Župani nasprotujejo povezovanju občin od hrvaške do avstrijske meje v eno pokrajino Prejšnjo sredo je naš župan iz teh občin povabil na posvet o meje. Župani in poslanci, ki so se Anton Tone Smolnikar župane povezavi teh občin v samostojno udeležili posveta, so bili enotnega dvanajstih občin, ki ležijo sever- pokrajino. mnenja, da je povezava občin sever- no in vzhodno od Ljubljane (to Povod za ta posvet je bil zadnji no in vzhodno od Ljubljane (tako so občine Dol pri Ljubljani, Do- predlog razdelitve občin v pokrajine, imenovane Podjetne regije in še ne-mžale, Komenda, Lukovica, Med- po katerem bi bile vse naštete občine kaj drugih) v samostojno pokrajino vode, Mengeš, Moravče, Litija, vključene v veliko, tako imenovano veliko bolj življenjska od trenutno Šmartno pri Litiji, Trzin, Vodice Osrednjeslovensko pokrajino, ki bi predlagane Osrednjeslovenske poln Zagorje ob Savi), ter poslance segala vse od hrvaške do avstrijske krajine. Več na 2. strani. Topli, sončni dnevi nam dajejo energijo, daljši so, zato preživljamo več časa na prostem, v naravi. V tem obdobju imamo več volje za gibanje, ki blagodejno vpliva na naše fizično in psihično počutje. Pomaga nam obdržati primerno telesno težo, krepi srce in ožilje ter pomaga premagovati vsakodnevne obremenitve. Pozitivnih učinkov športa se zaveda vedno več ljudi, zato lahko v Kamniku in okolici opazimo številne tekače, kolesarje, pohodnike, tako rekreativce kot aktivne športnike. Kar 110 tekačev iz vse Slovenije je 27. aprila teklo na že 20. tradicionalnem mekinjskem krosu. Pridružimo se športnikom tudi mi ali pa jih vsaj spodbujajmo na poti k cilju! Več o športnih dogajanjih na 12. in 13. strani! ANITA MEJAČ 10. srečanje oktetov v Tunjicah POZDRAV MARIJi NA BINKOŠTNO NEDEIJO S toplim soncem obsijana cerkev Sv. Ane v Tu- ki je bil nekaj časa član Slovenskega okteta in je, njicah je bila v nedeljo, 11. maja, še bolj impo- tako kot njegov oče Ciril Vremšak, zanj pripravil zantna kot sicer in vanjo se je zgrinjala množica veliko priredb. Še posebej je tokrat navdušila iz-Ijudi od blizu in daleč. Prireditev DESETO SRE- vedba slovenske ljudske ZAGORSKA v priredbi ČANJE OKTETOV IN MALIH PEVSKIH SKUPIN prof. Sama Vremšaka, v kateri sta zapela solista: z naslovom Pozdrav Mariji, je za Tunjice velik tenorist Andrej Ropaš iz Kamnika in baritonist praznik. Posebni gost jubilejnega Srečanja Jože Vidic. Na sliki z leve: Primož Dekleva, oktetov v Tunjicah Slovenski oktet (na sli- Andrej Ropaš, Janko Volčanšek, Janez Triki) vedno znova navdušuje ljubitelje zborovske ler, Jože Vidic, Vladimir Čadež, Rajko Me-pesmi. Skoraj ni nastopa, na katerem ne bi pred- serko in Matej Voje. stavil tudi del Kamničana prof. Sama Vremšaka, Več na 9- strani VERA MEJAČ Dragi bralci, naslednja številka časopisa Kamniški občan izide v četrtek, 29. maja. Članke oddajte do petka, 23• maja, zahvale in oglase pa do torka, 27. maja, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba tned občino in sodiščem), tel.: 01/83 91311, 041/662-450, e-naslov: sasa. meiac@siol. net. MV0D6TERH Varčujmo z e STIEBEL ELTRON ggg* De.ftelndl^ j 1 nergijo! igrevalna ehnika www.nsi-kamnik.net Stran, ki ■Mm,i-yjrrmwnrTTM\ napovedi KUD Srednja vas z novo komedijo Tudi letos amaterska gledališka skupina iz Srednje vasi uprizarja komedijo - tokrat nosi naslov Dva para se ženita. Po premieri v domačem kraju na gostovanjih v okoliških krajih vselej nasmejijo mnogo gledalcev. Več na 6. strani. Po kamniških kompozitnih (pol)izdelkih je v svetu vse več povpraševanja Iz nekdanjega Svita (pozneje Trivala) je v času tranzicije nastalo kar nekaj podjetij. Eno izmed teh je tudi majhno, vendar uspešno in izrazito izvozno usmerjeno kemično predelovalno podjetje Trival kompoziti d.o.o., ki ga vodita direktor Vladimir Pavlovič in njegov namestnik Miro Drašček. Po njunih besedah je podjetje lani najbolj zaznamovala četrt milijona evrov vredna investicija, ki je pomembna tako s proizvodnega kot tudi ekološkega vidika: nov stroj za vlečenje, ki je opremljen tudi z odsesovalno - filtrirno napravo, kar bo podjetju istočasno omogočilo občutno povečanje proizvodnje, izboljšanje kakovosti izdelkov ter boljše pogoje za delo zaposlenih. Več na 4. strani. Nacionalni prodajalec in distributer PNEUMATIC CENTER Perovo 27, Kamnik 01/83 08 350 W DuQ(§d@B 155/70R13 ■T55S0R131! 155/70R13 165/70R13 175/70R13 175/80R14 175A5R14 185,65814 18560R14 ,195/698,14 18565R15 19565K15 19S65R15 20560R15 19560R1S Ti TER STATE T CTRADML T COOPER T DTERSTATE H MTER STATE T 0TRADRL H MTER-STATE T COOPER H GTRADtAL H DTERSTATE H DTERSTATE H GT RADIU, . H COOPER H GTRADRL H COOPER 235/70R16 H COOPER 195/55R16 V DUNLO P , 205/5SR 16., W Y 0 KO H AM A. 205/55R16 H COOPER 22560R16 V COOPER 225A5R17 W CT RADIU, 225,SKR 18 W '/OKOHAMA TOURDG BT 22,29 € Č LAS S RO 29,85 € SPORTMASTER OLE 27,31 € TOURDG BT 25,07 € TOURMG BT 25,56€ CHAM PROT 42,27 € TO UR KG BT 33,07 € SPORTMASTER GLE 37,79 € CHAM P RO 128 39,57 € TO UR KG BT 37,96 € TOURKG BT 38,74 € CHAM PRO 128 44,97 € ZEON XTC 50,53 € CHAM PRO 128 52,76 € ZEON XTC 44,57 € DBCOVERER ŠPORT HP 100,76€ SP ŠPORT 5000A DSST 113,32 € SDRI/EAS01 96,42 € ZEON XTC 66,77 € ZEONKTC 82,67 € ŽEON2XSXL 107,58 € SDRREASOl 122,33 € CHAM PRO 328 XL, 85,98 € ZEON XSfT XL 141,89 € sr ŠPORT 3000Xi.MPS- 157,34 € AVS ŠPORT V102 212,45 € nuivMuOi* COOPEF/ [lirnsm j / IX'J*M£I Posvet županov o naši pokrajini Župani nasprotujejo povezovanju občin od hrvaške do avstrijske meje v eno pokrajino Prejšnjo sredo je naš župan Anton Tone Smolnikar župane dvanajstih občin, ki ležijo severno in vzhodno od Ljubljane (to so občine Dol pri Ljubljani, Domžale, Komenda, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Litija, Šmartno pri Litiji, Trzin, Vodice in Zagorje ob Savi), ter poslance iz teh občin povabil na posvet, na katerem so se pogovarjali o povezavi teh občin v samostojno pokrajino. Povod za ta posvet je bil zadnji predlog razdelitve občin v pokrajine, po katerem bi bile vse naštete občine vključene v veliko, tako imenovano Osrednjeslovensko pokrajino, ki bi se- gala vse od hrvaške do avstrijske meje. Ker pa občine, kot so na primer Kočevje, Vrhnika in Kamnik nimajo praktično nič skupnega (razen velike navezanosti na Ljubljano), pa tudi njihovi Občina Kamnik na podlagi 9. čl. Pravilnika o dodeljevanju stanovanjskih posojil