OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds yOL. XXIX.—LETO XXIX. Amerika proti fuski zahtevi glede Dardanel CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), AUGUST 20, 1946 ŠTEVILKA (NUMBER) 163 Zed. države bodo odločno zahtevale, da Rusija ne dobi nobene besede pri upravi morske ožine Washington, 19. avgusta "^Zedinjene države so danes ob-^sstile Rusijo, da bodo vodile brezpogojno opozicijo proti sovjetski zahtevi, da bi se Rusiji priznal delež pri kontroli Dardanel. Diplomatski vir, ki je to obe- 0 anil, je izjavil, da je bila no- kateri se podaja stališče ® injenih držav glede strate- Sicne morske ožine med Črnim in Sredozemskim morjem, izro- ®6na odpravniku poslov sovjet- ® poslaništva Feodoriu Ore-hovu. Kakor se je zvedelo, je ame- I® a, ambasada v Ankari obve- j/ ^ turško vlado o stališču Ze- jenih držav. To pomeni, da o o Zedinjene države z vso od- ocnostjo podprle stališče Turči- ° ^^teri se je zvedelo, da na- ^a-va zavreči ruske zahteve. jjj ^kor se poroča, je Britanija, Je predvsem zainteresirana v ontrolo Dardanel, v zadevi rus- ® zahteve zavzela identično sta-usce. Novi grobovi fHANK OKOREN Kot smo včeraj poročali, jo, ^*"1 Frank Okoren, star 68 let, ^J^Ujoč na 1116 E. 71 St. Pre-16^ dosti bolečin in zadnjih iet je bil nezmožen za delo. t^. ^ je vid in prestal je pet ^Jkih operacij. Pokojni je bil Moravč, p. d. Jergov. p društva sv. Antona aovanskega št. 138 C. K. of ^nio T*!,u • vv ' A u K a J zapušča soprogo atices, rojeno Preveč, doma iz 2a, dve hčeri in tri sinove: Joh Dehler, Gabriel, jjg Fraiik in Mrs. Mary Cer-y- v Milwaukee, Wis., zapušča „ ^^^tro Albino Dolenje. Po-vršil v sredo ob 10. g ^JUtraj iz Grdinovega po-s^ebnega zavoda, 1053 E. 62 ^r 'y ^®rkev sv. Vida in nato v grobnico na Calvary Pokopališče. ^REZIJA KMET pokojna Terezija Kmet, o ka- teri je 1 Ma: je smo včeraj poročali, Ma ^^^Hica sledečih društev: Magdalena št. 162 KS-' Srca Marije staro, Jutra-zvezda ABZ, sv. Neže, of Ohio, Majka božja Štv ^ HBZ, Oltarnega dru-SžZ sv. Vida, podr. št. 25 Lip ' .^^^kvenega pev. društva Se h Glasbene Matice. Pogreb ® Vršil v petek zjutraj. POROČILO p^j^^^^tno se nam poroča, da je Val Mary Kočevar stano-la ^ 19108 Shawnee Ave. Bi-članica društva Srca staro. Pogreb se je vr-anes zjutraj iz Svetkovega pQ ■^juLiaj iz oveiKuvi zavoda v cerkev avla Ha sv, na Chardon Rd. in nato Ameriško vojaško letalo baje napadeno blizu Celovca Ameriški ambasador v Belgradu protestira proti sestrelitvi transportnega letala nad Ljubljano; jugoslovanski predstavnik pravi, da je strah pred atomsko bombo kriv za incident DUNAJ, 19. avgusta—Neko nepotrjeno poročilo, ki je danes dospelo na Dunaj, pravi, da je bilo blizu Celovca neko ameriško vojaško transportno letalo napadeno od nekega lovskega letala in da se od tedaj ni več čulo od njega. Pogrešano letalo je bilo na poletu z Dunaja v Videm (Udine) v severni Italiji. Isto nepotrjeno poročilo pra-*-—- vi, da so bila na pozorišče poslana britska vojaška letala, v poizkusu, da najdejo pogrešano letalo. Na glavnem stanu ameriških evropskih sil v Frankfurtu je bilo poročano, da ima neko ameriško letalo, ki je bilo na poletu z Dunaja v Virem, veliko zamudo, in da je očividno izgubljeno. Po tem poročilu so se na pogrešanem letalu nahajali trije častniki in dva vojaka, da pa ni imelo nobenih potnikov. Moštvo ameriškega letala konfinirano v Ljubljani Včeraj je v Belgradu ameriški poslanik Richard C. Patterson formalno protestiral proti ta; kaprol Robert Dehlgreen, Cicero, El., in kaprol John Dick, McKeesport, Pa. Ameriški potniki pa so bili identificirani kot poročnik Donald Caroll, Elgin, Neb.; sar-žent Joseph Hochecker, Chicago, in Richard Blackburn, Clayton, O., ki je dodeljen misiji UNRRA-e v Italiji. Patterson je rekel, da je bil neki turški potnik ob priliki incidenta zadet v roko in prsa, da pa ni bil ubit. Podpolkovnik Chester Strat-ton, pomočnik ameriškega vojaškega atašeja v Belgradu, je izjavil, da mu je bilo 16. avgusta dovoljeno, daje skupno z ameriškim konzulom Theodor-sestrelitvi ameriškega vojaške- jem Hegenthalom obiskal ame S SSL \Amerika dolH Jugoslavijo V pnstanisče Haife HAIFA, 19. avgusta—Britski j vojaki so s solzavimi bombami in vodnimi cevmi nagnali 640 j- židovskih beguncev na krov lad-1 JUTRI SE PRIČNE sovražnih dejanj pri Trstu ga transportnega letala v bližini Ljubljane, ki se je primerilo 9. avgusta, ter označil incident kot "hudoben, neopravičljiv in premišljen napad na letalo prijateljskega naroda, ki se je izgubilo v nevihti." Kot razvidno iz Pattersonove-ga protesta, ni bil ranjen nobeden izmed moštva, broječega 8 oseb, ali potnikov, pač pa se vsi nahajajo v Ljubljani pod stražo, in Patterson je izjavil, da jim je zanikan kontakt z zunanjim svetom. Vsak izmed Amerikancev se nahaja v ločeni sobi in vsi so dobro preskrbljeni s hrano. Patterson je izjavil, da se je preiskava incidenta šele začela. Imena moštva ameriškega letala objavljena Po Pattersonovi izjavi so bili člani posadke sestreljenega letala sledeči: stotnik William Crombie, Longmeadow, Mass.; poročnik William McNew, Atlan- riške letalce, ki se nahajajo konfinjraD} v Ljubljani Do 20 dnevnih kršitev jugoslovanske meje od zavezniških letal LONDON, 19. avgusta.—Neki jugoslovanski predstavnik je izjavil danes, da se v teku zadnjih mesecev dnevno primeri do 20 kršitev jugoslovanske meje od strani zavezniških letal. Sestrelitev ameriškega vojaškega letala nad jugoslovanskim ozemljem je označil kot "obžalovanja vreden incident, ki se je očividno primeril vsled rastoče napetosti radi mejnih incidentov, v katerih so bili ubiti ameriški državljani." (Nedavno je bilo poročano, da sta bila od ameriške patrole blizu Kobarida ubita dva Jugoslovana.) Omenjeni predstavnik je dalje rekel, da se "neodgovorne grožnje in sugestije, da naj bi se proti Jugoslaviji rabila atomska bomba, jemlje zelo resno." Neznana priča trdi, da so Jugoslovani streljali na ameriško vojaško letalo BLGRAD, 19. avgusta—Neka oseba, ki pa je rekla, da ne mara svojega imena v javnosti, je nocoj, deset ur po pogrešanju ameriškega transportnega letala v bližini Celovca izjavila, da je videla, ko je dvoje jugoslovanskih lovskih letal sestrelilo veliko transportno letalo nad Julijskimi Alpami južnozapadno od Celovca v Avstriji. Ista oseba dalje pravi, da je videla, ko -sta se dva okupanta letala s padali spustila varno na zemljo. Po izjavi te osebe se je istočasno slišalo štiri ali pet topovskih strelov, ki so prihajali od topniške postojanke na Bledu. To poročilo dalje pravi, da je bilo ob času streljanja poročano, da se jet jugoslovanski premier Tito nahajal na Bledu, oziroma da se je jugoslovanski premier nedeljo. DRZNA TATVINA V NASELBINI Calvary pokopališče. Operaciji 79^" Meserko, 1046 Vj.p, St., se je prošli teden pod-.°P®raciji v Polyclinic bolje Carnegie Ave., ter jo 'Srečno prestala. Obiski so do- 2. do 3. ure popoldne ji ^ do 8. ure zvečer. Želimo preje popolnoma .V soboto zvečer so odšli Go-dičevi, bivajoči jia 1105 Norwood Rd., po svojih potih in poslih. Ko so se vrnili zgodaj v nedeljo zjutraj domov, so opazili, da je v njih odsotnosti vdrl v hišo tat, ki je prišel notri s tem, da je raztrgal mrežo v oknu in pobral trem članom družine vsega skupaj $1,225, ki so jih hranili doma. Frank Godic ml. je zgubil $925, s katerim denarjem si je hotel kupiti hišno opremo, ker se bo v kratkem ženil; brat Edward je zgubil $200, sestra Mollie pa $100. Vlomi se dogajajo vsepovsod in zato pazite, da boste zaprli tudi okna, ne samo vrat, ko odhajate od doma. še bolje pa je, da ostane kdo za čuvaja doma, ker se nikdar ne ve, kje se pojavijo zlikovci, ki se množijo mestu kot gobe po dežju. je za deportacijo na otok Ciper, nakar so židovski nacionalisti v poizkusu, da potopijo ladjo eksplodirali dve mali bombi in s tem prisilili, da se je ladja vrnila v Haifo. Prizadeti židje, ki se hočejo naseliti v Palestini brez tozadevnih dovoljenj, so dospeli v Haifo iz Evrope šele pretekli teden. Danes so bili Angleži na delu, da jih prepeljejo na drug transport, ki bi jih odpeljal na Ciper, kjer se pripravlja tabor za 10,000 oseb. • # Angleži ojačili posadko v Palestini z Arabci JERUZALEM, 19. avgusta— Danes so dospela v Palestino iz Transjordanije nadaljna britska vojaška ojačenja. Arabski legionarji iz Transjordanije so zavzeli postojanke okrog takozvane britske trdnjave v Jeruzalemu. Mobilne britske čete straži jo vse dohodke k centralni poštni postaji, ki je bila po prejemu več anonimnih svaril evakuirana. V LJUBLJANI PROCES PROTI ŠKOFU ROZMANU "New York Times" je te dni prinesel poročilo iz Belgrada, ki pravi, da se bo , jutri 2i. avgusta v Ljubljani začela sodna obravnava proti škofu Gregoriju Rožmanu, ki je obtožen ko-laboracije s sovražnikom. Rozman, ki je 66 let star, se sedaj nahaja v britski okupacijski zoni v Avstriji. Poročilo dostavlja, da se utegne enaka obtožba naperiti tudi proti zagrebške; mu škofu Stepinacu. Kdor je človekoljub, daruje za otroško bolnico v Sloveniji LOVEC JE ŽENSKO ZAMENJAL ZA ŽELVO LOGANSPORT, Ind., 19. avg. — Carl Koppernold, iz Peru, Ind. in Wesley Koppernold iz Logansporta, prvi star 28, drugi pa 37 let, sta šla na jago za veverice, ko . sta zagledala na Wabash reki, da se ob obrežju nekaj premika kot želva. Eden od dvojice hitro pomeri in ustreli. Tisto pa ni bila želva, pač pa Mrs. Elizabeth Pfaff, stara 49 let, iz Logansporta, ki je v čolnu sede lovila ribe. Carl Koppernold sedaj sedi v ječi obtožen ubojstva. A meriški poslanik D Vatikanu prisoten na mirovni konferenci Prinesel je tja prošnjo papeža, da anglo-ameriške čete ostanejo v Italiji; gre predvsem za Trst PARIZ, 14. avgusta (O. N. A.)