 je prišlo 1,22 delavca na obrtnika, lani pa le še 0,96. V kranjski občini 60 odstotkov obratovalnic nima nobenega delavca, 18 odstotkov jih ima po enega, 8 odstotkov po dva, 10 odstotkov od tri do pet in le 2,8 odstotka obratovalnice ima zaposlenih šest in več delavcev. Podatki torej zelo jasno povedo, da obrtniki zaradi visokih prispevkov nič kaj radi ne zaposlujejo delavcev. Število "popoldanskih" obrtnikov je do leta 1987 raslo in sicer s 428 v letu 1984 na 583 v letu 1986, nato pa je začeto padati, konec lanskega leta so jih našteli 549. Pozna se, da tovarne delo vse bolj zadržujejo zase, pa tudi sprememba davčnega zakona, po katerem davčne obveznosti pred- Novi program razvoja drobnega gospodarstva opušča naštevanje deficitarnih dejavnosti, temveč pravi, da so spodbude potrebne za vse, razen za prevoznike potnikov in blaga ter okrepčevalnice, ki točijo le pijače in ne nudijo hrane. Predložen je že popravljen odlok o davkih, ki olajšave priznava le tistim gostinskim lokalom, ki najmanj 40 odstotkov prihodka ustvarijo s hrano in prenočišči. Morda poslej v Kranju ne bo več gostiln, kjer točijo le pijačo in niti sendviča ni moč dobiti. pisujejo tudi tistim, ki imajo obrtno dejavnost registrirano, z njo pa ne dosegajo potrebnega prometa oziroma dohodka. Zanimiva novost predlaganega odloka o davkih je tudi poroštvo, ki bi ga davčna uprava lahko zahtevala v primeru, če zavezanec več kot šest mesecev ne bi poravnal svojih obveznosti in jih ne bi bilo moč izterjati iz njegovih denarnih sredstev in premičnega premoženja. Zanj naj bi s pismeno izjavo jamčila dva poroka. Razvoj obrti prepočasen zlasti pri storitvah Potreb ljudi razvoj servisnih dejavnosti in osebnih storitev ne dohiteva. Za belo tehniko in zabavno akustiko imata za svoje izdelke dobro organiziran servis Iskra in Gorenje, vseh ostalih servisov pa v Kranju primanjkuje, čeprav so deležne olajšav in spodbud. Vztrajno narašča število zasebnih gostinskih lokalov, zdaj jih je 81, vendar pa še vedno primanjkujejo lokali z dobro hrano. Po sprejetju novih zakonov se je v zadnjem času zelo razmahnila zasebna trgovina, zanimanja je še vedno veliko. Kljub visokim davčnim olajšavam je za domačo in umetno obrt malo zanimanja, z njo se ukvarja le 11 oseb, še ti predvsem z izdelovanjem turističnih spominkov. Več kot je potrebno, pa je zdaj predvsem avto-prevoznikov in taksistov, kar okoli 300 jih je v kranjski občini. M. Volčjak bencinski dinar vse pomembnejši pri izgradnji cest V letu dni obnovljenih 183 kilometrov cest raJ, oktobra - Od lanske do letošnje jeseni je bilo v Sloveniji za obno- vi. cest porabljenih 19 milijonov dolarjev (preračunanih v dinarje seve- a), zgrajenih pa je bilo 22 kilometrov avtocest. Pri takšni dinamiki bi a izgradnjo 250 kilometrov novih avtocest in magistralnih cest potrebovali 1"> J„ tc I-._________t„l*l__I____J_ "______„1_J --„1-1- , —■ n do 15 let, vse pomembnejši vir sredstev pa naposled postaja ovali 12 encinski dinar, ki naj bi leta 1991 imel tretiinski delež v ceni naftnih svatov. kakšne čati v devizah, zato AMD namerava uvesti posebne bone. Še letos naj bi začeli graditi avtocesto od Karavanškega predora do Vrbe. Ce bodo pridobljeni mednarodni krediti, naj bi kmalu začeli graditi avtocesto Podna- nos - Razdrto in Šentilj - Zagreb in v drugi polovici prihodnjega leta dobili kar 40 do 50 kilometrov novih avtocest, leto kasneje pa naj bi bil odprt Karavanški predor z avtocesto. M. V. nase ceste, ni poli 110 pripovedovati, kako po-1 j>mbne so tudi za turizem prav ako ne. saj imajo prevozni stro-20 do 25 odstotni delež v turi-j^nem prometu. V cestnem gozdarstvu smo od lanske jeseni M: i - -------..... t-------J • ^...... nan Jelene, predsednik repu-'skega komiteja za promet in segli odločilni preboj, pravi e/e. izsilili smo proces poveče-narja. [*nJa bencinskega t . dveh fazah že uresničen, s |J*S)e pa naj bi do leta 1991 imel ei.linski delež v ceni naftnih de- i2?lov' Tako bi v 12 tio l5-tih le- Uresničili program izgradnje ^ kilometrov novih avtocest in y^ls,ralnih cest v Sloveniji. (|sakn leto bi torej morali zgradi-I I~ 1 kilometrov novih cest in nko rečemo, da je bil letos ta 1 Uresničen, saj je bilo zgraje- casu glavne turistične se-°ne sta bili na magistralnih stah le dve popolni zapori " sicer pri Radovljici in v ^rr»ji Radgoni. Pri Rado-'J»ci so od 16. do 25. avgu-fs» delali 24 ur na dan. Ven-*r Pa je bilo želja, da bi gadili v času glavne turisti-ČeC Se.zone vee, veliko prepričanja je bilo potrebnega, a niso gradili tudi drugod. £ novo sistemsko zakonodaji o cestah bo tudi tovrstne Probleme lažje razreševati, aJ bo imela republiška Prava za ceste večje (prave) Pristojnosti, kar bo seveda Pravilo sedanji monopol Ustnih podjetij. nih 22 kilometrov avtocest (južna obvoznica. Višnja gora, hitra cesta Maribor). Pri obnovi cest pa so letos upoštevali, katere so najpomembnejše za turizem, prednost so imele predvsem liste, ki imajo največji promet lujih vozil. Od lanske do letošnje jeseni so obnovili cestišča na 51 kilometrih avtocest, na 87 kilometrih magistralnih cest in na 45 kilometrih regionalnih cest: skupaj torej na 183 kilometrih cest. Za obnove so preračunano v dinarje porabili 19 milijonov dolarjev. Z obnovami so se izognili glavni turistični sezoni, i/jema jc bila le obnova ceste od Lesc do Radovljice in blejske vpadnice. Zal pa je bil v gradnji tudi most v Jasni v Kranjski gori. Večjo pozornost so posvetili tudi talnim označbam na cestah, na magistralnih in regionalnih cestah so potegnili 2.471 kilometrov črt, kar je po sedanji vrednosti veljalo 128 milijard dinarjev, približno 60 milijard dinarjev pa so namenili za vertikalno cestno signalizacijo. Ob cestah še vedno velik problem predstavljajo črna parkirišča, saj jih je v Sloveniji kar 37. največ ob dolenjski magistrali. Po besedah Milana Jclenca jih bodo skušali urediti, razen tistih, kjer je ustavljanje nevarno, prostor pa oddali v najem zasebnikom. Premalo so izkoriščene tudi cestninske postaje, ki bi jih lahko bolj izkoristili za obveščanje tujce v. letos so delili le informacijo o Karavanškem predoru in vabilo v Postojnsko jamo. Na cestninskih postajah pa imajo vse več težav, ker tujci želijo cestnino pla- Novi programi Tehtnice povezani s prekvalifikacijo zaposlenih Poslej tudi mehanizmi za švicarske ročne ure Železniki, 23. oktobra - V Tehtnici so na osnovi analize tržišča ugotovili, da bodo v prihodnje svoje izdelke na domačem trgu vse težje prodajali. Edini izhod zato vidijo v prestrukturiranju proizvodnje, v programih za zunanje trge. V začetku oktobra so sprejeli sklep o prestrukturiranju podjetja. Novi programi oziroma izdelki pa potegnejo za seboj tudi nujne prekvalifikacije zaposlenih. Stroški prekvalifikacije za sto delavcev so ocenjeni na 1,4 milijarde dinarjev. V Tehtnici kandidirajo za nepovratna sredstva republiške skupnosti za zaposlovanje, pri čemer jih je med drugimi podprl tudi občinski izvršni svet. Kot povsem nov program se v Tehtnici pojavlja izdelava mehanizmov za mehanske in Quartz ročne ure v sodelovanju s švicarsko firmo STATEC-AG. ki bo zaposlovala 50 delavcev. Pet se jih bo za novo delo usposabljalo v Švici, ostale bo švicarski strokovnjak izobraževal v Železnikih. Razen prekvalifikacij delavcev zaradi proizvodnje urinih mehanizmov pa imajo v Tehtnici v načrtu tudi prekvalifikacije delavcev za proizvodnjo elektronskih tehtnic, modemov in laboratorijskih aparatov. V teh primerih gre za novo generacijo izdelkov, pri katerih prevladuje popoln sistem elektronike, za kar morajo usposobiti ljudi, ki so bili doslej zaposleni na mehanskih dvoskodeličnih tehtnicah ter klasičnih laboratorijskih centrifugah, mešalcih in vibratorjih. Izdelava .sodobnejših inteligentnih preciznih elektronskih tehtnic je na začetku in zahteva prekvalifikacijo 25 delavcev. Razen tega so v Tehtnici v kooperaciji z Informacijskim inženiringom Metalke iz Ljubljane začeli tudi s proizvodnjo modemov, zaradi česar se morajo njihovi finomehaniki preleviti v elektronike. Kol rečeno, bo program prekvalifikacije zajel skupaj sto (od I 17) delavcev. Vanj namreč niso vključeni zgolj proizvodni delavci, ampak tudi zaposleni v tako imenovani režiji, saj spopadanje z novimi izdelki in trgi terja tudi prestrukturiranje komerciale / uvajanjem marketinga in zunanjetrgovinskega sektorja, nabave, skladiščenja, kontrole, tehnologi je."konstrukcije in predvsem razvoja. H. Jelovčan 30 taksistov Kranj ima kar 30 taksistov, s taksijem pa se pelje malokdo in malokdaj. V Kranju tako kot drugod primanjkuje obrtnikov, nekaterih pa je vendarle preveč, saj imajo kar 260 avtoprevoznikov in 30 taksistov. Pravijo, da je preveč tudi krčem, kjer točijo le pijače in niti sendviča ne moreš dobiti. Pomudimo se malo dlje pri taksistih, ki najbolj bodejo v oči, saj se človek vpraša: čemu jih je toliko, le kdo se vozi? Res, malokdaj je moč videti na kranjskih ulicah taksi, niti svojega stalnega parkirišča nimajo, v telefonskem imeniku smo našli le štiri imena. Malokdaj in malokdo se pelje s taksijem, morda do zdravstvenega doma. če ni doma avta in pri roki prijatelja, soseda, morda z brniškega letališča domov, ker nerad več dni tam pustiš svoj avto. Taksist pa bo rad povedal, kako trd je njegov kruh, saj je moral čakati več ur. dela (čaka) pa praktično ves dan, če hoče preživeti. Čemu je torej taksistov vse več, če nimajo dela? Razumeti je moč, da tudi v Kranju kot gobe po dežju rastejo točilnice, saj je pri pijači zaslužek lažji in hitrejši, tudi časi so ji bolj naklonjeni kot hrani. Razumeti je navsezadnje tudi moč, da avtoprevozniki že morajo imeti dovolj dela, saj sicer ne bi kupovali in vzdrževali dragih tovornjakov, nemara si pomagajo po "administrativnih" poteh, saj jim ni potrebno tako razdrobiti računa, kot ga. denimo, morajo avtomehaniki. Zelo težko pa je razumeti, čemu taksisti po osemnajst ur čakajo na stranko (vsaj tako pravijo), saj zaslužka golo