Issusd dallj ozoopt PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški In u pravniški prostori: »667 South Lswndals Am Offloa ©f Publicattoo: M87 South Lawadala An Talephona, Rockwsll 4S04 LETO—YSAB XXXVI. Cona lista Jo *t.00 •t Chicago. matter Jamar/ IS. IBM, at 1*a s. i«t». CHICAGO 23. ILU PONEDELJEK. 31. JULIJA (JULY 31). 1944 8ubscrlptlon $6.00 Yaarlj ŠTEV.—NUMBER 146 Acceptanco for maillng at special rate of nostegs providod far in aoetion 1103, Act of Oot 3,191T, sutborisod on Juns 4, 1016. =3P Sovjetsko armado invadiraie ozemlje Vzhodne Prusije! Rusi zasedli Kolbiel v bližini Varšave, poljskega i glavnega mesta. Tri nemške divizije v pasti Akcija 0 naČTtlh pri Brest Litovsku. Nacijska oborožena sila j okrog 300,000 mož v pasti v Latviji in Esto- j demobllizacHe ni ji.—Oklopni oddelki ameriške armade dro- ' be odpor sovražnika v Normandiji. Bitka za posest Pize v razmahu.—Washington naznanil bombni napad na industrijska središča v Mandžuriji LONDON. 31. Jul.—Enoto tretjo sovjetsko armade, kateri poveljuje general Ivan Čarnlahov-ski. 37 lot star Itd, so udrlo v su- mesta Litve. Poznejša naznanila ne omenjajo tega mesta. Zavesniškl stan v Normandiji. 29. jul. — Oklopni oddelki walsk} trikot Vshodne Prusije v prve ameriške armade, katere ofonslvL v katar! so bili Nemci poveljnik je general Omar N. pognani is 300 naselbin na 68 Bradley, drobe odpor nemške si-rollJ dolgi fronti. Uradni lcomu- le pri Coutancesu, pravi uradni nilce, objavljen v Moskvi danes komunike. Ameriške topniške zjutraj, pravi, da so Rusi prodrli baterije bruhajo izstrelke na sodem milj daleč na osemlju nemške pozicije na južnovzhod-omonjenaga trlkota, ki so ga ni strani Coutancesa, letalci pa Nemci odtrgali od poražene Polj-1 mečejo bombe na nemške voja- ške 1. 1939. Prvi ruski vojaški oddelki ao oddaljen! samo 24 milj od predvojne nemške Vzhodna Prusije. Okupirali so Glby. strstegično mesto, po razbitju nacilakih bojnih linij. Lavo krilo ruske armade Je udrlo v Slajonovo, ki ške koncentracije. V akciji proti Nemcem je šest ameriških oklopnih kolon na ozemlju v obsegu 200 kvadratnih misij. Te so zavzele Tessy na zapadni strani reke Vire, deset milj južno od St. Loja, in se približale Avranchesu. Britske in kanadske čete so od- Caena. bližini leži pet milj vshodno od Kovna, glavnega mesta Litve, ln Boblkl, b le nem5ke "aPade ns svoje po- ' ■ Ivinna Ma intni ofroni Paan. pet milj Jušnovshodno od Kovna. Druge sovjetska kolone ao dospele do oaemlja, a katerega ee vidi Varšava, v prodiranju proti Berlinu. Nekatera ao udrle še v predmestja Varšave. PEARL HARBOB, HAVAJI, 31. Jul—Ameriške čete ao nasedla polotok Orote. J _ tališče na otoku Guanau ln luko Apro, poroča glavni stan admirala Cheaterja W. Nlmltsa. Poročilo dostavlja, da ameriški pomorščaki drobe odpor Japonska sila na otoku Tlnlanu. Dve tretjini otoka ata v ameriških rokah.. ? Uradna veet trdi, da ao bombe ameriških letalcev porušile industrijska objekta pri Mulcdenu, Mandžurija. Sodi ae, da bo vse-lo več mesecev, predan bodo poškodovana naprava popravljene zicije na južni strani Ljute bitke divjajo Verriersa. Rim. 29. jul. — Topniški dvoboj se je razvil ob reki Arni v zvezi s prvo fazo bitke za poaest Pize, starodavnega i talij enakega mesta. Vatikan je apeliral na Nemce ln zaveznike, naj priza-nesejo Pizi. Florenca, zgodovinsko mesto in umetniško svetišče, se bo mor da izognila razdejanju, Nemci so jo proglasili za odprto mesto in pričakuje se, da se bodo u maknili, kadar bodo zavezniki porušili zunanje utrdbe. Britske, novozelandske in južnoafriške čete se bližajo Florenci z južne strani. Te kontrolirajo vse hribe nad mestom. Pearl Harbi« mške obrambne črte ao bile Uradniki kompanije ao isto-zdrobljene v tem sektorju fron- časno naznanili, da bodo tovarne te obnovile obrat. Oni delavci, ki Moskva je naznanila, da je bodo vztrajali v stavki, bodo od-7000 Nemcev padlo v bitki z Ru- puščeni. si, .1000 pri Brest Litovsku. Ru- Stavka ae je pričela zadnji w ao v zadnjih dveh dneh oku- pondeljek, ko je 400 delavcev v pirah čez tisoč vasi in naselbin, eni tovarni odložilo orodje Hadio Berlin je naznanil umik j znak protesta proti odalovitvl nemških čet iz Kovna, glavnega dveh nadzornikov R. J. Thomaa, Buenos Alres. Argentina, 29. jul. — Vlada je ponovno zavrnila obdolžitve, da daje zaslombo in potuho nemškim in japonskim agentom ter špionom in nagla-sila, da ne bo revidirala avoje politike. Zunanji minister Or-lando Peluffo je prej izjavil, da se Argentina ne bo udala pritisku iz VVashingtona. Na glavnem trgu Buenos Al-resa so se vršile protiameriške demonstracije, katerih se je u-deležilo več tisoč oseb. Demon-strantje so nosili zastave in raz pečevali letake z besedilom izjave zunanjega ministra, v ka teri je pobijal očitke ameriškega državnega departmenta, da se je Argentina izneverila za vezniški stvari in da pomaga Nemčiji in Japonski. V teku demonstracij je eksplodirala bomba pred uradom fista La Nacion. Ranjen ni bil nihče, toda pretres je razbil Jipe v oknih poslopij v bližini. Washlngton, D. C., 29. jul. — Uradni krogi so izjavili, da je Argentina, ki še podpira osišče n s tem ograža solidarnost držav zapsdne hemisfere, zapravila pravico do soudeležbe na konferencah Združenih narodov v povojni dobi. | Državni tajnik Hull )e prej ostro obsodil politiko argentinske vlade predsednika Edelmira Farrella Očitno Je, da Argentine bo imela nobene besede konferenci reprezentantov 29. jtil. - Naciji so razkrili imena treh visokih vojaških častnikov, ki bo skovali zaroto proti Življenju diktatorja Hitlerja, katera pa se je izjalovila. Ti so nameravali zaseči tudi komunikacijsko omrežje glavnega poveljstva v Berlinu ln parallziratl vso nemško oboroženo silo z enim udarcem. Vojaški častniki, omenjeni v radijskih oddajah, ao bili: General Ludwig Beck, bivši šef generalnega Štaba, ki bi bil postal načelnik civilne uprave v Nemčiji, če bi bila revolta uape-la. On se Je uatrclil v glavnem stanu vrhovnega poveljstva po aretaciji. General Friedrich Hoeppner, bivši poveljnik oklopnih zborov, ki je bil odstavljen ob koncu leta 1941 zaradi "atrahopetnega u-mika na vzhodni fronti." On se nahaja v ječi, kjer čaka kazni. General Olbright, šef zalagal-nega departmenta nemške arma de in vrhovni poveljnik oborože ne aile na notranji fronti. On je omenjen kot Vodilni zarotlk ker je lahko dajal zavajalne u-kaze. Olbright je bil ustreljen v glavnem atanu svojega povelj stva v Berlinu po obravnavi pred vojnim sodiščem. Olbright je bil Usti general, e katerem je propagandni miniater Goebbela v avojem govoru po radiu dejal, da je aabotiral veli ke odločitve. On je dal zarotni kom navodila glede zaaege voja ških ustrojev. General Beck je bil poalan pokoj 1. 