strokovni članek UDK 504.05/.06(497.4 Slovenska lstra)(210.2) OCEN A RANLJIVOSTI SLOVENSKEGA OBALNEG A PASU IN NJEGOVA KATEGORIZACIJA Z VIDIKA (NE)DOPUSTNIH POSEGOV, DEJAVNOSTI IN RABE Robert TURK Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran, Sl-6330 Piran, Trg bratstva 1 IZVLEČEK Delo obravnava ranljivost posameznih delov slovenskega obrežnega pasu ter njihov pomen za ohranjanje bi od i verz itete. Na podlagi podanih ocen predlaga kategorizacijo obrežnega pasu z vidika dopustnih in nedopustnih posegov, dejavnosti in rabe. Ključne besede: Slovenska Istra, obrežni pas, varstvo narave, ranljivost, raba prostora, sonaravni razvoj UVOD Obrežni pas, pod katerim pojmujem obrežno črto, morje in obrežje, je po svojih naravnih in kulturnih vrednotah nedvomno enkraten, bogat, občutljiv in obe­nem zelo obremenjen prostor. Gospodarjenje in upo­raba tega prostora sta zaznamovana z nenehnimi kon­flikti in nasprotujočimi si zahtevami varovanja okolja in potrebami t.i. razvoja. Tudi priobrežni podvodni svet je bil do nedavnega - in je pravzaprav v veliki meri še da­nes - bolj ali manj zanemarjen, pretirano izkoriščan in, kar je najslabše, obravnavan kot priročno odlagališče vseh vrst odplak in odpadkov. S povečanim pritiskom na obrežni pas ter hitrim razvojem se je povečala tudi obremenitev okolja z mnogimi bolj ali manj negativnimi posledicami. Viri konfliktov v obrežnem pasu so predvsem sle­deči: velika gostota prebivalstva in bivalnih kapacitet ter temu primerna količina neobdelanih ali nezadostno ob­delanih komunalnih odplak, industrija in druge dejav­nosti, ki bodisi zasedajo in spreminjajo obalno črto ali pa so vir onesnaženja, turizem, ki se zaradi nekritične obravnave neomejeno širi, ribištvo in nabiranje morskih organizmov nasploh, predvsem pa tisti načini, ki zelo radikalno posegajo v morsko dno, pretiran razvoj mari­kultur. Povedano velja v veliki meri tudi za slovensko morje in njegovo neposredno kopno zaledje. Aktivnosti in dejavnosti so se načrtovale in opravljale bodisi brez ustreznih presoj vpliva na okolje bodisi brez ustreznega kasnejšega nadzora. Posebej to velja za tiste dejavnosti, pri katerih so morebitni negativni učinki manj razpo­znavni in ne nujno neposredni (turizem, intenzivna kmetijska proizvodnja, ribištvo, marikuiture idr.), pa tudi za dejavnosti, kjer je negativni učinek laže razpoznaven (kemijska industrija, pristanišče idr.). Možnost podeljevanja koncesij na naravnih virih in dobrinah, opredeljena v 21. in 23. členu Zakona o varstvu okolja, omogoča drugačen pristop do obstoječih in bodočih razvojnih usmeritev. Ocena ranljivosti obrežnega pasu naj bi bila ena izmed temeljev za ustrezno koncesijsko politiko, usmerjeno v trajnostni razvoj in umno rabo naravnih virov. MATERIALI IN METODE Obravnavano območje vključuje celotno slovensko teritorialno morje ter obrežje od meje z R Italijo do meje z R Hrvaško. Celotna problematika opredelitve ocene ranljivosti in posledično ustrezne kategorizacije obrež­nega pasu je bila obravnavana po naslednjem postopku: - opredelitev okvirnih pogojev za uresničevanje so­naravnega gospodarjenja z obrežnim pasom, - zbiranje vhodnih podatkov, - opredelitev kriterijev za oceno stopnje ranljivosti, - analiza vhodnih podatkov ob pomoči kriterijev za Robert TURK : OCEN A RANLJIVOST ! SLOVENSKEG A OBALNEG A PAS U .... 37-5 0 določanje stopnje ranljivosti, - določitev še sprejemljivega obsega obremenitve prostora na osnovi opredeljene stopnje ranljivosti, - okvirna kategorizacija prostora ter opredelitev raz­ličnih režimov varovanja in poseganja v obravnavani prostor, - opredelitev potrebnih kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov za udejanjanje, trajnostnega razvoja obrežnega pasu ter preprečitev slabšanja stanja na osnovi že spre­jetih planskih in izvedbenih odločitev. Opisani postopek je potekal povezano in sočasno na dveh nivojih, posameznem in splošnem, t.j. na nivoju bolj alt manj homogenih odsekov obrežnega pasu ter na nivoju obrežnega pasu kot celote. Opredelitev okvirnih pogojev za udejanjanje sonaravnega razvoja slovenskega obrežnega pas« Zaradi vse intenzivnejšega propadanja in uničevanja naravnih vrednot obrežnega pasu se vse pogosteje po­javlja potreba po prevrednotenju razvojnih usmeritev v tem prostoru. Ob konceptu sprejemljivosti morskega ekosistema, t.j. zmožnosti sistema, da sprejme in pre­dela odpadke oz. odplake brez večjih motenj in dolgo­ročno ohrani zahtevano kakovost, se pojavljajo še tri te­meljne usmeritve oz. zahteve: zahteva po sonaravnem razvoju, zahteva po uporabi principa varnosti oz. pre­vidnosti in zahteva po celostnem planiranju. Vsebinski in formalni pogoji, ki omogočajo uresni­čevanje sonaravnega razvoja so naslednji: - ohranitev integritete ekosistema slovenskega morja in obrežja v celoti oz. njegovih posameznih, bolj ali manj naravnih delov; - ohranitev naravnih ekoloških procesov obrežnega pasu; - ohranitev oz. povečanje obstoječe biotske razno­vrstnosti; - prepoved vseh vrst gradenj na preostalih delih naravnega obrežnega pasu; - renaturacija degradiranih delov obrežnega pasu; - dolgoročno naravnano razumno izkoriščanje na­ravnih virov {ustrezna ureditev področij ribolova, mari­kulture in turizma). Zbiranje vhodnih podatkov Pri izdelavi pregleda obstoječega stanja smo upo­števali razpoložljive podatke iz različnih že opravljenih strokovnih podlag in študij {v nadaljevanju vhodni podatki), ki obravnavajo obrežni pas. To so bili podatki Inštituta za biologijo - Morske biološke postaje Piran, Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran, podatkovne baze Službe za varstvo obalnega morja, občinskih planskih aktov in PIA, ugo­tovitev planerske delavnice idr. Opredelitev kriterijev za ocenjevanje stopnje ranljivosti obrežnega pasu Pojem ranljivosti se neposredno navezuje na odnos med morskim in obrežnim prostorom in človekovimi posegi vanj ali, natančneje, na vpliv posameznih člo­vekovih dejavnosti in aktivnosti na naravne vrednote obrežnega pasu. V nobenem primeru torej ne gre za "ranljivost" grajenih objektov v obrežnem pasu (vodnih objektov idr.), t.j. za njihovo večjo ali manjšo izpo­stavljenost vplivom morja (korozija, valovanje, plimo­vanje idr.). V skladu z navedenim je bila ranljivost ocenjena na osnovi: - naravne ohranjenosti obrežnega pasu ter ustrezne ohranjenosti ekoloških procesov v njem, - regeneracijske in nevtralizacijske sposobnosti ob­ravnavanega območja v celoti in po posameznih od­sekih, - stopnje razdrobljenosti preostalega naravnega ob­režnega pasu, - statusa posameznih odsekov obrežnega pasu z vidika varovanja naravne (in kulturne) dediščine oz. z vidika varovanja ogroženih vrst in biotopov in - trenutne stopnje obremenjenosti in ogroženosti. Oceno stopnje ranljivosti posameznega odseka, ki združuje vse zgoraj navedene kriterije, smo podali v razponu od 1 (najmanjša ranljivost) do 5 (največja ran-Ijivost). Na ravna ohranjenost: obrežnega pasu ter ustrezna ohranjenost ekoloških procesov v njem. Gledano z vidika celotnega slovenskega obrežnega pasu oz. Tržaškega zaliva nasploh je eden najpo­membnejših dejavnikov, ki vplivajo na ranljivost tega prostora, ohranjenost naravnega obrežnega pasu. Ran­ljivost celotnega obrežnega pasu se povečuje z manj­šanjem deleža naravnega obrežja oz. s spreminjanjem in siromašenjem ekoloških procesov v njem in v ce­lotnem obrežnem pasu. Navedeno posredno potrjuje tudi priporočilo Konfe­rence o trajnostnem razvoju v Tunisu leta 1994 vsem sredozemskim državam, naj posebej zaščitijo vsaj 10% svojega obrežnega pasu. Posebna zaščita pomeni izklju­čitev vseh človekovih dejavnosti, ki bi kakorkoli nega­tivno vplivale na naravne vrednote. Pri tem je bilo poudarjeno, da gre za skrajni minimalni delež narav­nega obrežja, ki naj bi še zagotavljal trajnostni razvoj tega prostora, vendar le pod pogojem, da se gospodari trajnostno tudi s preostalim delom morja in obrežja. Rege ne racij ska in nevtralizacijska sposobnost obravnavanega območja v celoti in po posameznih odsekih Ranljivost ekosistema je obratno sorazmerna od nje­ Robert TURK : OCEN A RANLJIVOST I SLOVENSKEG A OBALNEG A PAS U .... 