čakanje vendar ne prinese. Odgovor na zapleteno vprašanje je verjetno skrit v dejstvu, da je zelo lahko postati taksist, praktično potrebuješ le vozniški izpit, avto pa si lahko tudi sposodiš, od tete ali pa celo vzameš rent-a-car. Malce nesramno bi lahko rekli, da se je s "sončne uprave" moč zlahka preseliti med taksiste, zakaj je večurno čakanje vabljivo pa je seveda naslednje, še težje vprašanje. Upravičeno je zato negodovanje tistih redkih taksistov, ki imajo, denimo, pogodbo z brniškim letališčem in se s taksi službo res preživljajo. Prisegamo na tržne zakonitosti, vendar pa le niso vsemogočne, kranjski taksisti to najbolje dokazujejo. Drugod po svetu, kjer imajo s tržnimi zakonitostmi bogate izkušnje, so to že zdavnaj spoznali. V New Yorku imajo 32 tisoč taksistov, mestna vlada je odločila, da jih toliko zadošča. Ko gre taksist v pokoj, licenco proda. Tudi liberalizem ima torej razumne meje. M. Volčjak H C0SP0ĐARSKECA SVETA Srbsko posojilo - katastrofa Najnovejši podatki o vpisu posojila za gospodarski preporod Srbije povedo, da zlasti pri deviznem delu resno zaostaja, kar je Mihajlo Švabić, predsednik nadzornega odbora za vpisovanje posojila na sestanku v Gospodarski zbornici Srbije označil kot katastrofalno. Do 18.oktobra je bilo vpisanih 877 milijard dinarjev (od načrtovanih 2.000 milijard dinarjev) in 20,5 milijona dolarjev (od načrtovane 1 milijarde dolarjev). Zlasti devizni del je torej skromen, saj so uspeli zbrati le petino predvidenih sredstev. Rok za vpis posojila je 31. december 1989, veliko časa torej ni več preostalo. Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke SERVISA ZA PROTOKOLARNE STORITVE BRDO PRI KRANJU objavlja dela in naloge 1. VODJA IZMENE - TEHNIK STREŽBE - dva delavca 2. VODJA IZMENE - TEHNIK KUHARSTVA — dva delavca 3. TEHNIK STREŽBE - pet delavcev 4. TEHNIK KUHARSTVA - trije delavci 5. NATAKAR - dva delavca 6. KUHINJSKI POMOČNIK Pogoji: pod 1: program štiriletnega srednjega izobraževanja - smer strežba, dve leti delovnih izkušenj, znanje tujega jezika, tečaj in izpit iz higienskega minimuma, poskusno delo dva meseca pod 2: program štiriletnega srednjega izobraževanja - smer kuharstvo, dve leti delovnih izkušenj, tečaj in izpit iz higienskega minimuma, poskusno delo dva meseca pod 3: program štiriletnega srednjega izobraževanja - smer strežba, eno leto delovnih izkušenj, aktivno znanje tujega jezika, tečaj in izpit iz higienskega minimuma, poskusno delo dva meseca pod 4: program štiriletnega srednjega izobraževanja - smer kuharstvo, eno leto delovnih izkušenj, tečaj in izpit iz higi-enksega minimuma, poskusno delo dva meseca pod 5: program triletnega srednjega izobraževanja - smer natakar, šest mesecev delovnih izkušenj, tečaj in izpit iz higienskega minimuma, poskusno delo en mesec pod 6: skrajšani program s področja gostinstva - smer kuharstvo, šest mesecev delovnih izkušenj, tečaj in izpit iz higienskega minimuma, poskusno delo en mesec Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, razen pod točko 3 (trije delavci za določen čas) in pod točko 4 (en delavec za določen čas) - nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: Servis za protokolarne storitve Brdo pri Kranju, Pre-doslje št. 39, 64000 Kranj. Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. GLAS 6. STRAN /PODLISTEK, PISMA, ODMEVLjr Torek, 24. oktobra 1S89 S KULTURO PO KULTURNI POTI Prosimo, da objavile naše pripombe k izjavi lov. Slavka Metka v prispevku novinarke Lee Mencinger S kulturo po kulturni poti. objavljenem v Glasu dne 26.9.1989., ki se nanaša na obnovo Markove cerkve v Vrhi. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju vodi konservatorska in restavratorska dela v p. c. sv. Marka v Vrbi, ki so se začele v lanskem letu in se bodo nadaljevala do končne prezentacije kulturnega spomenika, ki ho zaključena z restavri-ranjem oltarjev predvidoma v prihodnjem letu. Dela torej niso zastala, kot trdi tov. Mežek, le seznanjen ni z njimi, zato naj na kratko opišemo akcijo. V lanskem letu je bila cerkev gradbeno sanirana, predvsem po zaslugi župnika Franca Kluna. ki je skupaj s krajani zagotovil sredstva za statistično sanacijo in obnovo kritine, ter zunanjih ometov. Del sredstev sta prispevali tudi republiška in občinska kulturna skupnost. V letošnjem letu se dela nadaljujejo v notranjosti. Pri izdelavi vezi so bili odkriti fragmenti gotskega figuralno poslikanega stropa, zato smo se odločili, da v ladji obnovimo lesen strop. Zahtevno nalogo je prevzel restavrator Viktor Snoj, ki je pripravil več variant rekonstrukcije posli kave, saj je bilo potrebno ohranjene ornamente vkomponirati v novo celoto, primerno času in gorenjskemu prostoru. Zavedamo se. da bo nov strop idealizirana podoba gotskega stropa, končni učinek pa bo nedvomno boljši, ko je bil sedanji ometan in sivo beljen strop. Poslikava je v delu. Avgusta so restavratorji Restavratorskega centra iz Ljubljane začeli res t a vri ral i freske v ladji in v prezbiteriju. Sondiranje v prezbiteriju je dopolnilo lanskoletno ugotovitev, da se pod beleži skriva dekorativna poslikava okoli prvotnih gotskih oken. v ladji pa je bilo odkritih še nekaj fragmentov Pohoda sv. treh kraljev na severni steni in romansko okno na južni steni. Sondiranju je sledilo utrjevanje freskoometov in odstranitev ometov brez poslikav. ki jih v tem času nadomeščajo z novimi. Po obnovi ometov bo potrebno zaključiti dela pri prezentaciji romanske apside, s podjetjem Elektro Žirovnica je dogovorjena razporeditev svetil v lopi. ladji in prezbiteriju. v prihodnjem letu pa imamo v programu tudi restavriranje opreme, kjer pa smo ponovno vezani na Restavratorski center in njihove časovne termine. Če se na koncu dotaknemo še finančnih sredstev, je potrebno upoštevati dejstvo, da bi z letošnjimi sredstvi, ki sta jih prispeva- li republiška in občinska kulturna skupnost plačali le slikanje stropa, medlem ko je potreben les kupil župnik in da imamo trenutno na akciji okoli 70.000.000 din minusa. O velikem znesku, ki ga je menda podjetje Lesnina namenilo za obnovo stropa pa ne mi. ne župnik ne vemo nič. razen tega, da imajo prošnjo za pomoč v Lesnini na dnevnem redu ene od prihodnjih sej in da bodo še pretehtali ekonomsko upravičenost pomoči. Konservator: . __ _ Nika Leben KAKO BOHINJCI VARUJEMO NARAVO Nekoč je bohinjska lepotica čista in neomadeževana ležala v spokojni dolini, obdana z zelenimi bregovi in mogočnimi kamnitimi stenami. Kmalu so jo odkrili ljudje. Občudovali in spoštovali so jo. Toda pojavili so se drugi, ki so z zaprtimi očmi hvalili lepote, o katerih so jim pripovedovali ljudje. Kmalu so ti drugi odkrili, da je prijetno biti z njo, da lahko nekaj tudi iztržijo in ob njej prav prijetno uživajo. Polagoma so se ji z vseh strani približevali, se je dotikali in jo stiskali iščoč zadovoljitve. Takrat so ljudje bili še dovolj močni in postavili so čuvaje iz svojih vrst — vsi pač niso mogli stati na straži. A glej, minilo je malo časa, v katerem se prilizovanje lepotici ni zmanjšalo, in zaneslo je čuvaje: prema- mila jih je prelestna lepota. Vzeli so ji čistost in devištvo. Tako rekoč ob koncu turistične sezone je prav, da se obrnemo nazaj, poterjamo dolžnike in sami vrnemo, kar smo si sposodili. Če se seveda to sploh da storiti. Nasilje nad naravo se v Bohinju že nekaj let močno povečuje. Tako hitro, kot minulo poletje pa še nikoli doslej. Svoj vrh, vsaj upamo, da je vrh, je doseglo zadnji teden avgusta. V tednu, ko so mladi v ekološkem taboru ob Bohinjskem jezeru navdušeno načrtovali, kako vsaj nekaj dediščine ohraniti vnukom, so vodo jezera brezskrbno rezali motorni čolni UNZ. Poleg vseh smetišč, kanalizacij, zgrešenega kmetovanja, hotelov, avtocampa in še ne vem česa, je nastala nova rana na triglavski lepotici. Morda doslej najhujša. Težko je rešiti in opravičiti vsako nasilje, če pa so vzrok tisti, ki smo jim zaupali varstvo, je reševanje še težje. In kar je najhujše pri tem: ljudje, ki so to videli, se niso zavedli rane na naravi — začeli so pripravljati svoja motorna plovila in jih spuščati v jezero. Saj: če oni lahko, zakaj pa jaz ne bi grešil. Židje imajo zakon, po katerem za tako dejanje ni kriv mož, ki devico onečasti, ampak ona sama. Kamenjajo jo do smrti. Neumen zakon, bomo rekli, toda bojim se, da se ga bomo v tem primeru. Krivo bo jezero, ker leži ravno na takem mestu, ki je primerno za reševalne vaje. Kajpada — namečimo in navozima kamenja v vodo. Nastalo bo čudovito utrjeno letališče in bohinjski hoteli bodo lahko ves čas polni; ostalo bo še za Bled. Na »kulturne« prireditve pod Skalco bodo veliki boeingi vozili trume angleških turistov, sosedje Italijani pa se bodo pripeljali na gobarsko tekmovanje na Pokljuko. Noben človek ne sme biti ren ob takem ravnanju. Toda kaj storiti? Kako spremeniti miselnost ljudem, ki naravo gledajo le po televiziji in pijejo mleko iz plastične vrečke? Jure Dobravec IMOS S G P TEHNIK SGP Tehnik Škofja Loka TOZD Komunalne dejavnosti Kidričeva c. 43/a obvešča porabnike komunalnih storitev: Da se 25. 10. 1989 poveča cena vode s prispevki in kanalščina za 45 %. Da se 1. 11. 1989 poveča cena smetarini in ostalim komunalnim storitvam za 45 %. Komisija za delovna razmerja TOZD PSIHIATRIČNE BOLNICE BEGUNJE objavlja prosta dela in naloge 1. PSIHOLOGA SPECIALISTA IZ KLINIČNE PSIHOLOGIJE OZIROMA SPECIALIZANTA 2. ZDRAVNIKA SPECIALISTA IZ PSIHIATRIJE OZIROMA SPECIALIZANTA Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja tri mesece. Pogoji: pod 1.: — končana filozofska fakulteta in specializacija iz klinične psihologije oziroma končana filozofska fakulteta in opravljen strokovni izpit pod 2.: — končana medicinska fakulteta in specializacija iz psihiatrije oziroma končana medicinska fakulteta in opravljen strokovni izpit. Kandidati naj vloge z dokazili o izobrazbi naslovijo na naslov - kadrovska služba TOZD Psihiatrične bolnice Begunje v 15 dneh po objavi. ljubljanska banka OKTOBER V GORENJSKI BANKI SE ŽELIMO VRSTAM IZOGNITI! 