Lelo IV., šiev. 24« V Celju, ioreK due 28. februarja 1922. FoitnlRB plaCana v Qotoviat. -~::i"ll"l__. - I!'«? 5ra^;X 1 « i^^^"** ^^w*^ ^^pp Stane Jetno 48 Din, mesečno ^ijL^q^özcnj^^rfno 120 Din. — Oglasi za mm višine stolpö^^ip^T^ipnyifcd tckstoin, osmrtnice in zahvale 50 p. Posa^z^W^tflfa stane 50 p. Kdo je soodgovoreii ? Celje, 21. februarjn. Slovenija pi eživlja težko prehranjü- valno krizo. dcloma vsled neznosne drn- ginie, delonm vslcd pomanjkanja posa- mcznih živil. Kriza je doscgla zadnji Cas svoj višek in v zraku švigajo vesti o predstoječih draginjskih numirih, o gc- ncralni stavki itd. Vsa krivda se vali na centralno vlado in časopisje najrazlicnej- sili. vladnini strankam ncnaklonjcnih a>! sovražnih strank eksploatira to razpoio- ženje na najgnusnejši način tcr nepresta- no s prstom kaže na Beograd: ti si kriv! Ne bonio opravičcvali. Nismo bizan- tinci, ki bi devotno plazili pred kornur- koli iu opravičevali, kar ni opravičijivo, in ne kritikovali, kar je kritike potrcbno. Gotovo jc ccntralna vlada storila marsi- kaj, kar je vzrok slabi naši valuti, vslcd tega silncmu narastku ceu !n splošni draginji. Z vso resnostjo in odloenostju pa moramo ugotoviti, da so vsi tisii, ki kar gore za avtcnomijo na cnj strani, na drugi strani pa vale vso krivdo za da- našnji položaj na Bcograd, v velik.inski zmoti. Naloga pokrajinskih uprav in bo- dočih oblasti in njihova proftleta dolz"- nost je, da se brigajo za prehrano svoje- ga prcbivalstva. Naloga oblasti in srezov in občin bo predvsem, da prehrano v sv-ojih okolišili organizirajo. To ?ialogo bi morala danes, dokler ni izvcdena raz- dclitcv države v navedcne upravne in samoupravno cdinioc, izvršoviti pokrft- jinska uprava v Ljnbljani za vso Slovc- ni }u. Pokrajinska uprava je imela doiZ- nost, žc jescni ugotoviti stanje prchranc v pasivni Sloveniji in statistično vsaj prilično dognati, koliko bo clo nove žet- ve za Slovenijo jjotrebno. Imcla je dolZ- nost, že takrat, ko so bile eerie še nizke, /,agotoviti dobavo živil za na.se pasiv- ne kraje, in v posarneznih centrih napra- viti za zimo in spomlad velike zalogc potoin velikih in finančno močnih gospo- darskih organizacij. Vsc to sc ni zgodiio. Pač pa smo na naše zaendenje rno- rali glcdati. da se je gospod kraljcvi na- mcstnik iriiimfalno vozil skozi vcčja niesta Slovenije in nastopal v svoji svc- čani uniforini. dočim je njcgov kolcga, iiosvoč kraljcvi namestnik v Zagrebn Demetrovič v istem času obiskal vsc pasivnc kraje svojcga območja in dal jiapraviti natančno statistiko potrebe tcr takoj skrbel za pTehrano teh krajev. Baš te dni -objavljajo hrvatski lists to z vso vcstnostjo ng'Otovljcno statistiko. Ob- f enem objavljajo, kako jc namcstnik v Zagrebu potom Hrv. shiv. gospodar- skcga društva in potom kredita, ki mii ga je s privoljenjein vlade dala za pre- hrano na razpolago Narodna banka v znesku 10 milijonov Din. zasigural vsaj najnujnejšo preskrbo živil za pasivnc kraje na Mrvatskem. Cloveku je težko, ee gleda to živah- no delo kraljcvega namcstnika v Zagre- bn za blagor tamošniega prebivalstvn. na dnigi strani pa popolno pasivnos* naše pokrajinske npravc v tcm pogledu. Jasno jc, da sinatramo baš takšno dclo za najvažncjso nalogo kralicvega na- mcstnika, gotovo za važnejšo, ncgo pri- l^ctje kakega odlikovanja na prsi marl- borskcga škofa. Ugotoviti moramo žalostno dcjstvo, da je naša pokrajinska uarava kot nost- teljjca samoupravni.li nalog in kot preö- hodnica oblastnili samouprav baš v tcm vprašanjti popoliionia odrekla. In venciar jc ona ne lc soodgovorna, ampak pred vscmi drugimi odgovorna za prchrano pasivnih krajev v Sloveniji. Ona mom daiati inieijativo. Šele kadar je ona v polni nieri izvršila svojo dolžnost, in v?i vkljub temu ne imela uspchov, šele po- (ein bi razni avtonomisti in njihovi zn- vezniki imeli pravico s prstom kazat! na Beograd. Za enkrat pa mora prst ka- zati v Ljnbljano. Ob odliodw. 7. danasniin? dnem ori!aj,\ii.. «.ireJr/i- štvo »Nove Dobe«, ker se podajam rm svoje novo inesto v Maribor. Čutim sc dolznega, ob tej priliki izreči svoio iskrc- no zahvalo vsern prijateljen; in znancem, ki so me tekorn mojega deJovanja v Ce- lju vsestransko krepko podpirali bodlsi kot dopisniki bodisi kot politični soilc- lavci. Pri vsem mojein več ko 16-ietnein narodno-političnem in kiilturnem dehi v Celju mi jc vedno bila vodilna zavcst dolžnosti do naroda in njegovega na- predka. Tok življenjn in valovanje du- ševnega razpoložcnja v narodu je podrlo marsikaj. kar stno v zvczi s političnimi prijatclji v naši ožji domovini z velikim trudom zgradili, a vcdno zopet smo se j podali z novimi moani na dclo. Tako bo I tudi v bodoče. iTenutni neuspehi ne smejo biti nikdar povod. da ornagamo in se z rcsignacijo dclu odrečemo. V prc- pričanju, da bom našcl slej ko prej pn vseh prijateljih in boreih naših idcj krcp- ko zaslombo, odhajam na svoje novo mesto ter odnaSain s seboj pcstro sliko najlepših spominov na naše delo za ea- Izhaja vsak fore]k, čefricSi in sobofo. Uredništvo Strossmajerjeva ul. št. 1,1. nadstr. Telefon št. 53. UpravniStvo Strossmajerjeva ul. St. 1 pritličje. Telefon St. 65. t= RaCun kr. poštnega čekovnega urada Stev. 10.066. "^ Ljudsko vseučiBišde v CeSju. Danes v pondeljek 27. februarja ob pol 8. iiri predava gospod ravnatelj Janko LeSni6av o temi „Zadružni&tvo — gospoefarska in socijalna rešitev čSovežftva^. >a niojega bivatija v Celju. Od vseh Celjanov in okoličauov, pri katerih mi ne bo mogoče se osebno po- sloviti, se poslavljani tein potom. Zdravo! Vekoslav Spindler. Colic. 