37-50 gove sposobnosti nevtralizacije določene motnje oz. regeneracije po njej. Nevtralizacijska in regeneracijska sposobnost sta odvisni od vrste motnje ter njene časov­ne in prostorske razsežnosti, od ohranjenosti izvirnih ekoloških procesov v danem ekosistemu, od razmerja med velikostjo prizadetega ekosistema in obsegom mot­nje, od neposredne okolice idr. Sposobnost "preživetja" nekega ekosistema se tako zmanjšuje z večjo de­struktivnostjo, daljšim časom trajanja in večjim obse­gom motnje, s siromašenjem izvirnih ekoloških pro­cesov v ekosistemu, s povečevanjem deleža tistega dela ekosistema, ki je nagnjem k motnjam, z višanjem stopnje urbaniziranosti neposredne okolice itd. Stopnja razdrobljenosti preostalega naravnega obrežnega pasu Ranljivost naravnih vrednot danega območja je ne­posredno povezana z razmerjem med njegovo površino in obsegom (p/o). Vsak ekosistem je namreč najbolj ranljiv prav na svojem robu, z oddaljevanjem od roba pa se njegova ranljivost zmanjšuje. Povedano drugače, čim višja je vrednost p/o, tem manjša je ranljivost območja in obratno. Večja razpršenost in razdrobljenost preostalih naravnih delov obrežnega pasu ter omeje­vanje njihovega obsega na neposredno bližino obrežne črte pomeni torej večjo ranljivost tako posameznih delov (majhna območja z relativno dolgim robom) kakor tudi celote. Status posameznega odseka obrežnega pasu z vidika varovanja naravne dediščine oz. naravnih vrednot Deli narave, ki so opredeljeni kot naravna dediščina ali celo razglašeni za naravne znamenitosti, so per definitio območja ali objekti izjemnih in pomembnih naravnih vrednot. V večini primerov gre za redke ali enkratne geološke in geomorfološke pojave, ogrožene biotope, za habítate redkih rastlinskih in živalskih vrst, za območja ali objekte velikega ekološkega, krajinskega in kulturnega pomena idr. Vsekakor gre za območja in objekte, kt so odločilnega pomena za ohranjanje izvir­nih ekoloških procesov v danem območju in vzdrže­vanje njegove biodiverzitete. Njihova degradacija ali uničenje torej nedvomno povečuje stopnjo ranljivosti celotnega območja in posameznih delov. Trenutna stopnja obremenjenosti in ogroženosti Ranljivost celotnega ekosistema obrežnega pasu oz. njegovih posameznih delov je neposredno odvisna od obstoječih dejavnosti. V seznam tistih, ki obremenjujejo prostor obrežnega pasu ter ogrožajo ekološke procese in biodiverziteto v njem in tako odločilno vplivajo na nje­govo ranljivost, lahko med drugim uvrstimo: - spuščanje neprimerno očiščenih komunalnih in in­dustrijskih odplak, - intenzivno kmetijstvo v neposrednem zaledju, - degradacijo in uničevanje obrežne črte oz. biba­vičnega pasu z gradbenimi in drugimi posegi, - ribolov in nabiranje morskih organizmov, - marikulture, - plovbo in sidranje v neposredni bližini obrežne črte, - rekreacijo in turizem, - širjenje komunalnih privezov in turističnih prista­nišč (marin) ter ustreznih spremljevalnih dejavnosti (čiš­čenje, barvanje in servisiranje plovil), - transport naftnih derivatov, kemikalij in drugih ne­ varnih snovi v Luko Koper in iz nje, -idr. Omenjene dejavnosti se med seboj sicer zelo razli­ kujejo, vendar pa v vsakem primeru lahko negativno vplivajo na morski in obrežni ekosistem. Njihov vpliv j e bodisi dejanski (gradnje, spuščanje odplak) ali poten­cialni (pomorski transport), njihove posledice pa lažje ali težje predvidljive. Omeniti velja predvsem siroma­šenje vrstne in ekosistemske raznovrstnosti (npr. pre­vlada nitrofilnih vrst alg na vplivnih območjih izlivov komunalnih odplak), fizično uničevanje posameznih biotopov (npr. gradnja na obrežni črti, sidranje, nabi­ranje morskih datljev, ribolov z globinsko kočo idr.) ter posledično tudi spreminjanje ekoloških procesov v eko­sistemu. Opredelitev pomena posameznih odsekov obrežnega pasu z vidika ohranjanja biodiverzitete Pomen posameznih odsekov obrežnega pasu z vi­dika ohranjanja biodiverzitete je bil opredeljen na osno­vi razpoložljivih podatkov in ocen o prisotnosti zna­čilnih vrst, biotopov, ekosistemov ter ohranjenosti zna­čilnih ekoloških procesov. Podobno kot ranljivost je bil tudi pomen posameznega odseka ocenjen od 1 (manj pomemben) do 5 (bolj pomemben). REZULTATI Analiza obstoječega stanja Prikaz obstoječega stanja slovenskega obrežnega pa­su smo razdelili na dva sklopa. V prvem delu so v osnovnih potezah podane splošne značilnosti obrež­nega pasu z vidika namembnosti, rabe, posegov in de­javnosti, pri čemer smo posebej obravnavali tiste rabe, dejavnosti in posege, ki bi morali biti deležni posebne pozornosti pri nadaljnjem načrtovanju dogajanj v ob­režnem pasu in njegovem neposrednem zaledju in torej tudi prt postopku dodeljevanja koncesij, V drugem delu prikaza obstoječega stanja je celoten slovenski obrežni pas in njegovo neposredno zaledje razdeljen na posamezne odseke. Pri tem je bila povzeta U.uh.irzs VIDMAR ; PROGRA M VARSTV A IN KAZVOI A NARAVNEG A REZERVAT A SKOCjANSK I ZATOK , 27-36 defitev, uporabljena na planerski delavnici iz leta 1993. V prikaz so vključene najosnovnejše poteze posameznih odsekov slovenskega obrežnega pasu, tj . obstoječe sta­nje in raba, stopnja ranljivosti ter dopustni in nedopustni posegi in dejavnosti oz. namembnosti. Navajanje sled­njih je zgolj načelno, saj je v večini primerov potrebna predhodna preverba vpliva na okolje. Navedeno po­sebej velja za navedeno možnost ribolova s stoječimi mrežami (v delu naravnega rezervata Strunjan), ki je neposredno povezana z ureditvijo problematike ribištva nasploh (popoldanska obrt, število poklicnih ribičev, količina in vrsta ribolovnih sredstev idr.). Pri nekaterih odsekih so navedeni tudi ukrepi oz. aktivnosti, ki bi pripomogli k vzdrževanju ali izboljšanju stanja z vidika zmanjševanja ranljivosti posameznih odsekov in obrež­nega pasu v celoti. V pregledu so posebej navedeni tisti deli slovenskega obrežnega pasu, ki so velikega ali izjemnega pomena z vidika varovanja naravnih vrednot. Posamezna območja so že razglašena za naravne zna­menitosti (Debeli rtič, Škocjanski zatok, Strunjanski klif, laguna Stjuža, jezeri v Fiesi, rt Madona, Sečoveljske so-line), druga so predlagana za razglasitev (sv. Nikolaj, rastišče pozejdonke), preostala pa so v občinskih planih opredeljena kot naravna dediščina. Ob navedenem velja poudariti, da opravljena ana­liza ni in ne more biti popolnoma natančen prikaz vsega dogajanja v obrežnem pasu. Dejavniki, ki to stanje sooblikujejo, so preprosto preštevilni, njihova poveza­nost prezapletena, podatkov pa velikokrat premalo za oblikovanje celotne slike stanja. Posebej problematično je dejstvo, da ni ustrezne analize dogajanja v morju in na obrežju, t.j. analize, ki bi bila namenjena ugo­tavljanju ranljivosti morskega in obrežnega ekosistema oz. sledenju sprememb, ki jih v njem povzročajo različni posegi in dejavnosti. Nezadostni so tudi po­datki, povezani s tokovanjem v Tržaškem zalivu oz. di­namiko njegove vodne mase nasploh. Zaradi navedenih in drugih potrebnih kvantitativnih ocen sedanjih razmer, brez katerih ni mogoče dopustiti razvoja novih m širjenja obstoječih dejavnosti, so v zaključkih navedene potrebne aktivnosti, ukrepi, študije in raziskave, ki so neobhodne za objektivno oceno ranljivosti obrežnega pasu in njegovo kategorizacijo glede (ne)dopustnih posegov in dejavnosti. Splošne značilnosti slovenskega obrežnega pasu Slovenski obrežni pas je pretežno urbaniziran in v bolj ali manj naravni obliki je ohranjenega le pribl. 18%. O naravni ohranjenosti lahko govorimo sicer le pogojno. Človek je tudi tu posredno in neposredno stalno navzoč. Posredno z vplivi izpustov, prometa in drugih dejavnikov na urbaniziranih delih obrežja, nepo­sredno pa z različnimi oblikami ribolova, nabiranjem organizmov na morskem dnu, rekreativno dejavnostjo, plovbo idr. Navedeno velja žal tudi za tiste segmente obrežnega pasu, ki so formalnopravno razglašeni za naravne znamenitosti in kjer predpisani varstveni režim tovrstne dejavnosti prepoveduje. Za celotno območje obrežnega pasu in njegovo neposredno zaledje so značilni gosta poselitev, ponekod intenzivno kmetijstvo, industrija, turizem in različne sto­ritvene dejavnosti. Vse to se odseva v velikjh količinah komunalnih in industrijskih odpadnih voda\ ki se izli­vajo v morje in tako pomembno vplivajo n*i ekološke procese v njem. Pri tem velja v zvezi z odpadnimi vodami posebej opozoriti na naslednja dejstva: - komunalne in industrijske odpadne vode, ki se izlivajo v morje iz mestnih čistilnih naprav, so le delno prečiščene, saj mestne čistilne naprave niso dokončane, problematične pa so tudi čistilne naprave posameznih industrijskih obratov, - ob osrednjih mestnih izpustih je doslej .eviden­tiranih še 60 manjših izpustov meteornih in odpadnih