Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. post. - II Gruppo
Katoliški
Uredništvo in uprava:	Cena : Posamezna štev.	L	
Gorica. Riva Piazzutla štev. Iti	Naročnina : Mesečno	L 1	10
Poduredništvo :	Za inozemstvo : Mesečno	L i	MO I
Trst, Vicolo delle Rose štev. 7	Poštno ček. račun: štev. 24	12410 1	
Wk
Leto VII. - Štev. 32
Gorica - 11. avgusta 1955 - Trst
Izhaja vsak četrtek
Zakaj komunisti izgubljajo na vplivu ?
Pred nekaj meseci so časopisi poročali o volitvah v notranje komisije v velepodjetju FIAT v Turinu. Volitve so izpadle zelo neugodno za CGIL, ki je ital. komunistična delavska organizacija. Dočim je ta or-, ganizacija imela do takrat vsa leta po vojni absolutno večino, je letos prvič morala odstopiti svoje postojanke demokrščanski CISL. Poraz komunistov pri FIAT je dvignil zelo veliko pozornosti v vsej italijanski javnosti in tudi v inozemstvu, saj je bil to prvi večji poraz komunistov v Italiji po vojni. Takrat so mnogi iskali vzrokov za ta poraz, kjer jih ni bilo. ali vsaj, kjer niso bili glavni vzroki, zlasti komunistično časopisje je takrat hotelo prikazati ta poraz kot posledico pritiska gospodarjev pri podjetju in pa A-merike, ki je odpovedala vsako naročilo pri podjetjih, kjer so bili komunisti v večini pri notranjih komisijah. Zato so bili ti razlagalci prepričani, da se kaj podobnega ne bo ponovilo drugod. Toda kmalu nato so se vršile volitve v notranje komisije v nekaterih podjetjih v Milanu, dalje v Turinu, Genovi in drugje. In skoro povsod se je pokazal isti pojav: komunistična CGIL je izgubljala svoj gospodujoči položaj in ga prepuščala demokratičnim delavskim organizacijam CISL in VIL.
Po tolikih porazih tudi vodstvo komunistične in socialistične partije ni moglo več prikrivati, da ne gre samo za posamezen pojav, ki bi ga bili povzročili krajevni faktorji, temveč da gre za neko splosno novo orientacijo italijanskega delavstva vsaj v severni Italiji. Hiteli so na pomoč in odstavili piemontskega sindikalnega voditelja Rovedo in ga nadomestili z novim. Toda pojav se ni ustavil: volitve v novih podjetjih so kazale povsod v večji ah manjši meri isto podobo. Komunističen vpliv pri delavskih masah je začel upadati.
To se je pokazalo celo v goriški pokrajini v Tržiču pri volitvah v notranje komisije, ki so se izvršile koncem meseca julija v tržiških Združenih jadranskih ladjedelnicah (CRDA). Od lani do letos je tudi tukaj komunistična FIOM izgubila Svoj monopol, ki ga je imela ves čas do letos. Končni izidi volitev so bili namreč naslednji: FIOM je dobila skupno 3221 glasov, demokratični organizaciji CISL in UIL pa skupno 4380: Jani je bilo ravno obratno: FIOM je imela 4467. CISL in UIL pa skupno 2826. Komunisti so torej v enem letu izgubili skupno^ 7246 glasov v tržiških Združenih Jadran-skih ladjedelnicah, demokrati pa pridobili 1554. Isti pojav torej tudi tukaj kakor v ostalih velikih industrijskih obratih severne Italije.
V obeh taborih se v tem pojavu sprašujejo, kje je vzrok za tako nazadovanje komunističnih simpatizerjev med delavci. Komunistični tisk vidi vzrok v pritisku delodajalcev in v mahinacijah vladnih sindikatov. Toda čutiti je, da sami ne verujejo tem svojim trditvam in da so pravi vzroki drugje. Demokratični krogi menijo, da so njih zmage med delavstvom sad socialne politike demokratičnih sindikatov, ki so v zadnjem letu pokazali, da so zmožni doseči od vlade znatno izboljšanje delovnih pogojev in da imajo jasen in dosegljiv socialni program, ki ga hočejo postopoma tudi doseči, dočim se je izkazal socialni program socialkotnunistov kot nerealen in zlasti v sedanjem trenutku kot škodljiv delavskim koristim. Tako približno presojajo položaj v demokratičnem taboru.
Gotovo ima tako gledanje svoj prav. Toda zdi se nam preveč enostransko, saj je pojav pojemanja vpliva komunistične ideologije na delavske množice vedno bolj viden v vsem demokratičnem svetu. Vsake nove volitve pomenijo povsod nove poraze za komuniste in njih somišljenike. Zakaj? Zato, ker demokratično delavstvo postaja vedno bolj trezno in razgledano. Demokratični delavec vidi, da mu politična demokracija nudi vedno boljši socialni položaj, dočim se njegovemu tovarišu pod ljudskimi demokracijami godi vedno slabše. Politična demokracija, kot je danes usmerjena, gre proti vedno boljšim socialnim oblikam, dočim so ljudske demokracije vedno na isti stopnji ali gredo kljub vsem reformam celo vedno na slabše. V politični demokraciji je delavec vedno večji gospod, zlasti v Ameriki, Angliji, Nemčiji, Belgiji in drugod, kjer so države bolj napredne, dočim je pod komunističnimi režimi vedno večji suženj in revež. To so začeli spoznavati delavci v zapadnem svetu kljub vsej komunistični propagandi in zato marksizem izgublja med njimi vedno bolj na vplivu. Socialno izboljšanje vidijo v socialni evoluciji in ne v socialni revoluciji, kot uči Marks.
To je opažati danes med delavstvom v zapadnem svetu in to spoznanje je začelo prodirati tudi med bolj napredne in izobražene delavce v severni Italiji. Zato so tudi ti začeli zapuščati komunistično CGIL
MOTIV Z OSLAVJA. — TA. IZ PRVE SVETOVNE VOJNE ZNANA VAS V GO-RIŠKIH BRDIH. TRPI ZARADI POMANJKANJA VODE. KAKOR VSE VASI V BRDIH. LJUDJE LOVIJO "DEŽEVNICO V VODNJAKE ALI ŠTIRNE. UPANJE JE, DA BO GORIŠKA OBČINA PRESKRBELA OSLAVCEM BOLJŠO PITNO VODO
ZANJE IN ZA NJIH ŽIVINO.
in se oklepati obeh demokratičnih organizacij CISL in UIL.
Kaj pa med Slovenci? Težko je danes kaj reči z gotovostjo. A vse kaže, da so slovenski delavci v tem razvoju še daleč za svojimi tovariši v zapadnem svetu. Krivdo za to nosijo tudi tisti tako zvani katoličani, ki še vedno iščejo zvezo med katolištvom in komunizmom, med demokracijo in socialistično diktaturo ter tako slepijo sebe in slovenske ljudi.
Italijanski ministri na delu
Pretekli teden je ital. ministrski svet dvakrat zasedal ter sprejel vrsto ukrepov, med katerimi so nekateri precej važni.
Ameriških čet ne bo v Trst
Predvsem so sklepali o nastanitvi ameriških čet, ki se bodo nastanile v Italiji kot sile Atlantske obrambne skupnosti. Ministri so uvideli, da bi ne bilo modro, če bi te čete bile nastanjene na področjih, ki so politično občutljiva, kakor je n. pr. Trst ali tridentinska provinca. Zato je ministrski svet sklenil, da se o-monjene čete nastanijo v Vicenzi in njeni okolici. Tako je splavalo po vodi upanje Tržačanov, da bodo zopet imeli v svojem mestu ameriške vojake. S tem je tudi storjen konec govoricam, da pridejo ameriške čete v Trst.
Selško vprašanje
Drugi važen problem, ki so se ga ministri lotili, čeprav ga niso rešili, je vprašanje plač profesorjev in učiteljev. Kot se še vsi dobro spominjamo, je bilo to vprašanje zelo pereče ob koncu šolskega leta, ko so srednješolski profesorji napovedali stavko in je bila nevarnost, da se šolsko leto sploh ne bo moglo redno končati. Tedaj je v spor posegel sam novoizvoljeni državni predsednik Gronchi in profesorji so se vrnili v šolo, toda pod pogojem, da se med počitnicami reši vprašanje nji-hovih plač, napredovanja itd. Segni je ob nastopnem govoru obljubil, da bo vprašanje profesorjev rešil. Zato je bilo nujno, da se je ministrski svet na svoji seji v preteklem tednu na dolgo mudil s tem vprašanjem. Predhodno se je naučm minister se-stal z zastopniki šolskih sindikatov, da je od njih slišal, kakšne zahteve
vztraja na svojem stališču, da ne more povišati plače profesorjem in učiteljem v višini, kakor ti zahtevajo, češ da tega ne dopuščajo državne finance. Vprašanja torej vlada na svoji seji ni rešila ter je poverila na-učnega ministra Pavla Rossija, naj se še naprej razgovarja z zastopniki sindikatov, dokler se ne najde taka rešitev, ki bo za obe strani sprejemljiva. To bo pa zelo težko.
Za nova stanovanja
Tretje vprašanje, ki ga je vlada obravnavala, je bilo vprašanje novih stanovanjskih hiš. Čeprav se je
po vojni že veliko novih stanovanj pozidalo, kakor malo kdaj prej, je pomanjkanje primernih stanovanj še vedno zelo občutno. Saj pravijo, da primanjkuje samo v goriškem mestu še vedno kakih 2500 stanovanj, čeprav moramo priznati, da so že veliko novih hiš pozidali.
Toda zlo ni samo v tem. da primanjkuje stanovanj, temveč nastalo je iz tega novo zlo: cene stavbnih parcel so silno porasle in postale včasih naravnost astronomsko visoke, posebno po večjih mestih, tako da si preprosi človek sploh ne more omisliti nove hiše, čeprav ima 'kaj prihrankov. Verižništvo je torej sedaj zacvetelo s stavbnimi parcelami.
Vlada je temu zlu odpomogla na ta način, da je sprejela vrsto ukrepov, s katerimi se ustanavljajo posebna stavbišča za ljudske hiše, ki ne bodo smela biti predraga. Poleg tega so uvedli še poseben davek na stavbna zemljišča, češ da so ta pridobila ogromno na vrednosti, potem ko so iz navadnih zemljišč prešla v vrsto stavbnih parcel.
Nadalje se je ministrski svet bavil še z raznimi drugimi vprašanji, zlasti z vprašanjem plač državnih nameščencev, ki jih mora vlada urediti do prihodnjega poslovnega leta.
La Pira zopet ne miruje
pravzaprav stavijo.
Ministrski svet
je nato na seji postavil svoje proti-predloge, ki se pa niso strinjali z zahtevami sindikatov. Vlada namreč
Italijansko javno življenje je razgibal tudi firenški župan La Pira, ki je zopet podvzcl zelo originalne in energične ukrepe. V Firencah je kakor drugod močna stanovanjska kriza. Treba je bilo nastaniti 250 družin, ki so bile brez stanovanja. Tedaj se domisli La Pira, da so v Firencah razne hiše, bivša last fašistične stranke, ki so od lanskega leta prešle v sklop državne imovine, a ni v njih država še nikogar nastanila in tudi ni bilo upati, da bi jih v kratkem kdo zasedel. Zato župan La Pira ukaže brezdomnim družinam, naj kratkomalo zasedejo prazne hiše in se v njih začasno nastanejo.
