v Trstu, v soDoto j. giciitipra 1921 tzbaja — Uv«eaši ponedeljek - vs^.- Ua zjuiraj. — Uredništvo: ulici «▼-Wanči£ka Asitkega Stev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo vatri ištvu. — Nefraaklrsna pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vmC^o. — izdajatelj in odgovorni ureduik Štefan Oodlna — Lastnik Uikama Edinost — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znala na mesec L 7.—, pel leta L 32.— in cen let« L 60.-. — Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57. Posamezna Številka 20 stotink letnik XIVI Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotin!;. — Oglasi se račutiajo v širokosti ene kolone (72 mm). — (Vjlasi trgovcev in obrtnikov mm po 19 stat. osmrtnice, zahvale, poslanic in vaMIi po L l.—, oglasi dena.-oii zavodov mm po L 2. — Mali ojlasl po 2) stat. b»s»l*, naj nanj pa L 2. — Oj?Us; naročnlra In reklamacije ssooSliiio lzldiu5a:> nora^i Kdinaili, v Trstu, ulica v, Frančilka Asiškega Stev. 25,1. nadstropje. — Teictoa urednijima In uprave ltoi. Po spopadu v Wa$hlngtonu jjr?«i3S«iKsa gospodje, da bi se pogodili glede omejitve Saro- oboroževan a na morju, ki se je zadnja potrudil, da donaze upna leta tako pomnožilo, da obtežuje tudi ne- žene Francije, trepeta c v 'v*dn<5m str* katere dozdaj neusahljive državne blagaj- bu pred Nemci, ki „„ r„ „L _ i; ™ no maščevanju in se na skrivnem odo™ zgovornost L mnogo pomagaia. Za razorožitev v Evropi se je potegnil velesile: Anglija, Zedinjene države in Ja- prav krepko tudi italijanski ^poslanec, ponska. Kapitalistične keristi teh treh senator Schanzer ki ,e poud^jal miro držav se na Vzhodu križajo. Ta navzkrižja ljubnost Italije. V dokaz je navedel neka, elopajo dan za dnem bolj v ospredje ter podatkov o italijanski vojski, ki da ste,e začrtujejo v obrisih novo svetovno vojno v danes le 200.000 moz. rte daljni bodočnosti. Težišče te vojne bo Angleški časopis «Daily Telegraph* je daljni Vzhod, toda plameni bodo segali v priobčil brzojavko o zborovanju komisije Evropo ter vžgali tudi na naši celini bojne ~za razorožitev na suhem. Na tem zborova-kresove. nju da je prišlo med Briandom m Schan- " zerjem do hudega sporekanja. Briand da ie v jezi vrgel v obraz Schanzerju te besede; -Vi ne govorite za razorožitev iz miroljubnosti, ampak zato ker ne morete vzdrževati vojske in ker je vasa vojska v restrv Toda prtživo so še vsemu človeštvu v spornimi grozote zadnje vojne, katere zadnji plameni še tu pa tam plapolajo in le polagoma ugašajo, da bi si upal kdorkoli sedaj vneti nov svetovni požar. Materialne posledice vojne se še preveč čutijo in svetovno gospodarstvo je zrahljano v svojih temeljili ter ne more nuditi materialne podlage za vzdrževanje vojne. Blazna poro orska oboroževanja, ki so sedaj v teku, pa morajo v najkrajšem času izzvati spor, Zokaj tudi najsolidnejše države bi se morale sicer zrušiti pod težo ogromnih izdatkov za vojne priprave. Jasno je torej, da je v interesu vseh tekmecev, da se zlepa pobotajo, si začasne. razdele takozvana interesna območja ter deloma ustavijo oboroževanje. In to je namen washingtcnskega zborovanja. V koliko se bo dosegel sporazum, bomo kmalu videli, vendar zamoremo že zdaj trditi, da je več verjetnosti za neuspeh kakor pa uspeh zborovanja. Kakor rečeno se obravnavajo v Wa-shingtonu pred vsem vprašanja razorožitve na morju, ki se tiče onih treh držav, ki so gospodarsko zainteresirane v krajih ob Tihem oceanu. Vendar pa si ne moremo misliti, da bi povoljen ali nepovoljen izid vvashingtonskega zborovanje ne vplival tudi na oboroževanje v Evropi. Predvsem \o tu Anglija, ki ne more dopustiti, da bi se katerikoli njen evropski sosed preveč da m lKa .^aXošaie7med"bema i^rodo razoasel* zakaj tudi zveza več manjših rda dobrih odnošajev mea oueiii moS sati utegnila postati Angliji ne- raa, toda ta prh^^.£«£0 priletna. V Evropi prideta vpoštev težavnega. Vldisepat, da so v iiauji «. fe dve državi, ki imata šotno vojno mor- kor v .-arico. to sta Francka in Italija. gotova razpoloženja ^ „„.„Uili tetfa Sedaiko ni več nemške vojne mornar«. Ne bomo tu govonlt ° druglh vzrok£ tega ce, bi mogla biti Anglija brez skrbi za razpoloženja »^^J^ja^ nadvladje v evropskih morjth, zaka) go- dvoma tudi ta, da )e aanesrra , .nodarski Doložai Italije in Franci e e mi itaristična država v tvropi, to aizi takta?* si te dve državi ne moreta pri- stalno pod orožjem ogromno vojsko ln ^liti neznansko dragih morskih velika- res je tudi, da ni pr.,etnoziveUvbmm nov? Toda^\nglija mira posvečati svojo do ^ T*?»£ t v Evropi pa ja nad nekdaj mogočo Avs^O*sko. ni dodu Angliji in seveda tudi ne Italiji. Ta samozavest se oglaša ob vsaki prium, Tcrei ^ta zlasti Anglija in IUlija vneti za kjer bi hotela Franc ja z omalovazevan)em to? da se izvrši razorožitev v Evropi tudi pokazati Itali,., da s. msta par. razsulu.» , Ta brzojavka je izzvala v italijanski javnosti hud odpor. Po Italiji so se vršile pro-tifrancoske demonstracije, ki so zavzele zlasti v Turinu hudo obliko. Demonstrant-je so razbili nekaj šip na francoskem kon-sultatu in so hoteli vdreti v poslopje. Do hujšega ni prišlo, ker so to preprečili varnostni organi. To ogorčenje je zelo razumljivo, ker če bi bil Briand zares reke tiste besede Schanzerju se mora užaliti sleherni italijanski narodnjak. Toda na srečo sta Briand in Schanzer takoj brzojavila svojim vladam energičen dementi, s katerim odločno zamkujeta ono usodno brzojavko. Zadeva