3 MESEC VARČEVANJA - MESEC BREZ VRST Obkroženi dnevi so izplačilni in takrat so vrste v vseh bankah najdaljše. AH ni OStaiih dni več? ZATO, POČAKAJMO DAN, DVA IN VRSTE PRED BANČNIMI OKENCI SE BODO PORAZDELILE. NAŠ ARGUMENT ZA TAKO PRIPOROČILO - OBRESTI! Predvideni povprečni OD v SR Sloveniji za oktober = 11.500.000 din čas dnevni faktor znesek (povp. OD) obresti 1 dan 1,00938831 11.500.000 din 108.000 din 2 dni 1,01886477 11.500.000 din * 216.900 din * PREPRIČANI SMO, DA SE ZA TAK ZNESEK SPLAČA PRIHRANITI ČAS IN ŽIVCE! PODALJŠAJMO »MESEC BREZ VRST« ČEZ CELO LETO! Temeljna banka Gorenjske Franc Puhar - Aci Kranjske zgodbe iz tega stoletja TEKSTILNA ŠOLA BREZ KADROV Šola bo kmalu pripravljena za otvoritev, nima pa direktorja. Tovarna »Jugočeška« sicer ponuja strokovno učno osebje, ki pa niso naši državljani. Takoj je treba dobiti enega ali več strokovnjakov, ki bi šli na dopolnilne študije na Češko. - Leta 1930 - ŠE EN ČASTNI OBČAN Po sklepu občinske seje z dne 27. julija 1930 se Peter Graselli proglasi za častnega občana. Graselli je kranjski rojak. Leta 1889 je bil izvoljen kot prvi Slovenec za župana v Ljubljani. Bil je tudi deželni poslanec in predsednik »Matice Slovenske« AVTOBUSNI PROMET BO ZAŽIVEL V letu 1930 je občina izdala več koncesij za avtobusni promet. Licence za prevoz potnikov so dobili: I. Ciril Grajžar za prevoz potnikov na progi železniška postaja Kranj Jezersko. 2. Oskar Žužek za avtobusni prevoz na progi Ljubljana — Medvode — Kranj — Radovljica — Jesenice — Kranjska gora. 3. France Paur za prevoz z avtobusi na progi železniška postaja — Kranj — Primskovo — Šenčur ter Kranj — Visoko — Cerklje. TOVARNA VULKAN NE SODI V MESTO Tovarna »Vulkan« namerava graditi novo, večjo kotlarno in dimnik, ki bo visok 40 m. Po komisijskem ogledu in razgovoru z vodstvom tovarne je obč. odbor na seji 17. oktobra 1930 to zahtevo odklonil. Ugotovljeno je, da je tovarna na neprimerni lokaciji. Že sedaj je treba misliti na selitev tovarne izven mesta. Ko si je profesor Plečnik ogledal lokacijo za novo šolo, je dejal, da je »Vulkan« prava nesreča za mesto! Očitki, da občina zavira razvoj industrije v Kranju so bili veliki. Kriza v kmetijstvu je bila ta čas zelo huda in kmečki ljudje so iskali zaposlitev v industriji. Končno je občina podlegla raznim pritiskom ter na seji dne 24. oktobra odobrila gradnjo nove kotlarne in dimnika. Tako je »Vulkan« (danes »Sava«) še 30 let onesnaževal nastajajoče novo središče mesta. — Leta 1931 — PREBIVALCEV JE VEDNO VEČ Ljudsko štetje leta 1930 kaže, da je v Kranju (mestna občina) že 4.201 prebivalcev od tega 1953 moških in kar 2.248 žens*' Od ljudskega štetja 1. 1920 je v mestu kar 1925 prebivalcev V** VIHAR V MESTU Silen viharje 19. julija 1930 podrl stolp v Pungartu. Potrebna Je odnova stolpa in popravilo na cerkvi. Občina bo porok cerkven^' mu predstojništvu, da najamejo kredit za obnovo, ki se ceni n 110.000 din. DVE OBLETNICI ISTEGA DNE Slavnostna seja 16. avgusta 1931 je bila posvečena kralju Pe' tru I. osvoboditelju, ki je pred 10 leti zatisnil svoje trudne očisti dan pa njegovo veličanstvo kralj Aleksander praznuje letnico vladanja. Čas je pokazal, da je bila vidovdanska ustava sad kompr° misov, pogajanj in plemenskih aspiracij. In v tem času je P'd \ mentarizem prišel do absurda. Zato je kralj Aleksander mor ko ju sprašujem, od j 0d 'me vasi, "kajti, kot pove d ročilo iz roda v rod, se je Hu- 0 .včasih imenovalo Rožna vas." .Judi danes bi se še lahko, J1' rož so pri vsaki hiši polna *n.a, pozdravljajo te iz vsake- rj se manjšega vrtiča pred sle- ke[n,? h'*0' *lovek bi prej re-l 'da se Hudo imenuje zaradi "d.ega klanca, ki vodi iz Ko-rja proti tej mali vasici ob /n°2iu Dobrče. Klanec, da so gli "nJ> včasih res težko zrno-veJ, avtomobili danes gre sele , 'ažje. Pa vseeno. Avtobus .redko pride sem gor. Le ka-uar sn nku—: so obvozi, 'eta Trda se Hudo imenuje od U u-^' k° -ie vsa vas P°g°re" lje M»se so imele slamnate stre- s0' Dovečini so bile lesene. Kot ^Pripovedovali stari ljudje, je je J*a_Hudem tak ogenj, da se kv* ^'r°vnici ponoči na cer- *no uro videlo. Ali pa je Hudo ostalo zaradi hudega sovraštva med sosedi nekoč. Kdo ve. Če bi Volben-kova mama dala prebrati stara pisma, ki jih je našla v skrinji na podstrehi, bi se morda kaj razkrilo. Zajeten sveženj pisem so, izgleda, rešili pred ognjem leta 1870. Med njimi so razni testamenti kupne pogodbe in podobno, vse s čudovito pisavo V nemščini. Najstarejša so datirana tja v leto" 1820, se pravi, kar pol stoletja pred ognjenim petelinom. Prav zanimivo bi bilo izvedeti, kaj vse je zapisano v teh pismih. Res ne bi bilo napak, če bi jih dobil v roke mojster starih pisanj in jih prevedel v slovenščino. Morda bi se razkrila kakšna posebna zgodovina Hudega... Med hišami je tesno Na gosto so postavljene hiše v Hudem. Kar pregosto. To je še en lep dokaz, kako seje včasih skrbno ravnalo z zemljo. Vse hiše so postavljene v bregu, tako da je plodna zemlja za kmetovanje ostala kar najbolj neokrnjena v ravnini. V bregu sadovnjaki, zgoraj v ravnini njive. Toda, včasih so bile majhne hiše, majhna kmetijska poslopja. Tudi z vozovi in konji se je dalo lepo priti vmes. Danes pa je starih hiš le še malo, vsak si skuša hišo kar najbolj razširiti, tudi gospodarska poslopja postajajo pretesna in naenkrat je pretesna vsa vas. Posebno še. ker ima vsaka hiša traktor z vsemi priključki in kadar se takšna široka reč pelje med ozkimi hišami, človek kar nima kam stopiti. Na Hudem je danes 14 hiš, smo našteli pri Pušavcu. Pred vojno je bilo vseh 10, le 4 nove so zrasle v tem času, vse ostalo so nadomestne gradnje, kajti kmetije so zaščitene. Največja kmetija je pri Ahacu, največ ži- vine pa je pri Pušavcu; trenutno je v hlevu 41 glav živine. Dobro imajo organizirano delo in kljub toliko živine je delo brez ihte opravljeno. Sin Tone in snaha Danica imata na skrbi molznice, eden zjutraj, drugi zvečer, kakor pač nanese delovni čas v službi. Mama Gizela kuha za vseh devet članov vseh treh družin. Ogromno časa se tako prihrani, ko mladima gospodinjama ni treba za štedilnik. Zraven pa ima mama na skrbi še po 8 do 10 plemenskih svinj. Zdaj je na vrsti že pesa Ta dan so spravljali peso. Veliko zemlje imajo v najemu Tone in Gizela Pušavec sta svoj čas vodila odličen kmečki turizem na Hudem, zdaj se raje posvečata živini. - Foto: D.D. Hudo, mala vasica v hudem bregu nad Kovorjem pri Tržiču, najst hiš šteje in nekaj čez 70 duš. - Foto: D.D. in njive so razmetane tudi spodaj ob cesti v Kovorju. Pravkar ugotavljajo, koliko najlepše pese je zmanjkalo čez noč. Ljudje so si omislili vse mogoče, koze, ovce, a jih je treba tudi preživeti. Potem se takole znajdejo. Pese jim doslej res še nikoli ni zmanjkalo, kakšna zeljnata glava, krompir ali kaj podobnega že. Ampak navadna svinjska pesa! S prikolico so jo morali odpeljati, toliko je manjka. In kam se lahko pritožijo? Z živino je lažje Mleko oddajajo vsak dan. Več kot 300 litrov mleka se nabere pri dveh molžah. Pravzaprav ga prihaja mlekar iskat sem gor. Krave imajo sistem proste reje, se pravi, da so neprivezane, molzejo pa jih po tri naenkrat na molzišču, od ko- der mleko po mlekovodih teče v bazen. Tri leta je že, odkar imajo tako urejeno. Od povsod so nekaj praktičnega pobrali, pa je nastal tako urejen hlev, ki zahteva kar najmanj dela. Včasih je bil pri Pušavcu kmečki turizem. Kakšnih pet let so sprejemali goste. Od vsepovsod so prihajali, največ iz Ljubljane, lovske druščine in podobno. Dobro domačo hrano so stregli. Potem so se jih lotili inšpektorji. Da ne smejo prodajati nič drugega, kot le tisto, kar se pridela doma. Torej, še malinovca ne kupljenega, kaj šele pivo ali vino. Potem jim je zavrelo in pustili so vse skupaj in se raje posvetili živini. Danes jim ni prav nič žal. Z živino je lažje, kot z ljudmi. Tržič pa je ob odličen domač gostinski lokal. Tako je pri nas, kaj hočemo. GLAS 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA Torek, 24. oktobra 1989 Po sijajnih uspehih 15-letne kranjske tenisačice Barbare Mulej Barbara stavi na garanje in vztrajnost do konca Kranj, 15. oktobra - Z Barbaro Mulejevo sva se pogovarjala naslednji dan po vrnitvi z njenega presenetljivo uspešnega sodelovanja na turnirjih Jadranske riviere. Letošnja sezona je končana, prihodnja ne bo nič lažja, že zaradi tega ne, ker je letos opozorila nase, se uvrstila na rang lestvico okrog 800 najboljših igralk tenisa na svetu in bo prihodnjo sezono uspehe treba vsaj ponoviti. Vendar je Barbara prestopila prag vrat v resni in neprizanesljivi teniški svet. Z očetom Janezom sta se vrnila s turnirjev Jadranske riviere. Sodelovala si na štirih in kar na dveh zmagala. Petega v Supetru na Braču si izpustila. Beremo, da si bila do konca izčrpana. "Prejšnja dva turnirja sem igrala do konca in lotila se meje huda utrujenost. Igrala sem resnično težke dvoboje in z očetom, ki me je na turnirjih spremljal, sva se odločila, da peti turnir v Supetru izpustiva in greva domov." Posebno odmevni sta bili tvoji zmagi v Šibeniku na tretjem turnirju in v Bolu na Braču na četrtem. Zmagovala si nad starejšimi in mnogo bolj znanimi igralkami. "Predvsem bi rada povedala, da sem na turnirje Jadranske ri-\iere. skupaj jih je pet. odšla z edino ambicijo, da bi se navadila turnirskega načina igranja, da bi ostala v igri kolo. dva ali mogoče tri, skratka, da bi sc učila. Vse skupaj pa se je zasukalo presenetljivo dobro. Na prvem turnirju v Rabcu sem uspela v kvalifikacijah za glavni turnir in v drugem kolu zgubila s kasnejšo zmagovalko Blumbergovo. Za drugi turnir na Lošinju sem prejela VVILU kartico, kar predstavlja povabilo gostitelja. V prvem kolu me je porazila Nemka Ritlner. Na tretjem turnirju v Šibeniku, na katerega so me tudi povabili, sem presenetljivo zmagala, izločila v prvem kolu prvo nosilko, v finalu pa Čehinjo Dubcovo. Na četrtem turnirju v Bolu na Braču sem spet