Ptuj, torek, 28. oktobra 2008
letnik LXI • št. 85 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
o\
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04;3
oddajamo že
45 let
Štajerski
TEDNIK
in
hiSa
(•J DARIL
▼ ^ • • • • •
nagrajujeta obstoječe naročnike.
Več na oglasnih straneh.
Danes priloga
Obvestilo
Spoštovani bralke in bralci Štajerskega tednika, obveščamo vas, da bo naslednja številka časopisa namesto v petek zaradi praznika izšla že v četrtek, 30. oktobra.
Uredništvo
Aktualno
ČS Rogoznica •
Pogodbe na račun deponije ni bilo!
O Stran 3
Po naših občinah
Ptuj • Zaupanje v slovensko policijo je zelo visoko
O Stran 6
Po naših občinah
Ormož • Nadvoza nad tiri v Ormožu ne bo
O Stran 9
Štajerski TED
Draženci • Gasilska vaja v tovarni krmil
Operativna vaja z realnimi predpostavkami
Na območju DE proizvodnja krmil Draženci, PC krmila PP Ptuj, so v soboto, 25. oktobra, izvedli veliko gasilsko vajo. Sodelovalo je 65 gasilcev iz petih društev občine Hajdina, iz GD Turnišče in gasilska enota iz Ptuja, ki ima koncesijo za posredovanje v tehničnih nesrečah.
Kot je povedal poveljnik Območne gasilske zveze Ptuj Zvonko Glažar, v okviru večletne strategije in obveznega izobraževanja vsako leto v mesecu požarne varnosti izvedejo kakšno večjo operativno vajo. Tokrat so jo izvedli v tovarni krmil, ki ni samo požarno, temveč tudi močno eksplozivno ogrožena, predvsem zaradi same narave dela in proizvodnje. Izhajali so iz realnih predpostavk, ki se v takem okolju lahko zgodijo, ne samo požar. Izvedli so reševanje iz globin, iz območja nevarnih snovi, tehnično reševanje, reševanje z višin. »Vaja, ki je prikazala vse možne nevarnosti, ki se lahko zgodijo v taki tovarni, in kako ukrepati v takšnih primerih, je bila poučna tudi za nas,« je povedal vodja DE proizvodnja krmil Draženci Marjan Goznik. »Ocena vaje bo dala tudi smernice za bodoče izobraževanje operativnih enot, na delu so bili tudi naši ocenjevalci, inštruktorji,« je povedal Glažar.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ormož • Slavko Kosi odstopil J Ptuj • Prvi vrtičkarji ob vrtove
Razlog je volilni rezultat
Na petkovi tiskovni konferenci je Slavko Kosi seznanil javnost s svojim odstopom z mesta predsednika OO LDS v Ormožu. Stranko je vodil nekaj manj kot dve leti. Napovedal pa je, da odstop s funkcije ne pomeni umika iz politike, še naprej se bo aktivno ukvarjal s politiko, deloval bo v stranki, v IS stranke in v občinskem svetu.
Ukinjenih 66 vrtičkov
Tudi v MO Ptuj bodo kmalu ukinjeni prvi vrtički. Med prvimi bo padlo 66 vrtov na območju ČS Ljudski vrt, na območju pod OŠ Ljudski vrt, ki so bili prednostno namenjeni za stanovalce stanovanjskih blokov v Kajuhovi 1, 3 in 5. Tretjega novembra se bo pričelo rušenje stare telovadnice, ki jo je avgustovska toča tako poškodovala, da jo je potrebno podreti.
Razlog za odstop je dosega nižjega rezultata na držav-nozborskih volitvah od pričakovanega. Stranka LDS je na državnem nivoju dosegla 5,21 % vseh glasov, v Ormožu pa le 3,21 %, kar je po mnenju kandidata Slavka Kosija premalo. Povedal je, da so bila pričakovanja večja, saj so javnomnenjske raziskave pred volitvami kazale precej boljšo sliko. Poudaril je, da mu je v veliko zadovoljstvo, da se je stranka uvrstila v državni zbor, kjer je skupaj s sorodnimi strankami v levem
trojčku dosegla rezultat, ki je omogočil mandatarja leve politične opcije. »Moj odstop pomeni načelnost mojega delovanja v politiki in moralno odgovornost do tistih, ki so me predlagali, in do volivcev, ki so mi dali glas in pričakovali boljši rezultat. Delovanje v politiki razumem kot odgovornost do sredine, v kateri delaš, do občanov. Takšen odnos v politiki bi moral prevladovati in tudi drugi bi morali potegniti podobne poteze,« je pojasnil Kosi.
O Stran 4
S tem pa se pričenjajo tudi dela pri nadaljnji izgradnji OŠ Ljudski vrt, ki obsega dograditev telovadnice in prizidka za centralno kuhinjo (II. A-faza), adaptacijo obstoječih prostorov šole (II. B-faza) in ureditev parkirišč ter športnega igrišča (III. faza). Te dni so vrtičkarji s tega območja prejeli tudi obvestilo iz MO Ptuj, kjer jih obveščajo o ukinitvi vrtov, saj so gradbeni posegi predvideni tudi na območju parcelnih številk, kjer so locirani vrtovi. Gre za prostor, za katerega je bila s prostorskimi plani spremenjena njegova namembnost.
Izvedba II. faze rekonstrukcije in prizidave OŠ Ljudski vrt z izgradnjo telovadnice je le nadaljevanje že sprejete
odločitve sveta MO Ptuj, ki je tudi ustanoviteljica šole. Načrtovana gradnja je skladna s srednjeročnim in dolgoročnim planom razvoja MO Ptuj na področju šolstva, športa in kulture. Vključena pa je tudi v načrt razvojnih programov 2007/2010. V prvi fazi je bil zgrajen prizidek učilniškega trakta za prvo triado, ki je šoli tudi omogočil prehod na enoizmenski pouk. Ker je šola izgubila telovadnico, so, dokler je bilo mogoče, športni del pouka izvajali zunaj. Z novembrom pa bodo do izgradnje nove telovadnice ta del pouka izvajali na več lokacijah. Ravnateljica Tatjana Vaupotič je povedala, da bodo za te namene koristili prostore v OŠ Grajena,
športni kabinet, prireditveni prostor, tri skupine pa bodo koristile prostore ŠD Mladika. Po poruštvi poškodovane telovadnice bodo prvi stopili na teren arheologi.
O Stran 5
Foto: Črtomir Goznik
Slovenija • Po 15 urah sobotnih pogovorov
Stranke verjetne koalicije čakajo še usklajevanja o pokojninah
Predsednik SD in verjetni mandatar za sestavo vlade Borut Pahor je v nedeljo okoli ene ure zjutraj, 15 ur po začetku posveta o vsebinskem delu koalicijske pogodbe povedal, da so štiri stranke v usklajevanjih »prišle do konca«. Izpustili so del, ki govori o pokojninah, saj je ta po Pahorjevo odvisen od izračunov, ki so bili pripravljeni predvidoma včeraj.
Kot je poudaril verjetni mandatar, so izračuni potrebni, da »bi lahko odgovorili na vprašanje ustreznosti naše namere, da zvišamo najnižje pokojnine«, zlasti v luči zaostrene gospodarske situacije. »Ti izračuni morajo biti čim bolj točni, da bodo napovedi v koalicijski pogodbi realne,« je dejal.
Sicer pa je Pahor pojasnil, da so se najdlje zadržali pri področju javnih financ in gospodarstva, ki so jima namenili dopoldanski del usklajevanj, zahtevna pa so bila po njegovo tudi dogovarjanja o sociali in zdravstvu. Kadrovski del usklajevanj bo po njegovih besedah sledil prihodnji teden, se je pa s predsedniki Zaresa, DeSUS in LDS o tem že pogovarjal.
Po besedah predsednika Zaresa Gregorja Golobiča gre pri koalicijski pogodbi za
sporazum. »Vsak sporazum je kompromisne narave, nihče ne more v njem najti vsega, kar bi si želel, seveda pa mora biti do te mere prepoznan v njenih ciljih, vrednotah, izhodiščih in načrtih, da se lahko z njo identificira,« je poudaril in dodal, da sam ocenjuje, da je ta dokument takšen.
O področju javne uprave je povedal, da so imeli v fazi usklajevanja v preteklem tednu precej pripomb oziroma dopolnil. Meni, da je Zares prispeval »dobršen kos teksta, ki bo v besedilu«. V času zaostrenih gospodarskih pogojev pa po njegovih besedah ne bi smeli pozabiti na izziv prilagajanja klimatskim spremembam.
V LDS so z usklajevanji zadovoljni, saj je bila sprejeta večina njihovih dopolnil, je po usklajevanjih povedala predsednica stranke Katarina Kresal.
Katarina Kresal povedala, da je področje, kjer so stranke imele precej različna stališča, obvezna udeležba zaposlenih pri dobičkih.
Glede odnosov s Hrvaško so v LDS želeli, da bi bilo besedilo bolj dosledno. Kot je pojasnila, so poleg stanja na dan 25. junij. 1991 izhodišča tudi ta, da
Foto: Martin Ozmec
Predsednik DeSUS Karl Erjavec pričakuje, da bo bo razprava o tem, kakšne bodo pokojnine v prihodnje, »še zelo pestra«.
se pusti »vse možnosti odprte, preuči možnosti rešitve spora tudi s posredovanjem tretjega, kar pomeni mediacijo, spravo ali konciliacijo«. Če bi prišlo do presoje o tem, ali se zadeva
rešuje arbitražno ali v katerem drugem sodnem postopku, pa je po njenih besedah nujno upoštevanje načela pravičnosti.
Področje, kjer so stranke imele »precej različna stališča«, pa je obvezna udeležba zaposlenih pri dobičkih, je potrdila. Za LDS namreč ni sprejemljivo, da bi bila udeležba obvezna v vsakem primeru, ne da bi bile opredeljene kakršne koli okoliščine. Napovedala je, da bodo končna usklajevanja o tem vprašanju v ponedeljek.
Na vprašanje, ali jo skrbi načrt, da naj bi se delež sredstev v BDP, namenjenih zdravstvu, povečal na devet odstotkov, je odvrnila, da je za LDS v tem primeru pogoj, da se ne dvigne tudi prispevna stopnja. S tem svojim argumentom so uspeli, zato so zadovoljni, je še povedala.
Predsednik DeSUS Karl Erja-
vec je s koalicijsko pogodbo zadovoljen. »Res pa je, da nismo obravnavali tistega vprašanja, ki je za DeSUS najpomembnejši, se pravi, kako se bodo usklajevale pokojnine oziroma kako bomo izboljšali položaj upokojencev,« je povedal. Pričakuje, da bo razprava o tem, ki se je začela včeraj, »še zelo pestra«.
Pri drugih programskih poglavjih so po besedah Erjavca z ostalimi verjetnimi koalicijskimi partnerji usklajeni. Dodal je, da pa se finančna situacija v svetu zaostruje in da bo DeSUS igral vlogo »socialnega amortizerja v tej koaliciji«. »Ne želimo, da bi se ta kriza lomila na hrbtih tistih, ki so socialno najšibkejši,« je še poudaril predsednik DeSUS, ki pričakuje za DeSUS eno od t.i. državotvornih ministrstev, kamor pa sam ne prišteva ministrstva za javno upravo.
STA (pripravlja: SM)
Uvodnik
UMOR: Cenzura najhujše vrste
Zadnje mesece se zdi, kot bi Hrvaško zadel morilski cunami. V samo 14 dneh so bili v Zagrebu ubiti štirje ljudje. Zadnja zgodba, ki se je odvijala v centru prestolnice naše južne sosede, pa je pod vprašaj postavila nešteto stvari. Čeprav se je zdelo, da bo kakršenkoli dogodek težko prekosil »hollywoodski umor« Ivane Hodak, hčerke priznanega hrvaškega odvetnika, je bil v četrtek zvečer izvršen še en filmski uboj. V eksploziji bombe ob avtomobilu sta umrla dva človeka, urednik časopisa NacionalIvo Pukanic in Niko Franjic, vodja marketinga pri omenjenem časniku. Prebivalci Hrvaške so upravičeno šokirani, prestrašeni in utrujeni od nenehnega ustrahovanja. Ne morejo dojeti, da je tako težko najti tiste, ki kvarijo ugled države in jo postavljajo ob bok najnevarnejšim evropskim deželam. Kriminal, ki je pokazal svoje zobe, je očitno preveč ukoreninjen, da bi se ga dalo kar tako odkriti in se z njim soočiti. Kdo je kriv, da je dosegel takšno stopnjo, da je vpet v vse mogoče sfere in da bo počasi poteptal pravno državo, lahko samo ugibamo. Tisto, kar pa je jasno in ob zadnjih dogodkih izrazito bode v oči, je dejstvo, da so določeni posamezniki ob opravljanju nekaterih poklicev navkljub dejstvu, da živimo v 21. stoletju, bolj izpostavljeni nevarnosti kot drugi. Odvetniki, tožilci, sodniki, politiki in novinarji so, vsaj kar se tega tiče, v nezavidljivem položaju. Konstantno se srečujejo z nezadovoljstvom ljudi, razkrivanjem podatkov, za katere bi si marsikdo želel, da bi ostali skriti. In če želijo svoj poklic opravljati korektno, je tudi kritiziranje neobhodno. Naša narcisoidna narava je taka, da kritiko večinoma težko prenašamo. Posebej če je ta objavljena javno. In če je Slovenija k sreči med tistimi državami, v katerih svoboda govora še nekaj velja in o tem, kdo je imel prav in kdo ne, ne odločajo morilci, temveč sodišče, so Hrvati očitno korak nazaj. Dokaz za to je umor Pukanica, novinarja, ki se je brez dlake na jeziku loteval najtežjih in najbolj umazanih kriminalnih zgodb. In če normalni ljudje kritiko prej ko slej sprejmemo, se kriminalci očitno raje maščujejo. Tokrat celo z umorom, najhujšo vrsto cenzure, kar jo sploh pomnimo. Tisto, kije obsojanja vredna, proti kateri se je treba postaviti in ki se dogaja le 120 kilometrov vstran od nas.
Dženana Becirovic
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Za socialno zaščito v letu 2006 več kot sedem milijonov evrov
V Sloveniji je bilo leta 2006 za programe socialne zaščite namenjenih več kot sedem milijonov evrov, kar je glede na leto 2005 za 6,7 odstotka več sredstev, realno pa za 4,1 odstotka več, kažejo začasni podatki statističnega urada. V letu 2006 smo za socialno zaščito namenili 22,8 odstotka BDP, kar je za 0,2 odstotne točke manj kot leto poprej. Glede na leto 1996 so se v letu 2006 sredstva za socialno zaščito povečala za 153,6 odstotka, realno pa za 40,1 odstotka. Največ sredstev, 37,9 odstotka vseh izdatkov za socialne prejemke, je država v letu 2006 namenila za področje starosti, predvsem za starostne pokojnine in invalidske pokojnine, namenjene osebam nad določeno starostjo. 32,1 odstotka sredstev je namenila za področje bolezni in zdravstvenega varstva t.j. za prejemke, povezane s telesno ali duševno obolelostjo, so še zapisali na spletni strani Statističnega urada RS (Surs).
Država je 8,6 odstotka vseh izdatkov za socialne prejemke namenila za področje družine in otrok t.j. za prejemke, povezane z nosečnostjo, rojstvom otroka, s posvojitvijo, z vzgojo otrok in z vzdrževanjem drugih družinskih članov, za področje invalidnosti pa 8,5 odstotka sredstev. Programi socialne zaščite v Sloveniji se večinoma, v višini okoli 70 odstotkov, financirajo iz socialnih prispevkov. Prispevki delodajalcev so v letu 2006 predstavljali 27,2 odstotka finančnih
virov za socialno zaščito, prispevki zavarovanih oseb pa 40,7 odstotka. Prispevki države in drugi prejemki pa so predstavljali preostali del sredstev za financiranje programov socialne zaščite, in sicer 32,1 odstotka. (sta)
Odprto pismo premieru Janši glede premestitev diplomatov
Član izvršilnega odbora Sindikata slovenskih diplomatov Peter Golob je danes na premiera Janeza Janšo naslovil odprto pismo, v katerem ga poziva, naj od zunanjega ministra Dimitrija Rupla zahteva, da preneha s protizakonitimi premestitvami diplomatov, že izvedene pa takoj razveljavi in vrne v prejšnje stanje.
Po navedbah Goloba, minister Rupel »grobo krši veljavno zakonodajo«,
med drugim tudi s tem, ko navkljub številnim opozorilom predstavnikov reprezentativnega sindikata, vztrajno krši 37. člen zakona o zunanjih zadevah. Ta člen »jasno in nedvoumno določa, da je lahko diplomat ponovno razporejen v zunanjo službo šele po preteku dveh let od njegove zadnje vrnitve iz zunanje v notranjo službo MZZ.« Kot primer je navedel premestitev na slovensko veleposlaništvo v Pragi in na stalno predstavništvo Slovenije pri zvezi Nato v Bruslju diplomata in diplomatke, ki nista izpolnjevala pogoja iz navedenega člena, saj od njune zadnje premestitve iz zunanje v notranjo službo še nista minili dve leti. »
Pri tem je izpostavil, da lahko pri imenovanjih veleposlanikov nezakonite predloge zunanjega ministra oziroma vlade za postavitev posameznih kandidatov, ki ne izpolnjujejo zakonskih pogojev, učinkovito sankcionira predsednik republike, tako da za
sporne kandidate ne podpiše ukaza o postavitvi. Ker pa pri premestitvah ostalih diplomatov tovrstne naknadne formalne kontrole predsednika republike ni, je pozval premiera Janšo, da v skladu s 14. členom zakona o vladi »ukaže ministru Ruplu, naj nemudoma preneha s tovrstnimi protizakonitimi premestitvami, že izvedene pa nemudoma razveljavi in vrne v prejšnje stanje«.
Pismu je Golob priložil pismo predsednika sindikata diplomatov Kova-čiča ministru Ruplu, v katerem ga je 10. septembra opozoril na vrsto nepravilnosti pri oblikovanju izbirnih predlogov kadrovske komisije na MZZ, ki jih je ugotovil izvršilni odbor sindikata diplomatov. Med drugim ga je opozoril, da je letos začelo prihajati do »sistematičnih kršitev« omenjenega 37. člena zakona o zunanjih zadevah, na ministra pa se je obrnil v upanju, da bo pripomogel k izboljšanju pogosto nesprejemljive prakse. (sta)
MESTNA OBČINA PTUJ
VAS VABI
NA KOMEMORATIVNO SVEČANOST OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE.
SVEČANOST BO V SPOMINSKEM PARKU NA PTUJU V ČETRTEK, 30. OKTOBRA 2008, OB 13. URI.
Dr. Štefan ČELAN, župan Mestne občine Ptuj
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR , v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
ČS Rogoznica • Izgradnja komunalne In cestne Infrastrukture
Nobene pogodbe za Podvince na račun deponije ni bilo !
V kulturni dvorani rogozniškega doma krajanov je 23. oktobra potekala 18. seja ČS Rogoznica. Po vsej verjetnosti prva v takšni sestavi na območju četrtne skupnosti, saj so se je udeležili župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, direktor občinske uprave MO Ptuj mag. Stanko Glažar, mag. Janko Širec, vodja oddelka za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo, ter Branko Brumen, vodja referata za ČS in LS.
Sejo je vodil predsednik sveta ČS Rogoznica Ivan Šen-kiš, na njej pa so ob članih sveta Francu Slatiču, Marjanu Cajnku, Hedviki Breznik, Dragu Zorku, Danielu Brun-čiču in Mitji Lahu sodelovali še svetnika MO Ptuj z območja ČS Rogoznica Mirko Ke-kec, tudi podžupan MO Ptuj, in Marjan Kolarič ter Janko Mlakar, predsednik DU Ro-goznica. Četudi so v glavnem govorili o zahtevah, ki jih na področju izgradnje komunalne infrastrukture še posebej izpostavljajo ro-gozniške iniciative, teh na tej seji sveta četrtne skupnosti ni bilo. Resnici na ljubo pa je potrebno povedati, da so o najbolj vpijočih problemih rogozniške infrastrukture na dolgo in široko govorili tudi konec novembra lanskega leta v Mestni hiši na Ptuju. Verjetno pa je delni vzrok za vse napetosti in tudi rojstvo iniciativ v ČS Rogoznica posledica delnega komunikacijskega mrka, za katerega si morata krivdo pripisati tako mestna kot četrtna oblast.
Predsednika dveh civilnih iniciativ, podvinške in žabja-ške, pa sta sodelovala na avgustovski seji sveta, ko je bil tudi s strani četrtne skupnosti podprt oziroma podan predlog, da se na pobudo civilne iniciative Podvinci, skladno z možnostmi in statutom, septembra skliče zbor krajanov. Iniciativama Podvinci in Žabjak se tudi očita, da sta se prej, kot sta se obrnili na četrtno skupnost, obrnili na medije, medtem ko je iniciativa Nova vas ubrala pravo
pot, ko se je najprej obrnila na četrtno skupnost: stekli so pogovori in pogajanja za projekt kanalizacijskega omrežja. Temu primeren je bil tudi začetek 18. seje četrtne skupnosti Rogoznica, kot da gre za obračun z mediji, ne pa za razreševanje problemov na področju komunalne in cestne infrastrukture, ki so na tem območju resnično veliki, čeprav bolj ali manj podobno sliko kažejo tudi v drugih četrtnih skupnostih. Tega se zaveda tudi župan dr. Štefan Čelan, ko pravi, da v 21. stoletju resnično noben del MO Ptuj in širše ne bi smel imeti problemov z vodooskrbo, kanalizacijo in cestnim omrežjem. Na sejo je prišel v prepričanju, da v dani situaciji potrebe za zbor krajanov ni, ker gre le za tri ali štiri ljudi, ki si ne vzamejo časa, da bi se »pustili« informirati.
Ker v Mestni hiši na Ptuju nič ne skrivajo, verjetno tudi ne bo problemov s sklicem zbora krajanov za območje cele četrtne skupnosti Ro-goznica. Takrat bodo vsem zainteresiranim podrobneje predstavili vsa infrastruk-turna vlaganja na območju ČS Rogoznica od leta 2001 oziroma 2002 naprej, ko naj bi se pričeli problemi. Spoštovalo na se ne bi bilo nekih dogovorov, ki pa jih v resnici v obliki pogodb ni bilo, obstajajo pa štirje zapisniki iz tistega obdobja o bodočih vlaganjih v infrastrukturo na tem območju, najmanj 30 milijonov tolarjev letno, ni pa bilo nobene pogodbe za Pod-vince na račun deponije. Če bi bila, bi se na njej delalo, ker
Foto: Črtomir Goznik
Župan MO Ptuj dr. Štefan Celan: »Nobene pogodbe doslej nismo izigrali.«
doslej v MO Ptuj niso izigrali nobene pogodbe. Z letom 2002 ptujski župan dr. Štefan Čelan nima nič, ker je šele decembra tega leta nastopil svoj prvi županski mandat.
Izgradnjo male čistilne naprave preprečili sami
V letu 2002 ni bila izgrajena mala čistilna naprava izključno zato, ker so bili proti lokalni prebivalci, ki so tudi zahtevali izdelavo študije o presoji vplivov na okolje, zato bodo nekatere zadeve, ki se niso odvijale v načrtovani smeri, morali prevzeti nese. V letu 2001 so vsa infrastruk-turna vlaganja presegla 201 tisoč evrov, leta 2002 so zna-
šala dobrih 386 tisoč evrov, v letu 2003 nekaj nad 220 tisoč evrov, v letu 2004 dobrih 234 tisoč evrov, v letu 2005 nekaj več kot 180 tisoč evrov, v letu 2006 prav toliko, v 2007 nekaj nad 141 tisoč evrov, v letu
2008	378 tisoč evrov. V letu
2009	naj bi bilo v infrastrukturo ČS Rogoznica vloženih nekaj več kot 751 tisoč evrov, v letu 2010 pa že 1,4 milijona evrov, od tega v kanalizacijo dobrih 282 tisoč evrov, medtem ko v letih 2007 in 2008 teh vlaganj ni bilo, ne načrtujejo pa se tudi za leto 2009. V letih od 2001 do 2006 pa je bilo v kanalizacijo vloženih skupaj skoraj 457 tisoč evrov. Na cestnem programu je bilo lani porabljenih 91500 evrov, v letošnjem letu naj bi realizacija presegla 316 tisoč evrov,
v 2009 je za te namene predvidenih 680 tisoč evrov, v letu 2010 pa 700 tisoč evrov.
V letih 2009 oziroma 2010 je tudi v državnem proračunu predvidena modernizacija ceste skozi Podvince v višini 1,540 milijona evrov, za Slovenjegoriško pa 1,3 milijona evrov. Gre za državni cesti, pri modernizaciji katerih MO Ptuj sodeluje le kot sofinan-cerka. Ptujski župan je prepričan, da se o teh projektih danes ne bi mogli pogovarjati, če ne bi bilo poslanca Branka Mariniča. Cesta skozi Podvince je v idejni zasnovi že pripravljena. V prihodnjih dneh bodo potekale aktivnosti na samem terenu, kjer pa MO Ptuj pričakuje pomoč, saj brez notarsko overjenih služnosti ne bo šlo, če bo tre-
ba, bo šel tudi sam osebno od hiše do hiše, samo da bo projekt uspešno izveden.
V MO Ptuj pa bodo naredili vse, da bo čim prej prišlo do pogodbe za II. fazo kanalizacije v okviru projekta podtalnice, ki pa vključuje tudi izgradnjo kanalizacije v Novi vasi, Podvincih, v Peršonovi in Volkmerjevi ulici, gre za štiri najbolj kritične zgodbe.
V	letu 2010 naj bi uredili tudi kulturno dvorano v Rogoz-nici. 40 tisoč evrov pa bodo namenili tudi za cesto v Ža-bjaku, predvidena je prepla-stitev v dolžini 850 metrov, ki naj bi jo izvedli v teh dneh. V ČS MO Ptuj naj bi v letih 2009 in 2010 vložili toliko sredstev, kot jih doslej še niso. Glavni infrastrukturni projekti naj bi bili zaključeni kot tudi modernizirana večina cest, za katere bodo denar iskali tudi skozi podeljene koncesije. Ptujski župan je četrtni svet Rogoz-nice seznanil tudi s problemi pri uresničevanju projekta CERO Gajke, ker z občinami za odlaganje odpadkov v tem centru ni sklenjenih pogodb.
V	bodoče ne bo odlaganja za nobeno občino, če pogodbe na bo sklenila. Župan je govoril tudi o uresničevanju pogodbe za Gajke, sklenjene med MO Ptuj in ČS Jezero, projektu urejanja Žabjaka in o tem, da se obvezne gospodarske javne službe preko zasebnih podjetij v MO Ptuj več ne bodo izvajale. V ta namen je MO Ptuj ustanovila podjetje Javne službe, d. o. o.
Kdaj bo zbor krajanov za območje ČS Rogoznica, pa še niso povedali.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Idejni projekt za modernizacijo državne ceste skozi Podvince je pripravljen.
Širitev podvinškega igrišča je v polnem teku.
Ormož • Slavko Kosi podal odstop
Razlog je volilni rezultat
Na petkovi tiskovni konferenci je Slavko Kosi seznanil javnost s svojim odstopom z mesta predsednika OO LDS v Ormožu. Stranko je vodil nekaj manj kot dve leti. Napovedal pa je, da odstop s funkcije ne pomeni umika iz politike, še naprej se bo aktivno ukvarjal s politiko, deloval bo v stranki, v IS stranke in v občinskem svetu.
Razlog za odstop je dosega nižjega rezultata na držav-nozborskih volitvah od pričakovanega. Stranka LDS je na državnem nivoju dosegla 5,21 % vseh glasov, v Ormožu pa le 3,21 %, kar je po mnenju kandidata Slavka Kosija premalo. Povedal je, da so bila pričakovanja večja, saj so javnomnenjske raziskave pred volitvami kazale precej boljšo sliko. Poudaril je, da mu je v veliko zadovoljstvo, da se je stranka uvrstila v državni zbor, kjer je skupaj s sorodnimi strankami v levem trojčku dosegla rezultat, ki je omogočil mandatarja leve politične opcije. »Moj odstop pomeni načelnost mojega delovanja v politiki in moralno odgovornost do tistih, ki so me predlagali, in do volivcev, ki so mi dali glas in pričakovali boljši rezultat. Delovanje v politiki razumem kot odgovornost do sredine, v kateri delaš, do občanov. Takšen odnos v politiki bi moral prevla-
dovati in tudi drugi bi morali potegniti podobne poteze,« je pojasnil Kosi.
Razloge za slabši rezultat od pričakovanega pa opisuje takole: »Celi stranki je še par dni pred volitvami kazalo, da bi lahko dosegla 8 predstavnikov v parlamentu. Po objavi vesti o skupnem delovanju treh strank, ki je sporočala, da bi s skupaj nabranimi glasovi lahko dosegli mandatarja, nam je začel rejting padati. Volivci, ne le naši, tudi Zare-sovi, so se zavestno odločili, da volijo stranko, ki je danes v Sloveniji najmočnejša, da dobi leva opcija mandatarja in priložnost za sestavo vlade. To je bilo razvidno tudi po volitvah iz pogovorov s simpatizerji in člani.
Do sklica zbora članov in članic v pričetku prihodnjega leta, ko bodo zbrali novo vodstvo stranke, vodi OO LDS Ormož Marko Antolič kot dosedanji podpredsednik. Viki Klemenčič Ivanuša
Slavko Kosi je po še ne dveh letih vodenja LDS v Ormožu podal svoj odstop.
Foto: vki
Ptuj • Preprečevanje in urejanje problematike zlorabe drog
Zasvojenost: starši imajo največ moči
Že čez nekaj dni bo nastopil november, mesec, ko se v preprečevanje zasvojenosti vključi širša javnost. V okviru preventivnih programov za letošnjo jesen je Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti v MO Ptuj povabila strokovnjaka s področja preprečevanja in zdravljenja zasvojenosti dr. Bogdana Polajnerja. Ta je najprej predaval strokovni javnosti, nato pa staršem, za katere je prepričan, da na tem področju lahko naredijo največ.
Polajner je ob obisku na Ptuju izvedel dve predavanji. V prvem se je dotaknil vloge občine in javnih služb pri preprečevanju in urejanju problematike zlorabe drog. Tega so se udeležili učitelji,
ravnatelji in drugi strokovni delavci v osnovnih in srednjih šolah, socialni delavci, strokovni delavci v zdravstvu, na policiji, v sodstvu, na občinah, voditelji v mladinskih organizacijah in člani LAS.
»Osnovni namen predavanj je preventiva,« je uvodoma pojasnila predsednica LAS MO Ptuj Nevenka Gerl. O pomenu preventive je spregovoril tudi predavatelj, ki je pojasnil, da je država na tem področju naredila veliko. »Zdravstvo na tem področju prispeva levji delež, med drugim tudi s ponudbo objektov za izvajanje terapij in substi-tucijskim zdravljenjem. Tudi šolstvo je pomembna primarna preventiva, saj so ravno šole poleg staršev in mladih tiste, ki lahko na tem področju naredijo največ,« je pojasnil Polajner, ki je tudi svetovno priznan strokovnjak na področju problematike drog in zasvojenosti. V svojem izčrpnem predavanju na Ptuju je spregovoril tudi o temeljnih vidikih zlorabe drog, o patologiji omam in njenih značilnostih in o tem, kaj je za zasvojence prava pomoč. »Dejstvo pa je, da je v Sloveniji alkohol večji problem kot
droge, a se ga ne zavedamo dovolj,« je prepričan Polajner, ki je še pojasnil, da je treba razlikovati tiste posameznike, ki drogo poskusijo zgolj, da potešijo radovednost, in druge, ki s tem nadaljujejo in med katerimi se lahko razvije tudi zasvojenost.
Medtem ko je prvi del Po-lajnerjevega gostovanja na Ptuju potekal kot izobraževalno srečanje, se je v drugem dotaknil ožje tematike in vloge družine in staršev pri preprečevanju zlorabe drog. Polajner je staršem spregovoril o značilnostih zdrave družine in o tem, kaj najbolj preprečuje zlorabo drog z vidika družine. Dotaknil se je tudi značilnosti družin, v katerih večinoma prihaja do zlorabe drog in do zasvojenosti pri otrocih, o možnostih ukrepanja staršev, predstavil pa je tudi naslove za pomoč v primeru zlorabe drog, na katere se lahko obrnejo starši.
Dženana Bečirovič
Od tod in tam
Ljutomer • 5. bienale slik malega formata
V ljutomerski galeriji Anteja Trstenjaka je bil izveden 5. bienale slik malega formata (SMF). Prireditelj Splošna knjižnica Ljutomer OE Galerija je k sodelovanju povabila likovnike, ki ustvarjajo likovna umetniška dela v manjših dimenzijah, ne glede na tehniko in stil. Prijavilo seje 33 avtorjev z dvainšestdesetimi likovnimi deli. Strokovna komisija v sestavi Vladimir Potočnik st. (akademski slikar-speci-alist), Dubravko Baumgartner (akademski slikar) in Silva Kosi (direktorica splošne knjižnice Ljutomer) je za razstavo izbrala dela 21 avtorjev, nagrajenci pa so: veliko nagrado SMF je prejel Bogdan Čobal iz Maribora, odkupna nagrada SMF je pripadla Katji Sudec iz Ljutomera, plaketo galerije ob jubilejnem taborskem letu je dobila Vesna Čadež iz Ljubljane, odkupna nagrada po izbiri donatorja pa je prejela Andreja Gregorič iz Ljubljane.