voda, ki se neprečiščene izlivajo v morje, - poleg zgoraj navedenih je še veliko izpustov ne­prečiščenih odpadnih voda, ki se izlivajo v posamezne reke in hudournike, ti pa ob tem v morje prinašajo tudi snovi, ki se spirajo s kmetijskih in urbaniziranih površin. Med dejavniki, ki izrazito vplivajo na količino od­padnih komunalnih voda in s tem na vnos hranilnih snovi, bakterij fekalnega onesnaženja, detergentov in ogljikovodikov ter ne nazadnje tudi na količino gos­podinjskih odpadkov, je prav gotovo turistična dejav­nost. Pomemben je tudi njen vpliv rsa preostalih na­ravnih delih obrežnega pasu. Poletna rekreativna izraba obrežnega pasu, katere neločljivi del so med drugim tudi plovba v neposredni bližini obrežne črte, sidranje, vedno bolj priljubljeni vodni skuterji, smučanje na vodi, vleke s padalom, potapljaška dejavnost, trnkarjenje idr,, pomeni intenzivno motnjo v ekosistemu obrežnega pasu. V posredni in neposredni povezavi s turizmom je tudi graditev komunalnih in turističnih privezov ter organizacija dejavnosti, povezanih z vzdrževanjem plo­vil. V primeru komunalnih privezov je zbiranje odpad­kov in odpadnih snovi, ki so posledica vzdrževanja plovil, v večini primerov neustrezno rešeno. To velja tako za uradne komunalne priveze, še bolj pa za 1.1, divje priveze (kanal sv. Jerneja, Strunjan idr.), kjer zbiranja odpadkov preprosto nt. Bolj ali manj ustrezno zbiranje odpadkov je organizirano le v marinah (Koper, Izola, Portorož). Vendar pa ostaja dejstvo, da pomeni graditev turističnih privezov dodatno urbanizacijo obrežnega pasu, spreminjanje ekoloških procesov v morju, povečano količino komunalnih odplak in od­padkov ter dodatno onesnaževanje s hrupom, nafto in naftnimi derivati, težkimi kovinami in biocidi (premazi proti obraščanju). Med dejavnostimi, ki neposredno vplivajo na stanje naravnih virov v obrežnem pasu in sta od njih hkrati tudi odvisni, sta ribištvo in marikultura. Z osamo­svojitvijo Slovenije se je radikalno zmanjšala možnost Robert TURK : OCEN A RANLJIVOST I SLOVENSKEG A OBALNEG A PAS U ..., 37-50 ulova rib in drugih morskih organizmov, kar velja tako za podjetja, še bolj pa za zasebne ribiče, ki lovijo pretežno belo ribo. Ob splošno uveljavljenem mnenju, da število ribičev presega razpoložljive vire, pa objektiv­no oceno dejanske situacije onemogoča pomanjkanje podatkov o količini in vrsti ribolovnih sredstev ter o vrstah in količinah ulovljenih organizmov. Marikulture so usmerjene predvsem na vzgojo bele ribe ter vzgojo užitne klapavice, trenutna proizvodnja pa je pribl. 100 ton rib in enaka količina školjk. Po­dobno kot velja za ribištvo, velja tudi za marikulture, t.j., da ni ustreznih raziskav, ki bi natančneje opredelile vpliv posameznih oblik marikulture na okolje. Vsekakor pa lahko med negativne posledice obstoječih oblik gojenja školjk prištevamo npr. zmanjšanje primarne produkcije v okolici školjčišča, sproščanje presnovnih produktov v okolje, fizika I no-kemijske spremembe na morskem dnu in siromašenje bentoške favne. Pri gojenju rib je treba posebej opozoriti na nujnost hranjenja in zdravljenja mladic, t.j. na vnos hranilnih snovi in antibiotikov v morje. Drugi vidik povečanja proizvodnje v marikulturi pa je povečanje potrebe po graditvi ustrezne infrastrukture na obrežju. Pri obravnavi sedanje in prihodnje rabe in na­membnosti obrežnega pasu je treba posebno pozornost nameniti dejavnosti Luke Koper. Ta je nedvomno vzrok za: - veliko porabo prostora na obeh straneh obrežne črte, - radikalno spremembo abtotskih, predvsem pa biot­skih dejavnikov v luškem akvatoriju in v njegovi ne­posredni okolici, - sprotno, stalno onesnaževanje morja z ogljiko­vodiki in drugimi snovmi, ki se spirajo z ladij in luških površin ter se kopičijo v sedimentu in organizmih, - potencialno nevarnost ekološke katastrofe ob mo­rebitni nesreči na morju oz. pri nepravilnem ravnanju ob pretovarjanju. Ob omembi nevarnosti, ki jo prinaša morebitna večja nesreča na morju oz. ob pretovarjanju v luki, pa je treba poudariti, da ni ta grožnja nič manjša v primeri podobnega dogodka v neposrednem in tudi bolj odda­ljenem zaledju obrežnega pasu, t.j. na vodozbimem območju kateregakoli od vodotokov, ki se izlivajo v Tržaški zaliv. Dejanski in potencialni vir onesnaženja morskega okolja je tudi motorni promet, ki poteka po obrežju in v njegovem neposrednem zaledju. Povzročitelji tovrst­nega onesnaževanja so predvsem težke kovine in ogljikovodiki. Do onesnaženja prihaja zaradi spiranja cestnih površin in atmosfere nad cestami, ki je obre­menjena z izpušnimi plini. Vpliv je izrazitejši na tistih odsekih obrežnega pasu, kjer so prometne površine v neposredni bližini obrežne črte (mestna jedra, med­mestna povezava med Koprom in Izolo, somestje Piran -Portorož - Lucija). Pomembna dejavnost, ki poteka v neposrednem zaledju obrežnega pasu, je prav gotovo kmetijstvo. Njegov vpliv na morje je sicer eno najmanj obdelanih področij varstva okolja, je pa prav gotovo navzoč in je posledica dveh dejavnosti, t.j. uporabe umetnih gnojil ter uporabe zaščitnih sredstev za varstvo kulturnih rastlin. Natančna ocena vpliva kmetijstva na obrežni ekosistem bi bila mogoča šele po temeljiti kvantitativni in kvalitativni analizi obsega kmetijskih površin z in­tenzivnim gojenjem različnih kultur ter količine upo­rabljenih umetnih gnojil in zaščitnih sredstev. Na koncu splošnega pregleda obstoječega stanja obrežnega pasu je treba omeniti tudi gradbene posege na obrežni črti oz. v njeni neposredni bližini, t.j. dejavnost, ki v večini primerov popolnoma uniči ali pa močno degradira pršni in bibavični pas ter pogosto negativno vpliva tudi na infralitoral. Uvodoma smo zapisali, da je urbaniziranih več kot 80% obrežja, pri čemer sta pršni in bibavični pas praviloma popolnoma spremenjena in v večini primerov velja podobno tudi za zgornji infralitoral. Opisano stanje je posebej značilno za obrežja iuke, turističnih in komunalnih pristanišč, za stične površine med morjem in mestnimi površinami ter posameznimi turističnimi kompleksi. Posledica navede­nega spreminjanja obrežne črte je zmanjševanje biodi­verzitete obrežnega pasu in sočasno povečevanje nje­gove ranljivosti. Posnetek stanja obrežnega pasu po posameznih odsekih Zaliv sv. lerneja (od meje z R Italijo do začetka klifa pri PD Rožnik) obstoječe stanje in raba: - položno naravno in grajeno (kopališče, pomol) obrežje; muljevito morsko dno; izliv potoka sv. jernej; obremenjenost s komunalnimi odplakami objektov mej­nega prehoda, PD Rožnik in MNZ; naravno obrežje ni vzdrževano; kopanje in rekreacija; marikultura; zaledje: redka poselitev; počitniški turizem, kmetijstvo; ranljivost, pomen: - 3(2); (jop. posegi; dejav. in nam.: - gradbeni posegi v okviru grajenih delov obrežja, urejanje športno - rekreacijskih površin in komunalnih privezov; splošna raba, ribolov, marikultura; zaledje: ekstenzivno kmetijstvo, turistična dejavnost, športno ­rekreacijska namembnost; nedopustni posegi in rabe: - graditev turističnih privezov, urbanizacija pre­ostalih naravnih delov obrežne črte; zaledje: intenzivno kmetijstvo, strnjena poselitev in graditev turističnih kapacitet; priporočeni ukrepi: - renaturacija grajenih delov obrežne črte; zaledje: omejevanje uporabe pesticidov na kmetijskih površinah, Debeli rtič (od začetka klifa pri PD Rožnik do konca klifa pri Mednarodnem študentskem taboru) Roberi TURK : OCEN A RANLJIVOST ! SLOVENSKEG A OBALNEG A PAS U ...,37-5 0 obstoječe stanje in raba: - naravno obrežje na celotnem odseku v obliki pre­padnih sten - klifa; morje plitvo, morsko dno se pola­goma spušča proti sredini zaliva; ohranjeni naravni eko­loški procesi; z izjemo območja Mladinskega okreva­lišča in letovafišča RK Slovenije ni grajenih objektov; dva izpusta meteorne in fekalne (v nadaljevanju M oz. F) kanalizacije; klif opredeljen kot naravna dediščina, skrajni del rta vključno s pripadajočim akvatorijem zavarovan kot naravni spomenik; kopanje, sprehodi (v nadaljevanju splošna raba); ribolov; kopanje; priobrežna plovba; varovanje naravne dediščine; zaledje: redka poselitev, kmetijstvo, zdraviliški in počitniški turizem; ranljivost, pomen: - 3(4); dop. posegi, dejav. in nam.: - ureditveni posegi na območju Mlad. okr. in letov. RKS; rekreativna in vzgojnoizobraževalna raba; ribolov in nabiranje morskih organizmov; območje naravnega spomenika: predstavitev spomenika in splošna raba brez tehničnih sredstev; zaledje: ekstenzivno