je za sedaj s tem rešena. Vendar pa je razvidno iz Schanzerjevega demen-tija in iz drugih poročil, da sta si stala Briand in Schanzer v vprašanju razorozitve v ostrem nasprotju. Ta s učaj nam vnovič dokazuje, da postaja italijansko javno mnenje z vsakim dnem bolj sovražno francoskim zaveznikom. Sovraštvo med bratska latinskima narodoma zavzema ze ostre oblike. Uradni krogi se na vso moč trudijo, da bi ta nasprotja obehi držav- pok - Italija eonomueva vlada na robu KRIZE Ljudska stranka z vlado — socialisti, fašisti in komunisti proti nji RIM, 2. Na včerajšnji seji zbornice sta se najprej obravnavali osebni žalitvi izrečeni od poslanca Tuntarja na naslov nadvojvode D'Aosta in od poslanca lorreja na naslov poslanca Vacirca. Tuntar je svojo žalitev zanikal, Torre pa je dejal, da ne inore takoj prinesti listov, ki so pisali, da je Vacirca ukradel newyorškim delavcem nekoliko tisočev, ker jih more še-le naročiti iz Amerike. Sicer pa poudarja, da ima vsak član kake stranke pravico reagirati, ko se žali njegova stranka. Ta izjava je vzbudila pri socialistih silno razburjenje. Po precej dolgem prepiru je Vacirca izjavil, da smatra incident za zaključen, ker Torre jeva izjava je enaka popolnemu umiku. Nato se je nadaljevala razprava o no-\ politiki sedanje vlade. Komunisti . h z Lade i je izjavil, da ne očita nič Bono-mijevi vladi, ker ni nkdar upal, da bo razorožila fašizem. Fašizem je le orožje v rokah buržoazije, kakor je ta uporabila v svojo obrambo proti revolucionarnemu gibanju, ki se je razširilo po vojni po vsem u. Komunistična stranka torej ne more verjeti, da se bo fašizem mirno izpre-mentl v politično stranko, ker ta izpre-memba je samo poizkus njegovih voditeljev, da bi odvrnili odgovornost od sebe. Zmagovita borba proti fašizmu je ena žalostnih, toda potrebnih postaj na poti komunizma. Fašizem, vezan na koristi meščanske družbe, ne bo mogel kot stranka sodelovati pri reševanju gospodarstvene in finančne krize, ki je pritisnila deželo. Buržoazija bi se hotela rešiti iz teh težavnih razmer s tem, da zniža mezde, da razveljavi sklenjene pogodbe in da prisili l)rolctariat potom brezposelnosti na popustljivost. Delavski sindikati ne morejo v sedanjih razmerah braniti proletariata z gospodarskimi sredstvi: odpor delavnega Jjudstva mora biti političen, in kdor tega ne razume, kakor noče razumeti Splošna delovna zveza, prepušča proletariat na milost in nemilost nasprotnikom. Kar se tiče parlamentarnega položaja, je poudarjal Graziadei, da ta le malo zanima komunistično stranko. V sedanjih razmerah je vlada ene stranke nemogoča, kakor je tudi nemogoča edino koristna kombinacija med ljudsko stranko in socialisti. Kongresi teh dveh strank so dokazali, da stranki še nista dosegli popolne politične zrelosti. Ljudska stranka združuje pod religioznim plaščem popolnoma nasprotne sloje in ne more braniti enega pred drugim. Socialistična stranka pa se ni še znala prilagoditi novim razmeram v državi; ker ne priznava možnosti revolucije, bi bila morala pogumno in odkrito odgovornost na vladi. Obe demokratski skupini sta izkoristili politično nezrelost obeh strank in sta se združili. Ne sme se pa pozabiti, da so bili mnogi člani te skupine izvoljeni le s pomočjo fašistov. Toda naj se stvari razvijejo kakorkoli, komunistična skupina bo vztrajala na dosedanji opoziciji proti vsaki parlamentarni kombinaciji. Poslanec ljudske stranke Tupini je priznal, da bo fašizem v kratkem os, okoli katere se bo sukal politični položaj, kritiziral pa je nasilno postopanje tolikor na njegovi strani, kolikor na strani komunistov, poudarjajoč, da ljudstvo zahteva vlado, ki bo znala pokazati svojo moč vsaki stranki, katera ogroža obstoj države na ta ali oni način. Bonomijevi vladi se očita, da ni znala pokazati dovolj odločnosti proti posameznim strankam, v resnici pa je zbornica sama najbolj kriva slabosti vlade, ker ni dala vladi dovolj podpore. Treba je torej dati vladi, če se hoče, da kaj naredi, trajno in gotovo večino, katere Bonomijeva vlada-niraa. Dokler socialisti ne razkrijejo svojega stališča nasproti sodelovanju, je možna edino-le koalcija med centrom in levicami. Ljudska stranka, ki je tudi v prejšnji legi-slaturi zastavila vse svoje sile, da zagotovi raznim vladam, ki so si sledile, čim manjšo nestabilnost, namerava ohraniti to svoje stališče tudi naproti Bonomijevi vladi. Bonomijeva vlada se sicer ni vedno vedla primerno, na primer ob priliki kongresa katoliške mladine v Rimu, toda upati je, da se bodo take razlike v metodah s časom odpravile. Ne sme se tudi poralati v kako težavnih razmerah je Bonomi prevzel vlado. Končno je govoril Mussolini. tašistovski voditelj je predvsem poudarjal, da so dosedanji socialistični govorniki prikrito pokazali, da so pripravljeni sodelovati na vladi. Glede vzpostavitve drživne avtoritete je Mussolini mnenja, da se ta ne more udejstviti samo potom državne moči, temveč potom kontrole strank in sporazumno z javnim mnenjem. Poloiaj je sicer resen, toda ne sme se v tem pretiravati; gre predvsem za finančni deficit, za brezposelnost in draginjo. Italijanski proletariat je moralno dezorientiran, ne toliko zaradi nasilnega nastopanja, kolikor zaradi pada vseh ideologij, ki so bile podlaga povojnega navdušenja. Po ugotovitvi, da so zakrivili razveljavljenje mirovne pogodbe s socialisti socialisti sami in vlada s svojimi policajskimi uprepi, je govornik prešel na stavki v Rimu in Trstu, pri