St. 76. V Trslu v saboto 22. septembra 1883. ĐINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »V cdiDMti U m*t«. • EDINOST« izhaja Škrat na teden vsako sred« in tabott o poludne. Cena za vse leto je O gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta X gld. »O kr. - Posamezne Številke se dobivajo pri opravništvu in v trafikah v Trsta po S kr., v Strici in v Ajdovščini po {ft kr. — Naročnine, reklamacije in inserate prejema Opravnlštve »vi« Zosta 5.« Vsi dopisi m pošiljajo Uredništvu *via Torrente* »Nuovu Tipografia vsak mora frankiran. Rokopisi orer posebne vrodnosti su ne vračajo. — Inseratt (razne vr*U nai MM ___...iajo, — Jnseratt (razne vr*U naznanila in poslanice) s* zaraSunijo po pogodbi — prav ^eno; pri kratkih oglasili z drobnimi črkami se plačuje za vsako bosedo 2 kr. Hrvatsko prašanje. Gotovo je našim čitateljem Se v spominu v Trstu izišla brošura »Avstrija in hrvatsko prašanje«, katere daljše odlomke je prinesel mej slovenskimi listi le naš. V tej brošuri se naznanja po nekakem nova pravna stranka, katere smoter je, da pod žezlom mogočnih Habsburžanov ustanovi južno slovansko državno grupo v okviru sedanje Avstrije; ta stranka hoče zediniti vse južne Slovane v starej in novej Avstriji pod eno avtonomno vlado; vsled tega pa noče tudi nič več vedeti o nagodbi z Ogersko. Naslanja se ta stranka na zgodovinsko pravo in na narodnostno načelo, pa na stare avstrijske tradicije. To bi bila po nekem prele vijena, bolj zmerna stranka pravo, katera ima dosti doticajev sd Starčevičevo stranko, a v sredstvih in konečnih ciljih pa se močno razločuje od nje. Mi ne bomo zdaj meritorično preiskavali, ako in zakaj ima stranka prihodnjost; ali to smemo vendar o njej reči, da si utegne sosebno v Granici pridobiti mnogo pristašev, kajti uprav tam ne poznajo druzega, nego avstrijskega cesarja in nobenih drugih grbov, nego avstrijskega orla. Razen tega ima ta ideja direktne zveze Hrvatske z Avstrijo tndi mnogo pristašev v visokih krogih vojaških in mej višjo, mnogobrojno birokracijo Hrvatsko. To smo hoteli povedati zarad loŽejega razumenja vsega hrvatskega gibanja, kateremu se naravno protivijo Ogri, a nenaravno, morda tudi le bolj umetno SrbL Zadnje homatije zarad grbov z madjarskim in hrvatskim napisom opravičujejo to menenje. Napetost mej Madjari in Hrvati postaje vedno večja in hrvatsko pra- Podlistek. Popotna pisma. Spisala Antonija Kobler.) III. (Konec.) Drugi dan dopoludne, ko sera dospel v Krapino, brez vspeha sem prehodil sprehajališča in drevorede, popoludan proti večeru pa sem stopil na vrt restavracije »Fischer«, sedem k mizi, katera je bila prazna, ne daleč od mene so sedeli trije gospodje, in nekoliko gospej, mej katerimi sem spoznal barona Geba, in njegovega apremljalca od včeraj, mej gospemi pa nisem spoznal takoj Angelike, ker je bila od mene obrnena, a slutil sem vendar njeno navzočnost, bil sem tako zmeden, da je moral toČaj trikrat praSati, kaj zahtevam; na tretje prašanje točaja, kateri je svoje praSanje ponovil zelo glasno, meneč, da ne čujem dobro, obrnola se je tudi Angelika pmti meni, na katerega je zb'idil pozornost točaj z svojim glasnim prašanjem. Angelika me takoj spozna, nasmehne se mi liubo in milo in tudi jaz sem nehote vstal, odkril se, ter stopil bliže. »Ah oče, vidiš naš stari znanec iz N. gospod Igel.« Stari baron vstane, seže mi prijazno v roko in mrmlja: »Veseli me, upam. gospod pristav, da vam bo po volji naše društvo, kalcor staremu znancu,« pristavi, zdelo se mi je, da je zadnje besede govoril porogljivo. Sanje ostane za Madjarorszag za vedno Ahilova peta. A Madjari so se malo brigali za nevoljo Hrvatov, premalo imajo tudi pravih doticajev s hrvatskim narodom, v katerem je uže od starodavnih časov, še od turških vojn, posebno pa od leta 1848 sem neka prirojena mržnja proti vsemu, kar dojde iz Pešte. Hrvat pozna bolj Beč, veruje v cesarja in v avstrijskega orla; a čudno se mu zdi, da bi moral slušati onemu, katerega je moral pred leti miriti in pokoriti Avstriji s6 železno roko. Posebno pa se Graničar ne more udati novemu položaju in Graničar ji so vsi odločni Slovani, pa prav tako lojalni Avstrijani. Poleg teh naravnih starih uzrokov so pa še drugi, kateri izvirajo iz novejših časov in so narodno-gospodarskega značaja. Madjari so v zadnjem času mnogo delali za povzdigo domače obrtnije in trgovine; zgradili so vse polno železnic, napravili so luko na Reki, a vse na tak način, da so Hrvatsko, kolikor le mogoče izrezali iz prometne mreže; posled tega so jim nakladali vsako leto višja bremena in kolikor mogoče bo tudi gledali, da pokvarijo vse državne činovnike. Pri tej priliki ne moremo izjemati tudi one hrvatske zmerne narodne stranke, katera je bila mnogo let na krmilu, ker baš ona je imela vmes svoje toke in je gledč notranje administracije skoraj popolnoma posnemala Madjare. Na Hrvatskem resnično prevladuje činovništvo, kar je doka2, daje večina inteligencije lehko-živa; vse preveč jih hoče tam živeti ob državnej ali srenjskej mošnji, zato pa je prevelika ta butara za kmeta, kateri, mej nami rečeno, še ni na stopinji zahtev denašnjega časa in svojej, sicer dobrej zemlji, ne izvablja toliko, kakor bi izvabil morda, recimo Slovenec, ki je v zadnjem času vendar saj nekoliko napredoval v vseh, in tudi kmetijske] stroki. Kmet, trgovec in vsi delalni stanovi na Hrvatskem sploh tožijo, da je vsa administracija slaba, da ceM pravosodje ne deluje tako, kakor bi moralo. Mi s tem nočemo reči, da bi bilo na Ogerskem gospodarstvo ali pravosodstvo kaj boljše ; Bog varuj, tam je še veliko slabše, ker tam prevladujejo stare avi-tične razmere, katere so spremenile srednjeveški »šlendrijan« le v obliki, ali v bistvu vlada na Ogerskem še vedno stara svojevoljnost. Da ni bilo pri takej napetosti previdno od Ogerske vlade, da je šla ščuvat Hrvatski narod x nastavljanjem novih grbov, katerih oblika je bila nasprotna pogodbi Ogrov s Hrvati, to umeje vsak misleči človek in tako neprevidnost je morala roditi le ošabnost ogrskih šovinistov,*) kajti lcedo ne bo videl na prvi pogled, da so taki kontrabandi, kakoršni je botel izvršiti uradnik Davidy prvi začetek skrunjenja pogodeb in mejna-rodnih pravic in da takim početkom le prehitro sledć največe skrumbe prava. Tudi ni treba misliti, da so za hrvatsko ljudstvo ostalo brez vtiska one za-tožbe, katere so poslanci Starčevičeve stranke tako drzno, odkritosrčno in s tolikimi dokazi v obraz lučali poprej-šnjej deželnej vladi in pa deželno-zborskej večini. Tudi nasprotniki Star-čevičevi so po takih burnih sejah majali z ramami in mej seboj šepetali: »Saj ima vendar Starčovič v mnogih •) Šovinizem iz francoskega imen a «Chau-vin« je značaj neke karakteristične osobe v , Sc^ribe-jrtvi igri »Le soldat labourcur«, katera ' osoba vsa svoja dejanja podređuje strasti in čutom, in slepo gre za kako osobo ter ne preu -darja z glavo. »Šovinist« bi bil po nekakem naS »butelj« v traku. Ured. • Srčno mi bo po volji«, pristavim jaz. Angelika pa se zopet obrne k meni in predstavi neizrečeno bolestno, soproga: »Grof Caprini, moj soprog«. Caprint vstane in mi poda roko: »Gotovo znanee iz prejSnjih let moje soproee ?