1936, ker je kot šef generalnega štaba vodil opozicijo proti okupaciji Avstrije. On bil tudi proti zasegi Čehoslova kije ln naglašal, da nemška ar mada še nI pripravljena. V ti stem letu je nemško vrhovno poveljstvo izgubilo svojo neodvisnost in se je moralo pod vreč dominaciji voditeljev nacijske stranke. Btockholm, ftvedska, 29. jul — Prvi dekret, nanašajoč se na totalno nemško mobilizacijft, bil uveljavljen. Ta določa mo bilizacijo žensk za vojna dela in vojakov na frontah za gradnjo mostov in popravljene ceat, de la, ki so Jih doslej opravljali čla ni nacijskih delavskih organiza cij. Ameriški general ubit v Franciji Waahington, D C., 29 Jul. -Vojni departrnent Je naznani da Je bil general Lealey J. Mc Nair ubit na francoski fronti Zadela in ubila ga Je aovražna krogla, ko je vodil ofenzivne o peracije ameriških čet pri Les-sayju. McNair Je bil star 61 let In se je udeležil tudi prve svetovne vojne, On je bil ranjen aprilu preteklega leta v akc! proti nemški sili v severni Afr ki, a je kmslu okieval in se vrni na bojišče. p --- - Partizani se izkrcali na na Amerike in latinskih republik, ki se bo vršila v jeseni in na ka- j na polotoku teri bo rszprsvs o ustanovitvi organizacije, ki bo reševala a-ameriške probleme In sprejele zaključke o zaščiti zapadne he- misnns. predsednik mednarodne avtne unije, in Paul E Mi!ey, pokrajinski direktor unij CIO. ste ob- Nemcev. London, 29 jul. — Jugoslo-vanski pertlzani so se izkrcsll na polotoku Plje*icu ob obrežj Jadranskega morja, se glssi ns znsnilo iz glsvnega stane mar šsla Tita, poveljnika jugoslovanske osvobodilne armade V o-peracijsh ao ubili 69 In ujeli 70 Naznanilo dostavljs, Domače vesti Oblaki Chicago. — Frank Barblč, gl. odbornik in dopisovalec, je v četrtek obiskal gl. urad jednote ln uredništvo Prosvete. V Chicago prišel na počitnice. Padla na bojišču Gallup, New Mexico. — Društvo 120 SNPJ je zadnji meaec zgubilo dva Člana na evropakem bojišču. Kot naznanju vojni departrnent atarŠem, je bil 24. ju llja ubit v akciji Pvt. Charles Matkovich. Enako žalostno poročilo je prejel Matt L. Plese, predaednik društva, da je bil njegov pogrešani ain, Štabni aar-žent Joe J. Pleae ubit 1. julija v tallji. Poročilo omenja, da je bil odlikovan a srebrno zvezdo za svojo galantnost v akciji. Ko njegova Četa izgubila v akci 1 vse oficirje, jI je on stopil na čelo in jo reorganiziral. Pod nje-;ovim vodstvom je odbila vae napade in obdržala pozicijo skozi sedem dni. Ia Clevelanda Cleveland. — V mestni bol nišnici je umrl Anton Pucel, star I 3 let in doma iz vasi Vinc pri Sodražici, odkoder je prišel Cleveland » pred 30 leti. Bil je dolgo bolan ln član društva WOA. — Dne 26. junija je bil > Franciji ubit ,Pvt. Stanley Zu pančič, sin družine Ignac Zupančič, 6708 Bonna ave. V ar madl je bil čez leto dni, preko morja pa od lanakega decembra toleg staršev zapušča dva bra ta, od katerih je eden nekje na Pacifiku. — Lahko ranjen je bi Franciji 8. junija Pfc. Joaeph Godic, star 35 let ln aln družine Charlea Godec, 15622 Saranac rd. — Na Salpanu je bil 24. ju nija reano ranjen saržent John ftajatovto, aln Julije Sajatovlc 15714 Calcutta ave. Pri vojakih nahaja od 1941, preko morja pa od marca 1942. t- Na Nov Gvineji je bil-23. aprila lahko ranjen Cpl. Edwin Novlnc, 191 Kewanee ave. Nov grob v Chicagu Chicago, — Dne 26. julija Je umrl Frank Ribich st., ki je dal čaaa bolehal. Rojen je bil v Iha nu pri Domžalah ln v Amerik je živel 44 let. Zapušča ženo, si na ln hčer, oba poročena, tr: vnuke in aestro v Callforniji. Stettihius postane načelnik misije Razgovori o ustanovitvi mednarodne organizacije Waahlagton/ D. C.. 29. jul. — Državni tajnik Hull je naznanil, da bo Edward R. Stettiniua, državni podtajnlk, izbran za načelnika miaije ameriških vešča tov, ki bodo prihodnji meaec konferirall z reprezentanti Ve-ike Britanije, aovjetake Ruaije in Kitajske o načrtih glede u atanovitve mednarodne organi zacije, ki naj bi vzdrževala red n mir po vaem avetu po zaklju Jen ju sedanje vojne. Hull je na sestunku s časni kar ji izjavil, da člani misije Še niso izbrani. Koliko članov bo mela misija, državni tajnik ni povedal. Za načelnika britske misije je bil imenovan Alexander Cado gan, tajnik mlniatratva za zuna nje zadeve. Ruaija tn Kitajaka še nlata naznanili imena članov svojih misij. Turčija pred važno odločitvijo Vstop v vojno na strani zaveznikov Ankara, Turčija, 29. jul. • Franz von Papen, nemški posla nik, je dospel sem z letalom lz Instanbula, ko ao ae začele širiti govorice, da bo Turčija pretrga la diplomatične odnošaje z oai ščem in stopila v vojno na stra ni zaveznikov. Vse kaže, da Je Turčija na pragu važnih odločitev. Prelom med njo ln Nemčijo Je najbrže blizu. V Ankari trdijo, da se Bolga rija pripravlja za umik ia vojne Kumunlja je tudi v škripcih Vse kaže, da sta se obe navel čall vojne, ker vidita znamenja da Je poraz nacijake Nemčijo ne izbežen. Poročilo, ki pa še nI potrjeno pravi, da je Turčija poslala po sebno mialjo v Moskvo, kstere člsni ae zdaj posvetujejo z vodi telji sovjetske Rusije glede vstopa Turčije v vojno. Preiskava stavke v Springfieldu odrejena Sprlngfield, III., 29 Jul. — U-rsdnikl odbors za vojno produkcijo so odredili preiskavo stavke ČLANI POLJSKE. VLADE SE UDA-I U PRITISKU Odpotovali »o v Moskvo na vaina potvtovanja STALIN KONFERI. RAL S POLJSKIM ODBOROM Dewey okrcal kon-grešnika Fisha Intenzivna kampanja republikanske stranke Albany, N. Y„ 29. Jul. — Go-verner Thomaa E. Dewey, predsedniški kandidat republikanske stranke, je javno okrcal kongres-nika Hamlltona Fisha, republikanca, ki representlra 29 kongresni distrfkt, In apeliral na volllce, naj ga porazijo pri primarnih volitvah prihodnji torek. Dewey je v izjavi obdolžil F1 sha, da je zaneael raana in verska vprašanja v kampanjo ia ponovno nominacijo, kar je neameriški čin. Flah je namreč v razgovoru z dopisnikom new yorškega lista Post udsril po žl dih in naglaail, da ae navdušu jejo za predsednika Rooeevelta. MPreož!gom vasi Kieaoure v dlatrik-tu Kaatoriji po poročilu, ki ga je dobil grški informacijski u-rad v Londonu. Cez 250 žensk in otrok je Izgubilo življenje v požaru. Moški ao pobegnili v hribe v veri, da ImmJo Nemci prizanesli ženakam In otrokom • Nemci ao ra^iejaU ln požgali vaa po bitki med grškimi gerilci in vojaško atražo. V tej sta bila ubita dva nemška vojaška stražnika. Grški urad je dobil poročila o divjanju naetjakega terorja v drugih krajih. več sto delavcev proti Wagner premier Churchill In predaednik aodila stavko Mlley je za pretil, da so partizani n-okupirall Gla-;Iron Co., katero je »klicala unl-. Ria^velt kmalu aeatala In kon-- - 71 - ■ -------»—« —'ji Ameriške delavske federacije, fetirala o poteku vojnih opera- da bodo uradniki krajevne avtne moč, mrsto v zsj>adni Bosni, po ^ A odstavljeni če ne bodo porazu sovražnikov ln razbili Kompanija, ki Je udeležens v vrnitve dvs ž*l#»zniSke mostovs na pro- vojni produkrijl, je morals za- unije storili korskov glede stavkarjev na delo gi, ki vodi Iz Brčka v Vlnkovce. preti tovarno zaradi stavke. clj ter drugih zadevah, Rrltski uradni krogi niso komentirsli napovedi. Ruska vojaška misija v Franciji Ca*n, Francija, 29 Jul. — Ru-aka vojaška misija je doepela v Francijo ln obiskala kraje na južni strani Caena, kstere bo okupirale britake in kanadake čete člani misije bo Mil potem gostje na kosilu v kanadskem glavnem stanu. PBOSVItA ponedeljek, 31. JULIJA ' PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IU LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Or.«. d ud publiahod by Slo»~ Natioml B*-ttt Sod.tr HvUnin* ae Zdrušene driave (lave. Chlc^) to Es«do SMO na UtfttOO n pol lote 11-40 m četrt Wtoi M Cblcago ZJZ ca VtM M Wlo Uto. 1371 sa pfc leta, se tooeemstvo MJO. S^SipiL" for .h. United States (aKcOptChleago) and CmaadM UM par foar. Chicago and Cook County I7JS P" toreign countries $9M por year. . lWMroč«iih C«na oglasov po dogovoru.