v občini Kamnik (Ur. list RS, št. 27/94) objavlja JAVNIRAZPIS ZA DODEUEVANJE STANOVANJSKIH POSOJIL MLADIM DRUŽINAM D Posojila so namenjena mladim družinam za: - nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja; - za rekonstrukcijo ali prenovo stanovanjske hiše ali stanovanja; - za pridobitev novih stanovanjskih površin (nadzidava, prizidava). Opomba: za mlado družino se šteje družina z vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev v letu 2008 še ne bo dopolnil 37 let. Pri obravnavi vlog prosilcev se bodo upoštevala naslednja merila: - stanovanjske razmere; - socialni položaj; - ekonomski položaj; - zdravstvene razmere. Splošni pogoji, kijih morajo prosilci izpolnjevati: - da so državljani Republike Slovenije ali države članice EU; - da imajo stalno prebivališče v občini Kamnik in da na naslovu dejansko prebivajo; - da se objekt, za katerega se bodo sredstva namenila, nahaja na območju občine Kamnik; - da prosilec ali kdo izmed njihovih ožjih družinskih članov ni lastnik primernega stanovanja, katerega je odkupil po določbah 196. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/03). Opomba: Primerno stanovanje po Stanovanjskem zakonu je tisto stanovanje, ki ima ločen spalni in bivalni del (razen v primeru garsonjere) ter mora zadoščati stanovanjskim potrebam lastnika oziroma najemnika in njunih ožjih družinskih članov, ki živijo z lastnikom oz. najemnikom v skupnem gospodinjstvu, ter ustrezati površinskim normativom po pravilniku iz 87. člena tega zakona.; - da so kreditno sposobni. 4) Prosilci morajo oddati vloge na predpisanem obrazcu, ki mora biti v celoti izpolnjen. Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni plačati upravno takso v višini 50 točk za vlogo, skladno s tarifno številko 1 taksne tarife Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 114/05 s spremembami), ki znaša 3,55 EUR. Obrazec je prosilcem na voljo v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1 v pritličju) ali na spletni strani Občine Kamnik (www.kamnik.si). K vlogi je potrebno priložiti še: - pri notarju overjeno kupoprodajno pogodbo (v primeru nakupa stanovanja oz. hiše); - veljavno gradbeno dovoljenje; - zemljiškoknjižni izpisek za parcelo, na kateri se nahaja objekt in za katerega se bo uporabilo posojilo (pridobi razpisovalec); - potrdilo o državljanstvu (pridobi razpisovalec neposredno od pristojnega državnega organa); potrdilo o osebnem dohodku oz. potrdilo o drugih prejemkih za leto 2007 za vse družinske člane (pokojnine, honorarno delo); - potrdilo pristojne zdravstvene organizacije, če prosilec navaja, da so v družini težke kronične bolezni ali invalidnosti; - predračun načrtovane gradnje oziroma rekonstrukcije in prenove stanovanjske hiše ali stanovanja. 5) Doba vračanja odobrenega posojila je 10 let. Obrestna mera za posojilo je fiksna 4,7% oz. spremenljiva 3M EURIBOR + 0%. Stroški zavarovanja in sklenitev pogodbe bremenijo posojilojemalca. Višina posojila je odvisna od kreditne sposobnosti posojilojemalca, predračunske vrednosti in števila upravičenih prosilcev. Posojilo, ki bo dodeljeno prosilcu, ne sme presegati 50 % predračunske vrednosti za namen, za katerega bo uporabljen. 6) Rok za oddajo vlog in postopek dodeljevanja posojila: Prosilci, ki želijo pridobiti posojilo in izpolnjujejo pogoje tega razpisa, morajo oddati vlogo z zahtevanimi prilogami na posebnem obrazcu v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik, najkasneje do vključno 16. 6. 2008 do 12. ure. Prepozno prispele vloge ne bodo obravnavane. Po zaključku razpisa bo komisija, ki jo imenuje župan Občine Kamnik, obravnavala popolne vloge in pripravila listo upravičencev ter predlagane zneske posojil. O odobritvi bo odločala Občinska uprava s sklepom, ki ga bo prosilcem posredovala najkasneje v roku 60 dni po zaključku razpisnega roka. Dodatne informacije je mogoče pridobiti na oddelku za premoženjsko - pravne in splošne zadeve Občine Kamnik (tel.št. 8318-138; Lidija Fujan). Anton Tone Smolnikar ŽUPAN OBČINE KAMNIK Kamniški OBČAN - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 12.000 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., 15. 5. 2008. problemi in razvojne potrebe so zelo različne, župani občin severno in vzhodno od Ljubljane močno nasprotujejo takšnemu umetnemu povezovanju občin, ki je po mnenju našega župana Antona Toneta Smolnikarja in poslanca Tomaža Štebeta tudi povsem neracionalno, in se zavzemajo za bolj »življenjsko« povezovanje. Zato predlagajo, da bi se v samostojno pokrajino povezale občine, ki so že doslej sodelovale v tako imenovani Podjetni regiji ter še nekaj drugih občin, ki so že pokazale interes, da bi se pridružile tej pokrajini. Prednosti pokrajine, kakršne si želimo Med razlogi, ki govorijo v prid takšni pokrajini, je treba omeniti vsaj tri: • večje razvojne možnosti - če bi se občine severno in vzhodno od Ljubljane povezale v pokrajino, bi se izboljšale možnosti za njihov enakomeren razvoj, občine pa bi lažje pridobivale tudi državna in evropska sredstva za sofinanciranje regionalnih projektov; • večja povezanost in skupni problemi - občine, ki se želijo povezati v to pokrajino, imajo veliko skupnih problemov ter enake cilje in potrebe, to pa lahko pomeni tudi bolj racionalno delovanje pokrajine. Problemi, ki so skupni vsem občinam, so predvsem prometna problematika, dnevna migracija v Ljubljano, skupne gospodarske javne službe, povezana komunalna infrastruktura, prizadevanja za razvoj malega gospodarstva ter promocija avstrijske meje. in razvoj turizma; • uravnoteženost z ostalimi pokrajinami - predlagana pokrajina bi bila po gospodarskih, geografskih, interesnih, zgodovinskih kazalnikih ter po številu prebivalcev povsem primerljiva z ostalimi pokrajinami, to pa je v skladu s prizadevanji vlade, da bi bile pokrajine med seboj čim bolj uravnotežene Župani in poslanci, ki so se udeležili posveta, so bili enotnega mnenja, da je povezava občin severno in vzhodno od Ljubljane v samostojno pokrajino veliko bolj življenjska od trenutno predlagane Osrednjeslovenske pokrajine, ki bi segala od hrvaške do (foto: Saša Mejač) Tri občine se še niso odločile Čeprav se tega posveta (ki je bil v bistvu zadnja priložnost, da se še pravočasno pripravi alternativni predlog predlagani Osrednjeslovenski pokrajini) niso udeležili župani vseh trinajstih