27. icbr. 1922. Rešcvanje hrvatskega TpraSanja. (Dalje.) Na mizi Narodnc skupšeinc. ieži pet 2akonitih osnov o reorganizaciii uprave, od katerih so štiri izdelane po komisiji naših izvrstnih strokovnjakov adminl- strativwcga prava iz vscli krajev. To za- konske osnove so prvi začetek ozdrav- ijenja, prvi korak za pravilen razvoj dr- ¦ žavne organizacije. To so zakonske o- SHOVC, ki govorc o oblastni in srezki sa- inonpravi, o ccntralni npravi, o splosni upravj, o državnih upravnih sodi.šeih. reh pet zakoiiov se bode istočasno raz- «Iasilo, toda osnova o državnem svetu in npravnih sodiščih bode sflnkcija za o- .-:tale štiri ter bodv izpopolnila ncdostat- ke v ciiju namcravane dekoncentracije. Komisija strokovnjakov ic uvidcla po- trcbo, da sc ra^širi Vidovilanska ustava s stirimi zakonskimi osnovaini v pravj meri, in pokazala pot, po kateri se lahko zadovolji vsakemu ngovorii pravne nc- sigurnosti. S tcini osnovami bi sc zgradila in o- sigurala izdatna sankcija. Da bode Ja- sneje, sc na kratko povrnem k tem za- konskim osnovam, zlasti kar se tiCe kompetcrice, kaksna bi sc dala oblastK kaksna ministrstvu. Srezka all kotarska kompetenca bi ostala približno ista. Po predloženih zakonskih osuovah bi bil set oblasti v velikem dein upravc zadnja inštanca, bodisi tam, kjor ic driiffa In- Stanca naprarn srezu, bodisi kjer je sam prva instanca. Zakonska osnova opravi- čuic ta nicgov upravni položaj s tcm, kct je imcnovan na ministrov predlog in ker ima posamezni minister v vsej svo]l stroki organizatorno, nadzorno in vod- stveno pravico. Tak delokrog pTiznava zakonska osnova šefu oblasti za vsc akte. ki govore o zakonitüi pravicah in interesih državljanov, in ki niso pridr- žani ncposredno ministni. Tak delokrog EMILE ZOLA: Nantas. (Iz francoščine.) (Dalje.) II. . ^aron Danvilliers je bil v salonu, T yis? ) PUsti sobi, preoblečen z nsnjcm, v Katen je staI(> starQ pohi§tvOt Qd T)red. vecraj je bil kakor od strele 2adet> ko mu je gospodična chuin razodela stanje njegove heerke P,avije> /nala je lcp() pripovcdovati in olcpSavati, starček m takoj umrl; sanio miscl, da bode zapelji- vec dal naivücje zadoščenje, ga je ?5e th-žala po konci. To jutro je prieakoval ^cga Clovcka, ki ga ni eisto nie poznal m ki mu je tako sramorno zapeljai hčer. Po- zvonil je. »Jožko, danes pride mlad Clovek, katercga pripeljitc k meni... Drugega ne sprejmem.« Premišljeval je v žalosti, sam pri peČi. Sin zidarja, sestradan, ki ni imel n°bene shižbe in prihodnjosti. GospodiC- ^a Chuin ga je opisala pač kot dečka, kl ltna prihodnjost. Kaka sramota za dru- žino, ki do sedaj ni imela nobenega ma- dcža na sebi. Flavija se je obtožila na tak načln, da je prihranila svoji vzgojiteljici vsako grajo. Odkar se je izpovcdala, jc ostala v svoji sobi, kcr jo baron ni hotel več videti. Hotel je sam uravnati vso zade- vo, predno ji odpusti. Vse njegovc na- redbe so odobravali. Toda njegovi lasjc so posivcli in njegova glava sc je iela tresti. »Qospod Nantas,« je naznanil Jožko. Baron ni vstal. Obrnil ie samo glavo In srepo poglcdal na Nantasa. ki ie vstopil. Izgledal je, kakor da ni oblečen brezhib- •no. Kupil je suknjič in črn površnik, §e čeden, vendar prece.j obnošen. Njegova zunanjost je bila znak ubogega in skro- nega dijaka, ki ni kazala znakov kakega pustolovca. Srcdi sobe se je vstavil, stal jc po koncu in se ni hotel ponižati. »Ali ste vi gospod,« je zajecljal star- ček. Toda ni mogel nadaljevati, ker ga ie ginjenost prcveč orcvzela. bal sc Jc, da bi ga jeza ne pograbila. Po kratkem molku je nadaljeval: *Uospod, nekaj slabega ste učlnili.« Ko se je Nantas opraviceval, je ponovll z moenejšim glasoni: »To je bilo m'zko dejanje ... Nič noeem poslušati, proshn vas, da mi nc razlagate podrobnosti. Moja hči bi se vas oprijela, a vaša krivda bi bi'a ista... Samo tatovi sc ukradejo v dnižinc.« Nantas jc povesil glav-o. »To je lahko pridobljena dota, vzdr- ževalnina. ker sta hotcli ujeti heer in očeta.. -« «OpTosrite, gospod,« ga ic prckinil mladenič, ki se je razburil. Toda baron ga je srepo pogicdal. »Kaj? Vi hočete, da vain oprostim?... Nc bova rukaj o (em govorila. Floe-em vam povedati, kar vam moram povedati in kar morate poslušati, ker prihajate k ' meni kot krivec ... Zelo ste me užalili. i Poglejte to hišo, naša rodbina je živela | tri stoletja brcz vsakega inadcza. Ali ne ' čutite starodavno cast, tradicijo veljavc in časti? Dobro, gospod, vi ste vse to > prezirali. Jaz bi vsled tega skoro umrl ¦ in danes se tresejo moje roke, kakor bi sc bil postaral za deset let... Molčite in poslušajte me.« ima set oblasti v takozvani splo.