zmagala, tokrat v finalu proti Nizozemki Van den Bergovi. To so vse starejše igralke, stare od 17 do 20 let. jaz pa sem bila 29. maja stara 15 let." Vstopila si v teniški svet, prislužila prve dolarske nagrade, sicer mnogo manjše od tistih, ki jih pozna vrhunski teniški svet. To je zanesljivo pomemben korak, pa tudi odločitev v tvojem življenju. "Zame so pomembne točke, čim boljša igra. V tenisu bom zanesljivo želela doseči čim več. Sedaj bom uvrščena na rang listo teniških igralk na svetu. Čez 14 dni bom zvedela, katera sem na seznamu okrog 800 igralk. Pogoj za uvrstitev je trikratno sodelovanje na glavnem turnirju, na turnirjih VVITTA. Meni je to uspelo in to je najpomembnejše. Na vsakem od takih turnirjev je nagradni sklad 10 tisoč ameriških dolarjev in zmagovalka jih prejme 1500." Trenira te oče. Govorilo se je tudi že o tvojem odhodu na trenig v tujino, v ZDA. Verjetno pa imaš vzornico med velikimi teniškimi igralkami sveta? "Oče je moj trener in dobro se ujemava. Vadila sem že na Češkem. Njihova teniška šola je dobra. Verjetno bom še ankrat šla tja. Najbolj pa se zgledujem po Cris Evert. Ona igra najbolj ženski tenis na svetu." Po rasti nisi ravno najmočnejša. Te to ovira? "V glavnem igram s fizično močnejšimi. Jaz sem še v kategoriji do 16 let. potem pride skupina od 16 do 18 let. nato pa je enotna članska skupina. Močnejše premagujem. Sem trmasta, vztrajna do konca. Bekend igram z obema rokama, forhend pa z desno. Če igraš z obema rokama, moraš biti hitrejši." Sezona je končana, pred teboj je šola, pa vadba, za katero praviš, da tudi pozimi ne bo manj intenzivna. Šola in vrhunski tenis. Gresta skupaj? "Hodim v prvi letnik kranjske gimnazije, kjer sem, zaradi statusa športnika, v tako imenovanem športnem razredu. 12 nas je v njem. Določene ugodnosti pri spraševanju po tekmovanjih imamo. Trening ne bo popustil. Verjetno bomo vadili na sejmišču, pa mogoče v dvorani v Mengšu. Vadim za kondicijo, tečem, vadim skle-ce. imam tudi posebne vaje za utrjevanje rok. zapestij. Z mojimi uspehi se začenja zares in treba bo v boj za točke." Do nedavna si bila v teniškem svetu malo znana. Sedaj te bolje poznajo. Se je spremenil odnos sotekmovalk do tebe? "Prej me nobena ni poznala. Sedaj me poznajo, se pogovarjajo z menoj in tudi to je nova plat mojega tenisa. Ko bomo dobili koledar tekmovanj v prihodnji sezoni, se bo treba odločiti, na katerih turnirjih bom igrala." J. Košnjek slika F. Perdan Peko na prvem mestu Tržič, 11. oktobra - Komisija za šport in rekreacijo pri trži-škem sindikatu, ki jo že vrsto let uspešno vodi Janez Brzin, je tudi za sezono 89 - 90 razpisala tekmovanje ekip in posameznikov v delavskih športnih igrah, ki obsegajo 26 tekmovanj, doslej pa jih je bilo končanih 12. Tekmovalo je 328 moških in 75 žensk iz 38 osnovnih sindikalnih organizacij. Ekipno je na prvem mestu ena najbolj "športnih" sindikalnih organizacij v tr-žiški občini, Peko Obutev H, ki ima 3014,06 točke pred Pekom DSSS z 2595,99 točke, Pekom Orodjarno, Društvom upokojencev, Tokosom, Rogovo Cevarno iz Retenj, Zlitom, itd. Med moškimi, ki so opravili vsaj tri od šestih predpisanih tekmovanj, je prvi Jože Bohinc (Peko Orodjarna) s 321,66 točke pred Ivom Oljačičem (Peko PUR), Antonom Megličem (Peko DSSS) itd. Med dekleti je prva Milena Dolčič (Peko Komerciala), druga pa Olga Bencina (Peko Obutev II. J. Kikel Šahovski festival Iskra 89 Kranj, 20. oktobra - Organizacijski odbor, ki ga vodi Jože Cimperman, prireja letos 13. šahovski festival Iskra 89, ki bo v nedeljo, 19. novembra, ob 9. uri v delavski restavraciji Iskre Telekom na Laborah. Tekmujejo 4 članske moške in 2 članski ženski ekipi, ki bodo razvrščene v jakostne skupine, sestavljene na osnovi točkovanja kategorij tekmovalcev. Vsak igralec ima na voljo 10 minut za razmišljanje za partijo. Prijavnina za moške je 100.000 dinarjev na ekipo, za ženske in mladince pa 50.000 dinarjev. Zadnji rok za prijave je uro pred začetkom. Vsako moštvo mora imeti s seboj dve šahovski garnituri in 2 šahovski uri. J. K. ureja JOŽE KOŠNJEK Kranjski atleti končali sezono z mitingom in piknikom Lov za talenti in rezultati Kranj, 17. oktobra - "Mislim, da je bila letošnja sezona za Atletski klub Triglav iz Kranja več kot uspešna. Lahko bi jo celo primerjali z najuspešnejšimi sezonami v zgodovini kranjske atletike. Goran Kabič je balkanski članski prvak v deseteroboju, Miloš Krampi in Matjaž Polak sta bila sedmi in deseti na evropskem mladinskem prvenstvu v Varaždinu, Miloš je dosegel slovenski rekord v troskoku, Polak državnega v deseteroboju. Če že kdo pride v veliki finale, je uspeh, saj je v atletiki strašna konkurenca," pravi nekdanji odlični atlet in predsednik Atletskega kluba Triglav iz Kranja DUŠAN PREZELJ. "Kako strašna je konkurenca, pove podatek, da na seulski olimpiadi ni bilo Evropejca v polfinalu teka na 100 metrov. Za našimi atleti, ki sem jih omenil, so še mlajši, nič manj obetavni. Andrej Babic je s 63,78 metra državni rekorder v metu kopja med mlajšimi mladinci. Ne zaostaja Matjaž Pangerc, ki je pred 14 dnevi postavil državni mlajše-mladinski rekord v osmeroboju z 9953 točkami. Potem so še mlajši, ki so pred tremi leti prišli v pionirske selekcije, ki jih imamo v vseh gorenjskih občinah, razen v jeseniški. Atletika potrebuje zaledje in množičnost, da dobimo kakovost. Mislim, da imamo po gorenjskih osnovnih šolah v igri najmanj 300 mladih atletov. Triglavu je uspelo okrepiti strokovno delo. Ob poklicnem trenerju Dobrivoju Vučkoviču delajo honorarni trenerji Lojze Kogovšek, Jože Udir, Veljko in Ida Jan, Bojan Klan-čnik, Peter Pajk, Rado Sajevic, Breda Čop in Tina Gornik, ob teh v klubu pa še mentorji po osnovnih šolah. Boriti se moramo za šport sposobne otroke. Vsi se zaganjajo vanje in tudi tu je strašna konkurenca. Tudi letos nam je uspelo organizirati miting. Prihodnje leto računamo nanj, vendar želimo dvigniti kakovost z bolj znanimi imeni s pomočjo ZTKO Kranj in občino nasploh. Zavedamo se, da je atletika atraktivna, če je kakovostna. Razmisliti moramo tudi o sistemu tekmovanja za najmlajše. Naprave imamo, imamo vse možnosti, da pod tribuno kranjskega stadiona z manjšimi posegi uredimo atletsko dvorano s 60 metrov dolgo stezo in celo prostorom za skok s palico. Ugotovili smo, da lahko dobimo okrog 1000 kvadratov uporabnega prostora, uporabnega ne le za atlete, ampak tudi druge kranjske športe in športnike, " pravi Dušan Prezelj. Pozitiven pogled na sezono ima tudi poklicni trener kranjskih atletov DOBRIVOJE VUČKOVIČ. "Če gledam s stališča svoje specialnosti kot trenerja, potem nisem povsem zadovoljen, če pa gledam na klub kot celoto, potem pa sem. Imeli smo dosti uspeha in tudi dosti smole. Uspeh so dosežki Kabiča, Krampla, Polaka, Babica, Pangerca, med dekleti pa Saše Udir, ki je bila druga na državnem prvenstvu v teku na 100 metrov med mlajšimi mladinkami, in Andreja Lorbeg, ki je bila tretja v skoku v daljino v isti kategoriji na državnem prvenstvu. Pri dekletih so poškodbe pogostejše in vedno jih še ne znamo prav celiti, smolo s poškodbami pa so končno imeli tudi Kabič, Polak in Krampi, kar je preprečilo še uspešnejšo sezono." Kranjski atleti so organizirali sredi oktobra zaključni klubski miting, po njem pa piknik. Kaj so v kratkih izjavah za Gorenjski glas povedali najboljši v tej sezoni. Andreja Lorbeg s Planine, dijakinja Komercialne šole v Kranju: "Začetek sezone je bil dober, nadaljevanje pa slabše. Dosegla sem osebni rekord v skoku v daljino med mlajšimi mladinkami s 5,65 metra, potem sem se poškodovala. Če ne bo poškodb, se prihodnje leto lahko približam šestim metrom, ali vsaj 5,80 ali 5,90." Miloš Krampi iz Kranja, star 18 let, dijak Iskrine šole: "Kljub poškodbi je bila zame uvrstitev na evropsko mladinsko prvenstvo v Varaždinu uspeh. Bil sem sedmi v troskoku s 15,59, kar je moj osebni rekord. To sezono sem si dvakrat poškodoval desno ste-gensko mišico. Sedaj sem zdrav, mišico moram okrepiti, ker mi pravijo, da so prešibke, moj cilj prihodnje sezone pa je udeležba na svetovnem mladinskem prvenstvu v Bolgariji. Če so bo pa poškodba ponavljala, se lahko zgodi, da bom moral odnehati." Andrej Babic s Kokrice, 17 let, dijak Iskre: "Zadovoljen sem s sezono. Imam državni rekord v metu kopja s 63,38 metra," sunil sem ga pa ze centimetrov več. Trenira me Lojze Kogovšek, vadim pa sedemkrat tedensko. Moj cilj. Vreči kopje 68, 70 metrov." Matjaž Pangerc iz Predoselj, 17 let, dijak Lesarske šole iz Škofje Loke: "Imam državni rekord v osmeroboju, kar presega moja pričakovanja za to sezono. Treniral nisem posebej veliko, imel pa srečo, da ni bilo poškodb. Drugo leto me čaka deseteroboj. Ne vem, kako se bom odločil. Niham med mnogobojem in samo kopjem, ki sem ga že vrgel 61,24 centimetra." Matjaž Polak, 19 let, dijak Iskrine šole, doma s Police pri Naklem: "Na evropskem prvenstvu za mladince sem v deseteroboju zbral 7110 točk, kar m slabo. Prihodnje leto bom član in moj cilj je sodelovanje na evropskem prvenstvu v atletiki v Splitu. Po Splitu pa me čaka JLA." Lovro Vrtač iz Dupelj, star 15 let, starejši pionir: "50,94 metra v disku je dober rezultat. Dosegel sem ga v Celju slovenski prvak v metu diska med starejšimi pionirji. Po sezoni odmora ne bo. Red' no bom vadil doma v Dupljah in na stadionu pod vodstvom Bojana Klančnika, pred njim pa me je treniral Lojze Kogovšek." J. Košnjek, slike F. Perdan Ligaški izidi Štiri zmage in en remi gorenjskih ligašev Kranj, 22. oktobra — V tokratnih igrah v republiških in zveznih ligah so gorenjske ekipe v tem kolu doživele le en remi, v preostalih srečanjih pa so doma in v gosteh zmagovali. Točko so izgubile le rokometašice Alplesa. ROKOMET - II. ZRI - ženske - Kran: Lokomotiva 25 : 18 (11: 10). Kranj —- Lenič, Jelenič, Orehar 4, Valant, Bratož, Bajro-vič, Olič 4, Žontar 4, Jeruc 2, Mežek, Gradišar 11, Sonc. V četrtem kolu druge zvezne ženske lige so Kranjčanke tokrat pod vodstvom novega trenerja Leopolda