NŠ
Podlehnik • TD organiziralo kožuhanje
wm
- Lmrnk I
Stroji so nadomestili marsikatero lepo kmečko opravilo na kmetiji, vendar so še ljudje, ki se spominjajo starih običajev, ki so nekdaj lepšali jesenske večere na kmetijah.
Konec oktobra so že četrto leto zapored »kožuhali« pri družini Jus iz Stanošine. Vse navzoče je pozdravil predsednik TD Milan Vidovič in župan Marko Maučič. Popoldan so se zbrali pri Jusovih, se okrepčali z izdatno malico in se odpravili na njivo. Najprej so potrgali koruzo, jo s koši in košarami znosili na traktor, nato jo je gospodar odpeljal domov, kjer je sledilo kožuhanje. Vsi so hiteli, da najdejo rdečo koruzo, saj jim potem po stari navadi ne bi bilo več treba kožuhati. Vendar nihče ni imel te sreče. Kožuhanje je potekalo ob veselem kramljanju, raznih šalah, muzikanti pa so neutrudno igrali. Ko je bilo skožuhano, so ličkanje pograbljali, koruzo pospravili v »koruzjek«, nekaj koruze pa obesili na strop. Po dvorišču so zadišali pečeni kostanji in sledila je bogata večerja, ljudska glasba in ples.
ZG
Ptuj • Veseli kostanjev piknik
Foto: arhiv šole
Sredi oktobra smo na OS dr. Ljudevita Pivka priredili kostanjev piknik. Učenci so pred tem že nekaj časa prinašali v šolo kostanje, dvakratpa smo jih šli nabirat v sklopu šole, in sicer v Juršince in na Vurberk.
Za kostanjev piknik smo pripravili vse potrebno in zakurili v treh pečeh. Zraven učencev so prišli na piknik tudi njihovi starši, saj je bil namen piknika druženje učencev, staršev in učiteljev. Kostanje smo narezali in jih dali peč. Medtem ko so se pekli, smo imeli delavnice, kjer smo izdelovali razne izdelke iz naravnih materialov, predvsem živali. Uporabili smo buče, lesene paličice, kostanje, krompir in drug material, katerega lahko jeseni najdemo v naravi. Iz tega so nastale različne zanimive živali. Na živali smo se osredotočili zato, ker smo v letošnjem šolskem letu v okviru EKOSOLE vključeni v projekt Živali in mi. Naše druženje pa se s pečenimi kostanji ni končalo, ampak so sledile še družabne igre, v katerih smo sodelovali vsi. Skakali smo prek kolebnice, zadevali kostanje v košaro, tekali s košaricami na glavi in skakali z žakljem. Ni bilo pomembno, kdo bo zmagal, glavno je bilo, da je bilo dosti smeha in dobre volje.
Darinka Rojko
Foto: NS
Ptuj • Prvi vrtičkarji ob vrtove
Za začetek ukinjenih 66 vrtičkov
TUdi v MO Ptuj bodo kmalu ukinjeni prvi vrtički. Med prvimi bo padlo 66 vrtov na območju ČS Ljudski vrt, na območju pod OŠ Ljudski vrt, ki so bili prednostno namenjeni za stanovalce stanovanjskih blokov v Kajuhovi 1, 3 in 5. Tretjega novembra se bo pričelo rušenje stare telovadnice, ki jo je avgustovska toča tako poškodovala, da jo je potrebno podreti.
Foto: Črtomir Goznik
Še lani smo pisali o tem, da so lahko ptujski vrtičkarji mirni, da ptujski oblastniki ne bodo posnemali ljubljanskih, zdaj pa že kaže, da bodo zaradi razvoja oziroma potreb izobraževanja in družbenega standarda padli prvi vrtovi, za katerejtujski vrtičkarji že nekaj časa tudi ne plačujejo najemnine. Za začetek bo ukinjenih 66 vrtov pod Oš Ljudski vrt.
S tem pa se pričenjajo tudi dela pri nadaljnji izgradnji OS Ljudski vrt, ki obsega dograditev telovadnice in prizidka za centralno kuhinjo (II. A-fa-za), adaptacijo obstoječih prostorov šole (II. B-faza) in ureditev parkirišč ter športnega igrišča (III. faza). Te dni so vrtičkarji s tega območja prejeli tudi obvestilo iz MO Ptuj, kjer jih obveščajo o ukinitvi vrtov, saj so gradbeni posegi predvideni tudi na območju parcelnih številk, kjer so locirani vrtovi. Gre za prostor, za katerega je bila s prostorskimi plani spremenjena njegova namembnost.
Izvedba II. faze rekonstrukcije in prizidave OŠ Ljudski vrt z izgradnjo telovadnice je le nadaljevanje že sprejete odločitve sveta MO Ptuj, ki je tudi ustanoviteljica šole. Načrtovana gradnja je skladna s srednjeročnim in dolgoročnim planom razvoja MO Ptuj na področju šolstva, športa in kulture. Vključena pa je tudi v načrt razvojnih programov 2007/2010. V prvi fazi je bil zgrajen prizidek učilniškega trakta za prvo triado, ki je šoli tudi omogočil prehod na enoizmenski pouk. Ker je
šola izgubila telovadnico, so, dokler je bilo mogoče, športni del pouka izvajali zunaj. Z novembrom pa bodo do izgradnje nove telovadnice ta del pouka izvajali na več lokacijah. Ravnateljica Tatjana Vaupotič je povedala, da bodo za te namene koristili prostore v OŠ Grajena, športni kabinet, prireditveni prostor, tri skupine pa bodo koristile prostore ŠD Mladika. Po poruštvi poškodovane telovadnice bodo prvi stopili na teren arheologi.
Kmalu bodo padli tudi vrtovi ob Osojnikovi cesti
Po podatkih ima MO Ptuj vrtove na zemljiščih oziroma lokacijah v treh četrtnih skupnostih, ČS Breg, ČS Ljudski vrt in ČS Center. V ČS Breg je skupaj 74 vrtov, locirani pa so ob bivši Petlji (Ob Dravi 3 a), ob potoku Studenčnica in vrtcu Zvonček, ob Semenarni ter ob Studenčnici in bivši Petlji; skupaj jih je 74. Na območju ČS Ljudski vrt jih je bilo do začetka nadaljevanja izgradnje OŠ Ljudski vrt skupaj 120, ki so bili locirani med OŠ Ljudski vrt in Kaju-hovo ulico, za zdaj pa ostajajo vrtovi med Vodovo ulico in
trim stezo v Ljudskem vrtu. Največ lokacij vrtov pa je v ČS Center, kjer je skupaj 321 vrtov, ki jih najdemo ob potoku Grajena, pod mestnim pokopališčem (zid pokopališča), pod gradom, med Kvedrovo in Osojnikovo ulico (železniška postaja) ter med Potrčevo in Osojnikovo ulico (kidriče-vski blok I. in II). Skupaj je
bilo do nedavnega tako na Ptuju 515 vrtov. Zanje od leta 1999 niso podpisovali novih pogodb, po starih pogodbah pa je bil zakupnik obvezan na zemljiščih oziroma vrtovih v lasti MO Ptuj gojiti samo po-vrtnine za lastno uporabo, skrbno obdelovati zemljo, preprečevati bolezni na po-vrtninah, urediti zemljišče za
prezimovanje, prav tako ni smel postavljati ograj in drugih objektov, ki bi posegali v videz okolja ter samovoljno oddati vrta v najem drugi osebi, v roku poravnavati najemnino za vrt. MO Ptuj pa že leta od vrtičkarjev ničesar zahteva, ne letne najemnine, ki sicer ni bila nikoli visoka, prav tako tudi ne spoštova-
nja zakupnih pogodb. Vse na veliko veselje vrtičkarjev. Niso se tudi odločili, da bi jih preganjali, četudi vrtičkarji pogodb ne spoštujejo in ne plačujejo najemnin. V letu 2002 so v MO Ptuj sprejeli tudi odlok o pristojnostih in nalogah četrtnih skupnosti pri oddajanju vrtov v zakup, s pomočjo katerega so prav tako želeli izboljšati red na področju vrtičkarstva, a žal nikoli ni stopil v veljavo. Zakaj, ne ve nihče. Ko bo urejena namembnost zemljišča tudi za zemljišče družbe Agis Zavore, kjer so trenutno še vrtovi, jih bodo tudi tam ukinili. V Osojnikovi (vrtovi med kidričevskima blokoma I in II), kjer naj bi kmalu začeli graditi nov velik ptujski vrtec, se bodo vrtičkarji prav tako morali posloviti od svojih vrtov. Tretje območje, kjer počasi ne bo več vrtov, pa je območje med Kvedrovo in Osojnikovo cesto (železniška postaja), to je območje, na katerem naj bi uredili novo ptujsko avtobusno postajo.
Kot smo neuradno izvedeli, v MO Ptuj ne načrtujejo ureditve novih površin za vrtičkarje, ker naj ne bi bilo nobenega zanimanja.
MG
Ptuj • Ustanovili Društvo generala Maistra
Ptuj se bo oddolžil enemu največjih Slovencev
V poročni dvorani na Ptuju je 23. oktobra potekala ustanovna skupščina Društva generala Maistra Ptuj. Ustanovitev je pospremila pesem Završkih fantov. Za predsednika društva so izvolili Stanislava Brodnjaka. Skozi dejavnost društva bodo ohranjali spomin na zgodovinsko delo generala Rudolfa Maistra in njegovih borcev za severno mejo.
Skupščine se je udeležil tudi podpredsednik Zveze društev generala Maistra dr. Ludvik Toplak, ki je ustanovno skupščino pozdravil v odsotnosti predsednika Milana Lovrenčiča. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je povedal, da je zadovoljen, da je do ustanovitve društva prišlo v zelo kratkem času in še pred osrednjo slovensko proslavo generala Maistra, ki bo 21. novembra v Šolskem centru na Ptuju. Veliko Maistrovega duha bo potrebnega, če bomo želeli umestiti naše mesto znotraj države glede na to, kar je videl zapisanega v koalicijski pogodbi, je še povedal. Skupščine pa se je udeležila tudi Marija Petek iz Hajdoš, hčerka borca generala Maistra.
Poročilo iniciativnega odbora za ustanovitev Društva generala Maistra Ptuj je podal predsednik iniciativnega odbora Milan Kneževič. Devetdeset let je minilo od zgodovinskih dogodkov, boja za severno mejo. Skozi dejav-
nost društva se bo ohranjal spomin na zgodovinsko delo generala Rudolfa Maistra in njegovih borcev za severno mejo. Marija Hernja Masten je predstavila družino Maister na Ptuju, Ptuj v času bojev za severno mejo pa dr. Ljubica Šuligoj. General Rudolf Maister je bil zagotovo eden največjih Slovencev vseh časov. Veliko je naredil tudi za narodovo buditeljstvo in nasploh
za slovensko kulturo.
Predsednik Društva generala Maistra Ptuj Stanislav Brodnjak je povedal, da je bil tudi njegov dedek Maistrov borec. Mesto Ptuj se mora posebej oddolžiti liku generala Maistra. Elementa domoljubja in državnosti morata postati znova pomembna. Kot predsednik se bo zavzel za konceptualno in zelo pragmatično delo. Organi društva se
bodo v kratkem konstituirali. Zelo mu je žal, da razstavne sobe ne bo mogoče urediti v Nemčevi hiši v Slomškovi 14
na Ptuju, kjer so od leta 1750 živeli Maistrovi. Po očetu je imel general Rudolf Maister meščanske pravice na Ptu-
ju. Oče Franc je bil finančni uslužbenec, rojen v pečarski družini na Ptuju.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
V pozdrav ustanovitvi novega Društva generala Maistra Ptuj so zapeli Završki fantje.
V pogovoru (od leve) predsednik Društva generala Maistra Ptuj Stanislav Brodnjak, podpredsednik Zveze društev generala Maistra Ljubljana dr. Ludvik Toplak in predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev Milan Kneževič.
Ptuj • Kongres slovenske sekcije IPA
Zaupanje v slovensko policijo je zelo visoko
Delegate VI. kongresa mednarodne policijske zveze IPA - sekcije za Slovenijo, ki je potekal minulo soboto, 25. oktobra, v kongresni dvorani ptujskega hotela Primus, je nagovoril tudi minister za notranje zadeve Dragutin Mate; po oceni dela v minulem obdobju in določitvi smernic do leta 2011 pa so za predsednika slovenske sekcije IPA ponovno izvolili Stanislava Ficka.
Foto: M. Ozmec
Delegate in udeležence 6. kongresa slovenske sekcije mednarodne policijske organizacije IPA je v Ptuju nagovoril minister za notranje zadeve Dragutin Mate.
Kot je na otvoritveni slovesnosti ob pričetku 6. kongresa slovenske sekcije organizacije IPA poudaril minister Dragutin Mate, je zaupanje v slovensko policijo zelo visoko, saj tako kažejo vse pomembnejše javnomnenjske raziskave. Sicer pa je stopnja raziskanosti kaznivih dejanj je v zadnjem obdobju občutno večja, zato se državljani v tej državi počutijo varne. Uspešno delo slovenske policije v zadnjih letih pa je po njegovi trditvi posledica trdega dela vodstva in vsakega policista posebej. Ključ za uspešno delo policije so po njegovem predvsem dobri medsebojni odnosi, prijateljstvo in profesionalni odnos do državljanov. Ukrepi policistov so do nekaterih državljanov, predvsem raznih kršiteljev, sicer pogosto neprijazni, a naloga policije je zagotavljati varno življenje vsem državljanom, zato so nujni tudi ustrezni varnostni in restriktivni ukrepi.
Udeležencem kongresa slovenske sekcije IPA je minister Dragutin Mate zaželel, da bi pri svojem delu še naprej vzpodbujali medsebojno pomoč, saj je to porok za uspešno policijsko delo tudi v bodoče. Izrazil pa je tudi svoje prepričanje, da bo vsem po-
Devetčlanska komisija za nacionalna priznanja za dobro prakso pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve RS, ki na nacionalnem nivoju vodi preventivno kampanjo, je septembra obiskala družbo Terme Radenci, kjer jim je bilo predstavljeno upravljanje področja varnosti in zdravja pri delu v tem uspešnem podjetju. Ugotovljena dejstva so komisijo prepričala o odločitvi, da priznanje poleg družbe Revoz iz Novega mesta podeli tudi družbi Terme Radenci. V obrazložitvi priznanja je med drugim zapisano, da družba Terme Radenci obravnava varnost in zdravje pri delu
zitivnim vrednotam sledila tudi slovenska sekcija IPA, ne glede na to, katera stranka in kateri minister bo vodil to resorno ministrstvo.
Mednarodno policijsko združenje Inernational Police Association ali na kratko IPA je po besedah Stanislava Ficka, dosedanjega in ponovno izvoljenega predsednika slovenske sekcije IPA, največje mednarodno neodvisno stanovsko združenje policistov, ki povezuje prek 350.000 policistov iz 62 držav sveta. IPA je bila ustanovljena 1. januarja 1950 na pobudo angleškega policijskega narednika Arthurja Tropa kot edina mednarodna poklicna organizacija polici-
sistematično, odgovorno in celovito, ob tem pa vodstvo družbe šteje raven varnosti in zdravja pri delu za enega najbolj očitnih kazalcev kakovosti in poslovne zanesljivosti podjetja.
Savin Kompetenčni center Varstva, ki je tudi vodil proces in aktivnosti preventivne kampanje varnosti in zdravja pri delu v Poslovni skupini Sava, je za družbo Terme Radenci razvil posebno metodologijo za ocenjevanje tveganja, ki omogoča sistematično prepoznavanje nevarnosti. Ocenjevalni kriteriji verjetnosti, resnosti in izpostavljenosti so osnova za določitev stopnje tveganja na
stov, ki jih združuje ne glede na funkcijo, rang ali jezik, raso, regijo ali svetovni nazor. Poudaril je, da je to politično in poslovno popolnoma neodvisna organizacija, ki ni vezana na nobeno drugo skupino ali institucijo. Zato je odprta za policiste iz vseh držav, predvsem za proste, neovirane stike med pripadniki te službe, vzpostavlja pa tudi možnosti medsebojnih strokovnih izkušenj. Na temelju svojih ciljev je tudi registrirana pri Svetu Evrope s posvetovalnim statusom in kot nevladna mednarodna organizacija, njeno geslo pa je služiti prijateljstvu - servo per amikeco!
Temeljni cilj združenja IPA
delovnih mestih.
Družba Terme Radenci je v okviru projekta Zdrav, zadovoljen in motiviran sodelavec - najpomembnejša vrednota podjetja ob inovativnem pristopu pri ocenjevanju tveganja izvedla še številne aktivnosti v obliki delavnic in projektov.
Pokazatelji učinkovitega sistematičnega in celovitega pristopa k obvladovanju tveganja v družbi Terme Radenci se že izkazujejo v zmanjšanju števila nezgod in poškodb pri delu. V minulih dveh letih je prvih manj za 27 odstotkov, drugih pa za 14 odstotkov.
Niko Šoštarič
je zatorej gojiti mednarodne odnose in medsebojno pomoč med policisti doma in v svetu, lajšati izmenjavo izkušenj na poklicnem področju ter podpirati mednarodno policijsko sodelovanje, pozitivno vplivati na odnose med policisti ter odnose med policisti in drugimi državljani ter krepiti ugled policije in organizacije IPA, eno osnovnih načel pa je tudi zavzemanje za spoštovanje temeljnih načel mednarodne organizacije za človekove pravice. Poleg krepitve spoštovanja zakonov in ohranjanja reda je njen namen tudi razvijati socialne, kulturne, športne in druge dejavnosti med policisti.
Svojim članom po vsem svetu pa IPA med drugim nudi širok izobraževalni program, izobraževanje na vseh področjih doma in na tujem, študijska in druga koristna potovanja, mednarodno izmenjavo mladih policistov, izmenjavo strokovnih izkušenj, pomoč članom in njihovim družinskim članom, poleg tega pa še koriščenje tako
imenovanih IPA-hiš ter vrsto drugih ugodnosti.
Mednarodna policijska zveza IPA - sekcija za Slovenijo pa je bila ustanovljena 20. aprila 1991 v Gozd-Mar-tuljku, že naslednje leto, 6. novembra 1992, pa je bila v Rio de Janeiru sprejeta v svetovno organizacijo IPA kot polnopravni član. Danes pa je v 11 regionalnih IPA-klu-bih za Gorenjsko, Ljubljano, Štajersko, Koper, Postojno, Celje, Dolenjsko, Pomurje, Novo Gorico, Koroško in Po-savje v njej povezanih okoli 8000 članov iz vse Slovenije. Poleg aktivnih in upokojenih delavcev policije pa so njeni člani tudi cariniki in pazniki v zaporih.
Na delovnem delu 6. kongresa slovenske sekcije mednarodne policijske zveze IPA so delegati kritično ocenili svoje dosedanje delo v minulih treh letih, dogovorili pa so se tudi o programskih smernicah in aktivnostih do leta 2011, ob koncu pa so za naslednje triletno mandatno obdobje izvolili nove organe
sekcije ter funkcijo predsednika ponovno zaupali Stanislavu Ficku. Ta je ob tem poudaril, da želijo v slovenski sekciji IPA s svojim javnim delovanjem še naprej pozitivno vplivati na odnose med policisti in državljani, s tem pa še naprej krepiti ugled slovenske policije in njihove neodvisne stanovske organizacije.
Ob zaključku kongresa so se zaslužnim posameznikom oddolžili s priznanji slovenske sekcije IPA; plaketo IPA Slovenija so izročili Orkestru slovenske policije ter Alojzu Hrnčiču iz Celja, zlate znake IPA Slovenija so prejeli Marian Ojsteršek iz Celja, direktor družbe Debitel Borut Razde-všek iz Ljubljane, igralec Go-jimir Lešnjak - Gojc iz Kopra ter Ferdo Abraham iz koroške regije. Posebno zahvalo sekcije pa sta prejela Angela Kola-rič iz Maribora ter zmagovalec najboljše fotografije na letošnjem natečaju svetovne organizacije IPA Matjaž Corel iz Ljubljane.
M. Ozmec
Radenci • Za varnost in zdravje pri delu
Družbi Terme Radenci priznanje za dobro prakso
Med letošnjimi dobitniki priznanj za dobro prakso na področju varnosti in zdravja pri delu je tudi družba Terme Radenci, ki skupaj s Savinim podjetjem Sava medical in storitve, ki deluje v okviru Kompetenčnega centra Varstva. Nacionalna priznanja, ki jih je podelila ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman, so vezana na letošnjo Evropsko preventivno kampanjo varnosti in zdravja pri delu, aktivnosti za izboljševanje delovnega okolja pa so se odvijale pod skupnim naslovom Zdrav, zadovoljen in motiviran sodelavec, najpomembnejša vrednota podjetja.
Foto: M. Ozmec
Na kongresu je v dvorani hotela Primus sodelovalo okoli 200 delegatov in gostov iz sosednjih držav.
Ptuj • Pogovor z inovatorjem Rajkom Topoiovcem
Mini motorno kolo iz polivinilne vrečke
Ptujčan Rajko Topolovec, po rodu Prlek (rodil se je v Jastrebcih pri Sv. Bolfenku na Kogu), član inovatorskega centra Aktivnih slovenskih inovatorjev (ASI), je na mednarodnem sejmu inovacij, novih tehnologij in izdelkov Arca, ki je potekal v Zagrebu od 16. do 21. septembra letos, prejel srebrno medaljo za mini zložljivo motorno kolo, narejeno v dveh različicah - kot minimotor in kot skiro-motor. Na medaljo je zelo ponosen, prejel jo je v hudi konkurenci kar 317 inovacij - 217 hrvaških, 100 pa tujih.
.i;. ii U
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski inovator Rajko Topolovec je na mednarodnem sejmu inovacij, novih tehnologij in izdelkov Arca prejel srebrno medaljo za zložljivo motorno kolo.
Foto: Črtomir Goznik
Zložljivo motorno kolo je ekološko vozilo, ki ga je mogoče v minuti pospraviti v prtljažnik avtomobila.
»Gre za ekološko mini motorno vozilo z minimalno porabo za eno osebo, ki ga je mogoče v minuti pospraviti v kakršen koli prtljažnik avtomobila. Vozilo je posebej primerno tudi za vožnjo po kolesarskih stezah,« je svoj nagrajeni izdelek predstavil ptujski inovator, ki je svojo tehnično in rokodelsko spretnost pričel dokazovati že kot zelo mlad, pri tem pa se je opiral tudi na poznavanje materialov, osnovnih fizikalnih in kemijskih zakonov. Tehniki se zapisal, še preden je dejansko zaživel, pred prvim spominom, je zapisal v svoji drugi knjigi Kraj prišlekov. Vedno se je najraje zadrževal tam, kjer se je kaj vrtelo in brnelo. Žal pa svojih inovacij ni nikoli prijavil, ker ni imel nikoli denarja za to. En sam človek težko spravi skupaj toliko sredstev, da bi mu to uspelo. Pri nagrajenem motorčku pa je njegov cilj, da bi dosegel homologacijo, da bi ga lahko prodal, ker je zanj izredno povpraševanje. Registracije vozilo ne potrebuje, ker pelje po predpisih manj kot 25 km na uro.
Doslej je Rajko naredil šest mini zložljivih koles, vsako zimo v zadnjih šestih letih enega, vsak naslednji je bolj izpopolnjen, zadnji že tako, da misli, da izboljšav več ne potrebuje. Že tretje leto pa se tudi
Na predstavo so domači učenci in otroci iz vrtca povabili celo samega Trubarja, ki je sicer govoril bolj malo, zato pa je budno spremljal, kaj in kako so nastopajoči skozi otroške oči predstavili njegova dela in čas, v katerem je živel. Potrebno je priznati, da ostareli Trubar ni imel nobenih pripomb; zjezil se je le na »tiskarskega škrata«, ki je očitno nagajal piscem že pred 500 leti in ne le danes.
Učenci so sicer v zanimivi in pestro obarvani slabo uro trajajoči prireditvi uvodoma na kratko predstavili pomen Trubarjevega dela za Slovence, omenili tudi njegove naslednike Bohoriča, Krelja in Dalmatina, nato pa so skozi igro, petje in ples pokazali predvsem, kako se je živelo, delalo in zabavalo v davnem 16. stoletju, za zaključek pa so tedanje noše in plesne korake predstavili še plesalci iz društva Cesarsko-kraljevi Ptuj. Po nastopu so si zbrani lahko ogledali še pripravljeno razstavo ter se posladka-
sam z njim prevaža. Vožnja z mini zložljivim motornim kolesom prinaša velike koristi, prej je moral zaradi voženj na kratke razdalje dvakrat mesečno napolniti rezervoar avtomobila, zdaj samo enkrat mesečno. Priznali so mu tudi tehnološko inovacijo, tako na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, kjer je letos tudi razstavljal, kot tudi septembra v Zagrebu, ko je prejel srebrno medaljo. Zakaj bi morali porabiti dva litra bencina za iskanje parkirnega prostora po Ptuju, ki ga na koncu moraš plačati, če je mogoče porabiti le dva decilitra? Z mini motornim kolesom se je mogoče peljati po pločnikih in ko-
lesarskih stezah tako rekoč do vrat želenega cilja.
Za prvi uspeh svojih rok šteje Rajko Topolovec električni zvonec, čeprav takrat pri njih doma še niso imeli elektrike. V nižji gimnaziji, obiskoval jo je v Ljutomeru, se je ponašal tudi že z letalskimi modeli, ki jih je uspešno predstavil na okrajni gospodarski razstavi leta 1953. Izstopali so radijsko vodeni modeli, bil je pionir te tehnike v Sloveniji.
Pri 53 letih čisto sam v zraku
Po dolgih letih gradnje modelov se je tudi sam odločil, da
asNEriflri
bo izdelal ultra lahko letalno napravo, izdelal jo je v dveh letih, ni pa naredil naslednjega koraka, da bi se odlepil od matere zemlje, kot je sam zapisal v knjigi Kraj prišlekov, ker je pri hitrosti 60 km na uro vse preveč vibriralo in drgetalo. Med vsemi izpiti, ki jih je opravil v svojem življenju, pa je nekako krona izpit za pilota motornega zmaja. Z lastnim plovilom je v 53. letu starosti kot najstarejši Slovenec opravil izpit za pilota
4t .

motornega zmaja. Z nakupom homologirane letalne naprave, motornega zmaja, se mu je uresničila življenjska želja, da poleti samostojno in svobodno kot ptica. S srečo, vztrajnostjo oziroma prleško trmo mu je uspelo, da so se mu skoraj vse otroške želje uresničile.
Izdelkov, ki so tako ali drugače vzbujali zanimanje javnosti, je bilo v okviru hobi programa, kot rad poimenuje udejanjanje svojih idej, v vseh letih izredno veliko. V njegovi garaži v Abramičevi ulici 14 na Ptuju je v zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja nastal tudi jugoslovanski prototip vrtne kosilnice, ki mu je zvesto služila kar 23 let, dokler si ob upokojitvi ni kupil originalne. Še danes jo ima svojo kot rezervno, pravi, pa tudi zaradi nostalgije.
Rajko Topolovec je eden tistih aktivnih upokojencev, ki je na to, kaj bo delal, ko bo upokojenec, mislil še v aktivni delovni dobi, ne samo zaradi dolgčasa, v mislih je imel tudi morebitne slabe čase, ki bi ga lahko spremljali v penziji. Celotno delovno dobo je delal v TGA in malo tudi v Talumu, kjer je opravljal različna odgovorna in z razvojem povezana dela. V tem času je tudi nadgradil svojo izobrazbo metalurškega tehnika z visoko šolo za organizacijo dela.
Ena od idej je bila celo, da bi kot upokojenec, upokojil se je septembra leta 1993, delal zobotrebce, za njihovo izdelavo je izdelal brusilnik in sekalnik. Poskusno je celo izdelal nekaj tisoč zobotrebcev iz domače leske, nakar je ugotovil, da je bil strah pred dolgčasom in morebitnimi slabimi časi le odveč.
Slovenija premalo da na razvoj tehnike
Veliko piše, opravlja dela okrog hiše in v vinogradu (v Zaklu ima svoj hribček), kar krepi njegovo telo in dušo. Med pisanjem knjige Kraj pri-
šlekov je nastal motorni skiro, za katerega je idejo dobil na Expu 2000 v Hannovru. V trenutku se mu je naslikalo njegovo mini motorno kolo s 25 ccm motorjem in rezervoarčkom za dva dl bencina, kar je dovolj za dva kroga okrog Term in igrišča za golf na Ptuju. V skloplje-ni obliki ga je toliko, da ga je mogoče spraviti v polivinilno vrečko in v prtljažnik vsakega avtomobila.
Rajko Topolovec je prepričan, da je razvoj neke družbe tesno povezan z razvojem tehnike, ki je v Sloveniji močno zapostavljena. Tehnika je vir vsega napredka. Ugotavlja, da je vzrok za njeno stagnacijo prav gotovo tudi v tem, da se tehnični poklici med mladino premalo propagirajo. Opustil pa se je tudi program ljudske tehnike, ki je nekoč spodbujal interes mladih za tehniko. V nekdanji veliki občini Ptuj so veliko bolj kot danes spodbujali inovator-sko delo. 30. marec je bil dolgo dan inovatorjev občine Ptuj, kazalo bi ga obuditi.
Tudi v MO Ptuj so se že pred leti zavzeli za to, da bi zagotovili pogoje za inovativno ustvarjalnost, s tem ko so ustanovili ZRS Bistra. Rajko Topolovec je za pomoč pri homologaciji prosil Bistro, prav tako pa se je zavzel, da bi na območju nekdanje vojašnice svoj prostor dobili ptujski inovatorji, da bi tam imeli stalno ali občasno razstavo. Ideja je bila dobra, vendar se doslej ni zgodilo nič.
Za izredne dosežke na področju inovatorske dejavnosti je Rajko Topolovec prejel več priznanj, med drugim Raziskovalne skupnosti občine Ptuj ter Medobčinske gospodarske zbornice za Podravje skupaj s podravskimi sindikati.
Je pa tudi avtor dveh knjig, prva nosi naslov Pot do kruha, druga Kraj prišlekov. Njegov računalnik pa je že poln gradiva za tretjo, ki jo je zasnoval kot zbornik z delovnim naslovom Povedano in zamolčano.
Videm • Ob Trubarjevem letu
S Trubarjem od A do Ž
V športni dvorani videmske osnovne šole so tamkajšnji osnovnošolci skupaj s člani KD Franceta Prešerna minuli četrtek popoldne pripravili prav luštno in zanimivo predstavo, namenjeno letošnji 500. obletnici Trubarjevega rojstva in prazniku reformacije.
li z domačimi dobrotami.	prireditvi v spomin velikemu bilo niti enega predstavnika
Kljub polni veliki šolski te- Trubarju pa se je težko izogniti občine oz. občinske uprave. lovadnici in igrivo izpeljani dejstvu, da med obiskovalci ni	SM
Foto: SM
Videmski osnovnošolci so skupaj s člani KD Franceta Prešerna na zabaven in iskriv način prikazali delo in življenje Primoža Trubarja.
Gospodarstvo po svetu
Rim • Izgon vseh nelegalnih priseljencev
Italija bo zaprla 124 romskih naselij
Foto: internet
Italijanska vlada bo zaprla 124 nezakonito postavljenih romskih naselij v Rimu, je po poročanju tiskovne agencije Ansa napovedal notranji minister Roberto Maroni. Dejal je še, da bo Italija izgnala vse, ki živijo v ilegalnih naseljih in ki nimajo dovoljenja za bivanje, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Od 167 popisanih nomadskih naselij v Rimu, Milanu in Neaplju
jih je bilo po Maronijevih besedah 124 postavljenih nezakonito, 43 pa zakonito. Vsi nezakonito postavljeni tabori »bodo zaprti in izpraznjeni«, namesto njih pa bodo lokalne oblasti zgradile ustrezno opremljena naselja, ki bodo v skladu s higienskimi in sanitarnimi določili. V novih naseljih se bodo, kot je dejal notranji minister, lahko naselili tisti, ki bodo imeli dovoljenje za bivanje, vsi ostali pa bodo izgnani. Kot je po poročanju Anse dejal Maroni, imajo nomadi pravico, da ostanejo v Italiji, a le, če bivajo v ustreznih razmerah.
V kampih, ki so bili popisani v sklopu popisovanja Romov, živečih v Italiji, trenutno živi skoraj 12.350 ljudi, med njimi 5440 otrok. Maroni, član stranke Severna liga Umberta Bossija, je prepričan, da je pred začetkom popisovanja Romov v Italiji živelo vsaj še enkrat toliko ljudi. Večinoma naj bi šlo za Romune, ki so iz Italije odšli v Francijo, Španijo in Švico.
Popis Romov je eden od ukrepov desnosredinske vlade Silvia Berlusconija v boju zoper nezakonite priseljence. Med te ukrepe
sodi tudi odvzemanje prstnih odtisov Romom, ki je sprožilo veliko kritik, a po prepričanju Evropske unije ni sporno ali diskriminator-no. (sta)
Dunaj • Razkol znotraj Haiderjeve stranke
Bucher vodja poslanske skupine BZÖ
Foto: internet
Predsednik Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZO) Štefan Petzner je v pogovoru za Krone TV in avstrijski radio spregovoril o svojem odnosu s preminulim predsednikom BZO in deželnim glavarjem avstrijske Koroške Jorgom Haiderjem. Na vprašanje, kako bo vodil stranko, pa je dejal, da bo po najboljših močeh nadaljeval s Haiderjevo dediščino.