šni n- piavi, katero izvršuje na polju notranje- ga ministrstva, prosvete, poljedelstvn, trgovine in industrijc, narodncga zdrav*- ja, socijalne politike, vere in nadzorstva nad privatnimi gozdi. To se da izpopol- niti, a vse je odvisno od tega. kakSni zakoni se predložijo. Vsak državljan ima pravico, proti aktom sofa oblasti, ki re1- siijejo državljanske pravicc in interese, priznane in zakonite, pritožiti se na \P- pravno sodišec. oziroma na državni svct, ki ic napram takim aktom seia oblasti druga in zadnja, a napram takim aktom ministra prva in zadnja inštauca. Reše- j vanje urzavnega sveta se lahko izvrsi i proti volji ministrovi. Upravna .sodišča bodo imcla po tej zakonski osnovi svoj scdež tain, kjer so deželna sodišča. U- pravni sodniki imaio iste predpogojc In povscm jednako zasigurano Jicodvf- snost, kakor rcdni sodniki. Parlamentar- ni odbor jc sklenil, da bi se upravna so- dišča postavila Ie v štirih centrih: Beo- gradu, Zagrebu, Sarajevu in Skopliu. S tem se zelo pomaga izenačeniu iiprav- nega sodstva, za.kar mora imeti koneč- no skrb upravni svet. Nedogledne važ- nosti jc, da sodišča hitro vrše svoj poscl, kakor je to lepo in obiektivno razložil odlični strokovnjak g. Kocian v »Riječl« 28. in 31. januarja \S>21. Njegovc stvarne opombe, iz katerih se zrcali izkustvo, sc morajo na vsak naein prcrcšetati. U- pravna sodišča so glavna opora, da se uvede vlada zakona proti sarnovolii po- jedinccv tcr da sc najvazijcjši del upra- ve, ki rešuje o pravicah in interesih dr- žavljanov, privede do popolnc višine pravne države. Mi smo početna država, ki v tem oziru težko boleha na nesrcčni upravi in če pripeljerno za ozdmvljcnje io bolezni pravokličite gospodično, na] pride takoj k meni v sobo.« Vstal je in počasi molče korakal po sobi. Nantas je stal kakor okamenel. Prc- varil je starčka in čutil sc je majhnega in brez moei pred njim. Flavija je vsto- pila. »Hčerka moja,« jc izpregovorii ba- ron, »tukaj ie ta človek- Poroka sc ho vršila po zakonitih predpisih.« Odšel je, ptistil jih same, kakor da lii bilo zanj že vse dogovorjeno. Ko so sc vrata za njim zaprla, je zavladala tišina. Nantas in FLavija sta se pogledovala. Nikdar se še nista videla. Lepa se mu je zdela. blcdega in veiičastnega obraza. Z velikimi sivimi očmi ga ie rnotri'a. Naj- brže ie jokala te tri dni, ko ni smela \z sobe, toda njena mrzla lica so zlcdcnelo solze. Ona je prva pričela govoriti. (Dalje prih.) ua tainika V. S p i n d i e r - j a, Mari-, bor, Mariborska tiskarna. ! ZBOR DEMOKRATSKE STRANKE | V BREŽICAH, obenem obeni zbor kra- jevne organizacije, se vrši v sredo 1. marca zveeer. Govori nar. posl. dr. Ku- j kovec. I SHOD DEMOiKRATSKE STRANKE J V PTUJU je v nedeljo 5. marca ob 9. nrj dopoldne v dvorani Narodnega donia v Ptuju. Govorita nar. posl. dr. Kukovcc in dr. Kramer. Celjske m^wmm* Osebna vest. Naš dozdajni uredniK g. V. Spindler odhaja z jutrišniim dneni v Maribor, kjer nastopi svojo novo sluz- bo kot ravnatelj Casopisnih podjetij »Mariborskc tiskarne«. iKONCERT Celjskesa pevskega društva. Kakor smo že poročali. sc vrši ta koncert v soboto dne 4. marca t. 1. on pol 9. iiri zveccr v Narodnem doinu v Cclju. Sporcd konccrta obsega deki sTo- venskih skladateljev: našega doniačina g. dr. A. Schwaba »še ena« za mesan zbor, Pirnatovo »Žalost«, veliki osmcro- glasni mešan zbor. V drugem delu kon- certa nudi nam zopct g. dr. A. Scliwah novost »Ptička«, mično mazurko za uio- ski zbor. Koncertni trio ^. ravn. Grudna (glasovir), naduč. Stantc-ja (čclo) In ravn. Serajnika (gosli) bo v 5. in 6. točfci j proizvajal ziiano umetiiiško lepoto Mar- schncrjevo »F^omanco« in II. Wiemav- skega»Legendo«. — Trctji del koncerta izpolni Pahorjeva »Domovini«, obširen krasni mesan zbor; za njim pa Gerbičev »Küc pomiadni«; zaključek tvori dr. I Schwabova »Zlata kanglica«. krasna skladba, prirejena za harmonij (. Rrevar;, glasovir (g. dr. Gvido Serncc) in me- san zbor s sopranskim samospevom. fz sestave sporeda vidirno, da nam hoCe CPD nuditi zopet enkrat imietniški r.ži- tek prvega rcda, vslcd Cesar naj nobe- den ljubitelj slovenske pesmi nc zamn- di te prilike, ki bo dvignila njegovo chiSo v raj zvokov in melodij. Ne jc pravi Prlek, keri node priša nicör 2S-te.ua totCKii niescu na prleški fašenk k Božiči na Bregi. Ob osmih clc žc mnzika tan. pa krofi do ravno tc ttiJl najbole vroči. Fsi se morete nafčiti prle- ško hiimno: Dcrc mo jas mrja, te do me pokopali notri pod vinske gantare ... Sokolska maškarada minolo nedclio v Narodnem doinu je bila bre/.dvomiio najsijajncjša prireditcv letošnjega pred- pnsta tako glede slikovitosti mask kakor glede valovanja velike ninožice občin- i stva. ki je zopct tako sijajno dokuni(?n- tiralo svojo ljubezcu in spostovanje do našega Sokola kot nositelja sokoiske nrf- sli v celjskcm okolisu. Prostor nam žaf ne dopušča o prireditvi obsirno pisati. Pravica uporabe grobov na snest- uem pokopališču, ki jc bila kupljcna prec* 20 leti, je glasom pokopaliskcga rccTa mestne občine celjske ugasnila. Strankc, ki imajo na iincnovanem pokopališču grobove in jih hoeeio šc vnaprej obdrža- ti. morajo plačati tozadcvne pristojbine pri mestni blagajni. Rok za vplačevanJe tc pristojbine jc določcn do 15. marca tT. Po preteku tega roka bo mestna obcina prosto razpolagala z grobovi in na nil'i stoječimi nagrobnimi kamni, ¦ograjami itd. Pristojbina za obnovitcv y/a nadalj- nih 20 let znaša: za rodbinski proslor 160 K, za grobove odraslih 40 K. za gro- bove otrok 20 K. Prireditelji Jagaballa uas prosijo ob- javiti, da so razun nuilcga zncska, ki so ga porabili za nabavo not, ves eisti do- biček izročili v dobrodclnc namenc in sicer: za mestne revežc 3000 K, za s)!j. kuhinjo v Cclju 2000 K in za OlepSeval- 110 druStvo v Celju 1000 K. Prijavni urad iščc: Emila Kavčič, k> jc bival v Ljubljani, Cankaricvo nabrež- k- St. 1; Marijo Zctl, ki ima nečakinjo v Cokleh st. 19; Justo Cimerman. ki naj bi bivala na Olavncm trgu št. 15; Franca Sirko, ki ima znanje z neko Milico v Mariborn; .lakoba Lcskovsek, ki litTÄ prijatelja Franca Križanca v Ljubljani; : Antonijo Orešnik, ki ima trgovske zveze I s tvrdko »Alko« v Ljubljani. Posrešana deklica. Trglav Anton In Ana iz Bukovegažlaka št. 38 sta naznrt- nila na tukajsnji policijski oddelck. da ic njihova hčerka Dorica odšla iz sole sol,- skih sestcr, ker jo je nekaj vrat bold. Od tega uasa ni videl nobeden vcč otroka- Sumi se 0 kaki nesreci. ali pa, ker je b!