Seveda je takoj nastal protest od strani finančne intendance, ki u-pravlja državno premoženje. Ta je poslala celo policijo, da bi izgnala vrinjence. La Pira je tedaj poslal telegram finančnemu ministru Andreottiju in ga prosil za posredovanje, obrnil se je tudi na tajnika DC Fanfanija. Minister je odgovoril, da ne more posredovati, ker je županovo postopanje nezakonito, Fanfani tudi ni mogel odkrito dati prav
La Piri ter se je iz zadrege rešil na ta način, da je predlagal, naj parlament v naglici sprejme zakon o začasni uporabi takih državnih poslopij, ki nijo zasedena. Javno mnenje pa se je razdelilo: kdor se je opiral na čustva, je dal prav županu La Piri; kdor je sklepal z razumom, je moral priznati, da je bilo ravnanje firenškega župana močno samovoljno in da bi njegovo postopanje privedlo do anarhije, če bi se razširilo.
Vsekakor je pa ta incident precej drastičen dokaz, kako počasen je državni upravni aparat, ki dopušča slične nesmiselnosti kot so prazne državne hiše ob tolikih družinah brez strehe, iki pa ne smejo vanje, ker zakon to prepoveduje.
Južni Korejci protestirajo
Južnokorejska vlada je dala uiti-matum zvezni komisiji za premirje, naj preneha z delom. Zastopnike Češkoslovaške in Poljske so povabi-
li, naj do 15. avgusta zapuste južno Korejo, češ da se bavijo z vohunstvom: če se do tega dne ne odpravijo, da se jim bo slabo godilo. Tudi ostali člani komisije, Švicarji in Švedi, so dobili podobno povabilo, naj zapuste deželo.
Po nekaterih mestih so bili tudi nemiri in demonstracije zoper zaveznike ter je moralo nastopiti vojaštvo. Južni Korejci so pač siti pasivnega zadržanja zaveznikov in bi rajši videli, da ti gredo iz dežele. Nameravajo tudi s silo zasesti vse ozemlje južno od 38. vzporednika, ki je bilo pred spopadom južno-korejsko.
Kratke novice
POSVETOVANJE NA BRIONIH. Tito. ki letuje na Brionih, je poklical k sebi svoje vdane in z njimi razpravljal o resnem gospodarskem položaju dežele. Pridelek polj je slab. Če ne bo pomagala Amerika, bo treba najti 100 milijonov dolarjev in živež kupovati. Teh 100 milijonov bo treba odtegniti industriji, ki bo s tem čutila znatno škodo.
ATOMSKI STROKOVNJAKI V ŽENEVI. Te dni so se sešli v Ženevi atomski strokovnjaki 66 držav. Izmenjali si bodo svoja dognanja na polju atomskih raziskovanj in njih uporabo v miroljubne svrhe. To zasedanje je združeno z veliko atomsko razstavo, ki je na dvorišču palače Združenih narodov.
ALBANIJA IN GRČIJA. Albanija je naslovila na Grčijo poziv, da je pripravljena vzpostaviti redne odnose med obema sosednima državama. Grčija je na to pripravljena, želi pa, naj Albanija pokaže svojo dobro voljo s tem, da izpusti grške talce, ki jih Albanija drži še iz časov grške državljanske vojne. Prav tako mora Albanija prenehati s pošiljanjem špijonov preko meje in urediti dokončno razmejitev.
MALA KONFERENCA V ŽENE-VI. V Ženevi se vrše razgovori med zastopniki Združenih držav Amerike in rdeče Kitajske, kot smo že poročali. V dokaz dobrega razpoloženja Kitajske, je ta že spustila 11 ameriških letalcev, ki so bili ujetniki še iz korejske vojne. Zastopniki ZDA se drže strogo na zgolj tehnični osnovi konference in jim gre najprej za osvoboditev ameriških pripornikov, ki jih Kitajska še vedno drži. Kitajski zastopniki pa nasprotno žele že za ceno te izpustitve nekaj zaslužiti. Sedaj čakajo, kakšno vabo bodo VTgli Kitajci v diplomatske vode. V ZDA je tudi kakih 50 kitajskih študentov, za katere pravi Dulles, da jim ne ovira odhoda. Problem je le potnina. Težavo predstavlja tudi zaplenjena ameriška i-movina na Kitajskem. Konferenca štirih velikih v Ženevi je bila veselje, mala konferenca pa je sedaj prava realnost, ki preizkuša diplomatsko trmoglavost.
ADENAUER POJDE V MOSKVO.
Prve dni septembra bo zapadno-nemški kancler Adenauer obiskal Moskvo. Nemški in ruski poslanik
v	Parizu pripravljata dnevni red obiska. Rusi so pripravljeni na razgovore o priznanju Zapadne Nemčije, o vzpostavitvi diplomatskih odnosov ter žele kulturni in gospodarski sporazum z Zapadno Nemčijo. Ne marajo pa na dnevnem redu razgovorov o združitvi obeh Nemčij. Sedaj si Adenauer prizadeva, naj hi vsaj štirje zunanji ministri, ki se bodo v jeseni sešli v Ženevi, razpravljali o načinu združitve obeh Nemčij.
Stran 2
%
KATOLIŠKI GLAS
Leto VII - 1955 - Stev. 32
NAŠ TEDEN V CERKVI
14. 8. 11.pob. nedelja: sv. Evzebij
15. 8. ponedeljek: Vnebovzetje Device Marije
16. 8. torek: sv. Rok; sv. Joahim
17. 8. svetla: sv. Hijacint
18. 8. četrtek: sv. Helena
19. 8. petek: sv. Ludovik, škof
20. 8. sobota: sv. Bernard
SV. HIJACINT (1185-1257), rojen na Poljskem iz grofovske rodbine, je bil kro-tak, resen, zelo razumen in delaven. Visoke šole je dovršil v Bolonji, postal je doktor sv. pisma. Bogato dediščino je razdelil med uboge. Sv. Dominik ga je t Rimu sprejel v svoj, to je dominikanski red, z željo, da ta red razširi med Slovani.
1.	Ko se je vračal domov, je pridigal na Koroškem in tam ustanovil samostan. Nato se je ustavil na Moravskem in tam misijo-naril. Ko je prišel v domovino, je bilo njegovi gorečnosti premalo, spreobračati samo svoje rojake: šel je na Prusko, Dan-
IZ SVETEGA EVANGELIJA
isti čas je odšel Jezus iz tirskih krajev ter šel skozi Sidon h Galilejskemu morju sredi pokrajine Dese-teromestja. In pripeljejo mu gluhonemega ter ga prosijo, da bi položil roko nanj. Vzel ga je od množice stran, vtaknil svoje prste v njegova ušesa in se s slino dotakni1 njegovega jezika; in pogledal je v nebo, vzdihnil in mu rekel: » E jota«, to je »Odpri se!« In kar odprla so se mu ušesa in razvezala se je vez njegovega jezika in je prav govoril. Zapovedal jim je, naj nikomur ne pravijo; pa bolj ko jim je pripovedoval, bolj so razglašali. In na vso moč so strmeli, govoreč: »Vse je prav storil: gluhim daje. da slišijo, nemim, da govore.«
*
Da so naše telesne zmožnosti velik dar 'božji, tega se človek, žal, takrat šele prav zaveda, ko jih pogreša. Tudi judovsko ljud-tvo je slavilo Kristusa, ko je gluhonememu s svojo vsemogočno besedo podelil dar govora.
Za svoje duševne pomanjkljivosti nismo tako občutljivi in nas tudi ne vznemirjajo tako, četudi so take duševne hibe neprimerno večja nesreča. Več je gluhonemih na duši kot na telesu in ho prav, če se tukaj spomnimo na nekaj takih primerov.
Kadar se človeku oglaša vest z o-čitki in mu vznemirja dušo, bi moral razumeti ta govor. Glas vesti je glas božji, ali noče ga slišati. Dober prijatelj mu morda prigovarja, da bi ga odvrnil od slabega dela. toda strast pregluši tudi dobronamerno besedo. Glijhonemost duše je tako nevarna bolezen, da človeka spravi celo do nespokornosti.
Enako nesrečen je, kdor je gluh za verske resnice. Vse stvarstvo
V	nedeljo (lne 3. julija je ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman ponovno posvetil ves slovenski narod brezmadežnemu Sren Marijinemu.
Lemont pač do sedaj še ni doživel tako pomembne duhovne akcije, ki bi ga bila postavila v taki meri v središče vsega, re» vsega slovenskega sveta, kakor ga je ta posvetitev brezni. Marijinemu Srcu.
LEMONT — AMERIŠKE BREZJE
'Posvetitev vsega slovenskega naroda brezmadežnemu Srcu Marijinemu res ni mogla biti drugje kakor v Lemontu. Mati in Kraljica Slovencev — Marija Pomagaj z Brezij ima svoj drugi prestol v Lemontu v kapeli samostana očetov frančiškanov, ki spadajo v ljubljansko frančiškansko provinco. Lemont so slovenske ameriške Brezje. Prva posvetitev vsega našega naroda leta 1943 je bila ob brezjanski podobi Marije Pomagaj v Ljubljani, ker so Brezje bile takrat zaradi vojske nedosegljive. Lemom je pa tudi nekako slovensko romarsko središče v USA, kamor pobile Slovenci ob romarskih dnevih iz vseh krajev Severne Amerike. (Lemont leži kako uro avtobusne vožnje daleč od Chicaga).
Lemont je res čudovita romarska pot, ki človeku namuh osvoji. Lepa gričasta pokrajina, vsa pokrita s travniki in gozdiči je
sko, Švedsko. Od tod pa med Ruse, kjer je v Kijevu, tedaj glavnem mestu, ustanovil samostan. Knez Vladimir mu je začel nasprototjpti in preganjati vernike. Kmalu je kneza doletela zaslužena kazen. Pridrli so Tatari in se polastili Kijeva.
Tako je, komur je preveč božja oblast, lahko spozna pod sovražnikovo peto svojo zmoto.
2.	Sporoča se, da je sv. Hijacint. ko so Ta!ari zažgali Kijev, rešil iz samostana sv. Rešnje Telo in mramornati kip Device Marije. Šel je skozi sovražnikove trume, nič hudega se mu ni pripetilo. Srečno se je vrnil z dragocenim zakladom, to je z Jezusom in Marijo, domov v Krakov.
Nas vse oblegajo dušni sovražniki, tarejo nas križi in skrbi. Z Jezusom in Marijo, to je s pogostim prejemanjem sv. Rešnjega Telesa in z idanim češčenjem Device Marije, bomo z lahkoto in varno hodili, delali in zmagovali. Ne posnemajmo kneza Vladimirja.
oznanja božjo moč, lepoto in modrost. Evangelij govori o Kristusu, in njegovih velikih delili in vzvišenih naukih, ki so dovolj tehtni dokazi za božanstvo Kristusovo. Njemu, ki je gluhonem na duši, ne govori dovolj razločno. Zgodovina priča za Kristusovo Cerkev. Življenje njenih najboljših otrok, svetnikov, se glasi kot visoka pesem Bogu: za take melodije on nima posluha. Veruje učitelju, zdravniku, prijatelju, veruje komurkoli, samo Bogu n' veruje.