občin, pa smo iz pogovora izvedeli, da ta predlog v desetih občinah že podpirajo, v treh občinah pa o priključitvi novo predlagani pokrajini še razmišljajo. V občini Medvode o drugačni povezavi kot z Ljubljano doslej niso razmišljali, sedaj, ko je predvideno, da bo Ljubljana samostojna pokrajina, pa jim tudi »naša« pokrajina postaja zanimiva. V občini Vodice so po neuradnih informacijah bolj naklonjeni vključitvi v Gorenjsko Biološki odpadki niso smeti! Biološki odpadki zavzemajo več kot 30 % gospodinjskih odpadkov. Če jih zbiramo ločeno, bomo zmanjšali količino odloženih odpadkov na odlagališču in s tem podaljšali njegovo življenjsko dobo, manj bioloških odpadkov na odlagališču pa pomeni tudi manj toplogrednih plinov. Zbrane biološke odpadke bomo predelali v kompost in ga vrnili v naravni snovni krog,- tako bomo preprečili onesnaževanje narave. V občini Kamnik smo z zbiranjem bioloških odpadkov pričeli leta 2002. Velik del bioloških odpadkov je v strnjenih blokovskih naseljih. V vaseh gospodinjstva odlagajo tovrstne odpadke v lastne kompostnike ali na gnojišča. Zaradi tega smo ekološke otoke opremili z rjavimi posodami ali sivimi posodami z rjavim pokrovom le v blokovskih naseljih in ob privatnih hišah, kjer ni možna postavitev kompostnika. Radi pa bi opozorili, da smo pri spremljanju ločenega zbiranja bioloških odpadkov in analizi sestave ugotovili, da gospodinjstva še vedno zelo slabo ločujejo biološke odpadke. Samo pravilno zbrani biološki odpadki se lahko kompostirajo, iz njih pa pridobimo kvaliteten kompost, naravno gnojilo. V posodo za biološke odpadke sodiio: • kuhinjski odpadki - ostanki in olupki sadja in zelenjave (čebulni, krompirjevi olupki, ostanki solate, olupki banan, agrumov, lupine lešnikov...) -jajčne lupine - kavna usedlina in čajne vrečke - ostanki hrane - pokvarjena hrana (brez tekočin in embalaže) - papirnata in kartonska embalaža zamrznjenih živil - papirnate vrečke za kruh, sadje in zelenjavo • vrtni odpadki - ovenele rože - plevel, ostanki rastlin - pokošena trava, listje, veje - gnilo sadje in zelenjava • drugi leseni odpadki - žagovina - lesni sekanci - lubje -veje dreves in grmovja • ostali odpadki, primerni za kompostiranje - papirnati robčki, prtički in brisače - moker časopisni papir V posodo za biološke odpadke ne sodiio: - tekoči ostanki hrane - pepel, saje - pometnine - tekstil, usnje -guma, pluta - cigaretni ogorki - iztrebki malih živali - higienski papir, vložki in plenice - odpadno kuhinjsko olje in maščobe Bioloških odpadkov nikoli ne odlagajte v plastičnih vrečkah! V posodo za biološke odpadke odlagajte samo tiste odpadke, ki bi jih sami odložili na lastnem kompostniku. Vsi ostali odpadki, ki se znajdejo v zabojniku za biološke odpadke, pa onemogočajo proizvodnjo kakovostnega komposta in žal povzročijo, daje trud vseh tistih, ki so bili pri ločevanju natančni in dosledni, zaman. Seveda lahko sistem ločenega zbiranja bioloških odpadkov zaživi le, če ga podprete tudi vi - občani! Zelo pomembna je sprememba miselnosti. Znebiti seje potrebno negativnega - odbijajočega odnosa do vsega, kar je povezano z odpadki. Odpadek je surovina. V naravi vse kroži. Ko nekaj odmre, predstavlja to osnovo za preživetje drugemu bitju. Vse kar imamo, nam je dala Zemlja. Vodo, hrano, zrak... Vse kar res rabimo za preživetje. In kaj ji vračamo? Se vam še vedno zdi nesmiselno ločevati odpadke? PUBUCUS pokrajino, o smiselnosti priključitve naši pokrajini razmišljajo tudi v Zagorju ob Savi. Te tri občine se morajo o tem, ali jih sodelovanje v naši pokrajini zanima ali ne, odločiti v kratkem. Župani vseh (za takšno pokrajino zainteresiranih) občin pa morajo v nekaj dneh svoj dogovor pripraviti tudi v formalni obliki, saj poslanci iz teh občin v državnem zboru brez uradnega dogovora oziroma trdnega pooblastila županov - po besedah našega poslanca Rudija Veršnika - ne bodo mogli zagovarjati našega predloga za samostojno pokrajino. Zadnje navodilo, kakšne pokrajine bodo v državnem zboru podprli s svojim glasom, pa bodo naši poslanci dobili na junijskem referendumu, kjer bomo volivci odločali, kakšnih pokrajin si pravzaprav želimo. Če ne bo prišlo do kakšnih nepredvidenih zapletov, se bomo torej v Kamniku na referendumu odločali med trenutno predlagano veliko Osrednjeslovensko pokrajino ter manjšo (ki bi znala nositi enako ime), ki bi jo sestavljale občine, ležeče severno in vzhodno od Ljubljane. ZORAN JEREB Turistično-informacijski center Kamnik tel: +386 1 831 82 50, wvwv.kamnik-tourism.si Kamnik KOLEDAR PRIREDITEV MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Tel.: 831 12 17 E-naslov: www.kam.sik.si Četrtek. 15. 5. 2008. ob 17. uri na pionirskem oddelku: Knjižna čajanka z naslovom Popotovanje v novi svet. Pogovori o knjigah in o tem, kako brati in se pogovarjati o prebranem. Druženje ob dobrih knjigah, čaju in pecivu. Vodi: Ivanka Učakar. Vstop prost. Študentski klub Kamnik in Matična knjižnica Kamnik vabita: Sreda, 21.5. 2008, ob 19.30, v dvorani knjižnice Potopisno predavanje: Oman - v iskanju izgubljenega časa Predava: Dejan Pevčevič. Vstop prost. MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Tel.: 8317 647, 8317 662 www.muzei-kamnik-on.net ponedeljek. 19. mai. ob 19. uri - Galerija Miha Maleš Otvoritev razstave IZBRANO II. - Iz zbirk in opusov umetnikov, povezanih s Kamnikom Otvoritev bo uvedel literarni večer z gostom, pesnikom Tonetom Pavčkom, ki bo predstavil pesmi iz nove zbirke Same pesmi o ljubezni. sobota. 31. mai. ob 20. uri - salon gradu Zaprice SLOVENSKA ZBOROVSKA PESEM - koncert Komornega zbora Šutna (umetniški vodja Robert Rakar) (koncertni cikel Študent8MUZIKA v sodelovanju s Študentskim klubom Kamnik) Vstop s prostovoljnimi prispevki. DOM KULTURE KAMNIK www.domkulture.org. 041/360-399 ali 01/839-76-06 četrtek. 15. mai. ob 19.30 SNG Maribor: Tl NORI TENORJI gledališka predstava za abonma Maister in izven, vstopnina 12 € sobota. 24. mai. ob 20. uri Cafe Teater: KDO VAM JE PA TO DELU za izven, vstopnina 16 € sreda. 28. mai. ob 20. uri STAND UP COMEDV (v sklopu festivala Pozdrav iz Kotla) za izven, vstopnina 5/6 € četrtek. 29. mai. ob 17. uri Mala impro šola: PREDSTAVITEV KROŽKA IMPROVIZACIJ-SKEGA GLEDALIŠČA OŠ FRANA ALBREHTA (v sklopu festivala Pozdrav iz Kotla) za izven, vstopnine ni! AGENCIJA ZA TURIZEM IN PODJETNIŠTVO Tel.: 831 82 50, www.kamnik-tourism.si sobota. 