-ltokoplel to i«n.rocrmn člankov ao na vraiajo. Rokopisi literarne ^^J6^* ^JS drVmT paami Ud.) aa "-lo pošiljatelju lo v slučaju. te )o pritottl AdvStlamu rataa on »gfmonl-Maiiuscrtpts otcommunlcailons ,1[Wl uMolieitad artkles wUl not bo retorned. Othor manuscrlpu ir^ pur.. «h*o accompanled by seli addsessed and aUmpod envelope. Naslov na vae. kar ima alik ■ Uatoaai PROSVETA 2057-59 So. Lawndalo Ara. Chlcago 20. Ullnola MEMBER OF THE FEDERATED PREM Poljska zamejna vlada na klinu Ob naglem prodiranju ruskih armad na Poljskem, je poljska zamejna vlada vH^ndonu kar čez noč obvisela na klinu kot pozabljen klobuk. Znašla se je na cesti med izobčenci in je le malo upanja, da bo kdaj priznana po oni velesili, ki že določa bodočo usodo ne samo nesrečne Poljske, marveč tudi velikega dela ostale Evrope. O Poljakih imajo mnogi ljudje slabo, zanlčljivo in zafrkljivo mnenje Smatrajo jih za narod ignorantov, hlapcev, slabičev, politične in verske reakcijč-^sploh za ljudi, ki niso vredni drugega kot batin in izkoriščanja. Taka sodba nt samo zgrešena, marveč tudi zelo krivična. Dejstvo je, da so poleg Dancev Poljaki edini narod v vsej pod-jarmljenl Evropi, med katerimi ni Hitler mogel najti niti enega kvlzllnga, ki bi pa postavil "na čelo kvizlinškegg režima. In taka je Poljska poleg Dancev edina podjarmljena država brez kvizlin-ike vlade. Poljaki so na to Ishko ponosni in tudi zgodovina bo to dejstvo sigurno zabeležila z debelimi črkami. Noben drug podjarmljen narod, čeprav se v svoji šovinistični domišljiji postavlja visoko nad Poljake, se ne more ponašati s tem lekordom. Hitler je povsod našel kvizlinge: med Norvežani, Ho-landci/Francozi, Belgijci, Cehi, Slovaki, Ogrl, Slovenci, Hrvati, Srbi, Albanci, Rumunci, Bolgari, Italijani. Edino med Poljaki in Danci ne—o yes, tudi med Grki ne. Torej vsi oni, ki gledajo nizdol jia Poljake in se radi o njih izražajo zaničljivo, naj malo premislijo ts dejstva in tudi malo pregledajo med svojim lastnim narodom; če to store in če jim Je kaj za resnico in objektivnost, bodo klonili glave in postalo Jih bo •rsm. Kajti narod, kl v tej največji preizkušnji svojemu teptalcu in uničevalcu ni hotel dati ni kakšnega kvizlinga, ni narod hlapcev ne slabičev, marveč je vreden svojega spoštovanja. Nesreča za Poljake, za nas in za splošno svetovno javnost Je, da poznamo, in še te površno, le ono, kar je slabega v poljskem narodu. njegove dobre lastnosti, njegovi močni značaji in njegovi heroični stoletni boji za lastno neodvisnost in samobitnost so nam pa zapečatdha knjiga. In nI ga naroda v Evropi, vsaj ne od konca stednjega veka, ki bi bil že tolikokrat razkosan in tako teptan z vseh strani kot je bila to usoda Poljakov do današnjega dne. To, kar se Je na primer s Slovenci zgodilo leta mi—razkosanje na tri dele s ciljem totalnega uničenja našega naroda—skozi tsko usodo so šli Poljski že večkrst v zadnjih treh stoletjih. Sploh io bili do zsdnje vojne skoraj ves čas razknsani, zaničevani in teptani po svojih treh mogočnih sosedih—Rusiji, Nemčiji (prej Prusiji) in bivši Avstro-Ogrskl. Povrhu pa so bili še brezpravni sužnji in tla-Čani domačih grofov ln druge poljske žlahte, kl Je narodu pila krt lz vseh delov telesa in ga tiščala k tlom. In če se je la narod v svo|i večstoletni agoniji vrgel v naročje timske cerkve, ni nič čudnega, kajti ona je bila edina, ki mu je dajala tolažbo z obljubami, da bo užival raj pa po smrti. Da je bila cerkev v službi reakcije, to ne izpremlnja tega dejstva. To vlogo je pač igrala vedno in povsod. Sploh se od nobene cerkve ne more pričakovati, naj man i oa od rimsko-katoliške, da bi igrala icvolucionarno vlogo in se borils za svobodo naroda, za svobodo tlačenih. Sicer so sem na tam Izjeme, ki pa ne izpodbljejo splošnega pravilu. Posledice tega večstoletnegu zasužnjen ju, zatiranja in razkosanja (Htljnkega nariKla »o seveda še danes vidne. To je neizbežno, kajti /adnja vojna ni Poljakom prinesla drugega kot le uresničenje njih namdnega sna Zedinjenje in neodvisnost Poljske. Za vsak na-i«xJ, zasužnjen stoletja. Je to sicer velikega pomena in prvi pogoj »ploštiega napredka. Toda ta je nenSogoč, če je dežela v rokah k akcije in človeških zajcdalcev, na naj bodo domačega izdelka ali tuje. države. In nesreča zu Poljsko je bila, da se je dežele takoj po njeni ustanovitvi leta 191 R-19 polastiln največja reakcija, ki je ostala na ktmllu vsa leta do zopetnega razkosanja leta 1939 med Nemčijo in Rusijo. Pilaudskt, ki je bil v svojih mladih letih kos socialnega demokrata, se je po formiranju Poljske postavil domači reakciji na čelo in vladal deželo z železno prstjo. NJemu so nasledili drugi diktatoiji. ki so deželi skušal«, vsiliti čistokrvni fašizem, toda poljsko in židovsko delavstvo in kmetsko ljudstvo Je bilo preveč bojevito. Da po pithodu Hitlerja na krmilo tudi Poljska ni postals polno-kivna fašistična dežela, gre predvsem zasluga poljskemu ljudstvu —industrijskim delavcem, obrtnikom, malim kmetom in kajžar-jem. ki so živeli od drobttn poljskih grofov in žlahte, za katero so garali i Fašistična klika, ki je bila na' krmilu vlade, si je posebno zadnja leta pred vojno prizadevala, du v deželi legalnn upHje fašizem l^eta !9:r. je umendirala ustavo t namenom, ds opoziciji—v glavnem k« laltstičm in kmetski stranki -odvzame vae mandate. Ki«r ae parlamentu ti^e, se ji je to posrečilo, ne pa v občinah. Kljub strogemu in nemogočemu volilnemu zakonu je opozicija pri zadnjih občinskih volitvah pred vojno dobila vsa večjš industrijska mesta i*h1 svojo kontrolo. celo v Varšavi, sedežu poljske reakcije, je bil izvoljen socialistični župan, pod čijtm vodatvom so varšavski delavc i junaško branili mesto še tri tedne potem, ko so Nemci plazili Poljsko i ene strani. Rusi pa z druge. ln prav ta "zabita** masa poljskih delavcev ln kmetov, ki se je skozi dvajset lit neprestano borila proti domači reakciji, šla skozi silno telkr in temne dneve, je po razkosanju in pomendran ju Poljake ustvarila močno p<«dzem*kn gibanje, s katerim Je vsa ta leta dtlala težke preglavice okupatorjem/ Prav ta "zabita" maaa Je preprečila Hitlerju, da nt mogel na Poliskem ustanoviti nikakršne kv izlinške vlade. In to so dosegli s tem. da so vnaprej napovedali sigurno snu t vsakemu Poljaku, kl bi skušal postati kvUUng. asovi iz naselbin OLAS IZ »O. CHICAGA So. Chicago, IlL—Iz naše naselbine se bolj poredkoma oglasimo v Prosveti. Temu so krive današnje razmere, kajti vsi smo zaposleni: mladi in stari. Sedaj Ima še vrag cvenk, kako se nam bo godilo pa po vojni, ne vem, toda ni pričakovati nič dobrega. Letos je jubilejno leto SNPJ. Najlepše darilo jednoti ob priliki njenega jubileja bi bilo, da ji pridobimo čim več novih članov. Dobro bi bilo, da bi se potrudili v So. Chicagu člani vseh treh društev SNPJ in pridobili jednoti vsaj toliko članov kot Jih je pridobila vrla sestra Udo-vich. Ako bi jih pridobili, potem bi bili lahko ponosni, v nasprotnem primeru bomo pa poklicali sestro Udovich in nas bo vse prekosila. Torej, na delo za našo slavno jednoto, da bo še večja in še bolj močna. Naj povem, da nisem članica SNPJ, kajti sem prestara, toda člani so vsi moji otroci, sedem po številu. Člani so društva Delavec št. 8 SNPJ. Vsi so odrasli, eden pa služi Strica Sama. On se nahaja nekje na oceanu. Kot mati sedmih otrok veliko trpim na stara leta, povrhu pa mi je smrt vzela mojega ljubega moža. Težko je javnosti povedati, koliko mora pretrpeti mati. Leto je minulo, odkar te ni med nami, moj dragi, dragi mož Lojze. Ti stojiš pred mojimi očmi po noči in po dnevi. Nikoli te ne bomo pozabili, ne otroci in ne jaz, ki si nas zapustil v tej dolini solza. Dokler bom živela, ti bom grob krasila ln na gomili zalivala cvetlice. Spavaj sladko v naravi matere zemlje. Pokojni je zatlsnll oči za vedno dne 23. julija 1. 