« Angelika odgovori brzo mesto mene: »Da, moj znanec, iz prejšnih let.« Tako sem se seznanil z ljudmi, katerih drulbe sem Željno iskal, in vendar sem čutil one strašne občutke, katere je čutil Lucifer, ko je bil pahnen iz nebes'v večno brezno obupa in pogube. Od tistega dne sem zvest spremljevalec grofa Caprinlja. njegove soproge in starega barona. Z Angeliko sem govoril sam le enkrat, in pripovedovala mi je z solzami v očeh, kako jo je oče primoral se omožiti z Caprinijem zaradi grofovskega imena in bogastva, pripovedovala mi je dalje, kako sa je branila, lconečno pa se vendar morala udati osodi, ker ni imela nobenega upanja, da bi moglo priti drugače, ker o meni ni vedela ničesa, iisti so ▼si, katere mi je pisala, prišli nazaj z opazko »nepoznat«; v dvomu, da jo ljubim, in da sem njej zvest v ljubezni, in v silnem pritisku očeta se je ulala, toda sreče za sebe ni v zakonu pričako vala ter je tudi ni našla, edino veselje, ki ga ima. to je dvoje ljubezn jivib otrok, katere jej je Bog v edino tolažbo na svetu poklonil. Komi je vse to pripovedovala, milo. z nepoplsljivo žalostjo, nisem se mogel dalje na njo jeziti, imel sem sočutje do nje, in nisem dvomil več nad resnico njene pripovesti, vedel sem, da govori resnico, vedel, da ni srečna, in tudi biti ne more poleg tacega moža, kakor je Caprini; da me boste tudi Vi lažje umeli, naj Vam povem le eno, česar sem bil priča sam, da si boste mogli misliti značaj njenega bo-proga. Nekaj dni pozneje, ko sem bil Capri- nlju predstavljen, sedela sva pri mizi pod koSatim kostanjem, baron Geba je bil v kopel ji. Angelika pa se je sprehajala z svojo triletno hčerko. Kmet pride s košarico, v katerej sta bila še dva grozda, prvo, ki je bilo prineseno na prodaj, ter ga ponudi grofu, on seže hlastno po njem, ter plača kmetu kar je zahteval za grozda, ter použiva hlastno, da še ni ponudil soprogi ali detetu, ki je vendar tako želno gledalo v nov sad. In ko se dete ni moglo več zdržati, t*r se strgalo mamici iz roke in se mu boječe približalo in prosilo: »Ata. ljubi ata, daj mi pokusit samo eno jagodo grozda, lepo prosim ata !« Zadere se grof surovo: »Strani, to je zame« in porine dete od sebe; jaz sem z silo vzdrževal nevoljo nad to surovostjo; Angelika pa obstoji, rudečica oblije nje bledi obraz, hotela mu je nekaj reči, a premagala se, prijela jokajoče dete za ro-č co, ter ga poljubila. »Ne jokaj se, Bogomilica, idemo kupit druzega grozdja, saj ga imajo Še dosti.« »O se ve da, zadnje grozdje sem kupil jaz in pojedel, za vas ga danes ni več, ha, ha, hal« smeje se nagajivo. Angelika pogledih prav«. Da se je vsa hrvatska mladina poprijela Starčevičeve stranke, to je naravno, ako pomislimo, da edini StarČević na Hrvatskem predstavlja idealizem in politiko čistih rok, kajti na mladino delajo najboljše idealizem pa možje, katerih nazori, če tudi tu in tam pretirani, se bližajo idealnim pojmom. To so torej bili očevidni uzroki, da so se skoro vsi Hrvatje kot en mož vzdignoli proti Davidovim nameram. A slabo materijalno stanje in pritiskanje davkarjev je pa svoje storilo mej kmeti na deželi, aa so iskre, katere so švigale iz Zagreba, Karlovca itd. tudi na kmetih hitro Širile požar. Umeje se samo ob sebi, da pristaši pravne ali Starčevičanske stranke, katerih je povsod na Hrvatskem, posebno mej neodvisno inteligenco, kakor mej trgovci, boljšimi posestniki, advokati itd. vse polno, (kakor se je pisatelj teh vrst sam do dobrega prepričal iz lastnega občevanja), pri teh požarih niso opravljali službe vatro-gascev. Da je morala biti res uže prav huda stiska in še večja demoralizacija, to nam najbolj dokazujejo ra-buko v Zagorju. Kedor je bil kedaj tam in opazoval to mirno, kakor ovca trpečo ljudstvo, ki večinoma Živi od dela na grajščinah, katere tem de-lalcem plačujejo od 15, k večemu do 40 soldov na dan ob svojem. Premislite, 30 soldov na dan, to je srednja plača, ob svojem, pa ves ljubi dan delati na polju ! Pisec teh vrst je sam popraševal te ljudi, kaj jedo in oni so mu pokazali iz koruzne moke v žrjavici pečeno pogačo; s to se živ6 ljudje po ves dan brez druge kuhe, in pri vsemi tem so ti ljudje sicer medli, ali zadovoljni in nenavadno ni odgovorila, a zapazil sem, da so jej igrale solze v očeh. Taki prizori pa, gospa, niso bili nenavadni, vidim take in enake prizore skoraj vsak dan. Caprini pa trdi, da ljubi prav nežno svoje otroke in soprogo, a zapazil nisem druzega na njem, nego surovost in nagajivost, videl pa fie nisem, da bi bil Še katerikrat s kakšno rečjo razveselil otroka, za to on nema srci in je samo-pašnik skozi in skozi, da je on in njegov trebuh zadovoljen, to je glavna stvar, za druge se on ne peča, za sebe razmetava denar s polnimi rokami, a ubožcu ne bi dal koščeka kruha, in da bi mu pred nogami za gladom umiral. Da bi mogla Angelika biti na njegovej strani srečna, to je nemogoče, ona ima preblagočutno srce, in sovraži vsako samoljublje in trdosrč-nost, Caprini pa je največji egoist, in Angelika iobro ve, da je ni vzel za soprogo iz ljubezni do nje, ampak iz ljubezni do samega sebe. To se ve, dokler mu ni podala v zako.i roke, bil je proti njej drugačen, bil je ljubeznjiv, skazoval jej vso udanost in ljubezen, katero skazuje Človek stvari, katero želi in hoče posesti, ko pa je njo dobil, bila je pa tudi vsa ljubezen do Angelike pri kraju, ker ž njo je ljubil le sarn sebe, in v njej je videl najlepši kras svojega salona, in ta kras je botel iiueti. Caprini pa je tudi jako ponosen na svojo soprogo, ker njegovi prijatelji so jo občudovali in jo še občudujejo, in to njegovej samoljubnosti jako laska in ga veseli, da ga tako zvani »svet« zavida za- dobrodušni in veseli, vse kaj druzega, nego na priliko naši bližnji Furlani, ki tudi posebno dobro ne žive, a vendar vsak dan po enkrat vsaj jedo kaj gorčega, če tudi le polento s& sardelo. Da se je to dobro ljudstvo pobunilo, znamenje je najskrajnejšega obupa, znamenje je, da mu je živenje prava muka, in res so je tudi sliSalo, da so ti ljudje rekali vojakom, ki so prišli mirit jih se silo : »Saj tako nemamo česa jesti, če imamo uže za gladom umreti, pa postreljajte nas«. To so strašno besede v ustih ljudstva, ki morajo dati državnikom obilo premišljevati. Lačno ljudstvo je pravi dinamit za ustaje, le iskro vrži mej njega, pa plane kviško in razprši vse, kar mu pride na pot. V Granici ljudstvo sicer ni tako lačno, a tam so, kakor uže poprej rečeno, v ljudstvu globoko vkoreninjeni vojaški običaji in pa patrijarhalično živenje. Vse to pa so jim Ogri vzeli in zato tam nihče ne more niti slišati o Madjarih, na-godbah itd. Poleg tega pa so v zadnjem času tudi tam vse razmere ži-venja postale slabše, davki višji, demoralizacija večja. A uprav Graničari so ljudje, kateri bodo delali Ogrom še mnogo preglavice. Uzrok temu je njih staroavstrijski duh in pa sosedstvo Bosne, Hrcegovine in Dalmacije. Ko so Graničari zvedeli o rabukah v Zag-ebu in Zagoiju, hodili so iz vseh strani v Sisek, Karlovec, Belo var, Ko-stajnico in pokupili orožja in praha, kolikor so le mogli, a menjavah so desetice in dvajsetice z ogrskim grbom proti