teti i« luued dail7 easepl »od Uolid*7». glasilo slovenske: n \£T0—YEAR XV. V CLEVELANDU. Ta teden te najbrž izvrši preobrat na polja premoga. governor indiane ima STAVKOKAZOV. Clcveland, O., 7. avg. — Danes pnnlpoldne j« l>ila otvorjena mezdna konferenca med zastopniki rudarjev in operatorji kolikor se jih odzvalo Levvisovem vabilu. Operatorji, ki so ae udeležili konference, predstavljajo raztresene premogovniške družbe po Obiu, zapadni Pennsylvaniji, se verni Zapadni Virginiji, Indiani in Illinoisu. Največ jih je iz Ohia, najmanj pa iz Indiane. Voditelji rudarjev upajo, da pridejo še drugi operatorji na konferenco. • John L. Lcwis, ki je dospel iz Philadelphije v Clcveland v ne del jo zvečer, je dejal v intervju-vu, da bo stavka končana. On je gotov, da se aklcne nova pogodba na podlagi atarega centralnega polja in mogoče bo pogodba obsegala vsa polja mehkega premoga, dasiravno niso zastopana po ope ratorjih na konferenci. Michael Gallagher, ravnatelj lianna Coal kompanije, je oacbni zastopnik predsednika Hardinga na konferenci. On jc naatopil kot neuradni opazovalec in po možnosti posredovalec. Washington, D. C. — Hardin gova administracija stoji ta teden pred največjo krizo v dobi avoje eksistence. Veliko pomanjkanje premoga in kaos na železnicah je dosegel točko, preko katere ne more več iti, ako noče Amerika doživeti enega največjih induatri-alnih polomov produkcija premoga v neunijskih okoliših neprestano pada. Washington, D. C. — Zvezni kurivni ravnatelj Spencer, ki je bil imenovan pred nekaj dnevi, ko je administracija začasno prevzela kontrolo nad cenami in razdeljevanjem premoga, poroča, da se je produkcija neunijskega premoga namesto pričakovanega zvišanja znatno znižala v zadnjem tednu. Trdega premoga ni sploh nič. Vse večje industrije v Ameriki so pričele omejevati obrat vsled velikega pomanjkanja kuriva. Dva vlaka Orand Trunk železnice v Kanadi sta prenehala voziti, ker ni premoga iz Združenih držav. DELAVSTVU NAKLONJEN K ZAKONI HO0KJO POV- J . SOD ODPRAVITI Indianapolia, Ind. — (Federat. s.) —- Kapitalistične organi-Racije v Indisnapolisu pritiakajo governor ja MeGraya, da naj AKO STAVKI Ml KONČATA, fkUčo iaredno zasedanje legialatu-PREVZANE ADMINISTRAOUA r« a namenom, da ao odpravi za OBRATOVANJI RUDNIKOV IM kon, ki določa,da morajo rudarji ŽELEZNIC. Imeti spričevalo sposobnosti, pred too morejo delati pod aemljo. IZREDNO VELIKA ZE-IG sedem in trideset mrt vih, sto osem in trideset ranjenih. Še ena železniška nezgoda, strojevodja težko ranjen. 8t. Louis, Mo. » Blizo Sulphur Springsa sta udarila dva potni ška vlaka na Missouri Pacifio železnici skupaj. Ubitih je bilo ae-dem in trideset oseb in sto osem in trideset pa ranjenih, t Večino mrtvecev in ranjencev ao prepeljali v St. Louia. Brzovlak, ki je imel jeklene vozove, je zavozil v lokalni vlak, stoječ na stranskem tiru. 57-letni strojevodja M. Olenn, ki ie ni Imel nesreče v svoji železniiki kari je-ri, je tik pred karambolom skočil z lokomotive in se je ubil. Njegov kurjač je oatal na avojem meatu in je zadobil težke poikodbe. Lo kalni vlak je imel dve uri eamu .. . . . . de. Na postaji Sulphur Springs je - . - sL^n 7°V 8 ^X*m>dja lokalnega Xfko življenje ha pričelo aaetajati Administracija gle^Tvmhn ^ naj^XrvTj tender Ivodo. 5 bo umrlo, ko noetaae pomanj- upanjem na elevelandsko ' konferenco med rudarji in operatorji, toda v uradnih krogih je precej pesimizma.Vlada je informirana, da so operatorji razdeljeni v dve stranki in da stranka, ki jo pripravljena na obnovo atare pogodbe z rudarji, nima ie večine. isti krogi pravijo, da v alučaju izjalovljenja konference v Cleve landu namerava administracija vzeti večjo premogovnike pod avo jo kontrolo, zaščititi Jih z vojai tvora in pozvati rudarje, organizi rane in neorganizirane, da se naj vrnejo na delo kot ncmcičenci vlade za toliko časa, da ae pogodijo z operatorji. Staunton, Ind. — Governor Meti rav, ki jc odredil kopanje pre moga v dveh tukajšnjih odprtih jamah pod zaičito narodne garde, ima trideset stavkokazov, katere so pripeljali vlaki iz drugih kra jev. Ob času, ko je bilo poslano to poročilo, še niso pričeli z de lom. Stavkokazi se nahajajo v vo jaškem taborišču. GOZDNI požari v idahu še niso pooašeni. Missoula, Mont. — Gozdni po yn r ho je razširil v treh iumsh za )>H< t milj od ceste. I r. dragih krajev poročejo, de j" imelo gašenje uspeh. Le v iumi Kootenal niso mogli pogaaiti po-'»ra. kjer je bilo sto skrov lepega co/da v plamena. Ogenj ob potoku Otis je pod kontrolo. NE PODPORNE JEDNOTE Otedallkt ia apravailkl pre •torti MIT S. Lami let« av. Offtoe si vabUeaMea: •087 So. Lavrtal* ave. Telepkoaei Lawalals 4CM. III., torak, 8. avgusta (Aug. 8) 1822. *,*HrtX$i °° STEV.—NUMBER 184. stlo« 1103, Aa« al 0»l 3. 1017, •*tk»rU*4 M J«a« 14, 1B10. mni en o m- E STAVKE. Zaradi isleaničaraka atavka ja pomanjkljivoat premoga ob- Waahington, D. 0. — Ko so za-stavkali železniški delavci, se VI-a prva znamenje pomenjke^ premoga Že tukej. Delavski \odi tel ji so avarili, ako ae obe. ata ne izravnata, bo kmalu pomanjkanje premoga le obČuthejie. če ee pa sporazum v obeh stavkah za-vleče, ni izključeno, da bo pre-mog skozi aimo primanjkfval. Svarila niso seveda nič izdala, ampak gledalo ee je mirno, kake se podjetniiki interesi na ukta la Wall fcUrceta trdovratno uattvlja-jo vaakemu sporazumu. Zdaj ao tudi v adminiatraeij-akih krogih aprevideli, de je treba aporna vpraianja reiiti. Nič več nI čaaa za odleianje, ampak čimpreje ee iavrii sporszum, toliko bolje. Tako ao priili zdaj v javnoat glasovi, ako ae epor v teku cnege tedna ne reii, da nistracije prevzeme obratovanja rudnikov b želesnic. Drugi teden bo poloiejie veliko elabeji. Premoga bo maaj, pa tudi demoraliaacija želeanilke|B obrate ee bo povečala, e Poročila, geologične druibe ea glase, da ao v prejinjem tednu producirali en miljon ton neanj premoga, hot v tednu pred n£Wa^ Ako ae bo v tej meri enilevala produkcija premoga, pade kmalu na niilo. In kaj patom f Industrij- Mi mam SO PULI SIMPATIJE. SO USTAVILI ŽEHKNIOAR JI DELO. druga vesti, ki ee nanašajo M stavkovni položaj konoem CIVILNA VOJNA V ITALIJI SE RAZŠIRJA. Ritka v Oenovi, kjer ao faiiatl okupirali palado, v kateri je bila ekonomska koaforaaoa. 