—V Parizu se širijo govorice, da utegne Francija odnehati od svojih zahtev napram Italiji glede dolin Tenda in Briga. Čeravno niso videti posebno verodostojne, se te govorice vendar skladajo z nekaterimi dejstvi in vplivi, katerih ni mogoče negirati. Francija je danes pod pritis-* ~ kom stremljenj, ki hočejo, da opusti svoje "maščevalno" stališče napram Italiji, ter da usmeri svojo politiko bolj v prilog svoji latinski "sestri." Očitek Molotova proti De Gasperiju pojasnjen Opazovalci opozarjajo na to, da se nahaja v Parizu Myron C. Taylor, ameriški ambasador v Vatikanu, in namigavajo, da je prinesel s seboj nove predloge papeža, ki baje med drugim prosi, naj britanske in ameriške čete ostanejo še nadalje v Italiji. Mnogo pozornosti je vzbudil radi tega oni del odgovora sovjetskega zunanjega ministra lolotova de Gasperiju, v katerem je opomnil italijanskega delegata, da je njegova prošnja za odlaganje istovetna s pristankom na to, da ostane Italija še nadalje zasedena in okupirana. Na vidiku je okupacija v nedogled radi Trsta Ta opomba sovjetskega delegata meri na stvar, ki povzroča mnogo težav na tej konferenci, namreč na okupacijske čete v bližini Jadranskega morja. Žarišče vsega je seveda Trst. Ako bi nastale v Italiji take razmere, da bi okupacijske čete ostale tam, bi se utegnila okupacija nadaljevati v nedogled, ker bi napetost v Trstu mogla služiti kot izgovor za držanje okupacijskih čet v Italiji. Molotov je opozoril de Gaspe-rija, da Trst in Istra nimata ni- '•* i Trdi, da so Jugoslovani dvakrat vdrli v zono A WASHINGTON, 29. avgusta—Zed. države so danes ogorčeno nastopile proti Jugoslaviji, katero dolžijo, da so njih čete dvakrat nelegalno vdrle v zono A v bližini Trsta, ter izjavil, da je vsled tega med Ameriko in Jugoslavijo nastalo stanje, ki ni daleč od vojne. Ameriškemu protestu se je pridružila tudi Anglija. Zedinjene države pravijo, da* ' — jugoslovanska vlada skuša razbiti zavezniško vojaško vlado v tržaškem okupiranem ozemlju in da so jugoslovanske čete vpri-zorile neprovociran napad na ameriške čete. Proti jugoslovanski vladi se dalje naperja očitek, da "po-tvarja evidenco" pri predlaganju pritožb radi obnašanja ah-glo-ameriških čet na meji med zonami A in B. Državni department poslal dve noti Jugoslaviji V dveh ostrih notah, kakršnih ni državni department že dolgo poslal nobeni vladi, se Jugoslovane specifično obtožuje, da so 12. in 13. julija ter zopet 19. in 30. julija vdrli v anglo-ameriško zono in da je v prvem jSirinjeru takega ydrtja= prišlo do večje bitke. V notah se navaja devet specifičnih primerov "izzivalne jugoslovanske akcije" proti zavezniški vojaški oblasti. Iz Londona se javlja, da je britska vlada poslala Jugoslaviji slično protestno noto. Jugoslovane se morda udari z ekonomskim bičem Nekateri tukajšnji vladni krogi izjavljajo, da je prišel čas, ko morajo zapadne velesile udariti (Dalje na 3. strani) česar opraviti z vprašanjem Nemčije. Vse kaže, je dejal, "da mislijo nekateri krogi tukaj, da bo mogoče podreti ves sporazum glede Trsta, če ne danes, pa malo pozneje." Večini opazovalcev je postalo jasno, da je Ameriki in Britaniji žal, da sta pristali na internacionalizacijo, dočim je Rusija odločena, da ta sporazum izvede. Borbe se razvijajo zdaj okrog vprašanja administracije inter-nacionaliziranega ozemlja. Značilno namigovanje od strani britskega časnikarja Poročevalec londonskega Daily Mail, o katerem govore, da ima tesne zveze s Foreign Of-fice-om, namigava v enem svojih poročil, da bi bilo umestno, da ostanejo britanske in ameriške čete v Trstu tako dolgo, dokler ne bodo vojaške sile Združenih narodov prevzele okupacije. K temu dodaja, da bodo morali ostati člani vojaške vlade na mestu, dokler novi režim ne bo brezhibno posloval. Italijanski delegati pritrjujejo angleškemu stališču, dočim zahtevajo Jugoslovani takojšen odhod okupacijskih čet, čim dobi Trst svoj statut. Jugoslovani sumijo, da so zapadne velesile i izdelale take pogoje za upravni aparat Trsta, da jih ne bo mogoče sprejeti—kar bi jim potem omogočalo vzdrževati status quo in ohraniti svoje vojaške posadke vzdolž Jadranskega morja. Nočni opazovalec prijet Mrs. Bessie Ross, 5712 Thackeray Ave., je zbudil ob 12:20 telefon, ko je sosed klical, da jih nekdo opazuje od zunaj skozi okno. Sin Eugene, star 22 let, je pograbil puško in šel nad opazovalca, kateri pa je to opazil in pobegnil. Ob 1:30 telefon ponovno pozvoni in isti sosed ponovno poroča, da je nepovabljeni gost spet pri oknu in kuka v sobo. Tedaj je Eugene nalahno odprl vrata in z namerje-no puško prisilil radovedneža, da je počakal na mestu došlo policijo, ki ga je aretirala. Bil je neki 48 let star moški iz vzhodne strani mesta. Celebrezze utegne bili imenovan za sodnika "Cleveland Press" poroča, da utegne gov. Frank J. Lausche imenovati varnostnega direktorja Franka D. Celebrezze-a na mesto, ki je postalo prazno s smrtjo mestnega sodnika Perry A. Frey-a. Dalje so v tej zvezi tudi omenjeni bivši pomožni policijski prosekutor John Mc-Mahon, državni poslanec Edwin Sawicki in županov eksekutivni tajnik Joseph P. Sullivan. Celebrezze je bil leta 1937 imenovan za mestnega sodnika, toda pri volitvah istega leta je bil poražen od pokojnega sodnika Frey-a. V kabinet mestne vlade je prišel,, ko je bil gov. Lausche clevelandski župan. 40 LETNICA ZAKONA Obče poznana Mr. in Mrs. FV. Dolšak, ki sta svoječasno vodila mlekarno v Collinwoodu, pozneje pa nekaj časa gostilno, sedaj pa živita na 445 E. 200 St., sta v nedeljo, 11. avgusta obhajala 40-letnico srečnega zakonskega življenja. Ob tej priliki so se otroci s svojimi družinami zbrali na domu sina Johna Dol-šaka, 18910 Locherie Ave., in ju presenetili z pogostitvijo. V spomin tega jubileja so jubilanta obdarili s krasnima prstanoma — s rubini. Zjutraj se jima je igralo v počast polko na slovenskem radio programu. K čestitkam družine se pridružujemo tudi mi in slavljencema kličemo: Še na mnogo let zdravja in zadovoljstva! NA POTOVANJU Iz Anna, Kansasa, smo prejeli pozdrave od Mr. in Mrs. Jerry in Lucia Leskovec ter Mr. in Mrs. Frank in Mary Dacar, ki pišejo, da sporočajo svojim prijateljem, da so srečno dospeli v gorko državo Kansas, kjer toplomer kaže 102 stopinj vročine. Dobro se imejte in srečen povratek! Konvencija Ameriške legije V Clevelandu se vrši konvencija 622 ohijskih postojank Ameriške legije, ki so poslale blizu 3,000 delegatov na državno konvencijo. Te dni razpravljajo o raznih resolucijah, katerih je bilo doslej že 74 predloženih in se nanašajo na stanovanjske probleme veteranov, izobrazbo in proti-linčarstvo ter na politično zadržanje. Pričakujte se raznih radikalnih sprememb z ozi-rom na razne politične državne urade, po katerih gledajo nekateri veterani druge svetovne vojne, katere sedaj držijo v rokah možje starega kova. Včeraj popoldne se je vršila v mestu 3 ure dolga parada, pri kateri je sodelovalo nad 60 godb in 10,000 oseb. DEMOKRATSKA SEJA Jutri večer, v sredo ob osmih se vrši redna seja Slov. demokratskega kluba v Euclidu. Seja, ki se bo vršila v Slov. društvenem domu na Recher Ave., je važna, ker se bo razpravljalo o jesenski kampanji za državne in federalne volitve. KROŽEK ŠT. 2 PROGRESIVNIH SLOVENK Redna seja krožka št. 2 Prog. Slovenk se bo vršila jutri večer, 21. avgusta v sobi št. 1 Slov. nar. doma na St. Clair Ave! Pri-četek ob 7:30 uri zvečer. Vabi se članice, da se udeležijo pol-noštevilno. Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji! STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 20. avgusta, 194@ ''ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. <1231 ST CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 6311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznasalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year—(Za celo leto)--- For Half Year—(Za pol leta) --- For 3 Months—(Za 3 mesece)-- .