Jerasa gladko in prepričljivo premagale gostje Lokomotive. SRL - ženske - Alples : Drava 23 : 23 (13 : 14). Alples - Kotar, Kejžar I, Zejak, Rupar, Jovanovič, Pohleven 3, Oman I, Lu-šina 6, Berce 3, Kalan 9, Trojar. Ni dosti manjkalo, da bi dekleta Alplesa tokrat odnesle obe točki in zmago. A prednost je bila v rokah Dravčank in iz Škofje Loke so poceni odnesle točko. Moški — Termopol : Ferrotehna 28 :21 (13 :9) Termopol — Pe- ternel, Zorman, Rehberger, Sokolov 3, Berce 4, Nikolič, Dolinar 8, Završnik 2, Ramovš 7, Cvetanovič 3, Mohorič I, Marolt. To je bila že tretja zmaga rokometašev Termopola pred domačimi gledalci. V vseh pogledih so bili boljši od gostov in z ostro obrambo in hitrimi protinapadi so jih gladko premagali. KOŠARKA — RKL — moški — V tem kolu so za presenečenje poskrbeli košarkarji Colorja Medvod. V Medvodah je domžalski Helios premagal Color Medvode, medtem ko se je kranjski Triglav iz gostovanja vrnil z zmago. Koper : Triglav 57 : 74 (25 : 45). Triglav — Vauhnik 4, Kastiger 3, Omahen 6, Tadič 14, Roman Horvat 20, Robi Horvat 3, Šušič 16, Kolar 8. Košarkarji Triglava so se tokrat iz Kopra vrnili kot zmagovalci. V vseh pogledih igre so bili boljši od gostiteljev. Ženske — Induplati Mengeš : Kranj 56 : 70 (30 : 37). Kranj — Šo- štarič 4, Znidar 4, Merlak 2, Rakovec 6, Gartner 18, Čufer 9, Mohorič 2, Zrnič 7, Horvat 6, Kump 12. Za to ponovno visoko zma- go Kranjčank so zaslužene vse igralke. Bile so tako razigrane da so prepričljivo dobili z gostiteljicami. Le-te niso mogle zaustavit' tokrat razpoložene za strele na koš Gartnerjeve. ODBOJKA - V moški republiški odbojkarski ligi je Bled doma premagal Agroplod iz Ljutomera, v ženski ligi pa je kranjski Triglav v Celju izgubil z domačinkami. Izida: — Bled : Agroplod Ljutomer 3:0, Celje : Trig'aV HOKEJ NA LEDU —V dvorani Podmežakljo in v Tivoliju sta bili dve mednarodni hokejski tekmi med Madžari in Jugoslovan^ Madžari bodo v letošnji sezoni gostitelji reprezentanc, ki se b° borile na svetovnem prvenstvu skupine C. V tokratnem obračun obeh reprezentanc so bili obakrat zmagovalci Jugoslovani. ^ Izida — Jesenice — Jugoslavija : Madžarska 3:2 (2 • ' 1 : 1, 2 : 0). Strelci za Jugoslavijo — Smolej, Zajec, Beribak. LJ»j bljana - Jugoslavija : Madžarska 7:2(1 : 0, 1 : 2, 5 : 0). Stre'c za mlade — M. Pajič 2, Piperski, Zajec, Šuvak, Mlinarec, Tisi« po enega. D. Hurner Odmevni uspeh kranjskih maratoncev Kranj, 22. oktobra - Na progi Split - Kaštel - Split je bij drugi mednarodni maraton. Odmevni uspeh so na tem maraton dosegli med stotimi tekmovalci maratonci iz Kranja. ■ Zmagal je Nizozemec Michael De Maat, takoj za njim pa J v cilj na Rivi pritekel Kranjčan Marko Dovjak, kot tretji Dus' Hribernik in kot peti Pavle Močnik. D. H Gregor Eržen zmagal na Češkem Banska Bvstrica - Na otvoritvi prenovljene 40 metrske skakalnice s keramično naletno stezo so tekmovali tudi mla tekmovalci SSK Iskra Delta Triglav iz Kranja. Mladi kratiJ8* smučarski skakalci so dosegli nekaj odličnih uvrstitev, saj J^ Gregor Eržen zmagal z 202 točkama in skokoma po 37,5 m tra. Drugi in tretji sta bila domačina Mikulastik in Skotak, p tem pa so bili Kranjčani Bertoncelj, Vesel, Rakovec in Zvika Teran in Vertnika sta bila 21., Blažun pa 25. J.J. Prometni znaki - odškrnjeni, polomljeni, obledeli... Nočna razdejanja tudi veliko stanejo Kranj, 20. oktobra - Čeprav v Cestnem podjetju Kranj zagotavljajo, da na leto zamenjajo ob gorenjskih cestah dvesto do tristo odškrnjenih, zvitih ali kako drugače poškodovanih prometnih znakov in drugih oznak, je ob cestah še vedno precej znakov, ki bi jih bilo treba zamenjati ali vsaj popraviti. Precej znakov se poškoduje ob prometnih nesrečah, še največ pa jih polomijo "nočni popotniki" in objestneži, ki se pod vplivom alkoholnih hlapov vračajo iz gostiln, bifejev in nočnih zabavišč. Miličniki navadno razvozljajo le primere, pri katerih gre za vandalizem širšega obsega: sicer pa večina objestnežev ostane neodkrita. Da pri vsem tem nastaja velika gmotna (družbena) škoda, ki jo je treba poravnati, ni treba posebej poudarjati. V kranjskem cestnem podjetju so povedali, da že prometni znak običajne velikosti stane pet milijonov dinarjev, krajevne table in table, ki stojijo pred križišči, pa so še veliko dražje. Pa ne gre samo za odškrnjene in polomljene prometne znake. Nekateri znaki stojijo na mestih, kjer jih je težko opaziti, drugi pa ostajajo ob cestah tudi tedaj, ko bi jih že bilo treba odstraniti. C. Zaplotnik Če bi se radi pripeljali na Golnik, raje vprašajte ljudi. Smerokaz, ki stoji v križišču na Kokrici, vam ne bo dosti pomagal. V bližini Merkurjeve trgovine v Lescah je majhnen in že precej obrabljen prometni znak pritrjen na vogal bližnje hiše z nekaj kosi žice. Od obnove magistralne ceste med Podvinom in Lescami sta minila že dva meseca, prav toliko tudi od obvoza prek Radovljice; eden od znakov, ki je tedaj označeval obvoz, pa še vedno stoji. Voznik, ki se pripelje iz Zminca Proti glavni cesti, mora ustaviti Pred odškrnjenim prometnim znakom STOP, ki ga je v manjkajočih delih kar uspešno pre-Predel s svojo mrežo neumorni Pajek. V bližini odcepa za Tatinec stoji na bližnjem travniku odlomljeni prometni znak, za katerega ni povsem jasno, kaj prepoveduje in čemu služi. Je kakšna smiselna povezava z bližnjim protokolarnim objektom Brdo? HASONČNI STRANI AL? Vrt ali smetišče? Čeprav je v Sloveniji od sprejetja zakona o odpadkih minilo že deset let, dve leti pa tudi od vseslovenskega dogovora o spremembi razvojnih načrtov na konferenci Ekologija, energija, varčevanje, pa se razmere ne spreminjajo na bo-Ue. Nasprotno: naše okolje je vse bolj onesnaženo, odpadki Preplavljajo" naše delovno in bivalno okolje, vse več je nevarnih dogodkov, ki imajo katastrofalne dimenzije (Krupa, tujsko in Sorsko polje), vse več tudi vprašanj, kam s komunalnimi in posebnimi odpadki, vse manj pa denarja za reševanje največjih ekoloških problemov. Dr. Peter Novak iz republiške konference SZDL se zato upravičeno sprašuje, bo Slovenija evropski vrt ali smetišče. SZDL se v takšnih razmerah loteva nove akcije: na neposreden in demokratičen način sprejeti strateške cilje in načine ravnanja z vsemi vrstami odpadkov (od komunalnih do posebnih in nevarnih) v Slovenija Osnutek zasnove sistema za ravnanje z odpadki, ki ga je Pripravil republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora, naj bi bil po prvih ocenah dobra osnova, da se v Sloveniji dolgoročno rešimo odpadkov. Količine namreč niso majhne. Na leto nastaja na področju naše republike približno 1.800.000 kubičnih metrov oziroma 400.000 ton komunalnih odpadkov. V redni odvoz odpadkov je vključeno 64 °dstotkov prebivalstva, kar ustreza 1.100.000 kubičnim metrom odpadkov. Na javnih odlagališčih, ki so praviloma sanitarno tehnično neustrezna, pa je po nekaterih ocenah prostora le še za 7.000.000 kubičnih metrov odpadkov. Po podat-*jh iz leta 1987 je v Sloveniji 792 črnih odlagališč, akcija Zyeze tabornikov Slovenije "Ekološka izvidnica" pa je pokala, da je takšnih odlagališč še neprimerno več. Poseben problem so posebni odpadki. Po nekaterih oce-nah jih v Sloveniji na leto nastane 750.000 ton ali 1.500.000 Rubienih metrov. Med njimi je približno desetina nevarnih ali posebno nevarnih. Ker sistem ravnanja s tovrstnimi od-Padki še ni razvit, v večini ostajajo na tovarniških dvoriščih, naJti pa jih je mogoče tudi na odlagališčih komunalnih odpadkov. C. Zaplotnik Domačinom tabla ne dela težav, "tujcem" pa kar precej. Dokler ne bo nove table, naj povemo, da ne gre za "okrico", ampak za Kokri-co. Kavalir ravno ni bil V enem od kranjskih bifejev se je ondan mudil malce okajen gost. Ker za natakarje velja strogo pravilo, da vinjenim ne točijo, sicer se za oboje slabo izteče, mu točajka ni hotela več postreči. To ga je tako razsrdilo, da ji je vrgel pivovsko steklenico v glavo. Zavedajoč se svojega nekavalir-skega ravnanja je jadrno pobegnil. Legel pred kinom Brničan je zadnjič utrujen legel pred kinom Storžič. Komaj verjetno, da ga je tako izmučila kino predstava. Najverjetneje je bil kriv kozarec, ali bolje, tisto v njem. Kakorkoli že, fanta so legitimirali in nagnali domov, da ne bi bil slaba reklama za kino. Skozi zaprta vrata Sredi noči je ženska klicala na milico, da je sin razbil vhodna vrata in da ji grozi. Nemočni ženski so fantje v modrem nemudoma prihiteli na pomoč. Izkazalo se je, da ni bila tako nemočna. Bila je namreč precej pod paro, zaradi česar je sina zaklenila ven. Zato je slednji vstopil, kakor je pač vstopil, saj skozi zaprta vrata ni mogel v hišo. Od mize do mize lz razvpitega lokala Sora so klicali, da eden od gostov krši javni red in mir. Hodil je od mize do mize in si stregel s pijačo drugih gostov. Ko so ga organi pregona prijeli, so ga prepoznali. Z njim so imeli že večkrat opravka. To jih ni odvrnilo od namere, da ga prijavijo sodniku za prekrške, ki možakarja brzda tudi že dobro pozna. Rompompom, še ne gremo domov Natakarica iz jeseniške Kazine je imela enega od obiskovalcev že vrh glave. Čeprav je bil že močno nakresan, je še kar terjal pijačo. Ko je ni dobil, je na vse kriplje razgrajal in niti slišati ni hotel, da mora v takem stanju nemudoma domov. Šele trdni argumenti miličniške dvojice so ga prepričali o tem. Ni ostalo med štirimi stenami Oče in sin z Jesenic sta imela zadnjič burno srečanje. Junior si je dal poguma z alkoholom, nato pa korajžno nastopil zoper se-niorja. Stari pa ni dovolil nespoštljivega ravnanja. Ker mlademu sam ni bil kos. je klical ustrezni organ. Slednji je presodil, čigava je krivda v družinski sceni in napisal napotnico sodniku za prekrške. Za sina namreč. Vsebina in oblika Občinska konferenca SZDL Škofja Loka in Občinska gasilska zveza sta v okviru meseca požarne varnosti organizirali v četrtek popoldne v prostorih Rudnika urana Žirovski vrh konferenco o ukrepanju ob nesrečah z nevarnimi snovmi. Čeprav je bila udeležba dokaj