14113 MILIOARJEV STRAŽI RO-VB IM DELAVNICE PO DEŽELI. ■ Weehington, D. C. — Na tem* | i ju poročila vojnega departmenta je 4113 moi narodno garde v | aktivni aluibi v enajstih državah, katerih ičitljo premogovnike .iclcaniike delavnice, kjer jc ata v-VLADA SE JE GANILA, TODA ka. PREPOZNO. I ^^ M| Kan(IM| Alaha in a, Pennaylvania, Kentuoky, Oh i o, Rim, 7. avg. — Vojno pravo a I Illinois, North Carolina, Wyom-piv.kim sodom je bilo včeraj rea- ing, New Bainpshirc, deorgia ln K laično v Oenovi, Milanu,* Parmi,|Toxaa.J Anconi in Livornu. Vojaike oblasti ao prevaclo kontrolo v omenja-1 nih krajih ,kjcr ao faiiati striuo-1 glavili civilno vlado in tcroriaira'1 jo prebivalatvo. V Uimu ao vojaike čete, oborožene e etrojnioami, aaatraiilc zbor-! nično poslopje, da preprečijo fail> ato veki napad na aboruloo. Včeraj ao jc vidila krvava bitke Genovi. Faiiati ao napadli pela- SIBIRIJA K NOVEM Chicago in okolice t V aredo v splošnem jaano in hladno. Bever-noupadni vetrovi. Temperatura v zadnjih 24. urah« najviije 7S, najnižja 71 ftolaee Uide ob 5:4S, »a »de ob i .02 Vlak je bil precej napolnjen a pa-sažirji in nekateri ao izatopili iz njege, da se malo odpočijejo od trudapolne vožnje. Naenkrat je zatulila parna pi-ščel brzovlaka, ko je vozil mimo poeta je. Tisti, ki so izatopili iz okalnega vlaka, ao ae radovedno ozrli proti postaji. Okoli ovinka se je prikazala ogromna lokomotiva, ki je vlekla z neznansko hl-trico brzovlak. Ljudje ao zaupili. Olas je nenadoma priiel is ust tistih, ki so zagledali lokomotivo. Tekli ao doli po železnižkem nasipu. Zaikripale so zsvore na brzo vlaku, ki se je bližal z neznansko hitrico . . . Naenkret ailen tresk, vozovi lokalnega vlaka ao padali doli po naaipu, vmes so se pa čuli klici na pomoč. Iz lokomotive je sikela uhajajoča para, vae je ležalo križem, preden ao se ljudje sploh zavedli, kaj se je zgodilo. EUwood Gitjr, Pa. — Osobni vlak itev. 9 Je> zavozil v predoru Baltimore Ohio železnice v tovor*-ni vlak. Več oseb je ranjenih. Birmingham, Ala. — Na Illinois Central železnici je brzovlek zavozil v lokomotivo za premikanje voz. Strojevodja brzovlaka je zadobil težke poškodbe. Nesreča ae jc zgodila na postaji Dors, pet in dvejset milj od tuksj. dva rudarja ubita Iron Mountein, Mich. — Tukej injl rudnik Chopin se je ponaial, de ni bilo zednjih pet let v njem nobene amrtne nesreče. Zadnjo soboto sta pa kar dve ruderje iz-gubna življenje. John Aprisnik je padel v JamiČ, po katerem epu ščajo stebre v jamo, dočim John Kozel obležal pod debelo plaetjo železne rude v 12. rovu jrSZOODA VA ŽELEZNICI Vlctor, Idaho. — Lokomotiva za premikanje voz je udarila a tako silo v paaežirski voz, ds je bilo več potnikov renjenih. poslanko poslan v noriš nioo Keaocho, W»a. — Državni po-slancc Malcolm D. Ferr je bil s t m. spoznsn blaznim in poslaa t norišnico. Zdrsvaiki, hi eo ge aja opojnih pijaf. metalo radi preobilnega uživa-preiskali, previja, da oe ma je kenje premoge ie večje. Miljon! bodo brez dela. In aakejf V Wall streetu je peat finančnikov, - ki zaatopa intereee petdeset' tisoč judi in ketere noče odneketi od svojega staliiča, ker ss jo odločila, da mora ljudetvo nositi stroke sednje vojne. Zastopniki rudarjev in rudniških podjetniikih intereeov ao aeili v Clcvelandu. Počakati bo torej trebe zahljučkov te konference, previjo v političnih krogih, da ae adminiatreeija odloči, kak-ine korake podvaame za iaravna-vo obeh etevh. Velebizniško čaeopieje priheje zopet e slabo tolaibo v javnoat, da abega ljudetvo. Teko ne pr. po-roča, da je nevarneet etavke ia simpatije minila, ker je predaed nik pridobil aeiipanje železniikih prometnih ualnlbeneev aeradi avo jege neatope v aadevi želeaniških delavcev. Po sodbi strokovnjakov n tistih, ki z bistrimi očmi epezu jejo položej na ieloanieah, je pe stavka železniikih prometaih u* službencev nepotrebna, kajti po ložaj poeta ja ed dne do dne elabeji in nekega dne bo take cmci-njava v železniikcm prometa se redi ne popravljenih lokoasotiv in vosov, de bo ielezniihi promet odpovedal. Revno teko je ncmogoic do-gnati, ako ae predeednik odloči de ž2fcznilke ravnatelje ia enkret povabi k sebi na posvetoveaje nekaterih krogih govore, de prepričani, da predaedaik ie en-kret konferira a železniškimi rav netelji, predno se odloči sa defi-nitivno skeijo. PRETIPAL JE ŽENO. bodHi v Chicago, HL — Hodnik Willi sm L. Morgan je oboodij Peto Ski bo, de more skazi ieat mese iti vseko nadalje v eerkev, ker je pretepal fteno. OOSENICB 00 USTAVILE Gosenice eo dvajeet milj od Manila taka gaata saasdle { progo, da eo usUvUa vlak. Na pomol je morala priti ie en Uva la vlak je lami dve ari Paao, Te*. — Vai organiai eni ielesničerji v Mehiki ao pre' ehali ze itiri ure a delom, da ta-0 izrazijo avoje aimpatije do e-eriikih ieleaničarjev na atavki. vaeh meatih ob meji so se obdr-vali pohodi a banderl, atandar-aml ia saatavami, da je bila de-monatracije bolj izrazovita. Govorniki ao govorili v ipanakem in aagleikem jeaiku. Na atandardah ao bfli napisi, ki ao iaraiali soli-darnost med mehlikim in cmeri-dlcim delavatvom. Agentje, ki ao priili nabirat atavkokase v Mehiko, ao alabo naleteli. Delevoi ao prijeli te a ente in eo jih spremili ia^ mesta. Ta ameriški strani ao mehliki de avel prenehali i delom do aad-[a moža. Il, Mo, — Na ahodu stav-jev je govoril Wllliam Han član aploine ekaekutive Na-nege druitva atrojnlkov. Po je, da je polnlej icredun ugoden V veeh krajih Združenih držav za stevkarje. Ohioafo, DI. — Kako demorall-airan je ieleaaiiki promet, gotori dejstvo, da ja bila ledena odred-»e, de se aa poiilja premoge v H inois. Premog v Illinois so do ve iali is Keatuekyja po Lonieville k Naahvilie železnici. Ta ieleanica c prve dni občutila etavko, njene okomotlve so večinoma potrebne dobrega popravila, da