$7.00 - 4.00 - 2.50 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year—(Za celo leto)-- For Half Year—(Za pol leta)-- For 3 Months—(Za 3 mesece) - -$8.00 . 4.50 . 2.75 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year—(Za celo leto) -$9.00 For Half Year—(Za pol leta)--5.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879. DRŽAVUANSKE PREDNOSTI ZA TUJERODNE ČLANE NAŠIH VOJNIH SIL Državni pravdnik Zed. držav Tom C. Clark, je 15. julija izdal opozorilo, tikajoče se vseh tujerodnih ftioških in žensk, (več kot 112,000 po številu) ki so služili ali še služijo v naših vojnih silah, *pa se niso poslužili prilike in prednosti, da postanejo ameriški državljani na hiter in lahek način, kot to predvideva tozadevni zakon, sprejet tekom druge svetovne vojne. Zapomniti si je treba, da ta posebna vojna odredba poteče z 28-tim decembrom, 1946. Generalni pravdnik Clark je dejal: "Zelo želim, da bi častno odpuščeni tujerodni veterani naših vojnih sil, med katerimi je mnogo odlikovanih,in od vojne pohabljenih in poškodovanih, vedeli kako visoko cenimo njihovo zvesto službovanje ter da smo poskrbeli, da morejo radi tega postavno dobiti ameriško državljanstvo na hiter in enostaven način. Ti naši pogumni veterani zadnje vojne tvorijo ogromno častno legijo. Naši zapiski izkazujejo, da se je posebnih prednosti z ozirom na dobitev državljanstva po služilo dozdaj le 10,000 in to od časa V-J dneva sem, ko je bilo 122,000 tujerodnih članov naših vojnih sil, ki bi bili lahko zaprosili za državljanstvo na podlagi svojega vojaškega službovanja." Kot je razvidno iz izjave gen. pravdnika Clarka, je bilo pred V-J* dnevom naturaliziranih več kot 100,000 tujerodnih članov naših vojnih sil. Državljanstvo so dobili na najrazličnejših krajih sveta, koder so pač bile raztrešene naše vojaške sile. V izjavi so tudi navedene naslednje informacije: ' . "Posebna zakonska odredba, po kateri so mogli tujerodni vojaki naše armade, mornarice, itd., postati državljani že tekom svojega službovanja ako so zaprosili za državljanstvo, bo potekla 28. dec. 1946. "Po tem zakonu so bili vsi tujerodci, legalno, pripu-ščeni v to deželo, in službujoči v naših oboroženih silah, upravičeni do sledečih prednosti; Ni jim treba vlagati prošnje za državljanstvo; ni jim treba izpričati vstopa za trajno bivanje; oni, ki so služili v naših bojnih silah preko morja in izven naših kontinentalnih meja ne potrebujejo izka-zila legalnega vstopa; za veterane ni potrebna določena doba bivanja v Zed. državah in ni jim treba napraviti državljanskega izpita. "Omenjeni zakon velja za vse one, ki so vstopili ali bili vpoklicani v ameriško vojsko in vsi upravičenci morejo spričo tega dobiti ameriško državljanstvo neglede na to ali ,se nahajajo v mejah Zed. držav ali ne. Naša naturalizacij-ska in imigracijska služba je namreč vzpostavila tozadevne urade povsod, koder službujejo naši vojaki. Tisti, ki niso služili izven meja Zed. držav, morajo dokazati le to, da so bili pripuščeni za začasno bivanje. "Oni, ki še službujejo, naj se radi državljanstva obrnejo na svojega poveljujočega častnika; tisti, ki so že odpuščeni, naj zaprosijo najbližje naturalizacijske in imigracij-ske oblasti, da jim urede zadevo dobitve državljanstva po zgoraj omenjenem zakonu." V zvezi z izjavo gen. državnega pravdnika želi organizacija Common Council omeniti, da je v posebni tolmačbe-ni izdaji o tem vprašanju, z dne 26. jul., podčrtano dejstvo, da mnogo od 112,000 upravičencev nikakor ne bo moglo izkoristiti svojih prednosti z ozirom na dobitev državljanstva, če bi tudi to želeli in hoteli. Tdzadevni zakon druge svetovne vojne je namreč v svoji izvirni obliki zahteval, da mora tujerodni vojak(inja) naših vojnih sil dokazati postavno pripustitev v to deželo preden se more poslužiti posebnih prednosti v dobitvi državljanstva. Kasneje je kongres ta člen zakona ovrgel za one, ki so služili preko morja. Oni pa, ki so služili v mejah Zed. držav, morajo še vedno izpričati postavni vstop, ali pa ne morejo zaprositi za državljanstvo na podlagi svojega službovanja v ameriških vojnih silah. Ti zadnji, ki niso služili preko morja in ki ne morejo dokazati postavnega vstopa, morajo svoje bivanje v tej deželi legalizirati preden se morejo poslužiti prednosti v dobitvi državljanstva. To morejo storiti potom ponovnega vstopa (postavnega) skozi Kanado, ali po določbah člena 19(c) (2) naseljeniškega zakona iz leta 1917. Oboje vzame precej več časa kot ga ima prizadet veteran(ka) na razpolago ako hoče vse potrebno urediti pred potekom izrednega zakona za dobitev državljanstva. Faktično, ako tak veteran(ka) nima izjemne pravice v kvoti po tozadevnih naseljeniških predpisih ali vsaj prednostnega statusa spričo sorodstva v tej deželi, tedaj lahko vzame leta preden more legalizirati svoje bivanje, posebno v slučaju, da je kvbta njegove ali njene dežele napolnjena za dolgo časa naprej. Common Council pozna več veteranov, ki imajo baš ta problem pred seboj. Med temi sta dva mlada Grka, ki sta prišla nepostavno v to deželo pred več leti in sta bila nedavno častno odpuščena iz naše armade. Služila pa sta le v tej deželi, kar pomeni, da nista upravičena do prednosti navedenih v izrednem zakonu za državljanstvo, iz leta 1917, člen 19(c)(2). In ker je grška kvota napolnjena za več let naprej, nikakor ne moreta legalizirati svojega bivanja pred 28. dec. 1946. Nobenega dvoma ni, da jih je med 112,000 tujerodci ki so služili v naši vojski, še precej, ki bi radi postali ameriški državljani na podlagi svojega vojnega službovanja, toda niso služili preko morja in ne morejo dokazati postavnega vstopa, radi česar je cela stvar zanje počasna in komplicirana. V splošnem rečeno, samo zelo mladi so pri volji riskirati poskus postavnega vstopa, ki je zvezan z raznimi zamotanostmi. Tako navaja Interpreter Release, ki ga je izdal Common Council. Lepi uspehi kočevskih gozdarjev in drvarjev Ponatis iz "Slovenskega poročevalca" Kočevska je imela že od nekdaj v gozdnem in lesnem bogastvu svojo gospodarsko hrbtenico. Po Kočevskem Rogu, Kočevskem pogorju, Boroškem gorovju, Planini in vseh njihovih izrastkih se razprostirajo veliki bukovi in jelovi gozdovi. Okupator je napravil na Kočevskem g svojimi poseki gozdov ob cestah iii železni veliko škodo, glavnina pa je ostala nedotaknjena. Ostale so še velike zaloge lesa, ki so bile Ž3 pred vojno pripravljene za izvoz iz gozdov. Vendar niso vsi gozdovi enako ohranjeni. Tisti, ki so bili pred vojno last kočevskih Nemcev, so zelo slabi. Kočevarji so ^ih neracionalno izkoriščali. Sekali so drevesa ne po načelih umnega gozdarjenja, temveč po potrebah svojega lahkomiselnega gospodarjenja. Zato so močno iztrošeiii in potrebni posebne pozornosti. Ker so prešli v državno last, lahko pričakujemo, da si bodo po daljšem razdobju zopet opomogli. Večino kočevskih gozdov upravlja danes državna gozdna uprava, ki ima svoje upravne prostore v Kočevju. Ko smo se te dni mudili na Kočevskem, smo obiskali njene marljive gozdarje, o katerih je naše časopisje pred časom poročalo, da neumorno dvigajo proizvodnjo vseh vrst lesa in da so v plemeniti delovni tekmi vseh naših državnih gozdnih uprav med prvimi. Pogovorili smo se z njimi o njihovih uspehih, težavah in nalogah. Slika o njihovem delu je zelo razveseljiva. Državna gozdna uprava v Kočevju je prispevala že veliko raznega lesa za naše obnovitvene potrebe. Ko je uprava lani začela de-ati, je morala organizirati svoje delo brez vsega. Imela je veli-!