čemer je prišlo do hudega prerekanja s socialisti. Fašistovska nasilja v Rimu in Trstu je opravičeval s komunistovskimi r.asilji od avgusta dalje. Socialistom in komunistom odreka Mussolini vsako nastopanje proti nasilstvom, ker v Rusiji se ubija dnevno. Bonomi bi se bil moral postaviti ali proti eni ali proti drugi stranki, ne pa dajati prav vsem in poizkušati rešiti tako globoko politično krizo z navadnimi policijskimi ukrepi. Za rešitev sedanje krize bi preostajala po vladnem mnenju le vladna kriza, ki pa jo noče nihče razen morda — vlada sama. Fašisti bodo glasovali proti vladi ne zaradi tega, da povzročijo krizo, temveč ker jim to nalaga vest. Mussolini je zaključil svoj govor s pozivom na vse stranke, naj bi poskrbele, da bi se naredil konec notranjim bujem, da se more javno mnenje posvetili opazovanju dogodkov onstran italijanskih meja, kjer dozorevajo dogodki, od katerih je odvisna bodočnost Italije. Sedaj gre za vprašanje — je zaključil Mussolini —: ali novo vojno ali revizijo pogodb. STRAH PRED NEMČIJO Razprava v senatu o nemškem gospodarskem prodiranju v Italijo RIM, 2. V včerajšnji seji senata je vprašal senator Orlando, kaj namerava vlada ukreniti proti nemškemu gospodarskemu prodiranju v Italijo. Ugotovil je, da je dosegel uvoz iz Nemčije v Italijo v samih 6 mesecih 924 miljonov, med katerimi je samo za 50 miljonov sirovin; vse drugo so že gotovi industrijski izdelkL Z eno besedo: Italija je na najboljši poti, da postane v primeri z Nemčijo povsem poljedelska država. Z druge strani se tudi ne ve, kakšno množino kapitala v Italiji ima Nemčija v svojih rokah in koliko italijanskih industrij bo uničila potom bančnih «trustov». Minister za obrt in trgovino je izjavil, da Italija kupuje v Nemčiji predvsem zaradi nizke cene marke nasproti liri in potem tudi zaradi tega, ker je nemško blago solidno. Nemško gospodarsko prodiranje bi se dalo zmanjšati edino-le potom bolj intenzivnega dela v Italiji, kar pa vlada ne more udejstvitL Torpedovka «Centauro» se ponesrečila RIM, 2. Torpedovko «Centauro» je zasačila na vožnji med Adalio in Marmarice huda nevihta. Nevihta je pognala ladjo proti otoku Trianesia, kfer je nasedla. Častniki in mornarji so živi in zdravi. Dela se pridno, da bi se ladja rešila. Fraitdia Landru obsojen na smrt PARIZ, 2. Versaillesko porotno sodišče je obsodilo Landru-ja na smrt. Porotniki so potrdili vprašanje, ki jim ga je stavil sodni dvor. Po njih prepričanju je Landru umoril in oropal deset svojih ljubic in sina ene izmed njih, kar bo plačal z glavo na giljotini. Ko je bila prečitana razsodba, je branitelj takoj prijavil prošnjo za pomilo-ščenje svojega klijenta. Zadna Landrujeva izjava je bila sledeča: «Pri obravnavi so se naglašale razne moje napake in pregrehe, toda eno se mi je vendar priznalo, da namreč ljubim svojo družino, ki je podlaga vsake družbe. Prisegam na tem mojem čustvu, da nisem bil nikdar morilec.» Ves Pariz se nahaja pod dojmom Lan-drujeve zadeve, predvsem seveda ženski svet. Listi se oblirno pečajo z njim in še posebno z njegovimi dovtipi. Kakor je bil namreč Landru originalen pri svojem zločinu (svoje ljubice je moril s kladivom, sekal njihova trupla s sekiro in kose potem sežlgal v svoji kuhinji, dalje je obesil tri pse in eno mačko itd), tako je bil tudi na obtožni klopi zelo originalen. K obravnavam je hodil z obsežno mapo pod pazduho, v kateri je imel vse polno papirjev s svojimi zapiski. Ko je prišel v dvorano, se je porotnikom vsakikrat zelo prijazno prikloni dočim se mu je lahko videlo na obrazu, da je na predsednika porotnega sodišča in na državnega pravdnika jezen. Ko je prišel na svoj sedež, se j* lepo usedel in z najresnejšim obrazom razgrnil svojo mapo, razvrstil svoje papirje, vzel svinčnik v roke ter osorno in samozavestno pogledal proti občinstvu. Zraven tega je bO zelo lepo in skrbno oblečen, njegova gosta in dolga brada brezhibno uglajena. Ako bi bil sedel v isti vrsti poleg svojega branitelja in ako bi bil njegov odvetnik tudi v civilni in in ne v svoji uradno-stanovski obleki, bi bilo sploh težko razločiti na prvi pogled, kdo je obtoženec. Temu samozavestnemu obnašanju obto- ženega Landru-ja se je občinstvo večkrat glasno nasmejalo. Tedaj pa se je Landru vzdignil in rekel s karajočim glasom: »Ljudje, tu ni prav nič smešnega. Obtožen sem najgrših zločinov in občinstvo mi bo dovolilo, da se branim.» Nedolžen Landru ni bil tudi v preteklosti. Bil je obsojen radi raznih sleparij na več let ječe. Slučajno pa je šlo vedno za denar, ki so mu ga njegove žrtve same poverile. To okol-ščino je Landru dovtipno porabil. Ko ga j'e predsednik spounil na te njegove grehe je rekel: «To so stari grehi in čudi me, da mi jih tukaj očitate. Sicer pa Vam morem povedati, da so mi oškodovanci vedno sami prinesli denar in ga izročil v moje roke.» Sicer pa je Landru iz nesrečne družine. Oče se mu je obesil in tudi drugače je bilo v družini precej čudaških- dogodkov. Tako je tudi Landru sam nekak človek čudak. Pri obravnavi mu je predsednik očital tudi to, da se je hotel v zaporu nekoč obesiti, in sicer le na videz, ker je hotel storiti to ravno zjutraj, ko so bile celice odprte in ko je bil skoraj pri vsaki celici stražnik. Tedaj Landru: «Ako je bilo le na videz, pa je moral tisti stražnik, ki Vam je to povedal, deti svojo glavo v zanjko in gotovo bi se bil prepričal, da ni bilo le na videz.» Nato predsednik: «Landru, priznavam Vam, da ste