številčna in je bilo tudi na podlagi vabila, ki so ga prejeli predstavniki gasilskih društev in krajevnih skupnosti ter vodje služb za varstvo pri delu. pričakovati, da bo konferenca problemska (in kakovostna), pa to ni bila - predvsem zato ne, ker je bila zasnovana kot predavanje in ker so ji organizatorji skopo odmerili čas - uro in petnajst minut (potlej je bila gasilska vaja). Najprej je predstavnik delovne organizacije rutinsko predstavil Rudnik urana Žirovski vrh (od tehnološkega postopka do primerjav učinkov in cen posameznih vrst energij), nato pa je strokovnjak iz Krškega pol ure predaval o nevarnih snoveh. Predavanje je bilo za vse, ki so se zbrali, sicer poučno in koristno, vendar pa smo od pogovora, ki sta ga organizatorja poimenovala kot problemsko konferenco, pričakovali vsaj to, da bo opozoril na konkretne občinske probleme, prispeval k izmenjavi izkušenj, odogovoril na vprašanja, kako bi ukrepali ob nesrečah z nevarnimi snovmi v Rudniku urana Žirovski vrh. v Termopolu, Jelovici. Alpi-ni in v drugih delovnih organizacijah... Štiri vprašanja, ki so jih na koncu predavanja postavili udeleženci, so dajala upanja, da bo konferenca postala problemska, vendar je za kaj več zmanjkalo časa. Škoda! Gasilci, varnostniki in vsi drugi, ki so se zbrali, bi razčistili vsaj to, ali je strah okoliških gasilcev, ki bi posredovali v primeru nesreče v rudniku, upravičen ali ne pa tudi to, kaj ob precejšnjih količinah nevarnih snovi na tovarniških dvoriščih zavira in ovira dogovarjanja o skupni gorenjski deponiji navamih odpadkov. Sklepi, ki so jih sprejeli na koncu problemske konference, so splošni oz. premalo konkretni, da bi lahko zapisali, da so škofjeloški. Storilci se smejejo Jeseniški primer najbrž ni edini, je pa zbudiol našo pozornost, ker se je milica z njim pojavila celo na izvršnem svetu. Gre namreč za hud zaostanek pri obravnavi prekrškov in celo zastaranje, ker sodnik za prekrške na zmore vse širše problematike. Nedavno so dobili 48 odločb o ustavitvi postopka, ker so primeri zastarali, do konca leta pa jih bo nedvomno še precej več, saj se kopičijo zlasti primeri iz prometa. 18 kršiteljev je bilo večkratnih, precejšnje število prestopkov se ponovi, tudi zavesstno. Kolikšne so mandatne kazni, nam je jasno, vrednostno tako nizke kot zdaj nimajo pravšnjega vzgojnega učinka. Enako malo vzgojno učinkuje tudi obisk pri sodniku za prekrške. Ne le da naloži komaj od 40 do 200 tisočakov kazni, ob obilici drobnega dela kopica primerov celo zastara. Na žalost so med njimi tudi hujši prekrški. Te so resda prisiljeni prednostno obravnavati, vendar se v sili razmer selekcija poloti tudi njih, zlasti če je z zapletenim primerom veliko dela, zaslišanj, preverjanj ... En sam sodnik z napeto normo in redno dežurno obveznostjo (na Jesenicah je čez vikend precej opravka s tujci, česar se ne da odložiti) pa je tudi samo člvoek, ki je lažje kos odložbam o skrajšanih postopkih. Kadrovski primanjkljaj, na katerega so z jeseniške postaje milice opomnili domači izvršni svet, je kriv, da se prekrški v občini prepočasi, s tem pa tudi premalo kaznujejo. Najbolj se pritožujejo, ker je s tem močno izničeno ukrepanje milice. Storilci, zlasti privatniki, ki že kar zavestno kršijo pravila igre, se jim smejejo, zavedajoč se njihove in sodnikove nemoči. Po novem zakonu, ki ureja to področje, utegne biti še slabše, sodniki za prekrške pa še manj kos raznolikim primerom, kajti poleg vseh vrst prekrškov jim bo nova zakonodaja obesila še prometne nezgode z večjo materialno škodo in lažjimi poškodbami, kar je zdaj pod jurisdikcijo tožilstev. .___D. Z. Zlebir ZAHVALA Organizacijski odbor 4. spominskega pohoda partizanov in mladih na Triglav, ki ga je 21. in 22. julija 1989 v imenu treh podtriglavskih občin, Jesenice, Radovljica in Tolmin, organizirala OK SZDL Tolmin, se zahvaljuje vsem organizacijam združenega dela severnoprimorske regije in radovljiške občine, ki so z materialom in finančno pomočjo prispevali k uspešni izvedbi pohoda. Odbor se zahvaljuje tudi posameznim društvom in organizacijam, ki so skrbeli za varnost ter zdravstveno pomoč med pohodom. Posebno zahvalo za izkazano vsestransko pomoč izrekamo komandi planinske brigade iz Kranja in pripadnikom njenih enot ter izvajalcem kulturno-spominskega programa, zlasti še Partizanskemu zboru Pinko Tomažič iz Bazovice. Za pomoč se zahvaljujemo tudi vsem sredstvom javneea obveščanja v regiji in Sloveniji. Organizacijski odbor TOZD OSNOVNA ŠOLA PREŽIHOV VORANC RAZPISNA KOMISIJA ZA INFORMIRANJE RAVNATELJA TOZD Razpisna komisija za imenovanje ravnatelja TOZD OŠ Pre-žihov Voranc Jesenice razpisuje prosta dela in naloge RAVNATELJA TOZD OSNOVNE ŠOLE PREŽIHOV VORANC Pogoji: — kandidat mora izpolnjevati pogoje, določene s prvim odstavkom 89. člena Zakona o osnovni šoli — imeti mora pedagoško izobrazbo — pet let delovnih izkušenj v vzgonoizobraževalnem delu — organizacijske in strokovne sposobnosti — biti mora družbenopolitično aktiven Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: V1Z Jesenice TOZD OŠ Prežihov Voranc »ZA RAZPISNO KOMISIJO«. GLAS 12. STRAN Preproste vezenine 4 Okrasni vbodi Zančni vbod Z zančnim vbodom sestavljamo najrazličnejše okrasne vbode. Najbolj znana je "ribja kost". Izvedba je zelo enostavna; gre le za enakomerno in dobro razvrstitev vbodov. Zančni vbod delamo na splošno takole: Od izhodišča / ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI Torek, 24. oktobra 1989 niti vbodemo na površju tkanine za majhno razdaljo proti desni in pridemo s konico šivan-ke na površje natanko v sredini med obema točkama (izhodiš čno in kjer smo vbodli). Razda lja med vsemi tremi točkami naj bo enaka. Nit položimc pod konico šivanke in šivankc izvlečemo. Zančni vbod lahke delamo tudi v levo. nem zaporedju podaljšamo ali skrajšamo zančne vbode ali pa jih kombiniramo z drugimi okrasnimi vbodi. POSKUSIMO ŠE ME Peteršiljeva juha 4 do 5 dag peteršilja, 3 dag maščobe, 2 dag moke, 1 žlica sesekljane čebule, 1/4 I juhe iz kocke, sol, 4 žlice smetane, limonin sok, sol, muškatni orešček. Peteršiljevo zelenje na debelo sesekljamo oziroma zrežemo. Prilijemo prav malo juhe in zmiksamo. Iz maščobe in moke naredimo svetlo prežganje in mu dodamo sesekljano čebulo. Gladko razkuhamo in dodamo pripravljen zmiksan peteršilj. Skupaj malo podušimo, zalijemo z juho in ko zavre, kuhamo 3 do 5 minut. Začinimo s soljo, limoninim sokom, muškatnim oreškom in dodamo smetano. Kot jušni vložek pripravimo popečene ali ocvrte kruhove kocke. Vezenje posamičnega zančnega vboda Navadna ribja kost. Najenostavnejšo ribjo kost delamo od zgoraj navzdol. Prva dva zan-čna vboda naredimo v desno, potem pa po enega izmenično v levo in v desno. Sestavljena ribja kost. Bogatejšo ribjo kost dobimo, če zaporedoma delamo po dva ali več zančnih vbodov v desno in nato enako število v levo. Zadnji zančni vbod (spodnji) v diagonali šteje že za prvega v nasprotni smeri. Najrazličnejše učinke dobimo, če v enakomer- Navadna in sestavljena ribja kost Dvojni zančni vbod je zelo dekorativen, bodisi sam bodisi v kombinaciji z drugimi okrasnimi vbodi. Delamo ga od leve ojni zančni obod proti desni. Vbodemo nekoliko poševno navzgor od izhodiščne točke in spet pod blagom navzdol ter pridemo s konico šivanke ven navpično pod zgornjim vbodom in v isti vrsti oziroma višini, kjer je izhodišče. Nit je pod šivanko. Sedaj v vodoravni črti od zadnjega izhodišča v prav majhnem presledku zopet vbodemo in navpično nad vbodom v višini prejšnjega, izvlečemo šivanko. S šivanko seže-mo na licu dela pod mali vodoravni vbod in nitko izvlečemo. Tako nadaljujemo. Zančne vbode lahko poljubno vrstimo v ravni črti, sklenjeni ali prekinjeni, ali pa jih šivamo izmenično, drugega poleg drugega. Z njimi krasimo robove ali pa jih porabimo v kombinaciji z drugimi okrasnimi vbodi. v v?v v v v fwyyvvvvvvv Razporeditev posameznih zančnih vbodov Drobnjakovi štrukeljci (kuhani ali pečeni) Potrebujemo 1/4 kg moke, 1 jajce, 1 žlico olja, potrebno vodo in sol; za nadev pa: 8 do 10 dag masla, 2 jajci, 2 žlici drobtin, 3 do 4 žlice sesekljanega drobnjaka. Testo: iz moke, jajca, olja, soli in mlačne vode zamesimo vlečno testo. Oblikujemo hlebček, ga namažemo z oljem in pustimo pokritega počivati pol ure. Testo nato tanko razvlečemo, namažemo in zvijemo. Zvitek zavijemo v dobro ožet prtič in kuhamo 30 minut v slanem kropu. Če naredimo štrukeljce za jušni vložek, zvijemo namazano testo od obeh strani, da nastaneta dva tanka zvitka. V sredi testo prerežemo in potegnemo testo po zvitku. Z lesenim nožem narežemo zvitek na štrukeljce, dolge za dva prsta. Zakuhamo jih kar v juho. Vro naj 10 minut. Zvitka pa lahko tudi spečemo, tako debelega kot tankega. Med peko večkrat pokapamo s smetano ali mlekom. Nadev: Umešamo maslo in rumenjake. Dodamo drobtine, nazadnje sneg. Pomažemo po testu in potresemo s sesekljanim drobnjakom. TA MESEC NA VRTU Ob suhem vremenu konec oktobra izkopljemo korenček za ozimnico. Za to opravilo je najprimernejša vilasta lopata. Navzlic pazljivosti nekatere korene morda poškodujemo. Te takoj izločimo za sprotno porabo, ker so za vzimljenje nerabni. Korenove cime ne smemo porezati, temveč jo samo potrgamo oziramo odvi-jemo. Poškodovano ali obrezano korenje hitro zgnije. Oktobra naberemo samo toliko pora, kolikor ga bomo v do-glednem času porabili. Drugo pustimo kar na prostem, med rastlinami pa natrosimo šoto, da površina zemlje tako hitro ne zmrzne. Pri izkopanih rastlinah pora nekoliko skrajšamo korenine, odstranimo del listov in jih na gosto vložimo v zabojček z vlažnim peskom. V kleti vedno skrbimo, da je pesek zmerno vlažen. Gomoljna zelena ne preneha rasti pred oktobrom, vendar jo moramo pospraviti pred hujšim mrazom. Ker gledajo gomolji precej iz zemlje, jih lahko poškoduje že sorazmerno neznaten mraz. Že nekaj stopinj pod ničlo je dovolj, da zelena zmrzne in potem gomoljev ne smemo izkopavati. Pred izkopom se mora