ao dobre ze aluibo. i Southern ieleanica je odpove dele prvi den. Poekuiele je na-domeetiti atavkarje a atevkokesi n prosila je obenem, da stavka litro konča. To jc edina večja ie eaniea, ki jc iajevila, de aprejme predsednikove predloge. Med icleznicami, katere v alu čaju potrebe prevzeme vlede, bo med prvimi Norfolk k Weetcrn zelo veina Železnica na vzhodu pri hateri so aeetevkell piserji in skladiiini delavci a drugimi de-avel vred. Poroiila govore, de neuaijehega polja priheja vedno manj premoga. Družba se trudi da dobi stsvkokaze, pa jih dobit ne more. Edini medei je Roeno ke, kjer so dobili nekej virgir* sklh dijakov s politehničnega in ititdle, de atavkokaaijo. Nanje ao naprevili pritisk profesorji in geatje, de eo ee deli nenoveilt aa etevkokeiko delo. železniierj bodo zehtevali preiskavo, ker po litehniini inštitut prejema držev no podnoro v denarju. Portland, Ha. — Oratovičln kolodvorskih uslužbencev je pre povedeno po sodnijskl prepoved k sfero je Izdat sodnik Clarenee Hale, ladetl oklic aa aUvho. Ze sodnijsko prepoved je prosile Portland Terminal kompanije Hale prev) v svoji aodnijekl pre pofredl, da laui vaak uslužbenec pravico prenehati a delom Iz laat nege neglbe, tode oklic za etavko M kriil sodnijsko prepoved. Ooaoord, M. H. Tukajšnje mlličarje ao plaiaU is državne blegejne, ker aa Mnieipijclne ob laat i odklonile izplačilo miličar ako mezde. Dsvkoplsčevslei bodo aserali plačati trolke prvega te. dne, M zaeiajo S2,4S.V Železniiki rovneteljl ao iaradno židsne volja, ker bodo dovkoplačavslei nosili strelk« aa vadržavanje miličer-shih čet. IBHraakao, Wls — Župan Da-aM w. Hoaa je penteetirsl proti importiraaja zamorskih sUvkoka-zev. Prejel je ad W. W. K«ndlay ja, pradeedaika Nortksreetera čo San Giorgio, v kateri ae je vr- ISEMJONOV SI PRIPKAVUA ia mednarodua ekonomaka kon- MA PEOTIREVOLUOIJOf ureaca in jo okupirali po ljutom >oju a vojaki, ki ao a atrojnlea.nl Peklng 7# lvf< _ VIilU vlhod. branili palačo. Okrog 6000 fall.|uoiabin(Uc repubUka jc obvestila Vlada v Olti jo odrekla Japon pooebno privilegije kot oeno izpraznitve. -tov, katerim ao ae pndruille tal- japonako, da ne mara dati Japon-pe i« Uologne in ruakanUe, je na-Lfm nikakrinih posebnih privllo-akočilo palačo kljub toči krogel, ^ .iuirakih pri- ??«j A0 Poročilo ^o^kih pokrajin. Podpredsednik molči o itevilu mrtvih in ranje- SUov Jt Qavilr nih, ki mora biti vsekakor veliko. . , ''aiiati ao naredili palačo aa avoj Y ■ Japonako na- glavni atan. ** odločno aahteva, da mo* Po oinočnjih poročilih ao faiiati JiPoll,ko PpvJ okupirali aedem mcat v ecverni Vladivoetok in druge aibirske kra-tuHji, je, predno mi podpiiomo trgovin- Rim, 7. evg. — Vihar dvilner10 p0f0db0. Republika Vahodna vojne, ki je Izbruhnila v polnem SiblHJa vatraja prt tem, da Ja-zamahu med dvema okstromoma v P™0,1»• Italiji; med faiiati la socialisti ter ^V1?*! Američani, Ki- komunisti, naraiča dnevno. Kakor«U kdorkoli. Japonska vlada se glaae najnovejša poročile, jo Jj ^ kpitkl? na stotine mrtvih In tisoče ranje-»»prozni naše ozemlje. 8 tem nih. Vlada aa je končno ganila in J« naredile dober vpliv pričela poeredoveti a vojaštvom,11* >vn0 toda stvar iagloda, daje la pffčpotno - ono leto prepoa- Uko inamo le zdaj no. Faiisti so danes izpod vsake aovralnlka, ki je obra- kontrole. V mnogih slučajih voja-r"d® ^ ki mirno gledajo na failatičnl tc-hudi ,daJ «»htevamo, lapraanltev ror, v večini alučajev očitno pa- ft ^ P» P«1«^«' magajo falistom, a kjer ae apopa-\k]erJM tp ne llvp4i: nl dejo a faiisti ,se navadno umak- entkoPrivn» fK^" nej' Pri nas torej nimsmo duhovnov, imsmo pa trgovce, Id so se dobro ssložili s koruzno moko in papir-jem, ds lahko pišejo nal "puf'?. veseljem otepljomo zjutrsj žgance, opoldan "šterce" in zvečer polento. Vrcmenaki bogovi eo nem tudi naklonjeni, ker nam naklonijo blagodejnega dežja, ne da bi ga bilo treba prositi po boš-jih poteh. Ni treba torej proeiti v cerkvah za del, kaj bi potem ie rabili duhovne, ki delevcem ni v nikako korist, pogosto, lo v Škodo. Dandanes se večkrst pokale, da je vera , v nesrečo, ker oni, ki Jo zlorsbljsjo, tsko hudo vplivejo no duševne reveže, da. jih s grožnjami radi posmrtnega življenja spravijo colo ob pamet. To sc jc žš vsfckrst zgodilo.^/,, ^ ,^ Pamet,.rojaki, pameti . vedeli, ksj v njeh stoji in gr*šeo. tudi v Coloradu se delavei ho I vseh zmot Zaključki, izvršeni na krivih premisah, pa vo-1 J,* "VV* ..» ■ »odčloveško močj« in «1 etijo še v večje smote, ki zagrinjajo še bolj sposnanjc t e*do 'ljudje do zfdnjega spregledsli. Želeti je, da prenehajo s delom Še sedaj dokler je čae. Stojmo združeni in trdni do zmage. / Pozdrav vsem stavkerjem P* ognju Pozdrav vsem etavkarjem. T. LISTNICA UBBDiniTVA. oprmtlll teme Ce bi bile po mo žrtvujejo ravnotako kot državi Haročito '« sorodniku ali rečene, de ao val doldomoT,m Walaenburg. Oolo. — r j številki 162 ni Ml priobčen r * iBlil^M 1 i Vašim imenom, alučajno so I' Prtjololju o stori Mne črke Vašega imene. Irdrav! re- Pe- a* IIIK1 POSTAJAJO ISH AGITATORJI hiiijuhiiul ,dhh rooem.uuavlja, JI ORGANIZACIJO KROJA delavcev tbha po. oh ati is dežile organiiadje krojaikih dr , y pbiladdpkiji eo ee položile sa 4^00 Philadelphia, Pa. — Sodnik P. fgen, ki je dovolil proti lokal-orftniraciji organizacije kroja-delavcev Amalgamatod Clo-Workeri of America trajno jijako prepoved, »e je izrazij organizacija no zasluti, da sc zakonom vpoiteva, ker ni in-iorirana. Za sodnijsko prepo-j j« prosila tvrdka a. b. Kirsch-ium Clothing kompanija. Ko je ik napravil bombaatiČen pred-9vor, je odredil, da oo zaseže jo i knjige in sopioki lokalne or-aizacije. Toda matorijal, ki je taseien, jc bil »vrnjen prihod-dan. •Ta organisacija ni inkorpori-in zaradi tega naj ne dobi kloega priznanja,'1 je izjavil in i k. de preje jo pa rekel, de je treba pognati is deiele. William Gray, odvetnik organi-cije, jc na to sešteval od eod-da javno prekliče evojo iz-t kateri je rekel, de je Le-ir Marcowitz legel, ker je izja da je naturaliairan državljan, idvokat