24. mai. od 9. ure (Terme Snovik). 11.30 (Kamnik - center). 13.30 (Arboretum Volčii Potok) 4. MEDNARODNI FESTIVAL STARODOBNIH VOZIL petek. 30. mai. ob 9.30. Trg svobode Kamnik MAJIN FESTIVAL (čarovnik Grega, lutkovna predstava CIPITIO, predstave v rovu pod Malim gradom) sobota. 31. mai ob 10,00, Trg svobode Kamnik MAJIN FESTIVAL (cirkus E3UFFETO, predstave v rovu pod Malim gradom) Predstavitev elaboratov za novi osnovni šoli Gradnja novih objektov za kamniški osnovni šoli naj bi se začela že prihodnje leto RAZNOLIKI CVETOVI LUMP! - otroška delavnica v soboto, 17. 5. 2008 ob 16.00 uri na prenovljenem otroškem igrišču ARBORETUM VOLČJI POTOK www.arboretum-vp.si Anton Kamin je v pogovoru za Kamniški občan povedal, da bo strokovna ekipa, ki jo bo imenoval župan Anton Tone Smolnikar, z avtorji najboljših dveh elaboratov izvedla pogajanja, v katerih bo skupaj z avtorji skušala najti rešitev, ki bo najprimernejša za izvedbo. »Z izbrano skupino projektantov bomo potem podpisali tudi pogodbo za izdelavo projektno - tehnične dokumentacije, ki je potrebna za izvedbo projekta,« pojasnjuje Kamin in dodaja, da je komisija ugotovila, da v prejetih elaboratih projektanti niso dovolj pozornosti posvetili načrtovani fazni gradnji objektov, naravni osvetlitvi, naravnemu prezračevanju ter zadostnemu številu parkirišč. Po Kaminovih besedah bi morali biti popravki elaboratov gotovi v dveh ali treh mesecih, če pa pogajanja s projektanti ne bodo uspešna, bo potrebno razpis ponoviti. Ko bo na osnovi idejnega projekta izdelan še investicijski program, bodo celoten projekt dobili v presojo tudi občinski svetniki in svetnice. Župan Tone Smolnikar pa je o dveh najboljših elaboratih povedal še to, da enega odlikuje odlična umestitev zunanjih športnih površin med obe šoli ter predvidenih dvesto parkirnih mest pod njimi, drugega pa nekoliko boljša rešitev za novo stavbo OŠ Toma Brejca. O tem, koliko nas bosta ti dve šoli stali, župan ob tej priložnosti ni želel povedati še nobene konkretne številke. Kamin pa dodaja, da si bo občina prizadevala za ta projekt pridobiti čim več evropskega in državnega denarja. Gradnja dveh šol na isti lokaciji ni slaba ideja Prof. dr. Stanko Kristl, predsednik ocenjevalne komisije, je o strokovni plati projekta povedal, da je bilo umeščanje dveh novih šol na Razstava natečajnih elaboratov in maket za gradnjo dveh osnovnih šol v Kamniku, ki bosta eden največjih projektov občine, je pritegnila veliko pozornosti - še zlasti občinske uprave in občinskih svetnikov, stroke in ravnateljev obeh »starih« šol, ki že težko pričakujeta rešitev prostorske stiske in izboljšanje pogojev za učenje in delo v šolah. obrobje starega dela mesta zahtevno tako iz arhitekturnega kot tudi urbanističnega vidika. »V arhitekturnem smislu bi bil ta projekt veliko enostavnejši, če bi se ga lotili zgolj iz funkcionalnega vidika, vendar bi se v tem primeru izpostavljali nevarnosti slabih arhitekturnih rešitev. Tega pa nismo želeli tvegati, ker gre v tem primeru za objekta, ki sta namenjena otrokom in odraslim, ki jih izobražujejo,« je poudaril Kristl in dodal, da je bilo treba pri iskanju najprimernejših arhitekturnih rešitev paziti tudi na to, Izgradnja se v nobenem primeru ne sme zavleči Novogradnje obeh šol ter posledičnega izboljšanja pogojev za učenje in delo v njih se veselita tudi ravnatelja obeh šol - Mojca Rode Škrjanc, ravnateljica OŠ Toma Brejca, in Rafko Lah, ravnatelj OS Frana Albrehta. Mojca Rode Škrjanc je ta projekt pohvalila in povedala, da ga spremlja predvsem iz funkcionalne plati, ker si želi predvsem to, da se šola, ki Frana Albrehta pa je največji problem slaba potresna varnost šole. Po Kaminovih zagotovilih projekt zaenkrat sledi načrtovanemu terminskemu planu, zato naj bi se gradnja prve šole (OŠ Frana Albrehta) začela že prihodnje leto, pouk pa naj bi se v njej začel že leta 2010. Takoj za tem bo sledila gradnja OŠ Toma Brejca, zadnja, tretja faza projekta pa obsega rušenje starega objekta OŠ Frana Albrehta in ureditev zunanjih površin. ZORANJEREB Foto: SAŠA MEJAČ Prva skica karbonskega mostu na bodoči povezovalni cesti O tem, da nam projektanti uglednega mariborskega inženirskega biroja Pon-ting d.o.o. projektirajo karbonski most čez Kamniško Bistrico, ki bo sestavni del povezovalne ceste med Ljubljansko cesto in obvoznico, smo v Kamniškem občanu že pisali. Sedaj pa nam je uspelo v omenjenem podjetju dobiti že tudi prvo skico mostu, ki dokazuje, da nam ekipa pod vodstvom Marjana Pipenbaherja res pripravlja arhitekturno in inženirsko mojstrovino, na katero bomo lahko upravičeno ponosni. O našem mostu nam je Pipen-baher povedal, da se pri gradnji mostov vse bolj uveljavljajo izredno trdni in lahki kompozitni materiali, ki po trdnosti za trikrat presegajo tudi najkvalitetnejša jekla. »Občina Kamnik se je v sodelovanju s podjetjema Ponting in Pipenbaher Consulting Engi-neers, DDC ter ljubljansko Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo lotila evropskega raziskovalnega projekta »Future bridge - gradnja mostov iz kompozitnih materialov«. Novi most preko Kamniške Bistrice bo eden izmed prvih v Evropi, ki bo v celoti zgrajen iz kompozitnih materialov, ojačanih s karbonskimi vlakni,« nam je o našem mostu povedal Pipenbaher. ZORAN JEREB (skica: Ponting d.o.o.) Prejšnji teden so bili javnosti predstavljeni elaborati, ki jih je naša občina prejela na razpis arhitekturno-projektne-ga natečaja za novogradnji obeh kamniških osnovnih šol s pripadajočo ureditvijo zunanjih površin. Kot je v prejšnjem Kamniškem občanu že sporočil Anton Kamin, podsekretar - vodja občinskega oddelka za družbene dejavnosti, je ocenjevalna komisija pod vodstvom uglednega arhitekta profesorja dr. Stanka Kristla pregledala dvanajst elaboratov, med katerimi je za najboljša izbrala dva, ki pa jih bodo morali avtorji v prihodnjih tednih v nekaterih malenkostih še nekoliko modificirati. da se bodo novi objekti vklopili v staro mestno jedro, ki so ga naši predniki ustvarjali z veliko mero odgovornosti in vživljanja v prostor, ki so ga imeli na voljo. Kot da bi vedel, da nekateri dvomijo v smiselnost gradnje dveh šol na isti lokaciji, je dr. Kristl povedal, da je takšna rešitev racionalna, saj omogoča bolj gospodarno izvedbo nekaterih skupnih površin (na primer zunanjih športnih objektov). Tudi Maja