Gluhonemi na duši je tudi oni, ki ne moli. Za pogovor z Bogom se mu usta ne odpirajo in jezik je preokoren. Nobene potrebe ne čuti. da bi kaj prosil Boga ali se mu za kaj zahvalil. Morda bo globoko tičal v grehu, pa vendar se ne bo k Bogu obrnil za odpuščanje. Zna se z ljudmi na dolgo razgovarjati tudi o čisto ničevih rečeh, za Boga nima nobene besede, ali pa zelo redke in kratke.
Ali niso mnogokrat gluhonemi starši, ko svojih otrok ne učiio in ne opominjajo! ko ni;hnv rtrek nravno propada v slab h družbah, ob slabi knjigi, v grešnih razvadili, ostajajo ravnodušni, ne da bi kaj rekli. Kolika odgovornost pred Bogom!
Pri sveti spovedi marsikdo podleže tej bolezni. Do potankosti obtožuje morda svoje male grehe, ko bi moral pa zarezati v dušo in odkriti spovedniku svojo glavno veliko napako, takrat ga je sram in molči o njej. Vsled te skrumbe svetega zakramenta je velika nevarnost, da s temi grehi na duši celo umrje.
Nevarna bolezen je gluhonemost duše. Naj bi dobrotni Bog nad vsemi izrekel tudi svoj vsemogočni »Odpri se!«, da se ta huda bolezen enkrat za vselej umakne učinkoviti milosti božji.
kakor kos domovine močno spominja na Dolenjsko. Velika, moderna samostanska stavba, romarski dom, prelepo urejene ceste, križev pot, lurška votlina, malo je-/erec z otokom	»blejsko jezero«
predstavljajo vsaka zase posebnost, ki bi zaslužile, da jih opiše spretno pisateljsko pero. Omenim naj le to, da so po veliki večini vse, kar je tam zgrajeno, zgradili čč. gg. očetje frančiškani s svojimi lastnimi rokami. Bili so projektantje in graditelji. Prav tako je z vsemi gradbenimi deli, ki so sedaj v teku. Ne samo gradbene strokovnjake so se izkazali, ampak tudi umetniški okus so razkrili v toliki meri, da človeka vsa ureditev te romarske poti resnično navdušuje in navdihuje. Veliko romarjev sem slišal trditi: »Lemont je lep, vse je lepo urejeno, a najlepše jr tam zaradi tega. ker se čutiš, kakor bi bil v Sloveniji!« Imajo popolnoma prav!
Zame je to kraj, ki človeka prevzame zaradi svoje naravne mlkavosli, ki človeka navdihuje in prestavi v domovino, da se čutiš od trenutka, ko tja prideš in pozdraviš »Marijo Pomagaj« v kapeli samostana, kakor bi hit res pri Oni na Brezjah. ( utiš sc v Njeni bližini, čutiš, kakor da te je ogrnila s svojim plaščem, kakor da te bodri s svojo materinsko besedo, da pozabiš, da si še pred dvanajstimi urami
opravljal težko delo v tovarni. Pri Njej si, kakor si bil pri Njej tolikokrat v domovini ves vdan in zauipen.
ROMARJI OD VSEPOVSOD
V	letu, ko s češčenjem Matere božje in s posvetitvijo Njenemu brezm. Srcu postavljamo duhovni spomenik desettisočem Slovencev, ki so padli v zadnji svetovni vojni v obrambi krščanske vere in slovenske domovine, je Lemont postal središče ne samo za dva tisoč vernih slovenskih romarjev, ki so dne 3. julija bili pri posvetitvi vsega našega naroda navzoči, ampak tudi za de-settisoče in stotisoče Slovencev po svetu in v domovini, ki so mogli biti le duhovno prisotni.
Niso se strašile družine in posamezniki razdalj in stroškov; prišli so iz daljnega Colorada, North Dacote, Nebraske, Minnesote, Kanade in drugih držav Severne Amerike. V nedeljo k deseti maši je bil naval avtomobilov in posebnih busov tolikšen, da so vsi, ki so romanje urejali, komaj zmagovali. Odbor prvih sobot, ki je imel svojo pisarno v romarskem domu, ni mogel ustreči vsem s posvetilnimi listinami, ki so jih hoteli še v zadnjem trenutku pred posvetitvijo izpolniti. Obe posvetilni knjigi sta bili do malega polni, ko se je po sveti maši, ki je bila na prostem pred lurško votlino, začela procesija sv. Rešnjega Telesa.
NAS NADPASTIR GOVORI
Sveto mašo'je daroval preč. p. komisar Aleksander Urankar ob asistenci preč. gg. župnika Štefana Kraljiča in p. Bazilija. Pridigo pa je imel prevzvišeni dr. Gregorij Rožman.
Vedno z radostjo poslušamo besede našega Nadpastirja in občudujemo vsebino in obliko njegovih govorov. Toda zdelo se mi je, da je v tej pridigi bil poseben ogenj, posebna moč. Bila je pridigS, ki ostane v človeku in ga stalno navdihuje. Prevzvišeni ni govoril le množici, ki je bila olb njem zbrana, ampak tudi onim desettisočem v Argentini, Holandski. Avstraliji, Franciji, Italiji, Avstriji itd. ter onim stotisočem, ki trpe zatirani zaradi svoje zvestobe do vere. in onim desettisočetn. ki so padli za krščansko vero.
Naš Nadipastir je imel okoli sebe zbran ves svoj slovenski narod, ko je razlagal pomen tega romanja in posvetitve brezm. Marijinemu Srcu.
In ko človek lista obe posvetilni knjigi, se mu dejansko ves vtis škofove pridige potrjuje. Saj je v teh dveh knjigah zbran res ves slovenski svet, Slovenci iz dvaintrideset držav — oziroma iz triintrideset držav, ako štejemo domovino, ki v knjigah ni zastopana z lastnimi posvetilnimi listinami.
DVE KNJIGI PODPISOV
Njenemu brezm. Srcu so se posvetile in izročile slovenske vdove in sirote, bogati in revni, skriti trpini ob krampu in lopati v holandskih, francoskih, angleških, ameriških i. dr. rudnikih, kakor vidni javni delavni, ki so z Nadpastirjem vred k Materi in Kraljici naši prihiteli. Ne samo Marijine družbe sončne goriške in tržaške škofije, ampak tudi pevska društva, prosvetna društva, odseki SKASA v Holandiji, Argentini, Angliji, USA itd. — ne samo dijaško društvo in Straže v Španiji, ampak tudi srednješolci v Gorici, Argentini i. dr., ne samo dr. Miha Krek, dr. Ludvik Leskovar itd., ampak tudi neznane bolniške sestre sredi Afrike, ki jim daljave in vroče afriško sonce niso zamorile ljubezni do Matere božje in do slovenske stvari. Ne samo skupina Slovencev v Rimu s p. dr. Antonom Prešernom SJ na čelu, ampak tudi doslej neznane slovenske družine na Irskem, ne samo slovenski duhovniki v Argentini, ampak tudi po vseh mogočih državah sveta razkropljeni slovenski misijonarji in prav tako po svetu razmetane slovenske redovne »estre, ne samo starosta ameriških Slovencev g. Anton Grdina, tajnik KSKJ Jožef Zalar, ampak tudi neime-novani priseljenci, ki so našli novo domovino v Ameriki, so našli ta dan svojo Vodnico Marijo Pomagaj v Lemontu.
In koliko vezi z domovino skrivata ti dve knjigi. Koliko posvetitev je bilo istočasno v domovini, ki so morda vnesene v posvetilni knjigi na skriven način, znan le onemu, ki je one v domovini soposvečal v Lemontu. Kolika mijost je v srcu intelektualca, čigar družina je raztresena po raznih državah sveta, mati pa sama v domovini. Člani družine izven domovine so se posvetili vsak v državi, kjer bivajo, sin pa je sebe in mater posvetil v Lemontu. laku je la posvetilna knjiga ali pravilno — Marija Pomagaj - resnično združila prav vso družino. Koliko molitev z,a pokojne - pred desetimi leti padle skrivata ti dve knjigi. Le oni, ki so vnašali svoja imena pod posvetilo brezm. Marijinemu Srcu, vedo. katerih so se pri teni spominjali.
Po sveti maši se je razvila procesija presvetega Rešnjega Telesa. V procesiji so dekleta v narodnih nošah nosila posvetilni knjigi, ki sta bili okrašeni s slovenskimi pušeljci in slovenskimi trakovi, takoj za njimi in pred sv. Rešnjim Telesom, ki ga je nosil Prevzvišeni, pa so dekletca slovenske sobotne šole v Chicagu posipale pot in prostore pred oltarji z rožami. Baldahin so nesli štirje slovenski možje v narodnih nošah. Pevski zbor, ki ga je vodil g. Kun-tara, je prelepo pel pri sv. maši in pri procesiji. Bila je v resnici pristna domača slovenska Telova procesija.
POSVETITEV SRCU MARIJINEMU
Zadnji blagoslov je bil pri oltarju narejenem na stopnišču romarskega doma in tam je bila tudi posvetitev brezm. Marijinemu Srcu. Težko je popisati vzvišenost in svetost tega trenutka. Komaj je utihnil zveneč lep glas preč. g. župnika Stefana Kraljiča, ki je pel evangelij, ko je zašla že neka zbeganost med množico. Mnogi so iskali posvetilne molitvice, oni, ki je niso imeli pri roki, so pa iskali pomoči pri drugih romarjih, da so mogli posvetitev skupaj brati. Mnogi so upirali oči v posvetilni knjigi, ki so jih držala dekleta vsako ob eni strani oltarja. Zdelo se je, kakor da v tem pričakovanju večina kar spregleduje obred zadnjega blagoslova. Še je v zraku vek duh kadila, še se je zdelo, da so križi monštrance s Presvetim Rešnjim Telesom, s katerim je Prevzvišeni blagoslavljal — ostali začrtani v zraku, ko se je že začela posvetitev. Ko so padle po zvočniku besede Prevzvišenega: »Sedaj se bomo posvetili brezm. Marijinemu Srcu — Matere in Kraljice naše«, je dolga vrsta slovenskih šolskih sester na desni strani oltarja pokleknila, pokleknil je sivolasi vladika in z njim vsi ob oltarju in začel moliti posve-
Romarske svečanosti v Lemontu
V romarskih dneh 2. 3. in 4. julija so bile v Lemontu poleg posvetitve slovenskega naroda brezm. Marijinemu Srcu še druge pobožnosti in prireditve.
V soboto 2. julija zvečer je bila nočna procesija od samostana k lurški votlini Ln po procesiji v romarskem domu Baragova proslava, ki hi za.-lužila posebno poro :.o. Glavni govornik je bil g. inž. Jože Gre* goric, ki je govoril o stanju priprav za Baragovo beatifikacijo. Vso proslavo je vodil preč. g. o. Bazilij, tajnik Baragove zveze.