{o manjših in večjih težav organizacijskega in delovnega značaja, ki pa jih je že skoraj Mopolnoma premagala. Državna gozdna uprava v Kočevju zaposluje veliko število gozdarjev, logarjev, drvarjev, voznikov in Žagarjev. Daje kruha številnim marljivim delavcem in njihovim družinam, obsnem pa s svojim Jclom veliko prispeva v korist akupnoDti, zlasti naše obnove. Njena prva lanska naloga je bila, da je pospravila stare zaloge lesa, ki ga je bilo po gozdovih več dcsettisoč kubičnih metrov. Veliko je bilo med njimi drv in hlodov. Ko so začeli Celoti, niso imeli niti delavcev niti voznikov. Vojaški konji, kar jih je bilo na Kočevskem, za gozdne prevoze, niso bili posebno primerni. Vse težave te vrste so postopoma premagovali in spravljali vedno več že pripravljenega le-•a iz gozdov. Danes imajo v Ro-lu re okoli 2,C00 kubičnih metrov hlodov, drva pa so že vsa pospravili. Deloma so jih odda- li Kurivoprometu, deloma pa jih uporabljajo za kuhanje oglja. Spravljanje starih zalog se jq tako zavleklo tudi v letošnjem razdobju. Vendar so že pozimi začeli s sečnjo bukovine. Ni pa bilo to redno sekanje, ker so v glavnem gozdove samo čistili. Sekali so samo tisto, kar je bilo slabega, oziroma tista drevesa, ki so Ž3 dozorela in se začela sušiti. Organizacija, proizvodnje je danes tako popolna, da uspešno izpolnjujejo proizvajalni načrt, ki jim ga je postavilo ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo. V nekaterih panogah so ga že znatno prekosili. Zlasti velja to za proizvodnjo drv, ki so jih do konca maja pripravili nad polovico več, kakor bi jih bili dolžni po proizvajalnem načrtu izdelati v vsem letošnjem letu.' Tudi pri drugih izdelkih so se dobro izkazali. Statistični proizvajalni zaključek, ki obsega vso letošnjo proizvodnjo do konca maja, nam pove, da so v prvih petih mesecih letošnjega leta iz-' polnili svoj letošnji načrt takole: Drv so pripravili že 161% količine, ki bi jo morali izdelati po načrtu, mehkih žagovcev so izdelali 110.5%, oglja 37.4%, trdih žagovcev 46.8',%, jamskega lesa 39.1%, celuloznega lesa 27.6% in izven načrta precej drogov, tesanega in taninskeja lesa. Kako vsestransko koristna je njihova proizvodnja, nam kaŽ3jo imena odjemalcev. Drva prevzema državno podjetje "Kuri vopromet" za potrošnjo gospodinjstev v Sloveniji in za izvoz v Vojvodino. Mehke žagovce odpošiljajo po nakazilih ministrstvu za obnovo vagonov in drugo potrebe.^ Oglje, ki ga kuha okoli 30 cgljarjev, zlasti v Rogu in v okolici Kočevske Reke, pokupi vsega industrija. Proizvodnja oglja je tudi v absolutnih številkah visoka: skoraj vsak teden ga odpošljejo okoli tri vagone. Jamski les gre ves za naše premogovnike v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku in Kočevju. Celoluzni les odaja-jo tovarni v Goričanah. Drogove so izdelali za gradnjo pančev-skega mostu. Bukove hlode sami sežagajo in. parijo, delno pa jih oddajajo za izdelovanje furnirja. Da so zmogli vso to proizvodnjo in da so se z uspehom uvrstili med najboljše v Sloveniji, so morali premagati številne organizacijske težkoče. Ugotovili onio že, da so imeli v začetku težave zaradi pomanjkanja delavcev in voznikov. Danes jih imajo dovolj n& vsem svojem ozemlju. Drvarji co plačani po mezdnem sporazumu, ki velja za vso Slovenijo. Njihov zaslužek je enak zaslržku industrijskega nekvalificiranega delavstva. Za drvarje skrbijo, kolikor jim je mogoče, saj morajo po- nekod delati v izrednih razmerah. Tako so na primer morali drvarjem, ki so delali v nekaterih predelih Roga, voziti vodo iz Kočevja. Vsi dobivajo poseben dodatek hrane. Kalorično je bila njihova hrana zadostna. Ker pa je bila preveč enolična, drvarji le niso bili z njo zadovoljni. Sedaj se je tudi v tem pogledu njihova prehrana izboljšala. Kjer morajo drvarji ostati delj časa v gozdovih, imajo svoje barake. Okoli 90% vsega delavstva je organiziranega v sindikalni organizaciji, ki ima podružnice po vseh gozdnih oskrbništvih. Ker pa so delovna mesta zelo raztresena, kulturna in politična izobrazba ni tako uspešna, kakor je tam, kjer je vse delavstvo zaposleno samo na enem prostoru. To je velika ovira, ki jo je težko odstraniti. Drvar ji tudi redko dobivajo v roke časopisje in nimajo niti te možnosti za izobrazbo. Da je delavstvo pravilno usmerjeno, da razume svoje naloge, je pokazalo v tekmovanju. Ko so mu bile na sindikalnih sestankih objasnjene naloge obnove in nujnosti dviganja proizvodnje z udarniškim in prostovoljnih delom, so vsi delavci izjavili, da so pripravljeni sodelovati v tekmovanju. Obvezali so se, da bodo dvignili proizvodnjo in da bodo zaslužek nadurnega dela darovali v dobrodelne namene. Uspeh tekmovanja se je kmalu pokazal v naraščanju proizvodnje in tudi v prostovoljnem delu. Tako so samo gozdni delavci darovali okoli 20,000 din. svojega zaslužka za obnovo kulturnih domov, gasilstva in v druge namene.. V času tekmovanja so žage dvignile delovno normalo za 15.6%. Delavci na žagah so opravili 4,000 prostovoljnega dela. Tekmovanje je doseglo svoj namen in je obenem okrepilo zavest delavstva. Razen z vzpostavitvijo dobre organizacije dela je imela uprava veliko opravka tudi z gradnjo cest, ki so ji omogočile izkoristiti pripravljene zaloge. To njeno delo je zelo važno,, saj predstavlja izpopolnjevanje prometne mreže, ki je za dobro izkoriščanje gozdov nujno potrebna, pa zanjo pred vojno nihče ni skrbel. Pred vojno so trgovci kupovali stoječ les, ga kakor koli posekali in izpeljali, za gradnjo cestjja se niso zanimali. Samo oskrbriištvo v Kočevju je doslej zgradilo popolnoma novo, delno pa razširilo 18 kilometrov cest. Nekatere teh cest so se že doslej dvakrat izplačale. Sedaj gradijo popolnoma novo avtomobilsko'cesto iz Novih Lazov v Fridrihštajn, ki je dol-*ga okoli 4.5 kilometrov. Omogočila jim bo izkoristiti okoli 15,000 kubičnih metrov lesa, ki je bil doslej sploh nedostopen Razen cest so morali narediti v^ gozdovih, kjer se še tiikoli ni sekalo, številne vlake. To so gozdne poti, po katerih se les samo vlači. Z gradnjo cest postajajo gozdovi dostopni tudi avtomobilom, ki prevoz lesa znatno pocenjujejo. Ko govorimo že o gradnjah, moramo omeniti, da je uprava posvetila vso skrb tudi stavbam za svoje logarje in oskrbništva. V gozdovih, ki so bili že prej v državni upravi, so bila že taka poslopja. Povsod drugod pa jih morajo graditi nanovo. V ta namen so izkoristili tudi nekaj poškodovanih hiš, ki jim jih je odstopila uprava narodne imovine. Te so obnovili in že služijo svojemu novemu namenu. Važno nalogo opravlja uprava, ko pogozduje goličave. V Kočevju ima veliko drevesnico, iz katere bo v prihodnjih letih dobivala letno okoli pol milijona sadik. V pogozdovanju so že doslej dosegli lepe uspehe. Po načrtu bi morali posaditi 149,000 sadik. Posadili pa so jih na vsem svojem ozemlju 310,000. To delo bodo nadaljevali tudi v bodoče, saj je po Kočevskem mnogo go-ličav. Pogozdovanje se bo opravljalo po treznem preudarku v sodelovanju z vsemi krajevnimi činitelji. Mnogo sveta, kjer so bili med vojno posekani gozdovi, je takega, da bo koristneje služil kmetijski proizvodnji. Tega ne bodo več posadili s sadikami, temveč ga bodo prepustili kmetu v obdelavo. Pogozdili bodo predvsem absolutno gozdna tla. Sodelovanje med gozdno upravo in ljudstvom je dobro. Razumevanje za potrebe in naloge je na obeh straneh pravilno. Značilno je, da so popolnoma prenehale gozdne tatvine, ki so bile pred vojno številne. Gozdna uprava dopušča vsakomur nabiranje suhljadi, plačati ji mora le neznatno letno priznavalnino. Vasi, ki potrebujejo drva, zberejo vsa naročila, jih predložijo upravi, na kar jim ta odkaže v njihovi bližini gozd, ki ga smejo skupno posekati. Kmetje so s takim načinom oskrbe s kurivom zadovoljni. Kočevski gozdovi po prizadevanju naših gozdarjev, drvarjev, voznikov in Žagarjev uspešno služijo obnovi in gospodarstvu. Njihov pomen je že danes velik, še večji pa bo v bodoče, ker jih ne bodo več lahkomiselno izkoriščali. Naši gozdarji bodo skrbeli, da bo vsako leto slu- žil potrebam skupnosti le njihov prirastek. Ne smemo pa prezreti važnosti kočevskih gozdov še v lovskem pogledu. Znano je, da so kočevski gozdovi že od nekdaj zatočišče divjačine, kakršne drugod v Sloveniji ni Neprijetno je, da se je v zadnjem času pojavilo veliko število volkov. Doslej so jih že sedem uničili. Od^ nekdaj je tod veliko divjih prašičev. Tudi teh so že nekaj postrelili, vendar bolj slučajno. Pogoni na divje prašiče in volkove niso imeli uspeha. Volkovi ogražajo zaenkrat predvsem srnjad, katere je precej manj kakor pred vojno. Ohranili so se v predvojnem številu jeleni, zelo pa so se razmnožile lisice, ki so jih lovci že precej postrelili. Važno je končno, da se je ohranila tudi najzanimivejša posebnost kočevskih gozdov. V Rogu in v okolici Glažute in Gr-čaric še vedno živijo medvedi, ki se prav dobro počutijo. Zelo malo pa je zajcev. Ta kratek pregled stanja divjačine v kočevskih gozdovih nam pove, da bodo kočevski gozdovi tudi v bodoče lovišče, ki bo mikalo lovce. Poskrbeti bo treba, da bodo čim bolj iztrebljeni volkovi i:i divji prašiči in da se bo dvignilb število srnjadi. Tako bodo imeli kočevski gozdovi tudi velik pomen kot važen lovski revir. Dijaška kuhinja socialno nepreskrbljenih dijakov v Ljubljani Ponatis iz "Slovenskega poročevalca" Mestni odbor LMS za Ljubljano si je postavil v prvomajskem tekmovanju obširen delovni program. Med glavnimi nalogami je bila ustanovitev dijaške kuhinje. Naloga ni ostala neizvršena. Postavljen je bil tehnični odbor, v katerem so bili zastopniki vseh srednjih šol, vodstvo pa je prevzel tovariš Maks Štumfel, dijak TSŠ. Z dobro voljo in v zavesti, kako je neobhodno potrebna dija-5Iva kuhinja, ki bi rešila mnoge materialne težkoče socialno slabo preskrbljenih in okoliških dijakov, so bile končno premagane mnoge ovire in prvega maja je kuhinja začela obratovati. Danes se po preteku enega meseca kažejo uspehi, ki jih je dosegla za svoje