duhovit, toda moram Vas opozoriti, da gre tu za Vašo glavo in da je s takšnimi odgovori ne boste rešili.» Landru: «Gospod predsednik, žal mi je, da imam samo eno glavo, in da Vam ne morem dati na razpolago več ko eno.» Landru je priznal, da je bil v stikih z vsemi ženskami, ki so izginile, toda priznaval je le trgovske stike, t. j. kot trgovec s pohištvom. Ko pa je bil vprašan, naj pove, kam so prišle te ženske, je vsaki krat odgovoril, da ga silijo obziri do dotičnih žensk, da mora molčati. Ker pa ga je predsednik silil, naj na svoje dobro kaj pove, tedaj je Landru odgovoril: «To je opravilo Vaše policije. Zadosti slaba mora biti ta policija, ker v treh letih preiskave ni znala ugotoviti, kam so prišle te ženske. Sicer pa je Vaša in ne moja stvar, da to vprašanje razsjasnite.» Vsled takega dovtipnega, čudaškega ali predrznega obnašarja se je okoli Landru-jeve osebe ustvarila cela legenda. Njega samega in njegove glave pa seveda ni moglo rešiti. Človeške kosti in zobje, ki so se našli v Landrujevi vili in v katerih so zapriseženi strokovnjaki spoznali ostanke vsaj treh človeških bitij, so seveda bolj vplivali na prepričanje porotnikov kakor pa Landrujeva duhovitost in njegovi dovti-pL Še najbolj pa so ga morda potlačile mrhe treh psov in ene mačke, ki so jih tudi našli v vrtu njegove vile. Landru je priznal, da so bile te živali last dveh izmed njegovih pogrešanih znank. Povedal je tudi, da je živali obesil z dovoljenjem dotičnih dam, ki so se jih hotele iznebiti, ker so jih preveč stale. Res je sicer, da je Landru pse obesil, kajti mrhe so imele še vrv okoli vratu, toda nihče, ki ve, kako so Parižanke zaljubljene v svoje kuike, bi mu ne mogel verjeti, da je te «srčkane» živalice umoril po volji njihovih gospodinj in celo še na tak originalen in okruten način. Sicer pa je bila vsa Landrujeva bramba nekako negativno zasnovana. Zakaj bi ne povedal, kam so prišle njegove nekdanje ljubice? Zakaj rajši «po nedolžnem» umrje pod giljotino, nego da bi napravil luč in se rešil, ko je pač vendar indirektno dal razumeti, da mora vedeti, kje se nahajajo pogrešane ženske, ako so žive? Toda Landru je dosledno odklanjal vsak odgovor ter je s svoje strani zahteval od sodišča mrtvaške liste pogrešanih oseb. Listi in javnost se vprašujejo zakaj, in prihajajo enodušno do zaključka, da je Landru kriv in da se porotniki niso motili, dasi pravih stvarnih dokazov pravzaprav ni in dasi Landru ni priznal. Ako se po smrtni obsodbi ne pojavi nepričakovano kaka žrtev ali ako Landru ne spregovori, dokler mu je še glava na vratu, bodo Francozi prepričani, da je Landru kriv in da mora umreti. Prošnja za pomi-loščenje mu utegne le podaljšati življenje za par ne preveč prijetnih tednov. Nemčija Proti uničenja tvornic «Deutsche Werke». Francoski delavci solidarni z nemškimi BERLIN, 2. Francoski socialist in član mednarodnega urada za delo Jouhaux, ki potuje sedaj po Nemčiji, je izjavil, da je . zahteva vojaške nadzorovalne komisije, j n*j se uničijo tvornice «Deutsche Werke>, I netp; avičena. Ako se hoče preprečiti, da ! bi tvornice izdelovale vojni material, je dovolj, da sc izvedejo nekatere tehnične spremembe, dočim ni nikakor potrebno, da bi se tvornice uničile. Na drugi strani pa poroča Wolffov dopisni urad iz Essena, da so prejeli delavci Kruppovih zavodov od francoskih kovinarjev izjavo, v kateri je rečeno, da so francoski delavci solidarni z nemškimi delavci v njihovem protestu proti uničenju imenovanih tvornic. Osrednji urad francoskih sindikatov je poslal s svoje strani francoski vladi protest proti uničenju tvornic ((Dcutsche Werke». Nemci v Južni Ameriki PARIZ, 2. Listu «Journal» poročajo iz Ženeve: Pred par dnevi je odpotoval iz Curiha v Južno Ameriko in sicer v Bue-nos Ayres nelri Nemec, ki je znan kot agent vcleindustrialca Stinnesa. Ta Nemec je nesel s seboj 5 miljonov Švicarskih frankov, s katerimi bo delal v Argentiniji in v Čile -u propagando za nemško trgovino. Tega gospoda spremlja general Liitzow. Liitzovv je imel pred svojim odhodom predavanje, v katerem je rekel med drugim, da bo v petih letih versailleska mirovna pogodba obstojala le še kot spomin. Dostavil je. da Italija toplo želi tako nemško ofenzivo, ker da se boji, da bi jo znala Nemčija popolnoma odpahniti iz področja sveje politike (?) Avstrija; Demonstracije proti draginji. — Pustošenje DUNAJ, 2. Delavci iz raznih dunajskih tvornic so demonstrirali včeraj opoldne picd parlamentom proti draginji. Posebno odposlanstvo je izročilo vladi spomenice z zahtevami delavstva. Po demonstraciji so šle gruče delavcev v središče mesta ter so vdrle v več prodajaln in jih opustošile. Demonstracije na Dunaju DUNAJ, 2. Vsled strahovite draginje, ki je v zvezi s padanjem vrednosti avstrijske krone, se je zbrala včeraj pred parlamentom ogromna množica delavstva, ki je poizkušala vdreti v parlament, kar pa je komaj preprečila policija. Množica je nato vdrla v središče mesta, kjer je razbila nekoliko kavarn, hotelov, bank in trgovin Razbijanje je trajalo nad eno uro. Amerika Delo washingtouske konference WASHlNGTON, 1. Delo vvashingtonske konference napreduje redno. V vprašanju razorožitve na morju je sporazum že skoraj popoln. Japonsko odposlanstvo ne vstraja več pri svoji prvotni zahtevi, da znašaj moč njenih velikih oklopnic 70%. O podmornicah se še razpravlja. Francija ^afiteva zase enako število podmornic kakor za Anglijo in Ameriko, dočim jc pristala na to, da