Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 %
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177 PODUREDNIŠTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 17.000
Letna inozemstvo	»	25.000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
u	
	
Leto XXXIII. - Štev. 15 (1648)
Gorica - četrtek, 9. aprila 1981 - Trst
Posamezna številka Lir 400
N&M<dto:nHMlKia:irt Alhanri na Kircnvii rivinain nlavp
Na referendumu, to na ljudskem gla- izjavili: »Prostovoljni splav je hudo nedo- l^u I II Ui 11 %JF I IIU | \ U U W U U Jg | %l QI ^11 Jg so vanju v nedeljo 17. in v ponedeljek 18. pustno dejanje.« Janez Pavel II. je stališče	%M	S
Na referendumu, to je na ljudskem glasovanju v nedeljo 17. in v ponedeljek 18. maja bomo vsi italijanski državljani poklicani, da se izrečemo o vrsti državnih zakonov, ali naj še ostanejo v veljavi ali naj se odpravijo. Zakoni so različne narave. Eni spadajo v pristojnost države in Parlamenta in s tem v pristojnost strank. Ker ne gre za stvar vesti, je glede teh zakonov Cerkev povsem nevtralna. Vsak državljan naj se ravna in odloča po svoji državljanski pameti in vsaka stranka naj mirno zagovarja svoje stališče.
CIVILNI REFERENDUMI
Referendumi te vrste bodo štirje in sicer:
1. DOSMRTNA JEČA. Po italijanskem zakonu je mogoče zločinca obsoditi na dosmrtno ječo za posebno hude zločine. Vprašanje bo, ali naj ta zakon ostane ali naj se odpravi.
2. ZAKON COSSIGA oz. zakon za boj zoper terorizem. Ta zakon predvideva razne poostritve in razna pooblastila policiji za uspešnejši boj zoper terorizem. Ali naj
ostanejo?
3. VOJAŠKA SODIŠČA. Gre za to, ali naj bodo člani vojaških sodišč tudi vojaške ali samo civilne osebe.
4. NOŠNJA OROŽJA. Zakon predvideva, da lahko kvestor in prefekt dovolita, da sme državljan nositi revolver za svojo °brambo. Na referendumu bo treba povest*. ali naj tako ostane ali naj se ukine
zakon.
Dva REFERENDUMA O SPLAVU
Poleg štirih referendumov, ki so civilnega značaja, bosta pa še dva, ki segata na področje vesti. To je predlog radikalcev, ki hoče naj se zakon 194, ki legalizira splav, še bolj razširi in sprosti, in predlog »Gibanja za življenje«, ki hoče, naj se °meji splav le na nujne primere iz zdravstvenih razlogov (terapevtični splav).
Pri teh dveh referendumih ne gre več za zgolj civilni zakon, temveč za zakon, ki sega globoko v človeško vest in s tem na Področje naravnega moralnega zakona in Pete božje zapovedi. Gre za odnos ČLOVEK - BOG.
Kadar gre za takšna vprašanja, je Cerkev dolžna spregovoriti, dolžna je opozoriti in nastopiti z vso svojo avtoriteto. Apostol Pavel je zabičal učencu Timoteju: »Rotim te pri Bogu in Kristusu Jezusu, ki bo sodil žive in mrtve. Oznanjuj besedo, vztrajaj. bodi prilično ali neprilično; prepričuj, svari, opominjaj z vsem potrpljenjem In učenjem. Zakaj pride čas, ko zdravega nauka ne bodo prenesli, temveč si bodo za čehljanje ušes kopičili učitelje po svojih željah in bodo ušesa odvračali od resnice, °bračali pa se k bajkam...« (2 Tim 4). Če ^i Cerkev ob takih vprašanjih molčala, bi Se izneverila svojemu poslanstvu, veljal bi ji očitek preroka stare zaveze, da je postala »mutast pes«.
NAUK CERKVE GLEDE PROSTOVOLJNEGA SPLAVA
Zaradi tega je Cerkev v zadnjih desetlet-Posebno jasno in pogumno spregovo-rila prav o zadevi prostovoljnega splava, ki je danes posebno žgoč problem v razvitem svetu. Spregovorila je na II. vatikan-skem koncilu, kjer uči: »Cerkveni zbor do-bro ve, da zakonce v prizadevanju za harmonično urejeno zakonsko življenje mnogokrat ovirajo nekatere življenjske razme-re današnjega časa in da se kdaj utegnejo nahajali v okoliščinah, ko vsaj začasno ni mogoče povečati števila otrok.. Nekateri si (v takih primerih) drznejo predlagati nepoštene rešitve in najdejo se celo taki, ki se ne zgrozijo niti pred ubijanjem.«
Italijanski zakon št. 194 ne samo, da se ne zgraža pred ubijanjem spočetih otrok, 'l,r»pak hoče vso stvar prikazati kot nekaj egalnega, nekaj, do česar ima ženska pra-'*c°. Koncil pa nasproti temu nedvoumno u^i- »življenje je treba takoj od spočetja naprej varovati z največjo skrbjo: splav 'n Usmrtitev otroka sta gnusna zločina.« (°S 51).
t Istl nauk so potrdili italijanski škofje U(ii na nedavnem zasedanju, ko so znova
jih
izjavili: »Prostovoljni splav je hudo nedopustno dejanje.« Janez Pavel II. je stališče italijanskih škofov, kot smo ga brali v uvodniku pretekle številke našega lista v celoti potrdil: »Osvajam si njihovo (talijan-skih škofov) dušnopastirsko skrb za slehernega človeka in za celotno družbo. Soglašam s svojimi sobrati v škofovstvu v njihovi skrbi. Gre za splošno skrb.«
POSLUŠAJMO CERKEV IN NE STRANKE
Ker smo verniki, je naša dolžnost, da poslušamo Cerkev in ne stranke, škofe in ne sindikate, kajti referendum o splavu je zadeva vesti in ne strankine discipline. Zaradi tega ne samo, kdor je veren, ampak tudi kdor je še ostal človek, bo na referendumu glasoval za življenje in ne za smrt, za mlade rodove in ne za njihov uboj.
K. H.
Pokojni Tito je v svojih govorih rad poudarjal, da je drugi Jugoslaviji pod njegovim vodstvom in po zaslugi partije uspelo zadovoljiti potrebe in zahteve raznolikih narodov in narodnosti, ki državo sestavljajo ter ustvariti med njimi vzorno sožitje.
Jugoslavija je res mozaik jezikov, ver in narodnosti. Kolikor toliko enotni so samo SR Slovenija, ožja Srbija in Črna gora. Drugod, kot v Hrvatski, Makedoniji, Bosni in Hercegovini pa je prebivalstvo versko in narodnostno silno mešano, da ne govorimo o samostojnih pokrajinah Vojvodini in Kosovu, ki sicer pripadata SR Srbiji, a sta prav zaradi raznolikosti prebivalstva bili deležni samouprave.
V	Vojvodini prevladuje ob številnih Madžarih, Hrvatih, Rusinih, Nemcih, Romunih srbski element, zato tam ni proble-
Spet očitki na račun slovenske Cerkve
ločen odpor samoupravne družbe. »Ne more biti,« pravi Šinigoj, »nobene sprave z zločinci, kajti tudi če se sprejme razlaga, da gre morda za nevednost, je NOB tista ločnica, ki pogojuje odnose z verskimi skupnostmi.«
V čem se je torej »Družina« tako zelo pregrešila? Pod naslovom »Velika noč pariških Slovencev« je v štev. 9 na prvi strani objavila sliko, na kateri je ob nadškofu dr. Šuštarju Nace Čretnik, direktor slovenskega dušnega pastirstva v Franciji. Ta ima največ zaslug, da je slovenska skupnost v Parizu dobila svoje versko in kulturno središče. Šinigoj je tega požrtvovalnega duhovnika odpravil z oznako »policijski agent«, ker se pač ne podreja napotkom iz Ljubljane. Znano je, da je imel tudi nadškof dr. Šuštar zaradi objavljene slike neke nevšečnosti, urednike »Družine« pa je sedaj Šinikoj javno okrcal. Vse to v skladu z izjavo, da so »odnosi z Vatikanom dobri«.
Predsednik verske komisije pri slovenskem izvršnem svetu Dušan Šinigoj je prejšnji teden dejal, da so se odnosi med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi v zadnjem obdobju, kljub nekaterim težavam, dokaj dobro razvijali. To velja tudi za odnose z najštevilnejšo versko skupnostjo, s katoliško Cerkvijo, na kar kažejo tudi dobri odnosi z Vatikanom.
Toda... Cerkev v samoupravnem sistemu ne more biti zastopnik vernikov, kar se tiče socialnih, gospodarskih in drugih javnih zadev. To bi bil po mnenju Šinigoja klerikalizem. Zato tudi ni mogoče pristati na oddaje z versko vsebino, ker je Cerkev ločena od države. Tudi ni mogoče sprejeti poskusov slovenske Cerkve, da bi opravičila dejstvo, da se je med okupacijo del duhovščine opredelil zoper NOB. Tak poskus bi bil tudi, ko je »Družina« objavila sliko človeka, ki je med vojno bil v Ljubljani policijski agent, kasneje pa postal duhovnik v emigraciji. Vse to nujno budi od-
Salvadorski škof v Vatikanu
V	četrtek 2. aprila je prispel v Vatikan apostolski administrator škofije San Salvador msgr. Arturo Rivera y Damas, ki je nasledil lani umorjenega nadškofa O-skarja Romera. Pred prihodom v Vatikan je obiskal razne zahodnoevropske prestolnice, kjer je državnikom priporočil, naj se prizadevajo za politično, ne pa vojaško rešitev salvadorskega problema.
Škof Rivera y Damas je star 58 let in je član salezijanske družbe. Teološke študije je opravil na salezijanski univerzi v Turinu, kjer je bil leta 1953 posvečen v duhovnika. Papež Janez XXIII. ga je imenoval za pomožnega škofa v San Salvadorju, pred tremi leti pa je postal redni škof v Santiagu. Sedaj pa upravlja še sansalvadorsko nadškofijo.
Ko je bil msgr. Romero ubit, so se krajevni duhovniki, redovniki in redovnice v javnem pismu obrnili na papeža Janeza Pavla II., naj jim da za škofa nekoga, ki bi nadaljeval Romerovo delo. Izbira je tako padla na škofa Rivera, ki je bil najboljši Romerov prijatelj in znan po svojem čutu za socialne probleme ter človečanske pravice.
Preden se je vrnil domov, se je msgr. Rivera ustavil še v Washingtonu. Tamkajšnjem voditeljem je svetoval, naj ne pošiljajo novega orožja v El Salvador, ker to samo veča nasilje, pač pa je priporočil, naj ZDA poskrbijo za večjo kontrolo, da tuje orožje ne bo prihajalo na salvadorska tla. Z drugo besedo, priznal je, da orožje prihaja iz tujine, t.j. iz Kube prek Nikaragve in Kostarike, kar prav trdi tudi severnoameriška vlada.