najpotrebnejše mladinska arganizacija. Sto-dvajset dijakov dobiva redno in dobro hrano. Celomesečna prehrana stane največ 4C0 dinarjev, sicer se pa večina dijakov hrani brezplačno. Zaenkrat so problem samo še prostori, ki so neodgovarjajoči, naša nova obveza pa je tudi temu našla rešitev. Začetkom novega šolskega leta bomo ustanovili centralno dijaško kuhinjo, ki bo lahko sprejela okoli 1,200 do 1,500 dijakov in bo imela ustrezajoče prostore. Aktivnost mladine, ki sama ustvarja in se trudi izboljšati materialne pogoje svojih soto-varišev, je dobila prav v dobro organizirani kuhinji novih do- kazov. Dijaki, ki so na hrani, v svojem prostem ča9u sami skrbe za prevoz živil, za čiščenje prostorov itd. V režiji imamo saffl'' kuhinjsko osobje. Pohvaliti je treba tovarišico Vero Primožičevo iz petega raZ' r^da klasične gimnazije, ki vodi administracijo, in tovariša Franceta Mlinar, dijaka TSŠ, ki z veliko odgovornostjo vodi ekonomske posle. Ko ugotavljamo dosežene uspehe, ki jih je dosegla mladinska organizacija z delom vztrajnostjo tudi na socialnem polju, smatramo za svojo dolžnost, zahvaliti se vsem tistim organizacijam Ljudske Fronte in ljudske oblasti, brez katerih pomoči gotovo ne bi uspeli. Naša zahvala gre predvsem MO RKS, tovarišu FlorjančicU in tovarišici Ivi Ogorelc, ki sta I nam z velikim razumevanjem , priskočila na pomoč. Od Rdečega ! križa smo prejeli skoraj vso ku-j hinjsko posodo, pakete in različna živila. Zahvaljujemo se tudi ' prosvetnemu ministrstvu za 50,-;000 dinarjev, ki so nam služili za osnovni kapital. j Dolžni smo zahvaliti se tova-' rišu direktorju in vodstvu de-: lavnice TSS, ki nam je večkrat I pomagal z avtomobilom in z raz-jnimi potrebščinami, ki so ] izdelali v delavnici in Kmetijski zvezi, ki nam je tako široko-grudno posodila avtomobil prevoz krompirja. Naloge "Putnika" po osvoboditvi Ponalis iz "Slovenskega poročevalca" Takoj po obnovitvi svojega delovanja po vojni si je "PUT-NIK," ki je s soudeležbo državnih ustanov na osnovni glavnici praktično postal državno podjetje za promet potnikov in turistov, zadal naloge, ki se bistveno razlikujejo od onih v pred,-, vojni Jugoslaviji. "PUTNIK" 'je postal ustanova, ki je resnično v službi ljudstva in ki se -je ])o-služi lahko vsak delovni^ Človek. Direkcija "PUTNIKA^" za Slovenijo si je postavila dolžnost zainteresirati za potovanje široke ljudske množice, jim na ta način odpreti pogled po naši domovini in jim nuditi ceneno in pošteno razvedrilo. S temi svoji- mi načrti jo "PUTNIK" za Slovenijo por olnoma uspel. Večin" svojega dela je usmeril v organiziranje skupinskih izletov sindikalnih in političnih organizacij- Popolnoma razumljivo je, d^ se ljudstvo v prvi vrsti zanim^ za osvobojene dele nove JuS®' slavijo—za Slovensko Primorj®; Zato so bili tudi izleti, prirejoij' I v cono B, najštevilnejši in n&J' bolje obiskani. Vsje prijave za "PUTNIK"-®^® skupinske izlete so se sprejem®' le samo preko organizacij, k' najbolje poznajo potrebe in 2®' Ije svojih članov. Izletov so S® udeležili člani sindikalnih (Dalje na 3. strani) J 20. avgusta, 1946 ENAKOPRAVNOST STRAH 3 IPS BUDHIN DEMANT GUSTAV LE ROUGE (Nadaljevanje) "Spet smo pristali v Patago-pravi dobesedno Thomas Rutland, "da vzamemo seboj bogati plen, ki smo ga skrili v ja iiiah ob obali." — Toda odkod je prihajal ta plen? je vprašal Lionel. ■— Rutland razlaga to na drugem mestu. Pripoveduje, kako j© polastil portugalske gale-je, ki je vozila na Kitajsko misijonarje in menihe, kakor tudi več odličnih oseb, predvsem Ma-lajcev in Kitajcev. Tu je dobil ^gat plen, in predno je nada-^eval svojo pot, je smatral za potrebno, da spravi na varen kraj zaklade v eno kavern, ka-je imel navado skriti svoj plen. — Po temle spisku si ni težko predstaviti prizora: gusarji se izkrcajo na daljnem, zapuščenem otoku, z željo razdeliti si plen, kar jim je kapetan že pred dolgim časom obljubil. Zbrali so se v kaverni sredi sodov in za-^ojev, polnih blaga najrazličnejše vrste. Na Rutlandovo povelje prinesejo zamorci, ti so njih sužnji, težke zaboje, v katerih nahajajo najdragocenejši predmeti. Na portugalski ladji je bilo Wnogo cerkvenih dragocenosti potrebščin za katoliško bogo-®^^žje, predvsem zlata mon-stranca, ki jo je Rutland prvo Vzel iz zaboja. Z bogoskrunsko kretnjo dvigne Rutland mon-stranco v veliko veselje vseh gusarjev in jo podari enemu ®vojih poročnikov. Drugi dobi težak kelih, okrašen s smaragdi rubini, tretji si obesi okoli Vrata ovratnico iz treh vrst biserov. Iz zabojev, v katerih po ?aprti neprecenljivi zakladi, pVi-aja dragoceno orožje, mehi, na-polnjeni z zlatim prahom, vre-2^' polne forintov in zlatnikov, ainej iz slonove kosti in gaja-skratka . čudeži vseh vrst. Jutland daje pravično vsake-kar mu gre. Zaboji so končno izpraznjeni in gusarji opa-^Mo z začudenjem, da ni Rut-ničesar ohranil zase. Kakšen delež pa dobite vi? §a vpraša začuden eden roparjev. Samo to-le, odvrne Rut-in se veselo nasmeje, lu v roko si strese vsebino Usnjene vrečice, i z katere se kup ogromnih demantov. ki tajinstveno svetlikajo v Poltemr kaverne. Demanti sami ^ili stokrat več vredni kot vse bogastvo, ki ga je Rutland razdelil med svoje moštvo. — Pri moji veri, je prekini] Lionel Johna Terryja v njegovem pripovedovanju; ne dvomim, da se je Budhin demant nahajal med njimi. — Mogoče, toda hočem vam še povedati konec svoje povesti: Gusarji so divje zakričali. spQznali so, da jih je kapitan ukanil in si je pridržal glavn-del plena. Mahoma so potegnili bodala in naskočili svojega ka-petana, da ga zabodejo in mu vzamejo njegove demante. Toda ta je bil pripravljen, stopi! je korak nazaj in v vsaki roki Iržeč pištolo, zaklical: "Prvi, k 3e približa, je mrtev!" Pri tem glasu, kateremu pokoravati se so imeli navado, so 36 gusarji za trenutek obotavljali; ta čas je pa porabil Rutland in s svojimi demanti odhi-tel iz kaverne . . . John Terry je obmolknil. — In potem? je vprašal Lionel. Kar se tiče poznejših dogodkov, nisem na jasnem, ker je v knjigi vrzel. Kmalu nato je Rutland v boju padel in prvi ladjin poročnik, ki mu je sledil kot kapetan na "Sireni", je srečno pripeljal korveto nazaj v Anglijo ter dal naši rodbini to Ignji-go, ki jo sedaj vidite tu. Na koncu je Rutland napisal še tri vrstice, menda večer pred svojo smrtjo: "Marsikdo je skušal odkriti skrivališče, a nikomur se ni posrečilo, kajti krepko držim v roki svojo skrivnost." — Kaj sklepate iz vsega tega? je vprašal Lionel, ki ga je ta čudovita povest zelo zanimala. — Mislim, da je stvar precej jasna. Rutlandu se je posrečilo spraviti demante na varno. Ker pa je umrl, ne da bi komu zaupal svoje skrivndsti, lahko smatramo, da je zaklad za vedno izgubljen. Sicer pa nihče izmed članov naše rodbine ni ni-k o 1 i poskušal razjasniti t o skrivnost. Povest, ki sem vam jo pravil, je ena onih legend, ki jih imajo mnoge stare rodbine. Po mojem mnenju bi po tolikih stoletjih bilo blazno, če bi kdo skušal najti te dragulje. — Jaz nikakor nisem vašega mnenja, je odvrnil Lionel. Kakor sem vam že rekel, Mygali ne napravijo nikoli ničesar nepotrebnega in imajo vsa najboljša informativna sredstva na CURRENT SHORTAGES razpolago, mnogo uspešnejša kot mi. Jaz sem še vedno svojega prvotnega mnenja: ne da bi sami za to vedeli, posedujete rešitev skrivnosti. Terry ga je nejevoljno pogledal : — Toda kako hočete, da rešim skrivnost? Kaj mislite, da je to tako lahko? — Morda lažje kot si predstavljate. — Če je stvar tako lahka, pa poskusite sami, se je otresel bankir, ki je že postajal slabe volje. — Ali mi dovolite? — Naravnost prosim vas. — Nekaj mi je prišlo na misel. Prepričan sem, da leži v tem portretu ključ do skrivnosti. Saj pravi pergament: — "Krepko d^žim v roki svojo skrivnost." Mislim, da se ne motim, ako rečem, da je treba ta stavek vzeti doslovno. John Terry se je silno začudil. — Nikdar nisem mislil na to, je dejal. — Takoj bomo videli, ali imam prav. Lionel je stopil k sliki in jo začel previdno otipavati. — Na mestu, kjer ima slika roko, čutim pod platnom še drugo platno, med obema se gotovo nahaja pergament. Ali hočete, da se prepričam. John Terry je pokimal. Lionel je vzel svoj nožič in previdno, preparal staro, prepe-relo platno. Trenutek pozneje je zmagoslavno pomolil bankirju četverooglat pergament. — Prav ste imeli, je rekel John Terry, ki od samega začudenja ni vedel, kaj bi dejal. — Poglejte, je vzkliknil Lionel veselo, to je zemljevid Falk-landskih otokov. Ta z rdečilom potegnjena črta znači brezdvom-no mesto, kjer se nahaja ka-vema, križ pa skrivališče zaklada. John Terry je kar debelo pogledal. — Z vašo bistroumnostjo, tako je vzkliknil, bi bili lahko postali slaven znanstvenik .... — Ali pa dober detektiv, je dodal Lionel smeje. Najbolj čudno se mi zdi pri vsej