bodo njene oklopnice znašale le 2C0 ton. Kar sc tiče oboroževanja na kopnem, se bo konferenca pečala le z ureditvijo vprašanj, ki se nanašajo na zrakoplova Jvo, rabo zadušijivih plinov in s splošnimi mednarodnimi vojnimi zakoni. V kitajskem vprašanju ni še zaznamovati ni-kakega velikega napredka. Vest, da misli predsednik Harding predlagati ustanovitev neve zveze narodov, je prenagljena in naglaša se le, da je Hardingov namen le v tem da bi se vršile slične mednarodne konfe erce redno vsako leto, ne da bi se ustanovila kaka posebna zveza. Volilni imenili m volitve v parlament za lelo 1822 Tržaški municipij je izdal glede vpisa v volilni imenik za. volitve v parlament za tete 1922. sledeči PROGLAS za predložitev prošenj za vpis v imenik volile c v za volitve v parlament za leto 1922« TRŽAŠKA OBČINA Izredni komisar daja na znanje: Po kraljevskem odloku od 25. septembra 1921. štev. 1359 imajo volilno pravico pri volitvah v parlament: 1. vsi oni, ki so enoindvajseto leto starosti p'i že dovršili ali ga bodo dovršili najkasneje 31. maja 1922. ter so razen tega ali državljani starega kraljestva (renjikoli) ali pa so pridobili italijansko državljanstvo po samem pravu na podlagi določb, ki so v moči (kr. odlok od 30. decembra 1920. štev. 1890); 2. vsi oni, ki so enoindvajseto leto starosti ali že dovršili ali ga bodo dovriili najpozneje 31. maja 1922. in kateri sicer nimajo pravnega naslova za pridobitev italijanskega državljanstva po samem pravu, so pa a) bili že pred 24. majem 1915. pristojni ▼ kaki občini anektiranega ozemlja, in sicer ne edinole vsled svoje službe, ter prebivajo v novih mejah kraljestva že najmanj dvajset let ali v njih posedujejo že najmanj deset let kako nepremičnino oziroma izvršujejo kako trgovino ali pri pristojnem sodižču registrirano obrt oziroma kak poklic ali kako obrtnemu obla-stvu naznanjeno rokodelstvo oziroma so im najmanj deset let vpisani v kaki okrajni bolniški blagajni novih pokrajin ali v drugem isto vrednem zavodu; b) rojeni v novih mejah kraljestva in so, ker niso pristojni v nobeni občini anektiranega ozemlja, vršili opcijsko pravco, ki jim pristoji po 78. in 80. členu saintgennainske pogodbe, za Italijo. Pod črkama a) in b) navedene osebe se bodo vpisale v volilni imenik samo tedaj, če so vršile opcijsko pravico za italijansko državljanstvo na način in v roku, kakor ju predpisuje kraljevski odlok od 30. decembra 1920. štev. 1890, ter pristojno oblastvo njihove opcijske prošnje ni še končnoveljaimo odbilo. Državljani, ki odgovarjajo pod Ji«vilko I. predvidenim pogojem, se morajo vpisati v volilni imenik uradnim potom, samo da v smislu 10. člena prebivajo v tej občini ter (ker še ni vpeljan register štabnega prebivalstva po določbah. ki so v kraljestvu v moči) v tej občini že napnanj eno leto brez znatnih presledkov običajno bivajo. Tem osebam ni treba delati prošnje za vpis; lahko jo pa vlažijo, če hočejo, v roku in na način, kakor sta se ravnokar označila, že da se izogejo morebitni izpustitvi V vsakem drugem primeru se bo ukrenil vpis le tedaj, ako je občinska volilna komisij* kako drugače v posesti vseh potrebnih listu* oziroma na prošnjo, ki sc ima vložiti v roka in na način, kakor sta se ravnokar označila. Prošnje se morajo vlo2iti najkasneje do 15. tekočega meseca. Prošnjo za vpis v imenik te občine lahko vložijo (samo ds odgovarjajo pogojem, ki jih zahteva zakon od voUlca): . a) državljani, Id prebivajo v tej otočtnt že najmanj še s t mesecev, tudi če so vpisani v re-jjjstru stalnega prebivalstva kake občkj^ sjBa ri'.i pokrajin zli pa so pred zadnjimi šestimi r t»eci običajno bivali v ka^i drugi občini tpfcktirfcnega ozemlja; fc) državljani, ki imajo v tej občini centralo svojih poslov in interesov, tu(*i če prebivajo v kaki drugi občini. __ ; V obeh primerih morajo prosilci dokasAii, da so se z izrecao izjavo nasproti žnpaau občine, v kateri so prej prebivali ali sedaj prebirajo, odrekli vpisu t imenik doiičae občine. c) državljani, ki so že vpisani v imeniku te občine ter hočejo tudi ostati vpisani v tej občina, dasi so preložili svoje prebivališče v kako drugo občino in so vpisani v njenem registru stalnega prebivalstva. V tem primeru morajo prosilci župana te občine izjaviti« da se odpovejo vpisu v drugi občini. i Prošnja za vpis v imenik mera biti podpisana od prosilca, V primeru, da je radi fizične zapreke ne bi mogel podpisati, mora priložiti notarsko izjavo, ki potrjuje razloge. Ako prosilec ne zna pisati, prosi lahko ustno pred županom ali od župana za to pooblaščenim uradnikom ali pred notarjem; v primeru ustne prošnje morate biti veefno navzoči. dve priči, ki potrdite identiteto prosilca. j Notarju pristoji za to honorar v znesku 50 centesimov. V prošnji, ki je koleka prosta, se morajo navesti sledeči podatki: a) očetovstvo, kraj in dan prosilčevega rojstva; b) stanovanje. Ako prosilec ne stanuje v ob-] čini, mora povedati, v kateri velilni sekciji j hoče biti vpisan. j Prošnji se morajo priložiti nastopne (koleka j prostžj listine: a) prepis rojstnega lista, «ko prosilec ni rojen v tej občini; b) potrdilo, iz kr terega bo razvidno, da se je-državljan, ki prebiva tukaj že najmanj šest me-i secev, ki pa je vpisan v kaki občini starih po-j krajin v registru stalnega prebivalstva, odre-! kel vpisu v dotični občini. Enako potrdilo mo-! ra doprinesti tudi državljan, ki je pred zad-. njimi šestimi meseci imel svoje običajno biva-j lišče v kaki