je predlolil tudi tose-|evne naturalizacijskc papirje. j Sodišče ne bo ničesar prekli zlo," je zagrmel Rogors. "Sodi h je znano vae o tem človeku." Na to je sodnik demonstriral roje "američanetvo" na ta na in, da je čital predgovor iz ota-pravil krojaške organizacije, ikakor pa ni dovolil, da odvet-ik predloži kesneje revidirano ivo, ki je bila sprejeta o splož glasovanjem. Učinki takega početje ee seve ia poznajo. V začetku atavke jc filo v Philadelphiji organiziranih tizoč krojaških delavcev, ij jih je pa oeem tieoč. Veliko lelodajalccv jc podpieelo že po rod bo in dclevci eo oe pri teh podajalcih vrnili na delo. Pod-udjetniki oo opodeni iz industri-, mezde poviiene in zboljianc delavne razmere. lUDIJO, NALOŽENO S ŽOA NJEM, LOVE. ______ • New Tork, M. Y. — V prohibi ijoniških krogih govore, de je bil zdan nalog, da se saeeže briteke Ikuns "Minnie Wallacc", ako-pavno je zunaj trimiljekoga paee, ter je mala motorna ledija, ki so zasegli v pristanu, po izjavi joitva, naložila Iganje o te iku k, % Brzoplovne ladije oo prejele u (a/, da ulove britako škuno. Ne-lateri ljudje pa menijo, da je itlantiiki ocean zelo velik. Col->in»ki uradniki pa izjavljejo, oko |e britike škuno približe doeti >lizo, ds jo zesežejo. POTRE! SO IMELI V FORMIJL f a,tt- Eureka, dal. — Tukaj eo obču HI i tri potresne sunks zvečer. Priimek sc je pojavil ob 7:35, Irugi ob 7:40, tretji pa pet minut icaneje. Potresni su||ki niso na-jpravili škode, ljudstvo js pa bilo v »eeno zbegano. Civilna vojna na Irskem. Dublin, 7. avg. — čete svobod n«- države no neletde ne močan odpor rrpubliČaaov južnovzhodno od l imericka. Rcpubličani so iavr-dva protinapada v nedeljo zju tr«j in ujeli precejšnje število na •protnikov. Narodne tete imajo "like težave a guerilskimi četa-»>> v zaledju, ki se navadno pojedlo ponoči in režejo telegrafoke {*e, razdirajo železniške tire, se k«jo drrvece in jih pokladajo šes "*te v re brinih pokrajinah. Iz c"*e je priAle vest. da eo proM poeebno podjetniki poetali zadovoljni, ker so jim republiki naložili preveč davke. v Dublinu se je zopet pojevilo »>"čn© at rel jen je is sosede. To do-k*«uje, da vstaii ie nieo popolno-iztrebi jeni v glavnem meetu irnke. 12 DELAVSKEGA m (Federated Press). Kuhinja aa stevkarje. Strokov-ue delavske unije v Milwsukeeju so sprejele načrt za stalno kuhinjo in skladišče živil ter obleke sa etavkujoče delavce, ki so v gmotnih stiskah. Načrt so predložili železniški delavci Dva organizatorja Agrarne delavske industrislne unije sta bila brutalno tepena pred nekaj dnevi v Aberdeenu, S. D. Organizatorja tfarry Arthurs in Mike Webetef sta organizarala farmarake delavce. Bila sta aretirana in vržena v zapor. Ker pa policija ni imela proti njima legalne obtožbe, ju je ponoči izpustils iz ječe, toda pred ječo sta čakala dva avtomobila s štirimi možmi v vsakem, ki so pograbili organizatorja, ju odpeljali itiri milje od mesta in ju Um tako pretepli, da sta Vsa krvava obležala v nezavesti. Webeter, ki je doslužen vojek, pravi, da eo pretepači bili policaji v civilni obleki. Žrtvi sta najeli odvetnika in boeta iskala pravice, če je že kje kakšna pravica. Privatna garda aretirana. Pet stražnikov Illinois Central železnice, ki oo bili nastavljeni v Evans-villu, Ind., je bilo aretiranih zadnjo nedeljo vsled brutslnega napada na dva zavirača, ki sta izpovedale, da so ju stražniki hoteli ubiti. Brivci-nočejo biiti ztavkokasov. Mestns uprava v Wsycrossu, Gs., jc zaprle tri unijske brivniee, ko oo brivci zapodili več ztavkokasov v železnižkih delavnicsh, ki so se prišli brit k njim. Delavei bi morali voliti teko kot žtrejkajo, toda voliti pametno. Philip Cempbell, ki je bil dvejoet let v kongresu, je propedel zadnji teden pri primarnih volitvah v Kansasu, star nasprotnik orga-nizirenega delavstvo, priznava, da so ga delavei porazili. "Dclevci eo me potolkli; petnajsttisoč stav-ksrjev je glasovalo za mojega ne-sprotniks", jc rekel Cempbell. X stavki fltrtnftitlfffT^Hh na-moiioneov v Chieagu. Glasovanje nemcičencev o kompromisu se končenje stavke je izpadlo na sledeči nečin: 7696 za kompromis, 4825 pa proti. Glasovi nameščen cev nedcestne železnice: 4119 za kompromis, 968 proti. Večina sa kompromiz: 3934 glesov. De je več ko 5000 namcžčenccv glasova lo sa nedaljevanje ztsvke, je kri va točka v novi pogodbi, na pod lagi katere sc morajo vršiti mezd na pogajanja med delavci in družbo ob vcakem znižanju voznlne. Za konec otavke so glesovell ve činoma stsrejži delsvcl in ti so odločili. Stsvks je bils končana ie v nedeljo zvečer, ko so se po kasele prve ksre ns neksterih u licah. Einstein je potMgnil ls Nemčijo Berlin, 7. avg. — Profesor Eln stein, zneni začetnik teorije o relativnosti, je začasno zapustil Nemčijo, ko je izvedel, da mu strežejo po življenju revno tisti, ki so umorili vnsnjege ministre dr. Rethcnaua. Kot sc poroče, so monarhistični teroristi obsodili na smrt sedem odličnih mo! Nemčiji, ki so židovskegs po-koljenjs. Francoske čete hite v Carigrad. Pariz, 7. evg. — Francija jc pričela zbirati vojaške čete za po-ječanje zavezniške posadke v Carigradu. Gibanje čet je tajno, to da izvedelo ee je toliko, da jc v so boto odpotovslo nekaj oddelkov topniitvs v Merseilles, kjer so se že ukrceli ne tranzportni pernik. Druga vest se glaal, da Ime Fran eije 9000 vojakov na črti Coteld ie, ki so .prejeli nelog, da mora jo brcniti pot v Carigrad pred Grki bres ozira kaj deUjo angleške in Italijanske čete. Raske-kitajska konferenca Peking. 