stvari, da so mogli Mygali približno vedeti, da imate tako listino. — Da, tega ne razumem. Menil sem, da sem paČ edini človek, ki pozna našo staro rodbinsko povest . . . Potem mu je naenkrat prišlo nekaj drugega na misel: —""Kje so pravzaprav Falk-landski otoki? In kakšne vrste otoki so to? Nimam pojma. Gospod Brady, morda mi veste vi kot yachtman o tem kaj natančnejšega povedati ? (Dalle prihodnjič) NALOGE "PUTNIKA" PO OSVOBODITVI (Nadaljevanje z 2. strani) nizacij, LMS, AFŽ, OF, šolska mladina v spremstvu svojih učiteljev itd. Od srede aprila letošnjega leta do danes je bilo prirejenih 20 skupinskih izletov, katerih se je udeležilo nad 11,000 oseb. Od tega so bili trije izleti prirejeni iz rudarskega bazena Trbovlje, ki so se ga udeležili člani rudarskih sindikatov, dalje iz Domžal, Kamnika in Jarš z udeležbo delavstva iz tamošnjih tovarn in iz Tržiča za delavstvo tržiških tvornic. Izletniki so si ogledali Postojnsko jamo, biser prirodnih lepot Slovenskega Primorja.. Skupninski izleti so bili prirejeni v Postojno, v škocijan na Krasu, v Opatijo, v Kamniško Bistrico na odkritje spomenika padlim partizanom-planincem ter na Bled ob priliki otvoritve tujsko prometne poletne sezone. Vseh teh izletnikov se je iz Ljubljane udeležilo preko 6,000 članov organizacij in nad 3,000 učencev ljubljanskih in okoliških srednjih, osnovnih in strokovnih šol. V teku prihodnjih dni- bo izlet kmečke mladine z Dolenjskega, včlanjene v LMS, dalje delavstva tovarn v Kranju in Litiji ter šolske mladine iz okolice Ljubljane v Postojnsko jamo. Tudi za te izlete vlada veliko zanimanje in se jih bo udeležilo nad 3,500 oseb. V najbližnji bodočnosti bodo enaki izleti organizirani iz vse Slovenije. "PUTNIK" je že prejel prijave iz vseh večjih centrov Gorenjske in Dolenjske. V mariborskem in celjskem okrožju vrši enako delo in prireja skupinske izlete podružnica "PUTNIK" v Mariboru, ki je doslej že organizirala samo v Postojno tri izlete z nad 3,000 udeleženci. —I- Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji! Proda se popolno opremo za mesnico. Po-izve se na 623 E. 140 St. ali pokličite LI 9837 Strežajka dobi delo za 3 večere v tednu. Dobra plača. Zglasite se med 3. in 5. uro popoldne na 3244 St. Clair Ave. Veteran in žena želita dobiti v najem 3 do 5 sob v slovenski naselbini. Kdor ima za oddati naj pokliče MU 9020. Amerika dolži Jugoslavijo sovražnih dejanj pri Trstu (Nadaljevanje s 1. strani) po Jugoslovanih, ki imajo tesne zveze z Rusijo in dobivajo znatno podporo od UNRRA-e, z ekonomskim bičem. Ena izmed not, ki je bila objavljena danes, je bila izročena vladi v Belgradu že 20. maja, druga nota, katera je bila tudi predložena jugosolvanski vladi, pa se nanaša na mejni incident, ki se je primeril 12. julija, ko sta bila v spopadu med ameriškimi in jugoslovanskimi vojaki ubita dva Jugoslovana. Jugoslavija je 16. julija formalno protestirala pri vladi Ze-dinjenih držav radi omenjenega incidenta, toda Zedinjene države pravijo, da je do spopada prišlo drugače kot pa je trdila jugoslovanska vlada. Ameriška verzija mejnega incidenta od 12. julija Ameriška verzija dotičnega incidenta je sledeča: Dne 12. julija se je videlo tri jugoslovanske vojake v Julijski krajini blizu Uršina, nedaleč od Trsta. Ko so bile ameriške »čete poslane, da stvar preiščejo, so proti njim padli streli, nakar so ustrelile nazaj in ubile enega Jugoslovana. Potem pa je bila na pozori-šče poslana ojačena ameriška patrola in je zadela ob jugoslovansko četo, broječo 10 do 15 mož. Jugoslovani so zopet odprli ogenj in Amerikanci so ustrelili nazaj, nakar so se Jugoslovani umaknili. Prihodnjega dne so Amerikanci odkrili, da je druga jugoslovanska sila prodrla v bližino pozorišča prvega incidenta in tam postavila postojanko s strojnimi puškami. Tekom razgovorov za izravnavo te nepri-like za umaknitev postojanke je lokalni ameriški poveljnik zvedel, da je drugi spopad 12. julija tudi zahteval življenje enega jugoslovanskega vojaka, in da sta bila torej dotičnega dne ubita dva Jugoslovana. Jugoslovani obkolili britsko patrolo, pravi nota Druga ameriška nota pravi dalje, da je 19. junija 12 jugoslovanskih vojakov prestopilo mejo zone in vstopilo v vas Pre-benico, 11 dni kasneje pa da je zopet 25 Jugoslovanov prišlo v dotično vas in obkolilo britsko patrolo s pojasnilom, da je bila akcija podvzeta na ukaz višje jugoslovanske komande. Ta patrola, pravi nota, je bila šele pred kratkim umaknjena iz Prebenice. DOVER TAPPAN CAMOC PISOMONT ACS. One of Sclioenbri:niLS_jiahins A Rood catch at Senecaville COURTESy-THE STANDARD OIL CO. (OHIO) NO.IO around I's fun looking at the displays of products we would like to have, but . ® Ho fun having your heart set on something that is not available. ^ - - V luri ndvtflQ yOUT nccti^ oc & wn owmwiimy M« = & •«» ^ . w.. "outewives can help themselves get new appliances and other house-°'d necessities such as soap by saving and turning in every drop of »0 urgently needed by industry. During the years of gas rationing one of the great recreation ;iroas of the Middle West has been developing right here in Ohio. Started ten years ago the eleven mar^-made lakes in Ohio's Muskingum River Conservatory area are ready for the enjoyment of outdoor-loving Ohioans. These crystal-clear bodies of water nestle among the tree-clad hills of Eastern Ohio and cover approximately 16,000 acres. The (ur.ibined shoreline is more than 3r>0 miles. Here are scenery, boating, hiking and the facilities needed for good old-fashioned picnick-in«. Fishermen will find them particularly worth visiting. All the hiki'S in the district are well stOL'kocl ngd can be fished from the banks or from boats. These may be rented at numerous liveries located at advantageous spots the lakes. Leesville and Clendening Lakes provide excellent small mouth bass and blue-gill fishing. Senecaville Lake also has an abundance of both large and small mouth bass and is unexcelled for its crappie fishing. Walleyed pike, favorite catch of many fishermen, is found in large numbers at the Charles Mill Dam. But whichever lake you visit with your rod and line, Izaak Wal-tons will find good sport and every possibility of a fine catch. The lakes and their locations are as follows: Pleasant Hill Reservoir on Clear Fork of the Mohican River, three miles south of Perrys-Ville; Charles Mill Reservoir on the Black Fork of the Mohican, near Mifflin, Ohio; Dover Dam on the Tuscarawas River, three miles northeast of Dover; Atwood Reservoir on Indian Fork of Conotton Creek, near Sherrodsville; Leesville Reservoir on McGuire Creek, 10 miles north of Uhrichsville; Beafh City Reservoir on Sugar Creek, nine miles northeast of Dover; Tappan Reservoir on Little Stillwater Creek, between Denni-son and Tappen; Clendening Reservoir on Brushy Fork of Still- -water Creek near Tippecanoe; Piedmont Reservoir on Stillwater Creek, one mile west of Piedmont, Ohio; Wills Creek Reservoir between the village of Wills Creek and Conesville; and the Senecaville Resel'voir nine miles southwest of Cambridge, Ohio/, The Muskingum lakes are in one of Ohio's most beautiful scenic sections. In addition, they are conveniently located to such worthwhile places as the reconstructed pioneer village of Schoenbrunn, the interesting museum and gardens at Zoai-', the Gnadenhutten Monument and the Fort Lauren's State Memorial near Bolivar marks the site of the westernmost fort constructed during the Revolution. Društveni koledar 25. avgusta, nedelja. — Društvo "Velebit" št. 544 SNPJ priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 De-nison Ave. 25. avgusta, nedelja. — Odkritje spomenika v počast fantom in dekletom, ki so služili v 2. svetovni vojni, na vrtu SDD na Waterloo Rd. 1. septembra, nedelja. — Društvo "Napredek" št. 132 ABZ obhaja svojo 25-letnico s programom v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 1. septembra, nedelja. — The Three Vet's Club — ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road. 7. septembra, sobota. — Comrades št. 566 SNPJ. — Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 8. septembra, nedelja. — Cos-well Club—ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 14. septembra, sobota — Društvo sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ. — Ples v avditoriju Slo- venskega narodnega doma na St. Clair Ave. 15. septembra, nedelja. — Zen-ski klub S. D. D. — Ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 21. septembra, sobota. — Cami« ola Hive 498 The Maccabees^ Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 22. septembra, nedelja. — Ženski odsek SDD—ples za v pomoč Primorcem v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 26. septembra, sobota. — Društvo "Spartans" št. 576 SNPJ Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 27. septembra, neCelja. — Moški klub cerkve sv. Pavla. — Ples v avditoriju SND. 29. septembra, nedelja. — Odbor za postavitev spomenika prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 11. oktobra, petek. — Ples United American Slovene Youth of Cleveland v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. II NEW CASTLE, PENNA. New Cas+le Lumber & Supply Co. 425 WEST GRANT ST. — NEW CASTLE. PA. Tel.: 217 FIN LES IN DRUGE GRADBENE POTREBŠČINE Philip Johns 373 E. WASHINGTON ST. — NEW CASTLE, PA. VSAKOVRSTNA POSODA, SKODELICE, PONVE IN DRUGI KUHINJSKI PREDMETI Beck Flower Shop 15 S. JEFFERSON ST. — NEW CASTLE. PA. Tel.: 369 CVETLICE ZA VSE SLUČAJE Illllllllllllllllllllllllllllllllilll CLEVELAND, OHIO Don Red's Motorcycle Service 6510 ST. CLAIR AVENUE — EX 2231 PRVOVRSTNA POSLUGA S POPRAVILI NA MOTORNIH KOLESIH Furney's Dress Shop 15612 EUCLID AVENUE — EAST CLEVELAND LI 9164 ROČNE TORBICE, NOGAVICE, SPODNJE PERILO IN OBLEKE V VSEH MERAH DO 50. VARANO'S RECORD SHOPPE fiLAVNI STAN ZA SLOVENSKE PLOŠČE OD FRANKIE YANKOVIČA, ERNIE BENEDICT, KUŠAR TRIO, HOYER TRIO IN JOSEPHINE LAUSCHE 15223 ST. CLAIR AVENUE — GL 0840 nasproti Collinwood High šole Odprto ob večerih do 9. ure. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim NAŠE GLEDALIŠČE POSEČAJO TUDI LJUDJE IZ SHAKER f HEIGHTSA, KI LASTUJEJO FINE DOMOVE, KER JE NAŠE 0 GLEDALIŠČE UDOBNO IN IZVRSTNO PREZRAČENO TER % KAŽEMO NAJBOLJŠE SLIKE. RKO KEITH'S E. 105th ST. THEATRE E. lOSlh St. & Euclid Avenue ALBEFLO WELDING CO. Specialisti na vseh vrst kovine Varimo s plinom in are 1149 EAST 40 STREET ENdicolt 3831 EKSPERTNA POPRAVILA NA RADIO APARATIH IN DRUGIH ELEKTRIČNIH PREDMETIH F. J. MARTIN ELECTRIC CO. 1471 EAST 55th STREET Sperber Radio Company Plošče in električni predmeti — igrače — novelitete 18633 ST. CLAIR AVENUE — CLEVELAND 10, OHIO Imamo vsakovrstne slovenske in druge popularne plošče. IVanhoe 3245 stran 4 ENAKOPRAVNOST 20. avgusta, 1946 PISMA IZ STAREGA KRAJA Trst brez Primorske ni nič Mrs. Josephine Ludvik, 9125 Prince Ave., je prejela pismo od Kristine Zadnik iz Pregarja št. 112, pošta Obrov, ki ji piše naslednje novice od doma; "Pregarje, 24. junija 1946. "Predraga moja botra! "Tukaj pri nas se že da sedaj izhajati z živežem, nam dajo še precej. Toda je velika draginja, tako da en delavec mora služiti samo da se sproti preživlja družina. Vsaj, upamo, da se bo v kratkem izboljšalo. Kakor hitro bo Trst priključen Jugoslaviji, se bo predrugačilo. Saj pa tudi ne moremo tako hitro zahtevati dobrega, ker je ta strašna vojna vse uničila. Okupatorji so nam prav vse uničili. Da bi nam ne bili vsaj vasi požgali. Pa na vse zadnje smo vse prestali, samo da smo še živi ostali. "Moj mož ie tudi dela nekaj časa, zida, ko obnavljajo hiše. Tudi tukaj so jih že nekaj obnovili, ampak gre počasi naprej, ker ni še dovolj materijala. "Dragi svak! Tudi Vam hočem malo opisati naše življenje. Strašansko vojsko smo prestali. Tudi mi Primorci smo imeli dosti žrtev, borb in gorja. A vendar smo hvaležni, da smo še živi ostali, kar se nismo nadejali. Dosti tovarišev, tovarišic, mater in očetov so dali življenje. Slava padlim junakom! Po taboriščih, italijanskih in nemških, so jih mučili in sežigali, naše brate, sestre, očete in matere. Domove so nam požgali in vse uničili. Kmalu nam bi bili še jezike porezali, a prepozno jim je bilo in ni jim uspelo. Naši hrabri borci partizani pod vodstvom maršala Tita, rdeče armade in zaveznikov, go premagali sovražnike našega naroda. "Svobodo smo dočakali, čeprav Trsta nam za enkrat reakcija še ne dovoli. "Ali brez Trsta ni Primorske in Trst brez Primorske ni nič. Vsa Julijska krajina mora pripasti k Jugoslaviji. Trsta ne damo! Trst je naš! Tako vzklikamo vsi Slovenci in celi Slovanski narod! "Mi vsi smo pomagali naši vojski. Z Gaberka sta padla dva starejša moja bratranca še v letu 1942. Moj mož je šel precej po polomu Italije v partizane in je prišel to leto na 10. marca domov. Je poln revmatiz-ma. Ker od razpada Italije pa do razpada Nemčije je bil vedno na prostem pod milim nebom, v mrazu in v snegu, noč in dan. Gotovo Vam je že znano, kakšno življenje so imeli partizani. Danes so bili tukaj, jutri tam, večinoma lačni in pozimi na mrazu, pa vseeno se niso prestrašili. Borili so se, dokler niso zmagali. Po razpadu Nemčije, dokler ni prišel moj mož domov, se je nahajal v Ljubljani. Celih 6 mesecev nisem nič slišala o njem v letu 1944. Bili smo vsi zelo veseli, ko se je zglasil, da je še živ. Dne 18. oktobra 1944 leta sem bila tudi jaz v veliki nevarnosti z a življenje. Italijanski fašisti so nas 19 prijeli. So bili obkolili vas in nas postavili v vrsto. Pred nas so postavili mitral jez za postreljati nas. Potem so vzeli mene ven iz vrste. Eden me je zgrabil in z mečem dvakrat primeril, da me bo zaklal, pod grožnjo, da moram povedati kje imam moža. Jaz sem dosledno trdila, da je v Nemčiji v internaciji. Potem so zahtevali naslov od njega. Jaz sem rekla, da mi ne piše. V tistem momentu so slišali Nemci strel od naših fantov in so nas pustili. Tukaj je vse pomagalo naši vojski, staro in mlado. Tudi jaz sem delovala še pred razpadom Italije. "Kristina Zadnik". Drugo pismo, ki ga je Mrs. Ludvik prejela, je pa od nečakinje Ivanke Konestabo, Pregarje št. 77, ter se glasi: "Pregarje, 24 junija 1946 "Ljuba moja teta! "Včeraj smo prejeli tri Vaša pisma, enega od svaka in dva pa od vas, katere smo komaj čakali, da bi prejeli od Vas kakšen glas po tako dolgih in strašnih letih. Mi smo Vam že popisali in bi še kaj več, pa smo se bali. Bomo zdaj kaj več. "Ravno včeraj je bila na Pre-garjah birma, je prišel škof iz Reke birmati. Bi prišel iz Gorice ali pa iz Trsta, pa narod jih ni hotel, ker sta bila za drugo stranko, z a domobransko i n proti nam. Mi nočemo takih ljudi, ki so se borili proti nam. Naš duhovnik je pa tak, ni bil proti nam, pač pa je tudi on bežal z nami v gozd, kot vsi mi drugi in ni nikogar izdajal. Kadar je kakšen borec padel za svobodo, ga je šel hitro pokopati, magari če je bilo še bolj nevarno. Naša cerkev ni nič poškodovana, župnišče je pa pogorelo in drugo je vse pogorelo in je uničeno. Pa se bomo še toliko borili, da bomo zmagali pri obnovi v naši porušeni domovini. Bojevali se bomo še v naprej, da bomo premagali ostanke fašizma in še tisto re akcijo, kolikor jo je. Kakor smo premagali glavnega sovražnika, fašizem, tako bomo premagali ostanke fašizma in reakcijonar-je. "V naši vojski smo dosti pomagali. Smo v velikem strahu prenašale pošto od vasi do vasi. Pisma sem skrila v lase ali pa v čevlje, tako da sem vsakokrat srečno prišla skozi. Med časom naše Osvobodilne fronte smo nosile našim hrabrim borcem hrano v gozd in kar je bilo potreba. Smo tudi njim prale in šivale in pletle nogavice. Zadnja borba, ki je bila tam pri Bistrici in pri Harijah, smo med vsem streljanjem in pokanjem kanonov in žvižganjem mitra Ijeza, šle dekleta, žene in vse, kar je moglo, jim je šlo pomagati našim, da čimpreje uničimo tiste domobranske zveri, ki so se vezale z nacisti in fašisti in izdajalci. Tiste vasi, ki so cele in nepožgane, niso toliko počutile straha in vojne. A mi, kar nas je v Brkinih in v hribih, smo od začetka pomagali za našo vojsko, med italijansko in nemško okupacijo. Tako smo skrbeli, da sovražni^ ni bil brez straha. Mi smo bili.takrat močno organizirani in smo tudi danes. Sedaj imamo vse organizirano, moške, ženske in mladino, kot tudi pionirje, to so otroci. Tako se med seboj pogovorimo, kako moramo delati, da se čimpreje obnovi naša uničena in oropana država. Spomne-mo se tudi, kakšno življenje smo imeli za časa vojne in straha. Ob spominih preteklosti včasih sami ne verjamemo, kako smo mogli vse to prenesti. "Med časom borbe smo se na sestankih pogovorili, kako moramo delati in tajiti naše partizane, jih skrivati in jako tajno delati. Kadar so prišli v našo vas Nemci, so navadno vprašali: Kje so banditi? Mi smo jim odgovorili, da jih nepozna-mo in da v naših krajih jih ni. Ampak mi smo dobro vedeli zanje. Rajši bi se bili pustili ustreliti, kakor pa da bi bili partizane izdali. "Našo mamo so Nemci enkrat hoteli ustreliti, če ne pove kje imajo partizani svoje stanovanje. Ona jim je odgovorila: Streljajte me, povem vam pa ne. Potem so se zadrli Nemci: Vse vas bomo uničili, ker ste vsi partizani. Mi drugi smo Nemcem dopovedali, da partizanov sploh ne poznamo. Naša mama je bila velikokrat v nevarnosti. Enkrat je bila sama doma, ko so prišli Nemci in tiste proklete domobranske zveri, pa so ji grozili, češ, da bodo vse postre-lili, ves slovenski narod uničili. Pa jim ni uspelo. "Prišel je dan, ko je svoboda zasijala. Zdaj smo lahko ponosni z našim slovenskim