- la deklica močno razvita in živa, da bi jo bi! kdo kam izvabiL Deklica jc za svoja leta prccej velika in telesno razvita, o- kroglega obraza, rdečih lie, kostanjevlli las, ki so na obeh stranch pri nšesih ozi- Toma na sencih zaviti v polkrog. Nosi temno plavo krilo, pepita jopič, rjavi dolg plašč, temrio-rudcč predpasnik, na glavi pepelasto čcpico z belini cofkom na strani ter črne visoke čcvljc na za- drgo. Mesfno gledališče v Celju. CIGANI. • Izven abonementa je vprizorilo Dra- matično društvo v Celju prctečcni čctr- tek, dne 23. tm. Dolinarjcvo malomest- 110 šaloigro »Cigani«. Cisti dobiček jo bil namenjen vojnim invalidont celjskega o- krožja. (.) literarični vrednosti igrc pac ni potrebno izgubljati besed. Diletantski odri po dcžcli so gotovo hvaležni za njo, v stalnih mestnih gledaliseih more priti do veljavc le, ako se vprizori v pustnein časii. Dramatično društvo je storilo prav, da jc ravno scdaj, ko jc kljub slabiin ži- vljenskim razmeram celi svet v nekako vcseljaškem razpoloženju, onemu dclu svojega öbcinstva nudilo priliko, da sc od srea nasineje., Glcdališčc ic bilo pol- 110 do zadnjega kotiCka, razpoloženjc clo konca igrc sijajno. Režiser %. Reš je iRro skrbno pripravil in inscenira!; tudi skn- pine so nčinkovale. Nočcm se spušeatl v podrobiio kritiko posameznih igralccv, ker igra kot taka ne midi prevcč prilike pokazati svojih igralski zmožnosti. Vsc eno pa pohvalno omenjam cigansko sku- pino, ki je bila živa in pestra, člana slo- venske drame, ki sta igrala prav dobro, pred vsem pa g. Krefla, ki je v vlogi sodnega sluge Petra Brcnka kreiral tip, ki mora že po svoji zunaniosti vzbuditi mnogo stneha. Brez tc figure bi bila igra prazna in brez vsakega efekta. Dva Ig- ra lea jc pridobilo Drain, drustvo, ki la- hko postaneta po svojih zmožnostih, ka- tere jc potrebno šc primerno poglobitl in vporabiti, krepka zaslomba našega odra. G. Lebarič se poeuti žc prav do- bro na odm in tudi gdč. Cizljevi sc vicTf, da jc pri stvari s sreem. Samo po konci glavo! Dram- drustvo je izvršilo s to vprizoritvijo karitativno delo. a občln- stvo je prišlo do svojega užitka. —vlj-- Sokolstvo, Sokoisko drustvo v Celju obvcsCa članstvo, da so sc tclovadnc ure clolociK1 nasicdnjc: člani vsak torck, četrtek *n soboto od , da io lahko posodimo 11a- n;*v. 24. »t\ «> v * I) Q Ü An >rran .*> prej. Sevcda jc društvo tudi odgovomo za to, d;i se igra 11c zgubi. — ZKL), Na- rodni doin I. nadstr., Ljubljana. Prosper Merimee, iKarmen. Poslo- vcnil Vladimir Lcvstik. V Ljiibljani 1922. Natisnila in založila Zvezna tiskarna. 95 str. 32. in 33. snopič »Narodne knjižnicc« prinašata v dovršenem Levstikovcm prcvodu Prosper Merimeejevo uovelo »Kannen«, koje dcjauje se godi na soln- cr.ih južnošpanskih tleh. Delo nam pied- stavlia plastieno načrtane obraze cigank, razbojuikov in drugih zanimivih ljudskih tipov. S svojo živo snovnostjo si bo u- mutvor brezdvonmo osvojil naše ebčin- stvo; z užitkom ga bodo čitali tiidi prija- telji glasbe, saj jc Bizetova opera razgla- sila iinc doiiionskc ciganke po vsem ku!- turnem svctu. Prevod uvaja prelagatcij s plastično pisanim esejeni o življenju in književnem dein Prosper ja Mčrirneeja, ki je riekoe zbudi! splošuo pozornost pri- jateljev srbskega narodncga pcsnistva s posrečeno potvorbo »ilirskih baUuK — Kniiga se naroča v založbi Zvczne ti- skarne v Ljiibljani, Mariiin trg, in stanc brosirana Din 7.50. Turistika in sport. Smtiska skakalna tekma dne 2-4. t. m. v Holiinjii. Zaradi skrajno neugoduc- Ka vremcna je bila udeležba slaba !fi tudi doscžeui uspehi manj povoljni. Pr- venstvo si k priboril Viktor Šuber (Her- mes, Šiška), ki je izvedel najdaljsi sfo- jeei skok 14.7 in. Drugo mcsto je dosegci inž. .lovan Mihajlovič (Beograd). Iretje Jože Prestor (Hermes Ši.ška). Dnevna kfoatika» Povisano draginjske doklade se Iz- plača.io 1. aprila. Vsem državnirn namc- šeeneem in vpokojenceni se izplača s T. apriloni drajcinjska doklada po zakonit* o draginjskih dokladah državnili civilnlh in vojaških nameščencev. vpokojencev in vpokojenk, sprejetih od zakonodajne- ga odbora dne 26. dec. 1921. Razlika met* doklado v imenovanein zakonn in iz- plačilom doklade za jamiar, februar in mnrec se izplaea v dveh obrokih, 3. a- prila in 1. niaja. V kolikor svota, doblje- n;» -/ redukeijo, ne bo zadostovala za po- kritje teli izdatkov, se pooblašča vlacla. da nporabi v la namen dve dvanajstinl specijalnega kredita oznaeenega v elemt IS tega zakona. Uradništvo in klerikalci. Te dni sc je povodoiii glasovanja v iiftrodni skupšeini o dvanajstinah glasovalo tudi o izplačilu draginjskih doklad iiradništvu. Ugotovi- mo samn sledeče: člani klerikalncga (jii- goslovanskega) klnba so pri tern glaso- vanju ali obsedcli, torej sploh ne glaso- ivali (to so bili takozvani inteligcnti Ko- roscc, Hohnjec ftd.), ali na pri protigTa- sovaniu vstali (t. j. glasovali proti). SlcJ- nii so bili kmetje. Storili so tako po zns- T,cm Šnsteršičevem principn: Uradniki žro, žro in žro. proklamacija »rvatskega bloka ev- ropskim dr/.avam. «Hrvat<- od 25. tm. prinasa proklamacijo hrvatskega bloka, ki zahteva /astopstvo v delcxaciji SIT*, za jxenovsko konferenco z motivacij:), cTa t" se bo na konferenci v Qenovi razprav- fc ljalo o vprašaniili. ki so tudi za Hrvat- sko in hrvatski narod velikcga interesa. Hrvatska stranka v Bur^eiiiandu. Hrvatsko preblvalstvo snujc v Burgen- landu samostojno politično stranko na naciionalni podlaj^i. Strankin program bazira na K^rancijah za varstvo nacijo- nalnih manisin. V sospodarskcm oziru bode vodila politiko varstva malih po- scstnikov. Po svojem ustro.iu bode stran- kz krščansko-mesčanska. Xocevska kmetska stranka se prl- «lopi nemski stranki. »Oottschecr Ze!- tunjf«f pise j5iul]c teJra: ]^a ohranimo nn- H. se pravicc, je potrebnn, da sc strnejo • vsi Ncmci v iedno stranko> ki bl ^jihnve upravicenc želje jn pritožbc po lastnih zastopmkii! prcdložila pristofecmn forn- mu. Nasa stranka se nc sine razdcliti med različnc slovanske stranke, kcr to bi bilo samn v skodo ncmštvn. Tako razkosanje bi v nase politično življcnje zaneslo neslogo in nccdinost. ki bi itas politično in gospodarsko iiffonobila. .._ Nemci naj sczidajo v Juffoslavjji svoj ia. sten dom, v katercin lahko no svojc ^o- ^Podarij(j.. Morilec L'andru obßlavUen. 25. tin. ob 6.15 zjutraj je bil Landru obglavljen. Ohranii je do zadnje.^a trcnutka nivn*- dusnost. Obfflavljenje je bilo izvrseno v Par sckundaii. Dope si ** \l Stare.uatrga. V Starcmtrgu je u-., mrl dne 21. II. J922 ob 7. uri zvečer do- inaei kapelan g. Alojzij Mešieek v mla- dostni dobi 35 let na siišicš. Pogreb dne 24. II. ob KiK1 dopoldne jc bil veličasten; spreniila je svojcga stanovskcga tovn- riša na poslediiji poti malone vsa deka- nijska dnhovščina, šolska lnladcž iz Slo- vunjjcradca in Staregatrga z učitelj- stvom, predstavniki Slovenjgraskih ob- lastij in uradov icr nniogobrojno občln- stvo iz Slovenjgradca in Starcgatrga. SIovenJM'rasko pevsko društvo jc zape- lo pokojnemu člann salonskcga 'orke- stra v cerkvi ter ob odprtcm grobu ža- lostinki: »Blagor mn« in »Nad zvezda- iiii«. Prijazncmu in rnirnenui uiožu bocJt zemljica lahka! Socijalna politika. ODGOJA IN ZAŠCITA OBRTNO- INDUSTRIJSKEQA NARAŠCAJA. (Klaborat iz ministrstva za soc. politiko, ki nam ga je dal na razpolago min. n. r. g. dr. V. Kukovec) (Ko-nec.) Oblika organizacije bi sc mogla na- slanjati na obliko obstoječega društva »Radiša« in bi po zvršeni ustanovitvl iinela približno sledečo sliko tc organT- zacije v posameznih pokrajinah. Kot pri- mer vzamem organizacijo »Radiše« za Slovcnijo, katera oblika bi bila seveda z malimi razlikami enaka vsem organiza- cijam drtigih pokrajin. Centralno vodstvo in glavni vajc- niski dom bi bilo osnovati v LjubljanT, kjer bi se vodila osrednja evidenca vseh vajcncev in mladoletnih delavccv, vodi- lo vrhovno gospodarstvo celc ustanovc, dolocali neni program}, vršili zdravniški pregl'edi. vodila štatistika vseh obrtni- kov in indnstrijalcev, ki zaposlnjejo va- jence in mladolclne delavce, ter bi se !z- dajale naredbe ])odre.ienim organizacf- jam in organom. V Ljiibljani, Mariboru. Celju, Ra- dovijici in v Novein rnestu bi obstojala odelcnja Radiše z vajeniškimi domovi In preizknsnimi dclavnicami. Odelenja bi niorala imcti najsirse samoupravno ob- močje in bi predstavljala za pokrajinskb orffanizacijo izrazite strokovnc centrale, kjer bi S'e po možnosti osrcdotočile vsc one industrijalne vrste, ki so v ¦oblasti najbolj razsirjene na pr-: v Radovljici tekstilna. oblaulna in Icsna indnstrija, v Novem ruestn lesna in zemeljna, v Celju kemična, rudarska in stckiarska indu- strija, v Mariborn usnjarska, kovinska lii elektroteliniena indnstrija,.a v Ljubijanl bi imele ostale industrijalne vrste svojo strokovno centralo. V vajeniskin dorno- vih teli odeljenj bi s'e nastnnile jrlavnc prcizkusne dclavnicc. kamor bi se poši- Ijala izbrana mladina za definitivno odlo- eitev obrti. Odeljcnja bi imela poleni v vseh večjih mestih z vec kot 20 člani odseke Radiše, kateri bi Se brigali za zbiranje mladinc. ki so namenjcni obrtnenm uee- nju, evidenco vse 14-letne mladine svo- jega okraja, nadzor nad vajenci, pouča- vanjc roditeljev v izberi stroke za svojo deco in zbiranje vseh podatkov, ki so lK)trebni nadrejenim odcljenjcm odnosno centralnemn vodstvii. V vseh ostalih krajih, trgih, vase« bi kot najskrajnejši organi organizacije poslovali zaupniki »Radi&c^, kateri hi morali biti zelo ugledne in /anesljive o- sebe, da bi vršile svoje doižnosti v rc- snici vestno in v korist mladine. Naju- mestnejse bi bilo, da bi bili oblastno določeni k temu poslu nčitelji. žnpniki ali člani občinskih odborov. Opisani organizem bi imel forej v vseh in tudi v najoddaljenejših krajih svoje odgovornc in zanesljivc članc. svoje organizacije in domove in s tern bi se imelo zagotovilo, da jc kontrola in e- videnca nad posiednjim vajencem in uiladolctnim dclavcem popolna in da sc bo mogla nuditi nega in skrb v