drugi občini anektiranega ozemlja, kakor tudi državljan, ki ima tukaj centralo: svojih poslov in interesov, prebiva pa drugje, j To potrdilo izda urad tiste občine, kjer prosi-; lec noče biti vpisan v imenik, in sicer ga urad izda proti predložitvi podpisane izjave oziro-; ma, ako prosilec ne zna pisati, proti ustni iz-" javi pred županom ali kakim drugim od Župa-i na za to pooblaščenim uradnikom aH pred no- i larfem; v primeru ustne izjave morate biti vedno navzoči dve priči, ki potrdite prosilce-j vo identiteto; c) od državljana podpisana pismena ali naj zgoraj označeni način ustno podana izjava, ka-j dar hoče državljan, ki je že vpisan v imeniku le občine, ostati tudi vnaprej tukaj vpisan, dasi je svoje prebivališče preložil v kako drugo občino starih pokrajin ter je tamkaj vpisan v registru stalnega prebivalstva oziroma je svoje prebivališče preložil v kako drugo občino novih pokrajin ter je to občino izbral za svoje običajno bivališče. Državljani, la so vpisani v iaecikih za volitve v parlament, na pcsEagi katerih so se tt-; šile splošne voUtve v parlament 15. maja t. 1-, bodo ostali brez drngega vp^ni tedt v novih imenikih, esmo da niso med tem časom izgubili kakega izmed predpogojev, ki jih eahieva zakon za volilno pravico. Samo državljani iz starega kraljestva (renjikcli), ki so se po pre-! mirju preselili iz starih pokrajin kraljestva v j to občino, morajo — uko Lcce/o ohraniti svoj vpis, ki so j-a dosegli v smislu 2. člena zakona o volitvah v parlament za nove pokrajine (po-, trčenega s kr. odlokom cd 13. novembra 1920. ši. 1655} — prcdložUi pri podpisanem občinskem uradu, in sicer do 15. decembra t. L pod-! pisano izjavo, iz katere bo razvidno, da hočejo osteii vpisani v volilnem irnenrku za volitve v parlament tudi vnaprej v tej občini ter da se; odrekajo vpisu, ki so eventuelno ohranili v i občrni, kjer so prej prebivali (3. odstavek 45.j člena kr. odloka od 25. sepletabra 1921. štev. 1359}. Trst, 1. deccmbra 1921. Izredni komisar: Carafieri. st iSfS LJUDSKO ŠTETJE. Vsa polrebaa navo-diia za izpolnjevanje popisnih pol dobite pri Pel. društvu «KCinost» Via S. Fraiscesco 20. Po mogočne3ti se fcodo izpolnjevale pole tJstin^ Id Is^a sami cc zmorejo. POVERJENIKOM POLITIČNEGA DRUŠTVA «EDINOST*I Ker se leto bliža h koncu poživlja Politično društvo «Edinost» vse svoje poverjenike, da poberejo letošnjo chn&rrio od vseh članov ter naberejo Čim več novih članov. Dolžnost vsakega zavednega Jugoslovena^ je, da se včlani in na ta uačaii podpre j ecltno narodno organizacijo! VOLFLCEM! Opozarjamo naše volilcc na. današnji razglas izrednega komisarja za tržaško občino in na rok za vpis v volilai imenik,1 ki poreče 15. t. m. Isti rok in isti predpisi veJjajo za volitve v vseh občinah dežele. Pozivamo volilce, da *c zgladijo v nra. V zadnji številki «Hclii e Comrnenti^ je priobčen pregled čez inozemske časopise in med listi iz Jugoslavije je imenovana tudi « Edinost«. «Echi e Commenti» polemizirajo z Edinostjo, ker je priobčila notico o ilustriranem italijanskem glasniku «Tuito>, ki je bil prinesel sliko tirolskih Nemcev v narodni noši ot> «sprejemu kralja v Bel-gradu». Eclii trde, da bi morala pač Edinost vedeti, da italijanski ilustrirani list ni mislil prišteti Belgrada «k novim pokraji-nam», temveč se je vrinil le tiskovni po-gresek. Edinost zopet trdi, da bi morali pač Echi in Commenti vedeti, da Trst, kjer izhaja Edinost ne spada k novim pokrajinam Jugoslavije. Kakšne vrste pogrešek pa je ta, gospodje? Je - li to duhovita pomota impaginatorja ali senatorja Lorie? Nov italijanski glas proti sedanja politiki v Primorju. «Fazitc na Trsi5» (Badate a Triestc.) Rimski list «Paese» (glasilo Nitti-jeve struje) od 27. t. m. je priobčil sledeče vrstice o sedanjem položaju v Trstu: «Divjaški umor, ki se je zvršil v Trstu, nas sili,; da ponovimo nekatere opazke, ki smo jih že izrekli in katerim je bil namen, da se z njimi položaj, ki je nastal v Julijski Benečiji, opiše v stvarni in ne konvencionalni; ali govorniški obliki. Je nekaka tiha zaro-1 ta, ki gre za tem, da se tam doli vdomači j nekak izjemni režim. Celo včerajšnja «Lpo-j ca» je povsem mirno izvajala, da morajo i tržaški delavci prenašati vse, čes Trst] je .. . Trst! Pri tem se ta list ni niti zmenil j za zverinska izzivanja, ki so prišla povo- j dom zadnje stavke od tamkajšnjih brodo-' lastnikov, t. j. od istih ljudi, ki so pred j enim mesecem na umazan način izsilili od države 300 miljonov ter so potem zahte-j vali, da naj delavci imajo manjše plače kot' v Genovi in Milanu, kljub temu da je živ-: ljenje v Trstu za 20Z dražje kot v obeh! omenjenih mestih. V Trstu se naseljujejo j stalno ljudje iz stare Italije, katerih po-; klic se ne da vedno določiti. Ti ljudje si-i lijo v Trst, v kraj, ki bi bil nekak cilj za . csvojevalce in pustolovce. Oni imajo pr-' venstvo in se ne zadovoljujejo s tem, da jemljejo domačinom kruh, temveč kanejo! često prezirljivost in neznosno vsiljivost, ki spričuje, da ni v njih duševnosti navadnih sodržavljanov, temveč duševnost zmagovalcev in osvojevalcev v kaki tuji deželi! Vse to je ustvarilo v Trstu zelo razdraženo duševno razpoloženje, ki se ne opaža samo pri tako imenovanih prevratnih elementih, temveč pri vseh Tržačanih kakršnekoli stranke, ki so ohranili stari avtonomistični, malo kampan^islični duh tega jadranskega pristanišča. Bedno propadanje nekoč cvetočega tržaškega pristanišča od premirja sem, naši