Msgr. Rivera je še pripomnil, da so med gverilci ne samo komunisti, ampak tudi pristaši demokratičnih strank. S tem ni povedal nič novega, saj je to splošno
znano. Če pa misli, da bodo vodilni komunisti pristali na pluralistične režim, je v veliki zmoti in politično naiven. V bližnji Nikaragvi ima zadnji primer, kako komunisti izigrajo svoje zaveznike, ko so enkrat na oblasti.
Djuranovic na Dunaju
Predsednik jugoslovanske vlade Veselin Djuranovic je opravil tridnevni obisk v Avstriji, kjer je bil gost zveznega kanclerja Kreiskega. Neposredno pred odhodom se je ustavil na Brdu pri Kranju, kjer se je sestal z republiškim vodstvom. Skupno so obravnavali trenutno stanje odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo, še posebej z ozirom na Slovenijo in položaj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
Na Dunaju sta Djuranoviča sprejela Kreisky, državni predsednik Kirchschlager in dunajski župan Gratz. V nadaljevanju je Djuranovic obiskal avstrijski parlament in imel daljši pogovor s predstavniki slovenskih in hrvaških manjšinskih organizacij. Avstrijski tisk je o obisku precej hladno poročal. Ni mu bilo všeč, da je Djura-novič že prvi dan v pogovoru s Kreiskym dejal, da »predstavlja svoboden razvoj jugoslovanskih manjšin v Avstriji najboljšo osnovo za sodelovanje med obema državama.«
Reaganov osebni zastopnik pri Vatikanu
Severnoameriški predsednik Reagan je za svojega osebnega zastopnika v Vatikanu imenoval Williama Wilsona. ZDA in Vatikan nimata rednih diplomatskih odnosov, pač pa že od Rooseveltovih časov dalje ameriški predsedniki pošiljajo v Rim svoje osebne zastopnike.
mov. Drugače je na Kosovu, kjer sestavljajo Albanci veliko večino (tri četrtine), Srbov pa ni niti 20 %. Pri tem je za Srbe najbolj dražljivo to, da je Kosovo zibelka srbstva. Tu se je v srednjem veku razvila srbska država, tu je kraj Pec, večstoletni sedež srbskih patriarhov, tu je Kosovo polje, kjer je prišlo 28. junija 1389 do tragične bitke s Turki, ki pomeni začetek konca srednjeveške srbske države.
SRBSKO KOSOVO POSTANE ALBANSKO
Turška zasedba Kosova je napravila položaj srbskega prebivalstva vedno težji. Dve sto let je srbska Cerkev še naprej nudila oporo svojemu ljudstvu, ki je imelo zlasti v patriarhu v Peči svojega zaščitnika in glasnika. Nova nasilja nad srbskim ljudstvom so nagnila patriarha Arsenija IV. Jovanoviča, da se je odločil za odhod. Kakor Izraelci iz Egipta so Srbi zapustili svoje kraje in odšli proti severu. Našli so si novo domovino v Vojvodini, ki je bila zavoljo turškega opustošenja skoro brez prebivalstva. Avstrijski cesar jih je z veseljem sprejel, saj so mu postali dobrodošli varuhi meje proti Turčiji. S svojim prihodom so kosovski Srbi nehote pripomogli, da se je Srbija razširila prek Save in Donave in da je danes Vojvodina njen sestavni del.
Praznino na Kosovu so potem začeli polniti Albanci. Prihajali so iz sosednje Albanije in postajali vedno bolj številni. Ker so bili muslimanske vere, so jih podpirali tudi Turki. Nekdaj srbska mesta Peč, Dja-kovica, Prizren (nekaj časa prestolnica carja Dušana), Gnjilane, Uroševac, Mitroviča so postala albanska. Sami so se klicali Škipetari, Srbi so jim rekli Arnavti.
Šele leta 1912 si je Srbija spet v balkanskih vojnah pridobila te kraje. Kosovo in Makedonijo je razglasila za Južno Srbijo, toda Srbov tu skoro ni bilo. Prva Jugoslavija je nadaljevala z zatiranjem Albancev in Makedoncev. V šolah je bil pouk le v srbščini. Tako je prišlo do odpora. »Ma-kedonstvujuči« so se borili, da pride Makedonija pod Bolgarijo (jezik skoraj enak), Arnavti pa, da pride Kosovo pod Albanijo.
Po zadnji vojni je Titova Jugoslavija skušala biti do Makedoncev in Albancev bolj pravična. Makedonci so dobili svojo republiko, Albanci pa svojo samoupravno pokrajino. Vendar Srbi izgube Kosova kar niso mogli preboleti. Skušali so ostati vodilna plast, zlasti dokler je bil Rankovič na oblasti. Potem pa so dejansko Albanci dobili tudi politično premoč na svojem področju.
KLJUB NAPREDKU NEZADOVOLJNI
Moramo reči, da je osrednja vlada v Beogradu v povojnih letih mnogo storila za to nerazvito področje. To bi vedeli povedati zlasti Slovenija in Hrvatska, ki sta velik del svojih dohodkov morali nameniti razvoju Kosova.
Tekom let je dobilo Kosovo industrijo, asfaltne ceste, elektriko v skoro vsako vas, šole in celo univerzo v glavnem mestu Prištini. Nastal je nov sloj izobraženstva: zdravniki, šolniki, inženirji, pravniki, go-
spodarstveniki. In morda je prav ta sloj povzročil klice sedanjega nezadovoljstva. Albanci so se zavedeli, da bi bili lahko sami. Niso več zadovoljni z dosedanjo avtonomijo. Želijo si več: nekateri republiko v okviru Jugoslavije, drugi celo odcepitev in povezavo z matično Albanijo. Vzkliki Enverju Hoxhi, voditelju Albanije in »Proč z rdečo srbsko aristokracijo« na zadnjih protestnih shodih povedo mnogo.
11.	in 26. marca so protestirali zlasti študentje v Prištini. Tedaj je bilo ranjenih 35 študentov in 12 policistov. 1. aprila so se protirežimske manifestacije razširile še na druge kraje: na Peč, Podujevo, Kosovsko Mitrovico in Trepčo. V njih je sodelovalo
15.000	ljudi.
Kakor je povedal Stane Dolanc na tiskovni konferenci v Beogradu, je celotni obračun manifestacij precej krvav: 9 mrtvih demonstrantov in 2 mrtva policista, 57 ranjenih in 22 v zaporu. Izključil je, da bi bila v ozadju neredov Albanija.
V	Beogradu so se zdrznili, partijsko vodstvo se je vznemirilo. To je lahko začetek konca Titove dediščine. Mrzlično so ukrepali. Na Kosovu je bilo uvedeno izjemno stanje, uvedena policijska ura, prepovedano je zbiranje oseb. Kdor hoče potovati na Kosovo, mora imeti posebno dovoljenje. Tujim časnikarjem je dostop prepovedan.
Jugoslovanske oblasti govorijo o albanskem iredentizmu (Albanci se čutijo neo-svobojene) in nacionalizmu, ki da sta povzročila sedanji eksplozivni položaj. Dolžijo tudi neke dogmatsko levičarske kroge, ki da se poslužujejo istih gesel, ki so jih uporabljali somišljeniki Kominforma. Albanski inteligenci očitajo nehvaležnost ob toliki izkazani gospodarski pomoči in dvigu nekdaj zaostale dežele.
Beograjska »Borba« piše: »Gre za poskus napada na enotnost in celovitost Jugoslavije, na njen ustavni socialistični in samoupravni red,« tajnik predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Dušan Dragosavac priznava, da partiji še ni uspelo trajno in dokončno rešiti mednacionalnih vprašanj, poleg tega pa se Jugoslavija srečuje z velikimi gospodarskimi težavami. Član predsedstva SFRJ Fadil Hoxha trdi, da je vrsta mladih nasedla demagoškim geslom in da so organizatorji manifestacij poslali v prvo vrsto dijake nižjih razredov ter izza njihovih hrbtov streljali na policijo. Predsednik pokrajine Kosovo Nimani pa je obtožil notranje in zunanje sile, ki so usmerjene proti Jugoslaviji, da so svoje delovanje osredotočile na Kosovo v upanju, da bodo uspele pridobiti množice zaradi nezadostne razvitosti in protislovij v gospodarskem in družbenem življenju.
Izjave torej in priznanja, ki pa ne morejo prikriti, da tudi v Jugoslaviji partija izgublja na moči, vplivu in borbenosti. Zgodovina zadnjih časov priča, da so največ režimov zrušili študentovski nemiri. Študent je mlad, zanesen, nima kaj izgubiti. Zato so nastopi študentov (v prvi Jugoslaviji so jih vodili prav komunisti) vedno resen opomin za tiste, ki so na oblasti. Tudi za tiste v Jugoslaviji.
Libanon spet krvavi
Konec preteklega tedna so izbruhnili krvavi spopadi v Libanonu tako v prestolnici Bejrutu kakor v mestu Zahle in na jugu Libanona, katerih žrtev so zlasti ma-ronitski kristjani. Gre za pravcat rodomor, ki ga izvajajo muslimanske sirske čete in oddelki Palestincev nad libanonskimi Ma-roniti.
Najhuje je v mestu Zahle, ki leži v rodovitni dolini na cesti Damask-Bejrut, Šteje 200.000 prebivalcev, ki so vsi katoličani vzhodnega obreda, okolica pa je muslimanska. Mesto držijo v rokah falangisti, ena od krščanskih vojsk. Da bi jih uničili, so sirske čete napadle mesto s topovi in tanki ter rušijo hišo za hišo, kjer nudijo falangisti odpor.
»L’Osservatore Romano« je opozoril sve-
tovno javnost na to krvoprelitje z besedami. »Spet se je razlilo nasilje na nemočno prebivalstvo. Obžalovati je treba ta vojaška dejanja, ki ne morejo imeti nobenega opravičila. Nujno je treba zaščititi neodvisnost Libanona, ki jo je Vatikan že tolikokrat vzel v obrambo.«
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIUIIIHIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
LETOŠNJA VELIKONOČNA ŠTEVILKA. Izšla bo prihodnji teden 16. aprila in bo imela 8 strani. Kot običajno bomo objavili tudi voščila podjetij in posameznikov za praznike Gospodovega vstajenja. Voščila sprejema uprava našega lista do torka 14. aprila opoldne.
iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii
Poročilo kardinala Sliova o Cerkvi mučencev
Navodila goriškega nadškofa glede referenduma o splavu
fl
Amnesty International" ima 20 let
Čas, v katerem živimo, je posebno bogat v nasprotjih. Poleg številnih zgledov solidarnosti in požrtvovalnosti, delavnosti, iskanja miru in pravice, vidimo tudi odklanjanje in zanikanje mnogih temeljnih vrednot človeka in kristjana s pomočjo krivic, nasilja, izkoriščanja. Zaradi tega je tem večja in nujnejša dolžnost nas kristjanov, da dajemo pričevanje svoje vere in njenih vrednot.