kmetijstvo; tu­rizem na obstoječih turističnih površinah; nedopustni posegi in rabe: - izpusti komunalnih odplak v morje; kakršnikoli gradbeni posegi zunaj obstoječih meja območja Mlad. okr. in letov. RKS; odlaganje odpadkov; območje narav­nega spomenika: motorni promet na zgornjem robu klifa; kakršnikoli gradbeni in ureditveni posegi razen za potrebe predstavitve območja; kurjenje; plovba na mo­torni pogon in sidranje; ribolov in nabiranje morskih organizmov; zaledje: spreminjanje obstoječe, t.j. kme­tijske namembnosti območja; širjenje obstoječih kmetij­skih površin v smeri klifa; priporočeni ukrepi: - renaturacija obrežne črte; predstavitev spomenika; Ankaran - Valdoltra (od Mednarodnega študentskega kampa do meje z Luko Koper po zgraditvi pomola !II) obstoječe stanje in raba: - grajeno in naravno obrežje; enkraten primer mor­skega močvirja pri sv. Nikolaju; izlivi hudournikov Adri­ja Ankaran, Valdoltra; Katarina in Bolnišnica Ankaran; izpusti M in F kanalizacije; močan vpliv izpusta iz osrednje čistilne naprave mesta Koper prek reke Rižane; ekološki procesi v morju in na obrežju v veliki meri spremenjeni; splošna raba naravnega obrežja; priob­režna plovba; ribolov in nabiranje morskih organizmov; rekreacija; komunalni privezi; varovanje naravne de­diščine; zaledje: strnjena poselitev; turizem, šport in re­kreacija; bolnišnica; kmetijstvo; ranljivost, pomen: - 4(3); dop. posegi, dejav. in nam.: - sanacijski gradbeni posegi na grajenih delih obrežja; graditev komunalnih privezov na meji z luko Koper; ureditveni posegi v zvezi z rekreativno namemb­nostjo obrežnega pasu, vendar na način, ki ne pomeni degradacije ali uničenja posameznih biotopov, habita­tov ali ekosistemov obrežnega pasu; plovba in sidranje; ribolov in nabiranje morskih organizmov; rekreacija; mokrišče pri sv. Nikolaju: posegi v zvezi s predstavitvijo območja; vzgojnoizobraževalna in študijsko-demon­stracijska namembnost; zaledje: stanovanjska graditev v okviru obstoječih naselij; turizem na obstoječih povr­šinah; zdraviliški turizem; šport in rekreacija; kmetijstvo; nedopustni posegi in rabe: - urbanizacija naravnih ali negrajenih delov obrežja; mokrišče pri sv. Nikolaju: kakršnokoli spreminjanje vod­nega režima na rastišču, odlaganje trdnih in tekočih od­padkov, destruktivno poseganje v vegetacijske sestoje, gradbeni posegi, rekreacijska in turistična izraba; za­ledje: intenzivno kmetijstvo; odlaganje škodljivih in ne­varnih odpadkov; priporočeni ukrepi: - sanacija divjega odlagališča odpadkov; renaturacija grajenega obrežja; čimprejšnje sprejetje akta o razgla­sitvi močvirja pri sv. Nikolaju za naravno znamenitost; sonaravna ureditev hudourniških strug, tamponska cona na meji z Luko Koper; luka Koper (v mejah z Luko Koper po zgraditvi pomola NI) obstoječe stanje In raba: - grajeno obrežje, ekološki procesi v celoti spre­menjeni; izlivi raz bremenil nika Rižane in preliva med morjem in Škocjanskim zatokom; glavni izpust prek reke Rižane iz centralne čistilne naprave za mesto Koper; divji kanalizacijski izpusti; pomorski transport, pretovarjanje, skladiščenje idr.; zaledje: redka poselitev; kmetijstvo; industrija in obrt; cestni in železniški promet; Škocjanski zatok; ranljivost, pomen: - 4(1 ); dop. posegi, dejav. in nam.: - opredeljene luške dejavnosti, vendar le v ob­stoječih mejah območja Luke Koper in na podlagi ustrezne PVO; zaledje: intenzivnejša izraba obstoječih površin za luške dejavnosti; kmetijstvo; industrijsko obrtne dejavnosti na obstoječih površinah; nedopustni posegi in rabe: - pretovarjanje okolju nevarnih snovi; širitev luških površin tako na kopno kot v morje; odlaganje mulja (poglabljanje plovnih poti) v morje ali na območje zatoka; zaledje: spreminjanje namembnosti kmetijskih površin "Pri mostu", razen za potrebe širitve zavaro­vanega območja Škocjanskega zatoka; intenzivno kme­tijstvo; priporočeni ukrepi: - renaturacija izlivnih delov razbremeni I nika Rižane in reke Rižane; izvedba tamponske cone med luškim območjem in predvideno traso ankaranske vpadnice; zaledje: opuščanje biocidov na kmetijskih površinah; Mesto Koper (od meje Luke Koper do konca man­drača pri tržnici) obstoječe stanje in raba: - grajeno obrežje; muljevito dno; izpusti M in F kanalizacije; ekološki procesi v veliki meri spremenjeni; Robert TURK : OCEN A RANLJIVOST I SLOVENSKEG A OBALNEG A PAS U 37-50 turistični in komunalni privezi; priobrežna plovba; ribo­lov; šport in rekreacija; zaledje: gosta poselitev; tlako­vane površine; intenziven cestni promet; ranljivost, pomen: -4(1) ; dop. posegi, dejav. in nam.: - gradbeni posegi na objektih za varovanje pred škodljivim delovanjem morja z upoštevanjem predvi­denega globalnega dviga morske gladine v prihodnjih 100 letih; obstoječe namembnosti in dejavnosti; nedopustni posegi in rabe: - vzdrževalna dela na plovilih brez ustrezne ureditve zbiranja odpadkov; priporočeni ukrepi: - povečevanje deleža zelenih površin in površin, ki niso namenjene prometu, neposredno ob obrežni .rti; Škocjanski zato k (obstoječe vodne površine zatoka vključno s prelivom do morja in delom bonifike "Prt mostu") obstoječe stanje in raba: - izjemno pomembno brakično mokrišče, izjemna ornitološka lokaliteta; grajene oz. nasute brežtne; plitvo vodno teio; močno spremenjeni ekološki procesi v ekosistemu zaradi odlaganja materiala vseh vrst, grad­benih posegov, izcejanja zalednih voda s kmetijskih površin idr,; zavarovan kot naravni rezervat; zaledje: relativno strnjena poselitev; intenzivno kmetijstvo; cest­ni in železniški promet; industrijske in storitvene dejavnosti; ranljivost, pomen: - 5(4); dop. posegi, dejav. in nam.: - sanacijski in ureditveni ter vzdrževalni posegi v zvezi z vzpostavitvijo in predstavitvijo naravnega re­zervata; vzgojno izobraževalna in pogojno rekreativna namembnost; zaledje: ureditev tamponske cone na zu­nanjem obodu zavarovanega območja; sonaravno kme­tijstvo; šport in rekreacija; nedopustni posegi in rabe: - kakršnikoli gradbeni in drugi posegi, ki povzročajo dodatno degradacijo in uničevanje habitatov, biotopov in celotnega ekosistema zatoka; vse oblike onesnaže­vanja, vključno s hrupom; plovba; lov in ribolov; mari­kultura; zaledje: intenzivno kmetijstvo; posegi in dejav­nosti, ki segajo na samo mejo zavarovanega območja; priporočeni ukrepi: - čimprejšnja realizacija oz. ureditev zavarovanega območja; zagotovitev spoštovanja opredeljenega varst­venega režima; Koper - Žusterna (od konca mandrača pri tržnici do (vključno) mandrača v Žusterni) obstoječe stanje in raba: - grajeno obrežje; pretežno naravne razmere v spod­njem mezolitoralu in infralitoralu le med kopališčem Žusterna in Moletom; izliv Badaševice z izpusti M in F kanalizacije; muljevito dno na odseku med mandračem pri tržnici in izlivom Badaševice; za kopališčem v Žusterni se prične travnik pozejdonke; priobrežna plov­ba in sidranje; ribolov; intenzivna splošna raba; komu­nalni privezi; zaledje: prometne površine (magistralna cesta, pešpoti, kolesarske steze); klif; gosta poselitev; ranljivost, pomen: - 3(1); dop. posegi, dejav. in nam.: - sanacijski in vzdrževalni posegi na grajenem obrežju; graditev komunalnih privezov; splošna raba; priobrežna plovba in sidranje; ribolov in nabiranje mor­skih organizmov; območje rastišča pozejdonke: splošna raba; vzgojno izobraževalna in študijsko - demonstra­cijska dejavnost; zaledje: omejen lokalni motorni pro-met; športna in rekreacijska raba; turizem na obstoječih površinah; nedopustni posegi in rabe: - nadaljnja širitev obrežja v morje; kanalizacijski izpusti vseh vrst razen čistih meteornih; območje ra­stišča. pozejdonke: plovba na motorni pogon in sidranje; ribolov in nabiranje morskih organizmov; priporočeni ukrepi: - sprejetje akta o zavarovanju rastišča pozejdonke, označba območja ter fizična preprečitev plovbe in sidranja na območju rastišča; Žusterna - Izola (od mandrača v Žusterni do ladje­delnice v Izoli) obstoječe stanje in raba: - grajeno obrežje; pretežno naravne razmere v spod­njem mezolitoralu in infralitoralu; za Moletom se nada­ljuje rastišče pozejdonke, ki sega do rtiča pod Norbi­dom, t.j. do meje med občinama Koper in Izola; izpusti M, I" in 1 kanalizacije; priobrežna plovba in sidranje; ribolov; nabiranje morskih organizmov; intenzivna splošna raba; varovanje naravne dediščine; zaledje: prometne površine (magistralna cesta, pešpoti, kolesar­ske steze); klif; redka poselitev; avtokamp; industrija; ranljivost, pomen: - 4(4); dop. posegi, dejav in nam.: - sanacijski in vzdrževalni posegi na grajenem obrežju; posegi v zvezi s splošno rabo, ki pa ne povzročajo dodatne degradacije in uničevanja rastišča pozejdonke oz. morskega okolja v celoti; splošna raba; plovba in sidranje; ribolov in nabiranje morskih organiz­mov; območje rastišča pozejdonke: splošna raba; vzgojno izobraževalna in študijsko demonstracijska de­javnost; zaledje: omejen lokalni motorni promet; šport­na in rekreacijska raba; nedopustni posegi in rabe: - nadaljnja širitev obrežja v morje; kanalizacijski izpusti vseh vrst razen čistih meteornih, območje ra­stišča pozejdonke: plovba na motorni pogon in sidranje; ribolov in nabiranje morskih organizmov; kakršnokoli poseganje v obrežno črto in morsko dno, ki pomeni degradacijo in uničevanje rastišča; zaledje: posegi v klif; širjenje površin, namenjenih motornemu prometu, tudi stoječemu (parkirišča idr.); priporočeni ukrepi: - čimprejšnje sprejetje akta o zavarovanju rastišča Robert TURK : OCEN A RANLJIVOST ! SLOVENSKEG A OBALNEG A PAS U ..., 37-50 pozejdonke, označba območja ter fizična preprečitev plovbe in sidranja; zaledje: opustitev tranzitnega in medmestnega motornega prometa; Mesto Izola (od vključno ladjedelnice do izliva Rikorva v morje) obstoječe stanje in raba: - grajeno obrežje; muljevito dno; močno spreme­njeni ekološki procesi; turistični in komunalni privezi; izpusti M, F in I kanalizacije; priobrežna plovba; ribo­lov; intenzivna splošna raba; vodni športi; zaledje: gosta poselitev; ladjedelnica; industrija in obrt; marina; turi­zem; šport in rekreacija; ranljivost, pomen: - 3(2); ciop. posegi, dejav. in nam.: - gradbeni posegi na objektih za varovanje pred škodljivim delovanjem morja z upoštevanjem predvide­nega globalnega dviga morske gladine v prihodnjih 100 letih; obstoječe namembnosti in dejavnosti; zaledje: ve­čanje deleža zelenih površin namenjenih rekreativni rabi; nedopustni posegi in rabe: - širitev obrežja v morje; vzdrževalna dela na plo­vilih brez ustrezne ureditve zbiranja odpadkov; širitev turističnih privezov; ladjedelnica; priporočeni ukrepi: - preureditev ladjedelnice v servis za popravila in vzdrževanje plovil za vse slovenske marine in man­drače; Simonov zaliv (od izliva Rikorva do začetka klifa pri rtiču Kane) obstoječe stanje in raba: - grajeno in naravno obrežje; apnenčasto dno na rtiču Korbat; klif, opredeljen kot naravna dediščina; muljevito in trdno morsko dno; ekološki procesi spre­menjeni; izpusti M in F kanalizacije; priobrežna plovba; kopališče; intenzivna splošna raba; vodni športi; za­ledje: gosta poselitev; turizem; šport in rekreacija; ranljivost, pomen: - 3(2); dop. posegi, dejav. in nam.: - posegi v zvezi z vzdrževanjem in posodobitvijo površin, namenjenih splošni rabi; vodni športi; plovba; ribolov in nabiranje morskih organizmov; zaledje: ve­čanje deleža zelenih površin; turizem na obstoječih površinah; urejanje površin, namenjenih rekreaciji (peš­poti, kolesarske steze); nedopustni posegi in rabe: - širitev obrežja v morje; zaledje: večanje deleža površin namenjenih motornemu prometu; rabe, ki niso neposredno povezane z morjem; priporočeni ukrepi: - renaturacija grajenega obrežja Strunjanski polotok (od začetka klifa pri rtiču Kane do začetka opornega zidu v steni klifa pod vilo Tartini) obstoječe stanje in raba: - enkraten del obrežnega pasu po dimenzijah in geomorfoloških oblikah ter naravnih pojavih; območje je razglašeno za naravni rezervat v okviru Krajinskega parka Strunjan; intenzivna splošna raba v poletnih mesecih; ribolov in nabiranje morskih organizmov; pri­obrežna plovba in sidranje; varovanje naravne de­diščine; zaledje: redka poselitev; kmetijstvo; rekreacija; turizem; ranljivost, pomen: - 2(5); dop. posegi, dejav. in nam.: - vzgojno izobraževalna, znanstveno raziskovalna in študijsko demonstracijska namembnost; splošna raba; zaledje: ekstenzivno kmetijstvo; rekreacija; turizem v obstoječem obsegu; nedopustni posegi in rabe: - od Belih skal do rta Kane gradbeni posegi, kakršnokoli poseganje v klif in abrazijsko teraso, kakršnokoli poseganje v avtohtono vegetacijo, vnašanje alohtonih rastlinskih in živalskih vrst, nabiranje morskih organizmov, vse oblike ribolova razen ribolova s stoječimi mrežami, požiganje in kur­jenje; - od Belih skal do rta Strunjan gradbeni posegi, kakršnokoli drugo poseganje v klif in abrazijsko teraso, kakršnokoli poseganje v avtohtono vegetacijo, vnašanje alohtonih rastlinskih in živalskih vrst, nabiranje morskih organizmov, vse oblike ribolova, požiganje in kurjenje, plovba in sidranje, nenadzoro­vano potapljanje z jeklenkami; zaledje; intenzifikacija kmetijske pridelave; širjenje turističnih in bivalnih kapacitet v obliki strnjenih sta­novanjskih ali turističnih kompleksov; priporočeni ukrepi: - predstavitev zavarovanega območja; izdelava upravijalskega načrta za celotno območje; Strunjanski zaliv, zaliv sv. Puha in Štjuža (od za­četka opornega zidu na koncu klifa pod vilo Tartini do začetka klifa pri hotelih Strunjan) obstoječe stanje in raba: - naravno in grajeno obrežje; muljevito dno; izliv Strunjanskega potoka; delujoče soline; obrežna laguna Stjuža; del Strunjanskega zaliva sodi v območje Krajinskega parka Strunjan, prav tako tudi laguna Stjuža, ki je razglašena za naravni spomenik; intenzivna Splošna raba; priobrežna plovba in sidranje; komunalni privezi v zalivu in vhodu v laguno; vodni športi in rekreacija; marikultura; pridobivanje soli; zaliv je opre­deljen kot ribolovni rezervat; varovanje naravne de­diščine; zaledje: redka poselitev; kmetijstvo; turizem; šport in rekreacija; motorni promet; ranljivost, pomen: - 2(3); dop. posegi, dejav. in nam.: - vzdrževanje grajenega obrežja; graditev komunal­nih privezov; splošna raba in vodni športi; priobrežna plovba; pridobivanje soli; marikultura; posegi, povezani s predstavitvijo zavarovanega območja; zaledje: eksten­zivno kmetijstvo; turizem, šport in rekreacija na ob­stoječih površinah; Robert TURK : OCEN A RANLJIVOST I SLOVENSKEG A OBALNEG A PAS U ..., 37-5 0 nedopustni posegi in rabe: - širjenje površin, namenjenih turizmu; intenzivno kmetijstvo; gradbeni posegi v naravne deie obrežnega pasu; Stjuža: kakršnikoli gradbeni posegi v brežine in vodno telo, spreminjanje vodnega režima, trganje in uničevanje rastlin in rastlinskih sestojev, lov, nabiranje morskih organizmov in ribolov; zaledje: intenzifikacija kmetijske pridelave; širjenje turističnih in bivalnih kapa­citet v obliki strnjenih stanovanjskih ali turističnih kom­pleksov; Pacug, Fiesa - Piran (od začetka klifa pri hotelih Strunjan do konca klifa pod cerkvijo sv. Jurija v Piranu, vključno z jezeri v Fiesi) obstoječe stanje in raba: - naravno in grajeno obrežje; muljevito in trdno morsko dno; pretežno ohranjeni naravni ekološki pro­cesi; celoten klif, opredeljen kot naravna dediščina; jezeri v Fiesi, razglašeni za naravni spomenik; izpusti M in F kanalizacije; - turizem in intenzivna splošna raba v poletnih mesecih; priobrežna plovba in sidranje; ribolov in nabiranje morskih organizmov; varovanje naravne dediščine; zaledje: redka poselitev; turizem (Pacug, Fiesa); ranljivost pomen: - 2(4); dop. posegi dejav. in nam.: - vzdrževanje grajenih delov obrežja; naravovarst­vena namembnost; splošna raba; priobrežna plovba; ribolov; nedopustni posegi in rabe: - gradbeni posegi na naravnih delih obrežnega pasu; jezeri v Fiesi: gradbeni posegi v jezeri in brežine; spre­memba vodnega režima; postavljanje turistične in rekre­acijske infrastrukture v neposredno bližino jezer; pose­ganje v obrežno vegetacijo; lov; ribolov; kopanje; plovba; zaledje: strnjena posel itev; priporočeni ukrepi: - predstavitev naravnega spomenika jezeri v Fiesi in zagotovitev spoštovanja opredeljenega varstvenega re­žima; Piran - Bernardin (od opornega zidu pod cerkvijo sv. Jurija v Piranu do konca grajenega obrežja pri hotelih Bernardin) obstoječe stanje in raba: - grajeno obrežje; izpusti M in F kanalizacije; izjemna izoblikovanost morskega dna in pestrost rast­linstva in živalstva; akvatorij okrog rta Madona, razgla­šen za naravni spomenik; komunalni in turistični pri­vezi; kopališča; intenzivna priobrežna plovba in sidra­nje; ribolov in nabiranje morskih organizmov; podvodne aktivnosti; intenzivna splošna raba; varovanje naravne dediščine; zaledje: strnjena poselitev; raziskovalna in vzgojno izobraževalna dejavnost; intenzivna turistična dejavnost; neustrezne