enakim denarom z avstrijskim grbom. Ko so pa domu prišli, začeli so premetavati ogrske grbe in zahtevali avstrijske orle, a zatem so pali na razne vladne in srenjske uradnike in župane. To vse nam je bilo poroČano od prijatelja iz Granice. Kmetje so začeli kričati, da ne poznajo kralja, ampak le cesarja, katerega nikdo ne sme ponižati za kralja itd. Vidi se iz tega, ka!:e čudne narave je bila zadnja mala vstaja v Granici in kako slična je ideja te vstaje onej razvitej v začetku omenjene brošure. Vsled zadnjih rabuk imajo zdaj Hrvatje vladnega komisarja, energičnega generala Ramberg-a in vojaško obsedanje. Hrvatje pa se niso tega obsedanja dosti ustrašili in stranka prava ga je celo vesela; kaj to po-menja? Stranka prava je gotova, da je po zadnjej pobuni pridobila mnogo novih pristašev in da utegne v ze-maljskem saboru pri novih volitvah celo dospeti do veČine. Vsi Hrvatje pa pričakujejo, da se Hrvatska zdaj ozdravi od raka, kateri je v tej lepej deželi toliko časa izpodjedal zdrave moči narodnega živenja. Oni se niso vzdignoli proti Avstriji, ampak so Graničari menenja, da se potezajo za dvoglavnega orla. A ogerska vlada, kaj je pridobila s tem, da jo hotela tihotapno prelomiti eno določeb pogodbe mej Ogrsko-Hrvatsko ? To, da ves civilizirani svet, razen židovskih časnikov, Hrvatom prav daje, in da je uže tako slabe odnošajo s Hrvatsko šo poostrila ter celo peščico njenih dosedanjih pristašev na Hrvatskem, (Madja-ronov) od sebe bacnolain celo pametneje Srbe Hrvatom približala. Kaj bode posledica tega? Madjarski šovinizem sicer po bahaško oznanuje, daMadjariHrvate ukroti so železno roko in krutim zatiranjem. A mi menimo, da si Tisza to dvakrat premisli in da se mu celo mudi stopiti s Hrvati v dogovore in vesel bi bil celo, ko bi so mu posrečilo, da doseže na Hrvatskem Andrassyjev imenitni, ali malovredni »status quo ante«. Ali skoraj gotovo bi imel ra-čuniti z drugačno večino v hrvatskem saboru, nego dosedaj, tudi sedanja večina ne bo mogla več tako ponižno postopati nasproti Ogerskej, kakor dosedaj. Kedo je tedaj zgubil po zadnjej hfvatskej rabuki ? Tisti, kateri je ra-buko zakrivil. Zgubili so največ Madjari, in če k malu ne zapuste poti šovinizma, zgube še več. Hrvatje niso imeli česa druzega zgubiti,nego krivico in so torej le pridobili. Vsa stvar pa je silno podučljiva za razne avstrijske kroge, naj bi ne ostala neosrČena. radi lepe soproge, z:i to je zadovoljin in ponosen aa njo, a ljubi je ne, ker ni zmožen nič druzega ljubiti razen sam sebe. Ako bi ga bila tudi katerikrat Ange-lika ljubila, morala bi se nje ljubezen ohladiti, ko je spoznala njegov samoljubni značaj, tako pa, ker ga ni nikdar ljubila, sedaj ga celo spoštovati ne more; in tako tudi sreče ne čuti, in svoje gorje in nesrečo prikriva pod krinko hladnega vedenja do vsacega, s komer občuje; v družbi, pravijo, daje sicer ljubeznjiva, toda visoka m ponosna gospa, ki vestno pazi na meje dostojnosti. Le proti meni je enako ljubeznjiva. kakor nekdaj, le jaz ne čutim v njenej bližini nobene mrzlote, ampak pri njej se mi ogreva srce od Žarkov vročega solnca njene ljubezni. Da, gospa, jaz jo vidim, ka-koršna je v resnici: nežna, ljubeznjiva in ljubeča stvar. Ne čudite se toraj, da ostanem tukaj dokler bo ona tukaj; pišite mi k malu. kar naravnost sem, sicer vem, kaj mi boste pisili, toda pustite me v sladkih sanjah, če tudi nisem popolnoma srečen, vendar rečem: »Blagor, blagor srečna leta, Srečna leta mladih dni! Ko se ireča v venec spleta Ko ljubezen njo rodi 1« Sedaj pa zdravstvujte, blaga gospa, ter pišite k malu Svojemu prijatelju, ki se vam klanja Živko. Politični pregled. Notranje dežele. Cesar je poslal državnemu finančnemu ministru, načelniku bos-niSke vlade, lastnoročno pismo, v katerem se zahvaljuje v svojem in v imenu cesarske obitelji BoSnjakom in Hrce-govcem za presrčno sočutje, katero so pokazali do vladarske hiše o priliki poroda cesarjevne Štefanije. V Sletiji se je jako slovesno odprla prva češka gimnazija. ProSt Sum jo je blagoslovil z veliko asistenco in prav ganljivo govoril. Čelakovsky pa jo izročil Šolskemu vodji. 90 dijakov se je vpisalo v prvi razred. K slovesnosti so priSle deputacije iz vseh krajev severno - slovanskih dežel in nad 80 Čestitek je doSlo po brzojavu. h Zagreba se poroča v »Politik«, da bo grof Pejačevič zopet ban, ko se odstranijo dvojezični grbi, in da on zgotovi nekak »modus vivendi« mej Hrvati in Madjari. V Kriška Županiji na Hrvatskem ie bil 20. t. m. zopet žalosten dan. Kmetje so se uprli ter oboroženi klicali, da nečejo madjarske vlade. Odposlane uradnike in žandarje so v beg zapodili; ko pa so prišli vojaki, začeli so tudi na te kamenje metati in streljati, vojaki so vsled tega streljali in obležalo je deset ktaetov na mestu mrtvih, veliko njih pa je bilo teSko ranjenih. O, David, tak sad rodi tvoje delo! V Velikem. Varaldinu so 20. t. m. napravili banket ministerstva načelniku Tiszi. Pri tej priliki je ta v nekej napitnici omenil tudi hrvatsko in antisemitsko prašanje; o prvem je rekel, da se ne moro rćšiti s pouličnim razsajanjem; glavna naloga je, napraviti postavni red, potem pa se mora postopati s podporo zakono-dajstva in domovine pravično in dobrohotno. Judovsko prašanje ni prašanje antisemitizma, ampak praSanje dobrega imena in Česti domovino. Vlada ima dolžnost, varovati premoženje in živenje državljauov; občinstvo pa ima dolžnost, Škodljive pred- sodke manjšati. Razloček sme biti le mej poštenimi in nepoštenimi ljudmi. Pariški grof pride te dni v Gorico in ž njim Se drugi Orleanski princi. V ponedeljek bode v Gorici v stolnej cerkvi slovesna zadužnica za grofa Chamborda, za katero se delajo veliko priprave, ter se pričakuje mnogo Francozov. Vnfttje dežele. Zadnje dni je politikarjev pozornost obrnena v Kodanj, stolico danskega kraljestva, kder so zbrani vsi mnogovplivni udje danske kraljeve rodbine, in poleg teh še ruski car in angleškega ministerstva načelnik Oladstone. Ni več dvombe, da je ta sbod obrnen proti skupini, katero je Bismark po velikem naporu sklopil s tem, da je k avstrijsko-nemškej zvezi pripel Italijo, Srbijo, Rumunijo i morebiti tudi Španijo ; vzlasti pa je obrnen proti Bismarku, ker je Gladstone največji nasprotnik njegove politike. Zoper prav zdaj omenjeno skupino se brez dvombe snuje druga, ki obsega: Rusijo, Angleško, Francosko, Dansko, švedsko in Norveško, Grecijo in balkanske male države, razen uže omenjenih. Tako se vsa Evropa razdeli v dva taborja, i Če vstane vojna, vojevala bo vsa Evropa. Menda vladajoče glave še nikoli niso tako popotovale, kakor letos, po deželah. Zadnje dni se širi vest, da tudi rumunski kralj Karol in srbski kralj Milan v jeseni obiščeta turški dvor. Pravijo, da so oba kralja, ko sta bila na Dunaji, prepričavali o potrebi, da obiščeta sultana, i da zoper to ni ugovarjal kralj Karol, kateremu je bila znana dotična želja nemške vlade, pa tudi ne kralj Milan. Vsled tega se je sultanu uže objavil prihod obeh kraljev na carigrajski dvor. V srbsko skupščinof kolikor je doslej znano, izvoljenih je 80 radi-kalcev, 35 vladnih pristašev, 13 libe -ralcev. Bolgarsko ministerstvo