V sedanjih razmerah in z ozirom na problematiko prostovoljnega splava, o čemer se veliko razpravlja v italijanskem političnem in cerkvenem svetu, izražam svojo misel, ki upam, da se bodo z njo strinjali vsi moji duhovniki in verniki:
1. Iz naše vere izhaja pravica do življenja v vsakem trenutku in v vsakem položaju; mislim na žrtve nasilja tako političnega kot privatnega značaja, na odrinjene iz katerih koli razlogov, na reveže, na žrtve mamil in še mnoge druge. Posebno tam, kjer je ta pravica teptana ali zanikana, moramo oznanjati evangelij ne samo z besedo, ampak tudi z deli pravice in ljubezni. Vsako občestvo in vsak vernik se morata čutiti vezana v takšnih primerih.
2. Brez sleherne omahljivosti je treba potrjevati in razglašati vrednoto materinstva in polno zaščito človeškega življenja od spočetja dalje. Krščansko občestvo naj ima za svojo nalogo, da potrjuje predvsem to, da je sleherna prostovoljna prekinitev nosečnosti predvsem smrt, uboj nedolžnega in nezaščitenega bitja.
3. Spričo referenduma, h kateremu smo poklicani (pri tem mislim predvsem na re-
■ Na cesti med Milanom in Pavio je uspelo policiji aretirati Maria Morettija, dozdevnega vodjo rdečih brigad, ki ga je policija iskala že od leta 1972 ter se ji je ponovno izmuznil iz rok. Moretti naj bi bil vodil rimski vod in bil soudeležen pri Mo-rovem umoru in ugrabitvi sodnika D’Ursa. Z Morettijem je policija aretirala še Enrica Fenzija, ki je bil do leta 1979 docent na genovski univerzi, in dva manj pomembna terorista.
■ Nenadna smrt Marije Pertini, por. Ton-na, je prisilila njenega brata predsednika italijanske republike, da je odpovedal svoj obisk na Portugalskem, kjer bi se moral po odhodu iz Kolumbije ustaviti od 4. do 7. aprila. Predsednikovo letalo se je samo ustavilo v Lizboni za pol ure, kjer ga je pričakal in pozdravil portugalski državni predsednik Eanes. Pertini je obljubil, da bo skušal čimprej uresničiti odpovedani obisk.
■ Socialistični minister za prevoze For-mica je v razgovoru za tednik »Espresso« precej žaljivo označil demokrščanske veljake Alda Mora, Andreottija in Piccolija. O Moru je dejal, da se je leta 1944 v Bariju ponujal socialistom, o Andreottiju, da eno misli, drugo pa govori in da če bi postal predsednik republike, bi to pomenilo zmago dvoličnosti, o Piccoliju pa, da se je Moro nekoč izrazil, da »govori kot narednik; škoda, da ne govori v nemščini!«
■ V švici so imeli preteklo nedeljo glasovanje o liberalizaciji predpisov o tuji delovni sili v državi. Švicarji so se s 84 % izrekli za dosedanje predpise. Ti določajo, da dobi tuji delavec pravico bivati v Švici na leto 9 mesecev, nato mora dovoljenje obnoviti. Ne smejo za seboj poklicati družinskih članov niti si najeti stanovanj. Izid referenduma je presenetil tiste, ki so predlagali olajšave teh predpisov, saj je bila v vseh 26 kantonih večina za dosedanje. V švici je trenutno 900.000 tujih delavcev, ki tvorijo 15 % prebivalstva. Zaposleni so v kmetijstvu, stavbeništvu in gostinstvu.
■ Škofje treh baskovskih provinc so izdali pastirsko pismo, v katerem obsojajo terorizem separatistične organizacije Eta, obenem pa opozarjajo vlado v Madridu, naj ne urejuje političnega življenja z uporabo vojske. Obrambno ministrstvo je pismo označilo za vznemirljivo, politični krogi na desni pa za nedopustno. Medtem pa je španski parlament s 301 glasom proti 3 sprejel zakon o zavarovanju ustavne ureditve države in zoper terorizem. S tem zakonom je vlada dobila izredna pooblastila za ohranjanje reda v državi.
■ Dvodnevni pogovori zahodnonemškega zunanjega ministra Genscherja v Moskvi z Gromikom in Brežnjevom so se končali brez kakih vidnih sadov, saj sta obe strani vztrajali na svojih stališčih. Genscher je v imenu vseh Nato držav zavrnil sovjetsko zahtevo, da zahodne države ne smejo postaviti novih jedrskih izstrelkov, zahte-
ferendum o splavu), opominjam laike na njihovo dolžnost v Cerkvi in v svetu: »Laikom je lastno, da iščejo božje kraljestvo v urejanju zemskih zadev in da jih usmerjajo v luči božje besede tako, da so vedno narejene v soglasju s Kristusom.«
V upoštevanju, da nobena politično-so-cialna družba ne more v polnosti uresničiti Kristusovega odrešenjskega oznanila, opozarjam, da tudi predlog »Gibanja za življenje« le delno izraža Kristusov nauk, vendar moramo ta predlog imeti kot tisto dobro, ki ga je trenutno mogoče doseči.
V današnjem položaju pozivam vse državljane, ki se zavedajo svojih državljanskih pravic in dolžnosti, da se zavzamejo in iščejo načine in možnosti koordiniranega sodelovanja tako, da bo rezultat referenduma vsaj tisto minimalno, kar je danes mogoče doseči. (To je, da bo odobren predlog »Gibanja za življenje«. - Ured.)
Res je, da se take stvari bolj dosežejo s pričevanjem življenja kot pa z državnimi zakoni, vendar nihče ne more tajiti, da tudi zakoni vplivajo na oblikovanje vesti, na miselnost in na življenjsko navado.
Ostaja trdna dolžnost vseh cerkvenih komponent, razglašati, da je usoda neke družbe vezana na njene temeljne izbire, da Bog stoji ob upanju v prihodnost, v sprejemanju in podpori vsakemu živemu bitju in da vsaka izbira smrti v katerem koli trenutku in obliki ni drugega kot sa-moobsodba, ki si jo ljudje izrečejo, kadar je mrtvo upanje v njihovih srcih.
Blagoslavljam iz srca vse.
PETER COCOLIN, nadškof
val je umik »vseh tujih« (beri sovjetskih) čet iz Afganistana in opozoril, naj ne poskuša nihče uničiti suverenosti Poljske. Zadnje dni se je namreč na Zahodu povečal strah, da bi utegnila Sovjetska zveza ukrepati v obrambo »realnega socializma«, zlasti ker trajajo vojaške vaje držav Varšavskega pakta na Poljskem kar naprej.
■ Severnoameriški tajnik za obrambo C. \Veinberger je ta teden obiskal London, Bonn in Rim. To je njegovo prvo potovanje v tujino, odkar je postal obrambni minister. Obiskal je tudi več postojank, kjer so nameščene ameriške čete.
■ General Alexander Haig, severnoameriški zunanji minister je v teku petih dni obiskal štiri bližnjevzhodne države: Egipt, Izrael, Jordanijo in Saudsko Arabijo. Tamkajšnje vlade je skušal povezati v blok zoper sovjetsko prodiranje na Bližnji vzhod. Obenem je priporočil tem vladam, naj vzpostavijo diplomatske odnose z Egiptom, ki so jih prekinile zaradi podpisa sporazuma Egipta z Izraelom. »Močan Egipt nam je absolutno potreben, če hočemo, da bosta mir in stabilnost vladala na Bližnjem vzhodu,« je zatrdil Haig ob prihodu v egiptovsko prestolnico Kairo.
■ V Tajski je prišlo do državnega udara, ki ga je v Bangkoku izvedel general Sant Čipatima. Sprva je izgledalo, da je uspel, čez nekaj časa pa se je pokazalo, da je ostal osamljen. Tudi tajski kralj je udar obsodil. Tako je dosedanji predsednik vla-ve general Prem Tinsulanonda, ki se je zatekel v mesto Korat, 200 km od Bangkoka in kjer živi kraljeva družina, prešel v protinapad in upornike porazil.
Spomladanska konferenca poljskih škofov
Poljski škofje so se 11. in 12. marca zbrali na 178. plenarni konferenci. Poljake so povabili k zvestobi do domovine, pridnosti, umnemu gospodarjenju in medsebojnemu zaupanju. Dotaknili so se tudi nalog novih delavskih sindikatov, pravic kmetov, dela mešane komisije škofov in predstavnikov oblasti.
Glede te komisije pravijo škofje, da je bil dosežen napredek glede verouka otrok v državnih kolonijah. Tudi vprašanje verske oskrbe v bolnišnicah, domovih za o-starele in zaporih je bilo zadovoljivo rešeno. Z zadovoljstvom so povedali, da bo vlada v kratkem dovolila uvoz vatikanskega lista »L’Osservatore Romano« v poljskem jeziku. List bodo razdeljevali duhovniki.
Družbene skupine in državne voditelje so škofje opozorili, da država ne sme postati dežela nereda, pa tudi ne političnih zapornikov. Vsi naj bi se prizadevali, da bo na Poljskem spoštovana zakonitost na vseh področjih. Škofje in duhovniki naj se politično ne udejstvujejo. Ta naloga pripada katoliškim laikom.
Od 3. do 5. aprila je bil v Riminiju 6. kongres italijanske sekcije »Amnesty International«, ki prav letos praznuje 20 let svojega obstoja. Kako je prišlo do te človekoljubne ustanove nam pove njen ustanovitelj Peter Benenson:
»Bil sem mlad odvetnik (36 let) s svojo pisarno v Londonu, ko sem leta 1957 zbolel, ne da bi zdravniki znali bolezen razložiti. Cez dve leti so svetovali, naj si poiščem kraje z milejšim podnebjem kot ga ima Anglija. Tako sem odkril Italijo, kamor se vrašam od tedaj vsako leto.
Nekega dne sem na vožnji v podzemski železnici pral v časniku, da sta bila na Portugalskem (bilo je za časa Salazarjevega režima) dva študenta obsojena na 7 let ječe, ker sta v neki restavraciji nazdravila 'svobodi. Stvar me je globoko pretresla, ker ljubim svobodo... in dobro vino in ker se mi nobena od obeh stvari ni zdela dovolj tehten razlog, da študenta končata v ječi. Izstopil sem na Trafalgar Square in se napotil v cerkev sv. Martina «in the Fields», da se malce zberem in pomolim. Ko sem bil spet na cesti, je v meni dozorel sklep, da moram za ta dva študenta kot tudi za druge, ki bodo v slični stiski, nekaj storiti.«
Bilo je to 19. novembra 1960. »Amnesty« se je tako rodila iz molitve, iz čuta za bližnjega, iz velikodušnega srca, globoko vernega. Rodila se je v znamenju ekumenizma: sv. Martin je anglikanska cerkev, Benenson pa katoličan. Leto 1969 je bilo Leto beguncev, ki naj bi milijonom teh nesrečnežev pomagalo do vključitve v nove dežele. Benenson se je vprašal, ali ne bi bilo mogoče nekaj podobnega storiti tudi za politične zapornike. Cez nekaj mesecev je pozval javnost, naj bi leto 1961 postalo Leto amnestije. Takrat še ni mislil na trajno ustanovo, toda silni odjek na njegovo pobudo ga je nagnil, da je na nedeljo sv. Trojice 28. maja 1961 objavil v listu »The Observer« članek o potrebi mednarodne ustanove o amnestiji- Sam je zapisal, da je bil praznik sv. Trojice izbran zavestno in namerno, ker naj bi se dejavnost tega gibanja raztezala vsak mesec na tri zapornike v treh delih sveta: na Vzhodu, Zahodu in v Tretjem svetu.