1943. Doma je bil iz vasi Zalovodje pri Mirni na Dolenjskem. Antonija Jaki In otroci. Frank Jerman, Jennie Petneski, Mary Wolf, miss Kocjan, Martin Urbas ml., Martin Urbas st., John Jernovšek, Peter Mekvič, Raul F r a y, Joseph J u r i c h, Louis Fulin, Anthony Grubas, Julia Antomoli, Steve Matsek in Joseph Kaian. Po 50c: Anton Sluga in Louis Žabkar. Vsem darovalcem in nabiralcema prav lepa hvala za njih pomoč tej organizaciji, ki se bori za pravičen mir in svobodo, ter boljšo bodočnost našega naroda v stari domovini. Bratski pozdrav vsem. Martin Urbas si., tajnik društva št. 265 SNPJ. PRISPEVKI SANSU Chlcagd. IlU-Dno 13. julija t. 1. je obiskal izvršnega tajnika SANSa Frank Buh, pomorščak v ameriški mornarici, ki se je nahajal na dopustu v Chicagu. Izroičl mi je $10, kar sta za SANS darovala Marion in Avgust Grum, Chicago, 111., njegova mati in očem. Da tudi on ne bi zaostal, je dodal $10 lz svojega Žepa, torej skupaj $20 od te družine. Najlepša hvala vsem trem za njih naklonjenost in podporo SANSu. Southvlew, Ps.—Društvo St. 265 SNPJ, v Southvievv, Pa., je prispevalo $15.00 v pomoč SAN Su. Nadalje sta se podala Anton Rupar in John Žabkar okrog naših članov in rojakov in sta nabrala lepo vsoto $28, skupaj poslano na upravni urad Slovenskega afnerlškega narodnega sveta $43. Darovali so sledeči: Društvo št. 265 SNPJ $15. Po $2: John Vozel, John Žabkar, Mary Per-šuti in Anton Rupar. Po $1: Mary Bistarki, Anton Tutln, Nick Kenclch, Marv Urbančlč, POPRAVEK Sacramento, Callf.—V mojem dopisu, ki je bil priobčen v Prosveti z dne 14. julija, se je vrinila mala pomota, katero hočenr popraviti. Zapisano je bilo, "v ljubljanski papirnici," toda gla siti bi se moralo tovarna za izde lovanje papirja v Medvodah ir Goričanah. Tedaj, ko sem bila ie doma, ni bilo nobene tovarne za izdelovanje papirja v Ljubljani. Louise Peiach. 8HODI ZEDINJENEGA ODBORA JSA New York.—S shodi, ki jih jc imel Zedinjeni odbor JSA v začetku meseca julija na obalal Mehiškega zaliva, je ZOJSA uspešno za vršil svojo turneje zborovanj. Tekom leta dni st se vršila zborovanja s pomoč j c predstavnikov ZOJSA po osrednjih naselbinah Amerikancev jugoslovanskega porekla, od ka terih omenjamo: Nevv York, Johnstovvn, fPittsburgh, Cleveland, Detroit, Chicago, Gary Milvvaukee, Kansas City, Kans. St. Louis, San Francisco, Lof Angeles, New Orleans. Razen v omenjenih krajih so se vršili shodi naših lokalnih odborov tudi v mnogih manjših krajih jugoslovanskih naselbin. Na vseh teh zborih je bila očita moč ZOJSA in veliki izrazi navdušenja so pričali, da uživa ZOJSA zares zaupanje ogromne večine Amerikancev jugoslovanskega porekla. —— V začetku' meseca julija sta se Zlatko Balokovič, delujoči predsednika ZOJSA, in Strahi-nja Maletič, njegov tajnik, odzvala pozivu naših lokalnih Ze-dinjenlh odborov in prisostvovala zborovanjem v Nevv Orle-ansu, La., Biloxlju, Miss., in Bu-rasu, La. Zborovanje v New Orleansu se je vršilo 2. julija. Nekaj dni pred tem zborovanjem je nearorleanski tisk posvetil zborovanju veliko pozornost in je mtervjuval Baiokoviča in Maletiča o aktualnih dogodkih v Jugoslaviji. Poleg dnevnih člankov so izšle v tamkajšnjem časopisju fotografije o borbi partizanov in o narodnoosvobodilnem gibanju. Na zborovanju v Nevv Orleansu v Jeru-salem Tempht so govorili: Mato Bilich, predsednik krajevnega odbora, Balokovič, rev. Maletič, dr. P. Salatich je prečltal govor S. Koaanoviča, ki zaradi promet- nih zaprek ni mogel priti v New Orleans. Poudarjsjoč edinstvo Amerikancev jugoslovanskega porekla, je Balokovič poudaril, da se Slovani sedaj borijo za boljšo bodočnost vsega človeštva. Zavedajoč se tega, prosijo in čakajo na razumevanje in moralno podporo narodov Združenih držav. VPartizani Jugoslavije so nosilci demokracije v balkanskem področju Evrope," je rekel rev. Maletič, poudarjajoč, da se svoboda enega naroda ne more ločiti od svobode drugega naroda. "Samo zmaga resnične demokracije po vsem svetu more zagotoviti trajen mir med vsemi narodi." Zborovanju je predsedoval dr. A. G. Juracovich. Prisotni so manifestirali svoje navdušenje ža osvobodilno gibanje Titove armade in zbrali preko $2000 za fond Zedinjenega odbora. Dne 3. julija je priredil krajevni odbor v Biloxiju, Miss., predstavnikom centralnega odbora ZOJSA iz New Vorka svečan banket v hotelu Buena Vi-sta, kateremu so poleg odličnih zastopnikov Jugoslovan-.v prisostvovali kongresnik W. M. Col-mer, župan mestrf Chester A. De-lacruz, jx) vel j nik vojnega letalskega vežbališča Keesler Field, Col. R. E. M. Goolrick in mnogo drugih odličnih osebnosti 'z ameriških javnih in socialnih krogov. Na banketu je govoril Balokovič o kulturnem doprinosu južnih Slovanov in Slovanov vobče današnji civilaziciji, ob-jasnivši cilj in smisel borbe jugoslovanskega •judslva pod Titom. Banketu je predsedoval sodnik John M Sekul, siri odličnega Jugoslovana Steva Sekuia. * Istega večera se je vršilo veliko in uspešno zborovanje v mestnem Slovanskem domu, na katerem sta govorila Balokovič in rev. Maletič. Dne 4. julija -se je vršilo zborovanje v avditoriumu v Bura-su, La. Po uspelem banketu so govorili na zborovanju distriktni odvetnik Leander H. Perez, Zlatko Balokovič in tajnik lokal nega odbora Luka Zbilich, predsedoval pa je Vincent Jasprica. Na vseh omenjenih zborovanjih je bilo nabranih preko $5000 za fond ZOJSA. Naše Jugoslovanske kolonije na jugozapadu, v Louisiani in Mississippiju, so razmeroma majhne, toda zelo napredne. Ugled našega ljudstva je-na zavidanje vredni višini in Amerikanci govore z ve-likim spoštovanjem o našem ljudstvu, med katerimi je mnogo profesionalcev in poslovnih ljudi. Naša emigracija v teh krajih je stara preko sto let in prvi pionirji industrije ostrig so bili naši Dalmatinci. Amerikanci smatrajo jugoslovanske priseljence za najkulturnejše in najnaprednejše. So precej premožni in materialno brez skrbi; večina jih ima lastne ribiške ladje; njihove tvornice za pakiranje rib-školjk so v tem predelu največje, a v Burasu imajo mnogi plantaže pomaranč, kakor n. pr. naš vrli rodoljub Andro Pob-rica in drugi. Naše tamošnje ljudstvo živi skoraj izolirano od naših ostalih naseljencev po Ameriki in zato so z velikim veseljem pričakovali zastopnike ZOJSA iz Nevv Yorka, da slišijo ln zvedo vse podrobnosti o borbi jugoslovanskih V sredini na sliki Je ruski vojak, ki so ga kot vojnog» ujetnik* Nemci vtaknili V suženjsko armado ln poslali v Francijo. Iz na-cljske sužnosil so ga rešili ameriški vojald. Bil Je tako vesel, da Jih Je takoj sačel kratkočasim s prepevanjem ruskih pesmi, neka) drugih osvobojenih Rtasov gs pa spremlja na instrumente. narodov za svobodo. Njihova topla, prijateljska gostoljubnost je bila izvanredna in prisrčna nad vse pričakovanje. Zanjo in za njihovo nesebično delo se jim ZOJSA prisrčno in iskreno zahvaljuje. Rsv. Strahlnja M-loti*, izvršni tajnik. NESREČNI KONEC SUROVE MATERE ElUabeih, N. Y.—Poznala sem mater štirih otrok, ki je bila slabša kot najslabša mačeha. Poročena je bila dvakrat, toda v drugem zakonu ni imela nič otrok. Tudi drugi mož je umr in tako je ostala vdova s štirimi otroci. Ženska ni bila surova sa mo z njenimi otroci, temveč prav tako s sosedi. Njena soseda se ni upala niti perila sušiti od zunaj kajti ženska jo je takoj napadla in zmerjala z vsakovrstnimi ime ni in psovkami. Nekega dne pa je ta surova in hudobna ženska vzela svoje otroke v 50 milj oddaljeno restavra cijo, jim kupila jesti, nato pa od šla neznano kam. Otroci so bili stari od 7 do 14 let. Prišle so oblasti in vzele otroke v neko si rotišnico v West Virginiji. Ko je o tem zvedela hudobna mati, je dejala, naj ostanejo kar v siro tišnici, ker ona jih nima s'čim hraniti. Ženska je bila Slovenka in do ma nekje od Metlike. Večkrat sva se srečale ,in vprašala sem jo po njenih otrocih, Ona pa mi je odgovorila, naj bodo kjer ho čejo. Potem pa smo imeli veliko stavko in skoro vsi smo se izselili iz tistega mesta. Ona je odšla nekam v Pennsylvanijo Čez leta pa je %>riišel glas v to naselbino, da jo je vlak povozi ii\ubil. Zvedeli smo, da je pobirala premog na progi, tedaj pa je prišel od ene strarli vlak iz Pittsburgha in od druge iz Ca-nonsburga