Simoneti, predstavnica Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS), ki je pri ocenjevanju elaboratov pazila predvsem na predvidene ureditve okolice novih objektov, je najbolje ocenjena elaborata pohvalila in povedala, da bodo predvidene rešitve temu prostoru prinesle dodatno kakovost. jo vodi, dokončno reši izjemno pereče prostorske stiske. »Zato upam, da pri realizaciji projekta ne bo prišlo do zamude,« je še povedala ravnateljica »stare« kamniške šole, ki pa bo po izgradnji obeh šol celo malenkost mlajša od sedanje »nove« šole. Tudi njen »sosed« Rafko Lah je projekt pohvalil in poudaril, da delovna skupina, ki vodi ta projekt, zelo dobro sodeluje. »Ker novogradnja naše šole ni moj prvi tovrstni projekt, lahko povem, da smo na dosedanje dosežke pri tem projektu lahko upravičeno ponosni,« je povedal Lah, ob tem pa tudi on opozoril, da se ta projekt v nobenem primeru ne sme zavleči, ker obe šoli nove prostore zelo težko pričakujeta. OŠ Toma Brejca kot že rečeno pesti prostorska stiska, v OŠ Vi sprašujete, župan odgovarja Ga. Fani Romšak sprašuje, ali bo Občina Kamnik po desni strani ob regionalni cesti Rl-225 od Šolske ulice proti centru mesta zgradila pločnik. Ministrstvo za promet in Občina Kamnik sta poleti 2006 sklenila sporazum o sofinanciranju rekonstrukcije regionalne ceste R1-255 Duplica-Kamnik in R2-414 Kamnik-Ločica na odseku med Šolsko in Cankarjevo cesto. Predmet dogovora je sofinanciranje projektne dokumentacije, investicijske dokumentacije, aktivnosti za pridobivanje potrebnih zemljišč, gradbena dela za izgradnjo vozišča, gradbena dela za izvedbo podpornih zidov, izvedba, prestavitev in zaščita komunalnih vodov ter nadzor nad izvedbo vseh del. Ministrstvo za promet in Občina sta se dogovorila, da bosta investicijska dela izvajala v skladu s finančnimi zmožnostmi proračuna Republike Slovenije in občine in sta v ta namen tudi zagotovila potrebna sredstva v vsakoletnih proračunih. V prvi fazi je bilo potrebno odstraniti obstoječe, dotrajane betonske zidove ob levem bregu Kamniške Bistrice. Projekt ureditve leve brežine struge Kamniške Bistrice predvideva izgradnjo novih podpornih zidov iz kamna v betonu in je usklajen s projektom razširitve regionalne ceste, tako da je na zidove,možno nasloniti tudi hodnik za pešce s kolesarsko stezo ob Kamniški Bistrici. Dela pri izgradnji podpornih zidov so praktično zaključena, robni betonski venec pa bo izveden sočasno z rekonstrukcijo ceste. V drugi polovici leta 2007 je DRSC izvedel javni razpis za izbor izvajalca gradnje rekonstrukcije regionalne ceste in sočasno tudi rekonstrukcijo hodnika za pešce, kolesarske steze in komunalnih vodov ob bregu Kamniške Bistrice. Izvajalec SCT d.d.je z deli pričel v januarju 2008 in jih bo dokončal do jeseni. Izgradnjo hodnika za pešce po desni strani ob zaščitni ograji projekt ne predvideval. Stanovalci dela Novega trga s hišnimi št. 36, 38, 38a in 40a imajo urejeno pot proti centru mesta na način, da gredo po hodniku za pešce mimo avtobusnega izogibališča do semaforiziranega križišča s Šolsko, kjer lahko varno prečkajo regionalno cesto na prehodu za pešce in nadaljujejo pot proti mestu po hodniku za pešce ob reki Kamniški Bistrici. župan Tone Smolnikar \_________________________Z____________________J Pojasnilo, popravek in opravičilo Mateju Toninu V zadnji, 8. številki Kamniškega občana, sem v članku z naslovom »Promet najbolj učinkovito umirijo ločeni vozni pasovi« storil napako pri omembi peticije oziroma zbiranja podpisov za ustavitev tovornega prometa in izgradnjo pločnikov v Tuhinjski dolini. Občinski svetnik Matej Tonin se je namreč udeležil tega posveta in povedal, da se je v ponedeljek, 14. aprila, v Tuhinjski dolini začelo podpisovanje peticije, s katero podpisniki opozarjajo na nujnost zaustavitve tovornega prometa in izgradnjo pločnikov v Tuhinjski dolini. Tonin poudarja, da je preusmeritev tovornega prometa brez večjih težav možna na vzporedno avtocesto, vendar je kljub temu potrebno zagotoviti varnost z izgradnjo pločnikov v Tuhinjski dolini, saj je predvsem vzhodni del doline naprej od Šmartnega brez pločnikov in izogibališč. Njegova svetniška skupina se je za izgradnjo manjkajočih pločnikov z amandmajem (ki je bil tudi sprejet) zavzela že ob pripravi letošnjega občinskega proračuna, tako da je 200.000 evrov za ta namen v proračunu že zagotovljenih. Razloga za zbiranje podpisov za ustavitev tovornega prometa in izgradnjo pločnikov v Tuhinjski dolini sta po Toninovih besedah predvsem nevaren in intenziven tovorni promet ter obstoj nevarnih cestnih odsekov s šolskimi potmi, ki so brez pločnikov. Namen omenjene peticije pa je javni pritisk na ministra mag. Radovana Žerjava in našega župana Antona Toneta Smolnikarja, pri čemer podpisniki od ministra pričakujejo, da razmisli o ponovni prepovedi težkega tovornega prometa skozi Tuhinjsko dolino, od župana pa, da čim prej začne s postopki, ki so potrebni za izgradnjo pločnikov. Vsem, ki sem jih z napačno navedbo kakorkoli prizadel, še zlasti pa Mateju Toninu, se za storjeno napako iskreno opravičujem. ZORAN JEREB i ODVETNIŠKA DRUŽBA /T* LIČEN & GRUDNIIK, o.p. I £■‘1 Kolodvorska 1, p.p. 48, Kamnik VZir Tel.: 01/831-94-94 zaposli odvetniškega pripravnika za določen čas s polnim delovnim časom Pogoji: - diploma pravne fakultete, - najmanj dve leti delovnih izkušenj, - aktivno znanje angleškega jezika, - dobro poznavanje programskih orodij VVord in Excel, interneta ter elektronske pošte, - vozniški izpit B-kategorije. Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami v odvetniški pisarni ali na področju gospodarskega prava. Od kandidatov pričakujemo veliko mero samostojnosti pri delu in učenju, samoiniciativnost ter pripravljenost na delo v dinamičnem okolju. Vaše prijave s kratkim življenjepisom in referencami pričakujemo do 5. 6. 2008, na e-naslov: info@licen-grudniik.si. Kamniška podjetja: Trival kompoziti d.o.o. Po kamniških kompozitnih (pol)izdelkih je v svetu vse več povpraševanja Iz nekdanjega Svita (pozneje Trivala) je v času tranzicije nastalo kar nekaj podjetij. Eno izmed teh je tudi majhno, vendar uspešno in izrazito izvozno usmerjeno kemično predelovalno podjetje Trival kompoziti d.o.o., ki ga vodita direktor Vladimir Pavlovič in njegov namestnik Miro Drašček. Po njunih besedah je podjetje lani najbolj zaznamovala četrt milijona evrov vredna investicija, ki je za podjetje pomembna tako iz proizvodnega kot tudi ekološkega vidika. Podjetje je namreč kupilo nov stroj za vlečenje, ki je opremljen tudi z odseso-valno - filtrirno napravo, kar bo podjetju istočasno omogočilo občutno povečanje proizvodnje, izboljšanje kakovosti izdelkov ter boljše pogoje za delo zaposlenih. Poleg tega so podjetje lani močno zaznamovale tudi rastoče cene surovin, na katere ima velik vpliv cena nafte. Čeprav jim višjih cen surovin ni uspelo v celoti prenesti v cene končnih izdelkov, direktor podjetja priznava, da se temu problemu z neprestano modernizacijo proizvodnje in racionalizacijo poslovanja za- kline, distančnike, vogalnike, predvleke za polaganje kablov električnih inštalacij ter ohišja za srednjenapetostne preklopnike, za kemijsko industrijo izdelujejo kompozitne korozijsko odporne pohodne rešetke, za športno industrijo sestavne dele smučarskih vezi, za telekomunikacije konstrukcijske elemente anten in antenskih stebrov, za navtično industrijo pa ladijske mostičke (pasarele), tangune in statvene cevi. Domača, kamniška javnost pa podjetje najbolj pozna po količkih za postavljanje električnega pastirja, po elastičnih lokih za uporabo v vrtičkarstvu ter po večnamenskih zložljivih lopatah. Podjetje je izrazito izvozno usmerjeno, saj štiri petine proizvodnje posredno ali neposredno izvozi. Največ izdelkov prodajo na nemškem, hrvaškem, finskem in domačem trgu, izvažajo pa tudi v številne druge evropske države ter v Južnoafriško republiko. enkrat se uspesno upirajo. Glavna dejavnost podjetja je sicer proizvodnja kompozitnih polizdelkov (večinoma cevi in profilov) za različne industrijske panoge. Za elektroindustrijo izdelujejo utorne Miro Drašček: »Vpodjetju Trival kompoziti nestrpno čakamo na sprejem prostorskega načrta za območje Bil- Titan, Svit, saj moramo zaradi prostorske stiske čim prej začeti z gradnjo dodatnih proizvodnih in skladiščnih površin.« TERME SNOVIK - KAMNIK, d.o.o. Molkova pot 5 TE D jtiV 1241 KAMNIK 1 LKML SNOVIK SVET TERMALNIH UŽITKOV Terme Snovik smo mlado rastoče podjetje. V svoj kolektiv vabimo kandidate, ki iščejo ustvarjalno in dinamično delo ter so ambiciozni, komunikativni in pripravljeni na nove izzive: >- reševalec iz vode (m/ž) -1 delavec Pogoji: - V. stopnja strokovne izobrazbe tehnične ali druge ustrezne smeti - poznavanje osnov računalništva - veljavna licenca za reševalca iz vode (ni obvezni pogoj) - pogovorno znanje angleškega ali nemškega jezika - organizacijske, strokovne in komunikacijske sposobnosti »- kuhar ( m/ž) - 2 delavca Pogoji: - IV. ali V. stopnje šolske izobrazbe - gostinske smeri - pogovorno znanje dveh tujih jezikov - leto dni delovnih izkušenj v kuhinji >- natakar (m/ž) - 2 delavca Pogoji: - IV. ali V. stopnje šolske izobrazbe - gostinske smeri - pogovorno-znanje dveh tujih jezikov - komunikativnost in urejenost • leto dni delovnih izkušenj v strežbi pomočnik v kuhinji (m/ž) - 2 delavca Pogoji: - osnovna šola ali nepopolna srednja šola - zaželene delovne izkušnje - komunikativnost in urejenost Delovno razmerje bom sklenili za nedoločen čas s poskusnim delom. K sodelovanju vabimo tudi večje število študentov oz. dijakov za občasna dela in sicer: - za animacije v bazenskem kompleksu in za apartmajske goste - za pomoč v kuhinji in strežbi - reditelje pri zunanjih bazenih Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: TERME SNOVIK - KAMNIK, d.o.o., Molkova pot 5,1241 KAMNIK ali elektronski naslov andreja.ustar@terme-snovik.si 0 izbiri bomo kandidate pisno obvestili. Nadaljnji razvoj podjetja Za podjetja, ki so močno odvisna od izvoza, je nujno, da se vključujejo v mednarodne povezave sorodnih podjetij. Podjetje Trival kompoziti je tako včlanjeno v združenje evropskih proizvajalcev vlečenih kompozitnih profilov EPTA (European Pultrusion Technology Associa-tion) in se udeležuje tudi vseh strokovnih konferenc združenja. Že vse od ustanovitve v letu 2003 pa so včlanjeni tudi v slovenski grozd Plasttehnika, ki je namenjen sodelovanju med podjetji, prenosu znanja ter skupnemu razvoju in predstavljanju na sejmih. »Zaradi naše majhnosti pa naš razvojni potencial usmerjamo izključno v aplikativni razvoj, se pravi v razvoj izdelkov po zahtevah kupcev, medtem ko se z bazičnim razvojem ne ukvarjamo,« pojasnjuje Vladimir Pavlovič. Trival kompoziti je bil že kmalu po ustanovitvi v zelo resnih pogovorih o strateški povezavi z eno izmed azijskih multinacionalk, vendar do končnega dogovora ni prišlo, ker se je izkazalo, da bi kamniško podjetje v tako Vladimir Pavlovič: »Lani smo kupili nov stroj za vlečenje, ki je opremljen tudi z moderno odsesovalno - filtrirno napravo. Ta pridobitev nam po eni strani omogoča občutno povečanje proizvodnje ter izboljšanje kakovosti izdelkov, po drugi strani pa bomo z njo izboljšali tudi pogoje za delo zaposlenih.« imenovani »joint - venture« prineslo veliko več kot pa bi z njim pridobilo. Trenutno poslovnih povezav v podjetju ne načrtujejo, dolgoročno pa jih zanimajo tako povezave s trgovskimi partnerji kot tudi proizvodne povezave s kakšnim tujim strateškim partnerjem. Zaradi naraščajoče proizvodnje bo podjetje v prihodnjih letih potrebovalo večje proiz- Predvleke za polaganje kablov Kaj so kompoziti in za kaj se uporabljajo? Na splošno beseda kompoziti predstavlja vse sestavljene materiale. V ožjem pomenu pa se beseda kompoziti uporablja za z vlakni ojačane materiale oziroma predvsem za z vlakni ojačane polimere. Širša komercialna uporaba z vlakni ojačanih polimerov se je začela v prejšnjem stoletju, danes pa se z vlakni ojačani polimeri izdelujejo s številnimi tehnologijami. V Kamniku seje proizvodnja kompozitov začela sredi šestdesetih let s tehnologijama ročnega laminiranja in vlečenja (angl. pultrusion). Danes sta v Trivalu kompoziti nosilni tehnologiji vlečenje in navijanje (angl. filament vvinding), dobro poznavanje področja kompozitov pa podjetju omogoča tudi hitro vpeljavo kakšne druge tehnologije predelave, če bi se za to pokazala potreba. Glavna razlika med vlečenjem in navijanjem je v tem, da je vlečenje kontinuiran proces, navijanje pa šaržni. Vlečeni proizvodi so cenejši pri izdelavi v velikih količinah, naviti pa pri manjših. »Lastnosti kompozitnih izdelkov so odvisne od uporabljenih izhodnih materialov, to je vlaken in polimera, pa