Čeprav je »Amnesty« nastala iz verskega navdiha, je njen organizem sedaj laičen. »Ne bi bilo prav in tudi ne učinkovito —
Zgodilo se je, kar je mogel predvidevati vsakdo, ki pozna taktiko marksističnih re volucij: tudi v Nikaragvi so naivni sopotniki iz meščanskoliberalnih krogov potegnili krajši konec in izgubili vse vzvode oblasti. Danes je marksistična diktatura v Nikaragvi že nesporno dejstvo. In spet se je ponovilo isto kot v primeru Vietnama in Kambodže: svetovni tisk molči ko je prej vedel toliko povedati na račun desničarskih diktatur v omenjenih deželah. Ali smo res prišli že tako daleč, da je diktatura le tedaj nekaj nemoralnega, če ni levičarska?
Ko je v sredi leta 1979 zmagovita povezava marksističnih sandinistov in liberalnih konservativcev, do katere je prišlo zaradi dolgoletne in vedno bolj nasilne diktature družine Somoza, odpihnila ta zasovraženi režim, se je marsikdo, ki pozna taktiko levičarskega marksizma, radoveden spraševal, koliko časa bo ta čudna povezava trajala. Na odgovor ni bilo treba dolgo čakati.
Ni poteklo leti dni, pa je že od prvotne petčlanske junte ostalo le troje vodij. Zaradi »zdravstvenih razlogov« je kmalu izstopila Violeta Chamorro, vdova časnikarja Joaquina Chamorra, čigar nasilna smrt je bila začetek splošne vstaje zoper Somozov režim. Za njo je kmalu »zaradi nesporazumov z ostalimi člani« odšel A1-fonso Robelo, ustanovitelj Nikaraškega demokratičnega gibanja, ki naj bi vodil opozicijo zoper ljudi na oblasti. Toda le kakšno opozicijo?
Odvetnik Peter Benenson, pobudnik ustanove »Amnesty International«
je dejal sam Benenson — tako gibanje omejiti samo na katoličane ali kristjane, čeprav je prisotnost katoličanov in kristjanov v raznih narodnih sekcijah lahko zelo pomembna.« Zanimivo je, da je v Italiji sekcija »Amnesty« nastala na pobudo val-deških kristjanov, ne pa katoličanov, kar je nehote vplivalo, da so bili italijanski katoličani do »Amnesty« do zdaj precej hladno razpoloženi. Zadnji kongres naj bi pripomogel, da bodo vsi predsodki odpadli.
UTRIP CERKVE
Nov vzklik v lavretanskih
litanijah
Že pred časom je Kongregacija za zakramente in bogoslužje dovolila, da se sme v litanije Matere božje vnesti vzklik »Mati Cerkve, prosi za nas.« Slovenska škofovska liturgična komisija je na seji 16. marca 1981 v Ljubljani odločila, naj se ta vzklik začne rabiti tudi pri nas. Novi vzklik je treba vstaviti za vzklikom »Mati Kristusova.« Zaradi enotnosti pri petih litanijah naj se tu odpojejo štirje vzkliki skupaj: Mati Kristusova, Mati Cerkve, Mati milosti božje, Mati prečista.
Pastoralno zasedanje na Nizozemskem
Zastopniki sedmih nizozemskih škofij so končali nadaljevanje spornega narodnega pastoralnega zasedanja holandske katoliške Cerkve. Leta 1978 je prišlo na takratnem zasedanju do očitnega spora med zastopniki škofij in nekaterimi škofi. Sedaj je kardinal Willebrands označil priporočilo iz leta 1978, naj se dovoli poročenim možem in ženam opravljati duhovniško službo kot nesprejemljivo.
Žrtve zaradi pomanjkanja hrane
V letu 1978 je zaradi lakote umrlo 70 milijonov ljudi. V državi Bangladeš je v istem letu umrlo zaradi lakote 13 milijonov, povečini otroci in starejši ljudje. Vsak dan je v življenjski nevarnosti 12 milijonov otrok v starosti do petih let. Poročila pravijo, da drugih 70 milijonov otrok zaradi podhranjenosti ne more imeti normalnega razvoja.
Sredi marca je Robelovo gibanje organiziralo velik shod v mestu Nan-daime, kjer naj bi se pokazala njegova moč in potrdila zaslomba, ki jo uživa med ljudstvom. Toda s shodom ni bilo nič. Sandinistični pristaši so zasedli vsa važnejša poslopja, zaprli vse dohode do mesta in postavili barikade na cestah. Napadli in razdejali so sedeže tega gibanja ter številne radijske postaje, ki z njim simpatizirajo. Le direkten poziv Robela na notranjega ministra Borgea, naj prepreči napad na dnevnik »La Prensa« in radijsko postajo »Cooperacion«, je preprečil, da obe ustanovi nista doživeli iste usode.
Robelo je ostro kritiziral zadržanje vlade in sandinizem označil za »fanatično oboroženo manjšino«, ki se opira na pet tisoč Kubancev, ki so trenutno v Nikaragvi, da ščitijo marksistični režim. Na vse to je znal Borge odgovoriti le z značilno izjavo: »Nikdar ne bomo dovolili, da se ljudstvo oropa oblasti kot se je to zgodilo na Jamajki ali v Cilu.«
Ce je v Cilu prišlo do nasilnega zru-šenja levičarskega režima, torej po nedemokratični poti, je pa na Jamajki levičarski režim Michaela Manleya doživel poraz in to naravnost uničevalen na svobodnih volitvah. Borge zatrjuje, da se to v Nikaragvi ne sme zgoditi. Tudi če bi ljudstvo na volitvah sandinizem zavrglo, bo ta naprej ostal na oblasti, kajti vse drugo je »neljudsko«.
Te dni je bilo v dvomesečniku »Odmev ljubezni«, ki ga izdaja kot glasilo ustanove »Cerkev v stiski« znani premonstraten-ski pater Werenfried van Straaten, bolj znan kot »Špehpater« (Padre Lardo) objavljeno poročilo kardinala Josefa Slipyja o mučeništvu ukrajinske Cerkve po 11. aprilu 1945. Poročilo je kardinal končal 28. julija lani. Nekaj dni nato je bilo prebrano na zborovanju »Cerkve v stiski« v Konig-steinu pri Frankfurtu 3. avgusta 1980.
Iz poročila je razvidno, da so sovjetske oblasti 11. aprila ob sodelovanju pravoslavnega patriarhata iz Moskve sklenile uničiti ukrajinsko Cerkev, povezano z Rimom. Takoj so bili aretirani vsi škofje. Od njih je bilo deset ubitih ali pa so umrli v ječi. V teku enega leta se je znašlo v zaporih 800 duhovnikov. Ko je bil tako teren »očiščen«, so oblasti od 8. do 10. marca 1946 priredile v Lwowu nezakonito sinodo, na kateri je bila preklicana unija z Rimom iz leta 1598 v Brest Litowsku in razglašeno združenje z rusko pravoslavno Cerkvijo.
Zanimivo je vedeti, kako je bil kardinal Slipy, danes 89 let star, spuščen na svobodo. Ko se je leta 1962 začel II. vatikanski cerkveni zbor, so bili na njem kot opazovalci tudi zastopniki moskovskega patriarha Aleksija, ki je sodeloval pri uničenju unijatske ukrajinske Cerkve, ni bilo pa na njem metropolita Slipyja. To je vzbudilo med koncilskimi očeti vihar ogorčenja in protestov. Papež Janez XXIII. je hitro posredoval pri Kruščevu in leta 1963 je bil pogumni pričevalec na svobodi.
Kamenčki
Umetna polemika
V zadnjih mesecih so nastale v Sloveniji in Jugoslaviji tri polemike: o kardinalu Stepincu, prof. Ciganu in nadškofu Šuštarju.
KARDINAL STEPINAC. Njegov nekdanji tožilec Blaževič je ponovno potrdil svoje obtožbe zoper Alojzija Stepinca, da je bil kolaboracionist z ustaši in Nemci in da je zato bil po pravici obsojen.
Ugovor: V istih letih kot Stepinac sta bila v zaporu kot kolaboracionista kanonik Jožef Pogačnik in tajnik škofa Rožmana med, vojno Stanislav Lenič. Jožef Pogačnik je pozneje postal ljubljanski nadškof in slovenski metropolit, po smrti pa so mu podelili posebno odlikovanje SFR Jugoslavije. Stanislav Lenič je danes ljubljanski pomožni škof.
Enaka obtožba in obsodba, a pozneje tako različna nadaljnja usoda. Ali ni Stepin-čeva »krivda« samo ta, da je umrl v dobi še živečega stalinizma v Jugoslaviji?
PROF. FRANC CIGAN. Ko je pred 10 leti umrl v ljubljanski bolnišnici zaradi raka, so ga pokopali na Žalah z vsemi častmi, kot si je zaslužil kot šolnik na slovenski gimnaziji v Celovcu. Deset let pozneje so odkrili, da je sodeloval s »črno roko«.
Ugovor: Če bi to bilo res, ali je bila Udba slepa in gluha 20 let? Tega ne verjamemo, pač pa menimo, da je bilo potrebno iz neznanih namenov zrežirati obtožbo zoper prof. Cigana, ki je mrtev in se ne more braniti, ter oblatiti njegov spomin, čisto po statinovsko. Stalinizem na Koroškem ni še umrl.
NADŠKOF ALOJZIJ ŠUŠTAR. Blagoslovil je Slovenski dom v Parizu. V poročilu o tem dogodku je »Družina« prinesla sliko, ko dr. Šuštar mašuje z nanterskim škofom in Nacetom Čretnikom. Iz tega je nastal škandal, češ da se je nadškof fotografiral z Nacetom Čretnikom, ki da je med vojno bil v službi pri domobranski policiji.
Ugovor: Nace Čretnik je med vojno imel 23 oz. 24 let. Iz Maribora je pred Nemci pribežal v Ljubljano. Kot mlad fant se je moral nekam dati. Odločil se je za službo pri domobranski policiji. Je bil to tak greh? Tudi partija je imela svoje ljudi pri italijanski in nemški policiji. Tudi o Stanetu Dolancu se govori, da je bil kot mlad fantič pri »Hitlerjugend«, a je danes član predsedstva komunistične partije.
»Krivda« g. Čretnika je po našem mnenju ta, da je vodja slovenske katoliške misije v Parizu in da je zgradil Slovenski dom brez pomoči matične domovine. To je njegova krivda pred očmi oblasti v Ljubljani, a si tega ne upajo priznati in zato vlačijo na dan stvari izpred 35 in 40 let.