na-mrzla zelena spet odtajati. Tudi za spravljanje zelene je vilasta lopata najprimernejše orodje. Z njo pridvignemo iz zemlje vsako zeleno posebej in otresemo zemljo. Poškodovati ne smemo niti gomoljev niti srčnih listov. Listov ne porežemo z nožem, temveč jih ročno odstranimo, razen najmanjših v sredini, ki ostanejo na gomoljih tudi v zimovališču. Korenine prirežemo z ostrim nožem na dolžino nekaj centimetrov pod gomoljem. Gomolje spravimo za zimo v hladni kleti, v zaprti gredi ali pa tudi v zasipu na prostem. V kleti vložimo gomolje v vlažen pesek tesno eno zraven druge in to tako globoko, da vrh gomolja s preostalimi lističi še gleda iz peska. Enako delamo tudi v zaprti gredi ali zasipu, le da namesto peska uporabimo navadno vrtno zemljo ali tisto iz zaprte grede. Občutljive gomolje moramo v zaprti gredi in na pro- stem zavarovati pred mrazom s plastjo šote; varovalna plast naj bo debela vsaj 20 cm. Enako zavarujemo tudi okolico zasipa in zaprte grede, da se mraz ne bi pritihotapil od strani. Šota mora biti groba in suha. Prekrijemo jo s plastično folijo ali strešno lepenko, da bo ostala suha tudi pozneje. Septembra sejano špinačo in motovileč zavarujemo s smrekovimi vejami, da ne bi pomrznile tako hudo, da bi odmrle. Zdaj je čas za izkopavanje radiča. Radič je nehal rasti in se koreni več ne debelijo. Ko korene izkopavamo, jih ne smemo poškodovati. Po izkopu pustimo rastline neobrezane nekaj dni, da uvenejo, pri tem pa dobijo koreni še nekaj rezervnih snovi iz listja. Ščavje porežemo na 3 cm dolžine, korene pa spravimo v za-kop, v prazno zaprto gredo ali v klet. V zakopu na prostem, ki je toliko zavarovan, da so koreni dostopni vsak čas tudi pozimi, se radič najbolje drži. Korene radiča lahko vlagamo za siljenje neposredno v klet. Odbrane in enakomerno razvite korene vlagamo v pesek ali pre-sejano peščeno kompostnico v medsebojni razdalji 6 cm in tako, da so vse glave v isti višini. Za siljenje je primeren vsak prostor, ki ima 10 do 18 stopinj C. Če klet ni popolnoma zatemnjena, na-sujemo po vrhu 20 cm debelo plast peska ali zelo peščene zemlje, v sili pa je dober tudi šotni drobir. Za potrebe majhnega gospodinjstva pa lahko silimo radič celo v večjih cvetličnih lončkih, vedrih in podobnih posodah. Vrhovi z ostanki odrezanih listov segajo do roba posode. Silimo lahko v vsakem toplem prostoru; če je temperatura višja, bodo štručke hitreje dorasle in tudi manj grenkaste bodo. Posode za si; ljenje radiča zatemnimo tako, da ob robu zasadimo v zemljo 4 ali več količkov, čeznje pa položimo za svetlobo nepropustno tkanino ali temen papir. Ob spodnjem robu zavežemo, da ne more svetloba tudi od spodaj. Siljenje je končano v dveh do treh tednih, nato lahko posode ponovno uporabimo za nove korene. Horoskop Ljudje škorpijona (23. oktober - 21. november) Mars je v astrologiji predstavnik moškega spola. Uteleša voljo in odločnost, ljudem, rojenim v znamenju škorpijona (in ovna), nad katerim vlada, pa podarja naslednje lastnosti: pogum, energijo in delavnost. Čustva "ljudi škorpijona" so močna in strastna. Z vso zunanjostjo svojega bitja zbujajo občudovanje. Ker so pametni in zabavni, se je težko upreti njihovemu čaru. So najboljši in požrtvovalni prijatelji. Taki ljudje so vedno interesantni in spodbujajo druge k akciji. Zaradi njihove mnogovrstne nadarjenosti in velike aktivnosti jih povsod radi vidijo. Veliko jih je med njimi, ki imajo pesniški, slikarski in tudi glasbeni dar. Skoraj vsi so pobožni in se zanimajo za vse, kar je mističnega. Njihova najizrazitejša slaba lastnost je maščevalnost. Lahko so tudi pretirano nečimrni in radovedni, že kar vohunski. V ljubezni lahko pričakujejo v glavnem več muke kakor pa sreče. Navadno živijo v neprestanem strahu, da bodo osebo, ki jo ljubijo, izgubili. V zakonu so prijetni le, če se partner popolnoma pokori njihovi volji in jim ne daje nobenega razloga za ljubosumnost. Drobiž ob mesecu požarne varnosti Ob mesecu požarne varnosti so v podružnični osnovni šoli na Kokrici pri Kranju izdali na videz sicer skromno, a vsebinsko izjemno bogato številko šolskega časopisa Drobiž. V njem so učenci, največ četr-tošolci, zapisali svoja razmišljanja o požarih in gasilcih. Za "pokušino" smo izbrali tole pesmico. Postal bom gasilec Ko sem majhen bil, zmeraj rad sem kaj gasil. Saj z vodo luštno je gasiti, če jih ne dobiš po riti. Ko oči na ognju je klobase pekel, sem sam po vodo stekel in ko očka ni bilo. hitro sem pogasil to. Ko nekega dne sem v sobi se igral, sem rekel si, gasilec bom postal. Dejan Peterlin, 4. b r. OŠ Kokrica Nova šola V naši šoli so delavci se zbrali. od junija pa do oktobra so šolo popravljali. Dan za dnem so jo pridno gradili in učenci vsi smo ob koncu pomagali: učilnice smo čistili, stole v razrede nosili, komaj čakali, da se bomo v nove prostore selili. 29. septembra bila je obnova končana, šola je bila tudi na zunaj lepo oblikovana. Stare razrede tako smo zapustili in se v nove prostore vselili. Mojca Špan, 7. b r. OŠ bratov Žvan Gorje Moj bratec Moj bratec je majhen, komaj deset mesecev ima, nagajati pa že pošteno zna. Lego kocke so zanj bombe, ki meče jih povsod. Joj, gorje meni! Raje skrijem se v kot. Rok Škufca, OŠ Ivana Groharja Škofja Loka Pot v svet V sanjah sem odšel po beli cesti v Ameriko. Tam sem doživel veliko novega. Videl sem ljudi, ki živijo veliko bolje kot pri nas, v našem svetu. Gledal sem trgovine, ki so ponujale tisoč lepih stvari. Hotel sem kupiti igrače, pa niso hoteli mojega denarja. Tudi kruha si nisem mogel kupiti. Zbudil sem se, ker mi je krulilo v želodcu. Vesel sem bil, da sem se zbudil doma. Kljub lepim sanjam je moja domovina najlepša. Sašo Vidic, 3. a r. OŠ Janka in Stanka Mlakarja Šenčur Srečanje z Nežo Maurer Za dan pionirjev smo šli na Jezersko. Tam se je mudila pesnica Neža Maurer. Učenci z Jezerskega sojo za svoj praznik povabili v šolo. Tudi mi smo jo želeli videti in pozdraviti. Prebrali in zapeli smo nekaj njenih pesmi. Ona pa nam je pripovedovala o svojem življenju in o tem, kakšne pesmi piše. Zna pisati celo v temi. Pod blazino ima papir in svinčnik. Lepe misli zapiše tudi ponoči. Pesmi so mi všeč. Še kdaj bi se rada srečala s kakšnim pesnikom ali pisateljem. Tina Bergant, 3. r. OŠ Kokra REZERVIRANO ZA ZVEZDE Danes bodo prišli na svoj račun tisti, ki jim je všeč veteranka Tina Turner. Tina Turner se je pod pravim imenom Anna Mae Bullock rodila 26. novembra 1939 v ameriški zvezni državi Tennessee. Ko sta se starša ločila, je Tina pri devetnajstih letih zapustila domači kraj in odšla v St. Louis ter nastopa'3 kot pevka v raznih lokalih-Čez dve leti se je poročila z Ikeom Turnerjem, ki je bil kot pevec kar dobro znan v svetu-Začela sta nastopati v duetu kot Ike & Tina Turner in za-slovela s skladbo A fool in lo* ve. Skupaj sta napisala tudi glasbo za film TNT show. Višek slave pa sta dosegla s skladbo River deep, Mountain high. Toda že leta 1976 sta se razšla. Ike je nadaljeval samostojno glasbeno kariero, Tina pa je po ročk operi Tommy počasi tonila v pozabo Leta 1984 je zopet "prilezla" k vrhu glasbene scene s skladbo Let's start together in izdala svoj prvi album Private dancer, ki se je uspešno prodajal po vsem svetu. Zaigrala je tudi z Melom Gib' sonom v tretjem delu Norega Maxa. Letos je Tina po dolgotrajnem premoru spet zaslovela z uspešnico The best, ki je na albumu Foreign affair. Tina ima sina, ki živi v Los Angelesu, sama pa v Koelnu, v Zahodni Nemčiji, s svojim prijateljem Erwinom Bachom. Zdaj pa poglejmo še razvrstitve LP plošč. V Nemčiji je na prvem mestu Mike Oldfield s ploščo Eartn moving, za petami mu je skupina Queen z The Miracle in D°n Johnson s ploščo Let it roll. V Veliki Britaniji vodi Gloria Estefan s ploščo Cuts both wa-ys, na drugem mestu je lomilec dekliških src Jason Donovan s ploščo Ten good reasons, za njim pa je skupina Simply red s ploščo A new flame. V ZDA je na prvem mestu Richard Marx s ploščo Repeat of-fender, sledi mu mlada ameriška skupina New kinds on the blocK s ploščo Hangin' tough, tretje mesto pa zaseda Prince s ploščo Soundtrack Batman. Čao, Marjeta Otrokom iz Haloz V naši šoli smo se odločili, da bomo tudi mi pomagali otro kom iz Haloz, ki jih je prizadelo neurje. S tovarišico smo se zrne' nili, da bomo zbirali šolske potrebščine. Doma smo pogledah. c sa ne rabimo za šolo. Očistila sem lansko peresnico, vanjo sem dala flomastre, svinčnik, nalivko in radirko. Mamico sem Pr0S,[ ' naj mi da en nov zvezek. V vsej šoli smo zbrali tri velike pake Želimo, da se taka nesreča ne zgodi več. k Tanja Hvasti, 2. r. OŠ Orehe* /ureja HELENA lELOVĆilj^ Torek, 24. oktobra 1989 OBVESTILA, OGLASI 13. stran (mimmmmijvs 1M ftfN** ROČNO ORODJE UNIOR MINIMALNA VREDNOST NAKUPA 5.000.000.-DIN /ODO\U$TMkCU$K\ CEHTRMHO OGREVAUĆE <$fS& ELEKTRIČNO ROČNO ORODJE ISKRA - BLACK & DECKER a„ VARILNI APARATI VARSTROJ 0o 3\ PO KVALITETI NAS BOSTE SPOZNALI! Sava Kranj bo dne 26. oktobra 1989 ob 12. uri odprla prenovljeno, sodobno opremljeno prodajalno v Kranju, Gregorčičeva 10. Vabimo vas na ogled in k nakupu. Ponudili vam bomo vse, kar izdelujemo v Savi Kranj pa tudi vrsto drugih izdelkov, ki sodijo zraven. SODCL Uraro 64000 Kranj, Škofjeloška c. 6, Jugoslavija tel.: 064-25-461, 25-561 telex: 34516 Sava yu, telefax: 38 64 21095 KAR LAHKO STORIŠ DANES NE ODLAŠAJ NA JUTRI ! IVI Ob dnevu mrtvih vas vabimo v naše cvetličarne, kjer vam bomo prvič in edini ponudili samopostrežno trgovino aranžmajev za grobove. Od 15. 10. 1989 dalje bomo sprejemali prednaročila, od 28. 10.1989 dalje pa si boste lahko naročene aranžmaje izbrali na razstavnem prostoru. Aranžmaje lahko naročite v cvetličarnah: Zlato polje, Cesta JLA 11, (tel. 22-737) Rožmarin, Maistrov trg, (tel. 21-224) Maja, Planina, (tel. 35-787) Pino, Stražišče, Križnarjeva pot 4, (tel. 21-600) Priporočamo se za naročila! MERCATOR-KŽK GORENJSKE KRANJ TOZD KMETIJSTVO MINI TRŽNICA PLANINA KRANJ SPREJEMAMO NAROČILA ZA 1. NOVEMBER VSAK DAN OD 8. DO 12. IN OD 14. DO 19. URE. NEDELJA OD 8. DO 12. URE. MARTA JENKO TEL.: 36-985 CESTNO PODJETJE KRANJ obvešča, da bo cesta L-3802 STRAŽIŠČE - ČEPULJE na odseku PŠEVO - JAVORNIK zaprta za ves promet od 25. 