V nedeljo dne 3. julija proti večeru je bil križev pot ob postajah križevega pota na prostem. Zvečer pa se je v romarskem domu razvil nekak družabni večer. Romarji so nekaj časa peli slovenske pesmi. G. Anton Jeglič pa je nato kazal skioptične slike, v glavnem od romanja v Lemontu iz prejšnjega leta.
V ponedeljek zjutraj ob 7h je bila črna sv. maša za v zadnji vojni padle Slovence, ki jo je daroval prevzvišeni dr. Gregorij Rožman. Po maši pa je Clevelandska skupina odpotovala nazaj proti domu.
Izven okvira samih romarskih prireditev je imelo slovensko katoliško akademsko starešinstvo v Severni Ameriki prijateljski sestanek in sicer v nedeljo popoldne v dvorani samostana Šolskih sester, Ta sestanek je organiziral odsek SKAS-a v Chicagu pod predsedstvom inž. Vladmirja Remca. S Mr A S namerava prihodnje leto organizirati poseben študijski dan, na katerem naj bi se pretreslo razne probleme, ki zadevajo predvsem slovenske izobražence po svetu.
Glavno pobožnost v nedeljo so snemali na trak, ta.ko da jo bodo mogli slišati tudi drugi, ki niso bili v Lemontu. Zvočni posnetek je last preč. župnika Stefana Kraljiča. Film pa je posnel g. Anton Grdina in je krasno uspel. Upajmo, da bomo mogli v doglednem času imeti ta film tudi na Goriškem in Tržaškem. Za to se č. g. Kraljiču že danes priporočamo.
POZIV SV. OČETA LOČENIM BRATOM
Sv. oče je poslal opatu samostana Svete Marije v Grottaferrata, ob IX. stoletnici smri opata sv. Jerneja, pismo, v katerem izraža željo in poziv vzhodnim ločenim bratom, da se vrnejo nazaj v eno Cerkev. Sv. Jernej je bil opat, ki je prenesel vzhodno redovno življenje na zapad. Sveti oče zaključuje svoj poziv: Vzhodni bratje ne bodo v cerkveni edinosti prav ničesar izgubili.
OGLEJ PRIČAKUJE OBISK VISOKEGA DOSTOJANSTVENIKA
V Ogleju so v teku velike priprave za dostojen spTejem kardinala Celsa Constan-linija, ki ho na praznik Marijinega vnebovzetja uradno obiskal to slavno baziliko,
Kardinal Constnnlini je pred štiridesetimi leti prvič prišel v Oglej kol mlad vikar.
titev: »O, Marija Kraljica presvetega rožnega venca...« In vsa množica je z Nadpastirjem vred molila. Zdi se mi, da je bil čas posvetitve nekako čas, ko se je Mati božja v Fatimi prikazovala pastirčkom. Sonce je stalo v zenitu.
Mati božja, iki je bila pričujoča, je to posvetitev našega naroda gotovo sprejela. Ta množica je bila pri Materi in Kraljici naši, da se ji posveti in izroči ne le zase, ampak za ves slovenski narod. Cesar mi ne zmoremo, naj stori Ona, ki je Srednica vseh milosti.
Slovenski narod pač ni mogel na lepši, svetejši in boljši način obhajati spomin svojih narodnih žrtev, kakor s posvetitvijo brezm. Marijinemu Srcu. Svojim rojakom in ljubezni do Matere in Kraljice — Marije Pomagaj — je postavil najvrednejši trajen duhovni spomenik.
Od romarskega doma je nato procesija Njenemu brezm. Srcu posvečenih romarjev sla do samostana in, v kolikor je mogla, v samostansko kapelo, kjer kraljuje Marija Pomagaj na glavnem oltarju. Tu je Prevzvišeni prevzel obe knjigi in jih položil pred Njeno podobo. V kratkih besedah jih je izročil v varstvo očetom frančiškanom v Lemontu. V imenu očetov frančiškanov je knjigi sprejel v vaTstvo preč. g. o. komisar Aleksander Urankar.
Knjigi bosta v Lemontu še nadalje odprti za one Slovence, ki bi se posvetili in želeli vložiti svoje posvetilne listine v ti knjigi. Lemontski samostan razpolaga tudi s posvetilnimi listinami.
Le Ona lahko slovenskemu narodu izprosi čas, ko bo mogel ti dve posvetilni knjigi prenesti v slovesni procesiji v svobodno domovino na Brezje. Do takrat in še dalje — vso slovensko bodočnost — naj Ona vodi naše misli, naše besede in naša dejanja.	Ing. Jože Sodja
sedaj se vrača kot kardinal. Vendar v vseh teh letih ni pozabil na »svoj« Oglej. Njegova zasluga je, če je starodavni Oglej zopet zaživel, čeravno le v medlih obrisih starodavnih umetniških izkopanin, in da je danes oglejska bazilika ena najslavnejših in najveličastnejših prič prvega krščanstva.
Kardinal Conslantini ho na Marijin
praznik' pnsrisfvov-nl ‘ddvGnl ri': maši. Za
ta dan je napovedan obisk tuui goriškega nadškofa msgr. Ambrosija in škofa msgr. De Zanehe iz Coneordije.
MATI BOŽJA ZAšCITNICA SMUČARJEV
Sveti oče je proglasil Mater božjo iz Folgarie nad Trentom za zavetnico smučarjev. V skladu z Visoko pesmijo, ki naziva Mater božjo »Bela si kakor sneg«, je Mati božja postala zavetnica smučarjev.
KARDINAL MINDSZENTY SE NAHAJA
V	BLIŽINI MESTA PECS
Neki duhovnik iz škofije Ezstcrgom je izjavil, da se nahaja kardinal Mindszenty v neki palači v bližini mesta Pecs na južnem Ogrskem. Povedal je tudi, da je kardinala takoj po izpustitvi iz ječe obiskala mati, ki je sporočila, da se si® počuti »relativno dobro«. Doslej se ni nobenemu duhovniku še posrečilo, da bi prišel v direktne stike s kardinalom, zato nihče ne ve,- pod kakšnimi pogoji so kardinala izpustili na »svobodo«. Mesto Pecs se nahaja 40 km severno od jugoslovanske meje.
45. LETNICA MAŠNIŠTVA PATRA PIJA IZ PIETRALCINE
Pater Pij, kapucin, ki živi v starem kapucinskem samostanu (iz leta 1540) na Garganski planoti v pokrajini Foggia, je znan daleč po svetu zaradi »Gospodovih ran« (stigmata), ki jih ima na srcu, rokah in nogah kot nekoč sv. Frančišek, in zaradi svoje čudodelnosti.
Pater Pij je mož molitve, spokornosti in apostolata.
Živi strogo po pravilu svojega reda (kapucinskega), izvršuje svoje duhovništvo s sv. mašo, ki traja eno uro in pol, pa tudi več, veliko moli po dnevu in ponoči, spoveduje 6-7 ur dnevno.
Že od 20. sept. 1918 nosi na svojem telesu Kristusove rane. On je prvi duhovnik, ki j«' 0(1 Kristusa prejel ta božji dar veliko trpljenje.
V	samostanski ,klavzuri živi prostovoljno že preko 39 let. Silno malo užije hrane.
V	enem tednu za eno skromno kosilce. Star je 68 let in letos ho praznoval 45-letnieo svojega mašništva dne 10. avgusta.
Tik samostana, kjer živi, so po njegovem nasvetu (navdihu) zgradili najmodernejšo kliniko:	»('.asa solliovo dolin sofferonzu«,
kjer se morejo zdraviti pripadniki vseh narodov, revni zastonj, premožni plačajo dvojno oskrho. Zdravniki in strežniki se žrtvujejo brezplačno.
Izvirno poročilo!
Iz življenja Cerkve
Leto VII - 1955 - Štev. 32
KATOLIŠKI GLAS
Stran 3
PO SVETU NAOKROG~l
NAPETOST MED INDIJO IN GOA.
Ker je prišlo nedavno med Indijo in portugalsko kolonijo Goa do spopadov, so se v Indiji začeli resno pripravljati. Indija je pomnožila na meji vojaštvo, poslala orožje in vojska se je vkopala v jarke.
PRIJAZEN POPOLDNE V MOSKVI. Ruski ministrski predsednik Bulganin je preteklo nedeljo povabil vse tuje diplomatske predstavnike z njihovimi družinami, naj prežive nedeljski popoldan v njego-
vi	družbi, v prijaznem dvorcu zunaj Moskve. To povabilo nima para. Pravijo, da se je tega Bulganin naučil v Ženevi. No, in ta popoldan je bil res lep. Bulganin je bil v spremstvu svojih najožjih sodelavcev. Pravijo, da so ruski veljaki sami izvajali nekatere ruske narodne plese, se skupaj z drugimi vozili po jezerih, nabirali jagode in maline. To je duh Ženeve. Ameriški poslanik Bohlen je zmagal tekmo v veslanju. Zelo lep politični uspeh!
Prijaznega popoldneva se je udeležila tudi jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki se mudi v Moskvi. Njen predsednik dr. Bakarič je izjavil, da se Bulganinovi načrti in izjave popolnoma skladajo z jugoslovansko zunanjo politiko.
Pri tem je seveda Bakarič popolnoma pozabil, kar je govoril on sam od leta 1948 dalje o Moskvi in kaj je Moskva govorila o Beogradu.
POPLAVE V INDIJI. Vsakoletne poplave so letos zavzele v Indiji katastrofalen obseg. Povodnji so najbolj prizadele pokrajine ob vznožju Himalaje. Več kot dva milijona oseb je ogroženih od vodovja. Nekateri predeli so popolnoma odrezani od sveta. Pridelek je uničen in ves promet prekinjen.
AMERIŠKA POMOČ TUJINI. Mešana
parlamentarna komisija je določila skupno vsoto kreditov za pomoč tujini za finančno leto 1955-56 na 2.9 milijarde dolarjev. Ta vsota je približno pol milijona manjša od tiste, ki jo je zahtevala vlada.
»DIVINA- COMMEillA« NA INDEKSU ..V
PAKISTANU. Pakistanska policija je postavila na indeks prvi del »Divine Commedie« »Pekel«, ker prikazuje Mohameda v peklu, kar je skrajno žaljivo za verska čustva muslimanov. Izvode, ki so bili že po knjigarnah, so zaplenili.
Pol leta kasneje nego mu je bil napovedan izid. je zdaj izšel v Ljubljani »Priročni leksikon« z letnico 1955. V deset tisoč izvodih ga je kot svojo petstoto knjigo izdal Slovenski knjižni zavod. Obsega 879 strani dvostolpnega tiska in nekaj prilog s črno-helimi reprodukcijami sloven--škili umetniških slik. V uvodu beremo, da je izšel iz treh vzrokov: prvič zato, ker človeško znanje vedno bolj napreduje in mora biti torej človek o njem poučen; drugič zato, ker so tuji priročniki te vrste v Sloveniji težko dostopni; trejič pa zato,
F. BARCATA:	J/
Škipetarjev POVEST - 32
Tisti dan je prignal živino douto-v bolj Zgodaj kot navadno. Nato je šel od doma skrivaj in tekel, ko da se hoji, da pride prepozno. Zvečer je prišel k očetu Anasta-ziju.