7. avg. — V najkrajšem času oe otvorijo pogejenja med Ho vjeteko Rusijo In kitajsko vlado. Adolf Joffe, sovjetski diplomet je sdoj no potu v Peking. Ako bo konferenca uspešna, ho podpisens pogodbe, v kateri ee Kitejeka "FRANCOSKI PRINC" BE Jf POSLOVIL PO FRAVOOSKO. Mew Tork, M. T. — MPrkm" Louic Hcnri de Cketerona Ss Bus siugny de Bo ur bon, francoski pre-atolonaalednik. vodja ruske arma-de, broječe 4,500,000 mol, oeebai svetovalec tucata svetovno zaanih luči po svoji iapovsdi, a v navaden Harold Sehwarm is Som Briteina, Conn., navaden tovarniški delavce, je otrecel mestni ip-ah s svojih čevljev in se po francosko poslovil. / "Njegove vieokoOt" pe Ue sama. Z njim je sapuetile aehva-ežno mesto tudi njegova soproga n psiček, katerega so mu podarili -r- pomislite in strmite — sam papež Beaedikt, njegov arčni pri-jetelj. Prmc je sOveda v norici pose-bil nasnaniti svoj neslov newyor-žki policiji, ki bi se rada aesnanl-le z njim, da od njege kaj isve o njegovih "itirik soprogsh". Mož pe ni eemo nastopal kot princ na ovojem sleparskem potovanju križem Amerike, ampak is-dajal se je tudi sa iaredno bogatega miljoaarja in člena rasnih klubov, v katere sahajajo bogati pošto peči. Ne dan je tudi priilo, de je bil "princ" zapoalen v hiši pribežališča ne Raadallovem otoku kot kakor. Bil je tudi natakar v obedo-valniei Mctropolitaneke bolnišnice na Welfare otoku. Izvedele oo ze ie drugo podrobnosti o "nje-ge visokosti", ko je pobegnil ie svojege "gradu" na Seet in devetdeseti cesti, kjer je #sepustil svoje uniforme in itiri pozlačene sablje, ketere mu je "deroval" zaradi njegove "erčnoati" nihče drugi kot zadnji ruski ear. Ako jc urino e eabo odnesel ta* di itevilne svetinje in "uslužne križce in rede", katere eo mu darovali aa njegovo hrabrost evro-pejski kronani vladarji, eevede ni znano. Mogoče jc prodel židovskemu starlnerju. Kljub temu je pe dognala policija o freneoskom princu tole t Njegova prva žena je bila gd& Emily Abeta is New Briteina, druga gdč. Katarina Lynn is Dor oheatra, Msss., tretja aeka bolni ika strežnice is Tauntona, Mam., njegova oedaaja ooproge je pe hči nekege znanega nswyoržkegs edvokete. Tako oe dajo "limaU" ljudje današnji družbi, ker žive v domišljiji, da so kreljevski princi bolj il ljudje kot nevedni dclevci. Kadar pride odkritje, tedaj sijajo nekaj iaea in oe čudijo. Kmalu je pozabljeno vee, dokler ee sopet ne razkrinka drug eleper, ki živi aa troike lahkovernih ljudi llapdBi ikornJL /J > ž m 1 S!sfcRiki Narsdsi J« ie Llojd Oeorge la Peincare kon- London* T. tvg. — Deneo oU se seila v konferenei Lloyd Oeor ge in Polneare. Nekateri drugi angleiki, franeookl, iUlijanoki in belgljeki diplometje oo tudi ne vsoči. Ne dnevnem redu je vpra ianje nemške vejne odškodnine. To je «e trinajote konferenca ententnik voditeljev odker je bila podpisana mirovna pogodbe Verseillesu. Situacija jc solo čr-na. Reamerje med Anglijo in Francijo jo elabo. Pariz, 7. avg. — Francoski generalni komisar za Alaacijo in Loreno jo denee eekvcetriral ves denar in vrednoetne papirje nem ških vledarjev v alzaško-lorenskih bankah. To je bil prvi otrsl i frsncoako-nemŽki ekonomski voj nI. - Is Londona je prišla veet, de oo bili kapitani vsek nemžkih parni kov, ki plovejo mod Nemčijo in Južno Ameriko, brsojsvno obveščeni od nemžkik perobrodnlh družb, da oe naj ognejo freaeo skik prietanišč. 10,000 Kitajeev artvtk vsled Hongkong, 7. evg. — Število žrtev vsled tajfuna in poplavs, ki je zadnjo sredo uničila prieteni šče 8wstow, 350 milj severno od tukej, ee sdsj račune ae 10,000 Po prvem poročilu je 5000 Kite j cev izgubilo Življenje med gros nim viher jem. Utonilo jc tadi veš pomikov o moštvom in potniki vred. Keosilja ferasalne Berlin, 7. evg. — Nemčije je Grški vojaki oe panlaje. ' arigrod, 7. avg. — Rospolo-*'*je grških vojekov kl ao ee U-kreeli v Rodoetu, je aelo elabo ^Ita grški polk ee je uprl v Bo 1 dnm0 zaradi «Ube krone. Or«ki Vd v">aki deaertlrajo, kjer lo esorrjo.W pog'«n>a, v aatcri se nnej«*« -—' ' S^Sc sa popolno priznanje nmke formalao primrnla Sovjetako Ru eovjeteke vlade to obnovo dlplo 4Ja.Jko je prodaMolk W»rt aad eovjetak aaatakih stikov. AB sto t nji četrtek sprejel poverflne liste ruskega podanika Krcellaakija Hovjetakl podanik jc priporoči« Ebcrto, de noj nemške vlode te koj aprejsse novo trgovinsko pogodbo s Rusije N (Dalje.) 0 Metjonovec je prišel narečeva-hlapou, ki jg imel io posel pri vqlih, noj ponoči spi v Ustju ia pasi, da bi se ne sfodilo teličke caj hudega, če bi vstala Liska, da bi ne pohodlU telička. Hlapec co je nekam jesno isgovsrjal, me noč, da Človek ie ponoči ni prost, a več oo ni upal ugovarjati goepe darju. Tudi S|)iU, rdeieUini dedi, menda ni bilo poeebno po volji, ker smerjola ja sa stajo Piea no, da ji ne stoji med molžnjo pri iru in moka a repom. Žalostno jo je pogledel hlapec, ko eo od« tajali is hleva, Špela pa je glaono godrnjala Čez gospodarja. Žvan je imel navado, da je v takih elučajih eam ponudil se painjo pri živini, ali noeoj eo ai' kakor ni hotel ponuditi in ie prej jo vpražal gospodinjo, če mu bo poetlala pri peči. . ^ ^ Vrnili so ss v kiio. ^ -Gospodinja jo poatila poeodo in iakala, kaj pove Ivan; pravsa-prav ao bili vsi radovedni. Smolar jim je topot vae sadoetil, aaj sa-dnj( teden je obrni amloae vee fare okrog Cerkna in velike je vedel povedetl o francoskih voja-kik. Kar aijali ao v njega, ko jim je pre vil j kaj bi iele bilo, če M jim bil žvan vae povedal, kar je doživel prejšnjega dne! Oelo aa rožnivenee oo U večer pozabili, uko so bili satopUl v Evenovo pripovedovanje. Večer je že precej potekel, Udaj «s je ielo spomnil Mstjonovee ia vsel v roke rnolok s debelimi jagode-mi. Ta večer je bil veadgr bolj krotek kot ponavadi; edehelo se mu je ie pri prvem dela ia odmo-lil je od vsakega oamo po nokej čcžčenasimarij, ni pa posebil oče-nože na žest svetemu Florijanu in aa verno duie v vieak. Otroei so 10 pospali okrog peči in gospodin-jih je spraviU spet, naU pa Ivanu pripravUa ležiiče klopi ob peči je pomaknUa dolgi sUl, pogrnila čas plev nieo in ne redila vzgUvje, se pokriti pa mu je dale koe. Drug sa drugim oo oe odpre vili h pokoju. Treska je dogorevala v dr šolniku samo rdeče svetal ogorek > rasOVctljeVal obširno eobo. žvan je že komaj čakal, da oe bodo od pre vili, neU je veel od klopi koi in ie njega Škornje e poročenimi nogami, ki oo m že pričeli nekoliko Ujeti, e jik veader io al mo gol opraviti vea. PooUvil jik je torej k peči, de eo oUlijo noge v njik In jih bo posneje lehko isvle-kol vea. Tudi oa oo je