prometne rešitve; ranljivost, pomen: - 3(3); dop. posegi, dejav. in nam.: - sanacijski in vzdrževalni posegi na grajenem obrežju; obstoječe dejavnosti in rabe; naravni spome­nik: splošna raba; zaledje: obstoječe dejavnosti in rabe; nedopustni posegi in rabe: - širitev obrežja v morje; kakršnikoli posegi, ki po­vzročajo dodatno degradacijo ali uničenje morskega ekosistema; priobrežna plovba neposredno ob obrežni črti; naravni spomenik: kakršnokoli poseganje v morsko dno; plovba in sidranje; nabiranje organizmov; vse oblike ribolova; nenadzorovano avtonomno potapljanje; zaledje: širitev turističnih kapacitet; obstoječa lokacija površin, namenjenih motornemu prometu; priporočeni ukrepi: - renaturacija obrežne črte; Portorož - Lucija (od konca grajenega obrežja pri hotelih Bernardin do vznožja polotoka Seča) obstoječe stanje in raba: - grajeno obrežje; trdno in muljevito morsko dno; ekološki procesi v veliki meri spremenjeni; številni izpusti M in F kanalizacije; komunalni in predvsem turistični privezi; intenzivna priobrežna plovba in si­dranje; ribolov in nabiranje morskih organizmov; pod­vodne aktivnosti; intenzivna splošna raba; vodni športi in rekreacija; zaledje: strnjena poselitev; intenzivna turistična dejavnost; neustrezne prometne rešitve; ranljivost, pomen: - 4(2); dop. posegi, dejav. in nam.: - sanacijski in vzdrževalni posegi na grajenem obrežju; obstoječe dejavnosti in rabe; zaledje: obstoječe dejavnosti in rabe; nedopustni posegi in rabe: - širitev obrežja v morje; kakršnikoli posegi, ki povzročajo dodatno degradacijo ali uničenje morskega ekosistema; priobrežna plovba neposredno ob obrežni črti; zaledje: širitev turističnih kapacitet; obstoječa lokacija površin, namenjenih motornemu prometu; priporočeni ukrepi: - renaturacija obrežne črte; Seča (od vznožja polotoka Seča pri Marini Portorož do kanala sv. Jerneja) obstoječe stanje in raba: - grajeno in nasuto obrežje; klif; muljevito morsko dno; izpusti M in F kanalizacije v kanal sv. Jerneja; polotok Seča sodi v okvir Krajinskega parka Sečoveijske soline; intenzivna splošna raba; vodni športi in rekre­acija; priobrežna plovba; privezi v kanalu sv. Jerneja neurejeni, brez ustrezne infrastrukture; varovanje narav­ne in kulturne dediščine; zaledje: redka stalna poselitev; turizem; avtokamp; kmetijstvo; ranljivost, pomen: - 3(2); dop. posegi, dejav. in nam.: - ustrezna ureditev komunalnih privezov v kanalu sv. Jerneja brez servisiranja plovil in motorjev; - obstoječe dejavnosti in rabe; zaledje: obstoječe dejavnosti in rabe; nedopustni posegi in rabe: - nadaljnja širitev obrežja v morje; kakršnikoli po­ Robert TURK : OCEN A RANLJIVOST ) SLOVENSKEG A 0 8 A l NEG A PASU ..., 37-SO segi, ki povzročajo dodatno degradacijo aii uničenje morskega ekosistema; pr!obrežna piovba neposredno ob obrežni črti; zaledje: širitev turističnih kapacitet; širitev avtokampa pod kii f polotoka; večanje deleža tlakovanih površin; gradbeni posegi v brežine kanala sv. jerneja; priporočeni ukrepi: - sonaravna ureditev obrežja ter brežin kanala sv. Jerneja; Sečoveijske soline (od vključno kanala sv. jerneja do vznožja Savudrijskega polotoka - katastrska meja občine Piran) obstoječe stanje in raba: - grajeno obrežje (zaščitni nasip solin in soline v celoti); muljevito dno; zelo pomembno območje z vidika varovanja naravne dediščine, predvsem izjemna ornitološka in botanična lokaliteta; razglašeno kot Kra­jinski park Sečoveijske soline in uvrščeno na ramsarski seznam; pridobivanje soli; marikultura; priobrežna plovba; neustrezna rekreativna in turistična ter splošna raba; varovanje naravne in kulturne dediščine; zaledje: letališče; lokalni in tranzitni promet; intenzivno kme­tijstvo; ranljivost, pomen: - 4(5); dop. posegi, dejav. in nam.: - sanacijski in vzdrževalni posegi na solinskih ob­jektih; pridobivanje soli; sonaravni turizem; marikulture; vzgojnoizobraževalna dejavnost; zaledje: ekstenzivno kmetijstvo; rekreativna dejavnost; nedopustni posegi in rabe: - nenadzorovan in množičen turizem; neustrezno opravljanje različnih vzdrževalnih del na nasipih in bazenih; nekritično razvijanje marikultur; vnos alohto­nih živalskih vrst; lov; ribolov; nabiranje organizmov (rastlin in živali); neustrezno spreminjanje vodnega režima v kanalih in bazenih; zaledje: vzdrževanje ob­stoječih dejavnosti letališča ter njegova prostorska širitev; intenzivno kmetijstvo; priporočeni ukrepi: - izdelava načrta upravljanja za zavarovano ob­močje; zaledje: prehod na sonaravno kmetijsko pro­izvodnjo; opredelitev namembnosti letališča; Ocena ranljivosti in pomena za ohranjanje biodiverzitete ter predlagana kategorizacija obrežnega pasu Na osnovi ocenjene stopnje ranljivosti lahko obrav­navane odseke razvrstimo v dve skupini, manj (oceni 1 in 2) in bolj ranljive (ocene 3, 4 in 5). Bolj ranljiva so predvsem območja naselij, pristanišč idr., kjer je obrežni ekosistem močno degradiran. Sposobnost regeneracije je pri takih ekosistemih zelo nizka in je odvisna pred­vsem od obstoja in stanja preostalih naravnih delov obrežnega pasu. Kot manj ranljivi so opredeljeni tisti odseki, kjer je obrežni ekosistem v celoti ali v pre­težnem delu ohranjen v svoji naravni obliki. Rege­neracijska sposobnost takih ekosistemov je načeloma visoka, vendar pa je pri tem treba poudariti, da je zelo odvisna od dimenzij in oblikovanosti (razmerje povr­šina/obseg) posameznega odseka in od obremenjenosti njegove neposredne okolice. Devet odsekov je z vidika ohranjanja biodiverzitete opredeljenih kot pomembnejših. To so bodisi ohranjeni deli obrežnega pasu, bodisi območja izjemnih naravnih vrednot (življenjski prostori redkih rastlinskih in žival­skih vrst idr.). Odseki, kjer je obrežni sistem bolj ali manj degradiran, kjer so ekološki procesi spremenjeni in je pestrost rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih združb bistveno zmanjšana, so opredeljeni kot manj po­membni. Oceni ranljivosti in pomena posameznih odsekov obrežnega pasu oz. "seštevek" obeh ocen sta bili pod­laga za opredelitev poiskusne kategorizacije obrežnega pasu z vidika dopustnosti obstoječih in predvidenih po­segov, dejavnosti in rab. Pri kategorizaciji smo izhajali iz načela, da je sprejemljivost obremenjevanja dolo­čenega območja praviloma obratno sorazmerna z nje­govo ranljivostjo in pomenom. Pri razvrščanju posameznih delov obrežnega pasu v opredeljene kategorije se je izkazalo, da je razdelitev slovenskega obrežnega pasu na 17 odsekov neprimerna. Posamezni odseki so namreč glede svojih značilnosti preveč heterogeni. Zaradi navedenega smo obrežni pas razdelili nekoliko bolj podrobno (26 odsekov) in pri tem upoštevali predvsem njegove naravne in s človekovimi posegi pridobljene danosti. Omenjena razdelitev je tako omogočila natančnejšo, čeprav še vedno načelno raz­poreditev posameznih posegov, dejavnosti in rabe obrežnega prostora, vključno z opredelitvijo njihovega obsega in oblike. Pri predlogu gre za načelno usmeritev, ki bo lahko natančneje preverjena in določnejša le na podlagi dodatnih raziskav in študij, povezanih z biološkimi in oceanografskimi značilnostmi prostora ter natančnejšimi podatki o posameznih dejavnostih. Posamezne dele obrežnega pasu smo glede na potencialno sprejemljivost posegov, dejavnosti in rab prostora na osnovi njihovega pomena in ranljivosti raz­poredili v štiri kategorije (slika t), pri čemer se spre­jemljivost obremenjevanja stopnjuje od 1. proti IV. V nadaljevanju je v osnovnih potezah podan opis kate­gorij. L Odseki obrežnega pasu, uvrščeni v prvo ka­tegorijo, so lahko namenjeni splošni rabi brez tehničnih sredstev, raziskovalni in vzgojno izobraževalni dejav­nosti ter naravoslovnemu turizmu. Možni so posegi za potrebe predstavitve naravnih vrednot posameznih območij, ureditev najnujnejše infrastrukture ipd. II. Odseki, uvrščeni v drugo kategorijo, so lahko na­menjeni intenzivnejši splošni rabi, turistični dejavnosti, priobrežni plovbi, sidranju in tudi posameznim oblikam ustrezno nadzorovanega ribolova in nabiranja morskih organizmov. Slednje pomeni omejitev količine ribolov­ Rober! TURK : OCEN A RANLJIVOST I SLOVENSKEG A OBALNEG A PAS U 37-50 rtih sredstev in ribičev, količinska in vrstna evidenca ulova ter spremljanje stanja s strani ustrezne razisko­valne organizacije. V primeru Sečoveijskih solin je spre­jemljiva tudi obstoječa dejavnost, t.j. proizvodnja sofi, druge dejavnosti (npr. marikultura) pa se lahko uvajajo le v