0 čem sta sc pogovarjala, ni mogel nobeden zvedeti. Župnikov služabnik Jurij jo kasneje pripovedoval, kako je župnik z veselim smehljajem stisnil roko mlademu fantu, ko sta prišla iz sobe. Oči so mladeniču sijale od velikega notranjega veselja, župnikove so bile mokre od solz.
Drugi dan je imel Ndon zopet daljši pogovor z očetom Anastazijam; potem si je privezal na hrbet nekaj najpotrebnejših stvari in šel na pot, katero mu je pokazala Lula.
MARA
Preteklo je precej let. V Kryezezu se je marsikaj spremenilo. Oče Anastazij in oče Mavrieij sta eden za drugim odšla, poklicana na višja mesta. Kasneje so poslali očeta Mavrieija zopet v Krjezez, to pot
IZJAVA RUSKIH UJETNIKOV. V soboto je prispelo iz ruskega ujetništva na Dunaj 37 Avstrijcev. Obsojeni so bili na dolga leta prisilnega dela in v odpustni listini so bili točno navedeni vsi njihovi »zločini«.
Ujetniki so povedali, da so bili vse do 15. maja v taborišču v Sverdlogsku, nakar so jih poslali v Moskvo. Ob zadnji vstaji je bilo v tem taborišču na stotine in stotine mrtvih. Ujetniki so protestirali zaradi nečloveškega ravnanja in slabe in nezadostne hrane. Upor so udušili s tanki in težkim orožjem. V ruskih taboriščih se nahaja tudi na tisoče Rusov poleg pripadnikov drugih narodov. Ruske oblasti v zadnjem času z vso naglico odrejajo izpustitev vseh nemških in japonskih ujetnikov.
KONGRES ESPERANTISTOV. Pretekli teden so v Bologni razdelili nagrade zmagovalcem natečajev esperantistov za poezijo. prozo in gledališče. Predloženih del je bilo nad 100, avtorjev pa 56 iz 18 držav. Prvo nagrado za poezijo v esperantu je prejela angleška pesnica Boutlon, nagrado za poezijo v prevodu Rimljan Oidi, nagrado za prozo je prejel Anglež II. Robaeh.
Prvi kongres esperantistov je bil pred 50 leti v mestu Bologne sur Mer v Franciji in od takrat je esperanto že vidno napredoval.
VELIKA FRANCOSKA KORIERA SE JE PREVRNILA NA CESTI BENETKE-PADOVA. Dne 7. avgusta se je pripetila na cesti Benetke-Padova huda avtomobilska nesreča, ki bi lahko imela mnogo hujše posledice. Vozač francoskega avtopul-mana se je hotel umakniti korieri. ki mn je prihajala nasproti in se je pri tem pomaknil preveč na rob ceste, tako da se je avtopulman prevrnil v jarek. Od 45 oseb, ki so se nahajale na vozilu, je bilo 17 ranjenih, izmed katerih pa so pozneje le štiri pridržali v bolnici. Vozač je ostal nepoškodovan. Dve uri je bil na cesti Benetke-Padova ves promet prekinjen, dokler niso avtokoriero spel dvignili iz jarka.
NAJDALJŠI KABEL. Britanska ladja Monarch polaga na morsko dno najdaljši
kabel na svetu, ki bo vezal Škotsko z Novo
Zemljo. Dolžina kabla zna-a 3600 metrov.
DRAGOCENA URA. Ameriški predsednik Eisenhovver si je dal v času, ko je bival na konferenci v Ženevi, pregledati svojo uro. Ta ura je zelo dragocena in jo cenijo na 2 milijona lir. Ura kaže čas, dan, datum, mesec in položaj lune.
ker tuji priročni leksikoni premalo upoštevajo Slovence in Jugoslovane. »Priročni leksikon«, kakršnega so si v Ljubljani zamislili, naj bi bil uporaben za kaT najširši krog ljudi. V uvodu beremo nadalje, da je bilo osnovno leksikalno gradivo vzeto iz hrvaškega leksikona »Svesznadar«, ki ga je v začetku 1954. leta izdala Seljačka slo-ga v Zagrebu. Za slovenski »Priročni leksikon« pa je bilo to gradivo dopolnjeno z gesli, ki so posebno pomembna za Slovence, oziroma so bila tista gesla, ki Slo-vence najbolj zanimajo, razširjena.
za župnika. Bil je zadovoljen z novo službo, ker je poznal ljudi; pa tudi prebivalci so ga spoštovali, cenili in ljubili.
Nekega dne so ga poklicali k bolnici.
Ni vprašal, kdo je, tiho je šel za deklico, ki ga je prišla klicat.
Z začudenjem je zapazil, da gre po poti, ki pelje proti znani hiši starega Dode.
»Kdo je bolan?« — je vprašal deklico.
»Mara, Markova žena.«
Na tleh, na revnem ležišču je dobil tula-do ženo, ki se je nezavestna zvijala v bolečinah. Ko se je zavedla, je sedel oče Mavrieij k njej in ji začel govoriti. Zopet jo je zgrabila božjast, da ni mogla več odgovarjati na njegova vprašanja. Ko se je zopet zavedla, je začela pripovedovati duhovniku dolgo zgodbo, zgodbo svoje ne-sreče.
Poročila se je bila z Markom po alban-■skem načinu (to je, ne da bi jo vprašali, če je zadovoljna). Mark se za to poroko ni brigal, bil je oče, ki je zasnoval to zvezo.
Mark je poročil mlado ženo in šel z njo v dolino Maty. Doma ni mogel vzdrževati pogledov ljudi, ki so ga poznali. Zato je šel tja dol, vzel v najem nekaj zemlje, katero je obdeloval z ženo.
UREDNIŠKI ODBOR
Knjigo je uredil odbor, ki so ga sestavljali: Božidar Borko, Miško Kranjec, Boris Makovec, Drago Potočnik in Ivan Skušek. Gesla, ki jih srečamo v »Priročnem leksikonu« o Slovencih, so napisali Sloven. ci sami. Ta gesla posegajo v slovensko in tujo književnost, v glasbo, v likovno umetnost, v tehnologijo, v etnologijo, v botaniko, v zoologijo, v slov. zemljepisje, v zgodovino narodnoosvobodilne vojne, v gledališče in film, govorijo o slov. politikih oz. političnih osebnostih, o slov. zdravnikih itd. V knjigi so navedeni vsi slovenski sodelavci, med katerimi naj omenim samo nekatere.
Za gesla o slovenski književnosti odgovarja Stanko Janež, svetovno književnost sta obdelala Ivan Skušek in Božidar Borko, kateri je pisal tudi o jugoslovanski književnosti. Kar je o slovenski zgodovini, je delo Boga Grafenauerja. O slovenskih politikih oz. političnih osebnostih sta napisala oznake Dušan Kermavner in Franček Saje, kateri je tudi pisec vsega o na-rodno-osvobodilni vojni. Reči je treba, da so sestavki izpod njegovega peresa najbolj marksistično udarni. Slovenske likovne u-metnike je popisal Karel Dobida, glasbenike pa Dragotin Cvetko. Kdo je pisal o slovenskih filozofih in teologih, ni nič povedano, in vendar ne bo tema dvema znanstvenima panogama nihče odrekal pomena v slov. kulturnem življenju.
KRITIČNA VREDNOST LEKSIKONA
Ni seveda mogoče, da bi tako obširno in zgoščeno knjigo človek prebral in prebavil v nekaj dneh. Tudi »Priročni leksikon«, ki vsebuje okoli 25.000 gesel, takemu branju ni namenjen. Leksikon pač pojasnjuje stvari, ki jih človek želi vedeti in jih išče v njem. Ker pa je ta knjiga — če no upoštevamo predvojnega Glonarjevega »Poučnega slovarja« — prva taka v našem jeziku, sem jo pregledal s posebnim zanimanjem in pričakovanjem. Reči moram, da me je v mairsikakem pogledu razočarala in tudi razžalostila. Ne bom podajal podrobne kritike, navedel bom pa nekaj bistvenih pomanjkljivosti oz. napak in nedoslednosti, ki so se mi pokazale ob prelistavanju, čeprav bom po drugi strani izrekel tudi nekaj 'besed pohvale.
Nihče ne ho pričakoval, da bi taka knjiga, ki je izšla v totalitarni državi, bila nepristranska, zgolj informativna. Tudi ni nobena skrivnost, 'da je v totalitarnem režimu nekako predpisano, o čem oz. o kom smeš in moraš pisati, kako moraš in celo koliko smeš pisati. Da je »Priročni leksikon« nastal in izšel v takih razmerah, imamo v knjigi sami nešteto dokazov. Navesti hočem le nekatere, ki so posebno opazni.
Obširno so v »Priročnem leksikonu« popisani slovenski kulturni in politični delavci, posebno tisti, ki so zaslužni za sedanji režim: glasbeniki, slikarji, književniki, gledališki igralci, partizanski komandanti, narodni heroji, revolucionarji sploh — pa ne le slovenski, ampak tudi hrvaški, bosanski. srbski, makedonski, sploh jugoslovanski, da o ideologih materializma, marksizma in komunizma niti ne govorim. Prikazani so vsi nižji in	višji veljaki	in	nosilci sedanje oblasti v	Jugoslaviji.	Navede-
nih je vseh 175 slov. narodnih herojev, ki so povečini še posebej popisani. Dejstvo, da je tem ljudem odmerjenega največ prostora za besedilo in navadno tudi -za sliko, je prva značilnost te	knjige.
Če torej nihče, ki	je dejansko	in	kot
privrženec omogočil zmago revolucije na Slovenskem, ni izpuščen, pa v »Priročnem leksikonu« zaman .iščemo imen, ki bi v
Neko noč je šla žena iz hiše kakih deset minut daleč k studencu po vodo. Prišla je k studencu, napolnila posodo z vodo in se vrnila domov.
Nepričakovano je videla pred seboj neke sence in slišala korake; zdelo se ji je, da je nekaj padlo, nato še en klic in potem vse tiho.
Mlada žena je vsa trepetala od strahu, pa je vendar nadaljevala pot; nekoliko dalje je zadela z nogo ob neki predmet in padla. Ob padcu jc začutila mrzel obraz človeka. Vstala je naglo ter vsa prestrašena zbežala domov.
Kakor se je pozneje zvedelo, so bili te sence roparji iz Kthella, od katerih je bil eden pri napadu ubit. Tovariši so mrtvega zvezali in nesli s seboj proti domu. Ko so zagledali belo postavo bližajoče se žene, so mislili, da je to strah. Spustili so mrtvega na tla in zbežali.
Po nekaj mesecih je'Mara dobila božjast, ki se je večkrat ponavljala. Tako tudi sedaj.