vlegel k počitka ia krnela neto seepal. Hlepee jo godrnjel odkejeje is hiie in le momljeje izrekel lakko noč. Aol je ped hišo ia premlilje-vel, kaj noj stori. Prev nič oe mu ni ljubilo iti vtlev. Is dalje oem oe je iulo vriskanje vasovalca la mikalo ga ie, de bl tudi on iel po-vasovat k Speli. Tudi nji bl oo U dobro sdelo. Vedel pe le ni, keko noj si pomaga, nekej časa js sUl pred kiio, poUm pe odiel hlev. Pogledel je k Liski in Uličku, ne to pe se iel sagrebati v listje. Nikakor ai mogel seeoatl, lo aU slil je, de bl odiel k Speli. NI si bil v sveeti, Ae gre po vasovat, da bo lahko priiel sredi noči pegic det v hlev, tudi prijetno bi te ne bilo. Celo v hlev so ss iuli glasovi vriakajoiik vasovalcev in io bolj ge je mikalo, da bi iel v vee. Po mieleke jo imel. ie bi so Ukko kej egodilo teličku, da bl bil potem oa vsege kriv, eli ni oo pomi šljel dolgo. "V hiši je Žvon," d je midil, "io noter mu nem tele, da bom bres skrbi, Uliick pa na gorkem." Votel jo, šd k joe lim, vsel na rame telička ia ga odnoeel Is klevs cb neetrpaem raukeaju Liakc. Kolikor jc augcl potiboma, je Sol skod mala veine vreU v kiio ia pri zapešku postavil telička aa tU, ki ge pe od mraza noge niao držale pokoneo In zvetil ee jc. de poiive deljc. Saa s seboj zadovoljen jo klopce od šel U kiio pe evejik fentovekih oprevkik. e e e Ns aule mekurjevo okno dje blodi omccc, de odeevoje m temnimi stenami v aekeko svetil hervi ia je aeprodirna temo r cehi poete le a« kake Uasao mračne Vso je mirao ia tiko, le trgejofe smrlaaje speiegs Žveae pretrga-va ti boto. Edajpaadaj v spanj« todi spregovori, zamomlja aeras- 11 ml ji vr besede potem pe zopet urde o emrftoajem kakor bl žagal. V katm polog peH mirno podi-vo teliček: possaknil se je iiete '' peči, k gorki steni, kar mo prev Uiiaoedjg^t. aoriU Psdpsru Jsiisls v kM CLAVNI STAN. »007-00 »a LAWNDAtB AVg, CHICAGO. ILLINOIS. lavriovnht« odbori upravni odicki . frtt^^ ^-Ž* Celokar, ,sdpr.štsd?lk A.dr«w VMeiek, r. F. D. ?, IwUMsO»»>, PaH ffj t«jalk Maiike« Tark. lajalk........ Joba M^hsmeod f-t)ta»lbsr laa Jaka Taešdj. I BMBM bolniški ooftbki aeor^e s. u POROTNI OOlKKi BOLNIŠKI OOtKKi OSBKONJB OKJtOUIi Bia. Nevak. pnšiišalk VZHODNO OKBOgJg, W*A JiLn. Baa 100, Moeo Rom. Pa. Jak» OrWaU. 14011 P«toee Av*, CleveUi ZAPAONO OKROZJBi Av« Nadaorni odbori Zdrušitrani odbori " - Predsedniki Fraak AJeL iU* Bo. Cesw#ard ^v^, Chjsafa, lil. ' Jas. tkah, ll^l MrfiV^^roiu VRHOVNI ZDRAVNIKi Dr. F. A Kara, BBBI f«. CUlr Av., Clevaland, 0» Ksrasoaašsasa a d> edbaealU, M delajo v VSE ZADRVK BOLNIIKR PODPORI II NASLOVI. BdaHbe loj. niitv« B. N. P. J., eeOT-ae So. Law»dala A ve.. Ckleaga, UL DKNARNK POŠIUATVB IN BTVARL bl se Ušejo gL Isvvšovi ea In jadsata v«Ue se naslovni TajaUlve S. N. P. JH NN-N Be. dni« Av*. Ckleaga, IB. VBR SADRVB V ZVEZI S BLAGAJNIŠKI Ml POBU se pešBjnia ao aaalavi Blagajniške S. N. P. K eeOT OO Bn. LawadaU Ava. CbkaoTRl. - ^-gl^-f^g4*1^^ gl lmrHa^alasm edbeea se aaj pzISjeJs Fraak ZsMkaa. ar>■> aaalaii ananaeaean aanaea« šume aaslov le maisL Vd peldvt aa d. paratal adsek se aaj pallljaja aa aedavi Jaka Undev I, 400 W. Har it., BoHagNdd, III. Vd dapld la dragi spisi, aasnanlla, eglnsl, asvašalaa la aplek vse bar t v svad e glasilomledaeto, aaj se poŠItjn aa aadevi "Peasveia , iBBV«0B , Lavradalo Ava., Ckleaga, III, dobro, dc. Že v hlevu ekorej al bilo dovolj toplo sanj niti en dan eUrsga telička, potem ga je pa le klepeo nceel ua prosto, da se je bil rco popolnoma premraail in bil čisto otrpel, ko ga je prinesel v kiio. Dobrodejne gorkota pa ga je poiivile, lehko diie in eečel oe je eelo priprevljati k vetajan* ju. Pobere se e Ul ln ekuia eUtl ne nogek. Sprve oe bolj meje, pe kaulu oe ilroko postavil, dobi ravaoUžje ia bulji v mrak. Okorno Beine prssUvljeti visoke noge, počasi ln oprssno stopica po oobi, včasih so malo sadblje, vlo- vi aopet rivnotežje, stoji, potom pa ee zopet prestope. Prikoeaea-lo jo do žvenovege ležišča, čisto pri vsglevju vobe spečemu revno v obraz, oe neumno pomiilje, poUm pe privzdigne zadnji nogi, udari ob tla ln pričuo skaketi po sobi. žvana jo prebudil puh v obraz, prividigne glevo in poeluie ropot. "Kdo je," vpreše boječe, ko ropot melo poneha. Vee jc tiho ln mirno, kar navdaja Zvene o strokom, vender oe pripre vi je, de bi zopet saepel. Zdejci pe sečuje hejo po tlehi "Pok, pok. pok, pok. . ." nokej saropočo, potem je zopet malo IdtrcjU hoja, postoji in sopet eaakemernl "Pok, pok, pok, pok.., " Žvon d že ne upe več dlketi. V njegovi domiiljevostl mu pride na um, da je duh hlepee i Kačore priiel ioket škornje. Zelo se prestraši pri tej misli la krikns is enkrat pritajeno: "Kdo jot" Tole ss je uetreiilo njegovoge krike, seto prične skakati is bolj, pri tem pe sc zažene ob stol pri mi-d,de ee prevell po tleh In povsroči strettjiv ropot. Žvan je prepiiaa, de jc prišel hlepee o Kačore po Ikornje, zezebc ge pri tej midi in skoči z ležiiče v divjem strshu, da preobrne ležižče, klop in škornje ob peči; kekor neumen plene dud vrsts, pusteč tam eelo svoj kožuk In klobuk Ur beži nsrev-nos t proti domu e e e Petelin pri Metjonovib je že odpel svojo jutreojo pesem, e den ee je šele melo delal, kejti bilo je ravno one dni, ko eo solnce iele aekeko ob devetih prikaže ned ftebreljekim vrhom, kaulu popoldne pe ca i one ned Oorajo Trebaio Zavit v atere lun je In pokrit s sasečksnim, potUčealm pokrlvs-lom js prišel s šope pestir. Ae bolj se je se vil v luknjleed plašč, ko jc potici ns dverIMe, da je isglc dsl kot pravo etreiile. Ne iupi ge je bilo saseblo, de se oikskor ni mogel ugreti, zete je Iel v kiio oa poč. da d segreje premrose. ae kodi, Potikome skuie vstopiti skoai mala volna vrele, da bi ko ga ne prebudil, tipaj* gre po ka menHem tlaku v veži io odpre kiiae vrets Todi ootrl js bils skoro po po los temo, le aulo svetlobe je prikejolo skod mekurje. va efcos Pestir koie stopiti ne pel, a^dtem pe ee spodtokne od nekej a^kkega In s vsemi štirimi pode pe tleh. "Sil. . .mennn. , .uaUj ttte, kakakaj pppa d ttti na na ppoped ttuksj," jo