jezikom; zdaj lahko svobodno zapojemo slovensko pesem. Mi smo dobro vedeli, da nas pravilno vodi naš maršal Tito in nas bo tudi v bodoče. Zmagali smo s Titom v borbi in bomo zmagali s Titom v svobodi. Zdaj ko je svoboda, smo jako zadovoljni. Prišlo je vse tako, kakor smo si želeli, da ne bomo več pod tujim jarmom. Saj smo bili zadosti dolgo, celih 25 let pod fašizmom. Zdaj imamo slovenske šole. Tudi otroci so jako zadovoljni, ker se lahko učijo materinski jezik. "Zdaj imamo v naši vasi občino, tam pri nekdanjem Gr-gurjevmu Albertu. Tam so nekaj popravili. Kar imamo bolj važne stvar, gremo pa v Ilirsko Bistrico. Sedaj delamo na polju in pri obnovi in dela je zmeraj veliko in ga še bo dokler bomo živi. Toda, kar smo prestali v vojni, bomo tudi zdaj delali, saj smo vajeni delati in potrpeti. Tovariši in tovarišice, skupno smo se borili in tudi skupno hočemo živeti. Zbogom naša teta! "Ivanka Konestabo" Za svoje stolčke so se borili, ne za vero Anton Marn, 7303 Donald Ave., je prejel pismo od svoje nečakinje Pepce Dolinar iz Ljubljane, katera se je borila v partizanskih vrstah kljub nasprotovanju sorodnikov in je vesela, da je pripomogla k zmagi. Belogardisti se niso bojevali za vero in Boga, pač pa ža svoje stolčke. Pismo se glasi: "Ljubljana, 28. maja 1946. "Dragi stric Tone! "Pošiljam Vam prisrčne pozdrave, kakor tudi Vaši družini iz naše lepe, svobodne domovine! Predno Vam kaj več pišem, moram povedati, kdo sem, ker se osebno ne poznava. Jaz sem hčerka od Vaše sestre Ane in sem v otroških letih živela na Vašem rojstnem domu v Dulu. Zato sem velikokrat slišala govoriti o stricu "Tončku iz Amerike". V Dulu ste namreč še zmeraj Tonček, čeprav je preteklo že toliko let od takrat, ko ste zapustili domače kraje. "Rada bi Vam opisala, kako živimo sedaj v novi Titovi Jugoslaviji in kako smo se vsa leta vojne borili za njo. Saj gotovo so Vam že tudi drugi kaj pisali. Pa vendar bi želela, da ste tam v Ameriki prav poučeni o razmerah pri nas. "Preživljali smo težke čase skozi vsa ta leta vojne, kajti, nismo imeli samo enega sovražnika, nemškega in italijanskega fašizma, ampak na žalost tudi domače izdajalce, ki so se udinjali okupatorju in pomagali uničevati naš narod. Vse kar pa je bilo zavednega in poštenega, se je strnilo v Osvobodilno fronto. Veliko krivde, da se je moral boriti brat proti bratu, je na duhovščini, ki je ljudi zaslepila, da se tako imenovana bela garda bori za vero in Boga, v resnici se je pa za njihove stolčke. "V našem sorodstvu tudi niso bili vsi dobri. Najbolj trden je bil stric France. V Dulu so bili še kar precej enotni vsi, le An-tonovka ni bila dobra. Ta je pa že itak prejela svoje plačilo. "Mene so leta 1943 Italijani zaprli in sem bila 4 mesece zaprta, potem sem šla pa med partizane, kjer ni bilo vedno najbolje, pa smo končno le dočakali svobodo za katero smo se borili. Zdaj pa z vsemi močmi popravljamo in gradimo kar je porušeno in uničeno, čeprav so še velike težave, pa ker vemo, da sedaj zase'delamo, je to veliko lažje. Smo srečni ker vemo, da gremo v lepšo i srečnejšo bodočnost, kjer bo dela in kruha za vse poštene ljudi. Tudi ne bo več tistim, ki pridejo za nami, treba zapuščati domove in hoditi v tujino za kruhom. Le eno nas še teži in to je, da niso naši primorski in koroški bratje svobodni, čeprav je za osvoboditev Trsta padlo 8000 Jugoslovanov. Prepričani pa smo, da se bo tudi tukaj enkrat izkazala pravica. Imamo tako voditelje, da jim lahko popolnoma zaupamo. "Zdaj Vas pa dragi stric prav lepo povabim, da nas obiščete, kakor hitro bo pot odprta v staro domovino. Saj mogoče je v Ameriki za Vas lepše, ker imate vse bolj lepo in moderno urejeno, ampak je tudi pri nas lepo in se tudi mi trudimo, da bomo sedaj, ko imamo oblast v rokah ljudstva, izgradili čim-boljše kar se bo dalo za vse. -Smrt fašizmu — svoboda narodu! "Vaša nečakinja, "Pepca Dolinar". Z žuljevimi rokami pomagajo pri obnovi Anton Marn, 7303 Donald Ave., je tudi prejel pismo od svojega brata Franca Marn iz vasi Dul pri Trebnjem na Dolenjskem, v katerem piše sle deče: "Me vprašaš kako je z novo Titovo vlado. Mi smo kar zadovoljni, čeprav mora biti Fran-cel še pri vojakih, skrivači in belogardisti pa doma. Jaz mi slim, da bodo tudi ti prišli na vrsto. Veliko se je pa že izboljšalo. Seveda, tako hitro se ne more vsega popraviti, ker so štiri leta uničevali in podirali. "Pomagamo eden drugemu, delamo udarniško delo in ceste popravljamo, še Trbanske go spodične, gospe in gospodje so prišli v Antonov pruh šuto na-pravljati, da so imele polno žu Ijev na rokah, samo da bi bile ceste posute. Tako da zdaj že gre z združenimi močmi v obnavljanju razrušene domovine. "Seveda, tisti, ki so bili tako Zaposlen zakonski par želi dobiti v najem stanovanje s 3 — 5 sobami, opremljene ali ne opremljene. Finančno zanesljiv par brez otrok ali domačimi živalmi. Naslov se naj pusti v uradu tega lista. JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd., IV 4221 Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno za varovalnino. VAŠI ČEVLJI bodo zcledali kot novi, mko Jih oddast« f popravilo zanesljivemn čevljarju, U vedno Izvrši prvovrstno delo. Frank Marzlikar > 18131 St. Clalr Ave. PRIJATELJ Appliance Service Jamčena posluga na pralnih strojih, čistilcih, likalnikih, itd. 1142 East 66th St. Tel: EX 2680 na domu: EX 3985 DAJTE VAŠ FORNEZ SČISTIT SEDAJ! Boljša postrežba in boljše delo. Fomez in dimnik sčiščen po "vacuumu." $4 do $6 National Heating Co. Postrežba širom mesta FAirmount 6516 Al's Radio & Electric Service 1011 East 64th Street Albin Zbacnik, lastnik Popravljamo radio aparate in električne predmete Prvovrstno delo in točna postrežba navdušeni za belogardiste, slovenske izdajalce, še vedno mislijo, da bodo prišli nazaj, ki so jo popihali v druge države in mislijo, da bodo prišli z vojsko, potem bomo morali pa mi bežati iz Titove države. Pa najbrže bodo morali še dolgo čakati ali bodo pa ponižno sami nazaj prišli." ZA PREKLADANJE TOVORA Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St. in Broadway Plača 93% c na uro Čas in pol za nad 8 ur Zglasite se pri Mr. George J. Wulff Nickel Plate R.R. Co. E. 9th & Broadway Stalni livarji-strojni operatorji-brusaci stalno delo; visoka plača od ure in komada. Kompanijska kafe-terija; skupinska zavarovalnina. Prijetne delovne razmere. Delo na 1., 2. in 3. šiftu. Monarch Aluminum Mfg. Co. 9301 Detroit POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM TUDI IZURJENA PEKARICA Delajte v čistem, prijetnem ozračju. Morate biti vešči angleščine Samo čedne, snažne in vešče žene v starosti 20 do 35 let se n6j priglasijo. Plača $29 za 40 ur dela. Dobi se obede in uniforme, Zglasite se pri THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Soba 901 700 Prospect Ave. ®®®®®Saxs)(sXs)®^^ KADAR RABITE zobozdravniiko oskrbo POJDITE K ZANESLJIVEMU ZOBOZDRAVNIKU Naš urad se nahaja na enem prostoru že 25 let. Za prvi obisk ni treba določiti čas— pridite kadarkoli—pozneje pa se bo delo, kakršnokoli želite v zobozdravniški stroki, izvršilo ob času ko vam bo najbolj prikladen. PRVOVRSTNO DELO PO ZMERNIH CENAH, VAM NAPRAVI DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave. ▼ poilopju North Amtrlcan bank# VHOD NA STRANI E. 62 ST. Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežLa. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 E. 61 St HE 2780 OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI" DEKLETA IN ŽENE za fine Sterling suknje, suits ali FUR COAT, direktno iz tovarne po najnižjih cenah v Clevelandu, na Will-Call pokličite Benno B. Leustig 1034 ADDISON ROAD ENdicott 3426 PRIJATEL RADIO AND APPLIANCE SERVICE Radije aparati, pralni stroji, čistilci, itd. Mi smo tako blizu vas kot vaš najbližji telefon ex 2680 1142 E. 66th St. ex 3985 2. do 10. ZV. Mi popolnoma jamčimo 2. do 10. ZV. naše delo Zdaj pa že lahko izbirate! Pridile k nam in si izberite iz na*e velike zaloge: KUHINJSKE PEČI na plin — Grand, Roper in Magic Chef. ELEKTRIČNE ČISTILCE za preproge — Eureka, Royal in Universal. RADIOS — raznih vrst in modelov, majhne, velike in kombinacijske. MALE GRAMOFONE za na mizo, električne. ELEKTRIČNE ROASTERJE. ELEKTRIČNE LIKALNIKE. ELEKTRIČNE APARATE ZA BRITJE. Pridite, izberite in mi vam pripeljemo na dom. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 ST. CLAIR AVE. JOHN SUŠNIK, lastnik ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicott 0718 The EMBASSY Bar 300 W. Center St., Anaheim, Calif. v SREDIŠČU ORANŽNE DEŽELE 28 milj od Los Angeles na Route 101 * * * Cocktails - pivo - žganje Izvrstna hrana « « • PRIJAZNO SE PRIPOROČAMO PRIJATELJEM IN ZNANCEM TER OBISKOVALCEM V CALIFORNIJI, ZA OBISK # * * Lastnika; ill Sitter in Chas. Lusin bivša Clevelandčana