»Samo njega sem imel. In sedaj sem povsem sam,« je v zelo čustvenem pogovoru vidno užaloščen dejal 27-letni Petzner. »Pogosto mi je dejal: Ti si moj človek življenja. On in jaz sva vedela, kaj to pomeni in naj to ostane tudi med nama,« pogovor povzema nemški časnik Bild.
»Kar zadeva Jorga in mene, je bilo več. Bilo je obsežno - na več ravneh. Ni bil samo moj šef, ampak je bil tudi moj najboljši prijatelj. Skupaj sva zmagovala, skupaj izgubljala. To je zelo osebno, skupaj sva jokala. Ne pogosto, a vendarle,« je še dejal Petzner.
O odnosu Haiderja z njegovo soprogo Claudio, je Petzner dejal, da ga je »ljubila kot ženska in on
jo je ljubil kot moški«. »Jaz sem ga ljubil kot najboljšega prijatelja in človeka življenja na drugačen in lasten način. To je razumela,« je dejal novi predsednik BZO, ki je še tudi razkril, da je večkrat prespal pri družini Haider, »ker me je bilo ponoči samega strah«.
21 poslancev BZO je sicer v sredo zvečer ustanovilo svojo poslansko skupino in za vodjo poslanske skupine soglasno izvolilo Josefa Bucherja. Gre za 43-letne-ga hotelirja iz avstrijske Koroške, očeta treh sinov, ki od leta 2002 sedi v avstrijskem parlamentu. S tem naj bi se BZO po pisanju avstrijskega Kurierja odločil tudi za novo usmeritev svoje politike, saj velja Bucher za zmernejšega, stvarnega politika.
Za favorita za mesto poslanske skupine je sicer pred tem veljal Petzner, ki pa je, kot je dejal, sam glasoval za Bucherja in tudi ne misli, da je njegov položaj na čelu BZO ogrožen. »Mislim, da se bova zelo dobro dopolnjevala,« je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA v sredo zvečer izjavil Petzner in ocenil, da ločitev funkcije vodje poslanske skupine od funkcije predsednika stranke »ni sploh nič nenavadnega«. Zavrnil je tudi navedbe, da naj bi za mesto vodje poslanske skupine sploh ne kandidiral, ker je vedel, da v stranki nima zadostne podpore, piše APA.
Kot sicer piše Kurier, pa so v sredo zvečer na ustanovni seji poslanske skupine BZO izbruhnili tudi spori glede Petznerjevih čustvenih izjav o njegovem posebnem odnosu s Haiderjem.
58-letni Haider je v umrl pred 17 dnevi v prometni nesreči v naselju Ilovje v bližini Celovca, ko je po prehitevanju zletel s ceste in zaradi hudih poškodb glave in prsnega koša umrl na poti v celovško bolnišnico. V času nesreče je vozil s hitrostjo 142 kilometrov na uro, čeprav je bila tam omejitev hitrosti 70 kilometrov na uro, v krvi pa je imel 1,8 promila alkohola. (sta)
Hrvaška • Terorizem obvladal ulice Zagreba
V eksploziji bombe umrl predsednik uprave Nacionala Pukanič
V eksploziji pod avtomobilom podtaknjene bombe sta nocoj v Zagrebu umrla predsednik uprave medijske skupine NCL Ivo Pukanič in vodja marketinga Niko Franič, je poročala Hrvaška televizija (HTV). Sklicevala se je na izjave zaposlenih v tedniku Nacional, ki jih je medtem potr-Foto: internet dila tudi hrvaška policija.
Bomba pod vozilom v lasti NCL je eksplodirala na parkirišču pred sedežem družbe. Eden izmed novinarjev Nacionala Plamenko Cvitic je za HTV pritrdilno odgovoril na vprašanje, ali je med umrlimi tudi Pukanic. Da sta v napadu umrla Pukanic in Franič, je jasneje potrdil tudi načelnik urada direktorja policije Krunoslav Borovec. Časnik Jutranji list na svoji spletni strani poudarja, da gre verjetno za naročeni napad na vodilne ljudi Nacionala.
Hrvaški predsednik Stipe Mesic je v odzivu na napad v sporočilu za javnost zapisal, da je z današnjim umorom terorizem prišel na ulice glavnega mesta Hrvaške. Dodal je, da se hrvaška pravna država še ni srečala s takšnim izzivom. »Na teror in terorizem morata država in sistem odgovoriti takoj, odločno in z vsemi sredstvi,« je poudaril Mesic, ki je za petek napovedal sejo sveta za nacionalno varnost.
Medtem je premier Ivo Sanader na izredni novinarski konferenci napovedal ostrejši in odločnejši boj proti organiziranemu kriminalu in terorizmu. »Ne bomo dovolili, da bi Hrvaška postala Bejrut,« je poudaril Sanader, ki pa je izključil možnost izrednega stanja. Med drugim je pritrdil novinarjem, ki so vprašali, ali je možno, da bi bil napad na Pukanica organiziran izven Hrvaške, tako kot je bilo to leta 1991.
Bomba je eksplodirala nekaj po 18. uri. Žrtvi sta bili v avtomobilu znamke lexus. Zaradi posledic eksplozije naj bi bila po navedbah predstavnika policije Borovca poškodovana še ena oseba. Neuradno naj bi bila lažje poškodovana dva delavca, ki sta bila v stavbi tednika Nacional.
Policija je po prijavi državljanov prišla na kraj dogodka in zavarovala širše območje okrog sedeža skupine NCL, ki se nahaja v strogem središču hrvaške prestolnice, slabih 500 metrov vzhodno od osrednjega Trga bana Jelačica. Borovec je državljane, ki bi lahko policiji pomagali, pozval, naj se ji oglasijo.
Policija je med drugim poizvedovala tudi pri študentih zasebnega študija novinarstva, ki so bili v času eksplozije prav tako v stavbi Nacionala. Eden izmed njih je tako kot novinar Nacionala potrdil, da gre pri umrlem v eksploziji za Pukanica. Prestrašeni okoliški stanovalci so medtem pričali o razbitih steklih na svojih stanovanjih, ki jih je povzročila močna eksplozija.
Pukanic je bil rojen leta 1961, v medijih se je pojavil že pri 18 letih, ko je deloval kot fotograf. Od leta 1991 je bil urednik tednika Globus, pet let zatem pa je ustanovil tednik Nacional. Leta 1999 so ga na Hrvaškem razglasili za novinarja leta.
Njegova medijska kariera je bila sicer protislovna, saj so jo spremljale informacije o domnevni povezanosti s kriminalnimi skupinami, policijo in obveščevalnim službami. Spomladi letos je preživel poskus atentata, ko ga je neznanec pred stavbo v Zagrebu, v kateri je živel, napadel s pištolo. Po tem napadu je imel policijsko varstvo, a so ga pred dvema mesecema na njegovo željo odpravili.
Pukanic je prva smrtna žrtev med novinarji po vojni na Hrvaškem, je v odzivu na napad dejal predsednik hrvaškega novinarskega društva Zdenko Duka. Pukanic in Franič sta tretja in četrta žrtev v valu nasilja, v katerem sta bili zgolj v zadnjih desetih dneh v Zagrebu umorjeni še dve osebi, odvetniška pripravnica Ivana Hodak (26) in protislovni podjetnik Zoran Mrvelj (42). (sta)
Peking • Vzhodna Azija s skupnim skladom za boj proti krizi
Evropske banke s tremi bilijoni evrov za pomoč svojim finančnim trgom
Voditelji držav Vzhodne Azije so se danes v Pekingu dogovorili za oblikovanje sklada v višini 80 milijard dolarjev za boj proti svetovni finančni krizi. Sporazum med desetimi članicami Združenja držav jugovzhodne Azije (Asean) ter Kitajsko, Japonsko in Južno Korejo je prvi usklajeni odgovor regije na krizo.
Voditelji omenjenih trinajstih držav (t.i. skupina Asean plus tri) so dogovor za oblikovanje novega azijskega denarnega sklada sklenili na srečanju pred začetkom vrhunskega srečanja EU in Azije (Asem) v kitajski prestolnici.
»Strinjali so se glede potrebe po okrepitvi regionalnega sodelovanja in usklajevanja politik spričo svetovne finančne krize,« je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP povedal tiskovni predstavnik južnokorejskega predsednika Lee Myung Baka.
Sklad v višini 80 milijard dolarjev naj bi vzpostavili do konca junija prihodnje leto, njegovo delovanje pa naj bi nadzirala neodvisna regionalna finančna organizacija.
»Trenutne gospodarske razmere v svetu so hude in zapletene,« je v četrtek na srečanju z indonezijskim kolegom Susilom Bambangom Yudhoyo-nom ocenil kitajski predsednik Hu Jintao. »Države v razvoju so soočene s finančnimi tveganji, slabim tujim povpraševanjem in vedno višjo inflacijo,« je dodal.
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je v četrtek ob prihodu v Peking, kjer se je odvijalo dvodnevno srečanje 43 članic Asem, pozval Azijo k večji pomoči pri soočanju s svetovno finančno krizo. »Skupaj plavamo in skupaj se lahko utopimo,« je dejal.
Evropske vlade so že namenile več kot tri bilijone dolarjev bankam in finančnim trgom za ohranitev stabilnosti svojih finančnih sistemov, medtem ko so azijske vlade svoje posredovanje zaenkrat omejile le na zniževanje obrestnih mer, jamstvo za bančne vloge in denarne injekcije posojilnim trgom. Evropske države ukrepe usklajujejo, azijske pa so doslej sprejemale bolj ali manj samostojne odločitve. (sta)
NEW YORK - Cena surove nafte se je v četrtek med trgovanjem na newyorški blagovni borzi nekoliko zvišala. Zahodnoteksaška lahka nafta se je podražila za 2,19 dolarja na 68,94 dolarja, severno-morska nafta brent pa za 2,06 dolarja na 66,58 dolarja. Naftni trg je usmerjen v petkovo izredno srečanje Organizacije držav izvoznic nafte (Opec). Predsednik naftnega kartela Chakib Khelil je napovedal, da bo Opec zmanjšal dnevno proizvodnjo nafte, za koliko, pa ni povedal. O kvoti bodo odločali na srečanju, po njegovih besedah pa bodo pri tem zmerni, saj z večjimi rezi v proizvodnjo ne želijo poglobiti finančne krize. Medtem pa savdski naftni minister Ali Nuaimi ni želel prejuducirati odločitve organizacije, saj da se bodo odločili na petkovem srečanju. Tudi minister za energijo Združenih arabskih emiratov Mohamed al Hamli je dejal, da bo na odgovor na vprašanje, ali bo Opec zmanjšal proizvodnjo, treba počakati do petka. Dodal pa je, da so zaskrbljeni nad strmim padcem cen nafte.
MILANO - V Milanu se je začel sodni proces proti nekdanjemu guvernerju italijanske centralne banke Antoniu Faziu, ki ga obtožujejo zlorabe občutljivih informacij med prevzemom banke Antonveneta. Za to banko sta se potegovala nizozemska banka ABN Amro in italijanska Banca Popolare Italiana, slednji pa naj bi Faziu zaupal nekatere zaupne informacije. Fazio, ki je centralno banko vodil več kot 12 let, se je izrekel za nedolžnega. Fazio, ki naj bi po ocenah tožilstva zaupne informacije o prevzemu Antonveneta marca predlani posredoval svojemu prijatelju Gianpieru Fioraniju, takrat prvemu možu Bance Popolare Italiana. Fiorani je prav tako obtožen v tem primeru, skupaj s 16 drugimi. ABN Amro je namreč za Antonveneta ponudil 7,2 milijarde evrov, vendar je bilo to premalo, ker je Banca Popolare Italiano, ki je takrat že imela manjši delež Antonveneta, dala višjo protiponudbo. Zaupne informacije o namerah ABN Amra pa naj bi italijanski banki razkril Fazio, saj je imel dostop do njih, ker so morali Nizozemci v postopku prevzema o vsemu obveščati italijansko centralno banko. Po škandalu, ki je dodobra pretresel italijansko bančništvo, je Fazio, ki je bil že prej nenaklonjen tujemu lastništvu italijanskih bank, zaradi pritiska takratnega in zdajšnjega italijanskega premiera Silvija Berlusconija odstopil, Banca Popolare Italiano pa je morala odprodati pridobljeni delež.
NEW YORK - Ameriška banka Goldman Sachs bo zaradi še vedno trajajoče krize na kreditnem in posojilnem trgu odpustila deset odstotkov vseh zaposlenih. Brez dela bo ostalo okoli 3260 ljudi, dodatnega odpuščanja pa ne načrtujejo. Število zaposlenih, ki je bilo rekordno ob koncu tretjega četrtletja letos, se bo tako znižalo na raven, ki je blizu številu zaposlenih v letih 2006 in 2007. Odpuščanja so rezultat trenutnega gospodarskega okolja in s tem povezanimi manjšimi poslovnimi dejavnostmi. Goldman Sachs je ob koncu letošnjega tretjega trimesečja zabeležil za 71 odstotkov nižji dobiček, kljub temu pa je bil padec nižji od njegovih tekmecev, ki so četrtletne izgube beležili skoraj vse leto. Prejšnji mesec je banka končala pogovore o prodaji prednostnih in navadnih delnic Buffett's Berkshire Hathawayju. Po pogodbi bo ameriški milijarder Warren Buffett vložil najmanj pet milijard dolarjev svežega kapitala kot pomoč Goldmanu Sachsu. Investicija bi se lahko podvojila na deset milijard dolarjev. Hkrati je Goldman Sachs izdal navadne delnice, s čimer bo z javno prodajo zvišal kapital banke za dodatnih pet milijard dolarjev.
STUTTGART - Nemški avtomobilski proizvajalec Daimler je po slabšem poslovanju v tretjem četrtletju ponovno znižal napoved celoletnih rezultatov. Dobiček iz poslovanja naj bi na letni ravni znašal okoli šest milijard evrov in ne prej napovedanih sedem milijard. Kot je poročala nemška tiskovna agencija dpa, je Daimler v tretjem četrtletju letos zabeležil 648 milijonov evrov dobička pred obrestmi in davki (EBIT), medtem ko je v enakem obdobju lani znašal 1,9 milijarde evrov. Prihodek se je znižal za sedem odstotkov na 23,8 milijarde evrov. Družba je po tretjem četrtletju že drugič letos znižala napoved dobička iz poslovanja v celotnem letu, in sicer prvič po drugem četrtletju s 7,7 na sedem milijard dolarjev, sedaj pa na dobrih šest milijard evrov. Daimler je v tretjem četrtletju sicer ustvaril 213 milijonov evrov čistega dobička, medtem ko je v enakem lanskem obdobju zabeležil 1,5 milijarde evrov izgube. Razlog za lanskoletno izgubo so bile visoke obremenitve zaradi povezanosti z ameriškim avtomobilskim proizvajalcem Chrysler.
VEVEY - Največji prehrambeni koncern na svetu Nestle je v letošnjih prvih devetih mesecih povečal prihodke za 3,4 odstotka na rekordnih 81,4 milijarde frankov (54,4 milijarde evrov). Povečala se je tako prodaja živil kot pijač, ki je k skupni številki prispevala 75,8 milijarde frankov, pa tudi farmacevtskih izdelkov. Organsko rast prihodkov, pri kateri niso upoštevani vplivi menjalnih tečajev ter pripojitev, pa vodstvo koncerna v današnjem sporočilu za javnost ocenjuje na 8,9 odstotka. Rast prodaje je bila še posebej močna v Aziji, Oceaniji in Afriki, vendar se je povečala tudi v obeh Amerikah ter Evropi. Izvršni direktor Paul Bulcke je komentiral, da rekordna prodaja v prvih devetih mesecih odseva »močno rast tako v razvijajočem se kot v razvitem svetu«. Nestle je hkrati zvišal napoved o letošnjih prihodkih - po novem pričakuje, da bo organska rast letos približno osemodstotna, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Doslej je podjetje napovedovalo, da bo rast prihodkov v primerjavi z lanskim letom zgolj 7,4-odstotna.
ZÜRICH - Druga največja švicarska banka Credit Suisse je v tretjem letošnjem četrtletju zabeležila 1,26 milijarde švicarskih frankov (843,4 milijona evrov) izgube, medtem ko je v enakem obdobju lani imela 1,3 milijarde frankov (870 milijonov evrov) čistega dobička. Banka je morala v četrtletju odpisati dodatnih 2,4 milijarde frankov (1,6 milijarde evrov). Prihodki banke so se v četrtletju glede na enako lansko obdobje razpolovili na 3,11 milijarde frankov (2,08 milijarde evrov). Credit Suisse je na področju investicijskega bančništva morala odpisati dodatnih 2,4 milijarde frankov, s čimer je skupni obseg odpisov od začetka kreditne krize v ZDA v lanskem letu dosegel 10 milijard frankov (6,7 milijarde evrov). Credit Suisse je z odpisi uspela zmanjšati izpostavljenost tveganim izvedenim finančnim instrumentom za 17 odstotkov na 11,8 milijarde frankov (7,9 milijarde evrov), izpostavljenost zaradi hipotekarnih posojil pa za 15 odstotkov na 12,8 milijarde frankov (8,6 milijarde evrov). V banki pričakujejo, da bodo tržne razmere tudi v zadnjem četrtletju težavne, zato so previdni glede napovedi do konca leta. (sta)
Ormož • Spremembe režima ob železnici
Nadvoza v Ormožu ne bo
Na 19. redni seji občinskega sveta so se svetniki seznanili tudi z Informacijo o stališčih do pripomb z javne razgrnitve dopolnjenega osnutka Državnega prostorskega načrta za rekonstrukcijo in elektrifikacijo železniške proge Pragersko-Ormož, ki jih je posredovala Metka Černelč, generalna direktorica direktorata za prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor RS. Na seji jih je predstavil Boštjan Najžar, na Ormoškem pa vsebujejo kar nekaj zanimivih rešitev.
V	izdelavi je Državni prostorski načrt za rekonstrukcijo in elektrifikacijo železniške proge od Pragerskega do Hodoša v dolžini 109 kilometrov, ki zajema postavitev električne vozne mreže, izgradnjo petih elektronapajal-nih postaj, rekonstrukcijo proge na nekaterih odsekih, ureditev prečkanj, območja prestavitev, rekonstrukcij in gradnje povezovalnih cest, območja vodnogospodarskih ureditev, območja ruši-tev objektov ter območja ukrepov za preprečevanje prekomernih vplivov na okolje. Območje ureditve zajema 16 slovenskih občin, po katerih so v začetku leta potekale javne razgrnitve. V ormoškem gradu smo takrat lahko slišali veliko umestnih, pa tudi malo manj umestnih pripomb, pripombe pa so krajani lahko podali tudi pisno na pristojno ministrstvo.
Lekcija o podvozih bila uspešna
V	Osluševcih je bila prvotno predlagana ureditev s podvozom. Predvsem zaradi visoke podtalnice je prvotna rešitev spremenjena v nadvoz z navezavo na javno pot in glavno cesto. Nadvoz se bo zgradil približno 40 metrov vzhodno od obstoječega prehoda čez progo v smeri Ormoža.
Krajani so predlagali povezovalno cesto med prehodoma Trgovišče 1 in Trgovišče 2, kar je bilo upoštevano, s tem da se ukineta dva preho-
Načrtovanega nadvoza na območju hriba nad železniško postajo prehod čez progo.
Foto: vki
Ormož ne bo, bodo pa prestavili
da.
Prav tako v obliki podvoza je bilo predvideno izvenni-vojsko križanje ceste in železnice v Mihovcih. Tukaj se predlagana rešitev spremeni v nivojski prehod, zavarovan z avtomatskimi zapornicami (kot je sedaj). Za pešce in kolesarje pa se uredi način, ki bo omogočal njihov varen prehod čez progo. Do spremembe je prišlo predvsem zaradi težje izvedbe zaradi visoke podtalnice, vprašljiva pa bi bila tudi soglasja direkcije za ceste, saj so njihovi predstavniki na javni razpravi pred meseci jasno povedali, da želijo pretočno cesto. S pretočnostjo podvozov pa so na našem območju bolj slabe izkušnje.
Zgodba Za kolodvorom se bo razpletla
V Ormožu je bilo predvideno izvennivojsko križanje ceste in železnice v obliki nadvoza z velikimi posegi v prostor, tudi na zavarovano območje kulturne dediščine. Predlog občine in občanov, da se načrtovano ne realizira, je bil upoštevan. Tako nam v Ormožu ostane nivojski prehod, ki ga bodo prestavili za 20 metrov v smeri proti Ptuju, kar bo imelo za posledico rušitev dveh stanovanjskih poslopji na tej lokaciji. Pri tem je bila upoštevana tudi gradnja vzhodne obvoznice, ki prav tako zajema rušitev vseh stanovanjskih hiš Za ko-
Najbolj bodo rešitve veseli prebivalci Za kolodvorom, ki že leta živijo v neznosnih razmerah, ujeti med nasip Drave, cesto, ki služi za intenziven prevoz gramoza s težkimi tovornjaki, in železniške tire.
lodvorom, kjer prebivalci že dolgo na lastni koži občutijo problem tovornega prometa in železnice. Med občino in direkcijo za ceste in direkcijo za železniški promet je bil menda podpisan protokol o medsebojnih obveznostih, ki ureja, kdo bo prevzel kateri del obremenitev, ki iz omenjenih rušitev izhajajo.
Spremembe se obetajo tudi na območju pri (bivši) Tovarni sladkorja Ormož. Vzhodna obvozna cesta bo nivojsko križala progo Ormož-Sredi-šče ob Dravi, nato pa bo šla v podvoz pri TSO in se navezala na obstoječo industrijsko cesto, ki je služila za dovoz pese. Na ta račun se ukinja kar nekaj nivojskih prehodov. Kot je povedal Boštjan Najžar, naj bi v prihodnosti ta cesta postala regionalna, cesta skozi mesto Ormož pa občinska.
Za ureditev prehoda v Pu-šencih, na glavni cesti Or-mož-Središče ob Dravi, je bilo izdelanih več možnosti. Sprejeta je bila južna varianta izvennivojskega križanja v obliki nadvoza, zato se vsi ni-vojski prehodi ukinjajo.
V	Pavlovcih ostaja prvotno načrtovana rešitev - sprememba trase železnice in nadvoz ceste nad železnico. Omenjena ureditev predvideva rušitev stanovanjskih objektov na levi strani ceste.
Med prehodi Libanja 1 in Libanja 2 je bila upoštevana izgradnja predlagane povezovalne ceste.
V	Ivanjkovcih želenega nadvoza zaenkrat ne bo. Občinski svetniki so bili mnenja, da se ministrstvu še enkrat priporoči, da ponovno preuči svojo odločitev.
Pa brez zamere
Nomen est omen
In ne samo to, ime zna biti včasih tudi naporno
Menda ni nobena skrivnost, da se je v prejšnjem tednu na slovenskih tleh mudila Elizabeth Alexandra Mary iz hiše Windsor, drugače znana tudi pod nazivom "Elizabeta II., po božji milosti kraljica Združenega kraljestva Velike Britanije, Severne Irske in vseh njenih ostalih kraljestev ter dežel, voditelj(ica) Commonwealtha, branitelj(ica) vere". Precej dolgo ime, ki zna nosilcu/ki le-tega povzročiti marsikatero preglavico.
Recimo, predstavljajte si, da kraljico ustavi prometna policija, ker v naselju pelje deset kilometrov prehitro, pa še kak kozarček ali dva vrhunskega single malt whiskyja preveč je spustila po grlu. Pa jo nato policaj vpraša, kako ji je ime in kako se piše, ona pa naučeno zdrdra svoje zgoraj navedeno ime (in priimek). Verjetno si predstavljate, kako bi policaj pogledal, ko bi slišal to deklama-cijo, ki po dolžini krepko poseka, na primer, vsak japonski haiku. Predstavljajte si, da bi vam bilo ime "Marička, po mamini dobri volji tretja hčerka od zadaj naprej, izvedenka za molžo in futranje pujsov, branilka grunta". Ali pa "Franc, po milosti božji in farjevi krščen Frančišek, gospodar svojega grunta, strah in trepet pujsov, vladar šanka v lokalni oštariji". In to bi morali, potem ko ste zvrnili kak kozarček ali dva špricarja preveč (vrhunski single malt whisky pri nas namreč ni preveč avtohtona in priljubljena vrsta) zdrdrati prometnemu policaju, ko bi vas ustavil, ker ste prekoračili dovoljeno hitrost. Da, ne bi se vam dobro pisalo; zelo bi verjetno po ekspresnem postopku končali v komori, pardon, prostoru za pridržanje alkoholno obarvanih oseb.
A Elizabeth Alexandre Mary policaj najbrž ne bo zalotil pri prehitri vožnji pod vplivom vrhunskega single malt whiskyja, saj najverjetneje v svojem življenju avtomobila ne vozi prevečpogosto. Pravzaprav sploh nisem prepričan, da ima opravljen vozniški izpit. No, morda ga ima, pa samo dovoljenja ni podaljšala na upravni enoti? Kdo ve. A pustimo to - Elizabeth Alexandri Mary tudi izven cestnega prometa s svojim imenom ni lahko; kajti če že vozi ne, pa po telefonu menda kdaj pa kdaj vseeno opravi kak klic. In ker se je na začetku telefonskega pogovora vljudno predstaviti, Angleži pa so vljudni ljudje, mora imeti Elizabeth Alexandra Mary tudi na tem področju nemalo težav: "Pozdravljeni, tukaj Elizabeta II., po božji milosti kraljica Združenega kraljestva Velike Britanije, Severne Irske in vseh njenih ostalih kraljestev ter dežel, voditelj(ica) Commonwealtha, branitelj(ica) vere. A bi mi lahko gor v sobo prosim lahko prinesli en čaj in eno odejo, ker me nekaj cuka v kolenih?"Da, precej težavna stvar.
Pa še bi se našlo stvari, kjer mora imeti uboga Elizabeth Alexandra Mary težave. Predstavljajte si recimo, kakšne probleme mora imeti z izdajo raznih članskih izkaznic, ki so ponavadi precej majhni kartončki, na katere dvomim, da lahko spravijo več kot pol njenega imena. Ali pa pri for-mularjih in vlogah na občini ali upravni enoti. In seveda, huh, na internetu! Saj mora za vsak nov nakup preko interneta s kreditno kartico vnesti svoje polno ime v za to predvideno polje! Pa še to - kako za vraga sploh natisnejo njeno ime na kreditno kartico? Ima morda posebno, za eno dolžino daljšo od naših? Nič kaj zavidljiva situacija, biti človek s tako dolgim imenom, pa čeprav si modre krvi.
Elisabeth Alexandri Mary torej s tem svojim imenom res ni lahko. Nič čudnega torej, da se po svetu predstavlja kar s "Kraljica Elizabeta II.". Tudi jaz in (zelo verjetno) tudi vi bi se, če bi imeli tako dolgo ime, kot ga ima ona.
Gregor Alič
V Žerovincih, kjer je zelo nevaren priklop na glavno cesto, v ovinku, še iščejo najprimernejšo novo lokacijo prehoda, pri čemer se bodo ukinili vsi nezavarovani prehodi. Zavarovan prehod se bo najverjetneje uredil v bli-
žini gasilskega doma.
Največ pripomb so imeli posamezniki glede protihrupne zaščite na celotni trasi. Rešitve so od primera do primera različne, večinoma pa se urejajo z menjavo oken.
Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Ptuj • Začel se je festival Vino ni voda
Pred nami so dnevi vina, kraljic in dobre glasbe
S predstavitvijo Ptujske vinske kleti in gostovanjem vinskih kraljic Ptuja Tatjane Caf in Slovenije Svetlane Širec se je v petek v hotelu Mitra pričel sedmi festival Vino ni voda. Ta bo potekal vse do 8. novembra, skupaj pa se bo predstavilo osem izbranih vinarjev.
Začel se je festival Vino ni voda.
Tradicionalni kulturno-iz-obraževalni festival Vino ni voda, ki ga Klub ptujskih študentov letos prireja sedmič zapored, bo ponovno gostil najboljše slovenske vinarje. Medtem ko so se v preteklih letih predstavljali samo vinarji iz podravske vinorodne dežele, bodo svojo žlahtno kapljico letos s ponosom ponudili tudi Primorci in Posavci.
»Gre za projekt, katerega namen je mlade poučiti o kulturi pitja vina, jim približati postopek pridelave žlahtne kapljice in jih seznaniti s tem, kaj je dobro vino in kako se pije. Vsako leto festival nadgradimo, zato tudi pričakujemo dober odziv,« je pojasnil
Vodja festivala Alen Iljevec v družbi vinske kraljice Slovenije Svetlane Širec (levo) in vinske kraljice Ptuja Tatjane Caf.
Alen Iljevec, vodja festivala Vino ni voda.
Rdeča nit festivala ostajajo degustacije vrhunskih vin, ki bodo v kombinaciji z dobro glasbo popestrile zadnje oktobrske in prve novembrske dni letošnje jeseni. Uvodna predstavitev festivala je tudi letos pripadla domačinom, svoja vina - beli pinot, sivi pinot, pinky chick in traminec - je predstavila Ptujska vinska klet na čelu z direktorjem Andrejem Sajkom. Otvoritve festivala sta se udeležili tudi vinska kraljica Slovenije Sve-tlana Širec in vinska kraljica Ptuja Tatjana Caf. Za prvi glasbeni utrinek sedmega vinske ptujske manifestacije je s svojim nastopom poskrbela ljudska skupina Stari prijatelji iz Kicarja.
Medtem ko je otvoritev festivala potekala v Mitri, so ga v soboto preselili v prostore Park hotela Ptuj, kjer je potekala degustacija vin kleti Ve-rus. Prvi festivalski vikend so organizatorji zaključili s predstavitvijo vinarstva Cvitenič. Nadaljevali bodo v četrtek z ogledom Ptujske vinske kleti, v dneh do 8. novembra pa se bodo predstavila še vinarstva Steyer, Turčan, Dolc, Druzo-vič in Vina Koper.
Tudi letošnje dogajanje spremlja priročna zloženka, v kateri je predstavljen potek dogodkov, vsebuje pa tudi podatke o sodelujoči vinarjih.
Sedmi festival Vino ni voda bo zaključen v soboto, 8. novembra, s prireditvijo pred Kavarno ptujskih študentov in koncertom Bojane Glatz v hotelu Mitra.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Nova igrala v Mestnem parku
Učenci in otroci smo srečni
Pred kratkim so v parku blizu OŠ Mladika postavili nova igrala. So lepša, novejša in kvalitetnejša kot prejšnja, zato jih učenci z veseljem obiskujemo in se na njih igramo. Ker je igral veliko več, kot jih je bilo prej, imamo tudi več možnosti, da vsak najde nekaj zase. Naša šola je vesela nove pridobitve, zato si želimo, da bi se igrala dolgo obdržala.
Hvala vsem, ki so se za to odločili, nam postavili nov zanimiv park in nam popestrili šolske dni.
Žan Malek Petrovič, 6. b OŠ Mladika
Na knjižni polici
Roberto Saviano
Gomora
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2008 (Zbirka Premiki)
Gomora, prvo knjižno delo Roberta Savi-ana, novinarja, pisatelja in filozofa, ki živi v Neaplju, in opisuje v prvoosebni pripovedi camorro, tamkajšnjo različico italijanske mafije, je doživelo mednarodni uspeh in je prevedeno že v 42 jezikov. Vendar delovanje kampanjske camorre, ki se ukvarja z visoko modo, mamili, orožjem, prostitucijo, gradbeništvom, ni vezano samo na ožji domači prostor, temveč prestopa meje in je evropski problem. Delo je zmes, ki ga piše pisatelj in novinar, vsekakor pa dobro napisano, tako da ne pusti bralca neprizadetega. Pravzaprav ga pretrese, šokira, v pohlepu in krutosti pa prikaže dno človeka, živečega v današnji civilizaciji, sklicujočega na evropski humanizem enaindvajsetega stoletja. Meja med legalnim in nelegalnim je zabrisana, je ni, sočutja ni niti za trohico. Novinarja, ki je končal študij filozofije, dan in noč spremljajo telesni stražarji. Po Gomori so v Neaplju pripravili gledališko predstavo, po njej pa je bil posnet tudi film, nagrajen z grand prix v Cannesu leta 2008.