jeeel aa glai oprije* meje se prodmeU, ob k ste roga se je spodukail. Dvigne glave, pri Um pe sedoae s idom ob noga prekuonjoaege stole. Čudno se mo odi vm to ia bri misli, da je pomotoma morebiti priiel v dr. vernico nomulo v kiio. Vstane ia drži v rokah ikorenj, ob katere« ga eo js bil spod teknil. Sdl oo mu, da je škoreaj, I pretežek je. Stopi proti okau, da vidi, kaj ima pravsaprav v rokah i aelo Šudaa mu aamreč zdi, ko otlplja vsebino Ikornje. t .iNepopiiea strak as ga poleti, ko pri blodi svetlobi ekeai okae sepasl, da ima v rokak Žkoreaj, v aejem pa preve č lovcih o nogo. Na prasnovernsga pastirja to ta* ko ielo vpliva, da oe aiU gaaiti ae ga je la Mglo oe obrne proti peči klieajoč Žvana po imenu. Nikdo ae mu ao odzove. Stjpi proti pešl. Stol leži prt* kuoajen po tlck, lei njege je plevniea, na strani pri peli pe oe po obrleih poznajo črni obrlel na tlck ieoeiega, drugega ikornje i ae itraai ioli klobuk, lspod plev* niče in stola gleda pol k otoka, koi jo prevrnjen se vrktl la Ig njega eo oo voali k rejci več vrel kruhovih hlebov, par koeov slanine, žakelj g moko in druga la* ra. Voo jo v neredu, žvaaa pa aik* J". Osira se preotraieao okoli, io bl mogol kje ogledati žvaaa. Tam Ib kou oo mu saovetlu nasproti svetlikajoči očesi. V pretirani domišljiji m sdiu sbcgenemn pastirja oieoi veliki la preieši kot dvojo očes krvoločne poiaoti. Con« ge obide, da bl tudi njege poiria strašna poiast, kejti aa misel ma je priilo, de je gotove žvaaa pojedle one poieet v kotu—kl pe je, po obliki videl, de je tele—od ee-lego žvaaa, pe se ostali škornji In obleka po tlck. Prceaeto oo je morel Žvon boriti o teletom, de je bilo voo Uko resmeUoe, končno pa mu je podlegel, (Dalje pribodajid.) FARMA MA PRODAJ. 40 ekrov forme ne prodej, 10 okrov je orcnege, 30 ekrov je gosd. Zemlje je prvo vrele, dobre. Ze vse druge pojesnile pišite as nadovi Frenk Mejnik, F. O. Bog I M. Weoseukee, Wlc. (Adv.) FAEMA MA PRODAJ. — mmmmb ' Prode ee ISS ekrov obeegejoča kmetija, dobra ia rodovitna sem-Ija, kjer dobro uspeva vee, kar se posedi eli oeje, U glev goveje M-viae, 3 konji. 10cq>oc klic. Dve šull se krove In u konje. 100 kokcil in vse potrebno orodje, ki ee robi ae formi. T rektor, plug oo dve brssdi lo žage. Prodam vse U. ker aem postal preeur za dcUti In eem belce. Prodom voo. aa •M00 Ako kat.rege venell, oej sc piesseno ogled aa aadovi Anton Nllviek, R. F. D. 9, Bos Iti. Coo* peretotm, N. T. (Adv.) modra, mlod, Al, jo je obiol v Um trtnotku in nad delo pripogneni život oe j^i je vzravnal, ka kakor bi bila izreetU iz tal/ A takoj zatMn ze je spomnila beood svoje snbe učiteljice, ki je resla-gaU visoki pomen vagojeelovja, kateremu v prid da se moro frtvovati vsoko posvetno paŽeUhj*, vaško žensko slabost; spomnila ee je bledega tiči-teljičinege obraza, njenega mr repa/trpkega glasu, njenih vpedlih, ravnih, pbitod z&Oftldlf pr*i U spomin je kakor eUna zšmorn oni trenetn! odsev mladosti in deklittva.* ffltoro sram jč Vilo Jurkieo tek miali, sv aren se jej je vzbudil eu* in dvom, je-H nkrenils prav, dš je v prid vzgfcje-slovju žrtvovala eflj, sa katerim gredo spletno dekleta, onemu vzgojeelovju, kf jej ne nudi kraka in ne vprateje za njene tmluge. V ukih tre-notkih je imoU o sami sebi povsem drugačno šli-ko, nego ei jo je predeUvljale navadno. Ddzde vsU se jo same sebi neko strogo, poedftmo, mfao go — mnogo starejše bitje. V mislih ne U njeno učiteljico jo je neki notranji, tajni glas ^frl-kasoval vso drage£no, nego jc resnično bila ~ nekaj poveem drazega njenega'4'jaz*', ki li |e je v duhu predeUvljale o aebi in kateri "jaz" je'popolnoma aoglalal s vezelo in lopo Jurkieo. In U dvojna predeUve in elika lastne gs 'jaz" — je zvesto delile dutevno življenje dekličino. Kadar ee je v duhn analla v bodoči svoji šolski sobi, kb ie čitala šoiake naredbe v "Uradnem vestniku", kader je ponevljeU pedagogiško snov. ko je &-tala svoje diplomo in spričevalo o ponovljenem izpitu po minulih treh letih, prebitih, tki, brez prakse, — takrat — je premUljcvelr sami sobo in ee oodila za mnogo starejle bitje, ki ne zns, je-li dekle, je-H-m^adenič, ampak vc, de je neko reono, v znamenito svrho določeno bitje, različno od nevednih'einrtnikov. Dovolj pe je bil le mali ogled po sobi, materin glaa, krik mlajših bratcev—in v njene j duši je Izginilo zppet ono brezzpolno bitje, — ono zna-meniU bitjo, — zopet je bila vzakdanja Jurkira — vesela, mlU — celo razpoeajena Jurkka, ki ee je Uko rede razglcdaveU z okna ter ze veee-lila življenje, ki je je nudlU ulica, aedaj veeelt-, ga, eedej turobnega. — A de bi le bilo jedenkretl -*-Jo'je zopet oblinila misel-, in Uke želje, Uki vzdihi nieo iz nje napravili druge Jurkieo. Ko jc teko vzdihovala, tedaj je bila poveem otročje, nepedagogij-sks Jutkice. Slednjič je nehal poovd tudi tem vadihljajem. — Teko teko te je zgodilo — in u-prev na Kali Smeren, f ' ' > Blagajna velikega vojvode. Jnrkica Agičeva. niti viae vdaaih usode narodov. i V prašanje, ki si ga jc sUvil go spod Isaace na koncu prejlnjege poglavje, smo mi že pojesnili li- UUlji v zbirki pripovedk z naslovom "Prigode goepoda Colli-ns." Te. pripovedke, ki ne bi smele manjkati v nobeni knjižnici, nam slikajo žitje in bitje jnr. u-triusque eand. Filipa Collina v letih 1875. do 1910. Goepod Collin je spadal med ono melo Število Svodov, ki ao morali is neznanih izveatnih vzrokov živeti v tujini. Zapustil je svojo domovino — bil jc namreč advokat v meetu Kri-Stianahamu — aeptembra meeeca leU 1904, ko je pobegnil in iz rag-nih bank pripravil potrebne potne strožke. Takrat je bil star 29 let. Tri leta ponesrečenih borznih IpekuUcij «7» ki co jih posredovale razne danzke firme, zo popolnoma zadozUvala, da zo uničila njegovo bodočnost in spravi-U gospoda Collina v usodepolne konflike s petimi paragrafi ka-zenskega zakona. Nadaljni dve leti svojega življenja je posvetil malčevanju. živel je v Kopenheg-nu in iavržil obračune.z onimi danzklmi firmami, ki zo ga 'gmotno in duŽevno uničile' (te beeede navajamo dodovno