Zaključek: Zaradi tega smo mnenja, da bo treba še razkaditi meglo in dim, ki ovijata dogodke iz časov revolucije in stalinizma na Slovenskem in v Jugoslaviji na splošno.
(r+r)
OKNO V DANAŠNJI SVET
Nikaragva u rokah leue diktature
Položaj v tržaški škofiji I Bralci pišejo J Pričevanje iz dežele splauov
Škofija je dobila svoj dokončni ozemeljski obseg z apostolsko konstitucijo »Prio-ribus saeculi« papeža Pavla VI., z dne 17. oktobra 1977. Ta odlok je ločil od tržaške škofije koprsko škofijo, ki je bila s tržaško združena od 30. junija 1828. V novem položaju je škofijsko ozemlje omejeno le na mesto Trst in na neposredno okolico. Ima skoraj 300.000 prebivalcev, od katerih Je manjši del slovenske narodnosti.
Škofija je razdeljena na pet dekanatov (štirje mestni in en predmestni) in obsega 39 mestnih župnij in 16 župnij na kraški planoti, od katerih je 14 pretežno slovenskih.
DUHOVŠČINA
škofijskih duhovnikov je 158; od teh je 21 slovenske narodnosti.
Redovnih duhovnikov je 82, od teh je 7 slovenske narodnosti.
Srednja starost italijanskih škofijskih duhovnikov je med 56. in 57. letom; slovenskih, ki delujejo v mestu 63,5; slovenskih duhovnikov, ki delujejo na kraški planoti (14), pa okrog 56,5.
škofijski duhovniki, posvečeni v zadnjem desetletju (1968-1979): italijanskih duhovnikov je bilo posvečenih 21, žal noben Slovenec. Zadnji slovenski duhovnik v tržaški škofiji je bil posvečen leta 1963.
Kandidati za duhovniško službo v tržaškem semenišču: 5 bogoslovcev, 5 gojencev na višji srednji šoli; 49 jih je na nižji. Slovenskih bogoslovcev ali semeniščnikov ni.
Če imamo pred očmi, da je srednja starost naše duhovščine višja od one na vsedržavni ravni in da je zaradi tega nižje število duhovnikov v škofiji, predvsem tistih, ki so še v dušnem pastirstvu, bomo takoj uvideli, da je vsakoletni prirastek novih duhovnikov gotovo nezadosten. To toliko bolj, ker nove pastoralne potrebe terjajo novih sil za službo naše škofijske skupnosti.
Zato je nujen nov načrtni pastoralni podvig v tržaški krajevni Cerkvi na vseh področjih. Proučiti je treba tudi možnost, ka-k° bi bolj racionalno razdelili sile, ki so sedaj
na razpolago; dalje je treba preudariti, ali je možno ustanoviti v škofiji traien diakonat, dalje proučiti, ali bi bilo koristno ustanoviti druge laične službe ne kot nadomestek, temveč kot učinkovito Uveljavljanje darov, ki jih ima vsak vernik za gradnjo Cerkve.
REDOVNIKI
V	škofiji je 12 redovnih družin, ki pri-Padajo devetim redovom in družbam. V škofiji delujejo frančiškani (s tremi hišami), salezijanci (z dvema hišama; ena iz beneškega, druga iz ljubljanskega inšpektorata), konventualci, kapucini, karmeličani, serviti, jezuiti, klaretinci in zakramen-tinci. Vseh redovnikov je skupno 82. Bratov laikov je okrog 20.
Dušnemu pastirstvu redovnikov je zau-Panih 10 mestnih župnij.
^ našem mestu je bilo v preteklosti pre-CeJ redovniških poklicev, posebno med salezijanci, frančiškani in jezuiti; v zadnjem desetletju je bilo malo odziva na redovniški poklic in ni znano, da bi bili danes v redovniških semeniščih gojenci iz tržaške škofije.
REDOVNICE
Zenskih redovnih hiš je v škofiji 53; od je 5 slovenskih. 29 je kongregacij, ki 'rnajo redovno družino v škofiji; skupno je vseh redovnic 462; od teh je 36 slovenskih v petih skupnostih.
Poleg samostana benediktink (Sv. Cipri-jana), ki se posvečajo kontemplativnemu življenju, se druge ustanove posvečajo bolničarski službi, vzgoji in šolstvu, župnijskemu apostolatu. Zlasti pomembna je njihova navzočnost v šolski in župnijski kate-hezi.
Številni so bili v škofiji ženski redovniški poklici; sedaj se je to število močno skrčilo. Ker nimamo na razpolago podatkov, je težko ugotoviti prirastek v zadnjem desetletju. Zdi se, da je več poklicev za življenje v klavzuri in za misijonsko delo.
če bi poznali število redovnikov in redovnic, ki so izšli iz naše škofije, bi gledali z večjim zaupanjem v bodočnost.
MISIJONARJI IN MISIJONARKE
Tržaških misijonarjev je 25, misijonarke so 4; med njimi sta en misijonar in ena misijonarka Slovenca. Za stalno zvezo z misijonarji, ki so iz naše škofije, skrbi škofijsko misijonsko središče.
Trenutno ni znano, da bi se kdo od mladih pripravljal za misijone v vzgojnih zavodih.
Utemeljeno je upanje, da bosta misijonski čut, ki je v naši škofiji iz leta v leto učinkovitejši, in stalna skrb škofijskega občestva za naš misijon v Nguvio v Keniji, obrodila sadove tudi za duhovniške in laične misijonske poklice.
SVETNI INSTITUTI
V	škofiji je 12 moških in ženskih svetnih institutov; trije od teh gojijo skupno življenje.
Številčno so močnejše ženske, med njimi je tudi institut, namenjen družinam in njihovi specifični duhovnosti. Delujejo zlasti v bolničarski in šolski službi.
Pripadnost oseb tem institutom je navadno prikrita javnosti, zato ni mogoče navesti točnega števila.
Zakaj molk odgovornih pri radiu Trst A?
Pred dnevi sem slišal po radiu dokument PSI o radijskih in televizijskih oddajah.
V	tem dokumentu me je presenetilo priznanje, »da sedanje vodstvo ne polaga potrebne pažnje radijskim oddajam, ki zato kakovostno nazadujejo«.
Več pisem v vašem cenjenem listu in tudi interpelacija dr. Štoke je }ia ta kakovostni padec že opozorilo, pa se za to ni nihče zmenil. Še nikoli nisem bral odgovora kakega radijskega odgovornega urednika na pritožbe, ki so bile napisane v vašem listu. In vendar sem, kar zadeva italijansko stran, bral nič koliko pisem v tržaškem »Piccolu« samo zaradi ene samcate oddaje o ženskah v Trstu.
Kaj slovenski uredniki in junkcionarji niso dolžni dajati odgovora za svoje delo? Vsaj zaradi olike se mi zdi, da bi morali na razna pisma in pritožbe odgovoriti. Kako naj potem damo prav »Novemu listu«, ki svetuje dr. Štoki, naj bi šel k ravnatelju slovenskih programov po odgovor za tisto nesrečno bogokletno oddajo? Dr. Štoka bi verjetno dobil samo za sebe odgovor ir. konec.
Ker sem pri pisanju, bi pa rad dal tudi sam eno pripombo. Ne vem, zakaj ni novo vodstvo vrnilo oddaje »Vera in naš čas« na prejšnjo opoldansko uro ob nedeljah, ko nas je največ doma in najlaže poslušamo. Zdaj poslušamo v tistem času dolgovezna predavanja iz zgodovine, ki niso za radijsko podajanje prav nič zanimiva.
Na koncu imam samo eno upanje. Upam, da bodo za bližnje velikonočne praznike oddaje vsaj take kot za božič, ko smo lahko poslušali nekaj zares dobrih in vsebinsko bogatih sporedov.
(Podpis)
Z GORIŠKEGA
Starši so se srečali
V nedeljo 5. aprila je bilo v Zavodu sv. Družine srečanje staršev. Namen srečanja je bil starše pripraviti na prejem velikonočnih zakramentov in se z njimi poraz-govoriti o pomenu in o težavah zakramenta sprave. G. Jožko Benedetič je vodil srečanje in razgovor. Najprej je podal nekaj osnovnih misli o zakramentu sprave, kakor gledamo nanj v našem času, nakar je sledil dolg in plodovit razgovor z navzočimi udeleženci. Dana je bila možnost sv. spovedi. Srečanje se je zaključilo z mašo.
Nedeljsko srečanje je bilo drugo tovrstno srečanje s starši. Njih število ni bilo posebno veliko, so pa vsi pokazali živo sodelovanje. Zdi se, da so takšna srečanja, ki nudijo možnost tudi debate in razgovora, bolj uspešna kot običajne pridige. Po maši so se udeleženci še ustavili v razgovoru. Kazalo bi v prihodnje po končanem srečanju dati možnost, da se starši lahko ustavijo za daljši razgovor med seboj tudi c-b primerni zakuski, kot so to delali prvi kristjani in kot se že dela drugod po svetu. Danes se zlasti v mestu čuti potreba po razgovoru.
Obisk delegacije SZDL iz Nove Gorice pri SSk
V okviru že vzpostavljenih stikov med pokrajinskim tajništvom Slovenske skupnosti in Socialistično zvezo delovnega ljud-
Slovenijo bi na žalost lahko imenovali deželo abortusov. Zakon o prostovoljni prekinitvi nosečnosti je tam že veliko let v veljavi. Pogubne posledice se že čutijo, tako da so že zaskrbljeni nekdanji vneti zagovorniki te lažne pridobitve moderne družbe. Zaradi tega objavljajo slovenski časopisi tudi pričevanja kot je naslednje, ki smo ga brali v Nedeljskem dnevniku:
Prebrala sem članek »Splav — izhod v sili.« Zgrozila sem se ob navedenih podatkih. Sem mati šestih otrok. Vsakega sem Z veseljem nosila in rodila, čeprav me je v začetku obhajala tesnoba in strah. Ob vsakem rojstvu sem bila srečnejša. Lepo je imeti veliko otrok.
Ali je triglavska roža več vredna kot človek? Zanjo je z zakonom prepovedano »Ne trgaj!«.
Kaj ni otrok takoj po spočetju človek? Zakaj zdravniška etika — varuj zdravje, življenje — ne velja za otroka?
Kakšno moralno oporo nudi družba bodoči materi? Zelo krut nasvet — uniči sad svoje ljubezni! — dobi vsaka, ki je v stiski in se komaj zave novega stanja. Še preden dobro pretehta in poizkusi najti rešitev za problem, že podpiše smrtno obsodbo svojega še nerojenega otroka.
Koliko žalostnih glavic klone v g rob, še preden so zagledale sonce, občutile ljubeč objem matere, očeta, srečen smehljaj bratca ali sestrice.
Kaj bi napisal Cankar o današnji materi? In kaj Prešeren?
»Kako strašna slepota je človeka!«
Dvomim, da bo zaželen otrok res srečen, ko bo spoznal, da toliko bratcev in sestric ni smelo dočakati rojstva.
Narod je kot veriga; če ima člene trdno med seboj povezane, je močna, kadar pa posamezni člen razpade, je nemočna.