Iz zabojnika so v pristanišču popadala trupla. Na desetine Kitajcev, moških, žensk in otrok. Neapeljsko pristanišče je velika, odprta rana. Vzhod je bolj povezan z neapeljskim pristaniščem kot katerikoli drug kraj. Parco Verde je za camorro zlati rudnik delovne sile. Ti fantje se v resnici naučijo samo umreti. Vse blago ima skrivnosten izvor in to je zakon kapitalizma. V kitajski skupnosti v Terzignu so nastale prve delavnice, prva izboljšana kakovost izdelave in prvi umori. Iz Arzana je prišla tudi obleka, ki jo je nosila Angelina Jolie na podelitvi oskarjev in jo je sešil neki Kitajec z italijanskim imenom Pasquale. Ogromno vesolje italijanske modne elegance oskrbuje »Sistem«. Camorra je neobstoječa beseda. Posli članov klana, ki uvažajo iz Kitajske, so se razširili po vsej obli. Evropa ima blagovno znamko in ugled, Kitajska izdelek, poceni delovno silo. V Neaplju je surovost najbolj priročna strategija, če želiš postati uspešen podjetnik. Majhne skupine camorrističnih šefov poslovnežev imajo vodoravno strukturo, ki je prožnejša od sicilijanske cosa nostre. Izbira vzdevkov mafijskih šefov je neskončna, naredi jih edinstvene in jim podeli identiteto. Vso ekonomsko finančno zgradbo varuje zasebna vojska, neusmiljena bojna enota z mrežopomagačev. Plače delijo tedensko: sto evrov stražarjem, osemsto razpečevalcem, tisoč tistim, ki skrbijo za skladišča. Preiskave so pokazale, da so možje iz Amatovega klana prišli na briljantno idejo in so leta prevažali velike količine mamil s smetarski-mi tovornjaki: zgoraj smeti, spodaj mamila. Podeželje okrog Neaplja je natrpano s smetmi iz vse Italije, mafijski šefi odlagajo strupene odpadke na lastna ozemlja, saj je njihovo življenje kratko. Lastnik tovarne na črno skoraj vedno podpira politika ali območnega mafijskega vodjo, ki da politika izvoliti. Izguba gospodarske močipomeni tudi izgubo življenja. Kadar si v dvomu, moraš pobiti vse po vrsti, je usmeritev najbolj neusmiljene vojne, kar jih je bilo na italijanskem jugu - z brzostrelkami in ročnimi bombami. Trgovina z mamili je vir minimalnega zaslužka, ki za večino ljudi ne pomeni nikakršnega bogatenja. Petnajstletniki, ki poveljujejo štirinajstletnikom, pričnejo kariero zelo zgodaj. Njihov moto je: Jesti, piti, seksati. Ekonomski uspeh je dragocenejši od življenja. Mafijskega šefa zaprejo ali umorijo, toda gospodarski sistem, ki ga je ustvaril, ostane. En mrtvec na dan je v Neplju že nekaj običajnega. Camorra je ubila več ljudi kot sicilijanska mafija, več kot albanske družine, ETA, Rdeče brigade... Ženske camorre s svojim telesom jamčijo ohranjanje zavezništev, v javnosti so prepoznavne po črnih tančicah na pogrebih, kričanju med aretacijami. Dokazale so se, da so boljše podjetnice, manj obsedene z razkazovanjem moči. Običajno vozi vsaka ženska camorre dvosedežni smart. Luknje, ki jih naredi kalašnikovka, so popolnoma okrogle. Brez formalnosti so klani kupili v državah Vzhoda cela skladišča orožja. Casalska camorra je postala vsestransko podjetje, skupni ekonomski potencial obsega trideset milijard evrov. Moč se je izredno povečala zaradi prodora na evropski vzhod. V južni Italiji ni gospodarskega imperija, ki se ne bi ukvarjal z gradbeništvom. Camorra si ne jemlje zgolj pravice, da razpolaga s telesi in z življenji posameznikov, temveč grabi tudi po njihovih dušah.
Vladimir Kajzovar
Foto: zan
t ® m . m 9
te/ tel
• r ~
Rokomet
Ormožani do pomembne točke
Stran 12
Nogomet
Številčna premoč ni bila dovolj
Stran 12
Odbojka
Tekma zapravljenih priložnosti
Stran 13
Šah
Ptujski šahisti solidni v Grčiji
Stran 13
Mali nogomet
Po Nazarjah vozi »devetica«
Strani 14
Nogomet
Galič in Simeunovič nista bila dovolj
Strani 14
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik k™
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
Drulovičeve dileme
V	tednu, ko je v angleškem derbiju Liverpool v gosteh premagal neposrednega tekmeca za vrh, ekipo Chelsea (to je njihov prvi poraz na domačem igrišču po februarju 2004!) in je Handanovičev Udinese zasedel prvo mesto v italijanski Serie A, so slovenski prvoligaši odigrali tekme 14. kroga. Največji zmagovalci tega kroga so nogometaši Celja in Interblocka, saj sta ti dve ekipi zmanjšali zaostanek za vodilnim Mariborom.
Slednji so v pravem derbiju v Lendavi prvi letos uspeli doseči zadetek, kar je bilo na koncu dovolj za remi. Tekma je imela več zanimivosti: Tavares je za goste v 11. minuti zapravil enajstmetrovko, že v 30. minuti pa so vijoličasti ostali na igrišču z desetimi možmi, saj je bil izključen Mezga. Kljub premoči domačinov so prvi zadetek dosegli gostje, pri tem pa jim je z avtogolom precej pomagal Medved. »Uslugo« je Lendavčanom na drugi strani vrnil Mejač, tako da je skoraj 3000 gledalcev videlo končni remi. Kljub avtogolu je viden napredek v obrambni vrsti Maribora, ki v zadnjih tekmah prejema precej manj zadetkov, kot na začetku sezone.
V	drugem derbiju tega kroga so Goričani pod vodstvom Primoža Glihe v Domžalah zadali državnim prvakom nov boleč poraz. Domžalčani so dvakrat vodili, nato pa v končnici dovolili gostom, da popolnoma preobrnejo rezultat. Zadnji zadetek na tekmi je dosegel Velikonja, podobno uspešni pa so bili tudi drugi igralci (3x Junuzovič, Zahora, Benko) z vrha lestvice najboljših strelcev.
Celjani so se z novo zmago v Ajdovščini priključili vrhu, kamor se počasi prebija tudi Interblock. Prav preboj teh dveh ekip v ospredje zagotavlja, da bo liga izenačena vsaj do konca jesenskega dela prvenstva, čeprav je prednost Maribora zaenkrat trdna (5 točk pred Nafto).
Ptujski nogometaši so v tem krogu vendarle uspeli doseči zadetek (Semler), za vsaj točko pa je bilo to premalo. Že v prvem polčasu so igralci Laboda Drave zapravili nekaj lepih priložnosti, kar še naprej ostaja njihova glavna rak rana. Tudi nekateri poskusi trenerja Druloviča z začetno postavo in igralnimi mesti posameznih igralcev (resnici na ljubo so k temu nekaj pripomogle razne kazni zaradi kartonov) morda vplivajo na takšno stanje, saj je očitno, da nekateri ne odigrajo tekme tako, kot sicer znajo. Čeprav ptujska publika konstantno usmerja puščice na igro Ziliča, pa ta nase takrat ko igra vendarle pritegne vsaj dva igralca tekmecev, kar so lahko izkoristili drugi; sedaj takšnega igralca enostavno ni. Bo potrebno počakati na njegovo vrnitev ali pa se bo njegovim soigralcev v petek v Kopru vendarle posrečilo osvojiti pomembne točke za mirno nadaljevanje?
JM
PrvaLiga Telekom Slovenije, 14. krog:
Domžale - HIT Gorica 2:3 (1:1); strelci: Benko 35., Žinko 55.; Osterc 40., N. Kovačevič 83., Velikonja 84.
Primorje - MIK CM Celje 1:4 (0:2); strelci: Džuzdanovič 86.; Sacri-panti 29., 55., Kelhar 45., Andželkovič 51.
Rudar Velenje - Luka Koper 5:1 (0:0); strelci: Junuzovič 49., 56./ 11-m, 91., Sulejmanovič 58., Cipot 73.; Brulc 82.
Nafta - Maribor 1:1 (0:0); strelca: Mejač 82./ag.; Medved 61./ag. R. K.: Mezga 30./Maribor
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 14. KROGA: Labod Drava - Interblock 1:2 (1:1), Domžale - HIT Gorica 2:3 (1:1), Nafta - Maribor 1:1 (0:0), Rudar Velenje - Luka Koper 5:1 (0:0), Primorje - MIK CM Celje 1:4 (0:2).
1. MARIBOR	14	8	S	1	33:19	29
2. NAFTA	14	7	3	4	1B:14	24
3. MIK CM CELJE	14	B	S	3	21:14	23
4. INTERBLOCK	14	B	3	S	21:19	21
5. DOMŽALE	14	S	4	S	20:19	19
6. HIT GORICA	14	B	1	7	20:2S	19
7. RUDAR VELENJE	14	S	3	B	22:18	18
8. LABOD DRAVA	14	S	2	7	1S:19	17
9. PRIMORJE	14	2	B	B	18:22	12
10. LUKA KOPER	14	2	4	8	13:28	10
Pari 15. kroga: petek, 31. 10., ob 14.00: Interblock - Domžale, Luka Koper - Labod Drava; ob 18.00: Rudar Velenje - Primorje, Hit Gorica - Nafta Lendava, Maribor - MIK CM Celje..
Najboljši strelci: 12 zadetkov: Edin Junuzovič (Rudar Velenje); 11 zadetkov: Dario Zahora (Interblock); 7 zadetkov: Etien Velikonja (HIT Gorica); 6 zadetkov: Nedzbedin Selimi (Primorje), Dalibor Volaš, Marcos Morales Tavares (oba Maribor), Jože Benko (Domžale); 4 zadetki: Marko Drevenšek (Labod Drava), Lisandro Oscar Sacripanti, Darijo Biščan (oba MIK CM Celje), Mitja Zatkovič (Domžale), Dragan Jelič, Zoran Pavlovič (oba Maribor), Nebojša Kovačevič (Hit Gorica).
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 14. krog
Končno dosegli zadetek, vendar ...
Labod Drava -Interblock 1:2 (1:1)
Strelci: 0:1 Grabič (10), 1:1 Semler (42), 1:2 Zahora (48)
labod Drava: Murko, Janko-vič, Semler (od 53. Drevenšek), Grbec, Kelenc (od 86. Kronave-ter), Bošnjak, Fernandes, Pre-jac, Bakovič, Horvat, Ogu John (od 73. Vrabl). Trener: Ljubinko Drulovič.
Interblock: Rozman, Zahora, Elsner, Zeljkovič (od 73. Grabus), Matič (od 66. Božič), Majcen (od 83. Berič), Ren-dulič, Ntame, Iličič, Delamea, Grabič. Pomočnik trenerja: Igor Benedejčič.
Rumeni kartoni: Horvat (3); Majcen (13), Matič (15)
Pred nogometaši Drave je bila v nedeljo sila zahtevna in pomembna naloga, saj so na svojem igrišču gostili ekipo Interblocka, ki je glede na kvalitete igralskega kadra zagotovo na samem vrhu slovenske lige. Tudi »timing« njihovega gostovanja na Ptuju ni bil pravi, saj Ljubljančani v zadnjih krogih po slabem začetku dosegajo same zmage. Trener Drulovič je bil tekmo prisiljen pričeti v zelo okrnjeni zasedbi, saj so manjkali kaznovani kapetan Zilič in skoraj kompletna zadnja vrsta, kjer ni bilo Filipovi-ča, Andelkovica in Halilovica. Po dolgem času je pričakovano pričel tekmo lani standardni igralec prve ekipe Andrej Pre-jac. Nekoliko pa nas je začudila poteza Druloviča, ki je na klopi za rezervne igralce pustil tri standardne igralce iz prve postave: Grižoniča, Drevenška in Kronavetra.
Tekmo so Ptujčani pričeli zelo odločno in odprto in že v 5. minuti smo videli prvo priložnost za domačine, ko se je Ogu John znašel v sijajni situaciji, vendar z 11 metrov ni
Foto: Črtomir Goznik
Siniša Jankovič in Mario Lucas Horvat (oba Labod Drava, modri dres) sta težko ustavljala Daria Za-horo in Luka Majcna (oba Interblock, beli dres), ki sta bila najnevarnejša igralca gostov.
uspel premagati Rozmana. V 10. minuti je padel prvi zadetek na srečanju, pri katerem domači igralci res niso imeli sreče, saj se je po strelu Grabi-ča z več kot 30 metrov žoga nesrečno odbila od enega od domačih obrambnih igralcev in prevarala Murka ter končala v mreži - 0:1. V 14. minuti je bil znova v lepi priložnosti Ogu John, ki pa je bil tudi tokrat premalo natančen z roba šestnajstih metrov. Sredina prvega polčasa je v glavnem potekala med obema kazenskima prostoroma z nekaj priložnostmi na obeh straneh. Iz tega obdobja velja izpostaviti strela Ba-koviča v 22. minuti in dobro posredovanje Rozmana ter dober poskus do tega kroga vo-dečega strelca lige Zahore, ki je končal tik ob desni vratnici Murka. Zaključek prvega pol-
časa je pripadel domačinom, ki so v igri pokazali več volje in odločnosti. V 37. minuti je bil v lepi priložnosti Bakovič, ki je poizkušal z leve strani z enajstih metrov s prefinjenim lob udarcem premagati Rozmana, ki pa je znova dokazal svoje visoke vratarske kvalitete. Že v naslednji akciji se je Ptujčanom ponudila še lepša priložnost, ki je Jankovič iz petih metrov ni znal izkoristit - streljal je visoko čez vrata. Da pa se dolgi strelski post Drave ni nadaljeval, je na veliko veselje zbrane publike (približno 800) v 43. minuti poskrbel Semler. Videli smo lepo akcijo, ki jo je na sredini pričel Horvat, nadaljeval Ogu John, ki je v prazen prostor poslal lepo žogo do Semler-ja. Ta je z natančnim strelom žogo poslal v levi spodnji kot tokrat nemočnega Rozmana.
Dober konec in slab začetek
Če je bil zaključek prvega polčasa odličen, je bil začetek nadaljevanja za domače nogo-
metaše obupen, saj so že v 48. minuti po veliki napaki v sredini prejeli zadetek, ki ga je dosegel Zahora. To je bil njegov že enajsti zadetek v letošnji sezoni in je skupaj z Januzovi-čem iz Rudarja na vrhu najboljših strelcev. Takoj v naslednjih minutah so imeli gostje še dve zreli priložnosti, le sreča in vratar Murko sta Dravo obdržala v igri. V 53. minuti je zaradi poškodbe moral iz igre Semler, zamenjal ga je Drevenšek. V nadaljevanju so domači le umirili goste, ki so bili resnici na ljubo zadovoljni z rezultatom. Kljub menjavam Druloviča si domače moštvo v nadaljevanju do sodnikovega dodatka ni uspelo pripraviti niti ene omembe vredne priložnosti. Do te pa so prišli v 91. minuti, ko je Bošnjak po strelu iz kota iz bližine poskušal s »škarjicami« premagati Rozmana, ki pa je z dobro obrambo preprečil veselje domačim. S tem porazom so Ptujčani padli na osmo mesto, naslednjo tekmo pa bodo odigrali že v petek v Kopru.
Janko Bezjak
Foto: Črtomir Goznik
Javier Antonio Grbec (Labod Drava, modri dres) se je v tej situaciji znašel med šestimi igralci Interblocka.
Ljubinko Drulovič, trener Labod Drave: »Zelo dobro srečanje, predvsem v prvem polčasu, ko smo bili veliko boljši od nasprotnika, toda sreča ni bila na naši strani. Za ta del lahko čestitam mojim fantom za dobro predstavo. Nesrečen prvi zadetek, ki smo ga prejeli, in poškodba Semlerja sta bistveno vplivala na nadaljnji potek srečanja. V drugem polčasu smo padli tudi fizično, saj v ekipi ni bilo kar štirih standardnih igralcev prve postave.«
Igor Benedejčič, trener Interblocka: »Drava je igrala zelo dobro, mi pa smo po doseženem zadetku odigrali zelo slabo in le sreča je tista, ki nas je rešila v prvem polčasu. Drugi polčas smo bili nekoliko boljši. Čestitke mojim fantom za zmago."
Rokomet • 1.A SRL (m, ž)
Ormožani do pomembne točke
Riko hiše - Jeruzalem 27:27 (16:17)
Jeruzalem: G. Čudič (2 obrambi), Belec (12 obramb), Cvetko; Krabo-nja, Korpar, Bezjak 4, Melnjak 4, Ivanuša, Sok 4, Hebar, Žuran 7, B. Čudič 7 (3), Korez, Radujkovic 1, Bogadi, Jovanovič. Trener: Saša Pra-potnik.
Sedemmetrovke: Riko hiše 3/3; Jeruzalem 3/5.
Izključitve: Riko hiše 6; Jeruzalem 12 minut.
Po brodolomu v pokalnem srečanju proti Krškemu so Ormožani na vročem terenu v Ribnici osvojili pomembno točko, žal pa so Vinarji tisti, ki so izgubili drugo. Že uvod v tekmo je dal čutiti, da bi Ormožani lahko presenetili proti letos močno okrepljeni zasedbi Riko hiš. V 8. minuti so gostje povedli s 5:2, deset minut kasneje pa je bila prednost še višja in je znašala 4 točke, 11:7. V zadnjem delu 1. polčasa so bili
1. A SRL - moški
REZULTATI 7. KROGA: Ribnica Riko hiše - Jeruzalem Ormož 27:27 (16:17), Gorenje - Celje Pivovarna Laško 30:25 (18:11), Slovan - Merkur 26:26 (13:15), Krka - Prevent 24:31 (12:16), Trimo Trebnje -Rudar EVJ Trbovlje 35:26 (17:14). V tem krogu je bila prosta ekipa Cimos Koper.
1.	GORENJE	7	6	0
2.	PREVENT	7	4	2
3.	CIMOS KOPER 5	5	0
4.	RIBNICA RIKO HIŠE 7	4	2
5.	CELJE PIVO. LAŠKO 6	4	0
6.	SLOVAN	7	3	2
7.	TRIMO TREBNJE 7	4	0
8.	JERUZALEM ORMOŽ 7	2	2
9.	KRKA	7	2	0
10.	MERKUR 7 1 2
11.	RUDAR TRBOVLJE 7 1 0
i p D I ! 7 A
) L I v'L r/
Rokometaši Jeruzalem Ormoža so v Ribnici osvojili pomembno točko.
14 10 10 10 8 8 8 6 4 3 2
boljši Ribničani, ki so s serijo 7:2 zaostanek štirih golov pretopili v prednost enega, 14:13. To je bilo tudi edino vodstvo gostiteljev v prvem delu tekme. Pri jeruzalemčkih sta bila v 1. polčasu strelsko zelo razpoložena Žuran s šestimi in Bojan Čudič s petimi zadetki.
Na začetku 2. polčasa so pobudo prevzeli Ribničani, ki so s serijo 6:1 v 36. minuti povedli s tremi goli prednosti, 21:18. Ormožani so hitro odgovorili s serijo 5:0 in novim vodstvom v 46. minuti s 23:21. Deset minut pred koncem je prednost gostov znašala 3 zadetke, 25:22. V 56. minuti so varovanci Saše Prapotnika vodili 27:25, nato pa jim do konca tekme žal ni uspelo doseči gola, ki bi pomenil potrditev zmage. Zadnji napad za zmago so imeli rokome-
Rokomet • 1. B SRL - moški
Prva je najslajša
Moškanjci Goriš-nica - Radeče Mik Celje 30:29 (15:15)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Bra-tuša, Petek 9 (2), Zorli 3, Šoštarič, Arnuš, Prejac 1, Lozinšek 5, Golob, Šterbal, Strelec 5, Marin, Dimec 5, Peček 2, Horvat, Cvetko, Žuran. Trener: Darko Žnidarič.
IZKLJUČITVE: Moškanjci-Gorišni-ca 6, Radeče MIK Celje 16 minut; diskvalifikacija: Pečar (40 minuta; 3 x 2 minuti)
SEDEMMETROVKE: Moškanjci-Gorišnica 2 (2), Radeče MIK Celje 4 (5)
1. B SRL - moški			
REZULTATI 6. KROGA: Moškanjci			
Gorišnica - Radeče MIK Celje 30:29,			
Sviš Pekarne Grosuplje		- Istrabenz	
plini Izola 35:26, Grosuplje			- Mitol
Sežana 42:34, Ajdovščina -			- Klima
Petek 28:36, Alples Železniki - Kr-			
ško 27:35, Šmartno 99		- Grča Ko-	
čevje 29:29.			
1. K. PETEK MARIBOR 6	6	0	0 12
2. KRŠKO 6	6	0	0 12
3. ŠMARTNO 99 6	4	2	0 10
4. GRČA KOČEVJE 6	4	1	1 9
5. PEKAR. GROSUPLJE 6	3	2	1 7
6. ALPLES ŽELEZNIKI 6	3	0	3 6
7. GROSUPLJE 6	2	0	4 4
8. RADEČE MIK CELJE 6	1	2	3 4
9. ISTRABENZ P. IZOLA 6	1	1	4 3
10. AJDOVŠČINA 6	1	0	5 2
11. MOŠKANJCI -GOR. 6	1	0	5 2
12. MITOL SEŽANA 6	0	1	5 1
Končno so slast zmage v tem prvenstvu okusili tudi ro-kometaši iz Gorišnice, ki so si proti Radečanom priigrali tesno, vendar izredno dragoceno zmago. Srečanje je bilo skozi vseh 60 minut izenačeno, saj si nobena od ekip ni uspela priigrati večje prednosti. To je v 51. minuti prvič uspelo domačim, ko so povedli s tremi zadetki prednosti (27:24). Kljub temu so jih gostje čez dobre tri minute ujeli na 28:28. Zadnje minute srečanja so bile zelo razburljive, saj so domačini konec 59. minute povedli z zadetkom Dimca, gostje pa so imeli na voljo več kot minuto za zadnji napad. Domačini so z dobro igro v obrambi uspeli ubraniti svoj gol in tako sta prvi dve točki v novem prvenstvu ostali doma. V dobrem kolektivu sta nekoliko izstopala vratar Sandi Žuran, ki je zbral sedemnajst obramb, in Miha Petek, ki je dosegel devet zadetkov.
Danilo Klajnšek
Darko Žnidarič, trener Mo-škanjcev-Gorišnice: "Fantje so bili pod velikim psihičnim pritiskom, saj so želeli na vsak način doseči prvo in težko pričakovano zmago. Zelo sem zadovoljen, da nam je to uspelo, tako da se bomo lažje pripravljali na naslednje tekme."
taši iz Ormoža. Vratar Grm in strelec zadnjih dveh zadetkov Mikulin ter nekaj sodniških odločitev para Pajič - Puntarič so na koncu prinesli delitev točk. S slednjo bi bili pred tekmo v taboru vinarjev zadovoljni, po koncu tekme pa ostaja grenak priokus, da so bili Ormožani tisti, ki so izgubili točko. Zaradi reprezentančne akcije in praznikov bodo rokometaši Jeruzalema svojo naslednjo tekmo odigrali na martinovo soboto, 8. novembra, ob 19. uri proti ekipi Trima iz Trebnjega.
UK
Velenje - Mercator Tenzor Ptuj 24:35 (13:18)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Mate-ša 1, Majcen 6, Korotaj, Prapotnik 7, Ciora 7, Frešer, Ozmec, Bolcar, Pikl, Brumen 6, Raškovič 8, Šeruga, Levstik, Gregorec. Trener: N. Bistrovič.
Ptujske rokometašice so v petek zvečer v Velenju opravile »domačo nalogo« in brez večjih težav prišle do tretje prvenstvene zmage. Tokrat so nastopile brez lažje poškodovane Anje Frešer, ki je bila sicer prisotna na klopi, a v igro ni vstopila, saj ni bilo potrebno tvegati poslabšanja poškodbe. V prvem polčasu igra ni bila na visokem nivoju, kljub temu pa so si Ptujčanke zagotovile lepo prednost pred nadaljevanjem.
1. A SRL - ženske
REZULTATI 6. KROGA: Velenje
-	Mercator Tenzor Ptuj 24:35 (13 :18), Kočevje Evro Casino - Škofja Loka KSI 33:28 (13:13), Olimpija
-	Celeia Žalec 29:23 (20:12), Piran vrtovi Istre - Celjske mesnine 29:38 (14:18), Zagorje Istrabenz Gorenje
-	Sava Kranj 33:26 (16:12), Brežice
-	Krka 24:29 (9:12).
1.	OLIMPIJA	6	6 0	0
2.	CELJSKE MESNINE	6	5	0	1
3.	CELEIA ŽALEC	6	4	0	2
4.	ZAGORJE GORENJE 6	4	0	2
5.	KRKA	6	4	0	2
6.	M. TENZOR PTUJ	6	3	0	3
7.	KOČEVJE E. CASINO 6	3	0	3
8.	BREŽICE	6	2	0	4
9.	SAVA KRANJ	6	2	0	4
10.	ŠKOFJA LOKA KSI 6 10 5
11.	VELENJE 6 1 0 5
12.	PIRAN VRT. ISTRE 6 10 5
Po odmoru je bila opazna boljša igra v obrambi, ki je bila ključ do povečanja razlike na varno prednost. S takšno prednostjo so lahko gostje igrale bolj sproščeno, zaradi česar je bila igra precej bolj tekoča.
Danilo Klajnšek
Nastja Prapotnik, igralka Mercatorja Tenzorja Ptuj: "V
Velenju smo po pričakovanjih slavile našo tretjo zmago v tem prvenstvu. V prvem polčasu naša igra ni bila najboljša, kot da smo se malo 'lovile', nato pa smo v drugem vendarle pokazale svojo vrednost."
Nogomet • 2. SNL
Številčna premoč ni bila dovolj
Bela Krajina -Aluminij 0:0
ALUMINIJ: Lipovac, Gašparič, Topolovec, Bingo, Krajcer, Črnčič (od 84. Pavlin), Dugolin, Medved (od 46. Salkunič), Tiganj, Ihbeisheh (Šimenko), Rotman. Trener: Bojan Špehonja.
V nedeljo so nogometaši Aluminija igrali v Črnomlju proti domači Beli krajini pomembno srečanje. Zavedali so se namreč, da jih le pozitiven rezultat (zmaga ali remi) zanesljivo ohranja na prvem mestu, ki ga Kidričani nikakor ne želijo izgubiti na lahek način. Za petami jim je namreč ljubljanska Olimpija, ki pa tokrat v Šentjurju ni uspela vknjižiti zmage. Domačni so imeli povsem drugačne misli, saj so se želeli z zmago vrniti v borbo za visoke pozicije, obenem pa zmanjšati razliko do vodeče trojke.
Srečanje se je temu primerno tudi pričelo. Črnomaljci so
2. SNL
REZULTATI 12. KROGA: Bela krajina - Aluminij 0:0, Mura 05 - Zagorje 7:0 (3:0), MU Šentjur - Bonifika 2:1 (0:1), Livar - Olimpija 2:2 (2:1), Krško - Triglav Gorenjska 1:0 (0:0).
1.	ALUMINIJ
2.	OLIMPIJA
3.	TRIGLAV GOR.
4.	MURA 05
5.	BONIFIKA
6.	KRŠKO
7.	BELA KRAJINA
8.	MU ŠENTJUR
9.	LIVAR
10.	ZAGORJE
12	7	3	2	30:14	24
12	6	4	2	18:10	22
12	5	5	2	21:14	20
12	4	4	4	23:22	16
12	4	3	5	25:17	15
12	4	3	5	17:22	15
12	3	5	4	11:14	14
12	4	2	6	15:27	14
12	2	6	4	10:13	12
12	1	5	6	8:25	8
pričeli zelo agresivno, v več primerih pa celo grobo in so na nek način dali Kidričanom vedeti, kaj jih čaka. Ob vsem tem gostom ni bilo lahko razviti svoje prepoznavne igre, čeprav je sodnik Jug že v 26. minuti izključil domačega igralca Dežmarja. Kidričani so vztrajno poskušali presenetiti vratarja Miliča, a pri tem niso bili najbolj uspešni. V 56. minuti so domačini ostali še brez drugega igralca - Žagarja, ki je znan po svoji trdi »kontaktni« igri (njegovo moč je pred leti občutil tudi Robert Težački, ki je igrišče zapustil z zlomljeno nogo). Domačini so si v celi tekmi prislužili 2 rdeča in 8 rumenih kartonov, kar najbolje priča o njihovem zares grobem igranju. V takšnih razmerah se Kidričani niso najbolje znašli, poznala pa se je tudi odsotnost poškodovanrga Roka Letonje. Na koncu se je srečanje končalo brez zadetkov, z delitvijo točk, kar je bil pravi »zadetek na tomboli« za domače, gostje pa lahko žalujejo za tem, da niso izkoristili številčne premoči na igrišču. Točka pa je bila kljub temu dovolj za ohranitev prvega mesta na prvenstveni razpredelnici.
Danilo Klajnšek
Bojan Špehonja, trener Aluminija: "Žal tokrat proti zelo grobim domačinom nismo izkoristili številčne premoči. Nismo igrali najbolje v zvezni vrsti, zaradi česar smo težko prihajali do pravih priložnosti."
Športne novičke
Boks •
S trobojem proslavili jubilej BK Slovenska Bistrica
V Slovenski Bistrico so v soboto svečano proslavili 20-letnico boksarskega kluba Slovenska Bistrica. Ob tej priložnosti so svojemu namenu predali nov ring, ki bo stal v športni dvorani v Slovenski Bistrici in je vsekakor velika pridobitev za tamkajšnje boksarje.
Rokomet • 2. SRL vzhod - moški
Prevelika nihanja v obrambi
Drava - Arcont 30 :25 (14:14)
Drava: Dogša, Belšak 6, Mesarec 4, Halilovič 7 (2), Luskovič, Bračič 1, Predikaka 1, Mesarič, Oder 1, Ferk, Ivančič 7 (2), Pisar 3, Kelenc, Klinc, Lukaček, Valenko. Trener: I. Hrupič.
Po številnih menjavah v vodstvu tako ene kot druge ekipe je bil rezultat ob odmoru realen - izenačen. Bolje so sicer začeli domačini (4:0), ki so si ob uspešnih obrambah vratarja Dogše priigrali prednost. V 18. minuti so gostje rezultat poravnali (9:9) ter si ob nezanesljivi obrambi Drave priigrali celo vodstvo dveh zadetkov.
V nadaljevanju so gostitelji
prevzeli pobudo in dosegli štiri zaporedne zadetke, ob tem pa je razpoloženi vratar Valen-ko ubranil dve sedemmetrovki. Igra je v domačih vrstah vse preveč nihala, saj je gostom v 44. minuti ponovno uspelo izničiti prednost (20:20). V nadaljevanju sta se obrestovali borbenost in požrtvovalnost
2. SRL - moški
REZULTATI 4. KROGA: Drava - Ar-cont Radgona 30:25, Zlatorog Celje - Velika Nedelja 41:29. V tem krogu je bila prosta ekipa Pomurja.
1.	ZLATOROG CELJE 3 3 0 0 6
2.	DRAVA	3 2 0 1 4
3.	VELIKA NEDELJA 4 2 0 2 4
4.	ARCONT RADGONA 3 1 0 2 2
5.	POMURJE 3 0 0 3 0
domačinov, ki so tako uspeli v 55. minuti dokončno streti odpor gostov, saj so dosegli pet zaporednih zadetkov. Zmago je več kot 100 gledalcev burno pozdravilo. Tekmo sta sodila P. Zorli in D. Zorli iz Gorišnice.
anc
Ivan Hrupič, trener Drave:
»Škoda, da imamo ob uspešni igri v napadu in odličnih obrambah obeh vratarjev prevelika nihanja v obrambi. Ob tem zapravljamo preveč priložnosti, kar po drugi strani ustvarja nepotrebno nervozo, saj tako zapravljamo pridobljeno prednost. Na tem bomo na treningih še več delali.«
Jubilej so z nastopom popestrili reprezentanti Slovenije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine. Med njimi je bil tudi mladi ptujski boksar, član BK Ring, Mitja Dišič, ki je v kategoriji do 81 kilogramov premagal Hrvata Marka Rupčiča iz Velike Gorice 2:1 ter se mu tako oddolžil za poraz pred mesecem dni v Subotici.
Danilo Klajnšek
Kasaštvo •
Lester zmagal v Beogradu
Na mednarodni kasaški prireditvi v Beogradu je v maratonu na 4080 metrov zmagal Lester, voznika Jožeta Sagaja ml. (KK Ljutomer) in lastnika Zvonka Osterca (KK Lenart). Ob doseženem kilometrskem času 1:22,0 je zmagovalni dvojici pripadla denarna nagrada v znesku 2900 evrov.
Kasaštvo •
Uspeh na Madžarskem
Lep uspeh so na nedavni mednarodni kasaški dirki v Budimpešti dosegli tekmovalci KK Lenart in KK Ljutomer. V dirki na 2400 metrov dolgi stezi je Lester, v navezi Zvonka Osterca - lastnik (KK Lenart) in Jožeta Sagaja ml. - voznik (KK Ljutomer) osvojil 1. mesto in dosegel odličen kilometrski čas 1:17,2. Na 3. mesto se je uvrstil Alain Delon (Dušan Zorko, KK Ljutomer) v času 1:17.3. V dirki na 1800 metrov dolgi stezi pa je La Luna z voznikom Re-nejem Hanžekovičem ob osvojenem 1. mestu dosegla kilometrski čas 1:15,7.
Foto: Host
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
Poraz proti Krki
V 1. moški namiznoteniški ligi je vodeči četverec po pričakovanjih brez težav slavil nove zmage. Že sam začetek prvenstva je tako napovedal, da se bodo najverjetneje Maribor Fi-nea, Kema Puconci, Sobota in Krka borili za prva štiri mesta.
Ptujčani so tokrat gostili novomeško Krko. Gostje so veljali za favorite in so to vlogo tudi opravičili. Domačini so želeli iztržiti kakšno točko, kar jim je tudi uspelo, saj sta Bojan Pavič in Danilo Piljak premagala njihovega tretjega igralca. Žreb je določil, da so se igralci NTK Ptuj v prvih dveh tekmah pomerili z izjemno močnima nasprotnikoma, kjer niso imeli pravih možnosti za zmago, vendar pa bo sedaj v nadaljevanju lažje.
REZULTATI 2. KROGA: Ptuj - Krka 2:5, Melamin Kočevje - Sobota 2:5, Kema Puconci - Tempo Velenje 5:1, Maribor Finea - Radlje 5:1, Edigs Mengeš - Petrol Olimpija 5:2.