Marka je ta stvar hudo skrbela. V ženini bolezni, kakor tudi v nenavadnem vzroku te bolezni je videl posledice prekletstva, ki je ležalo nad njim, videl je božjo kazen za ubito sestro.
njem pač morala biti, najsibo slovenska ali pa tuja. Tako na primer nič ne najdemo: o sovjetskem policijskem ministru Beriji in o maršalu Žukovu; o hrvaškem pisatelju	Miletu	Budaku;	o dr.	Antonu
Breclju,	ki	je	napisal	več zelo	tehtnih
knjig s področja zdravstva (pač pa je v knjigi 23 vrstic o njegovem sinu Marjanu, ki je član CK KPS); nič ni v knjigi o Engelbertu Ganglu (in vendar so po tej vojni ustanovili v Metliki Ganglov muzej), o hrv. politiku Vladimirju Mačku ni niti besedice, tudi ne o znamenitem italijanskem katoliškem reformatorju Savonaroli, ki je bil ob koncu srednjega veka sežgan na grmadi; tudi ni nič o nemškem pesniku Hoffmansthalu, piscu znamenite drame »Slehernik«, nič o slovenskem cerkvenem glasbeniku Kimovcu, nič o Čang-kajšku, o Maocetungu pa je 20 vrstic in še slika. O filozofu-sholastiku Tomažu Akvin-škem beremo	7	vrstic, o	materialistu Engelsu pa	121.	O	slovenskih škofih	Tomažu
Hrenu in Jegliču, ki sta za našo zgodovino vendar zelo pomembna, ni v »Priročnem leksikonu« nič, o škofu Rožmanu pa, ki ga je bilo treba prikazati v tendenčni luči, beremo 20 vrstic. O hrvaškem nadškofu Stepincu ni nič, pa tudi o slovenskih filozofih Ušeničniku in Vebru ne. Gesel »bi-hlija« ali »sveto pismo« v knjigi ne najdemo; tudi zaman iščemo pod črko J »Jezus« in pod črko K »Kristus« — kot da bi ta zgodovinska osebnost ne bila nič; in vendar ves svet šteje leta po Kristusovem rojstvu. Obširen pa je članek o krščanstvu, le da je izrazito polemičen in odklonilen. To je le nekaj bistvenih vrzeli, ki »Priročnemu leksikonu« zelo zmanjšujejo vrednost.
Zdaj pa si oglejmo še nekaj primerov netočnosti oz. pomankljivosti. Ne drži, da bi imeli v slov. pTevodu Papiuijevo delo »Kristusovo življenje«. — Zgodovinski pregled Italije se konča s temle stavkom: »Končno je bila ustanovljena os Rim-Berlin, pozneje pa Rim-Berlin-Tokio in je bil ogrožen ves svobodoljubni svet.« Ali mar ni od tedaj minilo že več kot petnajst let, nabito polnih zgodovine? O vojni, o povojnem času, o spremembah — nič! — Italijansko mesto Padova se tudi v italijanščini imenuje tako — in ne Padua. —
Državni pravdnik dr. Franz je v Vidmu sestavil obtožnico zoper »Beneško četo«, ki je med vojno delovala v Slov. Benečiji v sklopu jugoslovanskih partizanskih edinic. Njegova obtožba se razteza na 57 oseb, ki so bile člani te čete. Večina izmed njih je v Jugoslaviji, nekateri pa so pod'ključem. Kot glavni krivec je obtožen dr. Zdravlič, ki je sedaj primarij v Ljubljani, pred vojno je pa bil kot študent igralec pri »Udinese«. Obtožnica dolži pristaše »Beneške čete« raznih zločinov, ki so jih izvršili med nemško okupacijo v Benečiji in bližnjih krajih. Med temi prekrški so razni uboji, odpeljevanje oseb, rekvizieije živine in drugega blaga, nasilna mobilizacija in podobno; vse stvari, ki so bile na dnevnem redu v bridkih letih zadnje vojne, posebno od septembra 1943 dalje.
Ta dejanja so bila skupna vsem skupinam, ki so se tedaj bojevale med sabo, zlasti še vsem odporniškim skupinam, ki so se na pobudo zaveznikov aktivno borile proti nacizmu in fašizmu. Zato so tudi po vojni zahtevali zavezniki, da se nikogar ne sme preganjati zaradi takih dejanj povzročenih med vojno v boju zoper okupatorja. Zato tudi v Italiji niso preganjali partizanov zaradi podobnih dejanj,
Zato je poslal ženo domov, da bi imela več miru in postrežbe; sam se je vrnil v svoje samotno življenje.
Tudi Mara je bila prepričana, da je njena bolezen od Boga poslana kazen.
Vsled strahu pred to nenadno boleznijo, zavoljo svoje telesne šibkosti in misli na prekletstvo, je izgubila skoraj vse upanje na ozdravljenje.
Oče Mavrieij je takoj spoznal, da pri Mari, bolj kot telo, potrebuje pomoči njen duh. Prijel je bolnico za roko in ji začel govoriti o božji ljubezni in usmiljenju; njegove besede so našle globok odmev v srcu bolnice.
Mara je željno poslušala duhovnikove besede, ki -so ji prinašale mir srca, razsvetljenje uma in zdravja telesu. Njeno bledo obličje se je pordečilo, po licih so se večkrat pojavile solze, dragocene solze veselja.
Novi župnik je vsak dan obiskal Maro. Z vso močjo se je trudil, da bi premagal njeno uporno bolezen. Zdravje Marino se jc počasi, pa gotovo vsak dan boljšalo, kar je napravilo župniku veliko veselje in zadovoljnost.
Duhovnik je napravil še več. Priporočil je bližnjim ženam in dekletom, naj gredo večkrat obiskat in potolažit Maro. Spočetka
O glasbeniku Mozartu ne zvemo niti, od kod je bil niti kje je živel. — Pri našem beneškemu pesniku Trinku - Zamejskem manjka letnica smrti. — Pri Erjavcu ni omenjena najboljša povest »Ni vse zlato, •kar se sveti«. — Geslo »slovensko domobranstvo« je obdelano v 68 vrsticah in zadnji stavek se glasi:	»Nekateri vojni
zločinci so bili vrnjeni, ostali domobranci pa so se kot razseljene osebe razpršili po vsem svetu.« Vsakdo, ki pozna slovensko zgodovino zadnjih desetih ali petnajstih let, pa dobro ve, da je bila ogromna ve. čina domobrancev, skupaj čez deset tisoč, vrnjena s Koroške in kaj se je potem z njimi zgodilo. — Dalje ne bi bilo težko napisati, koliko prebivalcev ima italijanski Tržič (Monfalcone) ali pa Opčine. — Na str. 413 je v 14 vrsticah prikazan slov. skladatelj Medved Anton. Toda to je ime slov. pesnika! Skladatelj se piše Nedved. In res: na str. 463 je prikazan v 16 vrsticah skladatelj Nedved Anton. Sestavka sta si po obsegu in izrazih zelo podobna; zdaj ne vemo, ali ju je napisal en sam človek ali dva različna in je eden prepisal.
Bili bi krivični »Priročnemu leksikonu«, če bi videli samo njega senčne strani, ne pa tudi svetlih. Med te spadajo zla9ti jasni in pregledni zemljevidi, ki jim slabi papir ni škodil tako kot mnogim drugim neizvirnim ilustracijam. Lepo so prikazani slovenski slikarji in likovni umetniki vobče. Dalje je vendar enkrat pravično prikazan Janez Bleitveis. Dobri so razni pregledi na koncu knjige. Toda celotni vtis, ki ga na zrelega in svobodnega človeka napravi ta knjiga, je pretežna negativen. Kdor pozna tuje podobne priročnike, na primer nemške, bo le s pridržanostjo vzel v roke »Priročni leksikon«.
Škoda je, da smo Slovenci to sicer pre-potrebno knjigo dobili iz časa in razmer, ki so ji usodno vtisnile svoj pečat. Ljudem v Sloveniji bo »Priročni leksikon« ob pomanjkanju tujih tovrstnih del seveda služil; brali smo, da je število naročnikov med tiskom naraslo na devet tisoč. Svoboden in razgledan slovenski človek pa ga bo — posebno z ozirom na tolmačenje gesel iz zgodovine in politike — moral jemati v roke previdno.	y	pj-j	j	j	£
ki so bila ponovno amnestirana.
Toda v Benečiji gre še za nekaj drugega : »Beneško četo« dolžijo, da je širila slovensko narodno zavest med tamkajšnji-, mi prebivalci in se borila, da bi ta dežela prišla pod Jugoslavijo; trdijo, da so pripadniki te čele smešili ital. zastavo in preganjali ljudi zaradi njih italijanskega prepričanja. In to je, kot se zdi, glavna krivda »Beneške čete«, zaradi katere te bodo morali zagovarjati pred videmskim porotnim 9odiščem.
Italijansko časopisje dela glede tega procesa veliko hrupa in poudarja ravno najbolj dejstvo, da so člani »Beneške čete« širili med ljudmi slovenske knjige in ustanavljali slovenske šole, kot da bi to bil zločin, kot n. pr. ubiti človeka. Iz tQga poudarka se vidi, kaj hočejo pripraviti iz tega procesa nekateri ljudje: terorizirati hočejo ljudi v Slovenski Benečiji, ki si kljub vsemu upajo trditi, da so Slovenci.
OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7°/o davek na registrskem uradu.
- ■ -  - —
niso rade ubogale. Bale so se stopiti v hišo, ki je bila središče vsega zla, katero je prišlo čez Kryezez. Pozneje so vendar šle, ker so župnika visoko cenile, pa tudi da mu izkažejo vsaj nekaj hvaležnosti za vse dobro, kar ga je napravil ljudem.
V	hiši, kjer se je zgodilo toliko žalostnega in je že dolgo časa vladala popolna tihota, se je začelo novo življenje. Mari se je dušno in telesno stanje dosti zboljšalo; na ustih se ji je že pokazal smehljaj, srce ji je bilo mirno.
Še na poseben način so jo pomirile besede, katere ji je duhovnik povedal v uho. Te besede so bile samo zanjo, njena tolažba, njen zaklad.
Kakšne 'besede so bile to ?
Ne smemo še izdati te skrivnosti, skrivnosti dveh dobrih duš, dveh čistih sre!
SKLEP
Raz vrh Ruhiga se je razlegalo slovesno zvonjenje. Kot nebeški glasniki so doneli glasovi čez hribe in doline, potja, gozdove, v srca veselih ljudi. Bil je praznik, ne kot oni svetega Antona, ampak večji, mnogo večji.
Že več dni so delali tam zgoraj velike priprave. Delavci iz Skadra in Leša so
kultura
Slovenci	smo	dobili
»Beneška četa“ pred sodiščem
Stran 4
KATOLIŠKI GLAS
Leto VII - 1955 - Štev. 32
Socialna vprašanja s TRŽAŠKEGA
ZAVAROVANJE IN POKOJNINA RIBI-ČEM. Na zborovanju, ki so ga imeli italijanski ribiči v Amailfiju in Salernu, so sklenili, da bosta dva poslanca predložila senatu v odobritev zakon za socialno zavarovanje in pokojnine italijanskim ribičem na moirju in v sladkih vodah.
V	poštev bi prišlo kakih 90.000 ribičev, ki naj bi bili po tem zakonu deležni starostne podpore in zdravniškega zavarovanja, kakor tudi odškodnine za nezgode na delu. Polovico prispevkov za sklad v višini dveh milijard bi ribiči sami plačevali, drugo polovico pa naj bi dala država.