resn!cl vsakenui posamezniku obrtnega nara- ščaja. S posebnim zakonom odnosno z ml- nistrsko naredbo bi se moralo seveda določiti, da sc smc zaposliti vajenec In mladoletni delavec 1e preko pristoinc organizacije katera skrbi za pravilno zdravniško preiskavo. strokovno spo- sobnost, telesno usposobljenost in nada- Ijno nego in skrbstvo v vzgojnem ozlru natančno pn organizaci.iskih določilih. Organizacije bi morale v vseh večjih mestih in industrijalnih centrih nstano- viti vajeniške domove, ki bi bili tudi do- movi za niladolctnc delavce. Vajcniski domovi so meni pravi ideal za pravilno ncgo in skrbstvo obrtnega in indiistrijalnega naraščaja, seveda Ic tcdaj, ako so v prej omenjeucm duhu u- stanovljcni in vzdrzevani. Ker bi ti do- movi ne bili samo vzgojna središča obrt- ne in industrijalne mladinc, ncgo tudi do- movi, kjer bi morala najti mladina vso nadoinestno skrb in ljubezen pravih ro- diteljev, bi sc moralo v upravo tch do- mov v prvi vrsti poklicati zenstvo; nc žene, ki iščejo dobro plačane službe, ne- go žcne, ki se z ljubcznijo in požrtvo- vaniem posvetijo temu poklicu. Domovi rnorajo biti urejeni po sanioupraviiem sistemu in morajo posvecati isto pazlji- vost in skrb pravilni zabavi gojeneev kakor strokovni in splo.šno izobraževal- ni vzgoji. Kakor bi |)reizkusne delavnicc vec- jih vajeniških domov, prcdavanja stro- kovni in splošni pouk vajeniških dornov na eni strani strokovno brusili naš obrtni narašeaj, da bodo v dobi osainosvojcn>n prvovrstni delavci, prevdarni in napred- ui pomočniki, tako bi primernc zabave in druzabnc prircditve pomagalc dvigair obrtni naraščaj na višjo kulturno stop- njo. Ne samo strokovno, nego tudi dni- žabno mora biti vajenec izklcsan in iz- bruScn, da bo v bodočnosti moge! pred- stavljati polnovredncga človcka, utrje- ncga za vsak boj, usposobljencga za vsc zahteve človcške družbe. Poleg skrbstva organizacije za pra- vilno izučenje vajencev, za rcdno izo- braževanje vajencev in mladoletnih de- lavccv izven delavnic in za matcrijelno podpiranjc vseh siromašnih gojeneev, bi moral ta novi in po vsej državi razšir- jeni »Radiša« skrbcti tudi za dobrobit svojih gojeneev po dobi izučcnja- Vaje- nec in mladoletni delavce, ki je izredno dobro kvalificiran in ki je izredno na- darjen, mora imcti možnost, da se ga pošljc za dovršenje posebnih študij, za izrazito specijaliziranje v gotovih stro- kah v inozemstvo, kar bi morala izpo- slovati organizacija. Na ta način ne bi sc samo dvigalo sposobnost in ugled na- šega obrtništva, nego bi se tudi izšolali prvovrstni ucitelji za preizkusne delav- nice v vaieniskih domovih. Ne sme se strašiti organizacija tudi največjih stro- skovr v to svrhe in podpirati mora to strcmljenje po vseh močeh. Ootovo je, da sc naš naraščaj nc more izučiti vsega v domovini, kjer primanjkuje lnarsikutc- re vrste in špecijalne posebnosti obrtne- ga dela in da more to doseči edino tarn, kjer je obrt in indnstrija na vrhuneu svo- jc popolnosti. Ustvarimo organizacijo za nego in skrbstvo vajencev in mladoletnih cle- lavcev jednoobrazno in po onem sistemu v celi državi! Ustvarimo jo kar riajhi- trcje, ker je to naša življenskci potrcba, ker jc to edina osnova /a razvoj in pro- cvit naše obrti in industrije! Brcz odlo- ga je pristopiti izvršitvi te nalogc, ako hočemo, da se nas sploh prišteva resnTm gospodarjem države, Id inia naravnih zakladov v obilici, a delavcev, dobrth dclavccv tako zelo malo. Država in privatna inicijativa in po- !iioč bi ustvarili tern potom vzorno or- ganizacijo. katera bi jamčila za pravilno vzgojo našcga obrtnega hi industrijalnc- ga naraščaja in katera bi povedla nase obrtnistvo na jedno prvih mest na svetu. Ugovori, da naša država ne more iti v teni pogledu dalje. kakor vse druge kul- turnejše države, ne drži, ker ne smemo pozabiti, da moramo mnogo naknadlti in veliko dohiteti, ako hočemo naše so- sede vsaj pribli/.no doseci. Napor mora biti radi tega mnogo večji, žrtvc morajo biti izdatnejse in volja podesetorena. —.- Polcg tega pn naj se to vprašauje prc- trcsa tudi s strani ljubezni do onih sirot, ki so danes prepuscene cesti, ali ako nc ravno cesti, vsaj splosni brezbrižnosti. Narodno gospodarstvo. RAZÜLAS O POBIJANJU DRAOINJE. Oosp. pokrajinski namestnik \\r\u Hribar je izdal razglas o pobijanju dm- ginje, v katerem omenja, da opaža. kako zlorablja.io nekateri trgovci ne oziralc se prav nič na 7ieugodne prehranjcvalnc in oskrbovalnc razmerc, od katcrih trpi vsc prebivalstvo razen nckatcrih oseb, ki so vsled vojne ali drugih srečnih na- ključb obogatcle, sedanje visoko stanje tujih valut za to. da tudi blago, ki so ga nabavili iz inozemstva ob času nižjc va- lutc, zaračunavajo po njenem današnjem stanju, oziroma da jcmljejo visoko vred- nost inozemskih valut celo za dobro- do^cl povod, da podražujeio tuzemske pridclkc in izdelke. Mnogi trgovci se o- koriščajo s tern, da pri označenju cen v dinarjih zvišujejo dosedanjc kronske cc- ue, prav občutno jih zaokroževajc na- vzgor na dinarsko 'enoto. Zato sc opo- zarjajo vsi trgovci in prodaialci življen- skih potrebščin na zakon o pobijanlu draginjc živijenskili potrebscin in brez- vestue špckulacije z dne 30. decembra 1921. Zlasti jc prepovedano v 3. točki clena 2. nakopičevanje življenskih po- trebščin po skladiščih, nadaljc morajo biti po prvcrn