in bilo je takoj po njej. Ker je bila članica društva HBZ v Thomasu, W. Va., sta jo šla pogledat dva Člana. Njeno truplo je bilo zavito v rjuho, kajti bilo je razmesarjeno na drobne koščke. V njenih nedrih pa so našli $3000. Nekoč sem jo vprašala, če bo govorila je, da ne, da bo denar, otrokom zapustila denar, a od-kadar se ji bo bližal konec, skrila v nedrje, hišo bo pa zažgala da ne bo za njo nihče nič dobil. Pozneje sem zvedela, da je vlak zažgal njeno h«šo. Hiša je bila v bližini Carnegieja, Pa. Ta mali ie b>la res stokrat slabši od vsake mačehe. , Agaes Pasarlch. pntor m__ meščani .olld-r^ * Danskem, kjer so a. dslsvcl ln val T rnAWtt ,#rorl»««- N- -o napravili ,udl barikado, prevrnjon kamion. Nemška okupatorski oblast kl )• M mirno ljudi, jih mnogo ubila še več ps ranila jo po rep med aoge U kapitulirala. drugI Ns sliki Je provoclrsls stavko s etreljaniem v povaem lej demonstraciji aolidarnostl Dancev skrila PESMI PARTIZANOV (Iz Partizanske čitanke povzemamo sledeče pesmi, ki pričajo, da senaš« borci v stari domovini ne samo vojskujejo za svobodo naroda, temveč da tudi gojijo kulturo v vseh panogah narodne zavednosti. Več»na teh pesmi je tud« uglasbenih in v kratkem bodo note na razpolago našim pevskim zborom in drugim prijateljem slovenske pesmi v Ame-riki.-SANS.) TALCEM Kajuhov TonČ Bosa pojdiva dekle, obaorej. bosa pojdiva orek samita trpeče, sredi aaaantanih če*n|evth vef aešem ti neino v dlani koprneče. Beli so boli češnje cvetovi, temni, oretemnl ao talcev grobovi, kakor ponosni galebi nad vodo. takt so osli sa noto svobodo. poid.rs dekle obaorej. bosa pojdiva med bele cvetova. v krUo nslomlva češnjevih vej, ds jih ponesaš nad talcev grobove. • PRIMORCI Šsjn Avgust (Iz Stenskega časopisa delavske Čete partizanskega taborišču v Gra-vini, Italija, februarja 1944.) Kdo so tisti tam, krivih hrbtov, slokih ram, s borno culo v roki, na cesti tej široki? Znani se mi zdijo. Saj obrssi bledi govorijo . . . Da ne sodim vas no sliki: Kdo sle. mučeniki? Po saborih smo ječali tepeni na cementu spali, sdaj pa spet smo prosti, konec ran le in bMdkostil Ml vojaki smo slovanski, k četi gremo parlisanski Id bori se sa pravico, sa Primorie ln Gorico I SAMO EN CVET Kajuhov tone Samo en cvet, en češnjev cvet. dehteč in bel, odlomi, moja draga, ne bom ga na klobuk pripel, ne bom gs v gumbico si del odlomi ga, odlomi, draga. Jas bom ljudem ooalal ia cvet. vsakomur, ki na kriš pripet trpi v pomladi tej. In glej .... Ta cvet, ta drobni češnjev cvet bo v njih lsbriaal malodušja sled in spet rssšaril tošni jim pogled. Samo en cvet, an češnjev cvet odlomi, moja draga; saj veš, vsak tak posdrav živeti, živeti pomaga. DEKLE... N. N. r~ t Moj dragi fant leši ubit nekje v dolenjskih hribih. Jas sama sa rešetkami strmim ubita, rodila bom, postala mati otroku nekega bandita. Moj dragi fant, • ne veš, kaj vse počeli so s menoj. Kako lepo bilo bl iti sa teboj, v dolenjskih hribih pasti kakor ti Umrla bi. A jas šivim. šivlm ln naj rodim otroka njim, ki naju so ubili, otroka njim. >ki materam otroke so pobili Moj dragi fant. tako mi je, kot da bi kdo čes im orali če sdal bi me pogledal, me ne bl več sposnal. Otrok os tebe bo posnel— posnal ne bo bandita— ln vedel bo, sakaj si pal. sakaj je tvola kri prelita. TITO Vladimir Nssor, prevel S. Samec Kar fe tlelo ood pepelom, v srcih nam globoko skrilo, v svetel olamen je rssnetil drug nam Tito Tito, Tito. Kar Je teklo vse povsod i slil Je v strugo enovito ln Široko reko s tvoril drug nam TUo, Tito, Tito. Naše Uto in pšenico prevajal le skosi sito in svobode kruh saunesil drug nam Tito. Tito, TUo. Torej tudi H tovariš, dvigni nest is jekla ulito in aa njim do konca poidi s vsklikom: Tito. Tito TUol 3 POTA Danes Je komaj začetek H* tja, a krompir je že v cvet)* Tudi jagode so rdeče. V H vih ps je veliko borovnic, ki *» pa je ilsai že zrele. Ponekod pomorila sadeže. Matija Pogorslc. V Prosveti so dnsvne svetom » In delavska vsa t L AH ** 11 ta te vsak dan? ponedeljek, 31. julija PROSVETA • — ■■■■■■ Revolucionarno leto 1848 Talpa (Se nadaljuje.) Kapitalistični značaj provizo nčne vlade se je pokazal tudi v njeni finančni poUtiki. Že trgovska kriza je v Franciji močno omajala kredit, še bolj ga jc pa omajala revolucija. Provizo-rična vlada je skušala kredit dvigniti s tem, da je začela sama plačevati vse dolgove. jfe-nar pa je dobila, da je oropala— služkinje, delavce in malomešča-ne njihovih prihrankov. Izdala je narrfrec odredbo, po kateri so bile vse hranilne knjižice pod 100 franki—konfiscirane! To pa finančne stiske še zmeraj ni odpravilo. Treba je bilo torej misliti na nove, davke. Ker pa vlada ni mogla obdavčiti industrij alcev^ti so sedeli v vla-di—, je obdavčila kmete, ki so morali na vsak frank davka doplačati 45 ct—torej se je davek zvišal za 45%.—Poleg malome-ščanstva je dobila vlada proti sebi še kmete. Kakor pa bomo videli, so znali pozneje nezadovoljstvo obojnih razredov kapitalisti spretno izkoristiti v svoj prid. Proti provizorični vladi pa so začeli boj tudi bankirji—ne z orožjem, nego na borzi. Odpovedali so najprej fabrikantom kredit, kar je imelo za posledico naval na banke. Vladi se je nudila sedaj lepa priložnost, da uniči finančno aristokracijo s tem, da pusti banke falirati. Tega pa ni storila, nego jim je celo nasprotno pomagala zopet na noge. Kapital si je ostal tako samemu sebi zvest: malomešča-nom je vzel denar v obliki konfiskacije, kmetom v obliki davkov, obenem pa se je zvezal : včerajšnjim nasprotnikom: s fi nančno aristokracijo. Banko-kracija je po zaslugi industrijalcev zopet dvigala glavo: Kurs je zavil na desno! Ta kurs pa je imel glavnega sovražnika v proletariatu, čigar moč je bilo treba nujno zlomiti. Njegov zlom je vlada kaj spretno pripravljala. Najprej je privolila v ustanovitev ateljejev, ki so predstavljali "organizacijo dela": brezposelni delavci so dobili delo z državno plačo. Toda prav s temi ateljeji je vlada skušala osmešiti idejo socializma. Delavski bataljoni so brez načrta prekopavali ceste, >pri čemer je vlada pazila, da se je vršilo delo na najbolj neroden in zanikrn način. In že so se začeli med malomeščani širiti glasovi: "Aha, socializem je državni denar za dozdevno delo, ki nikomur nič ne koristi!" Malome-ščanstvo je začelo postrani gledati delavske "postopače." Kazen tega pa je bilo treba proletariat še razcepiti in tako zmanjšati njegovo udarno moč Vlada se je pri tem poslužila lumpenproletariata, iz katerega je organizirala 24 bataljonov mobilnih gard, bataljon po 1000 mož. Člani te garde so bili plačani; vlada jim je dala tudi uniforme, da so se ločili od ostalega delavstva. Delavstvo je smatra lo v zmoti te garde za svoje, v rcshici pa so pozneje v odločil nem trenutku padle delavcem v hrbet. Proti proletariatu pa je bilo tuba spraviti v gibanje še dru-Ke sile. Videli smo zgoraj, da je vlada s konfiskacijo malih hranilnih vlog ogorčila malomeščani, z davki pa kmete. Ogorčenost obeh razredov, ki v svoji omejenosti nista videla pravega knvca, je znala vlada spretno iz-i;ola ga jo veliko važnost na rusko danski sporazum, ki je bil ozna njen po sovjetskem domačem radiu. Medtem ko Danski osvobodilni svet ne nasprotuje kralju, nI bil ta nikdar oflcijelno podprt od kralja ali od katerega koli drugega oficlelnega vira. Zato bo rusko priznanje zelo vzpodbudno vplivalo na vodni vo boiečih se danskih mas. Poleg tega Je Rusija s tem. da Je pokazala z||)imanje za deželo pri severnem morju, kakor tudi Britanija, da ae ne bnga samo za sosedno ozemlje, ampak za ves kontinent Evrope, nede-Ijefta na sfere vpliva. (Enodcjanka. Napisal Mile Klopčič. Izdala Kulturna skupina 10. ljubljanske