1.	KEMA PUCONCI	2 2 0 4
2.	MARIBOR FINEA 2 2 0 4
3.	SOBOTA	2 2 0 4
4.	KRKA	2 2 0 4
5.	MELAMIN KOČEVJE 2 112
6.	EDIGS MENGEŠ	2 112
7.	TEMPO VELENJE 2 0 2 0
8.	PETROL OLIMPIJA 2 0 2 0
9.	PTUJ	2 0 2 0
10.	RADLJE	2 0 2 0
Ptuj - Krka 2:5
Ovčar - Petrovčič 0:3, Pavič - Novak 3:0, Poljak - Slatinšek 0:3, Pavič - Petrovčič 0:3, Ovčar - Slatinšek 0:3, Piljak - Novak 3:0, Pavič - Sla-tinšek 0:3.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Danilo Piljak (NTK Ptuj)
Strelstvo • Pokal SZS
Prvaki nadaljujejo tam, kjer so zaključili
S prvim turnirjem ligaškega tekmovanja se je v soboto v Portorožu začela odvijati rdeča nit nove sezone 2008/2009 v streljanju z zračnim orožjem. Spremenjena liga, ki bo po petih turnirjih dala prvega ekipnega in posamičnega pokalnega prvaka v samostojni Sloveniji, je minila v znamenju velikega pričakovanja, nevednosti in tipanju favoritov na 40 strelov (v lanski sezoni 60, kar korenito spremeni in oteži položaj strelcem, ki sedaj nimajo več prostora za popravljanje morebitnih napak). Po koncu kvalifikacij se sedaj odvija še izločitveno finalno streljanje z enakega izhodišča na pet strelov in tri dobljene točke. Sistem izločanja se potem nadaljuje iz četrtfinala, preko polfinala v finale ter boja za 3. mesto. Na koncu pa bo v številnih primerih veliko vlogo odigrala tudi športna sreča, ki bo marsikdaj zasijala tudi »nepravičnim zmagovalcem«.
V danih okoliščinah spremenjenega sistema, začinjenega s številnimi dobrodošlimi novostmi, se je najbolje znašel Aleksander Ciglarič, ŠSK Coal Petišovci, ki je najboljšemu rezultatu iz kvalifikacij dodal še 15 brezhibnih finalnih strelov in zasluženo osvojil prvo mesto. 2. mesto je osvojil kidričevski strelec Cvetko Ljubič, ki je v polfinalu premagal svojega klubskega kolega Boštjana Simoniča, ki je imel dva kroga boljši rezultat v kvalifikacijah, vendar nato po porazu v dvoboju za 3. mesto z Rokom Ivancem iz Grosuplja na koncu osvojil nehvaležno 4. mesto. V finalu sta streljala še Ptujčanka Majda Raušl, ki je osvojila 5. mesto, ter juršinski strelec Ludvik Pšajd, ki je finale začel in zaključil na 8. mestu. V ekipnem delu so slavili petkratni prvaki iz Kidričevega pred ekipo SD Juršinci in presenečenjem turnirja ekipo SD Marok iz Sevnice.
1. A-liga pištola
1.	SD KIDRIČEVO-TENZOR	1130	15
2.	SD JURŠINCI	1117	12
3.	SD MAROK SEVNICA	1113	10
4.	SD OLIMPIJA	1113	9
5.	SD DUŠ. POŽ. REČICA	1113	8
6.	SD GROSUPLJE	1109	7
7.	SK PTUJ	1108	6
8.	ŠSK COAL PETIŠOVCI	1106	5
9.	SD KOPAČEVINA	1099	4
10.	SD ŽELEZNIKI	1089 3
11.	SD KRANJ	1088 2
12.	SK BREŽICE	1084 1 Pomen kolon: Št. krogov na 1. turnirju, število točk
Posamični rezultati:
1. Aleksander Ciglarič, ŠSK Coal Petišovci, 383, 2. Cvetko Ljubič, SD Kidričevo-Tenzor, 380, 3. Rok Ivanc, SD Grosuplje, 378, 4. Boštjan Si-monič, SD Kidričevo-Tenzor, 382, 5. Majda Raušl, SK Ptuj, 377, 8. Ludvik Pšajd ml., SD Juršinci, 374, 9. Simon Simonič ml., SD Juršinci, 374, 16. Mirko Moleh, SD Juršinci, 369, 17. Simon Simonič, SD Kidričevo-Tenzor, 368, 21. Matija Potočnik, SK Ptuj, 368, 29. Miran Kolednik, SK Ptuj, 363 ...
Rezultati eliminacijskega finalnega streljanja:
Četrtfinale: Aleksander Ciglarič : Ludvik Pšajd 3:2, Boštjan Simonič : Danilo Petrin 3:2, Cvetko Ljubič : Robi Krajnc 3:2, Rok Ivanc : Majda Raušl 3:2
Polfinale: Aleksander Ciglarič : Rok Ivanc 3:2, Boštjan Simonič : Cvetko Ljubič 1:4
Za 3. mesto: Boštjan Simonič : Rok Ivanc 1:4
Finale: Aleksander Ciglarič : Cvetko Ljubič 4:1
Simeon Gonc
Odbojka • 1. DOL (ž)
Tekma zapravljenih priložnosti
AC Prstec Ptuj -Aliansa 1:3 (-22, 24, -21, -16)
AC Prstec Ptuj: Sitar, Cvirn, Šuš-lek, Draškovič, Zidarič, Vodopivec, Zupanič, Pintarič, Vidovič, Golob, Shepp, Mihelač.
Ptujčanke so v tretjem krogu državnega prvenstva doživele prvi težji poraz. V štirih nizih in po dveh urah igre so jih pred domačimi gledalci premagale odbojkarice iz Šempetra. Tekma bi se lahko končala povsem drugače, če bi domačinke izkoristile številne ponujene priložnosti. Z zmago pa so jim gostje odnesle vse tri točke in jih potisnile v spodnji del prvenstvene razpredelnice.
Začetek tekme je bil zelo izenačen. Ritem igre so sicer narekovale domačinke, ki se jim je šele po prvem tehničnem odmoru uspelo odlepiti, a največ za tri točke (12:9, 16:13). Tik pred končnico so si po seriji uspešnih potez priigrale največjo prednost petih točk
1. DOL (ž)
REZULTATI 3. KROGA: AC Prstec Ptuj - Aliansa 1:3, Luka Koper - TPV Novo mesto 3:1, Benedikt - MZG Grosuplje 3:0, Sloving Vital - Calcit Kamnik 3:2.
1.	SLOVING VITAL	3 3 0 8
2.	LUKA KOPER	3 2 1 7
3.	ALIANSA	3 2 1 6
4.	CALCIT KAMNIK	3 2 1 6
5.	AC PRSTEC PTUJ 3 1 2 4
6.	BENEDIKT	3 1 2 3
7.	MZG GROSUPLJE 3 12 2
8.	TPV NOVO MESTO 3 0 3 0
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske odbojkarice tokrat niso ponovile igre iz 1. kroga, ko so na domačem igrišču premagale Novomeščanke.
(19:14), ki pa so jo zelo hitro zapravile, saj so gostje že na dvajseti točki rezultat izenačile. Po napaki kapetanke Nuše Draškovič so Šempetrčanke prvič povedle, z bolj zbrano in požrtvovalno igro predvsem v obrambi pa so brez težav osvojile prvi niz. Na krilih zmage so gostje nadaljevale. Hitro so si priigrale prednost (4:8), a so jih domačinke ujele. Po šempetrski seriji je sledila še ena ptujska in moštvi sta bili na petnajsti točki ponovno izravnani. Od dobrih servisih Katarine Šušlek so Ptujčanke povedle za tri točke, a so jih tokrat ujele gostje. V končnici so imele prednost domačinke (24:22). Prve zaključne žoge ni izkoristila Šušlekova, drugo je zapravila Katja Pintarič, ki
pa je na zadovoljstvo občinstva priigrala še tretjo. Ko jim je na pomoč priskočila Tjaša Turnšek, ki je eno redkih žog poslala daleč izven igrišča, so vendarle uspele izenačiti rezultat v nizih.
Po polovici tekme so zaigrale precej boljše, osvojile prvih pet točk tretjega niza, a nalet ni trajal dolgo. Tekmice so pritisnile še močneje in uvodna prednost je hitro izhlapela. Gostje so s serijo devetih zaporednih točk preobrnile rezultat. Tretji niz je v nadaljevanju potekal v stilu celotne tekme - zelo izenačeno. Nika Zidarič je moštvi poravnala na dvajseti točki, nato pa so Ptujčanke s serijo lastnih napak zapravile dobro izhodišče. V ključnih trenutkih so bile gostje precej bolj odločne in konkretne ter so ponovno prešle v vodstvo (2:1 v nizih). Ptujčankam se je igra povsem sesula. Na drugi strani mreže so se razigrani Turnškovi, ki je skupno dosegla 20 točk, pridružile druge soigralke. Nasprotnice so »bombardirale« iz vseh položajev ter jih sicer po dramatičnih treh nizih na koncu po hitrem postopku poslale v garderobo.
Uroš Gramc
»Izkušnje so v ključnih trenutkih pomembne«
Nuša Draškovič, ptujska kapetanka: »Zelo sem razočarana, saj sem si močno želela zmago. Z nasprotnicami smo že v preteklosti odigrale nekaj tekem in smo približno vedele, kaj lahko pričakujemo. Vedele smo, da se bodo razigrale, če ne bomo dobro servirale, kar se je tudi zgodilo. Zelo dobro so igrale tudi v obrambi, pobirale so praktično vse naše žoge, kar bo težko preboleti.«
Matjaž Hafner, trener AC Prstec Ptuj: »Ker nismo izkoristili ponujenih priložnosti, se drugače ni moglo končati. Prvi niz bi absolutno morali dobiti, tudi zmagi v tretjem smo bili zelo blizu. Slabim zaključkom je sledil padec motivacije ter posledično poraz, najtežji letos. Imamo mlado moštvo, z igralkami, ki so v prejšnjih sredinah, sicer v odličnih moštvih, veliko presedele na klopi, zato jim manjka izkušenj. V ključnih trenutkih je to zelo pomembno.«
Šah • Evropski klubski pokal
Ptujski šahisti solidni v Grčiji
Slovenija je po nekajletnem premoru sodelovala na evropskem klubskem pokalu v šahu. Za to so poskrbeli člani Šahovskega društva Ptuj Veplas Velenje, ki so se tega tekmovanja udeležili kot ekipni državni prvaki, kar je eden največjih uspehov tega kolektiva v samostojni Sloveniji. Ptuj-čani so na pot odpotovali s pomlajeno in z nekoliko oslabljeno ekipo v primerjavi s tisto, ki je osvojila naslov državnega prvaka, saj niso nastopili trije velemojstri, in sicer Beljavski, Volokitin in Mihalčišin.
Tekmovanje je potekalo v grškem mestu Halkidika, kamor so se Ptujčani odpravili s kombijem. Dan po napornem potovanju se je v prvem kolu pomerilo 64 ekip, katerih zasedba je bila enkratna. Na to najbolje kaže podatek, da je bilo prisotnih 20 šahistov z ratingom preko 2700 točk. Ptujčani so odlično začeli in zabeležili visoko zmago 5,5 : 0,5. Odlično so tudi nadaljevali, saj so do 4. kroga dvakrat remizi-rali (3:3) ter zmagali z rezultatom 4:2. Tako so ves čas držali mesto med 10, kar je omogočilo spremljanje njihovih partij v živo preko interneta. Zalomilo se je v 5. krogu, ko so naleteli na enega glavnih favoritov za zmago, ekipo Kijeva, ki je v
Foto Črtomir Goznik
Predsednik in tekmovalec ŠD Ptuj Veplas Velenje Danilo Po-lajžer
srečanju s Ptujčani nastopila s šestimi velemojstri. Samo Pavasovič in Maksimenko sta uspela izvleči remi, ostali štirje pa so morali priznati poraz z rezultatom 5:1. To je bil tudi najvišji poraz, ob tem pa je zanimivo dejstvo, da je zmago na šesti deski dosegel »Ptujčan« Aleksander Beljavski, ki je tokrat branil barve Kijeva.
V zadnjih dveh partijah so Ptujčani oba dvoboja izgubili tesno 2,5 : 3,5, kar jih je nekoliko oddaljilo od želenega cilja ostati v mejah svoje uvrstitve, ki jih je uvrščala na 25. mesto.
»Pred leti je na tem pokalu nastopila ekipa Radenske, sicer pa se kasneje slovenski državni prvaki niso odločali za sode-
lovanje. V našem društvu smo se odločili, da se tekmovanja udeležimo, saj je to enkratna priložnost za nabiranje prepo-trebnih mednarodnih izkušenj naših mladih šahistov. Razen VM Andrea Maksimenka smo nastopili z domačimi igralci. Res pa je sedemdnevni tempo brez prostega dneva v tako močni konkurenci prenaporen za ekipo brez rezerve. Kot predsednik društva in kapetan ekipe sem izredno zadovoljen, tako z igro posameznikov kot samim vzdušjem v ekipi. Če bi že moral dati kritiko na končni izkupiček, bi jo namenil samemu sebi, saj ne pomnim turnirja, kjer bi izgubil štiri partije zapored. In prav tu se je še kako
Rezultati posameznikov ptujske ekipe:
VM Duško Pavasovič 5 točk (3 zmage in 4 remiji),
MM Jure Borišek 4 (3 zmage, 2 remija),
VM Andrei Maksimenko 4 (2 zmagi, 4 remiji),
FM Gregor Podkrižnik 3,5 (2 zmagi, 3 remije),
FM Robert Roškar 3 (2 zmagi, 2 remija) in
MM Danilo Polajžer 2 točki (1 zmaga, 2 remija).
Foto Črtomir Goznik
Robert Rošker je v Grčiji za svojo ekipo zbral 3 točke
poznalo pomanjkanje rezervnega igralca, ki bi me razbremenil vsaj za eno partijo, da bi tudi nekoliko bolj mirno lahko opravljal nalogo kapetana. Ob koncu smo med 64 ekipami osvojili 40. mesto, s točko več pa bi bili v okviru plana, med 25. Sedaj bomo vse sile usmerili v oblikovanje ekipe, ki bo na decembrskem državnem prvenstvu ponovno poskušala ponoviti lanski uspeh in že danes zagotavljam, da se bomo ob morebitnem državnem naslovu ponovno udeležili evropskega pokala in dali priložnost še kateremu od mlajših članov domačega društva, ki že resno trkajo na vrata prve ekipe,« je misli po nastopu strnil predsednik društva MM Danilo Polajžer.
Silva Razlag
Futsal • 2. SFL - vzhod
Po Nazarjah vozi »devetica«
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, lige MNZ Ptuj
Galič in Simeunovič nista bila dovolj
Foto: Črtomir Goznik
Zrečani (zeleni dres) so v Podvincih dosegli letošnjo osmo zmago, domačini pa so doživeli četrti poraz.
3. SNL - vzhod: Dravinja ponovno na vrhu, končno zmaga Stojncev
Dvanajsti krog v 3. slovenski nogometni ligi je prinesel spremembo na vrhu prvenstvene razpredelnice. Nogometaši Dravinje iz Slovenskih Konjic so bili na derbiju v Šmartnem uspešnejši od domačinov in so slavili minimalno zmago. Te nove tri točke so jim prinesle tudi prvo mesto. V drugem derbiju so Štorčani opravili z Dravogradom in jih prehiteli na prvenstveni razpredelnici. Od prvega do petega mesta je sedaj razlika minimalnih pet točk. Odranci, ki so na petem mestu, imajo ob tem še tekmo manj in v primeru njihove osvojitve točk bo gneča okoli vrha še večja.
Končno so tudi Stojnčani "našli" tekmeca, ki so ga lahko premagali. Tokrat so v soboto opravili z Maleč-nikom, ki mu nista mogla pomagati tudi bivši slovenski reprezentant Marinko Galič (ki je sicer dosegel zadetek z 11-metrovke) in stari nogometni lisjak, trener Vojislav Simeunovič. Omeniti velja še šesti remi nogometašev iz Črenšovcev, ki so tokrat osvojili točko na gostovanju v Martijancih pri Čardi.
REZULTATI 12. KROGA: Maleč-nik - Stojnci 2:5, Mons Claudius
-	Simer šampion 0:3, Kovinar Štore
-	Koroška Dravograd 1:0, Tehnostroj Veržej - Trgovine Jager 4:0, Čarda
-	Črenšovci 1:1, Šmartno - Dravinja Kostroj 0:1, Odranci - Paloma 4:0.
1. DRAVINJA KOS.	12	9	1	2	23:6	28
2. ŠMARTNO	12	9	0	3	36:28	27
3. KOVINAR ŠTORE 12		8	2	2	25:14	26
4.DRAVOGRAD	12	8	0	4	28:11	24
5. ODRANCI	11	7	2	2	25:9	23
6. TEHNO. VERŽEJ 12		5	3	4	23:14	18
7. STOJNCI	12	5	2	5	26:24	17
8. MALEČNIK	11	5	1	5	22:27	16
9. SIMER ŠAMP.	12	5	0	7	20:29	15
10. PALOMA	12	3	1	8	18:27	10
11. ČARDA	12	3	1	8	18:28	10
12. ČRENŠOVCI	11	1	6	4	10:19	9
13. MONS CLAUD. 11		3	0	8	12:26	9
14. TRGOV. JAGER 12		1	1	10	15:39	4
MALEČNIK - STOJNCI 2:5
(0:3)
STRELCI: 0:1 Čeh (11), 0:2 Per-nek (22), 0:3 Topolovec (39), 0:4 Trstenjak (55), 1:4 Legčevič (69), 2:4 Galič (73. z 11 m), 2:5 Čeh (90)
STOJNCI: Starčič, Rižnar (od 89. Toplak), Emeršič, Kokot, Mlinarič, Čeh, Zagoršek (od 83. Klinger), Milo-šič, Topolovec, Pernek (Turkuš), Mari-nič. Trener: Robert Težački.
Štajerska liga: derbi ekip iz MNZ Ptuj navdušil
V	11. krogu Štajerske lige so velik korak k naslovu jesenskega prvaka naredili nogometaši iz Zreč, ki so vodeče moštvo na prvenstveni razpredelnici, saj so bili uspešni na gostovanju v Podvincih. Zmaga jih je obdržala na vrhu, a je prvi zasledovalec, Tehnotim Pesnica, prav tako slavil. Tretjeuvrščeno Pohorje je proti Framu osvojilo 'samo' ročko in zaenkrat nič ne kaže na to, da je bila menjava na trenerski klopi dobra 'šok terapija'. Nogometaši iz Gerečje vasi so z zmago v Šoštanju obdržali zaostanek šestih točk za vodilnim in so trenutno četrti.
V	nedeljo popoldne je bilo vroče tudi v Bukovcih, kjer so lahko gledalci videli kar osem zadetkov. Gostje iz Ormoža so vseskozi vodili, tudi z igralcem manj (v 56. minuti je bil izključen David Mihalič) so dosegli dva zadetka ter imeli do 72. minute vodstvo 2:4. Domačini so v zadnjih minutah silovito pritiskali in dosegli dva zadetka, zadnjega minuto pred koncem srečanja.
Prvo zmago v tem prvenstvu so slavili nogometaši Brežic; pravšnji nasprotnik je bila tokrat ekipa Pece.
REZULTATI 11. KROGA: Podvinci
-	Zreče 0:2, Bukovci - Holermu-os Ormož 4:4, Šoštanj - LKW Jack Gerečja vas 1:3, Tehnotim Pesnica
-	GIC Gradnje Rogaška 2:0, Partizan Fram - Pohorje 3:3, Brežice - Peca 2:0, Jarenina Šentilj - AHA EMMI Bistrica 1:1.
1. ZREČE	11	8	2	1	30:7	26
2. TEH. PESNICA	11	8	1	2	34:11	25
3. POHORJE	11	6	3	2	23:20	21
4. GEREČJA VAS	11	6	2	3	25:15	20
5. PARTIZAN FRAM 11		5	3	3	30:21	18
6. GIC ROGAŠKA	11	5	2	4	28:22	17
7. PODVINCI	11	5	2	4	23:23	17
8. A. E. BISTRICA	11	4	3	4	12:14	15
9. BUKOVCI	11	4	2	5	25:24	14
10. ŠOŠTANJ	11	4	2	5	21:25	14
11. HOL. ORMOŽ	11	3	4	4	23:27	13
12. PECA	11	2	1	8	12:31	7
13. BREŽICE	11	1	2	7	13:37	6
14. JARENINA - Š.	11	0	2	9	12:33	2
PODVINCI - ZREČE 0:2
(0:1)
STRELCA: 0:1 Marinšek (3), 0:2 Flis (59)
PODVINCI: Vesenjak, Kupčič, G. Petek (od 77. Brumen), Kralj, Mako-vec, Bratec, Čeh, Belšak, Petrovič (od 64. D. Petek), Toplak (od 73. Benko). Trener: Slavko Petrovič.
ŠOŠTANJ - LKW JACK GEREČJA VAS 1:3 (1:1)
STRELCI: 1:0 Softič (24), 1:1 Vtič (32), 1:2 Gerečnik (48. z 11 m), 1:3 Rozman (65)
LKW JACK GEREČJA VAS: Kle-menčič, Sagadin, Kokot, Emeršič, Slaček, Miha Lešnik, Gerečnik, Rozman (od 88. Miha Lešnik), Marinič (od 69. Železnik), Vtič, M. Hertiš (od 82. D. Hertiš).
Danilo Klajnšek
BUKOVCI - HOLERMUOS ORMOŽ 4:4 (0:2)
STRELCI: 0:1 Mihalič (27), 0:2 Mihalič (39), 1:2 Prapotnik (48. avto-gol), 1:3 Jerebič (66), 2:3 Kozel (67), 2:4 Goričan (72), 3:4 Habrun (82. z 11 m), 4:4 Kozel (89)
BUKOVCI: Hrženjak, Meznarič, Kodrič, Majer (od 68. Zemljarič), Kozel, Herga, Strelec (od 78. Mulej), Kokot, Antolič, Šmigoc (od 46. Vajda), Habrun. Trener: Milivoj Jamnik.
HOLERMUOS ORMOŽ: Plohl, Kola-rič, Goričan (od 86. Požegar), Jerebič (od 75. L. Mlinarič), Druzovič, Mihalič, Zidarič, Prapotnik, Štiberc, Pi-berčnik, Novak. Trener: Aleš Jurčec.
Derbi ekip iz MNZ Ptuj v Štajerski ligi je navdušil več kot 150 prisotnih gledalcev v športnem parku Bukovci. Slednji so videli solidno nogometno predstavo, osem zadetkov in dramatično predstavo do zadnjega sodniškega žvižga. V prvem delu so na igrišču dominirali gostje iz Ormoža,
ki so z odličnim pokrivanjem že na polovici nasprotnika povsem zaustavili igro Bukovc, z igro po tleh in od noge do noge pa so si ustvarili kar nekaj priložnosti za gol. V 27. in 39. minuti je dvakrat zadel ormoški napadalec Mihalič, še posebej lep je bil njegov drugi gol, ko je z lobom premagal sicer slabo postavljenega domačega vratarja Hrženjaka, ki je zaradi kazni štirih rumenih kartonov na golu zamenjal Grabrovca.
V 2. polčas so odločneje krenili varovanci Milivoja Jamnika in v 48. minuti je po odličnem predložku Antoliča pred gol Holermuosa lastno mrežo silovito zatresel kapetan gostov Prapotnik. V 56. minuti se je zgodil trenutek, ki je goste iz Ormoža verjetno stal zmage. Ob menjavi je Mihalič, ki je že imel rumeni karton, »moral« še nekaj pripomniti stranskemu sodniku Korniku in si s tem prislužil drugi rumeni ter s tem rdeči karton glavnega sodnika Gabrovca. Gostitelji so usmerili vse sile v napad in v obrambi Bukovc so nastale luknje, katero je v 66. minuti izkoristil z golom za 3:1 Jerebič. Le minuto zatem so Bukovci znižali: po dobrem predložku Antoliča se je pred golom Plohla najbolje znašel Kozel. Le pet minut kasneje so svojo prednost povišali varovanci Aleša Jurčeca. Goričan je izkoristil darilo slabo postavljenega vratarja Hrženjaka in zadel v kratek kot za vodstvo s 4:2. V 81. minuti je glavni sodnik Gabrovec, ki je sicer solidno opravil nalogo na derbiju, storil napako in dosodil najstrožjo kazen za Bukovce, čeprav je v zmedi pred golom Holermuosa igralec Bukovc podrl svojega soigralca, a sodniška trojka tega ni videla. Zanesljivi izvajalec iz bele točke je bil Habrun, bivši igralec Ormoža. V dramatični končnici je Bukovcem uspelo izenačiti in to po četrtem kotu zapored. Še v drugo je bil na tekmi uspešen Kozel, ki je bil najvišji v skoku in je z glavo matiral nemočnega Plohla za končnih 4:4. Čestitke obema ekipama, ki sta se izkazali z borbeno, a z zelo športno predstavo.
Milivoj Jamnik, Trener NK Bukovci: »Nora tekma je za nami. Vse mogoče se je zgodilo in točka, ki smo
jo osvojili, je za nas veliko bolj pomembna in nam pomeni veliko več kot gostom, ki so bili odlični danes. Trener Ormoža zagotovo ne more biti zadovoljen, saj je imel do 90. minute v žepu tri točke, ampak lahko rečem, da smo z našim pristopom več kot zasluženo dobili to točko.«
UK, PG
1. liga MNZ Ptuj: vodilna četverka uspešna
REZULTATI 10. KROGA: Gorišnica
-	Središče 2:4, Oplotnica - Pauman Pragersko 3:0, Boč - Cirkulane 3:0, Hajdina - Dornava 0:2, Rogoznica
-	Apače 1:2, Videm - Skorba 5:0.
1. BOČ	10	8	2	0	36:7	26
2. OPLOTNICA	10	7	3	0	21:7	24
3. VIDEM	10	7	2	1	38:8	23
4. APAČE	10	7	0	3	18:12	21
5. P. PRAGERSKO	10	5	1	4	20:15	16
6. ROGOZNICA	10	4	1	5	22:18	13
7. SKORBA	10	4	0	6	19:29	12
8. GORIŠNICA	10	3	1	6	15:29	10
9. SREDIŠČE	10	3	0	7	15:24	9
10. DORNAVA	10	3	0	7	10:27	9
11. HAJDINA	10	2	2	6	13:27	8
12. CIRKULANE	10	1	0	9	12:36	3
OPLOTNICA - PAUMAN PRAGERSKO 3:0 (3:0)
STRELCI: 1:0 Trunkl (31), 2:0 Jar-ni (33), 3:0 Ozimič (41) HAJDINA - DORNAVA 0:2 (0:0) STRELCA: 0:1 Kokol (56), 0:2 Črnko (77. avtogol) BOČ - CIRKULANE 3:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Šket (42), Pinter (70), 3:0 Šket (79)
ROGOZNICA - APAČE 1:2 (1:0) STRELCI: 1:0 A. Kukovec (15), 1:1 L. Kukovec (50), 1:2 Verlak (67) VIDEM - SKORBA 5:0 (2:0) STRELCI: 1:0 Kokol (10), 2:0 Fri-dauer (36), 3:0 Bezjak (48), 4:0 Kokol (67), 5:0 Fridauer (84) GORIŠNICA - SREDIŠČE 2:4 (0:1) STRELCI: 0:1 Žalar (25), 0:2 Pra-potnik (57), 0:3 Prapotnik (78), 1:3 Muršič (83), 1:4 Prapotnik (88. iz 11-m), 2:4 Kolar (89)
2. liga MNZ Ptuj: popoln preobrat na derbiju začelja
REZULTATI 10. KROGA: Hajdo-še - Zavrč 1:6, Spodnja Polskava - Grajena 4:0, Lovrenc - Leskovec 3:2, Markovci - Makole 6:3, Zgornja Polskava - Podlehnik 3:2, Slovenja vas - Tržec 3:1.
1. ZAVRČ	10 10		0	0	61:8	30
2. SLOVENJA VAS	10	6	1	3	18:13	19
3. MARKOVCI	10	6	1	3	26:25	19
4. PODLEHNIK	10	5	2	3	21:14	17
5. ZG. POLSKAVA	10	4	2	4	21:19	14
6. SP. POLSKAVA	10	4	2	4	22:23	14
7. MAKOLE	10	4	1	5	14:17	13
8. GRAJENA	10	3	2	5	16:23	11
9.HAJDOŠE	10	3	2	5	11:18	11
10.TRŽEC	10	3	1	6	23:26	10
11. LOVRENC	10	2	3	5	11:20	9
12. LESKOVEC	10	1	1	8	9:47	4
Četrti krog je bil uspešen za KMN Tomaž, ki je v Ljutomeru s 3:4 ugnal Bioterme iz Male Nedelje. Čeprav so gosti iz Tomaža na srečanju pred 120 gledalci vodili že 1:4, je ekipa Bioterm prišla na vsega zadetek zaostanka, ampak v nadaljevanju jim ni uspelo izenačiti.
Derbi kroga smo gledali na Ptuju v športni dvorani Center, kjer je vrelišče naraščalo vse do prvega sodnikovega žvižga. Nazarje je kot prvouvr-ščeno moštvo pred tem krogom gostovalo pri drugouvrščenih Ptujčanih. Ekipa Ptuja ABA roletarstvo Saš bar je pred 250 gledalci doživela hladen tuš že v trinajsti sekundi srečanja, ko je darilo po napaki domače obrambe odlično izkoristil Šemenc in ugnal ptujskega vratarja Pislaka. Ptujčane vodstvo gostov ni zmedlo in so krenili še bolj odločno v samo srečanje ter pritiskali na vrata Nazarčanov. Preko Boštjana Kupčiča so izid zasluženo izenačili, čeprav so si tudi gostje iz nasprotnih napadov ustvarjali lepe priložnosti. Drugi polčas pa prava »golijada« in potop gostujoče barke. Hat-trick Lovrenčiča ter odlična igra celotnega moštva je na krilih gledalcev ter odlične navijaške skupine Modri kurenti ponesla Ptujčane do visoke zmage in prevzema vodstva na lestvici 2. SFL - vzhod.
Gregor Miklašič, FC Ptuj ABA roletarstvo Saš bar, najboljši igralec tekme: »Čestitam soigralcem za dobro opravljeno delo na parketu. Po začetnem šoku se nam je uspelo pobrati, kar dokazuje, da je ekipa z novimi okrepitvami zrela in odgovorna! Visoka zmaga nad Nazarjami je pravi obraz naše ekipe, tako se je potrebno boriti za barve kluba. Še posebej se je pokazala naša dobra pripravljenost, saj je za nami nekaj
ZGORNJA POLSKAVA - PODLEH-NIK 3:2 (2:2)
STRELCI: 0:1 Širec (4), 1:1 Klaj-derič (12), 1:2 Gajšek (14), 2:2 Pe-čovnik (44), 3:2 Klajderič (62) LOVRENC - LESKOVEC 3:2 (0:2) STRELCI: 0:1 Mlakar (3), 0:2 Merc (13), 1:2 Milošič (64), 2:2 Pulko (80), 3:2 Kokol (90. z 11 m) MARKOVCI - MAKOLE 6:3 (3:1) STRELCI: 1:0 Janžekovič (7), 2:0 Kukovec (10), 3:0 Kukovec (13), 3:1 Olek (35)4:1 Janžekovič (53), 4:2 Kotnik (64), 4:3 Robar (65. z 11 m), 5:3 Kukovec (83), 6:3 Kukovec (88) SPODNJA POLSKAVA - GRAJENA 4:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Leva (37), 2:0 Po-lanec (40), 3:0 Leva (61), 4:0 Jevše-nak (83)
SLOVENJA VAS - TRŽEC 3:1
(1:0)
STRELCI: 1:0 Sakelšek (40), 1:1 Skrbinšek (50), 2:1 Sakelšek (66), 3:1 Zupanič (74) HAJDOŠE - ZAVRČ 1:6 (0:5) STRELCI: 0:1 Medved (14), 0:2 F. Fridl (29), 0:3 Kuserbanj (31), 0:4 I. Fridl (38), 0:5 Borak (45), 0:6 Medved (60), 1:6 Drevenšek (80)
Veteranski ligi MNZ Ptuj: Videm prvi premagal »korante«
VZHODNA SKUPINA
manj kot tri mesece napornega programa treningov. Na koncu ne smem pozabiti na najpomembnejše, to so gledalci, ki so bili zares fantastični; v dvorani Center so priredili čarobno vzdušje!«
Ptuj ABA roletarstvo SAŠ bar - KMN Nazarje GLIN 9:1 (1:1)
Strelci: 0:1 Šemenc (1), 1:1 B. Kupčič (19), 2:1 B Kupčič (22), 3:1 Miklašič (29), 4:1 Miklašič 5:1 (30), Lovrenčič 6:1 (31), Lovrenčič (32), 7:1 Pernat (34), 8:1 T. Gajser (38), 9:1 Lovrenčič (38).
Ptuj ABA roletarstvo SAŠ bar: Pislak, B. Kupčič, S. Kupčič, Miklašič, Lovrenčič, Hebar, Emeršič, Murat, T. Gajser, M. Gajser, Pernat, Belšak. Trener: Boštjan Kupčič.
KMN Bioterme Mala Nedelja - KMN Tomaž 3:4 (1:1)
Strelci: 0:1 Kolbl (14), 1:1 Sovič (18), 1:2 Bohinec (30), 1:3 Goričan (35), 1:4 Kovačec (36), 2:4 Pa nič (39), 3:4 Sovič (39).
KMN Tomaž: Kolbl, Bohinec, Goričan, Kovačec, Vrbanič, S. Plohl, M. Plohl, Jurčec, Cvetko, Mar, Majcen. Trener: Marjan Magdič.