Kje so dobile partizanske matere moči, da so vzgojile toliko hrabrih otrok, ki so
Tržaška misijonska s. Anica Miklavčič ob pagodi v Hongkongu v začetku tega leta
stva iz Nove Gorice je prišlo prejšnji četrtek 2. aprila do obiska delegacije SZDL na Goriškem. Obisk je najprej obsegal razgovore med delegacijama na Plešivem, nato je sledil ogled vinske kleti v Števerja-nu, kjer se je zvečer obisk tudi zaključil.
Delegacijo SSk sta vodila predsednik Gradimir Gradnik in pokrajinski tajnik Marjan Terpin, v njej pa so bili še člani tajništva in predstavniki sveta. Delegacijo SZDL je vodil njen predsednik Lojze Lah. Ob koncu razgovorov sta obe strani izdali uradno poročilo, v katerem povzemata glavne teme razgovorov. Šlo je v glavnem za medsebojno informiranje o delu za dosego globalne zaščite, za poglobitev obojestranskih odnosov in za nadaljevanje politike obmejnega sodelovanja v širšem smislu. Delegacija SSk je tudi sprejela vabilo za obisk v Novi Gorici.
Novi odbor ZSKP
Na seji dne 6. aprila se je novi odbor Zveze slovenske katoliške prosvete takole sestavil: predsednik Kazimir Humar, podpredsednik Franka Žgavec, tajnik Marilka Koršič-čotar, blagajnik Viktor Prašnik, odborniki Jordan Mučič, Lucijan Pavio, Anka Černič, Natko Antonič. Nadzorni odbor: Ciril Koršič, Silvan Kerševan, Emil Valentinčič. Razsodišče: Viktor Selva, Mario Vižintin, Marjanka Čevdek.
Na seji je odbor razpravljal o praznovanju 1. maja, ki bo v Rupi, o Prazniku pomladi v Doberdobu na velikonočni ponedeljek in še o nekaterih gostovanjih, ki so na programu v prihodnjih mesecih.
Oton Habsburški v Gorici
Potem ko je Oton Habsburški, sin zadnjega avstrijskega cesarja Karla na povabilo župana Cecovinija obiskal Trst, se je ustavil tudi v Gorici, kjer ga je na županstvu sprejel župan Scarano. V pozdravu ga je označil za »državljana Evrope, ki si prizadeva za konfederacijo narodov starega kontinenta«. Nato je v kratkih obrisih pokazal zgodovino Gorice, pa njeno trpljenje v vojnah tega stoletja in na novo vlogo, katero je prevzela s sedanjo mejo, ki je postala most in stičišče za glavne evropske kulture.
Oton Habsburški, ki je član evropskega parlamenta, je v odgovoru dejal, da si bo prizavedal v Strasburgu za uveljavitev teženj goriške pokrajine in je pohvalil harmonijo in sodelovanje, ki prihajata do izraza med raznimi političnimi in narodnostnimi grupacijami v goriškem občinskem svetu.
Koncert ansambla Slavko Osterc
V	četrtek 2. aprila je bil v goriškem Avditoriju koncert priznanega slovenskega instrumentalnega ansambla Slavko Osterc, ki ga vodi dirigent Ivo Petrič. Ta je posebej specializiran v izvajanju sodobne glas-
Papež bo obiskal Švico
Po 563 letih bo rimski papež spet obiskal švicarske dežele. Zgodilo se bo to letos od
1.	do 5. junija. Prvi dan se bo ustavil \ Luganu, kjer se govori italijansko in tam opravil sv. mašo na prostem. Naslednji dan, 2. junija, bo poromal k Materi božji v Einsiedelnu. Predvidena je slovesna maša, srečanje z zastopniki tujih narodnostnih skupnostih in udeležba na konferenci švicarskih škofov, ki se zbirajo v Einsiedelnu. Obiskal bo tudi grob zavetnika Švice sv. Nikolaja iz Fliie v Sachsenu pri Luzernu.
Naslednja točka postanka bo mesto So-lothurn (4. junija), središče škofije Basel, kjer se bo sestal s predstavniki ekumenskega gibanja. Z nemškega jezikovnega področja se bo nato premestil na francosko, kjer bo v vseučiliškem mestu Fri-bourg maševal in se sestal z mladimi. Zadnji dan obiska (5. junija) bo preživel v Ženevi, kjer bo imel sestanek na sedežu Mednarodnega sveta krščanskih Cerkva.
priborili svobodo? V samoodpovedi in ljubezni! Ljudje se preveč zapiramo vase, za zidove. Otroški jok in vrišč naj bi nas zbudil, da bi znali pomagali drug drugemu. Marsikatera mati bi bila srečna, če bi ji dobra soseda kdaj ponudila pomoč pri varstvu otroka. Ta otrok bi ji mogoče vračal ljubezen in dobroto, ko bo bolehna in ostarela.
Zakaj je potrebno toliko domov za ostarele?
Ker nam manjka ljubezni!
Socialno ogrožene družine bi rade sprejele že rabljena oblačila, ki bi jih dale okoliške družine. Koliko otrok bi se lahko nasitilo s kruhom, ki ga odvržejo v smetnjake!
Otrok se hitro naveliča igrače, prav tako odrasli. Srečni pa smo, kadar smo v lepi naravi. Najlepši in najmogočnejši del vsega življenja pa je človek, zato cenimo njegovo življenje.
J. B. - Rakovnik, Medvode
Film o mladosti m. Terezije
Ekipa italijanske radio-televizije namerava v prihodnjih mesecih posneti televizijsko serijo iz mladosti m, Terezije v Makedoniji in na Kosovem. V pomoč ji bo albanski duhovnik Lush Gjergi, ki je nedavno objavil življenjepis m. Terezije v albanskem jeziku. Izšel je v Prištini, hrvaški prevod pa v Zagrebu.
be in zato je bil tudi program goriškega koncerta izrazito moderne oz. sodobne smeri. Poleg treh del tujih avtorjev smo lahko poslušali tudi dela jugoslovanskih oz. slovenskih skladateljev. Tu naj posebej omenimo Slavenskega Muziko, Miheličevo skladbo Stop time za rog in orkester (solist J. Falout) ter Petričevo Esquisses poe-tiques za oboo in devet instrumentov (solist Božo Rogelja). Zlasti zadnji dve deli sodita v izrazito avantgardno muziko ter dosegata izredne zvočne in barvne učinke.
Škoda, da se koncerta ni udeležilo večje število poslušalcev, saj je bilo izvajanje slovenskega ansambla res vrhunsko. Koncert je obenem potrdil, da imamo tudi Slovenci danes kaj povedati na tem glasbenem področju in da nikakor ne zaostajamo za drugimi evropskimi narodi. - Bgsl
»Števerjanski vestnik« štev. 2
Poleg tekočih novic kot »Števerjansko vino za avstrijskega državnega predsednika«, »Pustovanje in pustni voz«, »Cesta po namenih zakona o Osimu« najdemo v tej številki tri ponatise iz časopisja in sicer »Politika neodvisnosti rodi bogate sadove« (Naš tednik, Celovec od 12. marca 1981), »Politična razcepljenost globok vir težav (Novi list 18. dec. 1980) ter »Po vinski poti goriških Brd - Una sosta in ristorante« (Alto Adige illustrato, Verona 11. oktobra 1980). J. Z. iz Valerišča s fino ironijo v odprtem pismu opozarja na pomanjkanje javne razsvetljave v tem zaselku. Ironičen je tudi dopis »Tinče in Pepči« o pokopu Lovreta na letošnjo pepelnično sredo v Doberdobu. Župnik Anton Prinčič pa objavlja zgodovino Števerjana od leta 1500 do današnjih dni. Prav bodo bralcu prišli tudi nasveti za prvo pomoč.
Evharistični kongres v Lurdu
Od 16. do 23. julija bo v Lurdu mednarodni evharistični kongres, ki se ga bo zadnje dni udeležil tudi sveti oče. V Lurd bodo lahko šli tiste dni le udeleženci na ^kongresu in le ti bodo imeli pravico do stanovanja. Slovencem je dodeljenih 200 mest, od katerih jih 40 odpade na mladino do 25. leta starosti. To velja tudi za Slovence v zamejstvu in zdomstvu. Ta mesta je jugoslovanska škofovska konferenca že rezervirala v samem Lurdu.
Iz Ljubljane so nas povabili, naj se jim pridružimo tudi mi. Bivanje v Lurdu bo trajalo osem dni tj. od 15. julija zvečer pa do 24. zjutraj. Cena bo nekaj nad 15.000 dinarjev. Za mladino bo okoli 8.000 din, ker bodo bivali v šotorih in bodo sploh imeli poseben program. V Lurd in nazaj bi potovali z avtobusi. S prijavo je treba pohiteti, ker čas za prijavo v Ljubljani traja do 10. maja.
Kdo od naših bi lahko šel? Udeležba na kongresu bo bolj zahtevna kakor samo romanje, ki traja navadno le štiri dni. Vsekakor bi bilo škoda, če bi od nas nihče ne šel. V prihodnji številki bomo povedali, kje bi se lahko pri nas v Trstu prijavili. Poglejte tudi v »Družino«. - Lojze Škerl
S TRŽAŠKEGA
V	soboto 11. aprila ob 18. uri bo srednja šola »Fran Erjavec« v Rojanu priredila
PROSLAVO
150-Ietnice Levstikovega rojstva
Na sporedu je nastop šolskega pevskega zbora in Levstikov »Martin Krpan« ter vesele melodije v izvedbi ansambla »Modri slap«. Proslava bo v Marijinem domu v Rojanu, ul. Cordaioli 29.
Dva sočna ocvirka
/. V nedeljo 29. marca je bila na odprtem na Kolonkovcu v župniji Jezusa Delavca maša, ki jo je daroval g. Dušan Jakomin. »Primorski dnevnik« je zanjo napravil precej propagande in je 28. marca zapisal, da maša ne bo le verski obred, ampak bo tudi izzvenela kot nov in omikan protest zaradi seganja po slovenski zemlji. Kakšna je taka maša, ne vem. V misalu je vsekakor ni! V poročilu o tej maši pa piše »Primorski dnevnik« 31. marca, da je duhovnik »obhajal številne prisotne z domačim kruhom«. Ali smo res že tako napredovali v liturgični reformi?
2.	V »Primorskem dnevniku« 22. marca je prof. Jože Pirjevec posvetil pok. nadškofu Santinu članek. V njem pravi, da je bilo »našim duhovnikom zagroženo z "izobčenjem a divinis”, če bodo opravljali svete obrede v jeziku svojega ljudstva«. Ni mi znano, kje je našel ta podatek. Vsekakor bi me veselilo, ako bi nam razložil, kakšna cerkvena kazen je »izobčenje a divinis«. Škof Santin ni bil posebno prizanesljiv, ko je šlo za kazni, ki jih predvideva cerkveni zakonik, tako daleč pa le ni šel.
e. I.