udarne brigade v svojem glasilu Naša Beseda. Sodobna slika partizanskih bojev v Sloveniji.) » (Nadaljevanje) MATI:—Lašeš, to ni mogoče. PETER:*-Je mogoče, in tudi res Je. Kako škodoželjno se je smehljal na pragu svoje trgovine, ko so nas gnali mimo! MINCA:—To je res. Ne morem pa razumeti, zakaj se je potem zavzemal, da bi vas izpustili. MATI:—In po večini so vas tudi izpustili. PETER:—Zato, da bi nas spravil v belo gardo. Medtem ko smo mi stradali na Rabu in so umirali tam naši ljudje na tisoče— tedaj so se našli izdajalci, ki so se za par Judeževih grošev prodali zverinsk^hiu tujcu, da mu bodo pomagali zatreti slovenski punt. ln iskali so kaline ln organizirali fantaline, jim dali v roko italijansko orožje, da bi pobijali nas Slovence. Slovenci Slovence! Ker smo se uprli tujcu! In med temi prodanimi dušami je tudi Boštjan. Zanj je bila to samo spet nova kup- &Ja. _____________________:_________ MATI:—Beži, beži! Ne morem verjeti. PETER:—Zakaj pa ml je potem italijanska oblast ob Izpustu naroČila, da se moram javtti pri Boštjanu?. In ko sem se javil, me je vabil, naj stopim v nekako milico, prostovoljno protikomu-nistično milico. "Prostovoljno"! P^ ml je grozil, da pojdem v zapor, de ne pritsopim. Protikomunisti ,,. milica! Smešno! • Če je obramba naših vasi pred laškimi razbojniki in požigalcl komunizem, potem naj šivi komunizem! Če je boj proti tujcu, ki strelja naše ljudi, komunizem, potem postanem tudi jaz komunisti MATI:—Molči vendar I PETER:—Grozil mi je, a jaz sem mu povedal svoje in mu tudi zagrozil. MATI:—Kaj al ob pamet? MINCA^Menl Je Boštjanov Ciril tudi govoril o tej milici, češ da gre tudi za obrambo vere. PETER:—Za obrambo vere! Pa ravno Boštjan bo to govoril. Klerikalci v vlado, Boštjan v cerkev, liberalci v vlado, Boštjan v Sokolski dom! Kakor mu je kazalo. Če bi zmagal fašizem ln bl ostali Italijani tu, bi naše slovenake molltvenike sežgali, slovenska beseda bi bila izgnana is cerkve in ljubljanski škof bi šel lahko za ministranta v Rim! MATI:—In si vse to povedal prav tako Boštjanu? PETER:—Prav tako ln s prav temi besedami! Zakaj pa ne? MATI:—Ti nesrečni fant! Saj si ob pamet! Italijane nam boš priklical, hišo nam oropajo in požgo, mene in nas vse sapro, grunt nam projjadc. ' -PETER:—Mati, naša borba se bije tudi za to hišo, sa tale grunt. Pa rte samo za ta grunt, kl sega od hiše do potoka in do vrha hriba, naša borba se bije za veliki grunt,*ki sega od Gorice ln Celovca do Sotle, do morja, do Donave. Če tega velikega ln lepega grunta ne rešimo in osvobodimo, potem bo propadel tudi ta le tvoj gruntek in vzeti bo treba alt beraško palico v roko in se zgubiti v svet, aH pa si zadrgniti zanjko okrog vratu! ln France! . . . MATI:—(Ne več tako odločno) No govori ml o Francetu! Ni po- alušal svoje matere, trma, kakršna je, ln brez arca. MINCA:—Mama, krivico mu delate. Se ko je odhajal na skrivaj, ml je ob aloveau naročil, da vas pozdravlja ln da vas Ima rad. P8TER:—Mama, France je atorll prav. ln jas pojdem za njim. MATI:—Nikamor ne pojdeš.. PETER:—Poslušal sem vas ccl mesec tn nisem Šel. Zdaj ne zdršlm več. MATI:—Nikamor ne jMjJdeš. MINCA:—Ostani Peter, zaradi mame. PETER:—Ne morem, ne morem! MATI:—Se boš uprl svoji materi tudi ti? PETER:—Rajši bi videl, mati, da bi šel z vašim priimkom. Ker mi ga ne daste, se bom uprl in šel, ker moram in ker vem, da boste kasneje vse razumeli in sjsiznall, da no ravnate prav. Nekdo nam Kišo zažiga nad glavo, vi pa ml branite gasit, MINCA:—Peter! MATI:—Ne pojdešt Kje imaš puško? PETER:—Ukrito, da Jo vzamem a aeboj. MATI:—(Vedno odločneje) Kje imaš puško? Da Jo vržem v Krko! Ro^lm te, povej, kje imaš puško? PETER:—Ne povem! MATI:—MoJ Bog, če kdo izve za tvojo namero ln da Imaš puško in to Javi Italijanom! (Zunaj Je slišati draajoče korake. Vsi se prestrašijo.) MATI:—Za božjo voljo, Italijani! (Nekdo potrka na okno.) MINCA:—Kaj bo z nami? (Trkanje.) PETER:—Po puško skočim! MATI in MINCA:—Nikar! ANDREJ:—(Od zunaj, slabotno) Minca, otpril MINCA:—(Se zgrozi) Andreji (Plane k vratom) Andrej! 3. PRIZOR MINCA:—Odpre vrata, v sobo se opoteče Andrej, Minca ga prestreže In odpelje h klopi, Andrej je ranjen v rame ln nogo, težko hodi. Na ramenu Ima dve puški. Med naslednjim dialogom mu Minca pripravi blazino na klopi, da Andrej leše, prinese rau vode, žganja, obveže ga za silo, itd. Igralci naj si ssmi zamislijo drobna dela mod razgovori.) MINCA:- Andrej, kaj je s teboj? ANDREJ:—Ne ustraši se, Minca, ranjen sem v rame ln nogo, pa nič hudega. Mesec dni bolnišnice. jBu bom spet dober in začnemo spet znova. Samo skeli, skeli . , . Vode , , , MATI - (S težavo In sramežljivo) Zakaj nisi zavil rajši domov. Ce te zasačijo pri nas .,, V nesrečo nas spraviš. (To Je izgovorila počasi, oklevajoče.) MINCA:—Mama! Spomnite se očeta. Morda Je ranjen na tirolski fronti prav tako zavil v kako hišo po pomoč, In prekleti naj bodo, če so mu Jo odrekli! ANDREJ — Prišel sem, ker linam Francetove |wzdrave za vas. MATI:—FranceUive |x»zdrave! Je bil tudi on nocoj /raven? ANDREJ—Bil, saj sva v Isti brigadi. MINCA:—Kako, da se ni oglasil doma? ANDREJ - Ne more. (Govori s težavo zaradi bolečin. Mincs ga obvezuje.) MATI -(Zadelaj Zakaj ne more? Nemara zaradi mene? ANDREJ:—Pravil ml je res, da ste Jezni nanj, ker Je šel k partizanom, a on ni nikdar govoril z Jezo o vas. Prišel bl kljub temu, |>a ne more. MINCA -Je kaj bolje, Andrej? ' ANDItKJ.- Je, Minca, Je, hvala' (Jo »robota.) Bila je vrešja bitka Obveščeni smo bili. da pridejo nocoj Italijani v vas ropat, požiga t in motil Pa sm«» jih šli čakat na klanec Udarili amo nanje s vso silo. Presenečeni so fioskakalt s avtomobilov in se pod zaščito dveh tankov umaknili više v klanec. Tam smo Imrlt postavljeno zasedo. Tako ao sa nenadoma znašli 8 obeh strani v <>«n|u Huda bitka )• bila. a nazadnje ao ae morali umakniti In opustiti misel, da bl prodrli v vas. (Dalje prihodnjič.) MIHAIL ARCIBAfiEV SANIN l#r (Nadaljevanj«) Takrat si je Jurij, da bi ae iznebil te težke zavesti, že tlaočič rekel, da odhaja ta obsežni in skoro čigti tok življenja, pa naj bo ono kakršno-koli in naj bo kriv njegovih pogreškov kdorkoli, koncem koncev onemoglo in neumno proti črnemu prepadu smrti. Tam pa že nl več preudarjanja, kako in zakaj je živel človek. "Ali ni vseeno, ali umrem kot ljudski tribun, kot največji učenjak, najgloblji pisatelj ali kot navaden lenuharski, blodeči ruski inteligent! Vae skupaj je nezmisel!" ai je težko mialil Jurij in se obrnil proti hiši. Bil je nenavadno otožen. Okrog t)jega je vladala prozorna^piirfk zlatega dneva; bilo je razločno slišati celo lastne misli in čutilo se je zelo počasno, toda resnično umiranje vaega preteklega. "Ljalja teče Um," ai je mislil Jurij, ko je zagledal nekaj rožnordečega in veselega, ki je razpoaajeno migljalo med zelenimi grmi. "Srečna Ljaljka! Živi kot metulj, samo za danes, ni" česar jI nl treba . . . Ah, ko bi mogel jaz tako živeti!" Toda U misel je zdrsnila samo na površini; njegov r&zum, muke in razmišljanja, od katerih je Uko trpel, ao ae zdele Juriju nenavadna redkost in dragocenost, ki bi jo bilo nemogoče zamenjati z metuljskim Ljalinlm življenjem. "Jura, Jura!" je zavpila Ljalja z zvonko pojočim glaaom, čeprav je bila že pri njem, in mu molče daU majhen, rožnordeč zavitek, pri čemer je vaa žareU smeha kot razposajena zarot-nica. "Od koga?" je vprašal Jurij slabe volje in nekaj zaalutil. "Od Zinočke Karsavine," je slovesno in obenem a tem Ujlnstveno izjavila Ljalja ter mu požugaU a prstom. Jurij je strašno zardel. Zdelo se mu je, da je v Um prenašanju pisem v rožnordečem, parfu-miranem zavitku po sestri nekaj banalnega in da je on sam srečni naslovljenec, v precejšnji meri smešen. Nenadoma se je akrčll kot jež, ko mu na vae atrani.