REFORMA OSNOVNE ŠOLE V ITALIJI. Vlada je odobrila zakon o reformi osnovne šole v Italiji. Glavni obrisi te reforme so sledeči: obvezno obiskovanje šol skozi osem let, od 6. do 14. leta starosti. Reforma sloni na pravilu, da šola ne sme učencev utrujati, zato bodo vse domače naloge odpravljene, učenje na pamet tudi in učne knjige se bodo omejile na najmanjše število. Vsaka težka snov bo iz šole odpravljena, učenci si morajo sami iskati pot v znanost. Učitelj jim bo samo dober svetovalec in vodnik ter jim bo zastavljal samo vesela vprašanja, ki bodo učence tudi zanimala.
Učenje zgodovine in zemljepisa se bo omejilo le na glavne obrise obrh strok, tako da bodo učenci imeli le glavne pojme
o	teh dveh predmetih.
Radovedni smo, kako se bo ta nova reforma obnesla v praksi.
NOVA LESTVICA PLAČ DRŽAVNIH NAMEŠČENCEV. Dne 5. avgusta je medparlamentarna komisija za zvišanje prejemkov državnih nameščencev objavila novo plačno lestvico, ki bo nadomestila sedanjo.
Letne plače za uradnike, šolnike in ostalo civilno osebje skupin A, B, C (začetna letna plača brez 13 plače):
1. stopnja 2,712.000; 2. stopnja 2,472.000;
3.	stopnja 2,280.000; 4. stopnja 1,956.000; 5. stopnja 1.488.000 ; 6. stopnja 1,200.000; 7. stopnja 972.000; 8. stopnja 816.000; 9. stopnja 684.000; 10. stopnja 576.000; 11. stopnja 486.000; 12. stopnja 432.000; 13. stopnja 399.000.
Letna plača za nižje osebje v vseh upravah znaša največ 462.000 za najvišjo stopnjo in najmanj 366.000 za najnižjo stopnjo.
Lestvica za nižje upravno avtonomno o-sebje ministrstva za pošto in brzojav se suče od 474.000 pa do 366.000 letne plače.
Z GORIŠKEGA
ROMANJE NA SV. VIS AR J E SJtJJD. IZ GORICE
priredi v soboto in nedeljo 20. in 21. avgusta svoje vsakoletno romainje na Sv. Višarje. Vpisovanja se. prejemajo do 15. avgusta na upravi »Katoliškega glasa« v Gorici, Riva Piazzutta 18 I ali pri preč. patru Fidelisu. Cena vožnje: lir 1000. — Spored romanja bo javljen v prihodnji številki.
Slovesna otvoritev javnih del v Gorici
V	soboto 6. avgusta je prispel a? Gorico podtajnik ljudskih del on. Caron, ki je v navzočnosti vseh goriških oblasti slovesno otvoril celo vrsto ljudskih hiš, ki so stale 181 milijonov, lir. Podtajnik Caron se je podal najprej v Svetogorsko ulieo, kjer je po blagoslovitvi otroškega zabavišča in velikega poslopja izročil ključe osmim stanovalcem. Nato so se Caron in njegovo spremstvo podali v ulico Italico Brass, kjer je minister zadal prvi simbolični udarec s krampom na zemljišču, ki bo služilo za 5 velikih stavb z 28 stanovanji za prebivalce iz ulice Ascoli.
Popoldne istega dne je podtajnik Caron otvoril dela za 4 ljudske hiše v ulici Prato in za tri v ulici Toriani. Končno je podtajnik Caron prisostvoval še slovesni otvoritvi novega sedeža IACP v ulici Pitteri, kjer je . ing. Caecese v izčrpnem govoru poročal o delovanju IACP.
Pretresljiva smrt goriSkega dijaka
Ob veliki udeležbi Goričanov so v soboto poko*pali 17-letncga dijaka Jurija Terpina, ki je padel smrtno zadet od strele na taborjenju v hribih. Bil je edini sin tiskarja in občinskega svetovalca Ferruecia Terpina, ipri vseh priljubljen zaradi svoje pridnosti in izredne bistroumnosti. Bil je
član Mar. kongregacije pri jezuitih »Stella Matutina« in s tovariši iz kongregacije se je podal tudi na taborjenje, kjer ga je doletela tako žalostna smrt.
Zaprli bodo podjetje „Arrigoni“ v Gradežu
Vedno bolj se širijo govorice, da misli družba »Arrigoni« dne 15. avgusta zapreti svoje podjetje za konzerviranje rib v Gradežu. Če se bo to uresničilo, bo gradeško ljudstvo hudo prizadeto. V podjetju je stalno zaposlenih preko 100 delavcev in, ker drugih javnih podjetij v Gradežu 9ploh ni, bo to hudo prizadelo gospodarstvo gradeškega naselja. Občinski svet, ki se je sestal v nedeljo, je izglasoval tri resolucije. V prvi naproša, odgovorne oblasti, naj bi posredovale, da bi do tega ne prišlo in naj bi raje podjetje moderniziralo industrijo, ki je edina v tej občini. Druga resolucija se nanaša na suspendirane delavce iz ladjedelnic C.RDA in tretja se pritožuje nad majhnim številom delovnih centrov.
Posledice novih ukrepov
Jugoslovanske- oblasti so odprle za prebivalstvo trg pred svetogorsko postajo in del ulice Percotto. S tein sta se državni meji združili, da je med njima samo žična ograja. To ugodnost pridno uporabljajo jugoslovanski državljani, ki so se naveličali Titovega režima. V nedeljo 31. julija sta dva mladeniča iz Solkana, ob navzočnosti velikega števila ljudi na obeh straneh, nenadoma preskočila žično ograjo in se nato predala italijanskim oblastem. Naslednjo nedeljo, dne 7. avgusta jima je sledil neki kmet iz bližnje Vrtojbe, ki je zjutraj neopaženo zlezel pod žično ograjo na italijansko stran. Izjavil je oblastem, katerim se je takoj javil, da mu Titov režim ni bil več všeč in da namerava emigrirati v Ameriko.
Marijin praznik na Pečah
Obnovljena božja pot na Pečali pri Bo-Ijunou doživlja vedno lepše praznike. Na dan sv. Ane se je kljub slabemu vremenu zbralo kar lepo število vernikov z Brega in celo iz Trsta. Zlasti Svetoivančani vedno radi pridejo. Tega dne smo poklonili Marijini cerkvi lep kip sv. Ane. Službo božjo je imel g. župnik iz Mavhinj.
15.	avgusta ima romarska cerkev na Pečah svoje glavno oipasilo. Vsi Brežani se spominjajo iz starih časov, kako so zlasti na ta dan kot otroci radi hodili na Peče. Letos bo spored sledeč: glavna služba božja bo ob desetih. Popoldne ob petih pa bo večerna sveta maša s petimi litanijami. Ta dan bo tudi prilika za sv. spoved. Vso službo božjo bo imel g. misijonar Vidmar iz Gorice.
Večerna sv. maša je zlasti namenjena tistim, ki so dopoldne zadržani. Na Peče se pride zelo lahko ali skozi Boršt ali Bo-
1	junec. Do Bol junca in Boršta so iz Trsta dobre avtobusne zveze. Pri cerkvi na Pečah se dobijo tudi lepi romarski spomini.
Dobrim srcem zelo ipriporočamo cerkvico na Pečah. Sedaj je še zelo revna, ■čeprav smo že marsikaj pripravili. Lepo bi bilo, da bi se popoldne 15. avgusta zbrali na Pečah vsaj nekateri romarji, ki so bili z nami pri Gospe Sveti na Koroškem.
Dopoldanska služba božja v Boljuneu in v Dolini ostane 15. avgusta neizpremenje-na; popoldne pa imata obe župniji blagoslov na Pečah.
Nov razpis slovenskih knjig
Ravnateljstvo za javno šolstvo Generalnega vladnega komisariata je objavilo razpis za 14 šolskih knjig na Tržaškem. Kdor se želi podrobneje seznaniti z razpisom, si ga lahko ogleda na šolskih ravnateljstvih.
Ta novi razpis nas je posebno razveselil, saj smo prav nedavno morali zapisati v našem listu ugotovitev, da birokratično postopanje novih oblasti izdajo šolskih knjig zelo ovira. Ko Aa eni strani z zadoščenjem jemljemo na znanje nov razpis, tako na drugi strani ne moremo mimo dejstva, da lani predloženi rokopisi, še niso natiskani. Torej le drži naša ugotovite^, da birokracija ovira nemoteno izdajo knjig za slovenske šole. Lani novembra so bili predloženi rokopisi, sedaj smo pa v avgustu, torej mesec dni pred začetkom šole in knjig še ni od nikoder na dan.
Drugo, kar pri tem ugotavljamo, pa je dejstvo, da letos niso ponudili tiska slovenski tiskarni, ki opravi delo mnogo ceneje. Lansko leto je slovenska tiskarna opravila tisk v splošno priznanje. Čudimo se pri vsem varčevanju, da ne izberejo najeenejšega ponudnika, kar je splošno v navadi, ampak so izbrali tiskarno, ki je že zaslužila s tiskom slovenskih knjig pretežke milijone in je znano, da ne dela poceni. Ali ni tudi tukaj nekaj diskriminacije, da Slovenec ne sme zaslužiti, da so najprej italijanska podjetja, p;r čeprav so dražja!
Priznanje slovenskemu dijaku
Dijak Pavle Krušič, ki je maturiral na slovenski gimnaziji v Trstu in se nato posvetil študiju kemije na tukajšnji univerzi, je dobil študijsko podporo za enoleten študij v Združenih državah. Pretekli teden je odpotoval v Ameriko. Podpora obsega potovanje tja in nazaj, popolno oskrbo v Ameriki, knjige in šolske takse. Mlademu dijaku želimo mnogo uspeha.
noč in dan hiteli z delom, ni se pa moglo izvedeti, kaj bo, ker je bila pot v Ruhig že več dni zaprta. Gotovo mora biti nekaj posebnega.
Samostan se je polnil z gosti in prijatelj'!. Prišel je oče Anastazij, prišli so župniki iz BuLgerja, Manata, Lesa in dosti drugih; šepetali so, da ho tudi škof poslal svojega zastopnika.
Prebivalci Kryezeza so nestrpno pričakovali ta praznik, ki je tudi prišel. Bil je lep dan meseca maja, jasen in topel. Od vseh strani se je slišalo streljanje, pozdrav ljudi, ki so prihajali. Zbrali so «e vsi na cerkvenem trgu, ki je bil za to slovesnost lepo okrašen z zelenjem in cvetjem. Spredaj je bil postavljen oltar s kipom svetega Antona.
Ves prostor je bil natlačen ljudi. Čez nekaj časa sta prišla iz cerkve oče Anastazij in Mavricij; šla sta proti vhodu samostana, kjer je na pragu čakal škof. Od onega nesrečnega dneva, ko je proglasil izobčenje, ni več škof stopil na zemljo te vasi. Pozneje je sicer odvzel izobčenje, ni pa pozabil upora ljudi proti njegovi volji, umora nedolžne osebe, ki je bila v njegovem varstvu. Od tistega casa ni
govoril z nobenim človekom Kryezcza in ni dal nobenemu blagoslova.