tudi od količine in razporeditve vlaken ter povezave med vlakni in polimerom,« pojasnjujeta Pavlovič in Drašček. Njihovi proizvodi so izdelani iz termore-aktivnih polimerov kot so epoksidi, vinilestri in nenasičeni poliestri ter vlaknatih ojačitev iz steklenih in karbonskih vlaken ali tudi drugih tipov vlaken. Uporabljajo pa tudi različne funkcionalne in tehnološke dodatke. Z vlakni ojačani polimeri imajo odlične mehanske lastnosti, majhno prostorninsko maso ter majhno toplotno prevodnost in so zato dobri električni izolarorji (razen karbonskih kompozitov). Odlikuje jih tudi dobra kemijska in korozijska obstojnost ter visoka odpornost proti utrujanju. Zaradi omenjenih lastnosti kompoziti prodirajo na vse več področij in veljajo za materiale prihodnosti. »Od tega dejstva si veliko obetamo tudi v našem podjetju, saj želimo postati eno najuspešnejših evropskih podjetij na tem področju in bomo v ta namen še naprej intenzivno modernizirali vse proizvodne procese, izobraževali zaposlene in razvijali nove izdelke,« še dodaja Pavlovič. Kompoziti so danes izjemnega pomena v letalski, vesoljski in vojaški industriji, pa tudi v navtiki, športu in transportu. Res pa je, da cenovno težko konkurirajo tradicionalnim materialom, zato je njihova uporaba smiselna predvsem tam, kjer tradicionalni materiali ne morejo zadostiti vsem zahtevam. Smučarska vez za turno smuko RAČUNOVODSKE iHIBOJdoo. STORITVE Kamnik, Zikova al. 4 za podjetja, draživa, s.p. tel.: 01/831-45-15,031/305-451 PRVI MESEC BREZPLAČNO! vodne in skladiščne površine, za katere imajo po besedah Mira Draščka na svoji lokaciji na Bakovniku sicer dovolj prostora, vendar z gradnjo novih prostorov ne morejo začeti, dokler ne bo sprejet občinski podrobni prostorski načrt za območje Bil - Titan, Svit. »Zato sprejetje tega prostorskega načrta, h kateremu smo dali tudi naše predloge in pripom- z območja nekdanje Jugoslavije, saj v Kamniku in okolici kljub sodelovanju z našim uradom za delo praktično ne dobijo več nobenega delavca za delo v proizvodnji. »Za tovrstno delo izkušnje iz proizvodnje kompozitnih materialov niso potrebne (so pa vsekakor zaželene), pomembno pa je, da je delavec priden, pošten in da se je pripravljen učiti. Kot Ekologija in družbena odgovornost podjetja Trival kompoziti Podjetje Trival kompoziti se navkljub kemično - predelovalni dejavnosti lahko pohvali s tem, da v okolje ne izpušča praktično nobenih škodljivih emisij, v uvodu omenjena odsesovalno - filtrirna naprava pa je velika pridobitev tudi za zaposlene. Po besedah Mira Draščka seje podjetje zmanjševanja svojega vpliva na okolje z ekološkimi investicijami lotilo že pred leti, danes pa redno izvajajo meritve hrupa, prašenja in koncentracij topil. S tem ves čas spremljajo svoje vplive na okolje, ki so pod dovoljenimi mejami. »Za zdravje zaposlenih pa skrbimo tako, da jih redno pošiljamo na zdravstvene preglede in jih izobražujemo o varstvu in zdravju pri delu ter o delu z nevarnimi snovmi,« pojasnjuje Drašček in dodaja, da so kompozitni izdelki okolju sicer povsem neškodljivi, vendar jih po uporabi ni mogoče reciklirati oziroma ponovno uporabiti. be, v podjetju Trival kompoziti nestrpno čakamo, saj si zaradi prostorske stiske z načrtovano investicijo želimo začeti čim prej,« poudarja Drašček. Za delo v proizvodnji ne najdejo delavcev Podjetje ima trenutno dvaindvajset zaposlenih, med katerimi je tudi nekaj tujcev iz držav pa opažamo delavce od našega podjetja najbolj odvrača delo v treh izmenah,« pravi Pavlovič, hkrati pa dodaja, da trenutno dodatnega zaposlovanja ne načrtujejo, načrtovano povečanje proizvodnje bodo namreč dosegli zgolj s pomočjo nove strojne opreme. ZORAN JEREB foto: arhiv podjetja Trival kompoziti Terme Snovik prejele nagrado za ohranjanje čistega zraka Na slovesnem zaključku na Ljubljanskem gradu so podelili nagrade najboljšim v letošnji akciji Zemljo so nam posodili otroci, k< sta jo skupaj organizirala Agencija za okolje Republike Slovenije in Zveza prijateljev mladine Slovenije. V akciji, ki se je začela januarja, je sodelovalo nekaj sto učencev zadnjih razredov osnovnih ter srednjih šol. Komisija, sestavljena iz strokovnjakov ARSO in predstavnikov mladih srednješolcev, je nagradila najboljše v šestih posameznih kategorijah in razglasila zmagovalce celotne akcije. V kategoriji »ohranjanje čistega zraka« so prvo nagrado prejele Terme Snovik. Terme Snovik, ki jih je nominirala Osnovna šola Šmartno v Tuhinju, so bile med najboljšimi nominiranci že v lanski akciji Zemljo so nam posodili otroci. Podjetje, ki že od samega začetka skrbi, da bi termalni turizem v teh krajih čim manj vplival na okolico, je p° prestižni EU Marjetici in nazivu Energetsko učinkovito podjetje leta 2008 prejelo še tretje priznanje, ki dokazuje okolju prijazno usmerjenost. Terme Snovik so po mnenju komisije lahko resničen zgled uspešnega podjetja, ki načrtno zmanjšuje škodljive vplive na okolico. V Termah Snovik so samo v letu 2007 že tako skrbno načrtovanemu ter izvedenemu projektu minimalnega obremenjevanja okolja dodali še varčevalne krmilnike energije v vse objekte, ki so vezani na apartmaje in sobe ter ogrevanje, ki obratuje v treh režimih delovanja. S pomočjo termovizije so preverili izoliranost objektov in na podlagi tega tudi odpravili vse pomanjkljivosti. Prihranke pri porabi električne in toplotne energije zaradi varčevalnih sob ocenjujejo na okoli 35 odstotkov. Minister za okolje in prostor Janez Podo- Zgradili so novo 500 kW bnik in direktor Term Snovik Ivan Hribar kotlovnico na biomaso, z novim priznanjem, ki potrjuje okolju pri- Kotel za gorenje bio-jazno usmerjenost podjetja. mase omogoča popol- no izgorevanje zaradi regulacije količine materiala in zraka, meritve dimnih plinov pa izvajajo trajno. Z izgradnjo kotlovnice so v celoti nadomestili • uporabo fosilnih goriv z biomaso, toplotnimi črpalkami in sončno energijo ter tako bistveno zmanjšali izpuste ogljikovega dioksida in dušikovega oksida. V apartmajskem naselju so zasadili tudi drevesa, s katerimi postopno nadomeščajo tista, ki so bila posekana zaradi gradnje. »Seveda smo ponosni, saj je to že tretja letošnja nagrada, ki dokazuje naše okolju prijazno delovanje. Še posebej nas veseli dejstvo, ker gre za projekt, v katerega so vključeni mladi, ki so zagotovilo, da bo tudi prihodnost v naši dolini zelena,« je