OBIŠČITE
I. RAZSTAVO ROŽ IN CVETJA
Pripravila jo je Goriška turistična ustanova ob sodelovanju goriške občine. Razstava je odprta od 11. do 20. aprila in sicer v dolinici Korna (Valletta del Corno). Prvič bodo razstavljali domače in tuje cvetice.
Veliki teden v Gorici
Oljčna nedelja: ob 9. uri maša in slovenski pasijon pri Sv. Ignaciju; ob 12. uri pri Sv. Ivanu blagoslov oljk; ob 16. uri v stolnici zaključek tridnevnice in shod Marijine družbe.
Veliki ponedeljek in torek: od 16. do 17. ure v stolnici skupna ura češčenja; od 15. do 18. ure bo v Zavodu sv. Družine duhovno srečanje za dijake in dijakinje nižjih srednjih šol.
Velika sreda: od 15. do 18. ure duhovno srečanje za dijake in dijakinje višjih srednjih šol in ostale mladine v Zavodu sv. Družine.
Veliki četrtek: ob 20. uri pri Sv. Ivanu maša v spomin zadnje večerje; po maši do 22. ure češčenje Jezusa v božjem grobu za žene; od 22. do 23. ure češčenje, namenjeno predvsem moškim.
Veliki petek: ob 7. uri križev pot v stolnici; ob 15. uri pri Sv. Ivanu križev pot zlasti za otroke; ob 21. uri križev pot na goriški grad za vse vernike iz mesta; šel bo od stolnice na grad; sodelovala bo tudi slovenska mladina.
Velika sobota: ob 19.30 obredi pri Sv. Ivanu.
Velika noč: ob 6.30 vstajenjska procesija v stolnici, nato maša s petjem združenega zbora; procesijo bo vodil g. nadškof, ki bo tudi maševal.
Predavanje nadškofa dr. Šuštarja
V okviru predavanj teološkega tečaja v Gorici smo imeli zadnji dve sredi najprej predavanje dr. Jožeta Krašovca »S svetim pismom v 21. stoletje« ter naslednjo sredo predavanje ljubljanskega nadškofa dr. A. Šuštarja o zadnji škofovski sinodi in družini.
Dr. Krašovec je predstavil sv. pismo kot knjigo, ki bo zaradi svoje notranje človečanske vrednosti spremljala človeštvo tudi v tretje tisočletje kot ga je spremljala doslej. V njegovem predavanju smo pa pogrešali poudarek, da je sv. pismo predvsem knjiga božjega razodetja, napisana po navdihu Sv. Duha, in da je v tem edinstvenost te knjige, ki bo vedno nova, kot je vedno novo vse, kar je Bog ustvaril.
Naslednje predavanje ljubljanskega nadškofa Šuštarja je priklicalo v veliko dvorano Katoliškega doma lepo število poslušalcev. Dr. Šuštar je z njemu lastno bistrostjo pojasnil najprej, kaj so sinode škofov, njih nastanek in pomen. Nato je osvetlil delo zadnje sinode, ki je bila lansko leto v septembru in se je je tudi sam udeležil obenem z nekim hrvaškim škofom kot zastopnik jugoslovanske škofovske konference.
Sinoda je razpravljala o družini v današnjem svetu. Na njej je prišlo na dan, kako različni so pogoji, v katerih živijo danes družine v raznih delih sveta, in zato tudi kako je težko ali skoraj nemogoče dati kake praktične napotke, ki naj bodo povsod veljavni. Glede idejnih osnov družine (enoženstvo, nerazvezljivost zakona, zakonska zvestoba) ni dvomov. Težave nastanejo, ko je treba dati praktične napotke današnjim družinam. Navzoči škofje, nad 200 po številu, so po enem mesecu študija prišli le do nekega skupnega dokumenta, ki so ga izročili sv. očetu, ki naj nato izdela poslanico za celo Cerkev. Ta poslanica bi morala že iziti, a je še vedno ni. Tudi to priča, da je vprašanje zapleteno.
Predavanju je sledila debata, ki je bila živahna in dolga. Številni so posegli vmes z, raznimi vprašanji. To dokazuje, da naši ljudje zorijo in se za taka vprašanja zanimajo.
Podgora
Vtisi po škofovem obisku. Vsi smo še
pod vtisom izrednega doživetja ob škofovem obisku v naši fari. Škofova očetovska ljubeznivost ter njegov preprosti nastop in razumevanje za našo stvarnost so takoj osvojila naša srca. Z vsakim se je rad pogovarjal, vsakemu je stisnil roko, male je objemal in poljubljal.
V svojem zaključnem govoru v cerkvi je rekel, da je bil sprejem, ki ga je doživel pri obiskih in raznih srečanjih tako prisrčen, da se je čutil med nami kakor doma in da nam je hvaležen za veselje, ki smo mu ga nudili.
Ob obisku otroškega vrtca in osnovne šole si je s svojo ljubeznivostjo takoj pridobil zaupanje malih, s katerimi se je preprosto pogovarjal. Spraševal jih je o osnovnih verskih resnicah in priporočil skrb za potrebne črnske otroke v Afriki.
V	srečanju z mladino ji je priporočil, naj
se ne zanima samo za šport in družabna srečanja, ampak naj razširi svoj pogled tudi na potrebe domače Cerkve in Cerkve po svetu.
Posebno ganljiva so bila srečanja z bolniki in ostarelimi. Eden, ki za ta obisk ni bil posebno navdušen, se je po obisku takole izrazil: »Nisem mislil, da mi bo škofov obisk prinesel toliko veselja in zadovoljstva. To se je prav res splačalo.«
Pri vseh govorih je škofa vodila skrb za krščansko ljubezen med vsemi farani brez razlike, za vestno obiskovanje svete maše, za nadaljnje versko izobraževanje in za sodelovanje in soodgovornost v župnijski verski, dobrodelni in upravni dejavnosti.
V zvezi z našo narodno mešano župnijo nam je priporočil, naj se ne zapirajmo vase, ampak se velikodušno odpirajmo tudi tistim, ki niso istega rodu, pa nam je dano z njimi skupaj živeti kot bratje po veri v istem župnijskem občestvu.
Upajmo, da smernice, ki nam jih je nakazal, in vzpodbude, ki jih je dal, ne bodo sčasoma zbledele, ampak vedno bolj postale krepka resničnost.
Nov diakon
Goriški nadškof Cocolin bo v soboto 11. aprila podelil red diakonata študentu teologije Mauriziu Oualizza iz župnije Moša pri Gorici. Slovesnost bo v cerkvi sv. Andreja v Moši ob 18. uri. Pel bo župnijski zbor »S. Marco«.
Tri zanimive razstave
V Gorici so 1. aprila v prostorih Avditorija odprli razstavo plakatov. Gre za plakate raznih kulturnih manifestacij, ki so jih v barvah izdelali grafični umetniki. Razstava bo odprta do 14. aprila.
Druga razstava je v prostorih v ul. S. Clara 15. Tu so na ogled fotografije angleškega fotografa Davida Hamiltona. Razstava bo odprta do 12. aprila.
Tretja nadvse zanimiva razstava bo od
11.	do 20. aprila v dolinici Koma (Valletta del Corno). Nosi naslov »I. razstava rož in cvetja«. Svečano odprtje bo v soboto 11. aprila ob 11. uri, ki ga bo izvršil deželni odbornik za turizem in trgovino arhitekt Adriano Bomben.
Med razstavo bo še več prireditev. Tako bo v ponedeljek 13. aprila ob 20. uri v dvorani pokrajinskega sveta, Corso Italia 55 zborovanje pod naslovom »Ohranjevanje in valorizacija javnih in zasebnih zelenih površin«. Med drugimi predavatelji bo nastopil tudi dr. Vladimir Vremec, ravnatelj javnih nasadov tržaške občine. V torek 21. aprila ob 18. uri pa bo na goriškem gradu nagrajevanje šolskih tekmovanj (slike, fotografije, ureditev) o vrtnih gredicah. Sledilo bo predvajanje filmov: Gorica, gledana od drugih in Soča.
Razstava bo odprta ob delavnikih od 14. do 20. ure, ob predprazničnih in prazničnih dnevih pa od 10. do 20. ure.
Šport:
Ustanovitev športnega društva »Soča«
3.	aprila je bil ustanovni občni zbor športnega združenja »Soča«. V imenu pripravljalnega odbora je navzoče pozdravil Benjamin Černič in se prisotnim zahvalil za udeležbo. Pozdravil je predsednika ŠZ »01ympie« in predstavnika ŠD »Sovodnje«, ki sta novemu združenju zaželela plodnega delovanja in pripravljenost sodelovanja pri reševanju skupnih problemov.
Benjamin Cernic je obrazložil, da je do ustanovitve prišlo zato, da bi na ta način povezali športnike in športne delavce vseh vasi sovodenjske občine, saj se mladina in še posebej dekleta niso mogla športno udejstvovati. To bo še veliko bolj možno, ko bo dograjen športni center v, Sovod-rijah, ki bo na razpolago vsem športnim društvom, ki delujejo v sovodenjski občini.
Pozdravom in poročilom je sledila odobritev društvenih pravil. Nato so prišle na vrsto volitve odbora, nadzorstva in razsodišča.
V	upravni odbor so bili izvoljeni: J. Maraž, M. Černič, B. Černič, I. Ferlat, S. Čevdek, Devetak, L. Kogoj; v nadzorni odbor L. Tomšič, M. Černič, O. Pavletič; v razsodišče pa I. Tomšič, B. Černič, Devetak.
Sledil je razgovor o delovanju odbora in o možnih športnih panogah združenja.
Ekumensko potovanje v Grčijo
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda s sedežem v Gorici in Trstu vabi na letošnje desetdnevno potovanje v Grčijo. Potovanje bo od 21. do 30. avgusta. Udeleženci, ki jih bosta spremljala poseben vodič in duhovni asistent, bodo spoznali trojno podobo Grčije: klasično, po poteh apostola Pavla in ekumensko.
Klasična Grčija. Vsa evropska in zahodna ter deloma vzhodna civilizacija izvirajo iz stare ali klasične Grčije. V Grčiji je bil začetek leposlovja, modroslovja in umetnosti. Obiskali bomo stara mesta kot Korint, Epidauros, Olimpio, Micene, Atene, Delfi, Nauplia in Patras.
Mesta, ki so znana po apostolu Pavlu in kjer se je apostol mudil ter vernikom napisal pisma iz rimskega ujetništva: Korint, Atene in Solun.
Verska in ekumenska srečanja: obisk znamenitih samostanov Penteli, Dafni (tu je svetovno znana freska Kristusa Vladarja), bizantinski muzej v Atenah ter samostani Meteora (vklesani v visokih skalah). Srečali se bomo s pravoslavnimi Grki in Grki vzhodnega katoliškega obreda. Obiskali bomo Solun, rodno mesto sv. bratov Cirila in Metoda. Tu so šele pred nekaj leti zgradili cerkev v njuno čast.
Vse potovanje bo nudilo veliko kulturno in ekumensko izobrazbo. Vpis se zaključi zadnji teden v maju. Cena potovanja z vso oskrbo je 580.000 lir. Udeleženci bodo dobili točen spored. Vpisuje se na sedežih ACM v Gorici in Trstu.