10. 1989 do 24. 11. 1989 od 7.00 do 17.00 ure, razen ob nedeljah in praznikih. Obvoz za osebni promet je določen na relaciji STRAŽIŠČE - ŠKOFJA LOKA - ŠEVLJE - ČEPULJE in obratno. Polna zapora ceste je potrebna zaradi gradbenih del pri rekonstrukciji ceste. MODNA KONFEKCIJA »KROJ« ŠKOFJA LOKA Ponovno razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA FINANČNO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Pogoji: — visoka ali višja šola ekonomske smeri ~~ 4 leta delovnih izkušenj zbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Modna konfekcija »KROJ« Škofja Loka, Kidričeva 81. kandidati bodo o izbiri obveščeni v 10 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. V zalivu CENTINERA v Banjolah je Počitniški dom ZZB NOV Ljubljana, ki vas vabi na aktivni oddih, rekreacijo ter počitek. Nudimo vam: — bazen z ogrevano morsko vodo — trim kabinet — športne terene: tenis, namizni tenis, balinišče — vodno rekreacijo — zdravniške usluge — računalniško usposabljanje in uporabo osebnih računalnikov — pizzerijo — biljard — organizirane izlete ter — dobro domačo kuhinjo in zabave s plesom. Informacije: tel.: 052/73-144, 73-124 in 73-575, POČITNIŠKI DOM ZZB NOV Banjole, Indije 1, Pula. mmwm^m!GhAs 14- stran Torek, 24. oktobra 1989 PRI NAKUPU VARILNIH APARATOV KUPCEM ODOBRIMO 30 % POPUST ZA GOTOVINSKO PLAČILO ALI ZA NAKUP NA KREDIT / Jjf' MERKUR VAS VABI PRI NAS JE VSAK DAN PRAZNIČNO V vili Moj mir na Bledu so vsak dan na stežaj odprta vrata vsem, ki želite praznovati ali samo uživati ob dobri hrani in vrhunski kapljici. Odložite torej skrbi in se prepustite naši oskrbi. Našli vam bomo prostor za bogato obloženo mizo. Pripravili vam bomo tradicionalno kmečko pojedino, pečeno telečjo kračo, sirove ali orehove štruklje in za posladek blejsko grmado ali torto. Izbirali boste lahko tudi med klasičnimi jedrni z jedilnika in specialitetami na žaru. Natočili vam bomo izbrano štajersko ali primorsko vino. Pripravljamo slavnostna in poročna kosila ter bankete za zaključene družbe; na voljo sta posebna soba ter soba za konference. Vila Moj mir, odmaknjena od mestnega vrveža, je idealen kraj tudi za daljše bivanje z izleti v okolico ali smučanje. Vsakomur, gostu ali naključnemu obiskovalcu priporočamo našo savno in trimski kabinet. Naši oskrbi so se med prvenstvom prepustili vrhunski jugoslovanski in švedski veslači. Dovolite, da poskrbimo tudi za vaše dobro počutje. Pričakujemo vas! vila Vila Moj mir za vaš mir in gurmanski užitek. Vila Moj mir, Kolinska Matije Čopa 2 Bled tel.: (064) 77-833 DELNIČARSTVO -TOKRAT ZARES! STANOVANJSKO-KOMUNALNA BANKA LJUBLJANA Cenjeni ustanovitelji in poslovni partnerji! Z veseljem in podjetniškim nemirom Vam sporočamo, da po naši oceni obstajajo pogoji, ki omogočajo, da se Stanovanjsko-komunalna banka Ljubljana ustanovi kot delniška družba. Smo visoko specializirana banka na stanovanjsko-komunalnem področju z vrhunskimi strokovnjaki. Naš osnovni cilj je ustvarjanje dobička v okviru dovoljenega bančnega poslovanja, upoštevajoč pri tem družbeni pomen, rast in razvoj banke. V ta namen bomo: - pospeševali mobilnost in koncentracijo vseh vrst denarnih sredstev in kapitala pravnih in fizičnih oseb, zlasti s področja stanovanjskega in komunalnega gospodarstva ter ostalih zainteresiranih podjetij in institucij - vodili poslovno politiko, ki omogoča učinkovitejše uresničevanje programov razvoja in tekočega poslovanja na teh področjih in je prilagojena potrebam tega področja - razvijali hranilniško dejavnost, ki se bo vključevala v sistem javnega financiranja - pospeševali razvoj inovacij in novih oblik poslovanja - nudili finančne storitve komintentom - opravljali vse zakonsko dovoljene bančne posle Zato pozivamo dosedanje ustanovitelje, podjetja in druge pravne osebe, da pristopijo k Stanovanjsko-komunalni banki Ljubljana d.d. kot njeni delničarji. Vpisovanje delnic bo potekalo od 18. oktobra do 15. novembra 1989. Vsi interesenti za vlaganje sredstev in pridobitev delnic, lahko dobijo vse potrebne informacije v Stanovanjsko-komunalni banki Ljubljana, Kraigherjev trg 1 ali po telefonu 061/328-180. BANKA KOT JE ŠE NISTE VAJENI SM-M- * C Torek, 24. oktobra 1989 MULI OGLASI W 27-960 cesta JLfl 16 APARATI STROJI Prodam STRUŽNICO tt168-047, po 15. uri 15. stran i mmmwmm*LAS Auto Jollv CELOVEC • ANKERSHOFENSTRASSE 27 TEL.:9943-463-514438 (ZA ŽELEZNIŠKIM PODVOZOM GLAVNE CESTE IZ YU V CELOVEC 100 M NA LEVO) VELIKA IZBIRA IN CENE, KI NIMAJO KONKURENCE • NADOMESTNI DELI • NEGA IN ZAŠČITA AVTOMOBILA • SERVISNI DELI • DODATNA OPREMA KOT: • KAROSERIJSKI DELI • GUME SMUČARSKI PRTLJAŽNIKI, AVTORADIO IN ZVOČNIKI, PREPROGE IN PREVLEKE (TUDI IZ LESA). OKRASNE ČRTE, MEGLENKE. SPOJLERJI, ITD,.,, IMAMO SVOJO MONTAŽNO DELAVNICO za les. 15724 Prodam trajnožarečo PEČ in ŠTE-DlLNIK kiperbusch s pečico. g 38-223_15731 Prodam TRAKTOR deutz 48 in TROSILEC za gnoj tehnostroj. Vo-j_jo_3/a, Šenčur_15742 Prodam KOMPRESOR s priključki m BRUSILNI STROJ. Bajrič. Fran-kovo nas. 164, Škofja Loka 15744 Prodam črno-bel ® 36 286 TV gorenje. 15750 Ugodno prodam nov VIDEORE KORDER in MULTRIPRAKTIK. »620-476_15769 Proda m 310-litrsko zamrzovalno SKRINJO gorenje, generalno obnovljena. Krničar, Sr. vas 9, Golnik ______15777 Prodam 210-litrsko zamrzovalno SKRINJO. Koblar, Cankarjeva 54, __adovljica_ 15779 Prodam nov SLUŠNI APARAT sie-mens. Nova cena je 1.300 DEM, Prodajna cena 700 DEM. ® 34-310 _______ 15781 Prodam skoraj nov CAMCORDER VHS panasonic in barvni TV gorenje carting. Štefe, Tenetiše 36, Golnik 15791 Za 40 odstotkov ceneje prodam novo, še zapakirano, kombinirano bojler PEČ za kopalnico. ® 70-575, Po_1_3uri 15794 Proda m OJAČEVALEC tehniks SUZ 450, 2x65 VV in ZVOČNIKE fis-ner, 2x100 VV. Kapus Franci, Hraše _8, Lesce_15795 gradbeni Material u9odno prodam POROLIT, deb. 8 gn^-Sf 48-257_15721 Gradbeno BARAKO OPTIKA VERVEGA NEVENKA Tavčarjeva 1, Kranj tel.:27-610 (nasproti delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal Okulist dela vsak četrtek izmenično dopoldne ali popoldne. Obisk najavite po telefonu ali osebno. VRATA, sobna in kuhinjska, pro- dam. g» 78-163_15804 3 tone CEMENTA po znižani ceni, prodam.® 42-307 15806 KUPIM Kupim BIKCA simentalca, 8 tednov. ® 67-248 starega 15789 o.. ugodno pro-Bratov Praprotnik 34, Naklo ________15728 Ugodno prodam 10 m DIMNIKA schiedel, premera 20 cm, brez zra-H__ika. & 38-337, zvečer 15732 Ugodno prodam štiri strešna OK-NA, dim. 120 x 100 cm. ® 78 429 ___ 15740 Prodam Kupim 2,5 kub. m. vsaj polsuhih smrekovih DESK, deb. 2,5 cm ali zamenjam za smrekove plohe, deb. 5 cm. ® 79-998, popoldne 15802 LOKALI .. 3.000 kosov let) strešne OPEKE »632-318 rabljene (6 mediteran. 15748 Ugodno prodam 400 kosov betonskih ZIDAKOV, dim. 40 x 30 x 20 crn in 250 kosov betonskega STREŠNIKA trajanka Dravograd. »___^__4J_15757 Prodam belo MIVKO, približno 1,5 kub. m. Cvek, llovka 5/a, Kranj ____15759 A^M~ATURNE MREŽE, 7 kosov, d'm. 10/6, v Poljanski dolini, pro- Najamem manjši PROSTOR za mirno obrt, v Kranju ali okolici. __> 36-286_15752 V bližini železniške postaje v Kranju oddamo v najem PROSTOR, velikosti 24 kvad. m., za mirno dejavnost. Prostor je v I. nadstropju in je takoj uporaben. Pisne ponudbe na oglasni oddelek. Šifra: KO LODVOR_ 15780 V predmestju Kranja oddam prostor, 90 kvad.m., primeren za skladišče ali mirno obrt. Naslov v oglasnem oddelku. 15787 POSESTI m. -2? 633-430 15762 da prodam približno 2.000 kosov ra Dljene strešne »57-945 OPEKE špičak. 15768 KMETIJSKO ZEMLJIŠČE na Bregu pri Žirovnici in KMETIJSKO ZEMLJIŠČE v Sečovljah pri Portorožu, prodam. Informacije na 88-670 EVROPSKA KULTURA p. o. NOVA PLESNA ŠOLA! Plesni tečaji za staro in mlado: •ZAČETNI in NADALJEVALNI - za odrasle •MATURANTSKI TEČAJI - za srednješolce VPIS IN INFORMACIJE: DOM JLA KRANJ, Nazorjeva 3, od 16.10. dalje. Tel.: 064/22-077 od 12. do 18. ure. •CELOLETNA PLESNA ŠOLA ZA OTROKE —predšolski in šolski (4—15 let) NOVO NOVO NOVO PLESNE MATINEJE Vsako soboto ob 15.00 uri plesna zabava, družabne plesne igre, novi plesi, nastopi mladih plesalcev in glasbenikov, plesna tekmovanja, skratka zabava GLASBA GLASBA GLASBA RAZNO PRODAM Prodam SPALNICO, dva DIVANA, trajnožarečo PEČ, PRALNI STROJ zoppas in pomivalno KORITO z odcejalnikom. ® 45-729 15729 Prodam CITROEN GS, letnik 1980\ registriran do naslednjega leta, PEC na olje in termoakumulacijsko PEČ 2 kVV. Šparovec, Pristavška 27, Tržič_15761 STAN. OPREMA 3-delno kombinirano OMARO, dim. 170 x 165 x 42 cm in raztegljiv FOTELJ, prodam. 74 920, od 16. 15720 Prodam R 9 TL. do 19. ure Prodam Z ■Sr 73-495 750 SE, letnik 1981. 15723 Prodam Z 750, letnik 1976, registriran do februarja 1990. ® 49-193 Prodam KOMBI Z 850, letnik 1983, registriran do oktobra 1990. Ogled vsak dan. Sretno Đukanović, Pre- šernova 23, Bled_15727 Prodam PONY EXPRES, z motorjem puch flf 74-247, popoldne _15730 Prodam Z f 101, letnik 1987. Ogled v Komisijski prodajalni Jure v Radovljici, od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure ter v soboto dopoldne. ®74-389 15733 Z 750, letnik 1980, prodam. 32/a, ® 46-493 _ Golnik 15734 Z 101, prodam po delih. _f 64-063, po 18. uri_15735 Ugodno prodam Z 101, letnik 1983. Mulej, Savska c. 34, Lesce 15736 Ugodno prodam motor tomos AV-TOMATIK 3 SL, star 3 mesece, še v garanciji. Ogled vsak dan po 17. uri. Dežmanova 4, stan. 4, Lesce Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1984, prevoženih 25.000 km, garažirana. Cena 6.000 DEM ali protidinarska vrednost. Mirtič, Breg 159, Žirovni- ca _15741 Prodam Z 125, nevozna. Informaci- je na g 83-850 _15747 Prodam JUGO 45 A, letnik december 1986, spredaj karamboliran, motor poškodovan. Đorđe Cvijič, Prečna 3, Boh. Bistrica_15753 Nujno prodam Z 101, letnik 1978.