1. PTUJ ABA SAŠ	4	3	1	0	20:4	10
2. KMN TOMAŽ	4	3	1	0	16:9	10
3. NAZARJE	4	3	0	1	20:15	9
4. FSK KEBELJ	4	2	1	1	15:10	7
5. SLOV. GORICE	4	2	0	2	17:18	6
6. TEL. MARINCI	4	2	0	2	13:19	6
7. MARIBOR BR.	4	1	1	2	10:12	4
8. CERKVENJAK	4	1	1	2	12:15	4
9. DUPLEK TBS	4	0	1	3	15:22	1
10. M. NEDELJA	4	0	0	4	6:20	0
		Peter Golob				
REZULTATI 10. KROGA: Videm -Stojnci Korant 3:1, Grajena - Ormož 0:3, Podvinci - Dornava 4:0, Gorišnica - Leskovec 4:0, Vukovci - Tržec 0:2. V tem krogu so bili prosti Markovci.
1.	VIDEM 9 8 0
2.	STOJNCI KOR. 9 8 0
3.	ORMOŽ 9 6 2
4.	GRAJENA 9 5 1
5.	GORIŠNICA 9 3 3
6.	DORNAVA 9 3 3
7.	TRŽEC 10 3 3
8.	PODVINCI 9 3 1
9.	MARKOVCI 9 2 2
10.	LESKOVEC 9 1 1
11.	BUKOVCI 9 0 0 ZAHODNA SKUPINA REZULTATI 9. KROGA: Hajdina
-	Boč 2:1, Apače - Podlehnik 0:1, Polskava - Skorba 1:1, Zgornja Polskava - Lovrenc 8:0, Pragersko
-	Prepolje 5:2.
1.	HAJDINA 9 7 2 0 36:13 23
2.	SKORBA 9 6 2 1 28:16 20
3.	ZG. POLSKAVA 9 5 2 2 28:11 17
4.	POLSKAVA 9 4 3 2 15:14 15
5.	BOČ	9 4 14 14:12 13
6.	PRAGERSKO 9 3 3 3 22:24 12
7.	LOVRENC 9 3 3 3 14:20 12
8.	PODLEHNIK 9 3 1 5 11:20 10
9.	PREPOLJE 9 1 0 8 11:32 3
10.	APAČE 9 0 1 8 7:24 1
Danilo Klajnšek
1	37:8	24
1	35:10	24
1	24:8	20
3	20:18	16
3	17:16	12
3	13:18	12
4	17:26	12
5	19:25	10
5	14:26	8
7	13:25	4
9	5:34	0
um
Kako izbrati primerne zimske pnevmatike
Uporaba zimskih pnevmatik je po zakonu obvezna od 15. novembra do 15. marca, vendar strokovnjaki priporočajo menjavo letnih pnevmatik z zimskimi že konec oktobra oziroma v začetku novembra, ko temperature padejo pod 7 stopinj Celzija.
Zakaj je dobro menjati pnevmatike takoj oz. hitro po tem, ko se temperature spustijo nižje?
Zato, ker tekalna plast letne pnevmatike pri temperaturah, nižjih od 7 C, otrdi. To povzroča slabši oprijem pnevmatike na cestišču, kar vpliva na daljšo zavorno pot vozila. V nasprotju z letnimi je tekalna plast
zimskih pnevmatik mehkejša in zagotavlja boljši oprijem pri nizkih temperaturah. Ob tem imajo zimske pnevmatike tudi večje število lamel (zarez v blokih tekalne plasti), zaradi posebne zmesi tekalne površine pa zagotavljajo boljši oprijem na mokrem cestišču, manjši upor in s tem nižjo porabo goriva. Najbolje in najbolj varno je, če zimske pnevmatike namestimo na vsa štiri kolesa (kar predpisuje tudi zakon). Kaj pomenijo oznake: M + S, snežinka in indikator obrabe?
Zimske pnevmatike nosijo zakonsko določeno dodatno oznako M + S (pojavljata se
tudi različici M&S in M.S., črki pa sta začetnici angleških besed za blato (mud) in sneg (snow). Simbol snežinke nosijo pnevmatike, ki izpolnjujejo kriterije posebnega testa v zimskih razmerah in tako dosegajo visoko raven oprijema, zavorne poti, vodljivosti in drugih kriterijev, ki so pomembni pri vožnji v zimskih razmerah. Poleg zakonske oznake M + S in simbola snežinke pa najdemo na novejših pnevmatikah tudi tako imenovani zimski indikator obrabe. Ta indikator nam pokaže, kdaj je globina kanalov nižja od 4 mm, kolikor še zadostuje za varno vožnjo v zimskih razmerah in kolikor zahteva zakonski predpis pri nas.
Vsem, ki sklenete novo zavarovanje avtomobilske odgovornosti ali kasko zavarovanje osebnega avtomobila v oktobru in novembru, nudimo
brezplačno menjavo gum pri partnerjih
in ne spreglejte! Super potovanje v New York za 2 osebi čaka enega izmed zvestih avtomobilskih zavarovancev AS-a. Morda odpotujete ravno vi! Več na 080 11 10, www.adriatic-slovenica.si in vseh prodajnih mestih Adriatica Slovenice.
Adriatic Slovenica PE Maribor
Jadranska c. 30, T: 02 320 81 10
(«S
MODRA ŠTEVILKA
C» 08011 10)
«vww.adriatie-8lovenica.si
AdriaticSlovenica
Zavarovalna družba d.d. ■ Članica Skupine KD Group
Pri nakupu novih pnevmatik moramo biti (poleg posebnosti, ki veljajo za zimske pnevmatike, to so oznaka M + S, simbol snežinke in zimski indikator obrabe) pozorni predvsem na njihovo predpisano dimenzijo. Vozilo opremite s pnevmatikami, ki jih je predpisal proizvajalec vozila, navedene pa so v homologacijskem dokumentu vozila. Dimenzija pnevmatike je izražena s širino in presekom pnevmatike ter velikostjo platišča. Pomembna je tudi nosilnost pnevmatik, ki morajo ustrezati največji dovoljeni masi vozila. Nosilnost pnevmatik je napisana na boku pnevmatike v obliki indeksa nosilnosti (poleg simbola hitrosti)
Če kupujte širše pnevmatike
Če se boste kljub pravilu, da je na avtomobil najbolje namestiti pnevmatike enakih dimenzij, kot so bile ob nakupu, vseeno odločili za širše, morate v prvi vrsti paziti na to, da vseeno z dimenzijami ostanete znotraj zakonsko (homologacijsko) predpisanih mej. Če boste namreč kupili preširoke (izven predpisanih
meja) »valjarje«, potem bo za tehnično brezhibnost vozila nujno potrebno poskrbeti za dodatno homologacijo. Pri zamenjavi obstoječih pnevmatik s širšimi je potrebno paziti predvsem na to, da se kotalni obseg kolesa ne spremeni bistveno. Vedno pazite, da boste namestili pnevmatike, katerih nosilnost je enaka oziroma višja od nosilnosti tovarniško nameščenih pnevmatik. Enako velja za hitrostni razred, ki naj bo enak ali višji.
Sicer pa pri nakupu pnevmatik velja splošno pravilo, da upoštevajte poleg zakonskih predpisov predvsem vaš način vožnje, ki ga sami najbolje poznate. Če ste veliko na cesti, velja pri nakupu zimskih pnevmatik upoštevati predvsem vozne lastnosti v snegu in na ledu, pri tem pa naj ne bo glavno vodilo (nizka) cena. Na strani avtoplašča najdete veliko pomembnih oznak, in sicer je za vas najpomembnejša tista o velikosti vaše pnevmatike. Oznaka o velikosti je sestavljena iz niza številk in črk, npr.: 185/65 R 14 86 T.
•	185 je "širina" prečnega preseka izražena v milimetrih
•	65 je "serija", ki predstavlja razmerje med višino in širino
preseka avtoplašča
•	R je "zgradba", ki vam pove, kako je bil narejen avtoplašč; R je simbol za radialno izvedbo avtoplašča
•	14 je oznaka premera "platišča" v palcih. " 14" torej pomeni, da je premer platišča 14 palcev (colov)
•	86 je "indeks nosilnosti" in določa največjo dovoljeno obremenitev pnevmatike pri ustreznem tlaku polnilnega zraka pri največji dopustni hitrosti vožnje s to pnevmatiko.
•	T je "indeks hitrosti" in določa največjo dovoljeno hitrost vožnje s to pnevmatiko. Najpogostejše oznake so:
J 100 K 110 L 120 M 130 N 140 P 150 Q 160 R 170
S 180
T	190
H	210
V	240 W	270
Y	300 VR	>210 ZR	>240 ZR (Y) >300
Kaj je o pnevmatikah priporočljivo vedeti
Kaj narekuje zakon
Zimska oprema za vozila do skupne mase 3,5 t:
-	štiri zimske pnevmatike (M + S) z min. globino profila 3 mm ali
-	štiri letne pnevmatike z min. globino profila 3 mm + snežne verige v priboru,
-	vse štiri pnevmatike morajo biti enake po velikosti, vrsti in zgradbi, na isti osi istega proizvajalca, profila, hitrostnega razreda in nosilnosti,
-	zimske pnevmatike so lahko nižjega hitrostnega razreda (največ za dva razreda), kot ga zahteva konstrukcijsko določena hitrost.
Izjema: v priobalnem območju (ceste od Kozine do Sečovelj) veljajo za zimsko opremo vozil tudi štiri letne pnevmatike z min. globino profila 1,6 mm (verige v priboru niso potrebne).
Z rabljenimi pnevmatikami zelo previdno!
V čisto vsako zimo seveda ne zapeljemo vedno z novimi pnevmatikami. Če ste se odločili uporabiti stare, že deloma izrabljene, je dobro poznati karakteristike obnašanja rabljenih pnevmatik v zimskih voznih razmerah.
Ekipa Motorevije je izvedel test voznih lastnosti treh različnih kategorij izrabljenih pnevmatik in sicer:zimske
pnevmatike dimenzije 185/60 R 14 z različno obrabljenim profilom; prva pnevmatika je bila povsem nova - profil je bil globok skoraj 9 milimetrov, druga pnevmatika je imela globino profila 7,5 milimetra, tretja pnevmatika pa je bila že dodobra obrabljena - profila je bilo le še 4 milimetre. V sodelovanju z drugimi evropskimi avtomobilskimi klubi so preskusili lastnosti pnevmatike na suhem, mokrem in na zasneže-
KORZE MARJAN, D.O.O.
VULKANIZERSTVO-AVTOPRALNICA-BAR Breg 18 B, Majšperk Tel.: 02 794 64 11; 041 617 574
SAMOPOSTREŽNA AVTOPRALNICA NON-STOP (24 ur na dan)
Zima je pred vrati, zato smo za vašega jeklenega konjička pripravili pestro Izbiro zimskih avtoplaščev priznanih znamk: SAVA, MICHELIN, EUROTEC, KORMORAN, BARU M, DEBICA, SPORTIVA, FALKEN IN KUMHO. Kljub ugodnim cenam vam nudimo do 15% popust. Za avtoplašče kupljene pri nas vam pri montaži in centriranju priznamo 20% popust.
Nudimo tudi akumulatorje, antifriz, motorna olja in drugi potrošni material.
ni podlagi, ocenjevali pa so vozne lastnosti in zavorno pot.
Na zasneženi vozni podlagi so bile razlike med pnevmatikami največje. Pri zaviranju na snegu s hitrostjo 30 km/h je najbolj obrabljena pnevmatika potrebovala 3,2 metra daljšo zavorno pot od povsem nove - glede na majhno začetno hitrost je to velika razlika. Še večja je bila pri speljevanju - povsem obrabljena zimska pnevmatika na snegu speljuje za več kot 50 odstotkov slabše kot nova, pri pnevmatiki s 7,5-milimetrskim profilom je speljevanje za 40 odstotkov slabše. Še zanimiva primerjava: nova letna pnevmatika na snegu speljuje za 75 odstotkov slabše kot nova zimska pnevmatika in ima za 7,5 metra daljšo zavorno pot (od hitrosti 30 km/h do zaustavitve).
Pozimi so zelo pomembne
tudi lastnosti pnevmatik na mokrem, kjer je najpomembnejša lastnost pnevmatike odpornost proti splavanju oziroma akvaplaningu - to lahko zagotovi samo profil, ki zmore odvesti čim več vode izpod pnevmatike. Zimska pnevmatika s 4-milimetrskim profilom se odreže slabo - pnevmatika splava že pri hitrosti 63 km/h, medtem ko se nova pnevmatika upira splavanju vse do hitrosti 87 km/h. Pri zaviranju na mokrem je najpomembnejša sestava gumene zmesi, a tudi globina profila vpliva na rezultat: povsem obrabljena pnevmatika je za zaustavitev potrebovala sedem odstotkov daljšo zavorno pot.
Rezultati preskusa so nedvoumni: obrabljene zimske pnevmatike se v zimskih voznih razmerah obnesejo precej slabše od novih. (vir: Motorevija)
Pravilna hramba pnevmatik
Pnevmatike, bodisi letne bodisi zimske, ki jih nameravate še uporabljati, je potrebno do naslednje sezone primerno shraniti, na kar sicer marsikdo
Kazni
Voznik, ki nima ustrezne zimske opreme, se po Zakonu o varnosti cestnega prometa kaznuje z denarno kaznijo v višini 125,19 EUR.
Če pa je zaradi prekrška onemogočen promet, se po novem zakonu voznika kaznuje s 417,29 EUR.
rad pozabi. Najboljša možnost, če sami doma nimate prostora, je hramba pnevmatik pri pooblaščenem ali drugem vašem serviserju, lahko pa tudi v vul-kanizerskih delavnicah, ki nudijo to storitev. Seveda takšno skladiščenje ne bo zastonj; cene so pri različnih ponudnikih različne; nekateri namreč nudijo ceno za polletno hranjene, drugi ceno hrambe obračunavajo mesečno. Praviloma naj bi polletno skladiščenje štirih pnevmatik stalo med 15 do največ 20 evrov.
Če pa lahko pnevmatike hranite doma, upoštevajte nekaj naslednjih nasvetov. Pravilna hramba pnevmatik namreč (prav tako kot pravilna vožnja) podaljšuje življenjsko dobo le-teh. Prvo in najpomembnejše pravilo pri skladiščenju pnevmatik je, da imate temen, hladen in suh prostor. Pnevmatike
namreč pod vplivom svetlobe, toplote in prepiha izgubijo elastičnost in trdnost, se hitreje starajo in popokajo. Preprečite stik pnevmatik z bencinom ali oljem!
Če skladiščite pnevmatike s platišči, jih naložite na steber ali na paleto vodoravno drugo na drugo. Pnevmatike brez platišč postavite na podlago navpično in jih sem in tja zasukajte.
Preden pa spravite pnevmatike na "počivanje", dobro očistite utore in jih osušite ter preglejte, če so morda kje poškodovane. Pred demontažo pnevmatik si zapišite smer teka in položaj kolesa. Glede na globino profila lahko sprednji pnevmatiki zamenjajte s pnevmatikama na zadnjih kolesih. Pnevmatike se bodo tako na vseh štirih kolesih enako obrabile. Pred skladiščenjem pnevmatik povečajte tlak za 0,5 bara.
center
OTVORITEV 29.10.2008 OB 13.00 URI.
X KUMHO
M/t/ TYRES „3070
^V^n/j-,, ..nvitiur- Matador Podvirai 40,2250 Ptuj, rorcr"" ¿mcwuh tflM tel.: 02/ 746 0111, GSM: 041 70S 495
VULKANIZERSTVO Ivan KOLARIČ s.p.
Bukovci 121 c, 2281 Markovci pri Ptuju, tel.: 02 / 788 81 70 PE Ptuj, Rajšpova ul. 14, tel.: 02 / 771 15 65
Prodaja in montaža pnevmatik za osebna in tovorna vozila, motorna kolesa ter kmetijsko mehanizacijo.
Na zalogi imamo zimske pnevmatike:
MATADOR t SAVA • FULDA • PIRELLI t GOODYEAR DUNL0P • YOKOHAMA • MICHELIN • DEBICA BRIDGESTONE • UNIROJAL • BARUM...
Prodaja in popravilo ALU PLATIŠČ
INFORMATIVNI CENIK VULKANIZERSKIH STORITEV
Avtoremontna sekcija pri Območni obrtni zbornici je sprejela sklep o poenotenem informativnem ceniku za vulkanizerske storitve, ki je začel veljati z 20.10.2008.
INFORMATIVNI CENIK ZA OSEBNA VOZILA Opis	Cena {z DDV) v €		Opis	Cena (z DDV)	ve
DEMONTAŽA - MONTAŽA - PREMONTAŽA			KRPANJE-zračnice	KOM	3,00
premontaža kovinska platišča	KOM	3,00	KRPANJE tubeles za osebna vozila	KOM	8,00
premontaža Alu platišča do 17 col	KOM	4,50	VIJAČENJE (montaža platišč)		
premontaža Alu platišča od 18... In RUNFLAT	KOM	6,00	PREVIJAČENJE (dvig, kolo dol, kolo gor)	KOM	2,50
premontaža dostavna in terenska vozila	KOM	5,00	VENTILI	KOM	2,00
URAVNOTEŽENJE NAVADNA KOVINSKA PLATIŠČA			SKLADIŠČENJE PNEVMATIK (sezonsko)	KOM	1,00
uravnoteženje kovinska platišča	KOM	4,50	SKLADIŠČENJE PNEVMATIK (s platišči)	KOM	2,00
uravnoteženje obnovljenih pnevmatik	KOM	5,00	ODVOZ ODPADNIH PNEVMATIK (za osebna vozila)	KOM	2,00
uravnoteženje dostavna In terenska vozila	KOM	7,00	Komplet - 4 kolesa - montaža, uravnovešanje kovinsko platišče		30,00
URAVNOTEŽENJE ALU PLATIŠČA			Komplet - 4 kolesa - ALU platišče do 17 col		42,00
uravnoteženje Alu platišč	KOM	6,00	Komplet - 4 kolesa - ALU platišča od 18 col ter dostavna in terenska vozila		48,00
Kako dobro pripraviti avtomobil na zimo
Res je, da je najpomembnejša zadeva pri pripravi avtomobila na zimo menjava pnevmatik, še zdaleč pa to ni edina stvar, ki jo je potrebno opraviti na avtomobilu, da bi zimsko obdobje prevozili čimbolj mirno in brez nepotrebnih zapletov.
Tako je vsekakor zelo priporočljivo pregledati tudi zavore, krmilni mehanizem, luči in druge naprave. To pa so predvsem:
-	akumulator, ki ga moramo pregledati - očistiti in namazati je treba kabelske priključke ter preveriti stanje elektrolita v celicah;
-	hladilni sistem - preveriti je potrebno gostoto in raven hladilne tekočine
-	sistem za dovod zraka v vozilo - priporočljivo je preveriti, ali se v sistemu nahajajo tujki (smeti ali posušeno listje);
-	olje v motorju - gladina olja mora vedno segati med obe oznaki (max-min) na merilni palici;
-	sistem za močenje vetro-branskega stekla - preveriti je treba količino tekočine v posodi ter ji dodati zadostno količino sredstva proti zmrzovanju;
-	metlice brisalcev - preveriti njihovo izrabljenost in jih po potrebi zamenjati;
-	klinasti jermen - preveriti je treba stanje in napetost jermena, ki zagotavlja vrtenje alternatorja, črpalke hladilne tekočine in drugih naprav;
-	sistem za dovod goriva - pri vozilih z dizelskim motorjem je priporočljivo pregledati in po potrebi očistiti filter za gorivo;
-	tesnila vrat - če jih bomo občasno namazali z glicerinom, v mrzlih dneh kljub mokroti vrata ne bodo primrznila;
-	ključavnice na vratih in pokrovu prtljažnika - občasen vbrizg wD 40 ali podobnega antikorozivnega sredstva bo preprečil zmrznjenje ključavnice.
Sicer pa je pozimi zelo pametno upoštevati še te nasvete: v posodi za gorivo naj bo najmanj 50 % goriva, da se lahko ogreva notranjost vozila, če pride do zastoja in s tem do morebitnih težav z oskrbovanjem; v vozilu naj bodo rokavice, odeja, strgalo za led in manjša snežna lopata; voznik osebnega avtomobila, ki so ga vremenske razmere zalotile nepripravljenega, naj se iz prometa izloči sam. To velja zlasti za odseke cest pred klanci, kjer je že eno ustavljeno vozilo lahko vzrok, da promet popolnoma obstane.
Kako avto zaščititi pred soljo in rjavenjem
Zima ni le čas, ko je nujno potrebno zamenjati pnevmatike, ampak je to tudi obdobje, ko
so naši jekleni konjički najbolj ranljivi in izpostavljeni največji mehanski obrabi. Veste, na kaj mislim? Seveda, na pločevino, ki je pri nizkih temperaturah in s soljo posipanih voziščih še posebej izpostavljena.
Sol in pesek sta namreč njena največja sovražnika ter glavna krivca za rjavenje.
Slednje se ponavadi prične z rjavimi pikami, največkrat na sprednjem delu avtomobila, pragovih in blatnikih. Zato nikakor ne bo odveč, če še pred zimo stara mesta rjavenja primerno oskrbimo, saj nas v nasprotnem primeru spomladi lahko pričaka zelo neprijeten pogled na lepo »razcvetelo« karoserijo.
Kako pomagati? Manjše poškodbe od kamenčkov najlažje saniramo tako, da nanje najprej nanesemo sredstvo za odstranjevanje rje in preprečevanje nadaljnjega rjavenja, nato pa na mesta poškodb pazljivo na-nesemo še korekturni avtolak enake barve in odtenka, kot je naš avtomobil.
Da bi soli preprečili njeno negativno delovanje na pločevino, pa je priporočljivo, da pozimi pogosteje temeljito opere-mo avto, tudi s spodnje strani. Pri tem obvezno uporabimo enega izmed široke kolekcije šamponov z voskom, da bo ob naslednjem pranju potrebnega manj drgnjenja za odstranitev trdovratne umazanije. Pranje avtomobila, ne glede na to, ali ga peremo doma ali v avtopral-nici, pa nikakor ni priporočljivo, ko zunaj pritiska mraz, pač pa se za to odločimo, ko je vsaj nekaj stopinj nad ničlo in naj bi takšna temperatura ostala vsaj še nekaj ur po pranju. Sicer se kaj lahko zgodi (in marsikomu se je že), da so v avtomobilu za-
mrznile ključavnice in primr-znila okna in vrata na tesnilno gumo.
Kabriolet pred zimo - pripravite platneno streho!
Če ste lastnik štirikolesnega lepotca »zgoraj brez«, potem boste morali svoj avtomobil na zimo posebej dobro pripraviti.
V osnovi sicer veljajo vse splošne zapovedi, od zimskih gum do preverjanja tekočin, motorja, akumulatorja, brisalcev, dodatne zimske opreme v prtljažniku itd. Posebne skrbi pa mora biti deležna platnena streha. Streho je potrebno temeljito očistiti, tako zunaj kot tudi znotraj. Pred tem je dobro pogledati vremensko napoved in počakati na obdobje vsaj dveh ali morda treh lepih, sončnih in suhih dni, saj približno toliko časa potrebuje platno, da se dodobra presuši. Hkrati lahko očistite tudi prostor, kamor se streha zlaga in v katerega med sezono naleti cel kup najrazličnejše umazanije. Ko je streha popolnoma suha, jo lahko namažemo oziroma poškropimo z zaščitnim impregnacijskim sredstvom. Na ta način bomo zmanjšali možnost pronicanja vode v platno in skozi njega, s tem pa nastanek plesni. Katero sredstvo uporabiti, je vprašanje, na katerega bo najlažje odgovoril pooblaščeni serviser, saj so materiali, iz katerih so strehe narejene, različni.
Posebne pozornosti mora biti deležno še zadnje okno. V večini kabrioletov srednjega cenovnega razreda je namreč plastično in neogrevano. Priporočljivo je, da ga od znotraj
premažete s sredstvom za preprečevanje rošenja, saj je to okno vedno najhladnejše v avtomobilu in se bo na njem najprej naredila in najdlje zadrževala rosa. Prav tako je dobro to okno namazati tudi od zunaj, da se z njega odlično stekata dež in rosa, saj noben kabriolet nima brisalca na zadnji šipi. Ko vam bo zadnja šipa zaledenela, nikakor ne napadite ledu s strgalom, saj potem niti poleti ne boste ničesar več videli skozi to okno. Uporabite pršilo za odmrzovanje.
Ko so potrebne tudi snežne verige
Če radi potujete, predvsem pa, če si radi privoščite počitnice na zasneženih strminah, je praktično obvezno, da za vaš štirikolesnik kupite tudi snežne verige. Da ne bo napačnega razumevanja: verige ne morejo nadomestiti zimskih pnevmatik, zato so te kljub verigam nujne.
Snežne verige namreč nameščamo samo na vodilna kolesa, kar pa ni dovolj, da bi vozilo ohranilo smer, npr. v ovinku ali po klancu navzdol. So pa snežne verige odlična zaščita proti vrtenju koles v prazno in pred drsenjem.
Na voljo je cela vrsta različnih snežnih verig, v osnovi pa jih delimo v tri skupine:
Verige iz vrvi: so precej ugodna alternativa za snežne verige, priporočamo pa jih samo resničnim zagovornikom pravila »naredi sam«. Komplet verig iz vrvi je zelo poceni, vendar je njihova montaža zelo zapletena in včasih se s tem lahko zamudite tudi dve uri.
Verige iz jeklenih členov:
stanejo najmanj 50 evrov, vendar so precej bolj primerne kot tiste, narejene iz vrvi. Montaža je veliko bolj enostavna. Verige iz jeklenih členov preprosto namestite na pnevmatike in jih pritrdite s kavlji. Testi so pokazali, da se večina modelov dobro prilega pnevmatiki.
Hitromontažni sistemi: so relativno precej dražja varianta od preostalih dveh opisanih, vendar je tudi njihova montaža precej bolj enostavna. Seveda pa je potrebna pred odhodom na zimske počitnice manjša priprava. Na vsako pogonsko kolo je treba namreč priviti montažno matico. Poleg tega je treba prilagoditi dolžino verige dimenziji pnevmatike. Če boste tako na poti naleteli na snežni metež, boste takoj pripravljeni: verigo je treba le pritrditi na matico na kolesu, jo namestiti na pnevmatiko in pripravljeni ste! Verige se bodo med vožnjo same zategnile.
Slavni dirkač razkriva, kako voziti pozimi
Seveda vsak po svojih zmogljivostih in znanju ter sposobnostih. Znan nemški dirkač Hans-Joachim Stuck pa ima še nekaj (dobrih) nasvetov. In kaj pravi?
Voznik potrebuje v avtomobilu optimalno vidljivost. Zato pred odhodom očistite led,
sneg in umazanijo z vseh oken, zunanjih ogledal in žarometov. Ogrevanje in ventilacija, nastavljeni na največjo stopnjo, hitro pomagata pri zarošenih steklih in s tem prav tako zagotavljata dobro vidljivost iz vozila.
Voznik mora vožnjo prilagoditi voznim razmeram. Kdor vozi prehitro, hitro pristane ob cesti. Če vzamemo, da je na suhem asfaltu faktor oprijema 100, potem bodo imele na zasneženi cesti pnevmatike samo 30 % oprijem.
Če želimo varno priti na cilj, si moramo v prvi vrsti postaviti ustrezno varnostno mejo. Zimske pnevmatike, prilagojena hitrost in stalna pripravljenost med vožnjo so zato osnovna priporočila.
Če vozilo kljub vsem previdnostnim ukrepom začne zanašati
To pomeni, da pri pospeševanju ali nenadnem zmanjševanju hitrosti vozimo po prednjih kolesih, zadnja pa spodnaša. V takšni situaciji je priporočljivo takoj pritisniti sklopko. Tako se bodo tudi pogonska kolesa prosto vrtela in vozilo se bo hitreje stabiliziralo. Potem je potrebno hitro zavrteti volan, in sicer v obratni smeri. Čim manj, tem bolje. Kdor v paniki prehitro spremeni smer, gre predaleč. Kolesa se tako preveč obrnejo v nasprotno smer in ne morejo več prenašati krmilnih sil. Strokovnjak priporoča, da na hitro zasukate volan v nasprotno smer, vendar samo malo. Navadno bi morala četrtina polnega obrata zadoščati.
Navadno je bolj varno zaviranje pred ovinkom kot pa v ovinku. Če torej zmanjšate hitrost, preden začnete zavijati, laže speljete ovinek. Kolesa, ki niso vključena v vrtilni moment motorja, lahko prenašajo večjo silo krmiljenja in nadzora smeri.
Dandanes so zavore ABS del osnovne opreme večine modernih vozil. V kritični situaciji morate na hitro in močno pritisniti na zavorni pedal, da se uniči čim več kinetične energije. Vozilo pa pri tem ostane vodljivo, tako da se še vedno lahko skušate izogniti oviri, če vidite, da zavorna pot ne zadošča. Pri vozilih brez zavor ABS pa je najbolj učinkovito zaviranje v krajših intervalih, pri čemer držite sklopko pritisnje-no; tako je zaviranje optimalno, vozilo pa istočasno lahko tudi krmilite. (vir: Fulda.com)
Avto Skrbiš
Spodnjo Polskovo 102, Progercko Telefon: 02 845 22 50,041 674 326 E-mail: avto.skrbis@siol.net
KOMET
SUPER CENA-TOPOPREMA
V salonu čakajo vozila po »KOMET« cenah:
SPLASH, SWIFT, IGNIS, JIMNY in SX4!
Pohitite! Zaloga je omejena I ...zanesljivo, varčno in udobno na pot z vozili Suzuki...
Nudimo vam: prodaja rezervnih delov prodaja, montaža in centriranje avtoplaščev popravilo avtoplaščev servis vozil vseh vrst priprava vozil za tehnični pregled test izpušnih plinov test zavor avtokleparstvo menjava stekel popravilo izpušnih sistemov VELIKA ZALOGA ZIMSKIH PNEVMATIK
AVTOSERVIS - TRGOVINA Milan Dobič s.p.
Mihovce 51,2326 Cirkovce, Tel.: 02/ 792-30-91, fax: 02/792 56 01
®> HYunom
HYUNDAI AVTO MLAKAR LENART
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Hyundai Partizanska c. 38, 2230 Lenart v S. goricah Tel.: 02/ 720 61 35, 729 23 40, fax: 02/ 729 23 41
AKCIJA "4 leta brez skrbi":
ob nakupu vozil HYUNDAI i30 in i30cw vam podaljšamo garancijo na 4 leta ter vam kar 4 leta redne servise opravimo brezplačno.
Hyundai Getz - že za 119,00 EUR na mesec brez pologa ter obvezno in kasko zavarovanje za 1 EUR.
Pri nakupu avtomobila vam nudimo tudi 50% popusta na zavarovanje.
AvtottSOM
Drugačno ime, povsem nov avto in višje ambicije
Pri Oplu bodo z insignio kmalu začeli tržiti novo družino vozil srednjega razreda, ki nadomešča vectro. Naslednica vec-tre je znanilka novih oblikovnih potez, kar nazorno dokazuje tudi s tem, da nosi nekoliko spremenjen zaščitni znak. Znamenita strela je na obodu kroga dobila napis Opel; podobno kot ga je imela že pred davnimi leti. Insignia v privlačni kreaciji prinaša vrsto naprednih rešitev na evropskem tržišču.
Če se vrnemo k prejšnji generaciji nemške limuzine, lahko ugotovimo, da sta si bili petvratna in vectra GTS s štirimi vrati različni. Prva je bila klasična limuzina, medtem ko je druga bolj težila k športnim limuzinam. Te razlike pri insignii ni več, obe različici sta si podobni, razlike najdemo le pri odpiranju prtljažnega prostora, oziroma pri petih vratih.
Veliko tega, kar že lahko vidimo na novi limuzini, bo prej ali slej prenesenega tudi na prihajajočo astro in druge hišne modele, ki bodo sledili. Vodja Oplovega evropskega oblikovalskega centra v nemškem Russelsheimu Mark Adams pravi, da ne gre zgolj za prihodnjo skupno oblikovalsko genetiko, temveč tudi za občutno bolj pogumno oblikovanje, ki bo jasno pretrgalo vizualni stik z obstoječo Oplovo modno linijo.
Čeprav morajo oblikovalci pogosto razmišljati večtirno, ker imajo pri General Motorsu veliko znamk in še več modelov, so imeli pri oblikovanju insignie proste roke. Zato so, po besedah Adamsa, sprostili miselne tokove in šli prek omejitev in ustaljenih vzorcev, ki jih je moč v tem avtomobilskem razredu hitro srečati. Če bi velikostno primerjali insignio z vectro, bi videli, da ne gre za nadaljevanje generacije, ampak za revolucijo. Tudi zato nosi
Zdravstveni nasveti
Sindrom izgorelosti (2.)
novo ime.
Spredaj bahavo izstopa kromirana maska, ki se razteza čez običajne mere, luči so potegnjene nekoliko navzgor, prednje steklo je precej položno nameščeno, bočna linija je visoka in odrezana, kar ustvarja občutek varnosti in trdnosti, zadek pa se konča skoraj kupejevsko. Še najbolj izstopa zareza na boku v obliki bumeranga, ki iz in-signie naredi všečen in prepoznaven avto.
Insignia torej nadomešča vectro, pri čemer Opel poudarja svoj nemški izvor oziroma pregovorno nemško natančnost izdelave. Limuzina in kombilimuzina (karavan pride nekaj kasneje) sta občutno zrasli in se poredili ter se potegnili čez 4,8 metra, medtem ko je medosna razdalja narasla na 2,73 metra. Po drugi strani najbolj razočara velikost prtljažnika, saj v primerjavi z vectro ne moremo govoriti o nekem opaznem povečanju, kar je po svoje presenetljivo.