Romanje na Sicilijo in v Pompeje
Prvi avtobus je skoro poln. Vse kaže, da drugega avtobusa ne bomo napolnili. Zato svetujemo, da kdor še odlaša, naj se takoj prijavi. Zgodi se mu lahko, da ne bo več dobil mesta. S potovalno agencijo smo dogovorjeni, da vpisovanje nepreklicno zaključimo 31. maja. Če ne bo dovolj interesentov za drugi avtobus, bodo samo pogojno vpisani vsi, ki se bodo javili, ko bo že oddanih 53 mest v prvem avtobusu.
OBVESTILA
Prošnja poverjenikom »Pastirčka«. S prihodnjo številko bo mladinski list »Pastirček« zaključil novo leto svojega izhajanja. Žal pa marsikdo še ni poravnal letošnje naročnine. Vse zamudnike uprava lista prosi, naj to čimprej store. Napravili ji bodo veliko uslugo in storili svojo dolžnost. Lepa hvala!
V	Društvu slov. izobražencev v Trstu, ul. Donizetti 3 bo v ponedeljek 13. aprila ob 20.15 govoril g. Lojze Zupančič o turinskem svetem prtu.
Igro Ivana Mraka »Proces« bo SSG iz Trsta uprizorilo v nedeljo 12. aprila ob 18. uri v cerkvi na Repentabru, v ponedeljek 13. aprila ob 20. uri pa v cerkvi na Proseku.
SSG iz Trsta bo uprizorilo v Kulturnem domu v Trstu tragikomedijo »Partija remija« v petek 10. aprila ob 17. uri abonma red I, v soboto 11. aprila ob 20.30 red F in v nedeljo 12. aprila ob 16. uri red G.
SLOKAD (Slovensko karitativno društvo) iz Trsta sporoča, da se te dni vrši vpisovanje za počitniške kolonije slovenskih otrok. Starši naj se javijo na šoli in s pomočjo učiteljstva izpolnijo prošnjo za kolonijo. Starši naj izjavijo v prošnji, kam želijo poslati otroka na počitnice: ali v Drago fSlokad) ali v Comeglians (Vincencijeva konferenca) ali v Šempolaj (Slov. dobrodelno društvo). Naj ne čakajo konca šolskega leta za vpis, ker si samo naložijo veliko opravil. Najboljše in najlažje je vpisati takoj otroka v šoli! Tudi letos bodo v Dragi v juliju deklice, v avgustu dečki. Slokad vabi dobre in pridne osebe, ki ljubijo našo mladino, da se prijavijo za delo v koloniji.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiHiiiiniiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii Postni govori na radiu Trst A
Prihodnji teden se bodo zaključili postni govori, ki so jih imeli vsak torek in petek ob 15. uri slovenski duhovniki, ki živijo v Rimu, o sv. maši.
Petek 10. aprila: Sv. maša je hkrati hvalna, zahvalna, prosilna in zadostilna daritev (Janez Popri jan).
Torek 14. aprila: Kaj nam pove somaševanje in kaj ponazoruje? (Janez Poprijan).
Veliki petek 16. aprila: Odrešenjska skrivnost se ponavzočuje v sveti daritvi -nedeljska daritev pa je praznik vstajenja, velikonočne skrivnosti (p. Roman Žužek).
Pastirček štev. 7
Ta številka, predzadnja tega letnika, ima močno velikonočno obeležje. Prve strani opozarjajo na ta največji praznik krščanstva. Med njimi je na katehetski strani spis »Pregnana žalost«. Ker je 25. aprila praznik evangelista sv. Marka, je govora tudi o njem. Zelo tehten je članek Ljube o prizadetih, ki naj bi bil prispevek za Mednarodno leto prizadetih in invalidov. K. Humar pa poroča o mogočnem prazniku naše mladine v Trstu 15. marca letos.
Pripovedni spis »Ošpice v gosteh« je prispevala Anamarija Zlobec, pesmi pa Z. Saksida »Pesem o vetru«, Ivanka Zavadlav »Sveti dan velikonočni« ter Ljubka Šorli »Kdo dal mi bo roko?«. O glasbeniku skladatelju Emilu Komelu piše M. Perat, kako prede pajek svojo mrežo, pa razloži Hubert Močnik. »Pastirčkovo pesem« je uglasbil Ivo Bolčina na besedilo Ljubke Šorli. Glasi se »Kukavici«.
Jana .vabi otroke na II. Pastirčkov dan, ki bo letos 10. maja popoldne na Opčinah v Finžgarjevem domu. Opozarja jih tudi na nagradni natečaj za naslovno stran prihodnjega letnika. Obenem otroke pohvali, da so poslali toliko dopisov in risb, da vsi kar ne bodo mogli priti na vrsto. Končno jim izreka velikonočna voščila: naj bi bilo njihovo veselje lepo kot pomladno sonce.
-jk
ROMANJE V LURD
od 29. aprila do 2. maja
Ob sodelovanju raznih župnij v Sloveniji prireja ljubljanska potovalna agencija Kompas konec aprila romanje v Lurd. Ker je še nekaj mest na razpolago, vabi k udeležbi tudi zamejske romarje. Potuje se z letalom z Brnika tja in nazaj. Cena 7.400 Ndin na osebo. Potreben je seveda potni list, ker mora potnik v Slovenijo.
Prijave sprejemajo in potrebne informacije dajejo: župnijski urad Bazovica, tel. (040) 226117; g. Stanko Zorko, Rojan, tel. (040) 414646, trgovina Fortunato v Trstu in uprava »Katol. glasa« v Gorici.
DAROVI
Za Katoliški glas: J. J., Boršt 10.000 lir. Za Katoliški dom: N. N. 9.000; N. N. 3.000; N. N. 3.000; N. N. 5.000; N. N.
5.000 lir.
Za Našo pot: M. B., A. P. in Štefanija iz Podgore 30.000 (vsaka po 10.000) lir.
V	spomin na pok. Josipa Mavca: družina Krapež za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu 30.000, za svetoivanske skavte in za skavte Prosek-Kontovel pa po 20.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Ivanka Škabar-Latino 10.000; Lojzka ob 3. obletnici smrti moža Pepija Škabar 30.000 lir.
Za orgle v Bazovici: šmolčevi 7.000; Pie-rina 2agar-Nojzova 5.000; Viktorija Milkovič, Gropada 20.000; Karlo Kalc-Gospodov 15.000; Avguština Kalc, Gropada 12.000; Marija Križmančič-Štefanova 7.000 lir.
Za Slomškov dom v Bazovici: Albina Ribarič 50.000; Krožek bolnikov iz Trsta
30.000 lir.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu:
Justina Negode 5.000 lir.
Za slovenske misijonarje: Cilka Kovač ob smrti Marije Ambrožič iz Vrhpolja
10.000 lir.
Za lačne po svetu: N. N., Rupa 5.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
^MbTFSH
Spored od 12. do 18. aprila 1981 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Oddaja o Benečiji. 11.00 Mladinski oder: »Mojca in čudodelni naprstnik«. 11.30 Nabožna glasba. 12.00 Narodnostni trenutek. 14.10 »Radio klopotača«, 15.00 Šport in glasba.
Ponedeljek: 8.10 Kozmetika in dobro počutje. 10.10 Koncert. 12.00 Kulturni dogodki. 12.40 Slovenska imena naših krajev.
13.20 Primorska poje. 14.10 Otroški kotiček: Tik-tak. 14.30 F. Tomizza: »Boljše življenje«. 15.00 Glasbeni ping pong. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Komorni zbor RTV Ljubljana. 18.00 Kulturno pismo.
Torek: 8.10 Marijine božje poti v naši deželi. 10.10 Oddaja za otroški vrtec. 10.20 Komorna glasba. 11.35 Paleta orkestrov.
12.00 Četrtkova srečanja. 12.30 Melodije od vsepovsod. 14.10 Odraslim prepovedano!
15.00 Postni govor. 16.00 Mladi pisci. 16.15 Romantični trenutek. 16.30 Rezervirano za.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Nove plošče.
18.00 Hugo von Hoffmannstahl: »Salzburški veliki oder sveta«.
Sreda: 8.10 Svetovni dogodki v začetku stoletja v poročanju »Edinosti«. 10.10 Koncert. 10.45 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole. 12.00 Pod Matajurjan. 12.30 Melodije od vsepovsod. 13.20 Naši zbori. 14.10 Iz zakladnice slovenske mladinske literature.
14.30 J. Jurčič: »Deseti brat«. 15.00 Nove plošče. 16.00 Slovenska literatura v Italiji.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mladi izvajalci; Primorska poje.
Četrtek: 8.10 Slovenska društva v Trstu in okolici. 10.10 Simfonična glasba. 12.00 Glasbeni trenutek doma in drugje. 14.10 Mladi pred mikrofonom. 14.45 Problemi slovenskega jezika. 15.00 Glasbeni revival.
16.00 Psihologija predšolskega otroka. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Četrtkova srečanja. 18.30 Kulturne rubrike naših tednikov.
Petek: 8.10 Mednarodno leto invalidov.
10.10 Dvorak: Stabat Mater. 12.00 Na goriškem valu. 12.30 Melodije od vsepovsod.
13.20 Seghizzi 1980. 14.10 Otroški kotiček: Kje je napaka? 14.30 J. Jurčič: »Deseti brat«. 15.00 Postni govor. 15.15 Romantični trenutek. 16.00 Mirko Mahnič: »Vinska žalostna z alelujo«. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Mi in glasba. 18.00 Kulturni dogodki. 18.40 Slovenska imena naših krajev.
Sobota: 8.10 Sto let telovadbe. 10.10 Koncert. 12.00 Glasnik Kanalske doline. 14.10 Otroški kotiček: Tomi na obisku. 14.30 Gremo v kino. 14.40 Glasba od A do Ž. 16.00 «Up naj vam bo zvest prijatelj, maestro!«
16.30 Poslušali boste. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Slovenski zbori. 17.30 Na goriškem valu. 18.00 Felicita Vodopivec: »Hodi za menoj«. 18.45 Vera in naš čas.
★
Za Dom p. Leopolda pri Domju: N. N„
Kolonkovec 10.000; Viktorija Vascotto, Trst 20.000; Frančiška Cerkvenik, Trst 3.000; N. N., Trst 20.000; družina Medica, Pulje 4.000; N. N., Trst 10.000; Marija Primožič, Trst 10.000; Meri, Trst 10.000; Anica P., Trst v zahvalo 20.000 lir.
Za cerkev v Novi Gorici: brata Jožko in Oskar ob obletnici smrti mame Štefanije Prinčič 50.000 lir.
Iščem stalnega vrtnarja za nego vrta okrog hiše. Klicati zvečer okrog 19. ure tel. 83019.
OGLASI
/Ja vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 15 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
KMEČKA BANKA
Ustanovljena leta 1909
GORICA	Korzo	Verdi,	51
Telefon:-84206 - 84207 - 85383 Telefon menjalnice; 83909 Telex 460412 AGRBAN
VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA
RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI