Leto U St 14 PoAtalM pUfui t (oUrtai. — Ote PoatgebBlu bm u r m« Prcis - Cena L 2 Ur«Ut*m wntn cdobUan«, K««iur)ra I Mu M-g H Mmrti untalu O Ul - CO, ni. l4aolj»» IMM u uroCuit la UJM u iBMrala. Uključns ta i top« tre u Ml") I* Iunj» t* |ao«MMtva> 011 A. Milan«. B«k«»l«ov a« Trilio«. Unverminderte Heftigkeit der SohlacM im grossen Weichse!bogen Warschan, Tschenstochau, Toraaschovv und Zichenan von deu deutschen Truppen anfgcgeben — Zunahme der Kampftatigkeit in Mittelitalien neuter heftieer Angriffe des An den bisherigen Brennpunkten im DNB Ans dem Ffihrerhanptquartier, 18. Januar. Das Oberkommando der VVehrmacht gibt bekannt: In Ungarn scheiterten ortlich be-srcnzte Angriffe der Bolschevvisten am Nordrand des Vertes-Gcbirges und im P i i i s - Gebirge. Die Verteidiger von Budapest ervvehrten sich in erbitterten Iiauser- und Strnssenkiimpfen er- Gegners. len im ungarisch-slowakisch"en Grenz-gebiet blieben vviederholte feindliche Angriffe erfolglos. Zwischen der Slo-vv a k e i nnd dem Obcrlauf der W e i c h -sel sctzten sich onsere Truppen nach Westen ob. Dabei entvvickelten sich Kiimpfe mit dem auf Neu-Sandez nachdrlinecnden Feind. Die Schlacht im grossen Weichsel-bo gen dauert mit nnvcrmlnderter Heftigkeit an. Herangefiihrte Reserven fingen dic feindliche Angriffsspitzc zvvischen Krakau und Tschenstochau auf. Tschcnstochou und Toma sc h ovv fielen nach StrossenkSmp-fen in Feindeshand. Panzerspitzcn der Sovvjets drangen bfs in den Raum zvvischen Litzmnnstadl und Weichsel vor. Auch zvvischen Kielce nnd der unteren Pilica stehen unsere Verbiinde in schwercm Kampf mit starken feindlichen Kraften. Eine nledcrsfichsi-sche Panzcrdivision schoss dort an ei- nem Tage 85 sovvjetische Panzer ab. Ini grossen Weicbselbogen vvurde Wnrschau geraiimt. Nordlich der Weichsel konnten die Bolschevvisten nach Zufiihrung wei-terer Verbiinde ihre Einbriiche trotz der hnrtnackigen Gegenvvchr unserer Truppen nach VVesten und Norden er-vveitcrcn. Zichenan ging nach schvve-ren Kampfen verloren Am fiinften Tag der Abvvehrschlacht im ostpreussischen Grenzgebiet errangen unsere Verbande gegen den Ansturm von 35 sovvjetischen Schiitzendivisionen nnd zahlreichen Pnnzerbrlgnden erneut einen Abvvehrcrfolg. In der Doppel-schlac.ht nordlich Warschau nnd im ostpreussischen Grenzgebiet vvurden gestern 201 feindliche Panzer vernichtet. Danlit hat sich die Zahl der in diesen beiden GrosskampfrBumen inner-haib von 5 Tagen abgeschossenen Pan-zcrkampfwagcn anf 903 erhiiht. Im \Vesten entvvickelten sich in dem bei Maaseyck nach Westen vor- Na vzhodu se je položaj zaostril Nemški obrambni uspeh na vzhodnopruskem ozemlju — Ob Narcvu ss je sovj. prodor izjalovil springenden Frontbogen ans ortlichen Angriffen nach Einsatz stiirkcrer en-glischer Verbande lebhafte Kiimpfe. Ostlich und nordostlich Bastogne vvird erbittert um einzelne Ortschaiten gckumpft. Gebirgsjager der Waffen-SS haben in den unteren Vogesen eine ameri-kanisehe Kumpigruppe im Angriff ein-geschlosscn und aile Ausbruchs- und Entsntzversuche vereitelt. Der auch gestern im Kampfraum von lla t te n hartniickig angreifende Feind erlitt vviedcrum hohe Menschen-und Panzcrverluste. In den erweiterten Briickenkopfen nordlich Strassburg vvurden Ostlich von Ilagenan eine Reihe von Ortcn erstiirmt, ein Oberst und mehrere hundert Amcrikancr ge-fangengenommen. Der Feind, der Ilerrlisheim hcftig angriff und nuch in den Ort eindringen konnte, verlor dabei die Masse seiner angreifenden Panzer. Im ganzen sind gestern im El-sass 5? feindliche Panzer abgcschosseu. ln Mittelitalien hat die Kampftatigkeit zugenomincn. Ortliche britisehe Angriffe zvvischen den etruski-schen bergen und dem Comacchio-See blieben erfolglos. in den SiiuberungskSmpfen im Raum Toplice-Seiscnberg unter Fiihrung des hoheren SS- und Polizeiiiihrers Alpcnland erlitten die Banditen erneut schwcre Verluste. Cber 2300 feindliche Tote vvurden geziihlt, 1500 Gefangene und nnifangreiche Beute eingebracht. Die Angriffe der nordamerikoni-scheu Tcrrorbomber anf Nord- und Nordvvestdeutschland trafen vor allem die Wohnfiertel von Pader-born. In der Nacht fiihrten die Briten Storfliige iiber West- und Mittel-dcutschlund durch. Luftvertcidlgungskrafte der Krlegs-marine schossen iiber Holland und der Deutschen Bucht 11 feindliche Bomber nb. Gross-London liegt vvcifcr unter unserem Fernbeschnss. Im Kiistengebiet um England und ans dem nach Frankreich laufenden nnelo-amerikaiusrhen Nechschubver-kelir versenkten nnsere Unterseeboote trotz schwierigster Angriffsbcdingun- Sen 9 Schiffe mit zusammcn 54.000 BRT, arunter einen grossen Tanker. Ansser-dem vvurden zwel Siclierungsfahrzeuge versenkt und drei vveitere torpediert. Berlin, 18 jan. Večdnevni množični naval,135 sovjetskih strelskih divizij in 20 do 25 oklepnUkih zborov, ojačenih s Številnimi velikimi topniškimi in letalskimi oddelki na področju med Karpati in Memelom ie spravil v gibanje bojišče v kolenu Visle. Severno od Varšave so nemške čete v težkih oklepniških bojih preprečil« tudi tamkaj nameravani sovražni prodor in na vzhodno-prusketn obmejnem ozemlju so izvojevale nemške divizije nov učinkovit obrambni uspeh Naraščajoča silovitost bojev je razvidna iz podvojitve prejšnjega dne uničenih oklepnikov. Od pričetk« zimske bitke je bilo uničenih na Poljskem mnogo nad 1000 sovražnih oklepnikov. Po večini so postali žrtev težkega protitankovskega orožja in bolnih srcaitcv lz bližina. Večino svojih divizij, ki jih je zbiral sovražnik več mesecev, uporablja nadalje nad Vislo in Pilico. Na žariščih sc je pokazala velika Številčna nadmoč tamkaj zbranih sil. Močnejl« oklepniške osti so predrle nemške črte ter «e nahajajo na področju med Krakovom in Čenstohovo. I>ru^e oklepniške skupine so dosegli lezmško progo Čenstonova—Petrokov področje jugozapadno Tem pomembnejša je ~" Idel Nezmanjšana silovitost bitke v velikem loku Visle Nemške žete so opustile Varšavo, Čenstohovo, Tomašov in Zjehanov Naraščajoče bojno delovanje v srednji Italiji Fiihrerjev glavni stan 18. 1. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil objavlja: Na Madžarskem so sc izjalovili krajevno omejeni boljševiški napadi ob severnem robu gorovja Vertes in Piliš. Budimpeštanski branilci so v ogorčenih hišnih in pouličnih bojih znova vzdržali silovite nasprotne napade. Na dosedanjih žariščih ua ma-džarsko-slovaškem obmejnem ozemlju ponovni sovražni napadi niso imoli uspeha. Med Slovaško in zgornjim tokom Visle so se odmaknile naše čete proti zahodn. Pri tem so se razvili boji s sovražnikom, ki je pritiskal proti Novemu S a c z u. Bitkav velikem loku Visle se na-daljuje z nezmanjšano silovitostjo. Pripeljane rezerve so prcstregle sovražne napadalne konice med Krakovom in Čenstohovo. Čenstohovo in Tomašov sta padla po pouličnih bojih ^ sovražnikove roke. Sovjetske oklepniške konice so prodrle vse do področja med Litzmannstadtom in Vislo. Tudi med Kielci in spodnjo Pilico bijejo naši oddelki težke boje' z močnimi sovražnimi silami. Neka spodnje-saška oklepniška tllvizija je uničila tamkaj v enem dnevu 85 sovjetskih oklepnikov. V velikem loku Visle smo izpraznili Varšavo. Severno od Visle se je posrečilo boljševikom, da so po dovozu nadaljnjih oddelkov kljub trdovratni obrambi naših čet razširili svoje vdore proti zahodu in severu. Po težkih bojih smo izgubili Zjehanov. Petega dne obrambne bitke na vzhodnopruskem obmejnem ozemlju so dosegli naši oddelki kljub navalu 35 sovjetskih strelskih divizij |n šfevllnšn oklepniških brigad nov obramben uspeh. V dvojni bitki severno od Varšave ter na vzhodnopruskem obmejnem ozemlju smo uničili včeraj 201 sovražnikov oklepnik. S tem se je zvišalo število na obeh dveh velikih bojnih področjih v petih dneh tiničenih oklepnih bojnih voz na 903. Na zahodu so se razvili v bojišč-neijt loku, ki sega pri Maaseycku proti zahodn, iz krajevaih napadov po »porabi močnejših angleških oddelkov živahni boji. Vzhodno ln severovzhodno od Bas to gn n sc bijejo ogorčeni boji za poedine kraje. Planinski lovci vojaške SS so obkolili v spodnjih Vogczih neko ameriško bojno skupino ter preprečili vse poskuse izpada ali razbremenitve. Sovražnik, ki je tudi včeraj trdovratno napadal na bojišču pri Hat-tenu. jc utrpel znova visoke človeške in oklepniške izgube. V razširjenih predmostjih severno od Strnssburga smo zavzeli vzhodno od Hagenaua z naskokom več krajev ter ujeli nekega polkovnika in več sto Amerikan- cev. Sovražnik je izgubil pri silovitem napadu na Ilerrlisheim, v katerega je vdrl, večino svojih napadajočih že-ter od Tomažova. tore) uspešna obramba nemSkih oddelkov aa severnem obrežju reke na jugu Vislinega kolena ter herojski odpor nemških oklepniških grenadirjev na obeh straneh Kielc. Na južni strani sovražnega vdornega področja so vzdržale nemške čete že večdnevni močan sovražni pritisk proti joguzapadu v smeri proti Krakovu ter proti jugu preko Visle. Tu so dosegli boljSevikl tudi v torek le majhne uspehe. Ob severnem boku se jc razplamtela ob |užnih in zapadnih obronkih Lyse gore na področju Kielc težka oklepniška bitka. V požrtvovalnih bojih so preprečile nemške oklepniške divizije z močnimi silami Izveden boljševiški prodorni poskus proti severu. Pri tem so uničile po Sc nepopolnih poročilih 96 oklepnikovin 76 topov. S tem so zavarovale odmik nemških dalje severno od tod 6e nahajajoči čet proti zapadu. Boljševiki. ki »o pritiskali iz mostišč Warka in Pulat»ry, so po krvavih bojih zavzeli mesto Radoro. Od tamkai je prodrl nek oklepniški klin dalje proti zapadu ter se je nato obrnil proti vzhodu. V globini bojnega področja So vezale delne sile, ki so ostale v kolenu Visle, v herojskem in do samopožrtvovanja stopnjevanem bolu številne sovražne pehotne in oklepniške sile. Severno od Varšave in na vzhodno pruskem obmejnem ozemlju je bila bitka v torek v znamenju težkih oklepniških bojev. Razen nenavadno močnih letal- skih oddelkov so vrgli Sovjeti sedaj v borbo tudi velike oklepniške oddelke, da bi tudi tu Izsilili prodor. Množični sovražni naval ob Bugu in Narevu pa so prcstregle nemške čete približno na črti Novo Georgijevsk — Nastelsk—Zjvhanov— Mackein ter pri tem uničile 126 oklepnikov. Bitka je zahtevala od vsakega nemškega vojaka skrajnih naporov. Toda posrečilo te jim W preprečiti sovražni prodor v globino. Z isto silovitostjo so napadli boljSevikl na vzhodno-pruskem obmejnem ozemlju s težiSčera severno od ceste Ebcnrode—Gumbiunen Tudi tukaj je uperabil sovražnik močne pehotne, oklepniSke in letalske oddelke. V žarišču boja so bile čete nekega nemSkega zbora, ki so ve i« večkrat odlično Izkazale v boju za svojo vzhodno-prusko domovino Z izredno visokimi izgubami jc dosegel sovražnik v prvem navalu nekaj krajevnih vdorov NeraSke čete pa so ga s protinapadi vrgle skoraj povsod nazaj. Malenkostno pridobljeno ozemlje je moral plačati c izgubo 166 oklepnikov 12 nadaljnjih oklepnikov so uničile nemške čet« južno od omenlene ceste. Razen tega so S« nemSki borbeni letalet uničili številne oklepnike. Prav tako so Imoli boljševiki tudi zelo visoke krvne izt>ube. Po izjavah ujetnikov so izgubili nekateri boljševiški oddelki v teku dosedanjih bojev zopet do 50, nekateri celo do 7® odstotkov svojih sil. Na vzhodno-pruskem obmejnem ozemlju zopet izvojevani učinkoviti obrambni uspeh tudi no bo ostal brez u droSfu. . čeprav je težišče bojev na vzhodnem bojišču v fužni Poljski, tvorijo venda- vsi boji med Blatnim jezerom in Memelom zaključeno caoto. N« skrajnem južnem krilu jc estal položaj med Dravo in Donavskim kolenom v poslednjih dneh skoro nespremenjen. Položaj sc je zaostril samo med Vislo in vzhodnimi Beskidi, kjer so nemške čete na področju Jasla r protinapadi zavrle sovjetsko napredovanje ter s krajevnimi odmiki" izravnale vdore. Mnogi trdi boji na mestu so se razplamteli v pogorju Pili«. Tu je sovražnik zaman poskuSal južnovzhodno od mosta Gran potisniti nazaj nove nemške postojanke, ki so bile pridobljene z napadom. V Budimpešti so se nadaljevali boji v mestnih delih na vzhodnem obrežju Donave. Posadka se je obranila sovražnih napadov deloma t golim orožjem ter je zagrizeno branila vsako hISo In vrak predel mesta. Z dalrko nadmočnir.i silami napadajoči sovražnik ima pri teh bojih stalno izredno težke izgube. Severno od kolena Donave nemSki napad nadalje napreduje. Vzhodno od usp< brez učinkov na bitke na poljskem po- Splošni sovjetski naval splošnemu sovjetskemu Ško..... oklepnikov. V splošnem smo uničili včeraj v Alzaciji 5? sovražnih oklepnikov. V srednji Utaliji je bojna aktivnost narasla. Krajevni.britanski napadi med etruščanskim gorovjem in jezerom Comncchio niso imeli uspeha. V čistilnih bojih pod vodstvom viš- iegn SS in policijskega vodje Alpen-nnd so utrpeli tolovaji na področju Toplice-žužemberk znova težke izgube. Našteli smo nnd 2300 mrtvih sovražnikov, zajeli pa 1500 ujetnikov in obsežen plen. Napadi severnoameriških strahoval-nih bombnikov na severno in severozahodno Nemčijo so zadeli predvsem stanovanjske četrti v Paderbornu. Ponoči so napravili Britanci motilne polete nad zahodno in srednjo Nemčijo. x Protiletalske obrambne *sile vojne mornarice so sestrelile nad Nizozemsko in nad Nemškim zalivom it sovražnih bombnikov. Veliki London leži še nadalje pod našim daljnostrclnim ognjem. Ob angleški obali ter iz anglo-ameriškegu oskrbovalnega prometa, namenjenega v Francijo, so potopile naše podmornice kljub najtežjim na-pcdalnim pogojem devet ladij s skupno 54 tisoč tonami. Med njimi je bila neka velika pcirolejska ladja. Poleg tega so potopile tlve varovalni vozili, tri nadaljnja pa torpcdlrale. Sovjetski Poljaki zaprli zastopnike londonskih Poljakov Bern, IS. jan. »United Pre«s< poroča: Lublinska ob I as t va so aretirala več vo- ' dij poljskeia podtalnega pokreta, ki za- ' slopajo poljsko begunsko vlado, med njimi šlubnega šefa poliske domovinske armade. V kratkem jih bodo |avno sodili, ?pš dn po pripravljali državljansko , vojuo ter vršili sabotažo. 1 Berlin. K navalu na nemško vzhodno bojišče piše vojaški sodelavec DNB-ja dr. Maks Kruli: V vojaških dogodkih dosedanjih petih let num manjkajo merila za take množice ljudi, orožja in grudiva, kot so jih vrgli Sovjeti v zimsko bitko med Karpati tn Memlom. Z vsemi razpoložljivimi sredstvi svoje izsiljcvalne taktike napram svojim nenaravnim zaveznikom ter brez vsakršnega sočutja ali ozira je izsilil Stalin iz bogate zaloge dobav po zakonu o posojilu in na-jcrtin — z ali brez prekršitve pogodbe — tako ogromno število oklepnikov, vozil, topniške municije in preskrboval-nih vojaških dobrin, da num to obenem pojasnjuje, čemu trpi bojišče za-hodnin sil spričo oskrbovalnih težav in zakaj so dosegli tamkaj napadalci v svojih večmesečnih kolektivnih napadih proti nemškim industrijskim področjem tako bedne uspehe- Izbruh doslej še nevidenih strelskih divizij in oklepniških zborov iz predmostij ob velikem Vislinem loku je zato mnogo več kot običajen prebijalni poskus, kakršne je vršilo sovjetsko vodstvo z menjajočimi uspehi od leta 1943 dalje. Ta ofenziva je pri svoji širini in svojem načinu istočasnega pričetka nn številnih točkah ter spričo totalnega napada vseh razpoložljivih sil brez primere z vsemi dosedanjimi nastopi. Saj predstavlja poskus za zrušitev vsega nemškega obrambnega zidu na vzhodu z enim samim udarcem, ki naj odpre boljševiškim hordam vsa pota do evropskega srca. Je tekma med generalnim uspehom nasprotnika in njegovim totalnim izčrpanjem. Zato moramo meriti ta splošni sovjetski naval tnko glede pričetnih uspehov kot nemških obrambnih ukrepov in časa njihovo uspešne reakcije z novimi ter spremenjenimi merili. Vse to nam pojasnjuje, čemu dopušča nemško vodstvo pred pričetkom svojih protiukrc pov med točnim nadzorovanjem razvoja z naraščajočo hladnokrvnostjo kratko obdobje pričakovanja. V rožnih področjih ima pripravljene večje strateške rezerve, ki jih bo uporobila šele takrat, ko bodo postali sovražni udarni klini spričo globine svojega napredovanja ob bokih najbolj ogroženi, kar bo zagotovilo uporabi teh rezerv največjo mero uspešnosti. Iz zunanjih in notranjih razlogov je moral Stalin pričeti s to bitko, stremeč po odločitvi. Spoznanje tega dnie tudi branilcem njihove sanse. Nemšlco vodstvo zato ne izčrpajo svojih, sil v togi čelni obrambi, temveč skuša doseči odločitev src- pripravni uitke, ki je v vsej svoji dolžini giblji-ka/o naslednje vega zuacaja, nam di med pokreti nn krajih in v trenutkih, ki jih bo sanm določilo. V kratkih časovnih presledkih so se sprostila drugo za drugim s 3 mesečnimi iripravami napolnjena težišča. Slika jitke, Fcga obrise: 1. Konica o!> zgornji Pilici, torej severno od Krakova in z oporišči nn fiodročjih Krosna in Pulavija predstav-ja ogromen uduren klin proti zgornje-šlezijskemu industrijskemu jiodročju. Iz njega se razvija druga konica, usmerjena proti Čenstohovi, ki nnj obide Liduiftrijsko področje s severa. Te konice bo Nemci zaenkrat prestre- j gli. Levo krilo pri Jaslu, ki ima nalogo, zavzeti z obratom na levo predgorje Beskidov vse do Krakova, jo naletelo na pomembne ovire ter visi še daleč zaduj. 2. Med Radomorn in Kielci je sovražnik zaenkrat še pustil na miru ozemlje ob Lisi gori in njenih severnih robovih. Njegovi premiki zahodno od Rjdoma so naperjeni proti industrijskemu mestu Tomašovu. la skupina se Jc zapletla v silovite boje. 3. Južno od Varšave pritiska iz pritiska predmostja jiri Worki napredujoča skupina mimo mesta proti zupndu, da bi se tumkaj združila z radomsko skupino. 4. Araršavo hoče obkoliti s severa sunek ob oboh straneh Ostenburga, k! stremi prav tako proti zapadu. 5. Sunki iz trikotn ob Visli in Bugu, zlasti pa s predmostij ob Narevu, teže proti severoznpadu ter iinujo za cilj obkolitev vsega vzhodnopruskega področja z jažne struni. Kljub globini tu doseženji vdorov bodo branilci spričo ogromnih sovražnih izgub verjetno kaj kmalu dobili položaj pod svoje nadzorstvo. 6. Na bojišču vzhodnopruskega obmejnega ozemlja ob obeh straneh Ro-minter Heide obvlada bojišče nemška obrambna _ moč. Nemški, grenadirji se žilavo upirajo sovružni premoti ter branijo vsako ped domače zemlje. Nemško vodstvo opazuje položaj z mirno stvarnostjo in preudarno resnostjo. Pričetni sovjetski uspehi niso majhni. Obratno se'trudi Eiseiihoner na zahodnem bojišču, da bi po možnosti podčrtnl svoje majhne krajevne uspehe v Ardenih okrog llouffalizu, ki ie v nemškikh roknh. Z njimi pn ne bosta imela Roosevelt in Churchill n'knkih posebnih adutov v svojih ro- Komnrna so zavzele nemške čete več krajev, zaplenile pri tem 11 topov ter so očistile nadaljnje ozemlje severnega obrežja Donave sovražnika. Na madžar-sko-slovaškem obmeinem ozemlju je puško le do krajevno omejenih bojev. V nasprotju z vzhodnim bojiščem, kjer sovražnik še vedno skuša ojačiti svoj pritisk. |e silovitost sovražnih napadov na zapadnem bojišču, predvsem na bclgij-sko-lukscmburškcm področju, nekoliko popustila. Po težkih za sovražne oklepniSke oddelke Izredno izgub polnih bojih poslednjih dni ju nastalo v Ardenih na obeh straneh Houffaliza novo bojišče. Kljub dovedbi novih sil s prokomorja in kljub posegu britanskih divizij nasprotnik m mogel odrezati nemškega naprej potisnjenega loka v Ardenih. Nemške čete so se po načrtu odmaknile iz zapadnega rogljiča Nemški protinapadi na obeh straneh HouKaliza pa dokazujejo, da so še vedno v stanju izvesti težke udarce. Proti-' sunki so bili Izvedeni pri mrazu do 25 stopihj pod ničlo. Neka skupina oborožena z orožjem ta boj z oklepniki iz bližine je prodirala v »nežnem metežu ter uničila pri t cm 15 severnoameriških oklepnikov. Iz sovražnih in nemških napadov »o se razvili na bclgijsko-luxcmburškem obmejnem ozemlju trdi boji za nekatere kraje, ki so do desetkrat menjali gospodarja Več teli krajev so nemške čete v poslednjih 24 urah zavzele nazai. Na "odrr,č'n ir,- vojevali nemSki oklepniški grenadirji ns-daljnje uspehe Pri Hattenn so NcmcI s protinapadom vrgli iz njihovih postojank severnoameriške sile, ki so sc utrdile v bunkerjih Maginotove črte. Amerikanci so pri tcni izgubili več sto mrtvih Tudi ob južr.cm robu vdornetfa področja pri Bitschu so dosegle nemške čete ■ protinapadom stavljeni cilj. Tu so obkolile naprej potisnjeno sovražno skupi no, ki sc zamanj skuša prebiti sko<:i obroi. Na nekaterih drugih točkah zapadnega bojišča, tako pri Rcmichu, pri Sa. . lautcrnu, ob ncmšl-.ih mostiščih ob Renv severno od Strassburga ter na belgi:*iti luxemburSkem obmc;nem ozem!:u * j» .izvedel nasprotnik kraievne napad«, d i b s tem razbremenil svoje v Ardenih In severni Alzaciji težko se boreče oddelke »ELAS je dve leti čakal« Stockholm. Pri debati o grškem vprašanju je dejal Churchill v Spodnji zbornici, ca so igrale oborožene ELAS-ovc tolpe v zadnjih 2 letih zelo majhno vlogo. Stale so v ozadju ter eo čakale le na trenutek, da bi«se lahko polastile oblasti in napravile kr Grčije komunistično državo. Ženeva. Po vesli >Unitcd Pressa« jc bil baje imenovan Plastirasov prijatelj general Contas za generalnega guvernerja Macedonije in Tracije. »United Prees* pripominja, da smatrajo EI.AS-ovcl g ne-rala Contaaa za svojega najogorčenej.šeg i sovražnika. Vladni krogi 6o imenovanje zaenkrat dsmantirali. Roosevelt priganja Amsterdam. Kakor javlja agencija Reuter iz \Vash;ngtona, je izjavil predsednik Roosevelt v nekem pismu vodji odbora za vojaške zadeve v reprezentančni zbornici, Andrewu, da je postala potreba po neomejeni splošni vojaški dolžnosti po njegovi poslanici kongresu še močnejša. Roosevelt aihteva potrditf zagonskega predloga, po katerem na| bi bili mobilizirani vsi možje od 18. do 45. leta, da bi bilo nn ta način odstranjen, akutno pomanjkanje delovnih moči. Istočasno s svojim pismort" je poslal Roosevelt tudi pismo šefa generalnega štaba Georga Marshalla ter pismo admirala Ernesta Kinga, vrhovnega poveljnika ameriških pomorskih sil V teh pismih izjavljata Marslioll in K.ng, da bodo potrebovali v naslednjih 6 mesecih piibliino 700.000 oboroževalnih delavcev. Maniu brez moči Dunaj. Po poročilih iz Bukarešte je razvidno, da so levičarsko stranko pol vodstvom komunistov sklenile volilni do-| govor za občinske volitve, ki se bodo vršile konec januarja. S tem je zapečatena usoda meščanskih strank, ki so šo vladi. Narodno-carnnislifna stranka Maniua je že očividno v po;>olni opoziciji. Ob priliki obifka Višinskega je hotel Izročiti Maniu namestniku sovjetskega zunanjega komisarja neko poslanico, kar pa so mu preprečili. Maniu je nato poslal poslanico Angležem in Amerikancem. V njej navaja škandalozno obnašanje rdeče armade v Romuniji ter ugotavlja, da Sovjeti niso držali obljub, ki so jih dali glede severne Sedmcginške. Ker pa ie angioameriški vpliv v Romuniji enak nt-čli, nn noben način ni računati na kakšen uspeh tega Maniujevegu protesta. Kakšna je Rooscveltova politika Bera. »Exehnnge Telegraph« javlia, da 1)0 na sestanku med Churchillom, Koosevoltoin iu Stalinom Roosevelt nasprotoval vsem političnim dogovorom izven nove Zveze nnrodov. Združene države so proti ustanovitvi blokov ali interesnih sfer. Nadaljula točka bo nova razdelitev gotovih 'pacifiških baz. Amerika bo nalo pristnln na podelitev mnogih afriških mandatov Angliji, jo pa proli »emu. da bi Anglija nnokliruln ta ozem- kah, ko ne bosta podala na namera- | Ija. Prav inko bo privolila Amerika r vano trojno konferenco s Stalinom. sovjotsko ureditev poljskega vprašanja. Strao g »SLOVENEC«, petek, 19. januarja 1945 Ster. 14 Peter se mora ukloniti Bern. Tri tedne se je kralj Peter upiral sprejeti ministrskega predsednika šubašiia. To nam dokazuje, da obstajajo v jugoslovanskih begunskih krogih v Londonu spri&o sporazuma s Titom globoka nasprot-lva, Kot jo bilo pričakovati, je uporabil London vsa sredstva, da bi uklonil kralja Petra. Po Kdenovih ponedeljskib razgovorih s kra-!;em Petrom je sedaj kralj sprejel Šu-I ašiča ter tako napravil prvi korak pri i-\o;em popuščanju. Sprejemu so prisostvovali tndi Tiiovi šičevi vladi. Komunistični >Daily Wor-kor« kritizira v svojem članku nekatere kraljeve svetovalce, katerih prisotnost je osebe so s svojim vplivom baje odgo-\orne za zaostritev kraljevega stališča. Stockholm. Kaže, da se Subašičeva begunska vlada pripravlja za nastop proti kralju Petru, kateremu so ima zahvaliti za svoje imenovanje. Ker je olklonil kralj Peter dogovor med Titom in šubašičem, je izdala sedaj SubaSlčeva vlada izjavo, v kateri sicer ne nastopa neposredno proti kraljevi odk>čitvi, vendar izraža previdno soglasje s sporazumom Tilo-šubašič ter poudarja soglasnost begunske vlade. Komunike, ki ga razširja Reuter, ima naslednje besedilo: Potem ko je kralj Peter sprejel v to-rek vsakega člana vlade zase, se je se--tala vlada v sredo zjutraj na sejo. Ugo-'ovila je, da so njeni člani soglasno i ,tega mnenja glede razvoja položaja. Kraljeva vlada je prepričana, da bo vprašanje sporazuma šubašift-Tito refie-no v popolno Zadovoljstvo vseh strank ter v interesu države in naroda.« Po poročilu »Afton Tidningena« je napravil kralj Peter posredovalni predlog, po katerem naj bi zakonodajna oblast ne prešla na takov.vani osvobodilni odbor, temveč na vlado Tito-Subašič. Takozva-nd kompromisni predlog pa zaenkrat Se ni potreben. V resnici sllčt bolj Petrovi kapitulaciji, kot pa kakemu kompromisu. Stockholm. H komunikeju jugoslovanske begunske vlade pripominja Reu-terjev komentator Rendal Neale, da je kralj Peter že zmanjšal svoje ugovore. Rendal Neale ugotavlja, »da so kralju pojasnili, da bi Tito prav gotovo zavrnil vsak predlog glede odprave namestni-štva ali pa odtegnitve zakonodajnih pooblastil narodnemu osvobodilnemu svetu.« Ženeva. Iz poročila diplomatskega dopisnika lista »Dailjr Maivvorker« je razvidno. da 6e britanska vlada trudi, da bi vplivala na kralja Petra, da bi postal popustljivejši. Razen tejra se trudijo v Londonu, da bi odstranili od njega vse osebnosti, čljih mnenje upošteva kralj Peter. Nadalje pravi poročilo, da so označile britanske oblasti dva njegova svetovalca, majorja Kneževiča iri generala Mirkoviča kot nezaželena, ker vplivata na njega, da se obnaša odklonilno. Berlinski listi k sovjetski ofenzivi Berlin, 18. jan. Berlinsko Časopisje se tudi danes obširno bavi s sovjetskim napadom. Enoglasno poudarjajo listi resnost položaja. »Deutsche Allgemeine Zeitungc piše |K>d naslovom »Vsesplošen napad Sovje-!ov«, da ni nobenega dvoma, da gre tokrat Sovjetom za vse. »Vse vzhodno bo-jiše je v gibanju in cilj je izreklo boljše-viško vodstvo: uničiti nemško vojsko na v/.hodu ter si s tem odpreti pot v Nemčijo. očividno najprej v šlezijo in s tem |.ot do obvladanja Evrope«. Mesece je l.upičil Slalin s svojim generalom Konje-imti ljudi in gradivo, da bi lahko predvsem južno od Varšave napadel z izredno nadmočjo. Resnost ogrožanja je vsem lasno pred očmi.. »Napram takšnemu navalu ljudi in gradiva ni bilo kljub vsej vztrajnosti in hrabrosti moči računati na lo, da bi bil ustavljen sovražnik na dosedanji glavni bojni črti ali na dosedanjih postojankah. Sovražne oklepniške osti so Srodrle do področja severnozahodno od rakova na področje Čenstoliove in severnozahodno od Varšave«, nadaljuje tist. Toda druga bitka, bitka pehote, divja med močnimi nemškimi bojnimi skupinami in množico sledečih boljševiških oddelkov. Bojni pogoji za te divizije, ki deloma vzdržijo, deloma se prebijejo nazaj, so zelo težavni. Vendar je imelo vodstvo zaradi zagrizene obrambe čas, da je lahko pričelo izvajati protiukrepe, dovedlo krajevne operativne rezerve ter končno nrestreglo naval na bojni črti. Severno od Varšave se že odraža takšen razvoj. »Za nas Nemce so ozemeljske izgube sicer zelo boleče, toda celo če bi bilo potrebno izvesti nadaljnje odločitve za novo bojišče, ni ta opustitev ozemlja moment, ki bi odločal o bitki. Odločilno je obdr-žanje nemške sile, ki je dovolj močna, da lahko služi kot jez proti boljševiški poplavi«, piše »Deutsche Allgemeine Zeitung« zaključno. Uspešna akcija škofjeloških domobrancev Skotja Loka 17. januarja. Včeraj, 16. januarja je oddelek domobrancev iz postojanke odšel na izvidniSki pohod v Selško dolino. Vse do Selc domobranci niso naleteli na nobenega sovražnika. Pokrajina je mirno počivala pod debelo odejo snega. Nad Selcami pa so domobranci naleteli na prvo komunistične tolovaje. Domobranci eo takoj pričeli z napadalno akcijo. Boj je bil hud: kajti na tem mestu in neposredni okolici je bilo zbranih precej tolovajev. Domobranci so prišli tako blizu k tolovajem, da so drug drugega klicali k predaji. Čeprav so bili tolovaji razpostavljeni po višinah, domobranska linija pa je potekala po pobočju, si tolovaji niso upali prevzeti pobudo v boju. Po mnogih klicih se je vnela borba. Domobranci so dobili nekaj avtomatskega orožja, precej streliva ln pušk. V boju je padlo 6 tolovajev. Tako si gorenjski domobranci z zmagami delajo pot v lepšo bodočnost svojih edinic in cele Gorenjske. Komunistične tolpe po Gorenjskem kažejo v bojih z domobranci tako strahopetnost in pripravljenost za beg, da nam je oboje dobro naznanilo, da bodo tudi'na Gorenjskem komunistične tolpe to leto doživele takšen razpad, kakor ga zaslužijo zaradi svojih zločinstev. Ob tej priliki naj poročamo tudi o velikem uspehu školjeloških domobrancev v pregledovanju terena, kjer se še potikajo komunistične tolpe. Istega dne, ko je del domobrancev šel na pohod v Selško dolino, so domobranci pregledovali tudi teren, kjer imajo komunisti svoje skrivališče. Pri pregledovanju so Imeli nepričakovano velik uspeh. Dobili so veliko Število avtomatskega orožja, celo nekaj težkega'orožja in mnogo streliva. — Gorenjski domobranec je budno nastražl. le le na Dolenjskem, tudi drugod je za komuniste hudo Gorenjski domobranci so v boju e komunističnimi roparji zaplenili naslednje pismo: »Tovariš Ruda I Pošiljam Ti kopije celičnega sestanka. Oprosti, ker Ti jih nisem takoj spisal, saj veš, da prenašamo vse skupaj kot mačka mlade in vedno ogleduješ okros sebe, kdaj bo zaropotalo, ker ti hudiči od ta belih so vedno po gmajni in vaseh, da kmalu ne bomo mogli dobiti niti hrane več.« Ni le po Dolenjskem, kjer so Številne domobranske udarne bojne skupine kar naprej na pohodih z enega konca Dolenjske do drugega, za komuniste hudo, komunisti nimajo miru niti na Primorskem, kjer jim dvojni protikomunistični oddelki branijo vstop v slovenske vasi; nimajo pa miru tudi na Gorenjskem. Slovenska zemlja se prebuja. Veliko je pretrpela, veliko Je potrpela, ko pa so ji komunistični zločinci hoteli zadati smrtno rano, se je dvignila vsa. Dvignila se je njena roka ln se ne bo pove- sila, dokler komunizem ne bo strt. Do tistega svečanega trenutka pa je vse na naši zemlji posvečeno enemu samemu delu — boju proti komunističnemu satanizmu. Slovenska zemlja bo zmagala, kajti zaveda se, da bo komunizem le takrat uničila, če bo vrgla s svoje zelene gladine narodne odpadnike — pristaše komunistične revolucije. Zato pa Je za komunistične tolovnie povsod hudo. naj se klatijo po dolenjskih, primorskih ali pa gorenjskih gozdovih. Udarni oddelki slovenskih fantov Izpolnjujejo svojo nalogo, ne poznajo naporov, ne poznajo ovir, ne poznajo žrtev in rajši dajo piti svojo srčno kri svoji ljubljani zemlji, kakor da bi svojo rodno grudo slišali ječati pod komunistično tiranijo. Pravica, ki so (o mnogi pred nekaj leti, v začetku komunističnih umorov, v dvomu za njen obstoj klicali, naj vendar pride na slovensko tlačeno zemljo, plačuje pravične ln tlači zločince. Zato je za komunistične tolovaje po vsej slovenski zemlji hudo. Povračilno orožje udarja brez prestanka Stockholm. »Ne moremo si predstavljali, kaj morata prestajati Anglija, zlasti pa London, od junija preteklega leta«. S temi besedami je očrtal manehe-slerski župan v svojem govoru grozoten nfiinek nemškega povračilnega orožja. Prikazal je ra/.rušenja in razmere, ki so vsled tega nastale. Številni londonski prebivalci žive v napol porušenih hišah, l*>noči pa se morajo zateči v zaklonišča, da imajo vsaj nekaj ur miru V teku 24 ur ni padlo nič manj kot 185 bomb. Število prebivalstva »e je znižalo na polovico, približno tretjino vseh tvarnih dobrin pa so izstrelki v tem kratkem času uničili. Samo v londonskem okraju Cam-bervvell je padlo po cenitvah najmanj 12 izstrelkov na vsako kvadratno miljo. Skoraj vsaka hiša je bila zadeta neposredno ali pa z zračnim pritiskom. Mnogim ose- bam so bombe 3 do 4 krat uničile vse premoženje. Toda, tako je ugotovil man-chesterski župan, tudi drugi londonski deli so prav tako trpeli kot CaVoz< objavlja posebno poročilo nekega angleškega častnika, ki piše i zahodnega bojišča, da lahko daleč za nemškima postojankami opaziS dim, ki izvira od izstrelitve bomb »V 2«. Ako vidiš tak dim, potem veS, da bodo 5 minut kasneje izstrelki eksplodirali v Angliji. Ta misel zadostuje, da si žele angleški vojaki čim hitrejšega konca vojne. Zopet sta prišla k nam veselje in sreča Ogorčeni boji v Budimpešti Berlin. 18 jan. Mednar. poročevalski urad poroča k bojem v Budimpešti: Bitka v Budimpešti se je tudi v torek nadaljevala z nezmanjšano silovitostjo v razrušenem, razbitem in gorečem mestnem središču. Nemško-nia-džarske čete, ki se naravnost herojsko borijo proti številčno nadmočnemu nasprotniku, so odbile v torek v notranjosti mesta nič manj kot deset napadov, ki so jih izvedli boljševiki z vsemi tehničnimi sredstvi, preden se je Sovjetom posrečilo, da so prodrli do hišnih blokov vzhodno od trga Calvin. Večino teh bojev so morali izvojevati branilci z golim orožjem in vsak kup razvalin in vsaka klet je bilo novo odporno gnezdo, ki se je branilo do poslednjega naboja in poslednje ročne granate ter zadajalo boljševikom vedno nove krvne izgube. Na vzhodnem in severnovzhodnem delu mesta se je posrečilo doseči boljševikom v dopoldanskih urah nekaj manjših vdorov. Popoldne pa so jih branilci s proti-snnkom zopet odstranili. Nato so upo- rabili Sovjeti močneiSe oklepniške sile, da bi z njimi izsilili prodor. Z bojnimi sredstvi iz bližine so branili vedno znova pregnali boljševiške oklep-liške oddelke. Boji so tu še v teku. Boljševiki so ponovili s pomočjo težkega orožja vseh kalibrov tudi svoje sunke proti južnim mostovom. Pri tem se jim je posrečilo polastiti se griča Saf, vendar so jih nemške čete z ogorčenim protisunkom zopet pregnale ter zasedle višino. Teh bojev se je udeležil na sovjetski strani cel pehotni polk, ki »o "-n Nemci popolnoma razbili ter zaplenili polkovno zastavo. Tudi upo-rabu močnih oddelkov nizko letečih letal, ki je zaradi poslabšanja vremena med dnevom nekoliko popustila, boljševikom ni pripomogla k nameravanemu uspehu. V včerajšnjih bojih so uničile nemške čete 7 oklepnikov, 13 protitankovskih topov, štiri 10,5 cm topove, 8 težkih minometalcev ter 12 oklepniških prevoznih voz. Protiletalsko topništvo je sestrelilo 3 nizko leteče boljševiške letalce. Tokio 18. jan. V obeh poslednjih dneh boja za Filipine je poskušal sovražnik z uporabo izredno velikih letalskih sil preprečiti Japoncem dovoz na operacijsko področje. Takoj po pričetem izkrcanju v zalivu Lingayen 9. jonuarja je odplula večina tumkaj uporabljenih letalonosilk — v tukajšnjih vojaških krogih računajo, da je bilo tam 15 do 16 letalonosilk — proti južno-kitnjskemu morju. Po že javlje-nih letalskih napadih letal t. letalonosilk na Formozo 9. in 15. januarja ter proti francoski Indokini, Hongkon-gu, Kantonu in Hainnnu se je pojavilo 16. januarja zopet več kot 100 letal tipa »Grumann« nad Hongkongom. V enaki moči so priletela letala tudi po-poidne istega dne. Japonska obramba je sestrelila 24 letal. 16. januarja je napadlo 80 sovražnih letni tudi Kanton, medtem ko je manjše število priletelo nad otok Hainan. Pri teh napadih so sodelovali tud! veliki bombniki. Približno 80 vilebombnikov tipa »B 29« je prišlo ir Kitajske 17. januarja nad Formozo medtem ko je 10 bombnikov tipa ».'« 24c napadlo Davao. Boj za Filipine Kakor ugotavljajo v tukajšnjih vojaških krogih, je boj za filipinski glavni otok Luzon največjega pomena, ker bi v primeru, da bi Amerikanci zavzeli ta otok, lahko uporabili širne ravni za izgraditev letališč ter z enim udarcem uničili ravnotežje med ja- fionskimi in sovražnimi letalskimi si-ami. Trenutno ima lahko sovražnik na letališčih na Leyti, Mindoru in Sa-marju skupno približno 800 letal. Ce bi obvladali Amerikanci ravnine na Luzonu ali posedovali luko Manilo, bi lahko premestili svojih 2000 letal, ki jih imajo na različnih oporiščih v ju- Col 17. januarja. Težko je Sivo opisati, kakšen sij zadovoljstva jo odel Primorce, ki smo že v varstvu Na.odnih Stražarjev, pa tudi tiste rojake, ki domobranskega prihoda še pričakujejo, ko smo zvedeli, da je važen vhod v Vipavsko dolino — Col — zopet osvobojen. Prav tako smo bili v posebni meri tega veseli vsi Vipavci, kajti z novo vzpostavitvijo velevažne postojanke na Colu je bilo zopet vsej Vipavski dolini ajunveno mirno življenje. Ljudje so zato iz vsega srca hvaležni požrtvovalnim fantom, da so se v boju za Vipavsko dolino tako dobro izkazali. Že prve dni veselja zaradi novo pridobljene svobode pa je med nas zopet posijala žalost, ki so nam jo prizadejali komunistični brezvestneži z novim zločinom. Ko je bil Col zopet rešen komunističnega jarma, so prebivalci okolice Cola takoj Izrabili priliko, da so odšli na obisk v središče narodnega življenja na Primorskem — v Gorico. Komuniste pa je novo brstenje narodnega življenja v Vipavski dolini močno bolelo. Zato so hoteli iz gozdov ob poti v Gorico preprečiti vsakemu Vipavcu, da bi mogel priti do svojega kulturnega središča. Tako so res nekaj žensk zavrnili nazaj domov. Dne 16. januarja pa Je neka komunistična skupina, ki je bila ob cesti proti Gorici v zasedi, ustavila priletno vdovo, ki je hotela iti v Gorico. To se jo zgodilo pri čemicah. Komunisti so jo brez usmiljenja napadli in ubili, neko drugo i žensko pa ranili. Vdova, ki so jo komu-! nlsti ubili, je zapustila več nedoraslih i otrok. Ta zločin nas Je potrl, ni nam pa vzel trdne volje, graditi al lepo življenje pod varstvom Narodnih Stražarjev. — Ta zločin nad ubogo vdovo pa bomo vpisali v dolgo vrsto obtožb zoper našega največjega sovražnika — komunistične tolpe, ki se bratijo s savojskiml zatiralci. Kako bi mogli mi, ki smo od komuni- Varšavske razvaline izpraznjene B.erlin. Kot je izvedel mednarodni poročevalski urad, so izpraznile nemške čete v obrambni bitki med Vislo in Narevom v okviru skupnih nemških operacij varšavske razvaline. Izpraznitev so izvršile po načrtu in ne da bi jo boljševiki opazili. Novo zasedene postojanke so tako uspešno bočno utrdile, da so se sovjetski ob-koljevalni poskusi, ki so jih vršili boljševiki zlasti z juga, krvavo izjalovili. Dunaj. Ankarskl radio je javil, da je potrdil zunanjepolitični odbor ameriškega senata imenovanje Edvvina Wilsona za veleposlanika v Ankari. zma toliko prestali, pozabiti ta v nebo vpijoči zločin In tolovajem pozabiti vse njihove krivice. Zaradi skrbi za boljSe dni našega naroda hočemo boj proti zločinskemu komunizmu voditi do konca in se okleniti naSih varuhov — Narodnih Stražarjev. Kako ti naši varuhi skrbe za mir in blagor v naši opustošeni dolini, se vidi tudi v tem, ker protikomunistični oddelki že nekaj dni čistijo po bližnjih hribovskih vaseh ostanke komunističnih tolp. Vipavska dolina hoče odločno čuvati veselje in srečo Življenja, ki so jo v dolino prinesli protikomunistični narodni borci. fs Trstu Diplomski izpiti na tržaiki univerzi h ekonomije u prava ter filozofije budo v februarju. Izpili iz filozofije bodo od 12. do 24. februarja, ostali pa od 19. do 24. februarja. Redek*" jubilej dela. Te dni je praznoval 40 letnico svojega dela strojni stavec Viktor Frizziero 14 januarja 1885 je vstopil kot 1 i letni vajenec v tiskarno Balestra. Po petih letih dela v tej tiskarni je nadaljeval v tiskarni Kaprin do leta 1891. Po vojaiki službi je vitopil leta 1893 v tiskarno Lloyd, nakar je še pre-menjai par mest V tiskarno »Piccola« je vstopil leta 1919, kjer dela še danes in je kljub svojim litora čil in zdrav ter točen pri tvojem delu. Zatemnitev v Trstu je od 17.40 zvečer do 7.15 zjutraj. Državni izpiti na univerzi. Rektorat univerze objavlja, da so državni izpiti na ekonomski fakulteti od 1. marca naprej. Rok za vpisovanje k tem izpitom je do 15. februarja. Umetniški razstavi. V tržaški umetniški galeriji razstavlja 56 svojih slik slikar Marij Capuzzo. V galeriji »Miche-lazzi« pa razstavlja »voja dela Napoleon Fiumi. V straha, ds bi zgorela, fs skočila skozi okno. 18 letna Vanda Pertocchi, stanujoča v Miramaru 377, je v družbi svojega zaročenca odšla na obisk k »vojl sestri Olgi Kovačičevi v ulici Cattagne-to. Sestra jo je prosila, naj zakuri, da bi skuhala kosilo Vanda je res pripravila vse za ogenj, ko pa ni hotelo za-goretl, je zlila na trske bencin, nakar js prižgala. Pri tem ni opazila, da je zlila bencin tudi po tleh. Ogenj js zaplapolal in zubelj je obliznil tudi Vando. Ts »e js ustrašila, odprla okno ln skočila na cesto. Na njene klice je prihitel zaročenec, ki je v prisotnosti duha vrgel odejo čez ogenj, da ga je tako zadušil. Ko ni videl nikjer Vande, je pogledal skozi odprto okno Na cesti je ležala Vanda in vzdihovala, saj te ni mogla dvigniti. Takoj je prišel na mesto rešilni avto, ki jo je odpeljal v bolnišnico. Tam so ugotovili, na ti je pri padcu zlomila nogo v gležnju in v bedru I i Gor to*> Idrija ob Bafi. Pred kratkim je prejel zasluženo plačilo »tovariS« Prvanja iz Stornikov, nekdanji Ozebkov hlapec na Slapu. Za svojegs življenja Je zadnje čase posebno pridno priganjal ubogo ljudstvo v rdeče tolovajske vrste In pri vsakem ropanju je bil med prvimi, ki 60 kradli ubogemu kmetu. Da kdo ne pozabi ugasniti električne luči v prostoru, v katerega malokdaj zahajate, n. pr. v kleti, je najbolj primeren dkrep ta. 8a žarnico nekoliko odvijete. Luč ▼ tem primeru ne gori, navadno jo tudi nikdar resno ne potrebujete, žarnica pa vam služi kot rezerva za kam drugam. Mislimo na boljše sadjarstvo Kranjska dežela Je v večjem delu kakor ustvarjena za uspešno sadjarstvo. Zdi pa se, da pri nas sadjarstvo nikakor ni hotelo napredovati Kranjsko sadje je navadno daleč zaostajalo za sadjem sosed- čakuj nobene pomoči ta svoje gospodarstvo. Kaj tedaj' Misli na svoi sadovnjak, če ga imaš. Res je, da tudi nov sadovnjak ne bo prvo leto rodil zlatih sadov, vendar moraš njega štajerskega kmeta. In vendar ie pn | zciaj vsaj to misliti, da svoje stare sadov-nas toliko krasnih leg, kjer bi lahko njake obnoviš, pomladiš, osvežiš in oči- uspevalo najlepše sadje .Le lotiti s» je treba te naloge s pravo pametjo in dovolj ljubezni. Sedanja vojaka, Id pa s« j« pri nas že davno spremenila v najbolj krvavo revolucijo, je uničila milijarde slovenskega narodnega premoženja Treba bo desetletij napornega dela tega in prihodnjih rodov, preden se bodo te rane na gospodarskem polju docela zacelile. Zato je treba že zdaj misliti na vse, kar bo v prihodnje moglo pomagati, da bodo te rane prej zacelejne. Glejte, dragi kmetje I Kar računajte! Od kod si bil navajen jemati denar,da si plačal davke, obul bi oblekel družino, izplačal doto itd? Kdor je imel dosti gozda, ga je gozd reševal. Naše kmetije so se zadnja desetletja mo tale ia gospodarskih stisk navadno s pomočjo gozda, kar je nazadnje postalo gozdu v Škodo Drugi so si pomagali tako, da so ii hleva prodali k»k rep živine, ki je pomagal zamašiti nastalo gospodarsko luknjo. Polje pa. razen v bližini večjih mest, nikjer pri nas ni redilo svojega moža, dasi je treba priznati, da bi marsikje lahko tudi polje bogato plačevalo trud ln znoj tistemu k' bi ga hotel in znal prav in dobro obdelati. Pa za to razmere pri nas doslej še niso bile zrele. Morebiti bo poslej bolje? Toda z gozdom bo posihmal slaba Le pomislite, koliko našega gozda je zadnja leta vzela vražja sekira. Treba bo najmanj dva rodova, preden si bo naš slovenski gozd spet opomogel, da bo postal stebe, našega gospodarstva. Naša živinoreja bo za več let docela na tleh Le pomislite, koliko živine je ta leta storilo svoj konec pod nožem in sekiro roparskih gošariev, ki so si podaljševali svoje življenje In ubijanje na račun naše živinoreje, ki je zdaj skoro uničena. Torej iz hleva za več let ne pri- Bolniške sestre so posilili in umorili Bratislava. Iz madžarskih okrožij, ki i to padla začasno v iovjetsk« roke, pri- I hajajo dnevno nova poročila o boljsevi- . *l 'L ___1.1 .d rtriftrnfiiipin Ve jiti imajo na razi cnin oporišču v ju- -- --- ■ pridružuiejo ve gozahoefnem Pacifiku na Luzon, s čimer I * ''f be Lnosti tovjetsk^ hord ne bi bih samo olajšani napadi na : «» "f™?"»•»«•»»• ' riiIe Tako Formozo, marveč tudi proti Japonski samu Bern. Iz številnih komentarjev bolgarskega časopisja je razvidno, da močno narašča agitacija Sovjetom poslušne bolgarske vlade ter komuni- v vseh onih krajih, kamor so priile. lako poročajo nemški in madžarski ranjenci, osvobojeni po ponovni easedbi madžarskega trga Zamoly, severno od Szekes-fehervarja, iz krempljev bolj^vUkzga vojaMva, o grozovitih zločinih sovjetskih divjakov nad bolničarkami neke madžarske vojne bolnice. Ranjeni vojaki so izpovedali nemškim zdravnikom: stične' ^ "proti" bolgarski dina- j , ^^vS stijL poslopju se je nahajalo 6C 'snjencev in 8 madžarskih bolničark, ki »o prostovoljno ostale pri ranjencih. Tolovajski vodja, nek sovjetski častnik, je naročil svoi m biričem, nai bolničarke zvežejo Nato to jih odvedli, kmalu pa so slišali ranjenci obupne klice na pomoč. Po krajšem presledku so padli 6treli. Ko so morali bolj-ieviki bolnišnico izprazniti, sta se eavle-kla dva ranjenca do bližnje sobe. Tu sta našla bolničarke v velikih mlakah krvi ter popolnoma slečene. Vsi znaki so pričali, da so jih bolj*ev'ki zverinsko zlo-stavili. Nekatera bolniške testre so imele fioleg strela v tilnik ie vbodijaje po ce-ecn telesu. stiš. Sadje lahko za vso prihodnjost postane našemu kmetu bogat vir dohodkov, ne glede na to, da sadni vrt kakor čebelnjak kmeta ob prostih dneh onranjata pri domu. da ne išče veselja v krčmi in pijani družbi. Vedi, da tvojemu sinu no bo lepSega spomina kakor bo tisti, ko se bo spominjal: Tole drevo so vsadill moj rajni oče — Bog jim daj večni mir, — tole češnjo sem ob očetovem pouku sam prvikrat cepil itd. S tem boš tudi svojega naslednika priklenil na dom in zemljo. Zdaj je čas. da si ogledaš svoje sadno drevje ter kakor vešč zdravnik ozdraviš bolezni in rane. ki Jih opaziš Hkrati pa boš svoje mlado drevje kakor skrben vzgojitelj vzgajal v lepo in rodovitno drevje. Vedi nam-eč, da se |e tudi za sadjerejo treba mnogo brigati, dasi je treba zraven manj trpeti ko v gozdu. Brez muje pa se še čevelj nt1 obuje. Nekaj truda zahteva pač vsaka gospodarska panoga, Če hočeš, da ti bo v korist in hasek. Najprej preglej svoje staro drevje, kakšno je. Štavim, da je deblo polno mahu ln med vejev'em polno suhe iu napol suhe navlake. Najprej dobro ostrgaj mah z debla s čemer si drevesu vrnil že pol zdravja in rodovitnosti Potem pa se loti suhih in pregoslih vej ter jih temeljito obreži in obžagaj. Stori to z ljubeznijo, Če nočeš, da boš moral po sili postave storiti. Potem pa pride čas zimskega škropljenja, na kar misli že zdaj. Sicer je res težko dandanes, ko nI starih Škropil, pa si bo treba z nadomestki pomagati. Saj bodo v tem pogledu strokovnjaki prav gotovo ?• nasveti radi pomagali. Sadja je pri nas sicer dosti, saj ga znamo čez mero v žganje skuhati. Nimamo pa plemenitega sadja, ker smo se premalo brigali z s. to panogo. Vsak večji kmet bi pri nas tahko vsako dobro leV vnovčil najmani nekaj tisoč kilogramov plemenitega sadja, ki bi mu vrglo lepe tisočake, ki bi bili takorekoČ kar navr-ženi. Pa se nihče za to doslej ni zmenil, dasi je bilo o tem pridiganja že kar odveč Ždai je sila, ki so jo ustvarile vojne razmere Morebiti bo ta sila naučila gospodarje, da bodo poslej bolj gledali na nove vire gospod«rskega blagostanja in se začeli bolj ^rigati za gojitev plemenitega sadja, ki pa nikakor nt sme končati v šnopsarskem kotlu. Kar je manj dobro za prodaj, to naj gre v sušilnico, drugo, kar je lepo, nat gre lepo spravljeno In obrano v prodaj za drag denar. S tem bo naie sadno drevo pomagalo obnavljati m«rs!kako zdaj razdejano slovensko kmetijo. Bog daj srečo 1 Zakaj na večer nimamo povsod luči Če vsem ni mogoče ustreči, je treba pač potrpeti Na drugem mestu prinašamo podroben razpored ulte tn hišnih blokov, ki bodo v Ljubljani v petek zvečer tmeli električni tok. Iz tega razporeda bo lahko vsakdo ugotovil, ali mu je usojena večerna razsvetljava ali pa — tema. Potrebno pa se nam zdi. da odgovorimo mnogim našim naročnikom, ki so s številnimi dopisi poslali In Še pošiljalo našemu uredništvu predloge, ki bi jih na) sporočili naprej tn oblavlli. da bi tako dosegli za naše bralce ugodnejšo razdelitev električnega toka. Ker se vsi dopisi v glavnem skrinja,|o v Istih željah, jih bomo v glavnem na kratko navedli in nato vsem skunaj zadevo pojasnili. Večina dopisnikov pravi, da je rad°-volje pripravljena varčevati z električnim tokom, zlasti pa šo čez dan. Zato na kratko predlagajo, naj elektrarna varčuje s tokom nalprel čez dan In na| tok zapre kar rell Ljubljani. Da na| na tok za razsvetl lavo »zvečer od 18 do 22 in zjutraj takole od 5 do 8. To tudi s stvarnimi potrebami dobro utemelluje-jo: V jutranjih urah se je treba pripraviti na delo In oditi v službo ali šolo. Zvečer se vsi vračalo v pooolnl temi Iz služb, pa tudi iz lole. Mladina se mora zvečer učiti In delati domače naloge. Skratka, rešitev se zdi tako enostavna kakor Kolumbovo jajce In vsi se v svojih dopisih čudijo, kako vendar te rešitve v elektrarni ne »pogruntajo«. Ne da bi se obračali na mestno elektrarno tudi v tej zadevi — pripomniti moramo namreč, da stori mestna elektrarna prav vse, kar le more, da bi ustregla čim večjemu številu prebivalstva — lahko pojasnimo našim braleem in dopisnikom to našo električno zagato. Ce bi bilo mogoče elektriko hraniti v »sodih« ali kakršnih koli drugih posodah, potem bi predlog, ki ca navajajo dopisniki, bil Izvedljiv. Cez dan bi se v »sode« elektrika nnteka!as zvečer, ko bi nastala tema, pa bi odprli toliko pip, kolikor bi bilo potrebno. »Sodi« bi se morda v nekaj urah skoraj popolnoma izpraznili, toda kaj zato, saj sredi no£l le malokdo potrebuje razsvetljavo. Na žalost pa se elektrika ne da nabirati tako kakor smo zgoraj opissll. Mestna elektrarna lahko »odtočl« 16 toliko elektrike, kolikor je »proti izdela. Nabirati ali odviSno shranjevati ne more I Isto velja za vodno centralo, ki Ljubljani pri oskrbi z električnim tokom pomiga. Tudi vodna eentrala oddaja sproti ln samo sproti toliko električnega toka. kolikor ga tekoča voda, ki žene turbine, sproti proizvede v dinamo strojih. Tako »e elektrika sproti proizvaja tn — oddaja. Poraba elektrike Je pa čisto nekaj drugega. Kar poglejmo! čez dan -jo za razsvetljavo nihče ne potrebuje. Okrog poldneva Je gre precej več zaradi električnih kuhalnikov. V popoldanskih urah poraba zopet pade in tečne naraščati z mrakom, ko se povsod Srižigajo žarnice. Istočasno se vključijo uhalniki, a hkrati Še delajo motorji v tovarnah do šeetih. Za vsakega Je jasno, da gre nekaj pred šesto zvečer največ elektrike. Povsod namreč gori luč, ponekod že kuhajo, v tovarnah pa še tečejo motorji. To največjo porabo električnega toka — ta maksimum — imenujemo konico. Za časa konice, kt Je najbolj opazna v zimskem času zaradi zgodnjega mraka, gre t mestu kakor J« Ljubljana tri do štirikrat vet električnega toka kakor pa žei dan. Gre do desetkrat več toka kakor pa morda sredi noči. ko ljudje io spijo in gorijo le redke žarnice in delajo redke tovarne. Zato Je sredi noči poraba električnega toka najmanjša, proti jutru pa zopet narašča, ko ljudje vstajajo ln doseže tam okrog po! osmih tako imenovano jutranjo konico. Luči namreč pozimi še gore, kuhalniki kuhajo, v tovarnah pa že tečejo motoriil Nato konica popusti Mitja Sarabon Je spesnil novo pesniško zbirko »NEMA RADOST« Opremi! akad. slikar Riko Debenjak 25 strani. — Cena 40 lir. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred Skotijo 5 Miklošičeva e. 6 in pade na majhno porabo v teku dopoldneva. Ze ta pregled porabe električnega toka nam pove jasno nekaj: V3i nail dopisniki bi hoteli imeti razsvetljavo prav v času največje porabe električnega toka. Elektrarna bi Jim mogla ustreči, če bi ob tistih urah lahko sproti proizvajala tako velike množine električnega toka. Vodna centrala v večernih urah ne more dati nič več toka kakor čez dan. Zato tudi ne more za Časa konice ka dodati. Kako naj bi pa potem zvečer mogle goreti še vse Žarnice Ostune torej dvojna rešitev: aH pustiti vso Ljubl|ano povsod v tem! al! pa dati lu? enkrat temu, enkrat drugemu bloku. Ce bi hoteli dati luč, to se pravi, če bi prlkloplli vso Ljubljano na toliko preslaboten tok, kakor ga daje elektrarna seda|. bi luč nikjer ne gorela. Razdelitev razsvetljave po b'okih in posameznih dnevih Je torej edina rešitev, ki le socialno pravična In ki trdote vsa! približno porazdelju°e na vse enako. Zavedajmo pa se, da smo prav v Ljubljani bili dolgo časa Izredno obvarovani vseh neprijetnost! pri preskrbi z električnim tokom in da smo še sedaj, v najhujši z!m! ter najtrši volni lahko zadovoljni, da Je vsaj tako. Vohia Je In marsikaj Je treba potrpeti. Z dobro voljo bomo tudi to. Naknpovalnicn Socialne pomoči kupuje stara oblačila, obutev, perilo, posteljnino itd. po dnevnih cenoh Kakšna vzvišenost stati po-koncu med razvalinami človeškega rodu in ne ležati na tleh z onimi, ki nimajo upanja na Boga. (Sp.Ciprijan.) Kntmtar- Petek, II. prostora: Kannt, kralj ln mu čenčo; Manj. mučeueo; PIJ«, mučeniea; uermanlk, mučenoe. Sobota, 21 p.oslnoa: Fnbijun papež >n mučeneo; Bobastljan. mučeneo; KvtlmlJ Vol opat, Kino Mattrai »Vrtiljak« ob 16 ln II. Kino Union; »MoJa prijateljica Joitca« ob 15.43. Kino Sloga! »Modra lisica« ob IS In 11. Lekarniška slu/ha; Nočno • I o i h o I m a I o leliriei dr Plecoll, Runa »ka oesia mr Hočevar, Celovška o. 62: mr. Oartus, Moate, Zaloška cesta. Rdeči križ poroča PakeU. Vretnl red ta sprejemanje paketov ra čas od 22. do 3«. januarja 1944 Je slede«; N, O in B v ponedeljek, P v torek, S v'sredo, A, T In D t četrtek, V, Z in Z v petok. — Uradne ure so vsak delavnik razen soboto od I do 11 dopoldne, v potek pa tudi popoldne od I do pol S. Zahvala. Slovenskemu Rdečemu krttn Js darovala ga. Vera Puh, Strellik« nlica 9, znesek 300 lir. Prisrčna hvalat Varčujte z elektriko! Kje bomo imeli Ljubljančani v pstek luč Ko Je pred enim tednom Mestna elektrarna napovedala novo spremembo v oddaji električnega toka, so v naslednjih dneh številni meščani, ki ne poznajo mrež* in mej« električnih postaj po Ljubljani, prosili pojasnil, v kateri okoliš spadajo. V tistih dneh sta urada Mestne elektrarne in Mestnega poglavarstva morala odgovoriti na več kot tisoč vprašanj. Urada sta meščanom, ki so prosili za pojasnila, prav rada ustregla. Tako so dobili točna pojasnila vsi tisti, ki so sami prišli v omenjena urada ali pa ju po telefonu vprašali za svet. Ostalo pa j* v mestu ie mnogo ljudi, ki se na novi red Še ne spoznajo. Da bi vsem tem napravili uslugo, smo sami stopili k Mestni elektrarni po informacije in jih sedaj nudimo svojim bralcem. Ljubljansko električno omrežje Ima 37 transformatorskih postaj. V to število so vštete tudi postaje, ki jih imajo nekatera industrijska podjetja sama zase. Kakor pa je časopis ie prejšnji teden poročal, ja za nov red v oddajanju elektrike Mestna elektrarna razdelila vse omrežje na 25 glavnih postaj. Ta glavne postaje bomo sedaj še enkrat navedli, kajti v prihodnjih dneh mislimo točno orisati, kakšen obseg ima vsaka od teh postaj. Na koncu pa bomo objavili tudi razpored, v katerih dnevih bodo te postaje delale. Tako bo bralec mogel najprej ugotoviti, v kateri okoliš spada, nato pa ic, katere dneve mu bo električna postaja nudila tok. V Ljubljani imamo sledeča transformatorske postaje: Gruberjevo nabrežje, Trnovo-Zabjek, Tržail<*a podzemeljska, Vič-Rožna dolina, Zg. in Sp. Siška-Kote-ze-Dravlje, Dolnica, Trata-Sekotex, Trubarjev park, Pokojninski zavod, Tromost-Jc, Zmajski most, centrala, Vodmat, klavnica, Moste, Indus, Stavbna družba, Ljubljanski dvor, Dunajska cesta, Ježica in Tomačevo, Luščilnlca riža. Eka, Bežigrajska iola, Lavrič na Dolenjski cesti in Barje. Danes zvečer bodo delovale naslednje postaja: Zg. in Sp. Siška-Koseze-Dravlje, Dolnice, Trata-Sekotex, Trubarjev park, Trlmostje, Pokojninski zavod, Zmajski •most, Centrala ln tovarna Eka. Zato bomo danes opisali območje samo teh postaj. Jutri pa bodo pri opisu prišle na vrsto tudi ostale postaje. Pri opisu postajnega območja se bomo omejevali samo na obmejne ulice. Bralci, katerih stanovanja bodo spadala v blok opisanih obmejnih ulic, bodo imeli tok, kadar bo delovala dotična postaja. Zg. in Sp. Siška-Koseze-Dravlje. V to območje spada ves gorenjski del Ljubljane, ki leži v bloku naslednjih obmejnih ulic. Proti Bežigradu poteka meja po Polakovi ulici, ki ie spada v ta blok, ob gorenjski žclcznici vse do križišča z Javornlkovo ulico, kjer zavije po Javor-nikovi ulici, prekorači na koncu Javor-nikova Celovško cesto in se nadaljuje po Meridijanskem drevoredu do žel. proge proti Trstu. Tako spada k tej postaji tudi ie Tivoli. Dolnice napajajo z električnim tekom Gline«, Dolnice, Kamno gorico, Zlatek (Dobravo) in Utik. Transformator Trata zalaga z elektriko vso Trato. K Trubarjevemu parku spada okraj v okvirju naslednjih ulic, ki prav tako ie dobivajo elektriko od istega transfor matorja. Meja gre po Meridijanskem drevoredu do pivovarne Union, kjer zavije nazaj po Celovški cesti, te nadaljuje po Gosposvetskl, zajame tudi Kersnikovo in sega vključno do ure pred Figovcem. K temu transformatorju pa še spada tudi del Dalmatinove ulice. Od ure pred Figovcem gr« meja naprej po Puharjevl ulici, obsega tudi del Gledališka ulice med Gosposvetsko in Verdijevo, zajame tudi vso Tomanovo in se nadaljuje po Bleiweisovi do Pucc'nijeve, katere de! vključno x Opero spada« Se v to območje Postaja Trimostjje ima naslednji obseg: napaja vso Prešernovo ulico, vso Selenburgovo ter Ulico 8. maja, dokler ne pride do križišča z Beethovnovo, nato zavija na tisti del Beethovnove, ki sega do Subičeve ulice (del Puccinijeve med Beethovnovo in Selenburgovo spada semkaj!) ter se nadaljuje po, Subi-čevi do Selenhurgove, zajame ves Kongresni trg do Šumija v Gradišču, se od Kongresnega trga odcepi po Vegovi, obsega Napoleonov trg razen deta, ki se na tem trgu drži Realke, in se nadaljuje po Križevniški ulici, na katere koncu se njen vpliv razSiri pO v9cm Bregu. !n prestopi ob Gerberjevem stopnišču Ljubljanico, zalaga vse Galusovo in Cankarjevo nabrežje, zavije po Stritar jevi ulici na Mestni in S'ari trg, na Florijansko ulico do križišča z Vožar sko potjo. Nato gre meja po Vožarski poti nazaj k Ljubljanici in z Grudnovim nabrežjem zaključuje blok. Ista trans i formatorska postaja pa zalaga s lokom Obvestila Prevoda Prodaja mesa Potrošniki prejmejo v soboto, dne >0. t. ui.. II dkg govejega mesa proti odvzemu odrezkov »It. I in 10 Jan.« Januursk« llvllukc nakaznica Praskrbovalntb uradov v Ljub ijani. Polju ia Jeilel, Mesarji morajo biti v petek, dn« II, t. m., točno ob 14 na Meatni klavnici saradl dodelitve mesa. Opozorilo 1 Potrošniki, kateri so dobivali oi>'so pri mesarju Bojou Alojziju aa Zaloški cesti ln so bili poznaj« dodeljeni mesarju Polaku Hinku v Bohoričevi uliol. smejo dobivati moso samo pri mesarja Polaku, PotroSnlkl. katori so dobivali meso pri podružuiol mo sarja Bojca na Jurčičevem trgu, pa ga dobijo samo pri mesarju Patoruoslru Joiotu na Pogačarjevem trgu. Prehranjevalni zavod opozarja vs« potrošnike ln mesarje, da nihče ne sme samovoljno menjati mesarja. Le l« tehtnih rs« logov (preselitev Itd.) ga smo potrošnik menjati s predhodnim odobrenjom »Provoda«, kjer dobi posobno potrdilo ta mesarja t Smrtnik Janez V Podolinci pri Horjulu je prejšnji teden na svojem domu, po dolgi in mučni bolezni umrl Zontov oče. Pokojni je bil glolioko veren in zelo delaven, vse, dokler ga pred štirimi leti ni bolezen položila na bolniško posteljo. Bil je do svoje bolezni skrbni ključar pri cerkvi sv. Urlia. Več let je bil tudi občinski odbornik. Bil je vse življenje stHlni naročnik vseh verskih listov in stalni poverjenik »Domoljuba« za celo vas. Vsi znanci in prijatelji mu želimo, nnj mu Bog poplača ves njegov trud in naj mu bo lahka zemlja pri sv. Urhu, njegovi družini pa uaše ibkrcno sožuljcl NOVI GROBOVI ■f Ivan Jancžič. V najlepših letih je umrl v Ljubljani Ivan Janežič. Drugega rajnega bodo pospremili starši in bratci v soboto ob pol devetih iz kapele sv. Janeza na Žalah. — Naj počiva v miru, vsem njegovim dragim naše iskreno sožalje. •OddiiiBlIlia MBiilai JitFimSi prlraoPJf RADIO LJUBLJANA Dnevni spored sa II. Jsnuari 7 Poročila v nomščini - 7.10 Jutranji koncert; viu'«i 7.30 Poročila r slovenščini — 9 Poročila v nemščini - 12 Napoved sporeda, oatui Opoldanski koncert - 1J 3» Poro« a v nemščini, poročilo o položaji in porodila v slovenščini -r- 12 4» Salonski orkester, vodi A Dermelj - 14 Poročila v nomščini — 14.10 Radijski godalni orkutor pod vodstvom D. M Sijanca — 15 Prenos osr. nom spored« (glasba) — 1" Poročila v nemščini in slovenščini — 17 M Glasbena medigr« — 1T.S0 Ko mornl ibor — 18 Kmečki Irio — 1S.30 1» na šego leposlovju, Milja fturabon bore svojo pesnitev »Vihra v vrhoh« -18 43 Narodna glasba. Izvajajo sopranUtka Brank« Slergar ln domači sekstet — 19-30 Poročil« t sloven Ičlni — 19.43 Prenos branja članka ministra dr. Gftbbelsa Iz tednika »Das Relch« - f Poročila v nemščini — ».11 Prenos It drl. sporeda: Edunrd Kunnekoi »Bratraneci od nekod«, oporeta - 22 Poročila v nemšMnl in napoved sporeda - 22.15 Mnlo kramlja nja, malo plcsnnla, plesni orkester, vodi D. ProvorSek — 23 Glasb« pred polnočjo. S^oiUte novica Pogreb umrleg« rskovnlškeg« ravnatelj« prečastllega gospod« JuraJa I.ambliarjs ho danes. 11. januarja, popoldne ob treh. Pokojnikom truplo lell na mrtvaškem odru v kapeli sv. Nikolaja B« Žalah, Zahval«. Vdein. ki »o ml ob priliki smrti rnojo predrage soprog« pismeno «11 ustno Izrazili svoje sožalje, Isrekain svojo Iskrono zahvalo. Viktor llrašoveo, višji svetnik drl. železnic v p. PEKI POZOR! V nedeljo, dno 21. Januarja 1945, dopoldne od 8 do 12 prldU« po nakazila »a moko v našo pisarno, kjer hkra-U tndi plačate. Prosimo Vas. d« »aradl »lar-ma pridot« t zgodnjih jutranjih urah. Jamnik Anton — 80 letnik Na današnji dan obhaja 80 letnico tro"arinski nadpn/nik v pokoju, gospod Anton Jamnik. Rodil «e je nc I odreči ua Sorškem polju in je kot otrok leti 1V2 Se a tudi rajnega očeta dr. Janeza Ev. Kreka. Krekov oče je tedaj nčiteljeval v Smledniku. Leta 1886. Je oblekel vojaško suknjo pri 17. pesnolku v Ljubljani. Dve leti jo je nosil, nnto pa je nastopil službo pri železnici, ki pa je odpeljala na Gornje ^tnjer-ko. Pa je kmalu prijel t Ljubljano in odtod t Sarnjevo. Pred 50 leti, na jesen leta 1804, je vstopil v službo pri ljubljanskem mestnem dohodninskem uradu, kjer je oMa! do svojega zasluženega pokoja nnd V) let. Lotos pa Ivo še krepak in zdrav obhajal že 20 letnico pokojn. Drugo leto bo obhajal, čo Bog da, tudi zlato poroko v krogu svoje družine. Iinel )e šest otrok, od katerih sta ie dva živa. Trije so umrli že v mlndih letih, četrti pa j« umrl v vojaški suknji dne f>. aprila 1911, vršeč svojo vojaško dolžnost. Dolgoletnemu našemu naročniku našo najlepše čestitke. Zatemnitveni čas za teden, ki se začne 22. I. 1945 in traja do vštetega 28. I. 1945, jc od 17.50 do 7.15. Za Socialno pomoč Neimenovani iz Ljubljane je daroval lir 1000 za Hinje. Družina V. Grcgorič iz Ljubljano ie darovala za Socialno pomoč 190 lir namesto cvetja nn grob pok. Tončeta /orna. — Vsem darovalcem iskrena zahvala. ulico Pred Škofijo do fttudentovske ulice in obsega vos Vodnikov trg. Na drugi strani tromoslovia pa zalaga ta transformator s tokom Marijin trg, Sv. Pclra nabrežje do Zanklove hiše. Sv. Petra cesto do križišča g Prečno ulico, po kateri gre prav tako meja, pa tudi vso Kolodvorsko ulico do križišča • Tavčarjevo ulico. Isti transformator napaja tudi Miklošičevo cesto do Tavčarjeve in del Dalmatinove ulice, ki je med Miklošičevo in Kolodvorsko. Pokojninski lavod Im« naslednje omrežje: Verdijevo ulico, Dukičev blok, oba dela Gledališko In Beethovnove ulice, ki segata od Verdijeve do Ulice 8. maja, Dunajsko od Prešernove do Dalamatinove ter del Frančiškansko ulice. S tokom zalaga tudi nebotičnik. Kreditna banka pa ima svojo postajo. Zmajski most Ima naslednjo mejo: del nabrežja Sv. Petra od Zanklove hiše naprej, desno stran Prečne ulice, prav lako ludi desno stran Kolodvorske ulice do križišča s Komensko, od katere pa napaja samo spodnjo vrsto hiš, dosno stran Resljeve ulice od Sv. Petra ccst.i do Komenskega ulice, Sv. Petra ceslo od Prečne ulice naprej do Malija. Napaja pa le gonijo stran ker spodnja spada v območje lndusa. K temu trons-formatoriu pripada tudi Poljanski nasip do Scnlpeterskega mostu, Poljanska cesta in Strcliška ulica do Turkove hiše, tako da spadata k temu območju tudi dela Ciril-Metodove in ulica Slaro pravde, ki ležila med Zrlnjskega in Slrossmaverjevo cesto. Isti transformator napaia tudi kos Strme poti in samo stavbo Grad. Meja gre po Streliški ulici na Krekov trg do Vodnikovega trga, kjer ima ie moč Tromostovje, Centrala zalaga s tokom Resljevo cesto do križišča s Komenskega ulico, od katere pa spada k njej le zgornji del z Učiteljiščem in šolo na Ledini, gre po Vidovdanskl Čez Tabor na Maistrovo, zavije na Prisojno in nato na Jegličevo ceslo do ceslo 800 let Ljubljane, kjer so ob križišču z Resljevo vplivni krog Con-trale zaključi. Itrcžite in shranite! KULTURNI OBZORNIK Zgodovina Križmanove hiše v Ljubljani V Slovenčevem koledarju Je dr. Ru-dan napisal zgodovino krvnikove hiše v Ljubljani, ki je bila tam, kjer je sedaj Sodarska ulica 5t. 6. Po selitvi krvnikov na Zabjek, je hišo prevzela družina so-darja Krlžmana. Sedaj je tam »Alešev dom«. Ta podlistek naj bo nadaljevanje članka v Slovenčevem Koledarju. Op. uredništva. • . Po namestitvi ljubljanskega krvnika v erarskl hiši na Zabjeku je osta.lo prejšnje krvnikovo domovanje na Drugi rebri št. 58 nepopravljeno v lasti'mesta In čedalje bolj razpadalo. Zato je mestni magistrat 1.1821. predlagal, da se to poslopje na dražbi proda', »saj ,bi se morala ta podrtija tako rekoč znova sezidati, da bi mogel v njej sploh še kdo stanovati. Donos te hiše pa bi ne bil zaradi njene neugodne lege (tlble Lage) nikakor tollk-8en, da bi pokril stavbne stroške«.1 Gubernij Je 17. avgusta 1821 dovolil predlagano dražbo, a na njej se nI Javil nihče. Mestni magistrat Je nato zaprosil gubernij, naj bi se hiša brez lilctaclje prodala pod roko kakemu bližnjemu sosedu, toda gubernij je to odklonil in vztrajal na ponovni dražbi.' Na tej dražbi, ki Je bila konec decembra 1821, je sosed krvnikov! loma-Čijl, hišni pos. in sodar Anton Krlž-man ponudil za poslopje (hišo in hlev) 1 Gubern. okt Št. 10536'1821 v fasc 33, rett. ,ŠL 60 rx 18" I /22. « Gubern. akl. 13731/1821 ibid. In košček vrta 60 fl. 20 kr., torej za 10 fl. 20 kr. več, kakor je znašala izklicna cena. Gubernij je nato dne 24. Januarja 1822 potrdil licitacijo in dovolil magistratu, da sklene s Križmanom kupno pogodbo.' To se je zgodilo z magistrat-nim odlokom z dne 11. marca 1822. Z nakupom stare krvnik 5ve hiše na Drugi rebri 58 je sodar Anton Križman ugodno zaokrožil svoje posestvo. Bil Je že prej lastnik niže stoječe enonadstrop-ne hiše št 60, ki je stala, kakor ie danes, na vogtu Ulice na grad in današnje Sodarske steze. Ta hiša je jako stara in se dado nje lastniki zasledovati do leta 1610. Bili so to do 1. 1743 mesarji, od 1744 -88 pa čevljarji.' Šele z 1. 1789. se Je naselil v njej sodar Jožef Milller, ki se je 1. 1789. priženil k Mariji Kaete-lic, vdovi po čevljarju Mihi Kastelicu.5 • Gub. akt 768/1822, fase. 33. • Njih imena so ohranjena v mestnih davčnih urbarjih in sicer: 1610—30 Štefan Feitl, mesar; 1631—34 Feitlovi dediči; 1635-43 Martin Pukl, mesar; 1644 do 1646 Jurij Veitl, mesar; 1647-1743 Lovra Veitl, mesar in dediči; 1744 -60 Janez Jurij Resman, čevljar; 1760—89 MIha Kastelic, čevljar; 1789 1806 Jože! Milller, sodar; 1807—58 Anton Križman, sodar. • Ko so na mestnem magistratu leta 1877. ljubljanskim ulicam In trgom dajali nova imena, so Imenovali zaguto, ki Je hodila za Križmanovo hišo do nekdanjega krvnikovega domovanja. Sodarsko stezo, ker je slučajno Križman bii sodar. Historičnega pa v tem nazivu ni nič, saj do 1. 1789. tam ni bilo codarjev. Jožef Milller Je umrl 2. maja 1806, njegovo vdovo Marijo roj. Brajer pa Je vzel 2. februarja 1807 njegov pomočnik, takrat 27 letni Anton Križman, doma iz Dornberga na Vipavskem, in tako prišel v last hiše in sodarske obrtne pravice. Ko mu je žena 24. avgusta 1821 umrla, si Je 42 letnik izbral novo družico v osebi 2G letne Marije Češko, gruntarjeve hčerke iz Šiške. Iz tega zakona jo imel 9 otrok, med njimi 6 sinov in 3 hčere. Ko je Križman 1. 1858 umrl, je vdova Marjeta še nekaj časa nadaljevala sodar-ski obrt s sinovoma Matijo in Adamom, po nejni smrti (17. oktobra 1877) pa Je •a obrt na hiši prenehala. Od Križmanovih 5 sinov sta bila 2 (Vincenc in Leopold) uradnika, prvi Je umrl kot upokojeni carinski uradnik v Trstu, drugi kot davčni uradnik v LJubljani. Ostali 4 sinovi so 811 po svetu. Od njih sta bila Malija in Adam izučena so-darja; zadnji se je na stare dni vrnil v LJubljano in umrl 1905 v očetovi hiši. Od Križmanovih treh hčerk sta ostali mlajši, Ana in Frančiška, doma, starejša Alojzija pa Je služila kot sobarica in imela dva nezakonska otroka, hčerko Jo-žefo. roj 1.1848. in sina Karla, roj. dne 31. Jan. 1851. Ta Karel Križman Je bil decembra 1879 imenovnn za notarskega substituta v Kamniku, a Je tain že 5. aprila 1880 umrl za jetiko." Bil Je dober znanec Janka Kersnika ter osnoval 1. 1875 t njim, Julijem Polcem in dr. Francclom Škofičem časnikarsko združbo, ki je pod znakom »ornega« zalagala Slov. Narod s političnimi uvodniki, prirejenimi tako, da se uredniku Jurčiču ni bilo bati zaplembe. Izpod Križinuiovega peresa sta izSla 8. in 9. aprilu 1875 članka >Za vednost«, v k.t-Irih se poteza pisec za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. (Prim.: Janko Ker- snik v Slov. Narodu z dne 1. apr. 1893, št. 75 (jubilejna številka), priloga IV, in Prijatelj, Janko Kersnik, njega delo in doba, str. 140-147.) Po smrti Marjete Križman Je podedoval obe hiši (št. 2 in 4 na Sodarski stezi) najstarejši sin Vincenc. za njim na njegovi sestri Ana in Frančiška. Ko sta 1. 1916 obe umrli, sta prešli hiši na njih nečakinjo Jožeto (Popino) Križman. Ta je 11 dni prod svojo smrtjo prodala zgornjo (nekdaj krvnikovo hišo) na Sodarski stezi 4 z vrtom dne 14. oktobra 1921 takratnemu kontrolorju tobačne tovarne, Francetu Alešu, spodnjo hišo na Sodarski stezi št. 2 pa je v oporoki zapustila mizarju Adolfu Ceponu. Od tega je hiša St. 2 prešla 1925 na Frnnčt-ško Andlovic, 1931 na Martina Pestatorja, 1939 pa na sedanjega lastnika Josipa Trlbuča. S smrtjo Pepine Križmanove (25. okt lobra 1921) je Izumrl ljubljanski rod Križmanov na Sodarski 6tezi." • Anton Križman Je 1.1822. s krvnikovo hišo na Drugi rebri 58 dokupil od mestnega magistrata šo zemljiški parceli 68 in 69, od katerih Je bila prva označena za pašnik z drevjem v izmeri 145 kvadr. sežnjev, druga pa za travnik v Umeri * Pepina Križman Je line!« razen hiš št. 2 In 4 nn Sodarski stezi še enomd-stropno hišo na Karlovškl cesti 5, ki Jo je bila 1892 podedovala po svoji materi Alojziji. Teden pred smrtjo je to hišo podarila Zavodu i.a slepce v Ljubljani. Leta 1928. Je hiša prešla v last Neže Oor-jli ali 4 .SLOVENEC«, petek, 19. januarja 1945 Ster. 14 Kaj je novega pri naših sosedih? ls Spodnje Štajerske S Koroškega Na vzhodnem bojiščn je podel rc-virni lovec Franc Mahor iz llimmel-berga. ^ V Celovcu je umrl go-tilnič-ar in posestnik Jurij Matija v starosti (»5 let in je bil 18. januarja t. 1. ondi pokopan. Smrtno se je ponesrečil na Dunaju M) letni veleposestnik in živinorejec i'rane Landscntitzer, ki je bil svoj ča« po vsej Koroški znan zarudi reje iz-ijornili dirkalnih kunj. Na južnem bojišču jc padel desetnik 1'ranc Kabič iz št. Vida ob Glini. V Celovcu so umrli: 3? letna Uršula lluinpelnik, dalje Franc Kuhula in 09 letna Mari ja Ribič. Pri premikanju je prišla pod kolesa. Na kolodvoru v Viktringu je prišla pod kolesa premikajočega se vlaka 41 letna Nfariju Steinbrug ger i z. Celovcu. Stria si je lobanjo in je kmulu zatem umrla. S konjem se je ponesrečil 26 letni hlapec Ivun Beza v neki vasi blizu Beljaka. Ko se je i mladim konjem bližal domu, se je konj nenadoma splašil in vlekel Bezo s selioj, tako da je hlapce zaradi hudih ran kmalu umrl. Na severnem bojišču je padel štabni desetnik Anion Morak iz Celovca. V Celovcu je umrla 82 letna Elizabeta Gradišar in je Kila pokopana 0. januarju t. 1. Ondi je umrla tudi "8 letna Morija Kovač. V Podklošter je prišla vest, da jc na severnoitalijanskem bojišču padel domačin, nadlovec Vinccncij Kulnik. Na južnem bojiščn je padej nadde-setnik Viktor Vricko iz Tinj. Smrtna kosa. Zaradi ran, ki jih je dobil na bojišču, je v nekem dunajskem lazaretu umrl desetnik Franc Križnik. — V Grndcu je preminul knjigovodja Josip Stejskal. — V Št. Vidu pri Gradcu je bila (»okopana Polona ujec, vdova višjega monterja. Kmrt na bojiščih. Na ogrskem bojišču je nadel narednik J* sip Hiška iz Gradca. Na bojišču v Dalmuciji pa je preminul mornariški višji narednik Maks Dufck. Na vzhodnem boj.šču je padel in bil še p<> smrti odlikovan z že- leznim križcem 2. stopnje vojsk Ivan Tomšič iz Brežic. Poslednje slovo v Laškem. Za padlim SA četovodjem, članom stranke Alojzijem Volajem, uradnikom iz Laškega, se je vse prebivalstvo udeležilo žalnih slovesnosti. Namestnik župana se je ob grobu poslovil od rajnega in so mu zahvalil za zgledno delovanje. Ob grobu je v imenu vodje krajevne skupine govoril sodni svetnik dr. Ilrau-chardt- Višji skupinski vodja Martini pa se je s toplimi besedami poslovil oo inoči z njim odpreti kar ves donebnik. Če povemo podrobneje, jn tn ključ navaden hišni ključ, ki je clr-ktromaznetičen. Nasta.no vprašanje, zakaj je Kolf Eines ta ključ prav za prav iznašel? Ali mu je žena vzela ključ hišnih vrat in d je sum naredi! ključ, ki mu je dal oblast nad vso hišo? Saj je znano, da je sleherna iznajdba nastala zato, ker je bila kje kaka ovira, ki jo je bilo treba odpraviti. Na to vprašanje seveda ni odgovora. A tudi na drugo vprašanje ni moči odgovoriti: Kaj sc zgodi, če se kliuček z. uro vred kam založi ali izgubi? (Neucs Wiener Tagblatt.) Kako se vedejo gozdne živali spričo bojišč. Vse živali ne zbežijo, če se jim približa bojni metež. Mnogo je takih, ki se navadijo na hrup in streljanje na bojiščih. Tozadevno imamo nekaj zapiskov iz prve svetovne vojne (1914 tfo 1918). Zajec, ki je znan. kako je boječ in plašen, «e je prav lepo privadil grmenju iz topov in ni prav nič bežal iz svojega domovanja. Njegovi manjši bratje kunci so sc časih podili celo po strelskih jarkih, kar jc bilo vojakom zaradi pečenke neznansko všeč. Tudi jazbec, ki se sicer izredno boji človeka, je junaško zdržal in je ostal zvest svoji jazbini, čeprav je bila v območju obstreljevanja. Polagoma je nastalo kar »živalstvo strelskih jarkov«, ki je sicer zares večidel obstajalo i/, miši in podgan, vendar so se pojavljale tudi še podlasice in sove. Večje živali «e po niso mogle kar tako privaditi bojnemn trušču. zlasti se temu ni privadil jelen, medtem ko so bile drvje race in jerebice že kar stare znanke bojnih poljan. (Neues Wiencr Tagblatt.) V soboto in nedeljo« Teniški dvoboj Koroška : Ljubljanska pokrajina K. Struppe: ^ v 6% a fl « n i i M M B s m U^iii 1 & 1 20 Ko je pozdravila Chamforta, je seznanila oba gospoda in nato sedla med oba in dejala: 5-Gospod Sterner je bil tako ljubezniv, da mi je priskočil na pomoč v zelo neprijetnem položaju. V bazarju sem imela nesrečo, do me je nekdo sunil, da sem prevrnila in pohodila dragoceno vazo, ki Je bila precej nerodno postavljen«. Trgovec je zahteval kot odškodnino štirideset frankov. D« l>i se njegovi zgovornosti čimprej izognila, sem hotela tnkoj plačati zahte-viino vsoto. Tedaj sem opazila, du mi nekdo v gneči ukradel torbico. Začela sem razmišljati, kaj naj dam trgovcu v zastavo, tedaj pa je bil gospod Sterner tako ljubezniv, da mi je posodil potrebno vsoto.