je odstopilo, kralj je odstop sprejel. Knezov manifest zaukazuje, da se Tirnovska ustava zopet uvede in zahteva od Sobranja, da presodi člena 13 in 14 zastran narodnega zastopstva, izre-kuje nado, da se bo narod ravnal po knezovem izgledu i da njegovi zastopniki pozabijo strankarstvo in raz-pore. Novemu ministerstvu na čelu je Zankov. Bolgarsko sobranje je z aklamacijo sprejelo odgovor na prestolni govor, v katerem se zahteva ustava s pre-drugačbami, katere je knez določil. Deputaciji, katera je knezu izročila adreso, rekel je knez, da k malu stori sklepe o predrugačbah, katere narod zahteva. Adreso so podpisali vsi poslanci, le Sobelev ne. V Vidmu so zadn e dni imeli veliko slavnost; razkril se je namreč Viktor Emanuelov spomenik in odprla razstava. Iz Trsta je tja romal ves iredentovski cvćt, ter se vedel vele-izdajski. V razstavi je bil poseben oddelek, v katerem so bile razpostavljene samo take reči, ki so Avstrijo žalile i klicale na boj. Bral se je tam v zlatem okviru napis : «Trieste iredenta ti saluta, o Italia« (neodre-šeni Trst te pozdravlja, o Italija). Zopet na drugem kraji se jo bralo z debelimi črkami: »Italia, unitasi, ma non compiuta« (Italija, jedina da, a ne dovršena). Take verolomne demonstracijo dopušča italijanska vlada na avstrijskej meji in vendar so trdi, da je zaveznica Avstrije. Obširneji popis razstavo nam je zagotovljen. Rimski časniki poročajo, da Gladstone pride iz Kodanja v Rim. Časniki poročajo, da so Španiji v kratkem sprejme v družbo vele-vlastij. Na Španskem se sestavi novo ministerstvo, ko se vrne kralj domu. Sagasta je dobil dotično nalogo. Na Irskem so se začela agrarna hudodelstva zopet silno množiti. Predzadnji Četrtek so našli umorjenega zakupnika Sullivana, katerega je umorila tako imenovana »mesečna banda«. Poleg necega grada pa so našli okoli 200 dinamitovih patronov. It Tunisa se poroča, da hoče hej odstopiti ter da bi se potem Tu-nezija združila z Algferijo. Ce je to res, potem se je bej k malu naveličal francoskega varstva, prej ali slej p^ se zgodi gotovo; zato bodo skrbeli uže Francozje, da se bej naveliča sedeti na svojem prestolu. Italijani bodo sicer s početka hudo kričali, ali tudi ta krik se poleže. Dopisi. I/ Orleka pri Sežani, 20. sept. . (Dodatek gosp. dopisniku te Po vir j a t> 34. številki >Sote*.) Gospod urednik! dovolili ste odgovor gosp. dopisniku s Krasa v 74. štev. drage mi »Edinosti«, dovolite tudi meni malo prostorčka, da Se jaz dodam nekoja pojasnila ovemu odgovoru. Tedaj k stvari. Gospod dopisnik iz Povirja objavlja v 34. Štev. »Soče«, da Imatl občini Merče i Povir sto petdeset in dva otroku, kitari tamošnjo šolo redno obiskujejo, zajedno tudi trdi, da Sežana nema nad 200 domačo Šolo obiskavajočih otrok. Ker se ml je zdelo prvo Število preveliko, a drugo — saj Sežanska občina je vsaj dvakrat tolika, kakor Povirska — premalo, pozve-daval sem, koliko otrok obiskuje tamošnjo Šolo, na kar ae mi je odgovorilo, da je hodilo v Šolskem letu 1882-1833 v vsakdanjo šolo 106, reci: sto Šest otrok, a ti se niso h krati podučavali, marveč ločeni so bili v dve »kupini, otroci višjp skupine so hodili v Šolo dopoludne, ostali pa popoludne. . . . Sinoči sam dolgo, dolgo tuhtal, kako je spravil gospod dopisnik Število 153 Šolo redno obiskavajočih otrok, pa ves trud je bil zarudn. In Še danes bi se bil b to stvarjo ukvarjal, da ml niso pomogle sanje. Minoio noč sa mi ja sanjalo: 4di se mi, da vidim pred soboj statistični pregled Povirske Šole, ter hlastno pogledam, k»j je pisano. V poročilu je : 106 otrok obiskuje vsakdanjo Solo. U dečkov ponavljavnico, 12 deklic 13- in 141etnih brez poduka, 7 otrok je drugod, n. pr- * Sežani itd., všolanlh, in 16 otrok je Še za Šolo nesposobnih, ker so bolebavi. Zdaj pa uie vem, kako stojč Sance: Povirska Šol: aka občina Ima kakih 152 otrok v takej starosti, koja jih veže, obiskovati So o, a od teh je obiskovalo vsakdanjo šolo le 106 otrok; redno ali neredno, tega ml niso sanje razodele. Dragi čitatelji, jas na te sanje veliko držim, in ako ni tato, naj blagovoli gospod dopisnik dokazati, da je 152 otrok minoio Šolsko leto tamošnjo Solo redno obiskovalo, in tedaj mu priznam: »sanje so me varale«. Občini Merče in Povir plačati to leto v šolski zalog 1092 gld. Za vzdrževanje tamošnjega g. učitelja in za Šolske pav-Šalije se je plačalo iz šolskega zaloga 606 gld. Koliko se je potrosilo za druge šolske potrebščine v Povirji, to mi ni znano. Kako je pa s Sežansko Šolo ? Tu pa tam sem čul govoriti: Sežanci se lahko ponašajo, da imajo štiri učiteljske moči, katere jim vse kraške občine vzdrževati pomagajo. Koliko je na tem resnice, pov6 uam to-ie: Iz gotovega vira sem pozve-del, da plača Sežanska Šolska občina to leto v Šolski zalog nad 2900 gld.; šolski zalog pa potrosi za vzdrževanje Sežanske štirirazredniče le 2340 gld., torej plača 500 gld. na leto več, nego stoji. — Sežana plača več, nego se za isto porabi, Povir tudi, in ako še druge občine pretresujemo, zapazimo, da večina občin pl&čuje več, nego použije. Kam pa uhaja šolski denar, saj je še celo gosp. dopisniku iz Povirja znano, da sedanji naš slavni c. k. okrajni šolski svet prav dobro gospodari ? — I pomisliti moramo, koliko se vsako leto potrosi za vzdrževanje šolskih poslopij, za napravo in popravo šolskih klopi, raznih učnih pomočkov, za potnine k sejam i. t. d., 1.1, d. Se nekaj naj omenim. Znano je predobro, da živimo v dobi, v katerej je treba ali napredovati, ali propasti; vsak kmetovalec, vsak rokodelec mora danes znati brati, pisati in računiti; Šola nam je tako potrebna, kakor ribi voda. Pozabiti pa vendar ne smemo pregovora, ki pravi: »kar je odveč, to je nezdravo.* S tem hočem reči, ne zahtevajmo povsod razširjenja šol v dvo- in večrazrednicer naglaševnje $ 11. šolske po«tave od 14. maja 1869, da si znatno ne pomnožimo uže itak neznosljivih naklad. Vsaka veča občina ima uže sv^jo šolo, in pri tem ostanimo. Za kmetskega in rokodelčevega otroka zadostuje, da obiskuje Šolo po enkrat na dan, ter da roditelji pazijo na to, da njih otroci nikoli ne zainudč šole in da se tudi doma učć, ter izdelujejo svoje naloge. Nudjam se, da ne napravi navzoči spis ni kakega hrupa. Planin«, 8. septembra. (Slavnost t kupne Notranjske v Postojni.) Slavnost v spomin 6(J01etne uda-nosti, neomahijive zvestobe sinov majke Slave do visoke presvitle vladarske hiše Habsburške —, te pomenljive besede so bile geslo, koje je naša slovenska srca z nepopisljivo radostjo, z ponosom oživilo, kadar smo čuli, da bodemo Notranjci ta posebno za nas Slovence veseli dan še jedenkrat v središču naše Notranjske — v Postojni imeli. V istini je bil teško pričakovan. A zraven Še prekrasna misel za temelj »Narodnega doma« pri tej priliki kaj učiniti, in svetu pokazati, da »zvesti Slovenci« imajo pri vsakej priliki prvo sveto skrb in nalogo, vsako stvar s preblaženim imenom presvitlega vladarja Fran Josipa I. in njega visoke hiše pričeti. Javni, temeljiti dokaz, kako smo vedno pripravljeni, svojo krv do poslednje kapljice za našega milega očeta In dobrotnika darovati iu preliti. In ako bi slednji vladar mej svojimi narodi tako češčen