odstavku člena 6. natanč- no označene cene; po prvem odstavkti člena 7. mora imeti vsak prodajalec na prodaj vse življenskc potrebščine, ki jih je nabavil za prodajo; v prvem odstav- ku člena S. je dolocen najvišji dovoljcni trgovski dobiček; prvi odstavek člena 9. pa prepovedujc veekratno prodajo, nečisto spckulacijo, dogovarjanje mccl producenti in posredovalci, da bi sc ccua blagu zvišala in prekupčevanje na trgih in semnjih, Podrcjena oblastva imajo ualog, strogo nadziraii izvrševanje do- ločil navedenega zakona in skrbeti, da sc krivci dovedejo najstrozjemu kazno- vanju po .kazenskih dolocilih členov 0. do 16. navedenega zakona. POZIV VSEM VINOORADNIKOM SHS. Pi-avila za ustanovitev vclike orga- nizacije vinogradnikov so dotiskana fn so na razpolago vsem interesentom pro- ti vpošiljatvi 1 Din v znamkah pri pod- l)isani «Olavni zvezi jugoslovenskih vf- nogradnikov v Mariboru«. »Vinogradniki! Kakor vsem stano- voiii, treba k tudi nam, vclike, niočnc organizacije; treba je tudi nam zastop- stva in vodstva, da si zasiguramo naS obstoj! Nc dajmo se od trenutnih nav!- dcz dobrih vinskih cen prevariti! Ne dr- žiino rok križem in ne eakajmo, da nas zaloti nsoda uepripravljene! Pomisll- mo, da pridelamo v normalnih časih veC vina, ncgo ga sami rabiino in da moramo skrbeti za izvoz nadprodukcije! Pomi- slimo nadalje. da Italija, MadŽarska In druge prijateljske in neprijateljske vino- rodne državc komaj čakajo rednih trgov- skih odnošajev z nami. da preplavijo naS viuski trg s svojimi vini, ki jih vsled u- godnejsih klimatičnih in drugih razmer veliko cenejše producirajo! Omogočitcv izvoza naših vin in prepoved uvoza tu- jih vin stx" sigurno dve vprašanji. od ka- terih je nadaljni obstoj našega vinarstva v največji meri odvisen! Kdo naj ščlti jiaše interesc pri trgovinskih pogajanjih, če smo raztreseni in drug za drugega ne venio? Kdo naj vpliva na vlado, da ne pripusti uvoza tujih vin? Kdo jo naj poö- uči, da bi bila naša propast, ce se izvozn našega vina ne omogoči in uvoz tujega ne prcpove. oziroma ne zabrani? Vse to moremo lc mi sami, ozir. naš zastopnik, »Olavni Savez Jugosiavenskih Vinogra- dara«, čc se strnerno v močnc vrste, kt stoje za njim in ivorijo neprodirljivo Ia- lango do najzadnjega scla v državi, kjer žive vinogradniki. Zatorej, vinogradniW, organizirajmo se! Ustanovimo si v vsefi vinorodnih krajih svoja krajevna vinar- ska drustva! Vsa krajevna vinarska dru- štva enc pokrajine se strnejo v pokrajm- sko zvezo vinogradnikov in vse pokra- jinske zveze vinogradnikov tvorijo glav- no zvezo vinogradnikov (»Olavni Savez Jugoslavenskih Vinogradara«), ki je eK- sekutivni organ organizacije in zastop- nik naših interesov napram vladi in vsem javnim faktorjem. Pa to šc ni vse! Vsled nastalih no- vih razmer, sc mora tudi nase vinarstvo ce hoce obstati, temcljito preoriicntirati- Treba bo preustrojiti nase vinarstvo ma- lodane v vseh pokrajinah in ga postaviti na čisto drugo stališče, nego ga jc za- vzemalo pred svetovno vojsko. Da se ta prcustroj pravilno zvrši, treba nam je c- notnega postopanja, razdelitev vlog !n dela, kratkomalo vodstva v celi akcTjl. In tudi na teni polju je »Olavna Zveza Vinogradnikov« pokiicana, da igni naj- važnejšo vlogo. Zatorej, vinogradniki, podpirajmo to zvezo! Vstopimo v njene vrste in ustvarimo si organizacijo, ki nas bo ščitila in vodila in ki nas bo v naj- krajšcm easn provedia dr> /nviOi^nc^ nspcha!» Maribor. meseca februarja 1^22. Stran 4. »NOVA DOB A« Stev. 24. Privreuieiii odbor Glavnog Savc/.n jii- jjoslavcnskih Vinogradara: Anton Puklavec, vinarski ravnatclj v Mariborn, prcdsednik. Paja Todorovic, naeelnik Ministarstva Poljoprivrede, Bco^rad, Milan Hržič, Kospodarski sn- ¦ vietnik, Zagreb, notpredsednici. Bohu- slav Skalicky. kmetijski svetnik. Novo mesto. i-clavni ta.inik, obcnem tajnik za Slovcnijo. Milutiii Stojp.novie, inšpcktor Ministarstva Poljoprivrcdc, Bcograd, tajnik za Srbijo. Otistav Erber, ravnatelj kr. vino.Lcradarske i vočarske školc, llorc, tajnik za Hrvatsko in Slavonijn. AYihajlo Hoi, vino.nradarski nadzornik n Beloj Crkvi, tajnik za Vojvodmo. Ljubomir Stjepa'iovic, privrcdni nadsavjctnik, Sa- rajevo, tajnik za Bosno in Hercegovino. Stanko Ožanič. gospodarski savjetnik, Split, tajnik za Dalmacijo. Pavao Cesar, polnj'Oci ucit'Cij vinogradarstva i vočar- stva, Samobor, blagajnik. Josip Koleric, ravnatclj zp.drujcc hrvatskih vinograda- ra, Zagreb, Jakov Persic, vinogradar, Stari Kaste] kod Tr-ogira, Milan Tomič, Inspektor vinogradarstva, Mostar, Bo- ško Boškovič, s'ekretar Ministarstva Po- Ijoprivrcde, Beograd, Mitar Klicin, vino- gradar, Novi Sad, Lovro Petovar, vino- gradar. Tvnnjkovci pri Orrnožu, odbor- niki. Na drž. vinarski in sadjarski soli v Mariboru se vrši v nedeljo due 5. inarca ob 10. uri obeni zbor Sadjarskega dru- štva 7a\ Slovcnijo. Po zborovanjn z za- nimivim sporedoin se razdele udelcžcn- ci v dve sknpini. Prva sknpina napravi izlet v faisko elektrarno in tvornico za apnodušik v l^iišah, druga sknpina si pa ogleda nasadc in nčne objekte vinarske in sadjarske sole, kakor tudi Vrtnarsko podjetje Dzamonja & Co. v Maribom. Z ozirom na gospodarski pomen sadjc- reje za Slovcnijo se pričakuje um obiT- nejša udeležba. Osnovianje krznarslie industrije. Mi- nistrstvo trgovine in indiistrije je spreje- lo ponudbo