primeru nedvoumno pozitivne presoje vpliva na okolje. !11. Deli obrežnega pasu, opredeljeni kot tretja kate­gorija, so lahko namenjeni intenzivnejši turistični dejav­nosti ter različnim kompatibilnim dejavnostim in rabam, ki so vezane neposredno na obrežni pas (marikuiture, komunalni privezi). !V. V četrti kategoriji so tisti deli slovenskega obrež­nega pasu, kjer je z vidika obstoječih in predvidenih posegov, dejavnosti in rab najmanj omejitev. Slednje le pod pogojem, da se odpravijo obstoječi vzroki degra­dacije in uničevanja morskega in obrežnega ekosistema (npr. spuščanje neustrezno obdelanih industrijskih in komunalnih odplak). Ob navedenih kategorijah velja poudariti, da se tu in tam pojavlja navidez protislovna situacija, ko sta sosednja odseka opredeljena kot L in !1!. ali celo IV. kategorija (npr. odsek z mokriščem pri sv. Nikolaju in območje Luke Koper). V takih primerih je treba pri ocenjevanju sprejemljivosti posega, dejavnosti ali rabe upoštevati omejitve, ki veljajo za območje nižje kate­gorije (v prejšnjem primeru L), t.j. strožje omejitve in ob tem natančno preučiti morebitne vplive na območje nižje kategorije. DISKUSIJA IN ZAKLJUČKI Med najpomembnejšimi pogoji za uspešno gospo­darjenje z naravnim (in tudi urbanim) okoljem je po­znavanje njegove ranljivosti. Ta je namreč neposredno povezana z nevtrafizacijsko in regeneracijsko sposob­nostjo naravnega okolja oz. posameznih ekosistemov v njem. Manjša sposobnost nevtralizacije posameznih obremenitev oz. ponovne vzpostavitve običajnih eko­loških procesov po nenadni, intenzivni motnji pomeni večjo ranljivost. Povečevanje ranljivosti naravnega oko­lja ali tudi posameznih segmentov le-tega pomeni istočasno tudi večanje možnosti njegove nepovratne degradacije oz. uničenja. Rezultate opravljene analize obstoječega stanja slo­venskega obrežnega pasu z vidika posegov, dejavnosti in rabe lahko v grobem strnemo v naslednjih ugo­tovitvah; - celoten obrežni pas, predvsem pa njegov morski del, je z vidika inventarizacije rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih združb pomanjkljivo obdelan, prav tako tudi ni ovrednotena njegova b !od i verz !teta, ni stalnega spremljanja razvoja posameznih biotopov, združb oz. ekosistemov ter vpliva posameznih posegov, dejavnosti in rabe na slednje, pomanjkljivi so tudi podatki o dinamiki vodnih mas idr; - razmerje med urbaniziranimi in naravnimi deli obrežnega pasu je močno v korist prvih, saj je delež obrežnega pasu z bolj ali manj izvirnimi ekološkimi procesi izredno skromen (< 18%); - človekove aktivnosti niso niti na enem samem delu obrežnega pasu ne formalno, še manj pa dejansko izključene; -v morje se izlivajo velike količine neprimerno obdelanih tehnoloških in predvsem sanitarnih odpadnih voda, pomemben delež pa prispevajo t.i. divji izpusti, bodisi neposredni alt prek potokov in hudournikov; - stopnjuje se intenzivnost turistične izrabe obrež­nega pasu in z njo priobrežna plovba, vodni športi, splošna raba, podvodne aktivnosti idr.; - problematika ribištva in marikuiture se rešuje bolj ali manj stihijsko, ni ustreznega nadzora nad količino ribolovnih sredstev in tudi ne nad ulovljenimi koli­činami in vrstami rib ter nabranimi drugimi morskimi organizmi; - pomanjkljivi so podatki o zaščitnih sredstvih in umetnih gnojilih, uporabljenih v kmetijstvu ter izpiranju slednjih v morje; - intenzivna širitev luških dejavnosti ter s tem povezanega morskega in kopnega prometa; - sprejeti planski in prostorski izvedbeni akti so v posameznih primerih izrazito v nasprotju s splošnimi zahtevami sonaravnega in trajnostnega razvoja, z do­mačo zakonodajo, predvsem pa s sprejetimi medna­rodnimi obveznostmi. Najpomembnejši dejavniki, ki neposredno ali po­sredno povečujejo dejansko in potencialno ranljivost slovenskega obrežnega pasu kot celote, so naslednji: - skromen delež in razdrobljenost naravnega obrež­nega pasu; - neustrezno urejeni sistemi kanalizacijskih in indus­trijskih odplak ter veliko število izpustov neprečiščenih kanalizacijskih odplak neposredno v morje; - intenzivno kmetijstvo; - nerešeno vprašanje se sprejemljivega izlova in gojenja morskih organizmov; - nekritično povečevanje turističnih kapacitet; - graditev turističnih pristanišč; - neustrezna urejenost komunalnih privezov oz. spremljajoče infrastrukture; - pomanjkljiva opremljenost SVOM za primer večje ekološke nesreče, povezane s transportom, namenjenim v koprsko ali tržaško pristanišče; - pomanjkljivo poznavanje oz. spremljanje razvoja posameznih življenjskih združb in njihovih življenjskih prostorov. Pri obravnavi ranljivosti posameznih odsekov obrež­nega pasu, predvsem tistih, ki so z vidika ohranjanja naravnih vrednot najpomembnejši, pa je treba ob zgoraj naštetih opozoriti še na: - skromne dimenzije ohranjenih naravnih delov obrežnega pasu; Robert TURK : OCLN A RANLJIVOST I SLOVENSKEG A OBALNEG A PAS U ..., 37-50 - intenzivno splošno rabo slednjih; - ribolov in nabiranje morskih organizmov; - fizično uničevanje različnih biotopov (gradnje, na­sipavanja, sidranje idr.). iz pregleda opredeljenih ocen ranljivosti in pomena v tabeli 1 je razvidno, da je pri veliki večini odsekov (14) ranljivost opredeljena kot visoka ter da je dobra polovica odsekov (9) opredeljenih kot pomembnejših. Dobljeni rezultati nedvomno potrjujejo razmišljanja o visoki ranljivosti obrežnega pasu v celoti. Posebej zaskrbljujoče pa je ujemanje velikega pomena in visoke ranljivosti pri posameznih odsekih. Nadaljevanje do­sedanjih oz. nekritično uvajanje novih aktivnosti na omenjenih območjih pomeni zato pomembno siro­mašenje biodiverzitete obrežnega pasu in zmanjševanje njegove regeneracijske in nevtralizacijske sposobnosti. Tab. 1: Pregled opredeljenih ocen pomena posameznih odsekov za ohranjanje biodiverzitete in stabilnosti ob­režnega ekosistema ter njihove ranljivosti (zatemnjena polja označujejo odseke, kjer se ujemata velik pomen in visoka ranljivost). Tab. T: A scheme to assess the significance of separate sections for the preservation of biodiversity and stability of the coastal ecosystem and their vulnerability (faded fields denote the sections where great significance and high vulnerability concur). št. 1 | 2 i 4 3 7 K 9 10 10 12 13 14 15 16 17 odseka pomen 2 4 1 1 i' 1 4 2'i 2 5 3 4 3 2 A O ranljivost 3 j 3 ' •'4' 4 * 3 3 2 2 4 3 4 Sprejemljivost obremenjevanja posameznega odseka obrežnega pasu z različnimi posegi in dejavnostmi je načeloma obratno sorazmerna z njegovim pomenom kot tudi ranljivostjo. Pri odsekih, ki so opredeljeni kot zelo pomembni (območje naravnega spomenika Debeli rtič, Škocjanski zatok, rastišče pozejdonke, severno ob­režje Strunjanskega polotoka idr.), je treba posege, de­javnosti in rabo omejiti izključno na nadzorovano sploš­no rabo brez tehničnih sredstev ter na vzgojno izobra­ževalne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti. V pri­merih nekoliko manj pomembnih odsekov (severno ob­režje Koprskega zaliva, Strunjanski zaliv, severno obrež­je Piranskega zaliva) so lahko sprejemljivi tudi turizem in različne druge kompatibilne gospodarske dejavnosti, ki so vezane neposredno na obrežni pas, vendar je treba pri določanju oblike in intenzivnosti nujno upoštevati njihov vpliv na ranljivost območja in njegove nepo­sredne okolice. Pri delih obrežnega pasu, ki so bili opredeljeni kot manj pomembni z vidika ohranjanja biodiverzitete in stabilnosti morskega in obrežnega ekosistema (območje Luke Koper, območja posameznih naselij idr.), je spek­ter možnih posegov, dejavnosti in rab bistveno širši, kar pa ne pomeni, da sta nadaljnja degradacija in uniče­vanje ekosistema obrežnega pasu na teh odsekih spre­jemljiva. Slednji so namreč praviloma že močno degra­dirani, njihova regeneracijska sposobnost je nizka, ran­ljivost pa ocenjena kot zelo visoka. Zaradi navedenega je treba pri vseh obstoječih rabah zagotoviti predvsem odpravo vzrokov, ki so povzročili tako stanje, pri pred­videnih posegih, dejavnostih in rabah pa dosledno upo­števati načela trajnostnega razvoja ter zakonske obveze po presoji vpliva na okolje. Iz navedenega sledi, da pomeni nadaljevanje seda­njega načina oz. intenzivnosti obremenjevanja obrež­nega pasu nedvomno zmanjševanje deleža tistih nje­govih delov, ki so ohranjeni v svoji naravni obliki z bolj ali manj izvirnimi ekološkimi procesi in širjenje degra­diranih območij. Posledica takega dogajanja je večanje ranljivosti celotnega obrežnega pasu