štrle bodice. Ljalja je šla zraven njega, mu je pa a tiatim posebnim vzhl-čenjem, kot sočustvujejo ž njim aentlmenUlne sestre ob avatbl ljubljenim bratov, začeU žvr-goleti, da ima Karsavino zelo rada, da jo zelo veaeli in da bo ie bolj arečna, kadar ae poročiU. Nearečna beseda "poročiU ae" se je zazrcallla na Juriju kot gosta rdečica in hudoben pogled. ProvincUlni romani a. svojimi rožnordečlmi pismi, zakonitimi porokami, gospodarstvom, soprogami ln otročadjo je vsUl preden j prav kot oni neokuani, cunjaatl sladkorni alrup, ki ae ga je Jurij bolj bal kot celega sveU. "Ah, pusti, prosim . .. take neumnosti!" se je skoro a eovraštvom obrnil od Ljafje in to je bilo Uko aurovo, da ae Je Ljalja užalila. -"Kal ae boš delal . . . zaljubljen ai in zaljubljen, ali je to kaj hudega!" je rekU in našobi-la uatnicl; nato je doaUvila z ženako maščevalnostjo in zadela v najbolj občutljivo meato: "Ne razumem, čemu hočete val skupaj igrati nenavadne junake!" Zamahnila je z rožnatim repom pri krilu, skrajno zaničevalno pokazala prosojne nogavl-čice ln odšla v hišo kot razžaljena kraljičina. Jurij Je hudobno gledal za njo a črnimi, trdimi očmi, ie huje zardel in pretrgal oviUk. "Jurij Nikolajevtč, — Če moreU ln če vam je drago, prldiU danea k aamoaUnu. Jaz bom Um a teto. Ona bo pri spovedi in ae bo pripravljala na obhajilo Ur ne bo il* lz cerkve. Meni bo pa dolgčaa ln ae bi rada z vami pogovorila o veliko atvareh. PrldiU vendart To ja morda zelo grdo, da vam pišem, ampak prldiU vaeeno!" Jurij je pozabil na vae, kar je mislil in v čudnem razburjenju, z nekakim fizičnim veseljem prebral U vrstice. V majhnem, kratkem sUv-ku je hipoma nenavadno toplo začutil mlado,' čisto dekle, ki zaupno in naivno odkriva svojo Ujno ljubezen. Zdelo se mu je, kakor da bi že tu ona, brez moči, boječa, ljubeča in ae ne more več boriti, nič ne ve, kaj bo in ae vaa izroči v njegove roke. Nepričakovana bližina konca je trepaUje, izmučeno navdala vae Jurijevo telo. Tako blizu in ie neizogibno je začutil kot avojo! to mlado ženako, prvič razgaljeno, še sramežljivo ln čisto Ulo, vonj ženskih las, prešerne in srečne oči v solzah, ki ao se biserno lesketale kot rosa. Poskusil se je ironično nasmehniti, toda ni bilo nič; vae je utonilo v takem razmahu pohlepne sreče, da se je Juriju zazdelo, da je kakor ptič zleUl nad vršički vrU v sinji, a aoln-cem napojeni prostor. Vet dan je bilo njegovo srce svetlo, v telesu je pa čutil toliko moči, da mu je daU vsaka kretnja sveže in popolno uživanje. Proti večeru je najel izvoščka, da ne bi hodil peš po pesku, in ae odpeljal proti samostanu; nezavestno ga je bilo aram pred celim svetom in obenem ae mu je amehljal. Na priaUnliču je prestopil v čoln. Zdrav, po-Un kmet ga je hitro prepeljal h gori. Jurij šb vedno ni mogel pojmiti, kaj prav za prav doživlja in šele ko je prišel čoln iz kupa ozkih prelivov na široko, vUžno reko in ae je U hipoma razgrniU pred njim Ur mu lahno dihala v obraz, je Jurij zavestno razumel, da je arečen in da mu je prinesel srečo naivni rož-nordeči zaviUk. "Kaj ... ali ni vaeeno v biatvu ..." je smatral za potrebno, da ae pomiri: "ona Je živela v takem majhnem avetu . . . malomeščanski roman? Pa naj bo roman ... Voda je ritmično iumljaje in lizaje robove čolna leUU mimo in zelena gora a svojim po-sebnim dihanjem, polnim somraka in gozdne vUge ae mu je hitro dvigala naproti. Zaškre-peUl je peaek; bujno je zašumel val, ki je pri-leUl za čolnom in padel nazaj. Jurij je atopil iz čolna, v zadregi dal čolnarju pol rublja in odšel po Idancu. 2e je vel v gozdu tihi večer in njegove aence so polegale daleč pod goro. Od zemlje se je dvigala aanjava vlaga, rumeni liati ao se skrivali v somraku in gozd je bil videti zopet poleten, zelen in gost. Zgoraj v aamoaUnakem zidov ju je bilo čisto in tiho kakor v cerkvi. Topoli ao aU-11 vitko in reano, kot da bi bili pri molitvi in med njim ao hodili dolgi, črni menihi kot neslišne večerne aenoe. V Umni vdolbini cerkvenih vrat ao migljale molitvene lučice. Neumlji-vo fin duh je vel naokrog in ni bilo mogoče razločiti, ali diši po starem kadilu ali po venečih listih topolov. "O, na zdravje, Svarožič!" je zarjul nekdo od zadaj. Jurij! ae je hitro ozrl ter zagledal Safrova, Ivanova, Sanina in Pjotra Iljiča. Sli ao čez dvo-rliče kat Umna ln iumna peičica ljudi. Črni menihi so ae nemirno ozirali nanje in celo topoli so nekako isgubljali svojo molitveno ne-premlčnost, iznenadeni in v zadregi od nenavadnega hrupa in gibanja. "Ml smo pa tukaj!" je rekel Safrov, prlatopil k Juriju, ki mu je izkazoval apoitovanje, in mu prijateljsko pogledal s svojimi okroglimi naočniki v oči. "Lepo!" Je prlailjeno zamrmral Jurij. "Mogoče gresU tudi vi z nami?" je rekel Safrov vpraiujoče in pristopu ie bliže. (Dalje prihodnji«.) THESE SOLDIERS HAVE HAD THEIR INS AND OUTS TAKI SO LJUDJE Roman a francoskega podeželja Rogar Martin Da Oard. poslovenil C. Peletln j (Se nadaljuje.) Gospa Querolle Je vsa zardela in gleda v tla, roke pe stiska k prsim. "Gotovo, če bi vedeli, ne bi napravili tega Izdatka . . . Toda kar Je, Je, gospod župnik. Pod-sUvek je zalit in še celo Ime nas. darovalcev Je na plošči!" Glas jI posUJa vedno bolj rezek: "Ko smo že plačali, smemo Imeti prednost, ali ne?" "Ko pa se ona ponuja, da prevzame vse stroške nase!" "Vse?" "Vae." Zdaj gospa Querolle okleva: "Moram poklirati očeU " Qučrnile, ki je še sanjaril v postelji, pride v kuhinjo In spotoma pripenja naramnice. Je kot pajac hruškaste oblike: glava je majčkena tn koničasu; ^rail, kakor da Je zraščena z vratom, vrat se zliva z ramami, trup pa kot da ae razširja do kraja hlač Če bi sedel na tla, ga ne bi nič moglo prevrniti. Podučen o stvari, Izmenja kratek pogled z ženo: "Gospod župnik, jaz sem človek, ki sem pripravljen popustiti, če Je dano jamstvo. Toda, pri moji veri, stvar Je draga; hoteli smo dati res lepo Stvar. Naš kip, to je kip, ki stane dveato frankov. Lahko vam pokažem cenik. Pošiljatev ln drugI stroški dajo dvesto petdeset, toda plačano na roko Kar ae tiče plošče r\a podstavku, ne skrbiU. Bom že kako sakišal prati* pro Deo . . ,M Duhovnik Verne ae prestopa od veselja. Ta bedasta zgodba bi bila torej odpravljena. Ouerolle molči In računa. Kip s vrezanim podstavkom ga je stal ravno en frank Kajti žena Je — nepremišljeno sicer ~ pri tomboli svetega DeteU Jezusa kupila tablico in zadele potrdilo, da v tovarni svetih predme- tov dobi blaga za dve ato fran kov, Pošiljka je bUa doaUvlje-na brezplačno; toda voznik Je le dobil kozarec rdečega. Če ae vae aku0aj premisli, to jutro ni bilo izgubljeno. Pri tem niti ne ve za gUvnl dobiček: Če bi ne privolil, bi mu ponoči zgorela lopa. 10. Kolar Pouillaude Dim se dviga iznad hiš za cerkvijo. To Je pri kolarju Pouil-laudu. Pouillaude okuje koleaa aamo enkrat četrtletno, ko Ima dovolj naročil, da ao vredna truda; vsakokrat je to prizor za sosede. Čeprav nima Joigneau danea niti pisma, niti časopisa za Pouillau-da, ne more premagati izkušnja-ve. da ne bi pdhiUl po očki ulici in ae za trenutek ustavil med radovedneži. Na kolarjevem dvorišču Je veliko vrvenje. Oče Pouillaude, ki mu pomagaU sin Nikolaj ln vajenec Joža, hrumi ln sopiha okrog velike žerjavica, ki gori sredi nasipa kot starodavna grmada. Kolar Je star mož orjaške po-sUve. S sivo brado, ki mu obdaja okajen obraz, je podoben morskemu volku. Nihče ga ie ni videl smejati sa. Žena ga Ja po petnajstih letih suženjstva sa-pustila: res ji >e zagrenil iivlje- CAOTUKSD ON D-DAY when thejr dropped behlnd the German linas, Sgt Marcel Bollac (left) of New Tork and T/Sgt. John B. Kersh, Montgomery, Ala., of the 82nd Air borne diviaion, enjoj a cup of coffee after tteapinf from their captors and maklnf their way through the enemj llnes to Join their American eomrades at St Saveur la Vicomte. They reported talka wlth their German captors who were unaware of the cspture of Cherbourg bjr the Yanks or the Russian succeases. Signal Corp« Radiophoto. 