«...... Chamfort se Je priklonil in vljudno zahvalil tujcu. Prosil ga je, če mu sme takoj vrniti vsoto, ki jo je zalozil za njegovo sestro. P^azvil se je nepruiljen razgovor, katerega se je mlada gospa zelo živahno udeleževala, medtem ko je Cham- fort bil precej mnlobescdcn. Pozornemu opazovalcu ni mogla uiti poteza ne-volje, ki se je pokazala na njegovem obrazu, ko je zagledal sestro v družbi tujega gospoda. Ko je zvedel za vzrok znanja, se je nevolji pridružilo še nezaupanje. Ta čustva so bila vzrok njegove malobesednosti. Kot v opravičilo je povedal, da je govorjenje zanj zelo naporno zaradi bolezni. Sterilen pa niti malo ni dvomil o tem, da bi ga bi! Chamfort najraje poslal k vragu. A to ga ni prav nič vznemirjalo... Jcla pa je biln zelo živahna in zdelo se je, da ji je tujec zelo všeč... V Kairu je bilo toliko zanimivega, o čemer se- je dalo govoriti. Gospod Sterner pa je prišel s Ceylonn. kjer je nakupil leiio število biserov. Njegov stric je bil dvorni draguljar v Londonu ... Omenil ie to le mimogrede ln takoj prešel na drug pogovor, kakor da bi sploh ne bil opazil zanimanja, ki ga Nekateri so bili celo za to, da bi se takim zamudnikom kratkomalo razveljavile junuurske tobačne karte, da bi se v bodoče znali ravnati in vedeli vpoštevati vse objavljene prijavne roke. Pripovedujejo dulje, da je med zamudniki tudi veliko število ljubljanskih dam, ki si znajo na druge načine preskrbeli — cigarcte. Skrivna konjska mesnica v Trnovem V krajevnih zadevah, poslih in dogodkih najpoufenejši Ljubljančani so si žo dalj časa zaupljivo namigavali, da je tam in tam v bližini nekdanje Nušakove dragonske vojašnico v Trnovem od obrtno oblasti nedovoljena in njej tudi ne naznanjena konjska mesnica, v kateri prodaja nek nezaposlen mesarski pomočnik konjsko meso po nekaj višjih cenah, kakor ga prodajajo triie koncesloniranl konjski mesarji, ki prodajajo »konjar po 60 lir kg. Ljudje so si tudi pravili, da tam s kože devljejo tndi konja, ki baš ni končal pod mesarjevo težko sekiro, marveč je kje nenadno poginil in so nato njega meso vtihotapili po skrivnih potih v trnovsko konjsko mesnico. Naj si bo že, kakor si bodi! Glavno in važno je, da je konjska zadeva prišla tudi do sanitarno-veterinar-ske oblasti, ki ima dolžnost budno paziti za zdravje občanov, gledati na zdravo prehrano in voditi strogo kontrolo o zaklanih in poginulih konjih. Zadnje ima odpeljati in zakopati mestni konjač, ne pa kak ncpoklican mesar. Veterinarska oblast je zato v sredo 17. L m., na dan sv. Aniona puščavnika, ko je nekoncesio-nirani konjski mesar godoval, poslala kontrolne organe na označeni kraj, da bi zadevo uradno preiskali ln dognali resnični dejanski stan. Uradni kontrolni organi so napravili preiskavo. Že je vse kazalo, da bo zadeva za »očrnjenega« mesarskega pomočnika dobro iztekla, da bo stvar padla v vodo, ko se je tam pojavil mlad voznik s iskrim konjičem. Zunaj na cesti je bil eden kontrolnih organov zapleten z nekim Trnovčanom v navaden pogovor, ko so mimo tiho pri-drčale lahke sani, na katerih Je bilo naloženo »nekaj zavito v veliko vozniško plahto«. Voznik je moral ustaviti. Kontrolni organ je dvignil plahto. Čudo pre-čudno! v plahto je bil zavit že popolnoma s kože dan mlad konj, lepo raz-sekan, brez ko^it. In skrivna konjska mesnica je bila odkrita! Kontrolni organi so konja zaplenili. Uvedena je nadaljnji preiskava. Pravijo, da so ljudje tam kupovali konjsko meso po 80 dc 100 lir ter so bili še veseli, da so ga dobili. Zaplenjeno meso je bilo od mladega, menda 4 leta starega konja, ki si ie zlomil nogo ter je bil lastnik zunaj mesta prisiljen ga prodati v zakol. Nesreče in poškodbe v Ljubljani V Mostah jc doma padel po stopnicah in si naloinil desno roko 45 letni delavec Janez škoda. — Spodrsnil je in si zlomil desno nogo 13 letni delavčev sin Sergij Dolenc. — Silvica Coljeva, 9 letna delavkina hčerka, se je z vrelim mlekom hudo oparila po levi nogi, ko se ji je posoda prevrnila s štedilnika na t!a. — Pri odmetavanju snega s streh doslej še ni bilo hujših nesreč- S strehe je padel le vajenec nekega obrtnika, ki k sreči ni dobil prav hudih poškodb. Veliko nevarnost pa tvorijo za pasante dolge ledne sveče, ki vise z žlebov nekaterih visokih hiš v mestu. je njegovo pripovedovanje vzbudilo v Chnmfortovi sestri. »Zanimate se brez dvoma samo za bisere?« je vprašala navidezno prav tako brezbrižno. Sterner je smehljaje se odvrnil: »O ne! Zanimam se prav tako tudi za druge drupulje, kakor za diamante, smaragde, rubine in nič manj za oči lepih žensk ...« Jela se je veselo zasmejala. njen brat pa je pokazal, da mu tako govoričenje nikakor ni po volji. Sterner je potegnil iz naprsnega žepa majhno svileno vrečico in no**?-nil iz nje krasno ogrlico iz debelih biserov. Jela Chamfort se ni mogla premagati, da ni vzkliknila od občudovanja, ko so se ji krasni biseri prelivali med Prsti. >A tukaj manjka še en kamen,« jc dejala in pokazala na zaponko iz platine, Sterner je prikimal. »Da. Tukaj bora dal vdelali posebno lep kamen, morda rubin, ki se bo lesketal kot kaplja krvi na belem vratu, ki bo nosil to ogrlico. Prav zdaj iščem tako dragocenost. »Beli vrat?« je v šali vprašala Jela. »Ne. Iščem rubin. Vrat bo potem že še mo?oče najti.« Jeline oči so se lesketale in njeni nežni prsti so se le s težavo ločili od Jutri ob 15 «o začne v frnnčiškauaLl dvo rani namizno-teuiški dvoboj mod zastopstvoma Koroške In Ljubljanske pokrajino. Ta dvoboj jo rovanJna tekma za nodavno gostovanje Ljubljančanov ob Vrbskcm je-zeru. Ljubljansko zastopstvo je dobro pripravljeno. Medklubskl odbor jo določil res najboljšo igralce ter sestavil moštvo po dejan ski moči. V mooki ekipi — dvoboj predvideva 8 iger gospodov — so: 4 llermeiani: Bd gataj, Božič. Medved ln Blailč, 3 Korotauoi: "Bradeško, Gabrovšek tn Potočnik in Mladi-k"ar: Strojnik Roman. Navedeni bodo odigrali igro gospodov poodineev. Igro gospodov v dvoje — na sporedu so štirje pari — bodo odigrali naslodnjl pari: Bradeško Potočnik, Bosutaj Dular, 8trojnik-M.cdved, Ga brovšok-Božič. Damsko ekipo sestavljujo sledečo Igralke, kl odigrajo štiri poodin. damsko Igre, štiri Igro ineft. parov tn dva domska doubla: Bedenkova. Brlcljeva I ln II, Ka-menškova, Mlejnlkova, Mučičovn ln Poga-čarjeva. Tnina izbira dam še ni dokončna, kor bodo morala nekatera dekleta odigrati še kvalifikacijske tekme za vstop v moštvo. Sestava dam ln mešanih parov bo določena jutrišnji dan. Turnirsko vodstvo jo preskrbelo za odigranje dvoboja najprlkladnejše mesto: lepo frančiškansko dvorano, v kateri bo dana vsem moinost, da pokaiejo svoje znanje. Postavljena bo lo ena tniza, lako da bo obiilDStvo labko nemoteno prisostvovalo vsem igram. Dvoboj se začne v soboto ob 15 ln traja do 2(1, nadaljuje pa se v nedeljo ob B in traja do poldne b prekinitvijo ter ee nadaljuje ob 14 do 19. lAli bo lučt) Korošci »o javili, da bodo nastopili v najmočnejši postavi in bodo privedli s so-boj tudi močna ojačen.ia. Vsekakor bo njihova ilamska ekipa, od katere pozna ljubljansko občinstvo Mesarjevo in Urbarjevo, zelo močna in bodo tekme dam, kakor tndi mešanih parov tzredno zanimive in Izenačene. Dvoboj bo vsekakor največji namlzno-tenlškl dogodek letošnja leta. Prijatelji okrogle bele žogice vabljcnil Šport Je tndi med nemškimi leleznlčsrjt zolo priljubljen. Nemški železničarji razpolagajo z 20(1 6notnimi Igrišči, dalje Imajo še 90 igrišč za treningo. 175 igrišč za Igranje tenisa, 28 odprtih plavalnlli bazenov, več kot 160 telovadnic, 150 športnih tn tovarl-Skih domov, 20 smuških domov. 60 čolnarnlc, 450 strelišč z več kot 2000 tarčami ln 108 kegljišč. Torej je za športno razvedrilo nemških železničarjev zadostno preskrbljeno. Dr Dlem na Norveškem Dr- Cari Dlem. predsednik Mednarodnega olimpijskega Instituta, je sedaj na potovanju po Norveškem kjor bo imol več zanimivih predavanj. M A L I 0 | Prodamo ZIMSKE ČEVLJE visoke, it. «1, ie no šene, po razmrronia ugodni ceni prodam. SloinSkova ul. 23-L. naravnost. DRSALKE __ prodaja tvrdka »PRO-Mer«, nasproti kriian-ske reikve. ' DRSALKE ST. W dobro ohranjene, prodam. Ogled vsako dopoldne. Fink Ivan -Celovška c. J4-I. |_živali_| KRAVO kl ho imela čez me-are dni telet«, prodam. Slndcnec 10, p. Dev. Mar. v Polju. G L AJM llKnite8 J »SLOVENCF.VO KNJIŽNICO« vse dosedanje knjige, dobro ohranjene, kupim. Ponudbe no trgovino Goreč, Kreditna bunka. OuplmoJ STRUŽNICO dobro ohranjeno, |S0 cm »tru/ne lolline • kupim event. lame-njatn za protivrednost. - Ponudbe na opravo »Slov.« pod: »Slruini-ca« it. 369. k ClUlte *nllB« »Slovenčeve knjižnice« CRK0VN1CA 11-41 m KINO »M 4TIC.4* Zabavna veseloigra • petjem in plesoio »VRTILJAK« a priljubljeno Mariko R»kk In Paulom Henckclaom Predstave ob lt 1» t»!_ IEI KINO »Sl OflA« vu ZsrshLeander ln Wllly Utrgal v velefilmn »MODRA LISICA« Sodelujeta: Paul Hiirbiger in Jane Tlldon Predstava ob 1( ln 18. '«■ KINO BrNION« Danes zadnjikrat! Izvirna nutiez«:u»na romanc* .MOJA PRIJATELJICA J02ICA« II,Ide Krahl. Psnl Hnbarhmid. Fita Benkholl P r • d • l • • ? »b ,B 181 Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi naše zlate mame, gospe Vihtofiie Mm vdove po žel. uradniku se za vse dokaze globokega sočustvovanja — kakor tudi za spremstvo na njeni poslednji poti, vsem najiskreneje zahvaljujemo. — Sv. maša zadušniea bo v torek 23. januarja ob 7 zj. v farni cerkvi sv. Petra. Ljubljana, 18. januarja 1945. Žalujoče rodbine: Krijiner, Florjančič, Sušteršič. a — a — a — a — a — e — e — e _h — i — » — I — I — k-k—n-o — o — o — r — r — s — S — t — v B . 1 . . , . . b . 1 . . . ..bi.. • • • b . I • . . . . b . 1 Iz teh črk poleg danih dveh sestavi 5 besed, ki v drugačnem redu pomenijo naslednje: vo|skovod>a 6taret>a veka; mesto na Hrvatskem, ptica pevka; pirami-dast steber (tuj.); Jkornji. Rešitev črkovnice Iz prejšnje številke: Bristol; obličje; Gabriel; Holbelni kolibri. V neizmerni žalosti sporočamo, da nas je v cvetu mladosti za vedno zapustil naš srčno ljubljeni sinko Ivan Janežič Pogreb dragega pokojnika bo v soboto 20. t m. ob pol 9 dop. z 2al, kapelica sv. Janeza, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 18. januarja 1945. Zalujočt: oče Ivan, krov. mojster; mati Emilija: brateh Srečko, Peterček, Andrejček; stara mama in ostalo sorodstvo. Zahvala Najlepše se zahvaljujem vsem, ki ste mojo drago sestro Frančiško Mlakar spremili na njeni zadnji poti, zlasti pa dijakinjam uršulinsko gimnazije in članom njenega učiteljskega zbora, ki ste se v tako velikem številu udeležili pogreba, ter sploh vsem, ki ste ml na ta ali oni način izrazili svoje sožaljo. Bog'plačaj. Ljubljana, 18. januarja 1945. JANKO MLAKAR prekrasnega nakita. Končno ga je vrnila in dejala: »Srečen vrat, ki ga bo ta ogrlica nekoč krasila... Sicer pa, koliko časa boste še ostali tukaj,« »Bržkone še nekaj dni. Nakupiti moram še nekaj stvari.« Jela je zdaj dejala zamišljeno: »Poznam neko gospo, ki ima nekaj rabinov, ki bi jih rada prodala. Morda vam bom lahko po magala, da najdete zaželeni dragulj.« Sterner je sprejel ponudbo in se prijazno zahvalil. Tokom razgovora sta brat in sestra ugotovila, da se je Sterner nastnil v istem hotelu kot onadva Jela je bilo tega zelo vesela. Morda bodo lahko naredili kak skupen izlet... Anton Chamfort, ki se je le molo udeležil razgovora, je zdaj ljubeznivo dejal: »Žal moram skoraj ves dan ležati zaradi svoje bolezni. Če pa bi hoteli kdaj delati družbo moji sestri, bi bilo to zelo ljubeznivo od vas, gospod Sterner.« Učenjaka z modrimi načoniki. ki'je tako pozorno pregledoval vodič, so novodošli gostje potisnili v kot. Do-tedaj mu še ni uspelo, tfn bi baronici Chamfort videl v obraz. Sedela je tako, da mu je,ve9 čas obračala hrbet Tudi zdaj, ko so vši trije vstali in odhajali, mu ni bilo mogoče opozovati gospe, ne da bi vzbudil pozornost. * Mannel je bil zelo vznemirjen. Zdelo se mu je, da bodo naslednje ure prinesle velike odločitve. Odkar se je ločil na kolodvoru v Aleksandriji od dr. Slyja, ga ni več videl. Niti ni vedel, kdaj js dospel v Kairo in v katerem hotelu se je nastanil. Bil je silno presenečen, ko ga je našel v Kadczinskijevi družbi. Nehote je šel za njimi. Počasi so šli po bulvarju. Kadczinski se je nekoliko nar-lanjal na spremljevalko. Bi} je resno bolan in nonenega dvoma ni bilo, da bi se le delal bolnega. Izginili so v hotelu Semicariu«, Mannel pa se je vrnil v svoje stanovanje. da .tam počaka novih dogodkov. Zvečer je dobil sporočilo, naj obišče gospoda Sternerja v hotelu. Sterner ga, je z