oz. zmanjševanje ali izguba sposobnosti nevtralizacije negativnih učinkov posameznih posegov, dejavnosti in rab ter regeneracije stanja v primeru enkratnih, intenzivnih motenj. Sprejem­ljivost sistema za nadaljnje obremenitve je določena z naravnimi značilnostim! obrežnega pasu skupaj z že obstoječimi antropogenimi vplivi. Razvoj novih ali šir­jenje obstoječih dejavnosti je tako mogoče le na podlagi celostne kvantitativne in kvalitativne ocene sedanjih razmer in temu primerne zanesljivejše ocene ranljivosti. Natančnejše usmeritve v zvezi s posameznimi dejav­nostmi, posegi in rabami pa bodo v večini primerov mogoče le na osnovi dodatnih študij oz. konkretnih preverb vpliva na okolje. Preverbe bodo potrebne tako v zvezi s konkretno lokacijo posega ali dejavnosti kot tudi z vplivom na obrežni pas v celoti. V vsakem primeru pa je treba ob pomanjkanju ustreznih podatkov o vplivu posameznega posega, dejavnosti ali rabe na okolje do­sledno upoštevati princip previdnosti. Podane ugotovitve narekujejo državi in lokalnim skupnostim naslednje kratkoročne in dolgoročne ukre­pe: 1. Obravnavo sprejetih planskih odločitev in prostor­skih izvedbenih aktov, ki posegajo na območje obrež­nega pasu, z vidika njihovega vpliva na ranljivost ožjega območja oz. obrežnega pasu v celoti. 2. Določitev kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov v zvezi s programom čiščenja odpadnih voda, 3. Oblikovanje in zagotovitev možnosti za izvedbo raziskovalnega programa v zvezi z bi od i verz i teto in ekosistemsko členitvijo celotnega slovenskega obrežne­ga pasu kot neobhodne podlage za izdelavo študije ranljivosti. 4. Zagotovitev možnosti za opravljanje rednega mo­nitoringa obrežnih ekosistemov na obeh straneh obrež­ne črte ter uvedbo programa stalnega spremljanja ocea­nografskih značilnosti slovenskega obrežnega morja. 6. Izdelavo študije vplivov posameznih posegov, de­javnosti in rab na ekosisteme obrežnega pasu z vidika Roher! TURK : OCEN A RANLJIVOST I SLOVENSKEC A OBALNEG A PAS U 37-50 določanja njihove sposobnosti nevtralizacije in regene­racije. 7. Preverbo možnosti renaturacije posameznih delov obrežnega pasu ter postavljanja umetnih podvodnih gre­benov. 8. izdelavo študije v zvezi z razpoložljivimi ribjimi fondi ter fondi drugih, komercialno zanimivih organiz­mov in posledično določitev okvirov razvoju ribištva ter preverbo vpliva različnih vrst marikulture na obrežni ekosistem ter določitev nosilnosti prostora v zvezi s tovrstno dejavnostjo. 10. Zakonsko opredelitev varovanja preostalih na­ravnih delov obrežnega pasu pred pozidavo ter izklju­čitev najmanj 10% slednjega iz kakršnekoli človekove aktivnosti z izjemo splošne rabe brez tehničnih sredstev. SI. 1: Kategorizacija obrežnega pasu z vidika dopustnih in nedopustnih posegov, dejavnosti in rabe (glej tekst za razlago str. 46/47). Fig. 1: The categorisation of the coastal belt from the aspect of (in)admissible human pressures, various activities and land-use. A N ASSESSMENT O F TH E VULNERABILIT Y O F TH E SLOVEN E COASTA L BELT AN D ITS CATEGORISATIO N IN VIE W O F SN(ADMISIBLE) HUMA N PRESSURE, VARIOU S ACTIVITIES AN D LAND-US E Robert TURK Regional institute for the conservation of natural and Cultural heritage Piran, $!-6330 Piran, Trg bratstva 1 SUMMARY The Slovene coastal belt is in view of its natural and cultural riches a unique as well as highly fragile entity. In the last few decades it has been marked with intense littoralisation, i. e. distinct settling and speeded up development of various branches of economy and, in turn, with intense degradation of natural riches on both sides of the coastline. The article deals with the existing state of the Slovene coastal belt from the aspect of the preservation of natural riches as well as from existing activities and human pressures exerted upon it. The entire coastal belt and its separate parts are assessed in view of their vulnerability and significance for preservation of the area's biodiversity. On the basis of the stated assessments it proposes a categorisation of the coastal belt from the aspect of (inadmissible human pressures, various activities and land-use, and stales some short- as well as long-term measures to secure sustainable development. Key words: Slovene Istra, coastal belt, nature conservation, vulnerability, iand-use, sustainable development Robert TURK : OCEN A RANLJIVOST I SLOVENSKEG A OBALNEG A PAS U ..., 37-50 VIR! Brelih, S. & Gregori, J., 1980. Redke !rt ogrožene žival­ske vrste v Sloveniji. Prirodoslovni muzej Slovenije, Lju­bljana. IWRB, 1991. The Grado Declaration on Mediterranean Wetlands. Grado, Italy. Kaligarič, M. & VVraber, T., 1988. Obmorski lan in klas­nata tavžentroža nista izumrla. Proteus 50: 372-373. Kaligarič, M., 1990. Botanična podlaga za naravo­varstveno vrednotenje slovenske Istre. Varstvo narave, 16(1990): 17-44. Kaligarič, M. & Jogan, N., 1990. Floristične novosti iz Slovenske Istre 2. Biol. vestn. 38 (1990) 3: 57-64. Krušnik, C., Lipej, L., Turk, V., Turk, R., Sotlar, Z., Umek, T., Peroša, B., 1994. Izlivni odseki morske obale, Razvojno - raziskovalna naloga. 59 str. Malačič, V., A. Malej, O. Bajt, L. Lipej, P. Mozetič in j. Forte, 1944. Razvojni projekt Občine Koper 2020 - var­stvo morja in priobalnega pasu, Inštitut za biologijo, Morska biološka postaja Piran, 148 str. Maiej, A., 1996. Naravne značilnosti Tržaškega zaliva in kakovost morja: neregularni pojavi in ekološke krize v obdobju 1985-1995. Interno gradivo za potrebe MOP. McNeely, J.A., Milier, K.R., Reid, W.V., Mittermeier, R. A., Werner, T.B., 1990. Conserving the World's Bio­logical Diversity. iUCN, Gland, Switzerland; WRI, CI, WWF-US, and the World Bank, Washington, D.C. Riedl, R., 1963. Fauna und Flora der Adria. Hamburg, Berlin. Salm, R.V. & Clark, J. R., 1984. Marine and coastal pro­tected areas; A guide for planners and managers. IUCN, Gland, Switzerland. Sovine, A., 1987. Ohranitev dela Škocjanskega zatoka pri Kopru v trenutnem stanju kot gnezditveno območje, selitveno postajo in prezimovališče ptic - predhodno po­ročilo. Sovine, A., 1989. Ureditev dela Škocjanskega zatoka v ornitološki rezervat - potrebni pogoji za hidrotehnično študijo. Svetličič, B., Križan, B., 1985. Slovenska obala - pred­stavitev naravne dediščine in naravovarstvena ocena stanja. Ljubljana - Piran. Škornik, I., Makovec, T., Mikiavec, M., 1990. Fav­nistični pregled ptic slovenske obale. Varstvo narave 16: 49-99. Turk, R., 1991. Značilnosti in pomen obalnega narav­nega rezervata v Strunjanu. Magistrsko delo. Turk, R., 1993. Varovanje naravne dediščine morja in morskega obrežja. Proteus 56 (93-94): 197-202. Turk, R., Odorico, R., 1993. Zavarovana območja Tržaškega zaliva. Posvetovanje ob priliki 5. junija, sve­tovnega dneva varstva okolja v Kopru, junija 1993. Turk, R., Vukovič, A., 1994. Preliminarna inventari­zacija in topografija flore in favne morskega dela na­ravnega rezervata Strunjan. Annales Koper, 9/96, 101­ 112. Turk, R., Korva, L., Mezek, S., Sotlar, Z., Tonin, V., 1996. Preliminarna študija ranljivosti slovenskega obrežnega pasu in predlog njegove kategorizacije z vidika (ne)dopustnih posegov, dejavnosti in rabe. RS, Ministrstvo za okolje in prostor, 53. Turk, R., 1997. integrating natural heritage protection in the Slovenian Coastal Zone Management Plan. Pro­ceedings of the International Conference Coastlines 97, Napoli, 2.-6. junij 97. in press Turk R., 1997. Phenology of Posidonia oceanica (L.) Delile in the Gulf of Koper (Gulf of Trieste), North Adriatic. Rapp. Comm. int. Mer Medit, 35 (2), 592-593. Turk, R., 1998. Vprašanja varovanja obalnega (obrež­nega) pasu, Zbornik 5. strok, srečanja DKAS. DKAS, 1998: 89-94. Vidic, J. ed, 1992. Rdeči seznami ogroženih živalskih vrst v Sloveniji. Varstvo narave 17: 7-224. Vukovič, A. & Turk, R.: The distribution of the seagrass Posidonia oceanica in the Gulf of Koper. Preliminary report. Referat na "XXXIV Congress and Plenary Assembly of CIESM", Malta, 1995. Zakon o naravni in kulturni dediščini. UL SRS 1/81, Zakon o varstvu okolja. UL RS 32/93. Zavod R Slovenije za varstvo naravne tn kulturne de­diščine, 1991. Inventar najpomembnejše naravne de­diščine Slovenije - 2. del. Ljubljana. Župan, j., 1995. Poročilo o kvaliteti morske vode v kopališčih na slovenski obali v letu 1996, Wraber, T. & Skoberne, P., 1989. Rdeči seznam ogro­ženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo narave 14/15:9-429.