upravni sistemi ... so prokleto razdražili Tržačane, j ki so priprosti ljudje, vdani trgovini, ki j imajo trgovsko duševnost, ki pa niso nika- j kor vajeni getovih španskih razvad. Poleg tega jc novi režim ustvaril tam doli začasni j položaj v vseh stvareh, na vseh poljih: tam- j kajšnje življenje ni živijene civiliziranega j mesta civilizirane drža\re. temveč kakor j življenje v vojaškem taborišču. Nočemo; razglabljati. Tisti, ki so živeli nekaj časa j v Trstu, lahko pričajo, da smo se doteknili . le nekaterih ran. in sicer z veliko obzirnostjo. Vemo, kaj pravimo, ter pozivamo vse, naj bodo nasproti Tržačanom bolj pravični, ako nočemo drveti na športi razočaranjem, ki bodo še bclj grenka kakor samo — Jadransko morje.» Niiti. ki se nahaja sedaj v opoziciji in pobija Boncmijevo vlado ravnotako kakor jc GioliiLijevo, posveča že delj časa v svojem lisiu «Paese» skrbno pažnjo razmeram v naših krajih. Kcaec poročna o shodu v Pcsžojai priobčimo v nedeljski številki. MLadicsko društvo . Tu je bilo nalože-nih na jadrnico 90 vozičkov za prevoz blaga, več tračnic, mnogo cementa in karbita. V sploSnesi je bilo naloženo na jadrnico za 15 vagonov blaga. Vožički so bili naloženi na '^rov, ostalo >e pa bilo naloženo v notranjost velke jadrnice. Preteklo noč je odplula jadrnica proti Arsi. Ko je prišla na odprto morje, in sicer v bližino Pirana, se je preobrnila in potopila. Potopila se je radi močnega vetra in radi težkega tovora. Kapitan in dva moža na jadrnici sta se rešila, druga dva mornarja, in sicer Josip Su-tinič in Dominik Skopac sta našla smrt v vodi. Rešene tri osebe so bile odpeljane z ladjo «Brillante», Id je prihitela na pomoč v Piran. Borsvia poročila. Trst, dne 2. decembra 1021. Tuja vala! a na iržalltcm irgu; egrske kione ........... 3 35 3 50 •vstrijsko nemške krone.......—.35--.45 češkoslovaške krone........26.-- 26 40 dinarji 31.50— 36.— leji ................15.75— 16.75 marka •••••••••••• •• 12.--13.— dolarji.............. 23.55- 23.90 irancoski frank! . . . . ......170/25— i 71 25 švicarski franki . 452.--458.— aiifilcški funti papirnati....... 95.-- 95.s0 angleški funti, zlati........ 116.--118.- napoleouf . ............93---93.'0 MM,! 0OU1S NOVE POSTELJE L 95.— vzmeti 60.—, zimnice iz morske trave 50.—, iz vclne 130.—, ponočne ,omarice, umivalniki, chiffoniers, omare, popolne sobe in dr. po izredno nizkih cenah. Fonderia 3. 2214 V OSMICI pri *Stari Lenčki», Campo Belve-dere št. 1, Zafred, se toči prvovrstno vino po L 4'20 L 2215 PREŠERNOVE POEZIJE kupim ali sprejmem na posojilo. Škabar, Via Udine 29, III. 2208' REUMAZAN, sredstvo proti trgunju po udih, bolečinam v plečih in križu ter revmatkmijt se dobiva v lekarni v II. Bistrici. 13 tLATO in irtbme kroae pla£am teč kot drugi kupci. Alb*rt Pcvh, wrar. Mazziai 46 (* bližini drvene^a trga). POSESTVO v Materiji se proda. Obstoji iz hiše s petimi sobami, kuhinjo, pralnico in hlevom. Voda v hiši. Pri hiši 1400 m; vrtu 128 sadnimi drevesi. Pojasnila daje M. Gu-lin, obč. tajnik v Materiji. 2204 Vslsfl sš!i:v) se proda doSro urejena trgovina s papirjem, knjigarna in uprava časopisov v slovenskem nse-slu Julijske Krajine. 9.10 Naslov pove upravnišivo „Edinosti". LAHKA kočija se proda po- nizki ceni. Via S. J Francesco 10. 22091 PŠENIČNA moka po nizki ceni. Via S. Mau-rizio 5. 2211 ŠTEDILNIK, velik, nov, trpežen se proda za L 700.— Chiadino S. Luigi 572. 2210 SREBRNE krone kupujem in plačujem več kot drugi kupci. Via Vaidirivo 36, II. 2212 približno 400 m3, v b'ižini Varaždina, S$ proda« Cena za 1 m3 Kron 1800.—. Re-flektanti naj se zglasijo tekom 3 tednov. - -Ludvik Vernik, Velika Nedelja, Slovenca Jugoslavija. (951) SLUŽKINJA* Slovenka, vešča kuhinja se išče. Dobra plača, dobra hrana. Via Lavatcno 3,\ I. nadsir. 2213; MIZARJE, samostojne delavce, za finejše po hiš t ve, išče tovarna mizarskih izdelkov. Kiančnik & Korapara, Maribor, Mejna ulica j št. 6. Pojasnila daje Kompara, vi a Midon- j nina 35. 2207! GOSTILNA, v dobrem stanju, z zemljiščem, 5 minut od postaje Pragersko. z večjimi stanovanji in inventarjem, se proda po ugodni ceni za K 560.000. Natančnejša pojasnila (kije Alojzij Luršak, Pr-gcrskc pri Mariboru, 56 HIŠA v Doiini št. 104, z lepim vriom, pripravna za penzijoniste, sc proda. Natančnejša pojasnila se dobe pri oskrbniku Val. Jer-cog, Kroglje St. 1. 2202 Srebrne krone !n zlato plačujem po najvišjih cenais RLOJZI] POVH Trst, Piazza Garibaldi It. 2 (prej Barriera) CUNJE, bele, velike, čiste, kupujem po L 1 dc L 4. Ulica Solitario 1. 2200 MLADENIČ 26 let star, krznar, priden in pošten, želi znanja v svrho resne ženitve z dekletom od 19—25 let, pametno in nekoliko inteligenino šiviljo. Resne ponudbe s sliko pod «Bela lisica^ na upravnišivo. 2196 HIŠA z gospodarskim poslopjem, vrtora in večjim ali manjšim posestvom, se takoj preda. Križ št. 28, p. Toma j. 2195 DEKLE za lekarno in mirodilniski oddelek se išče. Lekarna v Sežani. 2194 PRODAJE se zemljišče u Puli te četiri kuće nalazeče se na istom zemljištu. Površina cka 8CG0 m, pozicija centrum grada. Za točnije informacije obratiti se na Posujiinicu u Puli Via Catsropola br. 9, I. 2142 GEAMAFON in šivalni stroj prodam. Lado Petrič, urar in zlatar, Vipava. 