1 nje: izhirala je. Zdaj živi on s sinom Nikolajem, ki mu ne diši U obrt in bi rad prišel v kako pisarno; toda nikjer si še ni upal o tem spregovoriti s starim. V vaai nimajo radi Poillauda: pravijo, da ae ne more biti z njim prijaUlj. Kljub vsemu sega sloves njegovega kolarstva do Vil-legranda. Včeraj so se že lotili dela. Na kup suhe slame in butar je Pouil-laude že naložil okrog deset železnih obodov, drugega nad drugim; poUm je notranjščino za-delal s starimi panji in okrog vsega napravil trojno ograjo iz klad, da je železo izginilo pod velikim, okroglim kupom po£ez naloženih drv. Danes zjutraj je bilo samo treba na vse izllti pol kangle petroleja in zažgati. Drva praskeUjo; črn dim se dviga v dolgih povesmih, ki se vrU po dvorišču, se razvijajo v razgret zrak in še dolgo plavajo nad strehami. Ko je prišel Joigneau, že mestoma razpadajo zogljenele klade in se prikazujejo železni obroči, naloženi na kopici žareče žerjavice. Na to je čakal Poil-laude, da začne. Divjak in sa-moailnik, kakor je, napravi vse aam: fanU aamo atrežeta in prer naŠaU njegovo zmerjanje. -"PripeljHa!" zakrlči on. - Nikolaj in Joža tečeta po prvo kolo, ki ga bo okoval. Zakotali-ta ga do žerjavice, ga položita na veliko železno zvezdo in ga pritrdiU a klinom, ki ga zatak-neU v pesto. Potem prime vsak dolg železen kavelj in se postavijo v enako razdaljo okrog žarišča. "Ena, dva, atari. Skupaj potegnejo z žarečega oglja enega od razbeljenih obro-čev, ga dvignejo nad kolo, ki ima dotiku z žarečim železom se v hipu vname les. "Hitro!" kriči Poillaude. Dva čebra vode sta pripravljena pri roki. S Škropilnicama, s katerima zajemata vodo iz kadi, urno oblivata ožgano kolo. Gosta para, da jemlje pogled, sikne v zrak, da odskočijo radovedneži. Ogenj, pogašen na eni strani, vzplamti na drugi: škropilnice so polnijo in praznijo, voda teče v potokih, fanta čofo-draU po blatu in se borita s plameni, ki okrog in okrog kolesa ugašajo in znova vzplamUvajo. Pouillaude pa z dolgim kladivom zabija obroč, da se tesno oprime platišča. V beli sopari, v kateri so ugasnili vsi plameni, se hitro krči železni obroč, medtem ko se ohUja, in trdno, neločljivo objame les. Prvo kolo je okovano. "Hop!" zakriči sUri. Fanta previdno dvigneU kolo in Poillaude porine drog v pesto, zavrti kolo do klina nad ko-ritcem, napolnjenim z vodo. Tam obesi kolo tako, da je popolnoma v ravnotežju, da se more nekaj časa vrteti samo in da se docela ohladi. Polagoma ponehava sikanje in končno se kolo tiho koplje v vodi. Mali Joža je že ves upehan. Od utrujenosti gleda, kakor da bi bil v vročini. Modre platnene hlače so premočene do kolen in prepoten je tako, da se mu srajca lepi na hrbtu. "Drugo!" zakriči kolar. "Korajžno, fanta!" zakriče Joigneau in požvižga svojima prepeličarjema. *V 11. Gospa Maaeot in njena hčerka ' ' t Gospa Massot ima mračno stanovanje in dolgo življenje. S ceste se vidi samo visok, debel „ . ----------- zid. Massotov zid z jetnlškimi skoro isti premer, in ga name-; vrati. Gospa Massot in njena hči stijo natančno na platišče. Ob imata denarja; toda zdi se, kot tri!"^ zapoveduje VRHNJA PLAST ^ "Pojdiva v golimi klub. da oni edini ne vesU tega, in živita kot ubogi siroti v večnem strahu, da ne bi trpeli pomanjkanja. Pogumno vdre Joigneau s psoma v to klerikalno trdnjavo. Sredi tlakovanega dvorišča, ki ga obkrožajo tri poslopja, čisti veliko ptičnico petintridesetlet na možakarica, ki si je za obram bo pred soncem pokrila glavo s čelado iz časopisnega papirja. "Gospodična, priporočen zaviUk imam za vašo maUr in potrebujem njen podpis." , Gospodična Massot posUvi škropilnico na tla. Zlobno in osuplo meri pošUrja od nog do glave. Zdi se, kot da je pripravljena, da ali brez besede izgine ali pa da se ga loti in ga požene na cesto. Pa samo prikima z glavo, se zasukne okrog same sebe in odide po predvežnih cah. Joigneau ji sledi in gresU po tlakovani veži, l hladna kot klet, in se pov2r po kameni tih, izhojenih st cah. Za spuščenimi ........ gospa Massot, zaprta v svojo bo in gluhost. Je stara kot tret v svoji široki, oguljeni leki iz grobe svile. Ves dan še ponoči—ker skoro nič ne —šUje zanke in križa'pod dolge, žvenketajoče igle. pet in dvajset lef so se vsi v vaai (in med vojno vsi vo iz okraja) prepotili brez hv nosti do nje v nogavicah, kah, Ulovnikih, rutah, ki . spletle pobožne roke gospe sot. To so njeni edini Um ima pravico, da govori "svojih revčkih". Ker je gluha, ni slišala, I se odprla vraU. Hči jo prep ko ji zatuli v ušesa: (Dalje prihodnjič.) so izdatki: i Rasni mali oglasi POTREBUJEM ŽENSKO Delo dobi ženska brez otrok, ro veseli stalna služba, splošna mača hišna dela pri slovenski žini. Bodisi Clevelandčanka drugega mesta. Dobra plača, me se tudi oienjena dvojica, bila pripravljena opravljati ta Dobi atanovanje obstoječe; ki in spalnica. Priglasite ae na Joaeph Franeel, 943 E. 157th Cleveland 10. Ohio. POTREBUJEMO OPERATORJE šivanje hlač na šivalnem st moške in ženake. 402 So. St., 7th Floor. - PRODA SE—4-4, dve hiše na loti. Prvo nadst. vroča voda gori ta. 957 Wolcott Ave. NA PRODAJ—2-4 sob. hiša. 2 garaža, ravnokar predelano, na Thomas Street. 133 AKROV DAIRY FARMA-milj severno od Chicaga; dva do va (za lastnika in najemnika), akrov leaa. $18,000; takoj plaže $8,000, ostalo 15 let s 4%% obr Louis I. Behm, Grays Lake, Illinois Phone 5151. aarraiajte za prosvst« TISKARNA S.N.P.J. sprejema vaa v tiskarsko obrt spadajoča dala Tlaka vabila sa veselica in shode, vizitnict, časnike, knjiga, koledarja, letake itd slovenskem, hrvatskem, alovaikem, češkem, angleškem jeziku in drugih . . vodstvo tiskarne apelira na članstvo SNPJ. da tiskovine naroča v svoji tiskarni ..i. • • • • Vsa pojaanila daje vodstvo tiskarn« Cena nama. unij ako dalo prve vrata PišiU po Informacije na naalov: SNPJ PRINTER Y t657-59 S. Lawndale Avanna • • Chleago SI Hllnob TEL. BOCKWELL 4S04 naročite si dnevnik prosveto Po Sklepu 12. redne konvencije ae lahko naroči aa list Prosveto Is prišteje eden. dva. tri. Štiri ali pet članov ie ene k eni naroš* nlni. Liat Proaveta atane sa vae eoako. aa člane ali noftlana M 00 aa eno letno naročnino. Kot oe člani ie plačajo pri asaamsntu 11.20 sa tednik, ae Jim to prišteje k naročnini. Torej aedaj al varoka. rett da Je llal predrag aa člane SNPJ. List Proaveta Jo vafte laetaln* is gotove Je v vsaki dnašlai nekdo, ki bi rad čital liat vsak dan. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, aH če se preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član lz dotične družine, ki je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravnlštvu lista, in obenem doplačaU dotično vsoto listu Proaveta. Ako tega na stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto naročniku. Cena lietu Proaveta Jot Za Zaruš. driive in Kanado SSJS 1 tednik ta. S tednika ln ' 3 tednike ln. 4 tednike ln 8 tednikov in. Za Evropo Je. Za Chleago In okolic* Je.— V M 1 tednik la._______8J« I tednika la...... a tednik. te__________3.« I spolni te spodnji kupon, prllošite 'potrebno vsoto denarja aH Moner Order v pismu ln al naročile fi naiete liat ki Je vaša Itetnlaa. PROSVETA SNPJ. 3887 So. Lawndale Ave. Chleago 33. IU. Priloiono pošiljam naročnine se liat Proavete i. i«.------------------- Naslov Ustavite tednik ln ga pripišite k moji članov moje družine: ed sle