bil, ako bi mu srca tako hvaležna bila, kako krasen bil bi svet, kakov mir vladal bi povsodi/ Kar je v mojej slabei moči, trudil se bodem, popisati učinek, kojega je slavnost na me napravila. Stojim na prostoru slavnosti. Prekrasen prizor. Na prelepem planem prostoru neštevilno velicib i mogočnih cesarskih in slovenskih zastav ponosno na visocih droglh vihra po sraku. Poleg ceste je krasen vhod i isto tako od druge strani na »ReSkej' cesti«, z Slavoloki okrašen, koji imajo kaj lepe napise. Jednako vis6 na drogu vsake zastave pomenljivi napisi o našej zvestobi, o našej narodnej zavednosti. V jednem kotiču tega prostora se dviga velikansk oder. V sredi visoka lesena hišica (pavilon), okrašena t zelenjem, zastavami, grbi itd., pred njo, nekoliko nižje, pa prostor za govornike, pevce, godbo, tudi jako okusno ozaljšan. Na vsakej strani stojite prav pri tleh zopet dve srednjei jednaki biSici, v kojih so razstavljeni krasni dobitki. Poleg vsega tega so postavljeni trije podje za pies. V nasprotnem kotiču je postavljena zidana gostilna »pri Aagelju«, — poleg polno miz, klopij, — in jednako so tudi se v ostalih dveh drugih vogalih s zelenjem pokriti in odičeni šatori za gostilne prirejeni. Posebno krasen, da, velikansk je razgled z srednjega odra po vsem prostoru. Lepše se ni moglo napraviti, in da ni bilo prejšnje dni dežja, da ni še ta dan strašna burja nasprotovala, bilo bi tudi na razpostavljenih drogih vse polno »balonov«. Predstavite si, kako krasno bi bilo na posni vežer, ko hi vse v mnogo-barvenih lučicah mrgolelo. Popoludne je sicer burja nekoliko potihuola, a prepozno je bilo za jednako pripravo. Škoda I Ako bi bili poslednji dnevi jednaki prejšnjim krasnim, ljudstva bi bilo gotovo tudi vsaj trikrat toliko, ali tuli več dospelo. Ker imam Se časa dovolj, ogledujem si uže precejšnje število zbranega ljudstva. Opazujem, kako urno, marljivo hodi okoli množice znani rodoljub, koji številke prodaje, vidim, kako uneto isto nagovarja, in radoval sem se njegovega lepega uspeha. Jednakih narodnih prodajalcev treba, potem dospemo kaj urno naprej. In gospod Dekleva, načelnik slovenskega strelnega druStva, prodal je v tem kratkem času okolo 1500 sreček za loterijo »Narodnega doma«. Slava mul Pri slavoloku zagledam tudi vrle vatrogasce iz »Velikega Otoka«. Opazil sem precej, da niso ti možje pod vodstvom »postojnskega društva«, katero navadno »svoj tajč« mlati in čebrna. Ne omenjal bi jaz poslednjega, a primoraj sem to Storili, da poročim nekaj grdega. Bili so dostojno povabljeni k tej slavnosti in rekli so, da v ta namen skličejo sejo in se odloČijo. Kaka je bila ta seja, ne znam, kajti sklicali niso ničesa; sedeli menda so in bodo, in to pri bnzgalnici in pipi. — Pri slavnosti jih pa ni bilo. To ie predrzno in nesramno postopanje. Ali ti ljudje niso Avstrijci? Ali nismo »zvesti Slovenci« napravili slavnosti v spomin svoje »zvestobe« do hiše »Habsburške«?! Kaj zasluži jednako društvo po vsej pravici? — Razpusti potem se vnovič osnuje, — pristopijo* naši domači« — »cesarju zvesti«, in društvo bode v pravih rokah. Kar naglo se začuje od daleč godba in doneči »živijo«! Kmalo zagledam po cesti, koja drži od postojnskega trga, množico se pomikati in za slavnost prirejenemu prostoru se bližati. Prekrasna zastava postojnske čitalnice je vsem na čelu, — za to stopa vojaška godba, — vrli ljubljanski in tržaški »Sokol« v svojih rudečih košnljab, — pevci iz Ljubljane, Kamnika in Šiške, v svojej ličnej opravi; potem Še sedem druzih zastav, na kojih so bili od domačih Slovenk pripeti lepi venci; — in za vsako teh zastav dotični domačini. A najlepši prizor je bilo gledati 40 zalih Slovenk v krasnei kmetskej noši s prelepo »pečo« na glavi. To so bila dekleta naše zemlje I Stari dobri časi, krasna noša je zgi-nola — ali se nikdar več v preprosti narod ne vrne? DomaČa, poštena, kmetska dekleta, zdramite se, nosite se po lep^j, prej toliko iet vkoreninjenej Šegil kaj vam ne dopada noša, koja vas krasi ? nočete biti »zale« Kranjice ?I--Je lepše isti »vezani žakelj«, kakor bi vas za »otrobe« prodajal; — a morebiti isti »ra-pazol« ali Bolnčnik nad kmetsko glavo, kakor bi imele strehe, pod kojimi se •slama« suši ? ! Veste, kako poje stari Kranjec v svojej pesmi: »Pri teh spakah je vganj'vati, Blba leze, biba ni — Se Slovenke imen'vati, Če polž jelen je z rograi! Na prostor prišedši, zbira se množica pred odrom, a po belej cesti le zmirom še prihajajo; kar vse mrgoli. Slavnost se prične. Pozdravi došle gosp. deželni poslanec dr. Strbenec. Nad 4000 ljudi pazljivo posluša. Sveta tihota nastopi. Ko gosp. predsednik najprej naznani veseli dogodek v najvišjej rodbini, — da je visoka gospa cesarjevičevna Štefanija zjutraj srečno porodila »princesinjo«, zaorijo tisočeri »živijo«-klici. Veselje nastane mej vso množico in zbrano ljudstvo prosi, da se prirojena mu udanost do vladarske hiše »brzojavno« naznani, kar se precej stori. Sed;g svira vojaška godba »cesarsko pesem«, kojo ves zbrani narod razkrito posluša, in konečno zadoni zopet kakor bu-6eče morje: »Živijo! Živijo 1 Živijo/« Nastopi državni poslanec, gospod A. Obreza. Njegov govor: »Habsburžani in Slovenci« poslušalce jako navduši; krepek je in izvrsten in pošteno je svojo nalogo v obče pohvalno zadovoljnost izvršil. Prične potem gosp. J. Resinan govor: »Narodni dom I« — vse je tiho! Ko razloži pomen tega »našega svetišča«, zadonć zopet »Živijo!« Govornikova beseda je izvirala iz dna srca in vgajala tudi na dno srca. Kadar človek iz svojega prepričanja, iz svojega narodnega srca govori, to ie vse kaj druzega, nego le besede. Človeka navdahne in povzdigne, da je sam navdušen. (Konec prihodnjič). Iz Ljubljane, 17. septembra. Kranjski deželni zbor se je denes zopet sešel. Pričakovali srno, da bo vse volitve, razen one iz vel. posestva, verificiral ; a motili smo se. Verifikacija volitve dr. Samca in sodnika Deu a se Je od ložila, ter se bo o tem posebe poročalo. To nas je malo iznenadilo, ker dobro vemo, da ju poSteno in ozbiljno misleči človek ne more ovreči. Govori se ce!6, da namerjavajo te dve volitvi ovreči, a ono iz velikega posestva, pri katerej so cel6 mrtvi volili, pa potrditi. Pa to so le čenčarije; tacega škandala, upamo, da vendar ne dočakamo, kajti potem bi svet res lahko sodil, da nismo Še zreli za ozbiljnoipoiitično stranko. Ako bi se to zgodilo, poMm bi narod slovenski javno izrekel, kaj o tace m početji misli. Nekoji narodni mrmratoi vedno trde. da se nismo od svojih nasprotnikov ničesa naučili. Dr. Schrey si je nekda svoje zmage popolno svest; kajti, kakor uže sploh, od same ošabnosti napihnjen, je denes bolj, nego prej, z ostentativnim ironičnim posmehom meril narodne poslance. No, to bi pa vendar želeli, da bi se o tej verifikaciji imenoma glasovalo, da bomo vsaj vedeli ločiti ljuiiko od pšenice, ter si to zapomnimo za prihodnje volitve. Uže teško pričakovana odlikovanja povodom cesarjevega potovanja so tedaj došla. O tem ne bom pisal; akoprem bi bilo kaj pisati, posebno pa o tistem »Guts-besitzer und Industriellen«. Posilno pa moram vendar omeniti, da nemčurska stranka mora posebno hvaležna biti