Šel je skoz množico do oltarja; tam je zmolil kratko molitev, nato stopil pred oltar, se obrnil k ljudem s pogledom, kot bi hotel vsakemu posebej prodreti v dušo. Začel je govoriti. Težko so donele njegove besede v ušesa poslušalcev.
»Ko so Sina božjega sodili na smrt, so iskali sodniki obtožb zoper njega. Ker niso mogli najti nič ohteževalnega, so privlekli na dan neko staro postavo prednikov: »Mi imamo postavo, in po tej postavi mora umreti!« Tako je Kristus umrl, žrtev te postave, žrtev sovraštva, da je potrdil resnico in se izkazal za kralja drugega kraljestva, ne tistega, ki so ga pričakovali njegovi sodniki.«
»Moje kraljestvo ni od tega sveta!«
»V drugem kraljestvu, ki je boljše, svetlejše in večno, ni zakonov sovraštva in maščevanja, ampak samo ljubezen.«
»Da bi sejal na zemlji to ljubezen, jo Sin božji prišel z nebes na ta svet poln zlobe, sovraštva in greha. Prevzel si je naravo človeka, njegovo rojstvo so oznanili angeli, nad jaslimi se je slišalo petje: Mir ljudem, ki so dobre volje! Mir in ljube-
Počitnice v združenih ladjedelnicah
V ladjedelnicah v Tržiču in Trstu so ustavili delo do 22. avgusta in poslali vse na počitnice. Prejšnja leta so bile počitnice le teden dni, letos pa 14. Pa ne zaradi blagostanja.
Zopet v Avstralijo
V sredo zvečer je z ladjo Toscana odšlo zopet lepo število Tržačanov in beguncev v Avstralijo. Upamo, da bo tokrat Toscana lepše vozila kot zadnjikrat, ko so se ji pokvarili stroji in so potnike v glavnem hranili s fižolom. Čudimo se, da oblasti ne nadzorujejo, kako ladijsko vodstvo ravna s te vrste potniki.
Iz Rojana
Zopet se oglašamo z nič kaj veselo novico. Tudi iz naše župnije marsikoga izvabi potreba ali želja po ugodnejšem življenju v Avstralijo. Z vsako ladjo odpotuje nekaj desetin naših družin. Z ladjo Flaminja je
16.	julija odšlo od nas okrog 30 družin. Težko nam'je bilo ob slovesu, še težje pa, ko smo pretekli teden zvedeli, da je na ladji umrla mlada gospa, 23-letna Mara Žagar, por. Ravalico. Niti eno leto ni bila poročena. Postala je žrtev nemirnega morja in menda tudi slabe prehrane na ladji. Po nekaj dnevni bolezni je 2. avgusia podlegla. Radi smo jo imeli. Večkrat je igrala na našem odru v Marijinem domu. dalje časa je pela v cerkvi. Bog naj ji vse bogato povrne! Njenim dragim izrekamo naše sožalje.
V ponedeljek pa smo pokopali dobrega očeta Franca Jamška z Grete. Zavratna bolezen ga je spravila v grob. Družini naše iskreno sožalje.
. Sedaj pa še nekaj drugega. Za tretjo nedeljo avgusta nameravamo obiskati Sv. Višarje. Vse kaže, da bo na tem našem župnijskem romanju lepa udeležba, samo prosimo Boga, da bi nam naklonil lepo vreme.
zen je oznanjal celo življenje. Mir in ljubezen so bile njegove besede, njegova zapoved. Ker ljudje njegovih besed niso hoteli razumeti, ker jim njegova dela niso bila ppgodu, in njegovih postav niso poslušali, je moral umreti na križu, da je tam zmagala ljubezen eez sovraštvo sveta.«
»Nekaj let od tega so tukaj v Krye-zezu obsodili na smrt mladenko, sklicujoč se na navade in zakone prednikov. Obtožba je slonela na nekih nerazumljivih domnevah. Za nedolžnost dekleta je pričalo njeno dotedanje življenje in oha duhovnika, ki sta jo dobro poznala. Opirajoč se na te dokaze, sem stavil prošnjo. Jaz, škof, naj višji sodnik nele Kryezeza, ampak cele škofije, sem prosil, čeravno je bilo v moji moči ukazati: iprosil sem, naj mi darujejo življenje dekleta. Moji prošnji ni bilo ustreženo pod pretvezo, da je v nasprotju s krajevnimi navadami in zakoni prednikov. Pozneje, ko sera se nahajal izven Albanije, so ubili to netsrečno dekle, ki se je nahajalo v mojem varstvu. Ubili so jo po stari postavi prednikov. Ponovila se je zgodovina:	Imamo postavo,
in po tej postavi mora umreti.«
(Nadaljevanje)
Iz Beneške Slovenije
Dolenji Rarnas
PRAZNIK VNEBOVZETE
V	svetišču Tolažnice žalostnih v Dolenjem Barnasu vsako leto praznujejo zelo slovesno praznik Velikega Šmarna:	Letos
bodo slovesnosti še večje, ker bodo obhajali tudi peto obletnico kronanja milostne podobe M. B. Pričakujejo za to priliko ljudstva iz vse Benečije in bližnje Furlanije. Spored slovesnosti bo naslednji:
V soboto ob 20. uri zahvalna pesem za obletnico Marijinega kronanja.
V nedeljo ob 6.30 prva maša;
ob 9h začetek dobrodelne loterije; ob 10.30 slovesna maša msgT. Cicuttimja, pomožnega videmskega škofa: ob 12h sv. birma:
ob 16.30 slovesna procesija s kipom M.B. iz Barnasa v Šempeter, nato povratek: ob 17.30 koncert godbenega krožka iz Orzana;
ob 20h razne zabave.
Veliki Šmaren, ponedeljek:	od 6.30 do
8.30	tihe sv. maše;
ob 10.30 slovesna maša; združeni zbori iz špetra in Barnasa bodo izvajali Pero-sijevo Missa Secunda,
ob 16.30 slovesna procesija po vasi s kipom M.B.;
ob 17,30 folkloristični nastopi; izvaja FARI;
ob 20h žrebanje srečk dobrodelne loterije, umetni ognji itd.
Vabljeni vsi častilci Marijini!
nju in cepljenju proti kozam, priporočilo domačega župnika.
Tudi lanski gojenci, ki bi zopet radi vstopili v zavod, naj napravijo prošnjo za sprejem. Zanje priloge niso potrebne.-.
VODSTVO
DIJAKI, KI IMAJO PONAVLJALNE IZPITE in bi želeli dobivati lekcije, naj se zglase v Alojzijevišču, kjer dobe nadaljnja pojasnila.
DUHOVNE VAJE ZA DEKLETA se zač-
nejo v Gorici dne 16. avgusta zvečer v uršulinskem samostanu. Kdor se misli udeležiti, naj se prijavi še ta teden.
KDOR ŽELI na romanje-izlet v Tirole, naj se čimprej javi v Sovodnjah ali v stolnem župnišču v Gorici.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
»Po skoraj petdesetletnem delovanju slovenskih šolskih sester v Št. Rupertu in Št. Jakobu sta obe šoli dobili sedaj pravico javnosti in sta bili tako izenačeni državnim šolam iste vrste. Vsi koroški Slovenci se veselimo tega najvišjega državnega priznanja za vzorno in požrtvovalno delo naših šolskih sester.
Dobro se zavedamo pomena teh dveh šol za zdravo družinsko življenje, zg napredno gosp»4>njstvo in gospodarstvo ter za krščansko vzgojo v družinah, kajti v teh šolah dobivajo dekleta, bodoče matere, potrebno gospodarsko izobrazbo ter si tam utrjujejo svoje značaje.
S podvojenim zaupanjem bodo slovenski starši pošiljali svoja dekleta v obe šoli.
Zahvalo izrekamo tudi zveznemu ministrstvu za to dejanje pravičnosti.«
Tako piše »Naš tednik-Kronika.< z dne
4.	avgusta. Tudi Slovenci v Italiji se veselimo in čestitamo našim bratom Korošcem k temu tako velikemu uspehu.
Radio Trst A
Nedelja, 14. avgusta: 11.30 Vera in naš čas.
— 12.00 Oddaja za najmlajše - »Trije prašički«. —	17.20 Koncert pianista
Marjana Lipovška. —	20.30 Delibes:
LAKME, opera v 3 dejanjih.
PoruvTmjpk 1?>. .?. •	Pevski duet iii
harmonika. — 17.00 slovenski zbori. —
19.15 Mamica pripoveduje. '— 21.00 Iz italijanske književnosti in umetnosti. —
21.15 Stavki iz Giordanove opere »Fe-dora«.
Torek. 16. S.: 18.40 Koncert tenorista Renata Kodermaca. — 21.00 Radijski oder -Mihael Jeras:	PREPOVEDANA MLA-
DOST, igra v 3 dej. — 23.00 Mozart: Mala nočna skladba.
Sreda, 17. 8.: 19.15 Zdravniški vedež. —
21.00 Mnenja in dejstva. — 21.30 Zenski tercet Metuljček. - 22.00 Iz slovenske književnosti in umetnosti. — 22.15 Beet-hoveii: Simfonija št. 8.
Četrtek. 18. 8.: 21.00 Dramatizirana zgodba - Rado Lenček: IZUMITELJ JOSIP RESEL. -— 22.00 Glasbencyjiredavanje. —
22.30	Elgar: Slike z morja.
Petek, 19. 8.: 18.30 Z začarane police. — 20.40 Koncert violinista Dermelja. —
21.00 Tržaški kulturni razgledi. 21.30 Poje moški kvintet. — 22.00 Iz svetovne književnosti in umetnosti. - 22.15 Rossi-ni-Respighi: Fantastični bazar.
Sobota, 20. 8.:	13.30 Ritmični orkester
Franca Russa. — 15.30 Pogovor z ženo.
— 16.15 Salonski orkester .— 20.30 Slovenski motivi. - 22.10 Melodije iz ope-ret in revij.
OBVESTILA
SLOVENSKO ALOJZIJEVIšČE V GORICI. Vodstvo opozarja starše, ki bi za šolsko leto 1955-56 radi poslali sinove v ta vzgojni zavod, naj v teku tega meseca vlo-že prošnjo za sprejem. Prošnji naj prilo-že: zadnje šolsko spričevalo, rojstni in krstni list, spričevalo o zdravstvenem sta-
DAROVI ZA KATOLIŠKI TISK: N. N.
namesto cvetja na grob preč. g. Reščiča 200 lir.
ZA KATOLIŠKI DOM V GORICI: Ko-vačič Marija 5000 lir.
ZA MARIJANIŠČE NA OPČINAH: Ob
smrti hčere Mare daruje družina Žagar iz Rojana 5000 lir.
ZA MISIJONARKO ANICO MIKLAVČIČ : Družbenka iz Rojana 1000 lir.
Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici
Na poti v Avstralijo z ladjo »Flaminjo« je 2. avgusta nenadno umrla naša ljubljena
MARA ŽAGAR por. ravalico
Stara jc bila komaj 23 let. Bog ji je prikrajšal grenkobo življenja v tujini in jo poklical k sebi v večno domovino. Vsem prijateljem in znancem jo toplo priporočamo v molitev.
Trst-Rojan, dne 9. avgusta 1955
DRUŽINA IN SORODNIKI