Veliko truda so oblikovalci namenili tudi armaturni plošči in osrednji konzoli, kjer zraven posebne osvetlitve največ pozornosti zbuja barvni LCD-zaslon, ki je v osnovi namenjen navigacijski napravi. Zraven kvalitetnejših materialov so uporabili rdečo ambientalno svetlobo, ki daje po mnenju Oplovih inženirjev občutek luksuza in udobja. To rešitev naj bi uporabljali tudi v prihodnjih Oplovih modelih. Višjerasle potnike bo zmotila razmeroma skromna nastavitev volana po višini, kopica stikal za nastavitev navigacije, radijskega sprejemnika, klimatske naprave ter podvozja.
Nekaj tehnoloških novosti Opel uvaja med prvimi, bodo pa v glavnem na voljo za doplačilo oziroma pri dražjih paketih opreme. Naj omenim sistem opel eye, ki prepoznava prometne znake, prebere znake za omejitev hitrosti in za prepovedano smer ter jih prikaže na armaturni plošči. Nov dosežek sodobne elektronike opozori voznika tudi na spremembo voznega pasu, če ga ta nehote zapusti. Oba sistema omo-
		11 '
r^HBgg		
Moje cvetje
gočata varnejšo vožnjo, zmanjšata stres in lahko celo preprečita visoke kazni za prehitro vožnjo, ki že nekaj časa veljajo tudi pri nas. Opozorilo se v obliki znaka za nekaj sekund pojavi na sredini armaturne plošče med glavnima okroglima številčnicama. Zraven tega lahko voznik kadar koli s pritiskom na gumb na volanu ponovi prikaz znaka. Opel je razvil tudi prilagodljiva žarometa AFL+, ki poznata devet funkcij (luči za avtocesto in hitrosti nad 100 km/h, luči za ovinek in vožnjo po mestu, v slabem vremenu ...), za preklop med eno in drugo funkcijo pa potrebujejo skromno sekundo časa.
Motorjev bo na začetku prodaje sedem, vsi pa ustrezajo okoljskim standardom evro 5. Še najbolj bo razvajala izvedba s štirikolesnim pogonom in 2,0-litrskim turbo-bencinskim motorjem, a zdi se, da se bodo kupci bolj ozirali po cenejših in pri porabi skromnejših insigniah. Kmalu naj bi bil nared še 1,6-litrski bencinar in novi 2,0-li-trski turbodizel z dvojnim turbinskim polnilnikom, konec prihodnjega leta pa bodo začeli tržiti tudi 2,0-litrski dizel, ki naj bi v zrak spuščal manj kot 140 gramov ogljikovega dioksida na prevoženi kilometer.
Za doplačilo si lahko kupec omisli tudi štirikolesni pogon adaptive 4x4, ki združuje značilnosti običajnih mehanskih in hidravličnih štirikolesnih pogonskih sistemov, hidravlika lamelne sklopke pa je nadzorovana tako, da razporeja navor od 0 do 100 % med sprednjo in zadnjo premo.
Insignia uporablja podvozje nove generacije, ki omogoča številne osebne nastavitve. Z možnostjo flex ride lahko voznik priredi svoje podvozje in si nastavi vzmetenje s preprostim pritiskom na gumb. Flex ride omogoča izbiro dinamičnega in športnega načina vožnje ali sproščeno in mehkejšo nastavitev, ki sta na voljo zraven običajnega načina.
General Motors Europe bo do leta 2012 v znamko Opel in uspešno lansiranje novega modela vložil devet milijard evrov, kar dokazuje, kako pomembna je insignia za nemški Opel. Pri nas bo naprodaj konec februarja oziroma v začetku marca.
Danilo Majcen
Organizirajte svoj čas tako, da glede na cilje vsak dan sproti določite prednostne naloge. Treba je prepoznati in si priznati svoje meje in ne prevzemati na svoja ramena vseh odgovornosti. Vplivajte na svojo fiziološko ravnotežje tako, da se sprostite, več počivate in pazite na svojo telesno kondicijo. Gibanje je najboljši način za vsakodnevno redno nevtralizacijo stresne energije. Ne smemo pozabiti na zdravo prehrano, kot jo priporočajo vsi napotki za zdravo življenje. Pomembno je, da hrana ne postane vir telesnih užitkov, v katere se začnemo zatekati, kadar smo v stiski. Na voljo so različne tehnike sproščanja, kot so joga, av-togeni trening, meditacija, dihalne vaje, sproščanje z glasbo, ugodje vonjev itd. V razmerah, ko za obvladovanje vsakodnevnega stresa naštete možnosti ne pridejo v poštev, je dobrodošla pomoč z zdravili na-
ravnega izvora, ki jih dobite v lekarni. Ta zdravila omogočajo bolj umirjeno in zbrano delovanje v stresnih situacijah in tudi pri dolgotrajnem jemanju ne povzročajo zasvojenosti. Na našem trgu so zeliščni pripravki iz hmelja, poprove mete, navadne melise in zdravilne špajke, in sicer v obliki tablet, kapljic in čajev. V lekarni dobite tudi masažna olja in pripravke za pripravo kopeli, ki so namenjeni sprostitvi. Novejše je prehransko dopolnilo (bioaktivni peptid), ki ohranja pozitivne učinke stresa in blaži njegove negativne posledice. V pomoč, so pripravki, ki vsebujejo minerale, kajti pri dolgotrajnem stresu pride do velike porabe kalcija, magnezija, natrija in kalija. V obdobju izčrpanosti in utrujenosti lahko posežemo tudi po pripravkih, ki vsebujejo koencim Q10, ki pomembno sodeluje pri nastajanju celične energije,
Foto: Črtomir Goznik
Ksenija Lampret, mag. farm.
deluje kot antioksidant in stabilizira membrane. Kot krepčilo za telesno in duševno počutje se uporablja tudi korenina ginsenga, ki naše telo in naše psihično počutje pomaga prilagoditi zunanjim in notranjim stresnim dejavnikom. Skupno delovanje psiholoških tehnik in naravnih zdravil za lajšanje stresa bo človeku omogočilo, da ublaži negativne učinke stresa in da prevzame aktivno vlogo pri borbi s stresorji. Tako soočanje s stresom prodira
v preprečevanje oziroma zmanjševanje stresa in ne le v gašenje njegovih posledic. V akutni fazi stresa in v izjemnih stresnih situacijah se uporablja zdravljenje s sinteznimi zdravili (benzodiazepini), ki jih lahko predpiše le zdravnik. Uporabljajo se le kratek čas, saj pri dolgotrajnem jemanju povzročajo zasvojenost, sindrom izgore-losti pa samo še pospešijo. Človeka ne spodbudijo k spremembi življenja ali k iskanju bolj učinkovitih metod soočanja s stresom (zgolj pasivno reševanje problema).
Izgorelost lahko doleti vsakogar med nami, vendar je ni treba nikomur doživeti, saj poznamo njene vzroke in vemo, kako jo preprečiti. Vplivajte na svoje življenje in ga poskusite uravnotežiti, tako da v njem najdete čas za delo in čas za sprostitev ter zavestno izrinite negative emocije in jih nadomestite s pozitivnimi.
Ksenija Lampret, mag. farm.
Lekarne Ptuj
Sajenje novih trajnih rastlin, grmovnic in dreves
Čeprav letos prazniki ne bodo tudi prosti dnevi, saj je dan mrtvih padel na soboto, si bodo mnogi ta teden skupaj z otroki vzeli dopust. Prav gotovo bo del časa namenjen tudi pospravljanju na vrtu in sajenju novih rastlin. Še vedno je dovolj časa, da to storimo. Pred sajenjem novih trajnih rastlin se resnično prepričajte o njihovi končni velikosti in širini, saj je presajanje starih rastlin težavno in pogosto neuspešno. Zato si pred ustvarjanjem nove gredice zamislite vaš vrt, ko bo končan. Kje imate namen imeti zelenjavni vrt, kje bodo poti, garaža, smeti in podobno. Šele potem vrišite gredice. Tako presajanje kasneje ne bo potrebno. Nato si izrišite tudi gredico. Zato ni potrebno biti strokovnjak. Samo narišite si, kam boste posadili drevesa, kam grmičke, trajnice. Na gredi vedno pustimo prostor tudi za enoletnice. Šele taka mešanica naredi gredice pisane in zanimive. Pri tem pazimo, da postavimo večje rastline, drevesa, večje grme v ozadje tako, da ne bodo večji del dneva senčili ostalih rastlin. Nižje rastline pa posadimo ob rob gredice.
Grmičke in drevje sadimo na enak način. Najprej odstranimo travno rušo, če obstaja seveda. Če pripravljamo gredo, to seveda ni potrebno. Nato izkopljemo jamo, ki je dvakrat širša od obstoječe koreninske grude rastline, ki jo sadimo, globlja pa vsaj za pol. Zgornjih 30 cm zemlje ločimo od tiste iz večjih globin. Za sajenje dokupimo nekaj rodovitne, humusne zemlje, zemlje za rože. To zemljo pomešamo z zgornjo, rodovitno plastjo zemlje.
Foto: Miša Pušenjak
Če imamo težjo, slabo odcedno zemljo, na dno jame naložimo zdrobljene veje ali past spranega rečnega proda. Za to drenažno plast je potrebno jamo seveda poglobiti. Nato nasujemo na dno jame nekaj preperelega komposta ali povsem razpadlega hlevskega gnoja. Na to plast naložimo premešano zemljo. Šele nato v jamo postavimo korenine rastlin. Te razporedimo enakomerno po celi jami. Pred tem odrežemo vse poškodovane in polomljene korenine. Nato nanje nasujemo rodovitno mešanico zemlje. Med dodajanjem zemlje le-to počasi tlačimo med korenine. Rastlino posadimo tako globoko, kakor je rasla do sedaj. Pri cepljenih rastlinah pazimo, da cepljeno mesto ostaja nad zemljo. Okoli drevesa pustimo vdolbino, tako da bomo rastlino poleti lahko zalivali. Čez zimo pa v to vdolbimo in okoli cepljenega mesta nasujemo listje, seno ali slamo. Lahko pa tudi plast preperelega, a nepre-sejanega komposta.
Poseben problem je sajenje žive meje. Pri nas so zadnja leta najbolj popularne ciprese. Kot ciprese pri nas sadimo tuje in kleke. Bolj odporni so slednji, čeprav so tuje nekaterim zaradi lepih, svetlečih iglic lepše.
Ker pa to niso rastline zmerne klime, imajo pri nas oboji veliko težav. Če jih želite na vsak način saditi, jih sadimo v jarke. V te pa obvezno nasujemo vsaj 10 cm dre-nažno plast. Ne pozabite tudi, da jim vrhove porežemo šele takrat, ko dosežejo končno višino in nič prej. Gostota rastlin je odvisna tudi od tega, kako visoko živo mejo si želimo na koncu. Če želimo visoko živo mejo, sadimo rastline redkeje, saj bodo potrebovale večji koreninski sistem in obratno. Predvsem pomembno je to pri listo-padnih grmovnicah.
Čez zimo pazimo, da se ne izsušijo, saj vlaga čez iglice ves čas izhlapeva, v zamrznjeni ali s snegom pokriti zemlji pa korenine na novo posajenih rastlin še ne najdejo vlage. Zato jih po potrebi vsaj prvo zimo zalivamo. Enako velja tudi za vse zimzelene listavce. Tla okoli posajenih rastlin obvezno zastremo z debelo plastjo listja, sena ali slame. Lubje pa uporabimo šele spomladi, saj ne nudi potrebne tople zaščite na novo posajenim koreninam rastlin.
Še enkrat vas opozarjam, da vrtnic, trajnic in okrasnih trav pred zimo ne režemo, ampak jih samo povežemo, da jih težek sneg pozimi ne bo polomil. Zaščitimo samo stebelne vrtnice, vendar je za to še prezgodaj.
Miša Pušenjak
S svetovne glasbene stene
Legende britanskega in svetovnega synth-popa iz osemdesetih, zasedba Human League, se vrača na svetovno glasbeno sceno. Potrdili so, da je v teku snemanje materiala za njihov novi studijski album, deseti po vrsti. Svoj zadnji album pod imenom Secrets so izdali leta 2001. Frontman Phil Oakley in bobnar Rob Barton sta »zadolžena« za pisanje novih skladb. Pevka skupine Joanne Catherall pa pravi, da še ne morejo izdati končnega datuma izdaje nove zgoščenke. Kljub temu pa je potrdila, da naj bi album izšel v prvi polovici naslednjega leta.
®@®
Kultna britanska rock zasedba Led Zeppelin bo
kljub odpovedi svojega origi-nalnegapevca infrontmana Roberta Planta kmalu začela veliko vrnitveno turnejo. Namesto njega so preostali trije člani skupine, Jimmy Page, John Paul Jones in Jason Bonham, sin prvega bobnarja Johna, k sodelovanju povabili pevca rock zasedbe Alter Bridge, Mylesa Kennedya. Nova postava že nekaj časa vadi skupaj in se pripravlja na prve nastope, ki naj bi se zgodili v začetku naslednjega leta. Prav tako pa obljubljajo novi studijski material. Robert Plant je svojim bivšim kolegom zaželel vso srečo pri delu. Led Zeppelin so ob koncu lanskega leta skupaj nastopili na dobrodelnem koncertu
in s tem nastopom sprožili številna ugibanja o njihovi vrnitvi. Skupina je uradno prenehala s svojim delovanjem že daljnega leta 1980., ko je umrl bobnar skupine John Bonham.
Estelle in Leona Lewis
sta veliki zmagovalki letošnje podelitve glasbenih nagrad MOBO. Leona Lewis je na veliki svečanosti v Londonu osvojila nagradi za najboljši album (Spirit) in najboljši videospot (Bleeding Love). Estelle je prav tako osvojila dve nagradi za najboljšo pesem (American Boy) in nagrado za najboljšo žensko izvajalko. Dvakrat je slavil tudi Chris Brown, ki je prejel nagradi za najboljšega tujega izvajalca in najboljšega R&B/Soul izvajalca. Njegov kolega Lil Wayne je proglašen za najboljšega hip-hop izvajalca, Dizzee Rascal pa je prejel nagrado za najboljšega britanskega moškega izvajalca. Svečano podelitev MOBO nagrad sta vodila Spice Girl Melanie Brown in Rev Run iz skupine Run DMC. Na prireditvi pa so med drugimi nastopili tudi Sugababes, Craig David, Taio Cruz in Flo Rida.
Na glasbeno sceno se vrača tudi najuspešnejši in najbolj znani beli reper Eminem. Mimo so že štiri leta od izdaje njegovega zadnjega albuma Encore, ki se je do danes prodal v več kot
Led Zeppelin
l_e s t v i
NAJ
2.SO
2. se;
WHAT - PINK EX ON FIRE - KINGS OF LEON
3.	THIS IS THE LIFE - AMY MACDONALD
4.	WHATEVER YOU LIKE - T.I.
5.	I KISSED A GIRL - KATY PERRY
6.	DISTURBIA - RIHANNA
7.	GIRLS - SUGABABES
8.	BEGGIN' - MADCON
9.	THE MAN WHO CANT BE MOVED
SCRIP
10.	LOV
11.	GIV
IS NOISE - THE VERVE IT 2 ME - MADONNA
feako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8*98,2* 1043 bo Janko Bezjak

- THE
To je to
Foto: internet
Human League
Foto: internet
petmilijonski nakladi. Novi album z naslovom Relapse bo verjetno izšel še letos. Prva skladba, ki najavlja novi album, nosi naslov I'm Having a Relapse. Večino novega materiala je produciral njegov standardni sodelavec Dr. Dre, Eminem pa je prispeval večino tekstov.
®@®
Rod Stewart je zbral svoje najboljše skladbe in obljublja izdajo novega »greatest hits« albuma. Ta legendarni škotski glasbenik je v svoji skoraj 50-letni karieri prodal več kot 250 milijonov albumov in singlov. Rod je tudi lastnik enega izmed najbolj prepoznavnih voka-lov na pop-rock sceni. 17. novembra bo izšla omenjena kolekcija njegovih hitov pod imenom ene izmed njegovih največjih uspešnic Some guys have all the luck. Za vse ljubitelje njegove glasbe pa v nadaljevanju le nekaj največjih uspešnic, kiji boste našli na novem albumu: Maggie May, Sailing, Tonight's The Night, The First Cut Is The Deepest, You're In My Heart, Da Ya Think I'm Sexy, Baby Jane, Love Touch, Downtown Train, Rhythm Of My Heart, Tom Traubert's Blues (Waltzing Matilda), Have I Told You Lately in številne druge.
Znano je tudi že ime novega albuma skupine Franz Ferdinand Kot pra vita člana zasedbe Alex Kapranos in Paul Thomson, so mu nadeli zelo preprosto ime - Tonight. Popularni škotski rockerji svoj tretji studijski izdelek snemajo v studiu v Glasgo-wu od leta 2007, pričakujejo pa, da bo izšel v letu 2009-Nekatere od novih skladb so že znane iz njihovih živih nastopov, med njimi sklad-
be Ride Together, Turn It On, Send Him Away, Katherine Kiss Me, Ulysses in What She Came For. Člani zasedbe pravijo, daje novi album nastal pod vplivi afriške in reggae glasbe in prinaša spremembo v njihovem prepoznavnem glasbenem stilu. ®®®
Black Eyed Peas so končali snemanje novega albuma. Peti studijski album te popularne ameriške hip hop skupine nosi ime The E.N.D., to pa vsekakor ne pomeni konec njihovega dela, kot pravi član skupine in znani producent Will. i. am. Novi album nastaja v studiu Metropolis v Londonu in naj bi izšel še letos. Zadnji album omenjene zasedbe Monkey Business je izšel leta 2005. Album je postal velika svetovna uspešnica, saj so ga samo v ZDA prodali v več kot 4,2 milijona kopij.
Janko Bezjak
Rod Stewart
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	WOMANIZER - BRITNEY SPEARS
2.	WHATEVER YOU LIKE - T.I.
3.	LIVE YOUR LIFE - T.I. Featuring Rihanna
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	SO WHAT - PINK
2.	THE WINNERS SONG - GERALDINE
3.	DON'T CALL THIS LOVE - LEON JACKSON
NEMČIJA
1.	SO WHAT - PINK
2.	I KISSED A GIRL - KATY PERRY
3.	THIS IS THE LIFE - AMY MACDONALD
Matic je srednješolec. Najstnik. Del sveta, ki ga odrasli seveda ne razumemo. In je seveda zelo kritičen do vsega dogajanja okrog sebe. Za razliko od mnogih vrstnikov pa Matic svoje mnenje rad zapiše. Kakšen je torej pogled najstnikov na svet, bomo poslej izvedeli iz prve roke. Se strinjali z njim ali pa ne. Vsekakor pa upam, da se bomo zamislili ...
Urednik
Skrbni starši 1
Na pomoč, skrbni starši na vidiku! Pravi mučitelji. Otroci so v vsakem pogledu otroci, nikakor pa uspešni umetniki, športniki, pa še kaj. Takšni otroci so samo maske, s katerimi se starši pojavljajo v družbi. Sploh pa tu ni kaj komentirati, saj so to otroci finih družin, kjer besede prepir ne poznajo, otroci so popolni, poleg tega pa so uspešni na nešteto področjih. Te družine so lahko samo zgled drugim in mi navadni smrtniki še pomisliti ne smemo, da jih ne bi marali. Kar predstavljam si, kako zvenijo njihovi pogovori: »Te nemarne, kmetavzarske družine... te bi pa tako ali tako morali oglobits kaznimi, ker se njihovi otroci igrajo z blatom, poberejo kaj s ceste, tu in tam pa si še dovolijo, da kaj poližejo.« Potem pa se še sklicujejo na normalnost. »Starše, ki pa pustijo svoje, ne-vzgojene mladiče nage tekati po obali, pa bi sploh morali pozapreti. Perverzneži! Kaj pa se gredo, da otroke razkazujejo naokoli,« se verjetno sliši iz njihovih krogov.
Pa kaj še! Vse našteto je normalno. Normalno je, da je otrok radoveden, da rad kaj pobere, poskusi in poliže. Kako drugače pa naj spozna ta zanimiv svet, poln presenečenj. S knjigami? Ne, ne, ne... za to je še čas. Enciklopedije in podobne knjige so otrokom nezanimive, saj so otroci, sploh pa jih bodo z njimi gnjavili v šoli. In... še nobenega otroka ni bilo kaj manj, če je s ceste pobral kak zanimiv kos papirja in se ob tem še nemarno umazal. Za to zadnje pa nasploh mislim, da otroci s tem pridobivajo odpornost - kar je zdravo! Se nam sploh ni potrebno čuditi, od kod toliko alergij in astme terpodobnih boleznih. Zagotovo so krivi nečisti vrtci in šole, bi verjetno rekel kak skrben starš. Pa niso. Krivi so starši, ki svoje otroke, tako rekoč zavijajo v vato, stanovanja, če lahko temu tako rečem, pa redno čistijo in razkužujejo. Tako otroci živijo v laboratoriju, kjer nimajo pogojev, da bi razvili imunost. Kakor hitro pa stopijo v vrtec in mimo prica-plja za zdravo kmečko dete popolnoma neškodljiv bacil, iz kakšnega nesterilnega kota, pa se skoraj zadušijo.
Pa dobro, o tem je že veliko napisanega. Zanimivi so tudi najstniki in seveda njihovi popolni starši Spet skrajnosti ... eni nad otroci izvajajo popoln teror in diktaturo, drugi pa se zanje sploh ne zanimajo. Kje je tisti ravno prav? Po mojem mora vsak otrok, ne glede na starost, imeti prosti čas, in to ni noben šport in podobno, pač pa PROSTI čas v vsem pomenu besede. Pa če to pomeni, da bo zijal v nebo, pa naj. Pa še ena zelo, zelo pomembna stvar -jasno postavljene meje. Če mora otrok biti doma ob desetih, to ne pomeni deset in pet minut. Če že, sledi kazen in pika. Pri teh stvareh ni pogajanj. Starš je dominanten in niti slučajno nista z otrokom v odnosu enakopravna, Enakopravni so možje in žene. Tudi pri živalih je do-minanca. Otroci pa se učijo, kar živijo in česa se naučijo, če družina funkcionira pod njihovo diktirko? Diktatorstva! Potem pa se starši čudijo, zakaj so njihovi sineki, kakršni so. Čemu jih ne poslušajo, se znašajo nad sošolci in morda še nad starši. Nato pa sankcije in prevzgoja... Dragi ata, mama, teta, stric, ta vlak je odpeljal, drevo se upogiba, dokler je mlado. Ko enkrat oleseni, ga lahko samo še zlomiš. Zato tudi mislim, daje prav krivično obsojati otroke za to, kakršni so in jih grajati. So samo knjiga, ki jo skozi leta pišejo STARŠI. Tu pa so še šole, za katere večina misli, da so kakšni prevzgojni centri ali kaj podobnega. Ne, šole ne delajo čudežev, so samo ustanove, ki otroka dodatno usmerjajo pri vzgoji. Starši so tisti, od katerih se pričakuje (pravzaprav j njihova dolžnost), da otroka vzgojijo.
Matic Hriberšek
AC/DC
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
grah s klobaso*, solata SREDA
mesno-zelenjavna enolončnica, jabolčni
zavitek
ČETRTEK
zrezki iz mletega mesa, francoska solata PETEK
slivovi cmoki, kompot SOBOTA
špinača, pire krompir, sojini polpeti NEDELJA
goveja juha z rezanci, marinirana piščančja bedra z gobami**, riž, solata PONEDELJEK govedina v solati, kruh
*Grah s klobaso
6 dl izluščenega graha, 5 dag masla, 2 stroka česna, 20 dag kranjske klobase, 2 jajci, 2 žlici kisle smetane, sol.
Grah kuhamo v osoljenem kropu 30 minut, nato ga stresemo na cedilo. V kozico na vroče maslo damo strt česen in takoj nato grah. Premešamo, dodamo žlico juhe, kuhano in narezano klobaso, dosolimo in ko zavre, primešamo s smetano stepeni jajci. Ko jajca zakrknejo, takoj odstavimo in ponudimo.
**Marinirana piščančja bedra z gobami
4 piščančja bedra, sol, poper, 4 žlice olja, 1 korenček, 1 peteršiljeva korenina, košček zelene, čebula, česen, vejica timi-jana, rožmarin, majaron, lovorov list, 1-2 dl rdečega vina, 4 dag masla, 1 žlica sesekljane čebule, 1 strok sesekljanega česna, 4 dag na kocke narezane prekajene slanine, 30 dag narezanih gob, 1 žlica moke, 1 žlica paradižnika iz konzerve ali malo mezge.
Piščančja bedra osolimo, popopramo, položimo v skledo in obdamo z marinado, ki je sestavljena iz vse naštete zelenjave in dišavnic. Prilijemo vino. Vse skupaj damo čez noč ali vsaj za nekaj ur v hladilnik. Bedra vzamemo iz marinade in jih osušimo. Marinado precedimo in prihranimo tako zelenjavo kot tekočino. Osušena bedra damo v kozico na vroče olje in jih okrog in okrog popečemo. Preložimo jih v drugo posodo. Za gobovo omako damo v kozi-co na preostanek olja maslo in na njem svetlo popražimo čebulo. Dodamo česen, slanino in gobe, malo popražimo ter primešamo odceje-no zelenjavo iz marinade. Ko zelenjava ovene, jo potresemo z moko, rahlo popražimo, prilije-mo tekočino od marinade, dodamo sesekljan paradižnik ali mezgo, dosolimo in kuhamo 10 minut. Omako prelijemo po popečenih bedrih, posodo pokrijemo in dušimo na majhnem ognju do mehkega, to je 35-40 minut.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
B
Nebo bi lahko definirali kot kraj, ki se ga ljudje izogibajo.
-k-k-k
Tlačane so odpravili zato, ker niso bili rentabilni. Plačevali so samo desetino.
•k-k-k
Srečen zakon je sreča v nesreči.
-k-k-k
Resnica in alkohol učinkujeta podobno -prevelike doze škodijo.
-k-k-k
Norec in denar se hitro ločita. Rad pa bi vedel, kako sta se sploh našla.
-k-k-k
Vrednost denarja je treba poznati. Razsip-neži in skopuhi ga ne poznajo.
-k-k-k
Denar se ničesar ne spominja. Treba ga je vzeti, kadar je mogoče, in ga metati skozi okno. Umazano ga je čuvati v žepu, vedno bo na koncu zaudarjal.
-k-k-k
Denar govori v jeziku, ki ga vsi razumejo.
-k-k-k
Nekateri hvalijo zjutraj, kar so grajali zvečer, vedno pa mislijo, da je pravilno zadnje stališče.
-k-k-k
Zaradi revolucij je izgubljenega veliko časa.
Mož po nekaj letih le prepriča ženo, da gre z njim na nogometno tekmo. V odmoru, po prvem polčasu, se žena nagne k možu in vpraša:
"Čigava pa je pravzaprav ta žoga, za katero se podijo?"
Novinar zagleda na nogometni tekmi tudi gledalko. Vpraša jo, kaj jo privlači pri nogometu.
Gledalka: "Veste, na nogomet se ne razumem in me tudi ne zanima, všeč pa mi je, da je okoli mene po več tisoč moških."
Janezek nekaj časa posluša po radiu prenos nogomet-
SESTAVIL EDI
KLASNC (SINDIKALEC)
LESENO PIHALNO GLASBILO
Štajerski TEDNIK
NEPRAVA
HČI
POSUSENA RIBA TRŠKA
... IN 40 RAZBOJNIKOV
SESEKANA NEOCVRTA SLANINA
KRADLJIVEC
ONDREJ NEPELA
BARVA USTNIC
ZVEZNA DRŽAVA V
INDIJI
HRVAŠKI JADRALEC NA VODI (MATE)
STRUPEN ZIMZELENI OKRASNI GRM
ZELENI DEL RASTLINE
STEFAN ZAPLOTNIK
ČASOVNO OBDOBJE
ITALIJ. OPERNA PEVKA STIGNANI
RAZSODNIK
NAS HOKEJIST (ŠTEFAN)
DENARNA POLOŽNICA
RUSKI GEOLOG
BIVALIŠČE MRTVIH
VELIKA NESTRUPENA KAČA
ODDAJANJE KOVINSKIH ZVOKOV
TKANINA IZ
LANU, LANENINA
NAŠ PISATELJ (VASJA)
ODPOŠI-LJATELJ, ADRESANT
IVAN BRATKO
BRAZILSKI NOGOMETAŠ
ZVONKO LETICA
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA
(INGRID)
GREGOR LAČEN
IZRAELSKA SLIKARKA TAL
TANEK PAPIR ZA ZAVIJANJE AGRUMOV
ČISTA DUŠA V BRAHMA-NIZMU
IZVEDENEC ZA ARABSKO KULTURO
PREBIV. SLAK
MEHIŠKI ARHITEKT (LUIS)
OZEMLJE
FENOLNI ETER
LIDIJA JANKO
JURE LONGYKA
AM. PISEC (GEORGE)
RUSJANOVO LETALO
PREGOVOR
MADŽARSKI PESNIK (KAROLY)
VERA ALBREHT
RADIJ
JOŽE NAGODE
RIBIŠKA VRVICA, NAJLON
ne tekme, potem pa ves navdušen priteče k mami:
"Mami, mami, pridi poslušat! Celo tekmo zna na pamet!"
Razburjen nogometašpro-testira pri sodniku:
"Le zakaj moram ponavljati enajstmetrovko? Gol sem dosegel pravilno!"
Sodnik: "Nujno je, ker se je televizijskemu snemalcu pokvarila naprava za ponavljanje posnetka."
Med gledanjem televizijskega prenosa košarkarske tekme pride vsa vznemirjena žena k možu in vzklikne: "Poglej, naravnost nad tabo je na stropu velik pajek!"
Mož: "Ali ne vidiš, da gledam tekmo? Pohodi ga, pa bo mir!"
Jaka se ne more načuditi višini telefonskega računa:
"Ali so te mrhe spet podražile telefonski impulz ali pa se je moja južnoameriška papiga pogovarjala s svojimi sorodniki!"
Po treningu maratona priteče atlet k trenerju in reče: "Po moji uri sem dosegel svetovni rekord v maratonu. Na koga naj se obrnem?"
Trener: "Na urarja."
Nogometni sodnik je imel navado, da je jemal ženo s seboj, ko je sodil. Nekoč jo je vprašal:
"Pa ti ni nerodno, ko vsi okoli tebe skačejo, me psuje-jo in žalijo, ti pa molčiš?" Žena: "Saj ne molčim!"
Žena želi moža presenetiti s prijetno novico: "Dragi, otrok prihaja!" Mož, ki gleda prenos košarkarske tekme:
"Reci mu, naj prinese pivo iz hladilnika!"
Psihiater: "No, kaj je z vami?"
Pacient: "Problem je, ker sem zelo omahljiv in se zlepa ne morem za kaj odločiti. Odločitve odlagam in odlagam ..."
Psihiater: "Lahko vas potolažim, da je to sedaj zelo pogosto."
Pacient: "Nerodno je, ker sem košarkarski sodnik."
Nogometaš trenerju: "Bedak!"
Trener: "Nesramen si in to pred novinarji. Kaznovan boš s 500 evri!"
Predsednik kluba, kije vse slišal, doda: "Pa še s 1000 evri, ker si izdal poslovno skrivnost!"
Ugankarski slovarček: AGRUMEN = tanek papir za zavijanje agrumov; APIOL = fenolni eter, sestavina eteričnih olj; ARAPOV = hrvaški jadralec na vodi (Mate, 1976-); BARAGAN = mehiški arhitekt (Luis, 1902-1988); CEHTA = debela, močna ženska; OBRUČEV = ruski geolog in raziskovalec Azije (Sergej, 1891-1965); OHELA = izraelska slikarka in kiparka Tal; SEGNI = italijanski politik (Antonio, 1891-1972).
■sov 'eu|ue| 'Aodej\/ '^J 'aiuauaAZ 'e|eja>| '\/A 'opiueiuv 'einoapj '|0|de 'Aaonjqo 'ZS 'NO 'J0}ej}|qje le} 'uegejeg 'î g 'e^asas '[|ei!A0|seu 'eqequv '}S|qeje 'e^Aoua|od 'no 'P!u -eiujag 'je|§! 'aiuajA 'ejqao 'eoqo :ouAejopoA :e)|uezu)| 9) Aeijssu
íPoíHulajtz naí na iuslountm íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: AŠV
Govori se ...
... da se je trditev, da ženske podpirajo štiri vogale v hiši, odrazila tudi v poetovionskem Talijinem hramu; vodilni možje so prihajali ali pa ne, vodilna ženska pa prihaja, vsak dan - in to ob šestih zjutraj.
... da se v Spodnjem Po-dravju noč čarovnic dogaja skoraj vsak konec tedna, njihove bližnje in daljne sorodnicepa srečujemo že skoraj vsak dan, le da so metle zamenjale z nekimi drugimi prevoznimi sredstvi,
... da bi med 35 obiskovalci občinske proslave ob dnevu reformacije v sosednjem Holermuosu težko našli koga, kije bil tam povsem prostovoljno. Baje je bilo podobno tudi drugod. Pri svetem Vidu pa je bila dvorana sicer polna, »prostovoljno« pa so manjkali vsi občinski
predstavniki.
... da se sedaj lepo vidi, komu je mar za zasvojenost otrok v kateri od občin, saj se je nedavnega posveta o zasvojenosti udeležil le markovski prvi mož.
. da so v ptujskem žo-gobrcarskem klubu ponudili kraljestvo za strelca, ki bi jih rešil bolezni neu-
činkovitosti.
Vidi se ...