tistemu, katerega največ napada; kajti tako prijazno in toplo jej solnce niti pod Wid manom ni sijalo. Sapienti sat! Mej raznimi deželnemu zboru do-Šlimi prošnjami omenjamo danes le one Bambergove tiskarne za podporo 700 gld., da izdd šolske knjige: S?nekovičevo »Fiziko« in Erjavčevo »Naravoslovje«. Daleč smo prišli. Tiskarna, skoraj skozi in skozi napolnjena s Prusi in druzimi Nemci, z osohjem, katero pri vsakej priliki ščuje in zabavlja na Slovence, tis karna, ki se je do sedanje velikosti po-vzdignola le po vladnej naklonjenosti, kajti nju glavni dohodek je uradni list »Laibacber Zeitung«; tiskarna, ki, ako le more, takoj sprejme kacega privandranega Prusa ali pa druzega Nemca, mej tem ko domaČe delalce izpodriva in jim nagaja, kolikor le mogoče, zdrznola se je, prositi pri deželnem zboru kranjskem podpore za izdajo šolskih knjig, od katerih, ako se uvedć v šoIp, bode imela dober dobiček. Mislimo, da bo deželni zbor to stvar dobro pretehtal in potem o tej prošnji gotovo prav pogodi. Svoji svojim, naj bo naše geslo! Domače in razne vesli. Cesarjev dar. Cfsar je podaril srenji Pavnjan v okraju Kopernkem 100 gld. zo popravo šolskega poflopja. Tržaške novosti. Mestno stare-hnstro je kupilo 54 mejnikov za 108 gld.. s katerimi bode zaznamoval magistrat nove meje mesta. — Torej se nže kmalo mesto razširi na škodo okolice in to k ljubu veem protestom okoličanov, slovenskih poslancev in društva »Edinost«. — Državnemu erarju gre za denar, in kder gre za to, ne gledajo mnogo na druge koristi in potrebe, nevrumenej hiši v Trstu, ne na Dunaju. — Kakor našim čitateljem znano, bila je postava zarad razširjenja mesta uže davno potrjena. Nesreče. V ulici »Torrente« je prišel dninar, 641etni Anton Likan, pod voz in si je zlomil desno nogo, vsled Česar so ga morali odnesti v bolnico. — IzvožČek Ivan Les jak, rodoma Postojnčan, stanujoč na Belvederju, dobil je od svojega konja tako brco v glavo, da so ga precej morali nesti v bolnico. — Kotlar Anton Ski-lan je pri delu v Strudthoffovem zavodu bil tako nesrečen, da mu je zletel kos železa v desno oko, vsled česar zgubi oko. Požar. V noči od ponedelka na vtorek je vstal ogenj v hiši fit. 97. pri sv. Ivanu, lastnina dninarja Antona Šklembe. Ker je došla gasilna straža še le okolo polunoči, skoro 2 uri po začetku ognja, je hiša popolnoma zgorela, in ubranili so komaj, da se ni požar zanesel še na druge bližnje hiše. — Tudi v mestu, v Via Gavana, St. 19 je v prodajalnici loncev Jožefa Skarbole vstal ogenj, katerega je pa gasilna straža k malu ugasila; pri vsem tem pa je požar napravil nad 100 gld. Škode. Barbarizem. Železniški ponoćni stražnik Gašpar Setova se je včeraj popoludne prepiral s svojo ženo in jeza ga |e tako premagala, da je svojej ženi zvezal roke na hrbtu, usta pa jej je zamašil s cunjami, potem pa jo vrgel s tretjega nadstropja na ulico. Zeno so na pol mrtvo odnesli v bol-1 nico: po njega pa je prišla policija in ga peljala vklenjenega v zapor. Najbrže je tega uzrok ljubosumnost. Žena je namreč veliko mlajša od njega; on ima nekda uže blizo 60 let. Torej ljubosumnosti Poskus samomora. Predvčerajšnjem zvečer po dovršenem vojaškem kretanju, skočil je nek feldvebei deželne brambe v morje z namenom, da utoni. C. k. piloti pa so ga zapazili in zvlekli iz morja. — Sliši te, da ga je k temu koraku ob-upnosti dovedla ljubosumnost. Tatvine. Mornar Franc L. je prosil svojo ljubico Ano R., da mu posodi nekai denara; ker mu je prošnjo odbila, čakal jo je na ulici, pretepel in jej s6 silo vzel moŠnjico s 5 gld. — Nekej gospi v Via Gonti ukradel je nek izvošček slatenine za 26 gld.; policija ga uže ima. — Fakin Jožef P. iz Velikih Žabelj je ukradel svojej ljubici par uhanov vrednih 16 gld. in jih zastavil na »montu«; policija ga je zaprla in našla pri njem Še gld. 7'/,. — Tatovi 80 vlomili v kažot uŽitninskega komisarja na trgu »Ponte rosso« in so odnesli iz njega tehtnico in uteže v vrednosti 14 gld. — Kedaj pa pojdejo na magistrat, da nam ukradejo kacega Pimpacha ? Za lakot. Mali še ne 10 letni dečko je hotel te dni v Via S. Gattarina ukrasti klobuk sladkorja. Gospodar prodajaln ice ga je zapazil in ujel ter oddal bližnjemu stražniku, kateremu je fant reke), da je le navlašč storil, kakor bi hotel ukrasti sladkor, ker je želel priti v zapor, da vsaj tam dobi kaj jesti, ker ni ufe več dni ničesa jedel. Tako se godi v Trstu I Izpred sodnlje. Sodnija je obsodila trgovskega pomočnika, Ivana Longhi na 1 leto težke ječe, ker je tisti večer, ko so se tepli poleg kavane Ghiozze mej Ire-dentovci in udi društva »Anstria« v vrsti prvih ustavil se policiji. 0 Krasa* 18. septembra, se nam piše: Prišel sem v nedeljo, 16. t. m., v Komen In slišal zvonenje in pokanje mož-narjev. Na vpraSanje, kaj to pomenja, povedali so mi. da ima novo sv. maSo novo-posvečeni .duhovnik iz Škrbine, čast. gospod Fran Pipan, sin vrlega župana, ki v Škrbini uže 20 let pošteno in modro žu panuje. Ob 10. uri se je začel sprevod pomikati iz hiše novoposvečenca mej zvo-nenjem zvonov in pokanjem možnarjev proti cerkvi. Tu so duhovniki zapeli: »Pridi sveti duh!« i novoposvečeni maŠ-nik je v obilici zbrano ljudstvo blagoslovil. Potem se je pričela sveta ma$a; pri-digoval je vodja goriškega semenišča, dr. Gabrijelčič, ter naglašal vzviženo nalogo In čestitljivost duhovskega stanu. Peli pa so pri maši dobro izurjeni komenski pevci pod vodstvom gosp. Koršiča. — Ko-menska cerkev me je prav vesela iznenadila, ker je res kaj čedna, vse v naj- lepšem redu in božjej veži prav spodobno odičena in okrašena. Vsa čast gosp. Župniku, ki »ako lepo skrbi za cerkev. Deželni zbor t^orldkt |mel je včeraj dve s<*ji, in ker |e pri drugej seji končal svojo letošnjo nalogo, je skienil deželni glavar letošnjo sesijo s trikratnem »živijo« na cesarja, kateremu klicu so poslanci navdušeno odgovarjali. — Poročilo o zadnjih sejah prihodnjič. Razpis štipendij. Za Šolsko leto 188,3—1881 je izpraznjen štipendij letnih 150 gld. avst. velj., katerega je ustanovil baron Hektor Ritter pl. Zahony v prid mladeniču, pripadajočemu goriški krono-vini, ki se nameni kupčijskim ali teh-niČnn - obrtnijskim Študijam na kakej knpčijskej akademiji ali v kakem politehničnem zavodu, ali pa v kakem drugem posebnem višjem obrtnijskem zavodu, domačem ali zunanjem. — Mladeniči, ki menijo, da morejo prositi za omenjeni štipennij, naj vložijo dotične prošnje pri goriškej kupčijskej in obrtnijskej zbornici do 15. oktobra t. I. Iz županije «ielišanske se nam piše: Prihodnjo nedeljo, 2.J. t. m., bo obhajal slovesno petdesetletnico mašništva — zlato mašo — prečastitl gospod dekan iz.JelŠan, Val. Pušaveo. Gospod dekan ima mnogo zaslug za cerkev, ki je bila prezidana po njegovem prizadetji, daroval ie stotine i stotine iz lastnega za lepoto hiše Božje. Trudil se je jako kot nek-nekdanji šolski nadzornik za vspešno učevanje mladine po vsej dekaniji, torej zasluži, da ga v dan zlate maše občinstvo dostojno počasti. Prijazno so povabljeni k slovesnosti nekdanji čast. gospodi kaplani Jelšanski. Častno obdanstvo je podelila občina Horjul gg. kranjskemu deželnemu načelniku baronu IVinklerju, in korarju