2186 Vesli z -Ne. ne. Res je, gospodična — in to relikvijo — oprostite, — toda to relikvijo moram imetif Ne veste kolikega pomena je zame,» c Po trpi te malo, mladi gospod,« mu je mladenka odgovorila. «Takoj se vrnem.» Filip je čakal več minut, ves zamišljen in strmeč. Tako divno bitje in v tej hiii?! Kdo bi neki to bila? Ko se je uda jal takim in enakim mislim, ga je prebudil srebrni glasek. Skozi okno se je nagibalo mlado dskle, držeč t roki črn trak, na katerem j« bila pritrjena dragocena svetinia. «Tu je vaša reilkvija, gospod,» ie zaklicala, | ♦ obžalujem, da je moj oče storil kaj takega, kar je podnetiio vašo jezo. — Tu je vaša last,» 1 in pri teh besedah je spustila usodno verižico na tla, * zdaj lahko odidete.* «Vaš oče, gospodična? Je li mogoče, da je ta človek vaš oče?» je odvrnil Filip s tako vneme, da je pozabil pobrati celo relikvijo, ki je ležala pred njegovimi nogami. Deklica bi se gotovo odstranila brez odgovora, toda Filip je nadaljeval: «Poslušajte gospodična, počakajte le en hip, da vas poprosim odpuščanja za moje divje počenjanje. Pri posvečeni relikviji vam prisegamje pristavil in pobral svetinjo, ki jo je poljubil, «da ne bi nikdar tega storil, če bi le vedel, da biva v tej hiši tako nedolžno bitje; toliko bolj sem zdaj vesel, da se ni pripetilo nič hudega. Toda izven nevarnosti še niste, gospodična. Vrata je treba odpreti in podboje obUti z vodo, sicer se še vedno kaj zapali. Ne bojte se prav nič za svojega očeta, kajti če bi napravil še tisočkrat večjo krivico, bi bili vi tista, ki bi mu branili najmanjši las na glavi. Predobro me on pozna in ve, da držim dano besedo. Dovolite, da popravim storjeno krivico in potem se hočem odstraniti.» ♦Ne, ne, ae zaupaj mu,» se je oglasil Myn-heer Poots r notranjosti sobe. ♦Da, zaupam mu*, je odvratim kći, sjiCifi opravita tako 6laba deklica in še slabotnejši oče v tem težkem položaju? Odprite duri, da odstranimo nevarnost novega požara!» Nato se je deklica obrnila k Filipu: «Odprl bo vrata. Hvala vam za obljubljeno^ prijazno uslugo in zanesem se na vas.» «Nikdo mi ae more očitati« da sem kdaj prelomil besodo,» je odvrnil Filip, «tcda hitro, hitro, kajti plameni se spet razširjajo.** Mynheer roots je odprl vrata s tresočimi rokami in spet naglo zbežal po stopnicah. Filip je imel prav, kajti šele s pomočjo mnogih vedrov vod« je bilo mogoče ogenj čisto pogasiti; med gašenjem pa ni bilo opaziti ne očeta, ne hčerke. Kakor hitr.o je bila vsa nevarnost odstranjena, je Filip vrata zaprl in spet pogledal proti oknu. Spet je pristopila lepa deklica in Filip ji je z globokim priklonom zagotovil, da sc ni ničesar več bati. «Hvala vam* mu je ona odgovorila, ♦iz srca se vam tabftljujea. Sprva ste se sicer nekoliko prenaglili, tod«, kasneje ste pa vendar ravnali plemenito.* ♦Povejte svojemu Očetu, gospodična, da ga več ne sovražim in da mu Čez par dni prinesem dolgo van o* vsoto denarja.« Okno se je zaprlo. Se nekaj minut je FiKp strmel tja gori, toda s Čisto drugimi Čustvi kot pti svojem prihodu« ČAJ odpr* in v zabojčkih po L 1.— prodaja trgovce-in kavama rje ni Srečko Bajt, Idrija. 1744 POZOzI; Srebrne krone in zJato 4"»o najvišjih cenah plaLaje edini gronsl Bellcli Vita. Via Madonnina 10. I. 38 KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot. Via S. Francesco 15, II. 50 ZS&IIP! KmeMci. preprodajalci! NAROČITE TAKOJ slsnioreznice, plngc; br.-rne, sekire, cnpinc, kakor tud najboijže, najceneje, po volji izkušenih kmetov.ikcv izdelane k&se in predvojnih švedskih jekel, katere sc vsled sedanje a stanja inozemskih valut posebno priporočajo trgovcem in kmetijskim zadnrgam. Za popravo pri meni kupljenega blaj*a nudim lastno delavnico z 10°/0 popustom. Uzorci ft-23 in srpov takoj na vpogled. ^920 VEKOSLAV VIL H AR — POSTOJNA. l'IHItflH 1 zlatičine, lisičje, clihurjeve, vidrine, jaz-bečeve ter zajčeve ZA RAZKUŽENJE na gobcu in parki jih obolele živine in za preprečitev te belezni priporoča izkušeno sredstvo lekarna v 11. Bistrici. - 2193 plačuje po najvišjih cenah. 6i D. WINDSPACH, Trst, Via Cesare Battisti (Stadion) št. 10, IJ nadstr. i .i 1 ............... o i1 u S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno ve?t, da je naš preljubi soprog, oče, stari oče, tast in stric EV a B S* P.© JU postslnik v 77. etu svoje starosti, d;incs, po dolgi in mučni bofezni, v Gosprdu premlnnf- Pogreb blagega pokojnika se ;o vršil v soboto, 3. t. m., ob 3 pop, i:: f:f?e žalosti v Lonjerju št. 160 na domoče pokopališče na Ka^uari. LONJER, I. decembra 1921. 949 Marija roj. Merlak, Andrej, Josip (pogrešan), sinova. Rozalija, Ivar.ka roj. Svab, snaha. Ivan M- Glavina, Avguštin Fadovan. Vnuki, zela, vnukinje in nečaki. Bi. emisija delnic. Izredni občni zbor delničarjev JADRANSKE BANKE v Beogradu, ki se je vržll dne 30. novembra 1921 v Beogradu, je sklenil povišati delniško glavnico Od K 30,000.000.— m K120,00S V to svrho se izda 225.000 novih delnic a nom. K 400—, ki bodo imele pravico na dividendo za 1. 1921. Delničaijem se nudijo za vsako staro delnico po tri nove delnice v subskripcijo za ceno K 600.— za vsako delnico, kateremu znesku je treba dodati 5%-tne obresti za čas od 1. januarja do 15. decembra 1921 (K 28.80 za vsako delnico). Delničarji* ki nameravajo izvrševati pravico do opcije, morajo predložiti v času od 1. do 15. decembra 1921 začasna potrdila, ki so jih prejeli za delnice prve emisije, v prekolkovanje pri blagajnah Jadranske banke v Trstu ali njenih podružnic v Opatiji in v Zadru ter istočasno vplačati protivrednost podpisanih delnic 11. emisije. Delničarji, ki se ne poslužijo te pravice v predpisanem roku in ne položijo odnosnega zneska, zgubijo pravico do opcije.