... da jabolko nepade daleč od drevesa, saj je eden najboljših slovenskih kolesarjev Mitja Mahorič v domačem mestu pogumno stopil po stopinjah očeta Milana, ki je eden najbolj požrtvovalnih po-etovionskih gasilcev.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Mateja Bogataj
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je fotografijo svojega sina Anžeta poslala Mateja Bogataj in zapisala: V hudi vročini paše osvežitev v domačem kopališču na Vrzdencu.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
6			5					3
4	9		7		8			
		5		3	2	8		
3		9	1	7				
			3					
	1	4			6	2		
7				9			8	
2					7	5		1
			2	5		3		6
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VV	©	€€€	0
Bik.	¥»¥	©	€€€	00
Dvojčka	VV	©©©	€	00
Rak	V	©	€€€	000
Lev	¥»¥	©©©	€€	0
Devica	VV	©	€€€	000
Tehtnica	VVV	©©	€	00
Škorpijon	V	©©©	€€	0
Strelec	VVV	©	€	000
Kozorog	VV	©©©	€€€	0
Vodnar	V	©©©	€€	000
Ribi	VV	©©	€€€	0
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 28 oktobra do 3. novembra: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do četrtka, 30. oktobra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenec-ka iz prejšnje številke je: Jelka Vrbnjak, Rucmanci 7 a, 2258 SVETI TOMAŽ.
Anekdote slavnih
Kmalu po Verdijevi smrti je povabila milanska Scala Artura Toskaninija in Pietra Mascagnija naj dirigirata na koncertu, iz izkupička katerega bi postavili Verdiju spomenik.
Mascagni, ki ni gojil posebnih simpatij do Toscaninija, je privolil, vendar pod pogojem, da bo dobil za eno liro višji honorar od Toscaninija. Direktor Scale je na to pristal.
Po koncertu je izročil Mascagniju eno liro s pojasnilom: "To-scanini se je honorarju odpovedal."
Francoski državnik in predsednik vlade Aristide Briand se je na neki razstavi ustavil pred sliko dveh objetih žensk. Avtor mu je razložil, da je hotel prikazati Pravičnost, ki objema Mir. Briand je ob tem pripomnil: »Odlično! Objemata se verjetno zato, ker se redkokdaj vidita.«
***
Ko je bil Aleksander Makedonski še majhen deček, so mu sporočili razveseljivo novico o novi zmagi njegovega očeta Filipa Makedonskega. Stremljivi deček je na to žalosten dejal: "Kaj bom pa
potem jaz delal, če bo že moj oče zmagal v vseh bitkah?"
***
Francoski pisatelj Aleksander Duma oče je v neki kavarni srečal mladeniča, ki ga je spoznal šele prejšnji dan. Mladenič se je hotel pred prijatelji postaviti, da je Dumasov dober znanec in je vzkliknil: »Zdravo, Dumas! Kako kaj pišeš?«
Duma mu je odgovoril: "Zdravo, dragec, kako se pišeš?" ***
Bach pomeni v nemščini studenec. Ker je bil nemški skladatelj Johan Sebastian Bach izredno plodovit skladatelj, je Beethoven o
njem dejal: "Morje bi se moral imenovati, ne studenec."
***
Francoski pisec komedij De Flers je bil velik nasprotnik posojanja knjig. Imel je bogato knjižnico, ki jo je ljubosumno varoval.
"Knjige," je govoril, " so kot psi: zveste, ubogljive, mirne in vedno pripravljene, da nas razveselijo. Gorje, če ji posodimo: užaljene so in se ne vrnejo več.
***
Italijanski dirigent Arturo Toscanini je pri osemdesetih letih podpisal z znanim gledališčem pogodbo za desetletno nastopanje. Ko je prvič stopil za dirigentski pult, je otožno pogledal po orkestru in rekel: "Prav žalostno je pomisliti, da mnogih izmed vas ne bo več tukaj, ko mi poteče pogodba!"
Svet • Razsežnosti finančne krize
Recesija je zajela svet
Če se je še kdo pred letom sprenevedal, da se kriza iz leta 1929 ne more ponoviti, danes tega prav gotovo več ne more trditi. Trenutno sploh ni več vprašanje, ali je svetovno gospodarstvo v recesiji, temveč so pomembnejša vprašanja, kako dolgo bo recesija trajala, kašne bodo njene posledice, ali smo že dosegli dno ter kako varen je dejansko bančni sistem.
Sprva je sicer kazalo, da imajo gospodarske težave le v ZDA, vendar je hitro postalo jasno, da se tudi ostala svetovna gospodarstva gospodarskim težavam ne bodo kar tako izognila. Pokazalo se je, da niti Evropa niti Azija nista imuni na posledice svetovne gospodarske krize.
Kje iskati začetke?
O začetku gospodarske krize je težko govoriti. Nekateri analitiki ocenjujejo, da so se prvi znaki ohlajanja gospodarstev začeli kazati že pred nekaj leti. Vendar ko sta se v težavah znašli dve največji hipotekar-ni agenciji v ZDA, je postalo jasno, da je na finančnih trgih nekaj hudo narobe. Pojavili so se prvi dvomi o stabilnosti finančnega sistema v ZDA, ceniti so se pričele delnice največjih bank, sledili so prevzemi bank, zlom banke Lehman Brothers ter strah in panično padanje cen delnic.
Začetki krize segajo preko Atlantika v ZDA
V začetku septembra je bilo jasno, da se težavam finančnega sektorja ne bo mogoče izogniti. V velikih težavah sta se znašli največji ameriški hipo-tekarni agenciji Fannie Mae in Freddie Mac, ki sta zelo pomembni za ameriški nepremičninski trg. Jasno je postalo, da omenjeni hipotekarni agenciji ne bosta sposobni izpolniti vseh svojih finančnih obveznosti, zaradi česar sta se znašli pred bankrotom. Sledil je ukrep ameriške administracije, ki je z državnim prevzemom omenjeni agenciji rešila pred stečajem in tako poskušala zagotoviti stabilnost fi-
Naročite
v
Štajerski
nančnega sistema. Kmalu za tem je bila prevzeta ameriška komercialna banka Wachovia Bank, nato pa je trg negativno presenetila investicijska banka Lehman Brothers (LB), ki je ustvarila visoko poslovno izgubo ter se neuspešno doka-pitalizirala.
Omenjeni investicijski banki je brez močnega poslovnega partnerja ali odprodaje svojega premoženja grozil neizogiben stečaj. Za prevzem LB so se zanimale Bank of America, britanska banka Barclays ter korejska razvojna banka, do katerega pa na koncu ni prišlo. Ameriški vladi ter ameriški centralni banki (FED) je bilo jasno, da bo potrebno tvegati enega velikana, da bi lahko pred propadom rešili druge banke. V FED so sklenili, da državnega prevzema po vzoru obeh hipotekarnih agencij ne bo in sledilo je tisto, v kar so le redki verjeli. Prišlo je do stečaja četrte največje ameriške banke Lehman Brothers.
Ob tem so se v nevarnosti znašle tudi druge večje finančne inštitucije v ZDA. Bank of Amerika je s pomočjo prevzema še zadnji trenutek rešila banko Merill Lynch, FED pa je s finančno injekcijo v višini 85 milijard ameriških dolarjev (mrd usd) pomagala splavati največji ameriški zavarovalnici AIG. Sledil je nagel padec delnic še dveh ameriških bank, Morgan Stanly in Goldman Sachs.
Kongres in SOS rešilni finančni paket
Da finančne krize ne bo lahko sanirati, je pokazalo prvo glasovanje v ameriškem Kongresu, ki v prvo ni potrdil 700 mrd usd vrednega finančnega
načrta za sanacijo posledic finančne krize. Omenjena zavrnitev se je poznala tudi na svetovnih delniških trgih, ki so se enostavno sesuli. Investitorji so panično razprodajali svoje premoženje, svetovni borzni indeksi pa so bili globoko v rdečih številkah. Le nekaj dni za tem je o finančnem načrtu ameriškega finančnega ministrstva odločal ameriški Senat, ki je finančni načrt potrdil in ustvaril dodaten pritisk na Kongres. Posredoval je sam ameriški predsednik Bush, ki je Kongres pozval, naj vendarle potrdi načrt, kar se je nato v drugo tudi zgodilo. Ob tem pa so se pojavili prvi dvomi, da se je Evropa sposobna uspešno soočiti s posledicami finančne krize.
Kriza hitro zamajala temelje evropskega finančnega sistema
Da Evropa ni imuna na posledice finančne krize, je postalo jasno zelo hitro. Najprej se je s težavami finančne kri-
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
__________________
NAROČI LNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek: Naslov:
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta,...)
-	poštna dostava na dom.
Pošta:
Davčna številka: Telefon:
i Datum naročila: I Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj do Raičeva 6 2250 Ptuj
ze soočil britanski finančni sistem. V resnih težavah se je znašla britanska banka HBOS, ki jo je pred stečajem rešila banka British Bank Lloyds. Finančna kriza pa je nato udarila tudi v največje evropsko gospodarstvo, saj se je pred stečajem znašla nemška investicijska banka Hypo Real Estate. Omenjeno nemško investicijsko banko je pred propadom rešila nemška vlada, ki je za sanacijo namenila 50 mrd evrov finančne pomoči. Istočasno se je pred zlomom znašel belgijsko francoski finančni velikan Dexia, ki so ga finančno sanirale vlade Belgije, Francije in Luksemburga. V finančnih težavah so se kmalu znašle tudi tri največje islandske banke (Kaupthing, Lan-dsbanki in Glitnir), ki jih je država Islandija podržavila ter zagotovila izplačilo vlog domačim varčevalcem. Po ocenah analitikov pa se je Islandija, ki ima nekaj več kot tristo tisoč prebivalcev, z omenjenimi ukrepi znašla pred državnim bankrotom in finančnim zlomom.
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Kriza je prizadela tudi avstrijsko banko Constantia Privatbank, ki jo je v skladu z vladnim načrtom stabilizacije trga prevzelo pet avstrijskih bank, med njimi Erste Bank, Raiffeisen Central Bank, Volksbank ter avstrijska enota Unicredit banke. Constantia Privatbank je iz sklada, ki ga je ustanovilo pet omenjenih bank, pridobila 400 mio evrov pomoči, še 50 mio evrov pa je zagotovila avstrijska centralna banka. Med zadnjimi se je v težavah znašla nizozemska finančna družba ING, ki je od države prejela kar 10 mrd evrov pomoči.
Enotno proti krizi
Da bi zajezili največjo finančno krizo po letu 1929, so se voditelji Evropske unije ter predstavniki evropskih in drugih centralnih bank odločili za skupen boj proti posledicam finančne krize. Centralne banke so se tako odločile za skupno znižanje ključnih obrestnih mer. V omenjenem ukrepu so sodelovale Evropska centralna banka (ECB), ameriška centralna banka (FED), angleška centralna banka (BoE) ter švedska Riksbank, ki so ključne obrestne mere znižali za 50 bazičnih točk. FED je znižal ključno obrestno mero za gospodarstvo ZDA na 1,5 %, ECB za evroobmočje na 3,75 %, BoE pa za gospodarstvo Velike Britanije na 4,5 %. Ukrepala je tudi švicarska centralna banka (SNB), ki pa je ključno obrestno mero za švicarsko gospodarstvo znižala za 25 bazičnih točk. Na drugi strani pa je japonska centralna banka (BoJ) pustila ključno obrestno mero nespremenjeno pri 0,5 %, kar
v
Štajerski
TEDNIK
je bilo v skladu s pričakovanji analitikov.
Kriza tudi v Aziji
Zraven ameriškega in evropskega gospodarstva pa je kriza prodrla tudi na azijske trge. S finančnimi težavami se je morala soočiti Južna Koreja, ki velja za tretje največje azijsko gospodarstvo. Korejska vlada je gospodarstvo in investitorje pomirila s tem, ko je zagotovila, da bo vlada v naslednjih treh letih jamčila za vse med-bančne kredite. Trenutno o večjih težavah iz Avstralije, Nove Zelandije ter Japonske še ne poročajo, vendar je jasno, da se bodo omenjene države le stežka izognile finančni krizi, saj sta v zadnjem času prav novozelandski in avstralski dolar na vrednosti precej izgubila. Kot kaže, pa je trenutno recesijo najbolje izkoristil japonski jen, ki se je v zadnjem mesecu proti vsem pomembnejšim svetovnim valutam občutneje okrepil.
Kakšne bodo nadaljnje posledice finančne krize in ali bo propadla še kakšna večja banka, je trenutno težko napovedati. Dejstvo je, da analitiki ugotavljajo, da kriza še ni dosegla dna in da imajo tečaji na svetovnih borzah še nekaj prostora za nadaljnje padanje. Glede na to, da gospodarske recesije v gospodarskih ciklih lahko trajajo daljše obdobje, se zna zgoditi, da bi lahko trenutno stanje trajalo kar nekaj časa. Jasno pa je, da bo potrebno še precej časa, da bo na trgih ponovno vzpostavljeno zaupanje investitorjev, ki trenutno delujejo prestrašeno in panično.
Mitja Petek, univ. dipl. ekon.
in
HIŠA feJDARIL
nagrajujeta obstoječe naročnike Štajerskega tednika
Bon v vrednosti 20
v hiSa^daril prej
Vinko Rep,
Podlože 70,2323 Ptujska Gora
Martin Čeh,
Ločič 13,2254 Trnovska vas
Bona ni mogoče zamenjati za gotovino. Vrednost nakupa ne sme biti manjša od vrednosti bona. Izdajatelj bona je podjetje Panap, d.o.o., Rogozniška 33, Ptuj. Izžrebana naročnika Štajerskega tednika bosta bon za nakup prejela po pošti.
Prireditvenik
Torek, 28. oktober
9.30 Slovenska Bistrica, v MC Kreš, otroške ustvarjalne delavnice, vsak
dan vse do 31. oktobra 17.00 Hajdina, telovadnica osnovne šole, Občinsko prvenstvo v malem nogometu za veterane, prireditev ob 10. prazniku občine Hajdina 17.30 Gerečja vas, v športnem parku, Občinsko prvenstvo v šahu, prireditev ob 10. prazniku občine Hajdina 18.00 Hajdoše, gasilski dom, prireditev Praznujmo s pesmijo in počastitev 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja, prireditev ob 10. prazniku občine Hajdina 19.30 Maribor, velika dvorana Narodnega doma, Stari Ilija, za izven
Sreda, 29. oktober
1G.GG 1B.GG
1B.GG 21.GG
Ormož, knjižnica F. K. Meška, počitniška ustvarjalna delavnica Ormož na gradu, predavanja doc. dr. Zdenke Zalokar Divjak, Uspešna komunikacija znotraj družine, predavanje spremljajo delavnice za otroke
Središče ob Dravi v Sokolani, Večer ljudskih pesmi Ptuj, CID, turneja teh mladih belgijskih zasedb Burek Tour
Ste pripravljeni sedeti 8 ur na mesec ob telefonu in se popolnoma posvetiti nekomu, ki se mu je nabralo malce preveč in vam želi o tem pripovedovati? Če vam je te vrste prostovoljno delo blizu in stanujete v okolici Maribora ali Ptuja, nas ČIMPREJ pokličite na tel. 041 928 470 ali 080 11 13 in se prijavite na naše uvodno izobraževanje, ki se začenja v novembru.
Krvodajalci
1. september - Alojz Ivanuša, Fran-kovci 30; Drago Trop, Lešniški Vrh 13; Jožef Ivančič, Turški Vrh 97; Matjaž Krajnc, Hrastovec 24/e; Franc Lovrenčič, Krčevina pri Vurbergu; Ivan Sakač, Gibina 38; Nina Očkerl, Videm 31; Daniel Nahberger, Kopališka 14, Kidričevo; Slavko Burjan, Hajdoše 53/a; Franjo Vrbanec, Ka-juhova 3, Ptuj; Igor Kokol, Dravinjski Vrh 68; Branko Ožinger, Hrastovec 24; Boris Kurbus, Prepolje 18/a; Marija Žmauc, Dragovič 9; Igor Ri-tonja, Sp. Polskava 202/a; Bogdan Gajser, Mezgovci 40; Janko Maje-rič, Podvinci 78; Ivo Baklan, Orešje 198; Ivan Slameršek, Pestike 1/a; Marija Hronek, Pestike 4/b; Oskar Šturm, Raičeva 11, Ptuj; Pavel Petrovič, Moškanjci 53/a; Dragan Posa-vec, Prepolje 105. 4. september - Franc Roškar, Runeč 77; Marija Kaučič, Sodnici 37; Jože Rakuša, Sejanci 19; Ema Toplak, Miklošičeva 10, Ptuj; Helena Šmigoc, Bukovci 9/a; Štefan Samec, Jiršovci
31; Dejan Vidovič, Gorenjski Vrh 7; Vida Gajzer, Grajenščak 39/a; Petra Robič, Ul. 5. prekomorske 17, Ptuj; Milan Pernek, Repišče 16; Roman Karo, Gorišnica 1/b; Milan Stater, Kicar 56; Zlatko Kosec, Moškanjci 118; Dušan Bedenik, Kočice 25; Pavla Vesenjak, Kukava 61; Peter Muraus, Terškova 15, Maribor; Robert Pondelak, Zg. Pristava 12/a. 8. september - Karl Habjanič, Žero-vinci 17; Miroslav Ilešič, Hvaletinci 3; Romana Jurič, Dornava 115; Sandi Obran, Zamušani 41; Andrej Orovič, Kicar 61/a; Franc Grlica, Podvinci 83/c; Marjan Kolarič, Prešernova 21, Ptuj; Dušan Potočnik, Popovci 2; Peter Caf, Gomila 11; Marija Letonja, Sedlašek 47; Marko Planinšek, Dornavska 25, Ptuj; Robert Bračko, Ulica Heroja Lacka 2, Ptuj; Nina Voda, Mestni Vrh 43; Vlado Potočnik, Vičava 29; Ferdinand Belci, Brstje 5/a; Jelka Voda, Mestni Vrh 43; Roman Meško, Me-zgovci 56/a; Irena Gajšek, Placar 7; Branka Pergar, Jadranska 7, Ptuj; Ivan Črešnik, Anželova 20, Ptuj.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justlna.lah@radio-tednlk.si, za večje objave predhodno pokličite.
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
ODKUPUJEMO OD TOČE POŠKODOVANA VOZILA,
OPVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE!
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA	LEINIK	CENA»,,	OPREMA	BARVA
BMW SERIJA 7:740 IL	2001	11.790,-	KUPU. V SLO	K0V.MDDRA
CHRYSLER VOYAGER 2.5 CRD	2003	10.290,-	KUMA	SIVA
CITROEN C41.B HDI	2006	12.990,-	KUMA	KOV. ČRNA
CITROEN XANTIA 2.016VISX	1999	2.490,-	KUMA	KOV. T. ZELENA
DODGE NITH02.8TD ALTT.	2007	23.490,-	KUMA	ČRNA
IVECO DAILY DAILY 35C18V 3950	2007	22.900,-	KUMA	BELA
MERC. COUPE CL 500 BENCIN+LPG PUN	2000	19.990,-	AVT.KUMA	K.B0R00RDECA
OPELASTHA KARAVAN 2.0	2001	5.890,-	KUMA	BELA
RENAULT IAGUNA BREAK 1.9 DCI SLO	2003	7.490,-	AVT.KUMA	BELA
RENAULT MEGANE SCENIC 1.9 DEI	2000	5.890,-	AVT.KUMA	SREBRNA
SEAT ALB 1.9 TOI	2000	14.990,-	AVT.KUMA	SREBRNA
SKODA FABIA 1.2	2005	8.990,-	KUMA	KOV. SREBRNA
VW PASSAT 1.9 TOI	2001	8.590,-	KUMA	T. MODRA
VW PASSAT 1.9 TOI UIGHUNE SLO	2005	18.490,-	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT VARIANT 1.9 Till C0MF.UNE	2000	15.990,-	AVT.KUMA	KOV. SREBRNA
Mali oglasi
NEPREMIČNINE
V CENTRU PTUJA prodamo 3-sobno stanovanje, v 1. N, velikost 70 m2, gradnja 1980, cena 79.900 EUR, v centru Ptuja prodamo 2-sobno stanovanje, v 4. N, velikost 63 m2, gradnja 1978, cena 72.000 EUR, prodamo zemljišče v Ptuju, lokacija Selska cesta, velikost 3544 m2, od tega stavbno 2/3, cena 70.000 EUR, prodamo stavbno zemljišče v Ptuju, velikost 876 m2, možna gradnja stanovanjsko-poslovnega objekta, cena 75.000 EUR, prodamo stavbno zemljišče v bližini Murske Sobote, velikost 774 m2, cena 21.000 EUR, v Miklavžu pri Ormožu prodamo poslovno-stanovanjsko stavbo, velikost delavnice 183 m2, stanovanja 168 m2, garaže 45 m2, parcela 12 arov, cena 88.000 EUR ali po dogovoru. Informacije vsak delavnik od 8. do 15. ure, IUSING, d. o. o., Trstenja-kova 5, Ptuj.tel. 02 749 21 11, www.iusing.si.
KMETIJSTVO
PRODAMO dve stanovanji na Ptuju, Gregorčičev drevored, enosobno, 37 m2, 49.000 EUR; 1,5-sobno, 45 m2, 57.000 EUR. Prenovljeno 2008, prosto bremen, vpisana etažna lastnina. Stanovanji so prazni in takoj vseljivi. Lastna nepremičnina, brez provizije. Več informacij: BH VARPREM, d. o. o., www. davki-finace.com/nepremicni-ne ali 031 602 396.
DELO
RAZNO
PRODAM bukova ter brezova drva z dostavo. Tel. 041 723 957.
ODKUPUJEMO suhe bučnice. Tel. 740 82 22.
V NAJEM vzamem ali kupim kmetijo ali njive. Tel. 041 561 893.
PRODAM metrska drva z možnostjo dostave. Tel. 031 623 356.
PRODAM suha mešana drva po 50 € za meter. Tel. 070 268 442.
TELIČKO simentalko, plug Vogel not in 5 m suhih drv prodam. Tel. 041 872 424.
DOM-STANOVANJE
PRODAM 3-sobno stanovanje v pritličju v Kidričevem, 80 m2, cena 78.000 €. Tel. 051 431 556.
ZAPOSLIMO kuharja v hotelu Botra v Gorišnici. Telefon 041 389 807. Botra, d. o. o., Gorišnica 28, Gori-šnica.
UGODNO prodamo les za ostrešje, deske, opaže, letve ter bruno z dostavo. Tel. 041 642 055.
PO UGODNI ceni prodam dve cisterni za olje, 1900 in 2000 l, kovinsko peč na drva. Tel. 041 948 622.
KREDITI
-	za vse zaposlene in upokojence
-	tudi za prihodke nižje od 400 EUR -obremenitev prihodka tudi do 50 %
- poplačila manj ugodnih starih kreditov
-	brezplačno finančno svetovanje
SVETOVANJE na 051 804 324
HOVATWA Utwu Pnpobi* i ji PNtogi Lflca tO« 2250 PTUJ
Odkar te ni več tukaj, si vse bolj povsod...
SPOMIN Janez Pičerko
29. 10. 2004 - 29. 10. 2008
Dragega pokojnika se nežno spominjamo ... Iskrena hvala vsem, ki z nami delite svoje spomine in mu prižigate sveče!
Žena Karolina z vso družino
Večer je legel na zemljo,
ko se orosilo naše je oko,
saj smo dragocen zaklad izgubili
in nikoli več ne bomo ga nazaj dobili.
Zdaj ona mirno spi, tam,
kjer bolečine več nobene ni.
ZAHVALA
ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage žene, mame, tašče in babice
Marije Avguštin
IZ SLAP 15 B, PTUJSKA GORA
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, izrekali sožalje in nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Zahvala duhovniku za opravljen obred, podjetju Mir za vse njihove storitve, ge. Hedviki za lep govor ter pevkam za odpete žalostinke. Iskrena hvala tudi osebju ginekološkega oddelka ptujske bolnišnice za vso oskrbo in podporo njej in nam, ki smo jo hodili obiskovat. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Njeni najdražji
VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI
- 1
■í'íísftp
POSKOČNIH
1.	Ans. CVET - Petek je - in trinajsti
2.	Ans. ROSA - Vse dni si pojem
3.	Ans. JUHEJ - Lepote gorskega sveta
4.	Ans. ROKA ŽLINDRE - Srce še vedno hrepeni
5.	Ans. MLADI UPI - Fant iz mojih sanj
6.	Ans. GORSKI CVET - Hvala za otroštvo
7.	Ans. ISKRICE-Zrno graha
ŠOPEK POSKOČNIH
Ji t
POP 7 TOP
1.	MAJA KAMPL - Ujeta v sanje
2.	DOMEN KUMER IN PETRA PEČOVNIK- Kamasutra
3.	SAŠA LENDERO - Stoje bom prebolela
4.	ADISMOLAR - Brez dlake na jeziku
5.	ROGOŠKISLAVČKI - Ni junaka
6.	OBJEM-Vem
7.	ZASAVCI - Ne pusti me živeti samega ; Orfejčkove
1 SMS glasbene želje:
! 041/818-666
POP 7 TOP
Tel. Številka:
lopiralcah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Nagrado prejme: Davorin Rižnar Strmec pri Polenšako 2257 Polenšak
Življenje celo si garal, za dom in svoje bližnje vse bi dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi očeta, tasta, dedka, pradedka in brata
Janeza Kolenka
IZ MALE VASI 15, GORIŠNICA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili sožalje in nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem cerkvenega zbora, gasilcem domačega društva in sosednjih društev Muretinci, Gajevci za opravljen gasilski pogreb, govornikoma sosedu Slavku Vogrincu in Angeli Hameršak za ganljive besede slovesa. Še posebej hvala ge. Angeli za njeno nesebično pomoč, ko ga je v času življenja velikokrat obiskala in negovala ter mu s tem polepšala urice njegovega življenja.
Še enkrat hvala vsem, ki ga boste za vedno ohranili v spominu in postali ob njegovem grobu.
Žalujoči: njegovi najdražji
Moškanjci • V »trčenju štirih vozil iz ognja reševali 11 poškodovancev«
Dobro usposobljene in opremljene enote
V okviru aktivnosti ob mesecu požarne varnosti so v centru Moškanjcev v soboto, 25. oktobra, izvedli veliko gasilsko taktično in reševalno akcijo v primeru posredovanja ob »hudi prometni nesreči s trčenjem več vozil, z več poškodovanimi ter razlitjem in požarom večje količine kurilnega olja«.

Foto: M. Ozmec
V Moškanjcih so trčili trije avtomobili, vanje pa se je zaletela še avtocisterna s kurilnim oljem, ki se je ob trčenju vnelo.
Foto: M. Ozmec
Hudo poškodovane in ukleščene potnike je bilo treba iz objema zmečkane pločevine izrezati s hidravličnimi škarjami.
Kot je pojasnil koordinator omenjene gasilske tehnično-reševalne vaje predsednik PGD Ptuj Martin Vrbančič, je bila predpostavka huda prometna nesreča, ki naj bi se pripetila na odseku regionalne ceste v Moškanjcih. V trčenju treh osebnih vozil naj bi bilo huje ali lažje poškodovanih 11 udeležencev, v omenjena vozila pa naj bi nato trčilo še tovorno vozilo s priklopnikom - cisterno, polno kurilnega olja, ki je ob trčenju zagorelo. Gasilsko-re-ševalna intervencija je potekala v dveh fazah, v prvi so z vsemi razpoložljivimi sredstvi začeli gasiti goreče avtomobile, v drugi fazi pa so se lotili zahtevnega in nevarnega reševanja potnikov iz zmečkane pločevine.
V gasilski intervenciji so poleg domačega PGD Mo-škanjci sodelovali še sosednje PGD Gorišnica ter gasilci iz PGD Ptuj in PGD Ormož in Hardek. Poleg tega pa so pri nudenju nujne medicinske
pomoči sodelovali člani ekipe prve pomoči Civilne zaščite MO Ptuj ter reševalna postaja Ptuj.
Po končani vaji so se vsi udeleženci in reševalci zbrali pred gasilskim domom v Moškanjcih, kjer je poveljnik domačega PGD Moškanjci Franc Florjanič pred pripadniki podal poročilo podpredsedniku Gasilske zveze Slovenije mag. Janezu Mercu. V akciji gašenja je sodelovalo 52 gasilcev z 11 gasilskimi vozili, sedem pripadnikov enot prve pomoči civilne zaščite MO Ptuj, 11 markiranih občanov, ki so sodelovali kot poškodovani potniki v vozilih, ter gasilske enote iz Ptuja, Ormoža, Gorišnice in Moškanjcev.
Mag. Janez Merc je vsem, ki so v vaji kakorkoli sodelovali, čestital, saj so pokazali visoko stopnjo usposobljenosti, znanja in ukrepanja: »To je bila sicer samo vaja, v resnici pa se s podobnimi prometnimi nesrečami srečujemo skoraj vsak dan. Ker pa je, ko gre
zares, potrebno delo opraviti hitro, strokovno in zanesljivo, so potrebna izobraževanja, vaje in preverjanja tega znanja. Vaše delo je bilo strokovno in zahtevno, hkrati pa je posredovanje gasilcev vedno nevarno, saj lahko vsako posredovanje v prometni nesreči povzroči tudi novo nesrečo.«
S potekom vaje in reakcijo vseh udeležencev je bil zadovoljen tudi Jože Korban, vodja ptujske izpostave Upra-
Danes bo na vzhodu države zmerno do pretežno oblačno in večinoma suho, v zahodni in deloma osrednji Sloveniji pa oblačno in deževno. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 10, na Primorskem do 15, najvišje dnevne od 11 do 16, ob morju in v vzhodni Sloveniji do 19 stopinj C.
V sredo in četrtek bo oblačno in deževno, lahko tudi zagrmi. Več padavin bo na zahodu. Pihal bo jugozahodni do južni veter, ob morju jugo.
ve RS za zaščito in reševanje: »Ta vaja je zagotovo presegla običajen okvir aktivnosti v mesecu varstva pred požari, poleg tega pa so se vanjo uspešno vključili še pripadniki enote prve pomoči Civilne zaščite MO Ptuj. Vaše delo smo z zanimanjem spremljali in ugotovili, da ste zelo dobro
usposobljeni pa tudi kvalitetno opremljeni za takšne in podobne gasilsko-reševalne intervencije. Ker se v naši regiji skoraj vsako leto pripeti od 30 do 40 odstotkov na moč podobnih nesreč, je ta vaja zagotovo dosegla svoj namen.«
M. Ozmec
Osebna kronika
Rodile so: Martina Kitak, Pot k ribniku 21, Rogatec - Martina; Janja Krajnc, Draženci 38/a, Hajdina - Tima; Andreja Sok, Moškanjci 75/a, Go-rišnica - Nežo; Tatjana Jurgec, Arbajterjeva 10, Ptuj - Leno; Katja Čeli, Puškinova 10, Maribor -Ana; Anja Horvat, Ul. Borisa Kraigherja 24, Kidričevo - Taia; Katjuša Štih, Pršetinci 45, Sveti Tomaž
-	Julijo; Sabina Lončar, Borovci 2/c, Markovci pri Ptuju - Klaro; Mateja Pirš, Poljska c. 5, Ptuj -Lano; Anamarija Arnuš, Kajuhova 11, Kidričevo
-	Aljaža in Žana; Suzana Šmigoc, Slape 7, Ptujska Gora - Saro; Suzana Fe-rencek, Pohorje 30, Cirku-lane - Saro; Petra Križanec, Spodnje Negonje 11, Rogaška Slatina - Staša.
Umrli so: Božidar Ver-blač, Kajuhova ulica 7, Kidričevo, rojen 1940 -umrl 9. 10. 2008; Alojz Kolednik, Medribnik 28, rojen 1947 - umrl 12. oktobra 2008; Franc Rižnar, Polenšak 41, rojen 1955
-	umrl 16. oktobra 2008; Ana Pisanec, rojena Pisa-nec, Gruškovec 3/a, rojena 1931 - umrla 11. oktobra 2008; Olga Bedenik, rojena Kovačec, Kicar 146, rojena 1921 - umrla 10. oktobra 2008; Alojzij Zafošnik, Pleterje 65, rojen 1926 - umrl 15. oktobra 2008; Ida Črešnik, rojena Ritonja, Mestni Vrh 83, rojena 1925 - 15. oktobra 2008; Otilija Toš, rojena Arnuš, Novinci
30,	rojena 1924 - umrla 15. oktobra 2008; Jožef Kokol, Gabrnik 7, rojen 1919 - umrl 18. oktobra 2008; Rozalija Šeruga, rojena Kekec, Rimska pl. 22, Ptuj, rojena 1948 - umrla 18. oktobra 2008; Gera Kmetec, rojena Frangež, Cirkovce 35, rojena 1918
-	umrla 18. oktobra 2008; Dušan Kokol, Bodkovci
31,	rojen 1989 - umrl 19. oktobra 2008; Janez Mi-slovič, Langenfeld, Nemčija, rojen 1930 - umrl 17. oktobra 2008; Marija Vivod, rojena Safošnik, Zgornje Jablane 27, rojena 1923 - umrla 20. oktobra 2008.
Poroka na Ptuju: Zdenko Kostanjevec in Danica Pintarič, Ormoška cesta 1, Ptuj.
Foto: M. Ozmec
Pri nudenju prve pomoči ponesrečencem so bili hitri in učinkoviti tudi člani ekipe prve pomoči Civilne zaščite iz Ptuja.
■	a».
Foto: M. Ozmec
Potek gašenja in reševanja iz razbitin so budno spremljali (z leve) Jože Korban, Franc Florjanič in mag. Janez Merc.
Napoved vremena