A. Zamejcu. Kranjski deželni Zbor. Po-verilni odsek je 19. t. m. popoludne od treh do pol Šestih vpričo gosp. deželnega namestnika preiskoval volitve velikega posestva. Gosp. dr. Papež, izvoljen za poročevalca, je uže poprej povedal, da je po natančnem pregledu vseh spisov dobil take pomanjkljivosti i nezakonitosti, vsled katerih bi se morala gg. Dežman in Schrey iz deželnega zbora izključiti. Vsi poslanci so bili prepričani, da se volitev imenovanih gospodov ne more potrditi, ako je vse resnično, kar je dr. Papež poročil. Da pa se ne bo moglo očitati narodnej stranki, da je pristranska, zato se je naročilo gosp. poročevalcu, naj Še enkrat natanko preišče, je-li zadosti dotrjeno vse, kar je poročil. Vsled tega je dr. Papež 19. t. m. z nova o tej zadevi poročal vpričo deželnega namestnika. Odsek je tudi sam vse preiskal i pri tej preiskavi nadel, da niste neveljavni le volitvi gg. Dežmana in Schrey-a, temuč tudi dr. Maura. — V ponedeljek pride ta zadeva v deželni zbor, ki jo konečno razsodi. — Ustavovernim časnikom se poroča, da manjšina izstopi iz deželnega zbora, ako se omenjene volitve ne potrdć. Nu, velike Škode ne bo. X Reke nam pišijo: Naša luka raste z vsakim dnevom; prav tako promet v njej. Pred leti si nahajal na Keki 5dol0večih ladij, zdaj imamo vedno 5 do 10 velikih parnikov, še več manjših in vedno nad oO velikih ladij,takozvanih »bastimentov«, malih za vožnjo v Istro, Dalmacijo pa na stotine. Izvaža se skoz našo luko največ lesa, Žita, moke, suhega sadia, uvažajo t^a se kolon ijali, pctrolje, riž, olje itd. Ce bo stvar tako napredovala, in ako sem pride še nekoliko bogatih trgovcev, ki si tukaj napravijo velike zaloge, kakor na priliko firma Steinacker et Gomp. in še par drugih, potem bo Reka Trstu v kratkem prav zdatno konkurirala. Kar pa v Trstu nemate, to je pri nas v vedno večjej meri, namreč obrtnija. Imeli smo uže poprej doBti fabrik raznovrstnih; a zdaj delajo Še arsenal za brodsko društvo »Adria«; fiotem smo dobili velikansko fabriko za ušenje in čiščenje riž i, dobimo Se tovarno za škrob, za rafiniranje olja itd. A najvažnejša je te dni dovršena in uže delajoča fabrika za čiščenje surovega petrolja. Ta fabrika vsako leto izdela 400.000sodov, 600.000 metr. stotov petrolja. Surovino dobiva iz Ruskega od kaspiškega morja. Ta zavod ima veliko prihodnjost in tržaškej trgovini gotovo napravi veliko škode, posebno pa zalo, ker bo način prodaje tukaj ugodnejši. Lansko leto je Reka imela uže promet v vrednosti okolo 100 milijonov gld.; pred desetimi leti ni imela Reka niti polovice tega prometa. A prava kupčija se je začela še le zdaj. — Vse prav in dobro, da bi le Rečuni bili tudi bolj pametni, brigali se za delo in kupčijo, pa ne počenjali madjaronske in lahonske neumnosti ter ostali to, kar so po naravi. Kakor pa Rečani zdaj delajo, odpro pot tujcem, kateri bodo delili njiin ovseni kruh. V Zadru je stal pred porotniki 14. t. m. urednik »Narodnega lista«, gospod Biankini. Tožilo ga je Splitsko društvo strelcev zarad razžaljenja č«sti; a porotniki so g. Biankini-ja enoglasno spoznali nekrivega, kar je prouzročilo velik krik mej dalmatinskimi lahoni, katerih privrženci so tudi omenjeni strelci. Društvo sv. SKobora. »Prijatelj« piše, da Re letos bratorne knjige v tiskarni sv. Mohora tiskajo v 28.390 i z tiski h. Udje so narastli po vseli slovenskih Škofijah, in sicer: V Celovški za 219 n lov ; v Goriški za 1070 udov; v Lavantinskej za 1139 udov; v Ljubljanskej za 1135 udov in v TrJaŠkej za I6t) udov. Policijsko. Policija je ujela tukaj 181etno hišino, ker je v Gorici pokrala nekemu gospodu 3 ure in več denarja, potem pa pribežala v Trst. — Zaprla je tudi dva mladeniča, katera sta več .1 ni pila in jedla v »Hotel de li Ville« in se izdajala za amerikanska študenta, ki sta prišla iz univerze Oxford. PraSali so ju So plačilu, a oba sta imela prazne žepe. -kazalo se je, da sta dva mlada sleparčka, katera sta uže v Benetkah na enak način unesla nekemu gostilničarju več denarji. Z laj bosta pač prebivala zastonj, a v hotelu »Tigor«. Dražbe. V Ajdovščni, posestvo Andreja Bratina in Antona Zgonik iz Sv. Tomaža, cena gld. 5209, dne 15. okiobra in 15. novembra. — V Solani, posestvo pokojn. Jožefa Rebula iz Saleža, cena gld. 26*5, ilne 26. oktobra in 27. novembra. — V Gorici, posestvo Antona Peric iz Opačje-sela, cena gld. 1276, dne 22. oktobra in 22. novembru — V Gorici, hiša št. 75 Alojza Pachor pok. Hermajjor, cena gld. G490.40, dne 3. oktobra, 5. novembra in 3 decembra. — V Komnu, posestvo Ivana A<1amlč št. 14 iz Ru-bije, cena gld. 182, dne 24. oktobra in 24 novembra. — V Kanalu, posestvo Tomaža in Lucije Pobornik iz Lokovca, dne 29, septembra, 27. oktobra in 24. novembra. — V Podgradu, posestvo Matija Klun iz Mardo-mine, cena gld 120, dne 28. septembra, 29. oktobra In 29. novembra. Listnica uredništva. G. J. M. (Kadoslav) v L. Mi smo o stva-1 drugače podučeni, in ako Vam ljubo, pridite k nam; Če dokažete, daje vse res, kar pišete, sprejmemo, a na limanico ne gremo nobenemu. DelaUko podporno društvo pod pokroviteljstvom Nj. visokosti cesarjeviča Rudolla. Pomeranče, limoni od 4 do 101/, gld.. novi rožiči pulješki 6 do 6'/» gld., fige v ve icih 15 do 17 gld., mandlji 105 do HI, opaša črna 20 gld., rudeča IS do 19 gld.. sultani na 32 do 35 gld. Olje — dobro vprašanje, zarad tega tudi više cene. Namizno 6G do 84 gold., jedilno 39 do 43 gold. letrolje. — Ker je v tukajšnjih zalogah malo blaga, je cena trdna, in denes tirjajo za petrolje uže 10'/. gold. Domači pridelki. — Fižol nov obrnj-tan. Plačujejo rndečega po 11 */3 do 12 gld., bohlnca po 12l/, do 13 gld., koksa po 14'/, do 15 gld. — Maslo po 94 do 103 gld. Les — še precejšnja kupčija po trdnih cenah. Seno — dobro konjsko po gld. 1.10 do 1.40. Borsno porodilo. Na borsi vlada mlabovost, tendenca za niže kurze papirjev. Valute in devize trdne. DunaJ«km bor«« dne 24. septembra. rCnotni drž. dolg v bankovcih 78 gld. 25 kr. Enotni drž. dolg v srebru 78 » 65 » Zlata renta......100 » — • 5'/o avst. renta . ... 93 » — » Delnice narodne banke . 833 ■ — « Kreditne delnice .... 294 » 30 « London 10 lir sterlin . .119 » 90 » Napoleon.......9 » 50'/s« Somenj v Šmarji (Monte) pri Kopru za živino iu gospodarsko-kmetijsko orodje drži se vsako leto v ponedeljek po prvi (roženkranski) nedelji meseca oktobra, torej letos 8. oktobra. More se v vas tudi z vozovi. Svetovalsfto v Šmarji 20. sept. 1883. Poslano, Nek krilec streh na tuk. postaji se je v družbi izrazil o priliki, ko ja dobil tuk. načelnik postaje, g. Perovano, črnogorski red. da se čudi, do bode «Katzelmacher» nosil red «Rauberhauptmana» in ko smo mu mi odgovorili, kako mora tako zanifiljivo govoriti, ko je vendar sam tudi Slovan, odgovoril nam je: «Slovenščina Še za psa ni dob'a, ko bi se je dalo psu, bi moral ca-njo crkniti, kakor po mišici*. Da to človeče, ki čuje na ime Naznanilo in vabilo. Vsem udom omenjenega društva In drugim bratskim društvom v Trstu In drugod naznanja podpisani oibor, da bode »delniško podporno društvo« v nedeljo dni, 30. t. m. slavilo obletnico blagoslovenja svoje zastave in okrašenje z .stave s trakom ženskega oddelka (v zinhiu § 23 pravil) na ta le način: Dn6 3u. t. m. točno ob 91/* uri zjutraj zbero se družabniki in gostje drugih bratskih društev v cerkvi sv. Jakopa kder bode slovesna peta maša, pri katerej bo pel dru štveni mešani zbor, in se bode blagoslovil nov trak ženskega oddelka. Popoluone ob 4'/, uri bode velika slav-nost in veselica v dvorani in na vrtu gostilne »Monte verde« (k zelenemu hribu.) Spored : 1. Koračnica »Naprej*, veteranska godba. 