znanega nemškega strokov- njaka Aleksandra Profitlicka, da usta- novi v naši državi jedno ali več tvornic za i/.delovatijc najfine.išega krz- na. Profitlick hoee dr:Xati več tečajcv. da na ta naein pripravi tercn za to industvl- jo v naši državi. Češkosfovašk? zlati fond. Ko sc je nstanovila češkoslovaška država, je o- snovala vlaila fond z liaincnom, da sc nakupi zlata rezerva. Državljani so tfa- rovali darove v zlatu, zlate novee, dra- gnlje in druge umetnine nnovčcne v zlatu. tako. da je dösedaj nabranega zlata že za 22 miljonov češkoslov. kron. Izrned zlatih novcev tega fonda je bilo 13-350 franc, frankov, preko 1000 Svicarsklli frankov, 379 ameriških zlatih dolariev in 87 drugih zlatov. Skupna tcža zlata je znesla okoli 600 kg in skupna tcža srebra okroglo 160 meterskih stotov. Razne vesti. Sramotna trgovina s sužn.ii. »West- minster Gazette« poroea o srainotni tr- govini s sužnii, ki cvete danes v Hižnl Abesiniji, angleški vzhodni Afriki in v Sndann. Očividec pripoveduje, da .ic vi- de] moške izinučene in izstradane, pove- zane z vrvmi, za njimi pa otrokc in že- iie v jednaki bedi. V cni karavani jih je videl 10.000. Vse tc nesrečneže vlečeio na vcliko suženjsko tržišče v lining. Kdor omaga mcd potjo vslecl gladn in žcje, ga puste, da žalostno poginc. Ce'e love uprizorijo na domačine, tako cla so m celi kraji na ta način opnstošeni. AiorsJnost in nemorahiost v ženski nosi. Med tem ko Vodijo evropski mora- listi cele križarske vojske proti kratkim zenskim krilom. so v belgijskein Kongu nasprotnega mislknja. Crni propovec?- niki trüijo, da vlada najboljša inorata tain, kaiTior še ni prodrlo evropsko krilo. Vsaki erni Cvini hčeri priporočajo, nnj spoštuje modo, katcro je imela Kva v rain- la svoj postopek opravičnjcjo s kliniaticniml razlogi. Od pismonoše do generala. Novi po- veljnik Largrcsa, general Pelegrin, ima za sabo karijero, kakor nobeden drugi evropski general. Začel je z raznasanjcm Tjrzojavov. Od ust si je pritrgal, da si je kupil knjig, iz katerih se je učil. S svojo energijo je dosegel, da je polozii izpit na vojni akudemiji v St. Cyru in je bii spre- jet v francosko armado. Začetkom vojne je bil major, a danes je divizijski general. Najnižja temperatura v Jugoslavijjl to zimo. V easu najhujšega mraza je bi- lo to zimo v Oaresnici — 24 stopinj in v Indiiji — 22 stopinj C. To je letos naj- nižja znaiia temperatura v Jugoslaviji. Prejsnja leta je bilo še hujše. Lcta 1917 .ie bilo v Jugoslaviji še bolj nrrzlo kakor letos. Boj s smrtjo v grobu. ^cna ncke.ua delavca v Vrdniku v Vojvodini je daia svojemu dveletnemu otroku čaja, v ka- terern je skuhala večjo množino inaka. Ta piiaea je otroka tako opojila, da so mislili. da je iimrl. Poslali so po zdrav- nika, a prisel je niesto njega nck bolniski usUižbeiiec, ki je ugotovil otrokovo snirt.-Dete Je bilo pokopauo. Se isti dan py. je slisal grobar jokanie iz groba. ?el je po orožnike. Ko so odkopali grob, so našli mrtvega otroka. ki si je v sinrinem boiu izgrizel vse prstc. Lastnica In izdajateljica: Zvezna tlskarna v Celju. Odgovornl urednik: Vekoslav Spindler, Tlska: Zvezoa tlskarna v Celju. ClllffHtfft se takoi sprejme. 9IU1I9 Naslov se izve v •3P upravništv ulista. 3-2 Prosi sc dotične vojake, ki so se vrnili iz ujetništva, kateri bi kaj vedel o Antonu Žlgat. rojen 1985. y Resnlkl, ki je bil vpoklican 16. januarja 1915. I. k 26. domo- branskem pcšpolku ter istega leta odšel z 2. marškompanijo v južno Galicijo, da po- roca o njem proti dobri nagradi upravniStvu »Nove Dobe«. Prodajalka mešane stroke, dobro izurjena, lšCe Službe in sicer na deželi. Naslov v upravništvu tega listn. Fotnitie ali zastopnihe išče velike tovarna likera, ruma, kon- jaka in ostalih spirituoz. Ponudbe i obvestilom, v katerem kraju pozna re- flektant največ mušterfj, poslati na na- slov: poštni predal 41, Zagreb, glavna pošta. 166 10—7 Prozoe steklenice Vio vinske, šanpanjske in konjakove 189 kupuje vsako množino 4—3 ALOJZ FABIAN CELJE, Cankarjeva ulica St. 4, CELJE. Kostanjev les kupuje po dnevnih cenah naj- wisje izvozna trgovina Efi*n@st Mas»i&iCy Cclje9 Hapucifiieiska uB. 3, enako tudi druge vrste lesa 188 posebno fesan ies. 3-3 Za izkazano sočutje tekom bolezni in ob smrti mojega soproga gospoda Jaeikota Trc&hej učilelja v pokoju ifsS. za poklonitev krasnih vencev ter za mnogobrojno in časteče spremstvo pokojnega na njegovi zadnji poti se najtopleje zahvaljujem. Slovenjgradec, dne 24. februarja 1922. Marija Trobej, vdova. Oglejte si tnaiiufakturiic trgovino Celje - Gaberje 16, nasproti vojašnici kralja Aleksandra Priporoča se vsem odjemalcem: na dr&bno in debelot. Dospela je velika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, šifon in raznovrstno manufakturno blago. ifcgisipov. k^editna in »i»wben» "LÄSTNI DOM" Račun čekovnega urada it. I0.3I6. Sprejema hvawiawc vlog« in pftt »bpestu|e po 41/2% &4iv»i in poH K od sto, ppoti odjpovc&di (5%) J>a* od sto. Jadrattslja banlja - Bcograd Delniška glavnica: Din 3o,ooo,ooo*— Rezerva: Din 15,ooo,ooo(- Podružnice : Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelsa, KorčwlaP Kotoi«y Ki*anjf Ljubljana, Marioor, Metkovič, Sarajevo, Spfit, Öibenik in Zagreb« Naslov za brzojavke: JT»«äLÄ^»»:Mr&Ex;Ä* AfTliir»an zavod Frank Salcser State Bank 82 Co «l-nilt Stfeet »., «« York City.