iz njegovih napjsanih spominov). Ko je izvr-lil to zvojo nalogo, ki je ztale o-menjene tvrdke nič manj nego 70,000 danskih kron, je odpoUval goepod Collin jenuarja 1906. nenadno iz Kopenhagna. Odlel jc na Anglelko, kjer ze je izVrpal z precej lepo zaokroženo liatnico iz krokodilovega uanja in z gUvo polno načrtov za pomnoževanje njene vzebine. Ironija usode in pesnižke pravičnost so pe hoUli, da je vozil v vlaku z nekim spretnim angleškim žepnim tatom, ki ga je blizu pozUje Liverpool Street z veliko spretnostjo in pri-jaznoztjo oavobodil dobro rejene listnice, ki je vzebovala plodove njegovih nepolUnih manipulacij v teku zadnjih por let. Keko ae je meščeval gospod Collin Umu gospodu, smo obširno poročali v gori omenjeni zbirki pripovedek, ki — kot rečeno — nc bi emele manjkati v nobeni knjižnici. * V teh pripovedkah smo opisali tudi dogodek, kje in kako se je sestal gospod Collin z gospodom bankirjem Issacsom, ki je namigoval v prejžftjem poglavju nanj. Prvi sesUnek gospoda Isaacstf z gospodom Collinom pomen ja e gospoda Isaacse občuten poraz. Go-apod Isaaos je namreč Ukrat usi-lil gospbdu Collinu kopo bresvred-nih akcij britenske Digama družbe. Mialimo, da nam ni treba ie poaebej omenjati, da goapod Iaaacc ni poznal gospoda Collina pod imenom Collin, ampak pod imenom PeloUrda. Pod imenom profesorja Pelo-Urde je namreč goapod Collin po iftvrienem malčevanju nad angle-Žkim žepnim tatom začel avojo novo prakao, ki je opiaana v prigodi z rast rešenimi gospodi. To zvoje ime zi je zadržal tudi za naprej. Goapod Iaaaca, ki je bil moder mož in imel vedno dovolj zmisle ze humor — seveda ako to ni žlo na njegov račun in v njegovih zadevah — je spoznsl gospode Colline in ge občudovel, ker je videl, keko duhovito vodi svoje o-perecije In kako spretno se izogne vsem njihovim posledicem. Njegove jeza, ki se ga je polastila vsled gori omenjenega poraze, se je zečelz počeši bloditi. In ne nekem sestanku v Parizu ata akle-nile, de ae pomirita. V neugodnem in kritičnem položaju, ki ae je nahejel v njem gospod Iseecs radi izsiljevsnjs Adolfa« Hora-steins. se ni prav nič obotavljal in je poiekal na način, ki amo ga opiseli v prejšnjem poglavju svo-jegs nekdsnjegs sovražnika. Minulo je pet dni, e goapod Collin se ni prsv nič jevll. Gospod Iaeeea, ki je potovel Veek dan iz Londona v avoje volilno okrožje in nazaj, je posUjal radi trdovratnega molka Že preeej nemiren. V jutro petega dne pa je veU-pil v njegovo pisarno goapod Crof-ton z ravno istim zaničljivim ob rezom, kot tskrst, ko je prvikrat ne Uko čuden nečin prijavil profeeorje Pelotarda. "8ir, stari goepod iz Huther-lende želi govoriti z verni." Goapod Iaaaca je veselo skočil: "Krasno, divnol Pripeljite ge \ tekoj sem. Croftoe, in pezite, de naju nikdo ne bo motil, razume-Uf" Goepod Crofton vsega tege ni razumel. Gledal je zečudeno s svojim prezbiterljenekim obrazom. zmajal s gUvo in počeši odlel. Ne U je pe atopil upognjen v nobo goepod profesor PeloUrd. Goepod Iaaeee mu je hiUl s vpralujočimi očmi neeproti. "No ... torej... keko Jc Hef Hrvaško apisel Ka. leader-Ojalaki. Prevel Pr. Orel. Stotnik Agič jc bil Id nn Jelačlčev trg, da kupi Četrt funU. To je bilo veakdenje njegovo opravilo. Nekoliko krajcarjcv mu ie bilo pre-osUlo, a kakor je Ml praznik, jc odločil stotnik, de sa oni drobil kupi otrokom sliv. Pri tem > srečal toverile, ki mn je sečel pripovedovati dhev-no' vceti. Med dregiht n& je povedal, d* je tle-znal od znance, kl pile v bogoefovnem 'oddelku, de Jc v K. imenovala' ae u*Htijlco hčMMfrlka'*:., de-el je ni predlofil Šolski odbo*>Agi*4}*"4o6b snel, de je U UčMdT^puatiU Ic4e minolega jnliie." Znal )F«MIt da j* Kjetta miti bna iata «ospa Ivctnlkova, U kite*b H JurkSi toliko trudi. Takoj Je spdftel *o krfvMv"dftl de". Njegovo Jurkieo sJ zbpet zaptotaVili. )h to |a Je potrlo. ti ribVila je njega W vojkke ^ moža ueorno redkega bi^čhega; zabelo! 3'V Vo srca ln ga pftsenetiie* tfoliko, '}** & mu >" krajce pru, v katerem > imel slive, da eo le lite reztrezle po ceeti. A ni ae prlpognll, da M Jih pobral Kakbr bi letel, hiUl je proti Noviyezt, kjer je Stanoval. Ljudje, narejeni videti ga tajnega, isbočefiega telesa, co so dence čudom čudili, ko eo ga gledali Uko zgrbljeno hiteČega, take de adaj zodevlje ob pazante. Čuteče je'zabolelo prt srcu ln vpraževali ao aei kaj se je vendar sgodilo Umn eUvIku, tej dobričini, — e nekolikim so čudno etotnikove kretnje, mahanje Id drvet«je vrfbujali emeh in eo ee s tem sabaveli. A čim1« prestopil prag svojege pritličnega stahovenje, začel je besneti, ne de bi komu povedal, kaj se ara jc pripetilo, dele po mnotfih, strelnih' besedeh do-sneli sU žena in hči, sekaj gre. Takret ga nikakor nI bilo možno pomiriti. Od beanila je prešel v molk. Mi bil modroslovcc, ki bi se vpraševal, kij je žlvljeeaka sreča; ni bil niti praznoveren, da bi ei domilljel, de ge pregenje de usods, — bil je popolnome pametna, odkriu granlčareke glavi, ki je jedlnole modrovale, da vei rasloji govori, de Jurkiee bi bils le morale dobiti cvdjo službi, pe bilo kjerkoli. Pe spet je nhe& vzllc tollkta letom, ker čekel Nsjboljla spričevala, a vedno bret koristi 1V duku so ee mu vrstile neštete brefc vapešne prošnje, presne obljube, mnoga tritenje, -JS vae, — vse. Ali ae de je Ml brer prijsteljev. Mo jo Ijndi, ki so se savzemsli mu že dete.'"A kfrletl 'od toge T — Vili obsiri, osebne zetfeve So imele prednost pred nemellenjem njegove fcčirl. Ne jedeakret se mn ni posrečilo, de bi bil vtolll prošnjo za službo, no de bi bilo gotrfvth oairov sli zeprek, vee ječlh od "onih iatik v1lih",1ti ao mn hodili na roko. Zeto jo Iti, točno v vse kraje. Groeerijem, aladlMerjem in v prodajalne lelesnine damo primeren ps- G rt pri valjih naročilih7 Pišits ps ormacije ne: FRANK OGLAR, eeet hpMisr Amss, ClavalaaA (k SreoehJlnfi S«Mm M <5. ilnlki I11 UkoU Um. pmi«r • odprt p<-ho.,m. a Suhimi«, ^m v«4ba. p»••)*#«. Kadar mlelite nn eUrt kraj, mislite BS sa pmMU Umi V start kraj potom f.-tnih H.rektnik W ipo*to te saMalJtvhai ^