2. pl. Zajec i>Kolo*> poje moški zbor del. podp. društva. 3. Nagovor predsednika, mej katerim prinese zastavonoša zastavo na oder. 4. Deputacija ženskega oddelka prinese nov trak ženskega oddelka na oder. 5. Gospodičiria A. Kobalova govori v imenu ženskega oddelka slavnostni govor, mej katerim gospodičine pripnejo trak na zastavo. 6. »Cesarska Amna«, igra veteranska godba. 7. J. Tance »Pesem zastavi«, poje zbor. 8. V »Ve^ilo zastavi«, deklamuje gospo-dičina Muiiova. 9. A. L ban »Slovo domovinipoje mešani zbor. 10. Potpouri i{ slovanskik napevov, svira Veteranska godba. 11. Žrebanje na 52 dobitkov, mej katerimi je žepna ura, zlat prstan in 50 srečk »Narodnega doma« v Ljubljani vsaka po gld. 1. — Vrednost vseh dobitkov |00 gld. Po končanej slavnosti in veselici bo prosta zabava, to je petje na vrtu v dvorani pa ples. Dvorana in vrt bosta okrašena in krasno razsvitljena. Vstopnina 20 soldov, se srečko vred 30 sold. Čisti dohodek veselice je namenjen pokojninskemu zalogu društva. Trst, 20. septembra 1883. Odbor del. podp. društva, Kirchnauer tako govori, pripisovati je le njegove! surovosti in strasti, največ pa neumnosti. — Vendar pa ga svarimo, da v bodoče ne govori več tako, ker bi se mu znalo prigoditi kaj človeškega. Bla2 Stopar, Anton Ziirec, železniška nadzornika, in več drugih. Pozor vinorejceml Podpisani kupuje grozdje po jako ugodnej, najviši mogoiSej ceni. Zavod za stiskanje in mlenje 4—1 (tovarna žveplja) v Kadinu, Via Media št. 251. St. 6">2 Razpis dražbe. Po sklepu c. k. pomnoženega okrajnega Šolskega sveta zidalo se bode novi šolski hiši v Otaležu in Dreženci. Za prvo so preudarjeni strogki 3993 gl. 12 kr., za drugo pa 3803 gl. 85 kr. Ti deli bosti izročeni povzetni-kom dne 18. oktobra t. 1. po dražbi pri podpisanem uradu. Dotična načrta, preudarka in pogoji so razpoloženi do dneva dražbe v tukajSnej uradniji. C. k. okruni šolski svet v Tolminu dne 1. septembra 1883. 3—1 Prvosednik. se je preselil 24. avgusta xia Corso st. 30. v tretje nadstropje. Priporoča se posebno za bolezni maternice« začetek jetike, ali za bolezni, za katere imena sami bolni ne znajo. Zdravi vsak dan zjutraj od 8 do 10 ure in popoludne od 2 do 4 ure. 4-4 AUGUST GASPARI, RAKEK, trgovec in posestnik prevzema za naprej vsa spedicijska na-3- 2 ročila točno in ceno. Le za poskušajo znižana cena črnemu vinu od 48 na 44 soldov liter priporoča se gostilničar »A.I cocchiere« v via Media št. 530/581 za Inštitutom druga ulica. Pravo in najboljše črno istersko po 44 soldov, belo vino iu moškat po 48 soldov. . 3—3 S6 spoStovanjem Franjo Bulec, gostilničar. G. k. priviligirano društvo Riunione Adriatica di Sicurtš v Tr»tu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah »n morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah. Olavnoa In reserva druStva dne 31. deoeiabra 1881: Glavnica društva .... gld, 3,300.000.— reservni fond od dobičkov » 625.927.02 « « za pokritje premikanja vrednosti efektov » 161.500.— Premijna reserva vsih oddelkov » 6,638.505,— Reserva za škode .... • 284.591.— V portfelj«: Premije, ki se imajo potirjati v prihodnjih letih . . . . » 13,206.696.47 Skupni znesek vsih škod plačanih od i. Ib38 do 1881 gld. 103,255.007 5" Urad ravnateljstva 24—6 Via Valdirivo, Št. 2 (v lastnej hiši). Alojzij IKlajer-jeva trgovina piva v steklenicah v Ljubljani priporoča izverstno cx-portno marčno pivo iz pivovarne bratov Ko-zlcr-jcv v zabojih po 25 in 50 steklenic. Garantira se šest mesečna obstojnost tega piva. 24-3 Portlandski in Romanski najboljše vrsto i po zmernih oenan renomirane tovarne v Trbovljah (Trifail). Zastop in zaloga pri Sohnabl & C. VI« Carinila 19. 12-6 Zaloga cevi, poljedelskih strojev, se-salk (pump) raašinsko olje, jermene itd. LA FILIALE IN TRIESTE deli' I. r. prlv. Stabilimento Austr. di Credito per commerclo ed Industria. VERSAMENTI IN CON r ANTI Banconote: 314°/0 annuo Interesi« ver »o preavviso di 4 gloml 37t ■» » • » 1)8» 3'/4» » » » » » 30 » Per le lettere di versamento attualraente ln circolazione, il nuovo tasso d' interesse co-mincierd a decorrere dalll 37 corrente, 31 cor-rente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavviio Napoleoni: 3'/,7o um iitereaae veru preavvlso dl 30 gloml 3'/*» » • » » » 3 meti 3'/i»» » » » »6» Banco Giro: Banconote 2'/»°/o "opra qualunque somma Napoleoni senza Interesni Assegni ■opra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavla, Leopoli, Lublana, Hermaunstadt, Inns-bruck, Graz, Salisburgo, Kiagenfurt, Fiume A gram, franco »pese. Acquisti e Vendite dl Valori, divise e incasso coupons \\"/0 provvigione. Antecipazioni sopra Warrants ln contanti 5°/0 interesne annuo franco di provvigione. Mediante apertura di credito a Londra provvigione per 3 me§i. » effettl 6% interesse annuo sino 1'importo di 2000 per importi superiori. rasso da convenirsi. Trieote, 1. Maržo 1883. (45) Pi 8-1 HofStaaeistrov parni pohretač (Damplmotorj 1 h 1 pokretni troikl 50° 0 alžl kakor pri voakoai drugem gonilnem »troju, pod garancijo — Patentlri-« v vseh deželah. — Predočiti: Ni treba posebnega kurjača, ne pušSa para, ne napravi nobene grampe, ni treba koncesij po gosposkan, ni treba podlag«*, ali posebnega dimnika. — Nizka cena, mirni pokret, čisto navadna konstrukcija 1. t. d. C. k. priv. tovarna strojev lastnik Tržno poročilo. Kava. — Ker iz Brazilije dohajajo vedno ugodna poročila, so se tukaj c^ne polagoma vzdignole ln se 6e vzdigujejo. Prodalo !>e je zadnji teden okolo 8000 vre6 Kio po 40'/, do 60 gld., 600 vreč Santos po 52 do 65 gld., Java stane 7l) do 80 gld., Portoricco 90 do 415 gld., Ceylon plant 94 do 137 gld. Sladkor — vsled redkega vprašanja so cene jako slabe. Prodalo se je prošli teden 4000 vreč sladkorja po 29l/4 do 31'/* Kld. Sadje. — Pomeranče in limoni iskani po viših cenah. — Mandlji vedno dražji. — Rožiči v slabem obrajtu. — Fige v vencih bodo letos ceneje od lani, prav tako vsakovrstno suiio grozdje. Vse levan-tinsko sadje je uže letošnji pridelek. — H. G. Hoffmeister, Dunaj, HfcIdltnK, Hauptstr. 11. Spričala ln svedočanstva gledć poskuinje zuvornic (bremze) od :ospoda vladnega svetovalca profesorja J. Radlnger-ja in reterence o zvršenih delih, nedaije načrte s popisom brezplačno in 1'rankirano. Prva kranjska. Lečniška tovarna hlepčkov (pastilj) na p:»rogon s6 stroji O. PIGCOLI-A, r ^^^^ N>. lekarnlčarju »k angelju« v Ljubljani na Dunajski ceiti. Salieilni hlebčki proti kataru močijo in razstopijo sluz (schleim), pomagajo proti kašlju, hripavosti, pljučnim, prsnim in vratnim bolestim, najboljše preservativno serdstvo proti Diphteritia. Skatlja 20 kr Sladcice iz gume Proti kašlJu in hripavosti. v ikatljah 10 kr. Cln/lftsitt rdo