ob prejemu nagrade povedal direktor Term Snovik Ivan Hribar in hkrati dodal, da bodo znanje o energetsko učinkovitem in do okolja odgovornem delovanju preko organiziranja naravoslovnih dni še naprej prenašali tudi na mlade. V OŠ Šmartno je projekt vodil mentor Borut Škrjanc, pri pripravi projekta pa so sodelovali štirje učenci devetega razreda: Rok Korošec, Robi Žibert, Luka Urankar in Tomaž Oražem. »Podjetja veliko govorijo o odgovornem ravnanju do okolja v katerem delujejo. Terme Snovik pa to usmerjenost dokazujejo s konkretnimi dejanji,« pravi mentor Škrjanc, ki poudarja, da bodo v šoli še naprej veliko pozornost posvečali okoljevarstvenim projektom. Tradicionalno prvomajsko srečanje v Kamniški Bistrici Delo mora znova postati vrednota... Na koncu bistriške doline pod Mokrico je na deževno - sončno prvomajsko dopoldne spet zadonela mednarodna delavska himna - Internacionala. Ob zvokih kamniške mestne godbe, ki je tudi tokrat svojo tradicionalno budnico po kamniški občini zaključila na prazničnem prizorišču pri planinskem domu v Kamniški Bistrici, so jo zapeli pevci moškega pevskega zbora Solidarnost pod vodstvom Janeza Maleša. Solidarci so tokrat zabeležili tudi pomemben jubilej, saj je prav ta dan poteklo 85 let, odkar so njihovi predhodniki leta 1923 prvič zapeli na prvomajskem delavskem shodu v Bistrici. Goran Završnik, programski vodja Doma kulture, ki je z recitacijami povezoval program, je k mikrofonu najprej povabil podžupana Braneta Goluboviča kot predstavnika občine Kamnik, ki je bila skupaj s kamniškimi socialnimi demokrati soorganizator prireditve. V pozdravnem nagovoru Mag. Julijana Bizjak Mlakar, predsednica 00 SD Kamnik Komenda: Praznik dela -simbol upora proti izkoriščanju delavstva bo ostal živ... je med drugim dejal, da sedanja mlada generacija, na kateri naj bi slonel razvoj naše družbe, ne vidi dovolj svoje jasne prihodnosti, saj ne čuti dovolj socialne varnosti, ob izgubi dela jo namreč čaka zelo negotova prihodnost. Ponovil je znano misel, da je samo zadovoljen delavec uspešen delavec. Delavec mora podjetnikom postati sodelavec, ne pa potrošno blago. Udeležencem srečanja se je zahvalil za udeležbo in jim čestital k prazniku dela. Mag. Julijana Bizjak Mlakar, svetovalka predsednika SD Boruta Pahorja in predsednica kamniških socialnih demokratov, je na kratko orisala zgodovino delavskega praznika, nato pa čestitala pevcem Solidarnosti k pomembnem jubileju, 85-letnici prvega nastopa na delavskem shodu v Bistrici. Nadaljevala je z oceno položaja delavcev tudi v naši občini. Med drugim je dejala, da je bilo v Kamniku po letu 1990 izgubljenih več tisoč delovnih mest, ki jih po tem času še nismo uspeli nadomestiti. Veliko Kamničanov se vozi v službo izven občine. Delovanje prej močnih sindikatov v kamniški občini je zato skoraj zamrlo. To se pozna tudi pri organizaciji prvomajskega praznika v Bistrici. Po oslabitvi sindikatov so z namenom ohranitve tradicionalnega praznovanja organizacijo prevzeli socialni demokrati skupaj z občino Kamnik, s kamniško godbo, pevskim zborom Solidarnost, Domom kulture in drugimi. Zato so člani Delavske zveze socialnih demokratov tudi obiskovalcem srečanja pripeli rdeče nageljne kot simbol upora delavstva proti izkoriščanju kapitalistov. V nadaljevanju je Bizjak Mlakarjeva poudarila, da je prvi maj priložnost, da opozorimo, da so danes v Sloveniji mnogi ljudje brez dela, da mnogi živijo v revščini, da so mnogi socialno izključeni. Da opozorimo, da je nesprejemljivo to, da preko štiri desetine ljudi, starejših od 65 let, živi pod pragom revščine, saj kljub dolgoletnem delu prejemajo pokojnine, s katerimi se ne da preživeti ...Tisti, ki delajo, pa ne zaslužijo toliko, da bi dostojno preživeli sebe in svoje družine. Opozorila je še na nesprejemljivo razdiranje javnega zdravstva in šolstva v korist zasebnikov in na dejstvo, da te storitve postajajo čedalje dražje in vse manj dostopne revnim in manj premožnim. Čeprav je Slovenija dovolj bogata, da bi lahko zagotovila dostojno življenje vsem svojim prebivalcem ... Govornica je ob zaključku poudarila, da bo upor proti izkoriščanju delavstva ostal živ, dokler bodo v družbi tako velike socialne razlike ter negotovost tako glede zaposlitve kot glede ustreznih plač. Osrednji slavnostni govornik na srečanju Dušan Kumer, poslanec SD v Državnem zboru, pa je podrobneje razčlenil položaj delavstva danes. Me drugim je dejal, da se danes daje vse večjo Podžupan Brane Golubovič je pozdravil udeležence v imenu občine Kamnik. veljavo vrednotenju kapitala in se razvoj družbe poenostavljeno vrednoti le s kazalci ekonomske učinkovitosti. Prav zato mora delo postati znova vrednota, ki omogoča človeku svobodo, dostojanstvo in samozavest, občutek, da je sposoben sam poskrbeti zase, da ni nikomur v breme in da zmore pomagati tudi drugim. Vprašal se je, ali je častno delati za plačo, ki ne zadošča za dostojno življenje družine do konca meseca. Na drugi strani pa moramo dnevno poslušati podatke o visoki gospodarski rasti, nižjih davkih, dobičkih podjetij, visokih nagradah nadzornikom in menedžerjem, presežku državnega proračuna in podobno. Poudaril je poseben pomen izobraževanja, kvalitete šole, njene dostopnosti in demokratičnosti. Šola in izobraževanje morata v naših načrtih za prihodnost dobiti prednost. Ob zaključku je izpostavil, da je Slovenija iz časov boja za preživetje prestopila v delo za prihodnost. Pred njo so veliki izzivi in priložnosti. V njej je uporniški duh, ki ne sprejema sedanjosti kot nepreklicne danosti. Hoče jo spremeniti na boljše.Takšen uporniški duh zmore veliko. Naj živi naš prvi maj! Dušan Kumer, poslanec SD v Državnem zboru: Prvi maj je tudi praznik delavskih pravic... Pod vrhovi kamniških planih, obdanih s podečimi se oblaki, je spet zadonela delavska pesem So-lidarcev in prvomajske koračnice Vidno ganjen je na koncu pred kamniške godbenike po osmih letih spet stopil njihov nekdanji dirigent in skladatelj Franci Lipičnik in jih popeljal skozi polko Rozamundo ... kamniških godbenikov. Za zaklju- motile niti deževne kaplje, je ob ček programa pa še nepogrešljiva planinskem golažu, ki so ga pri- Mihelčičeva Domovina naša je pravili v planinskem domu PD svobodna, ki so ji pritegnili tudi Matica, poskrbel ansambel Tone-številni udeleženci srečanja... Za ta Rusa. veselo razpoloženje, ki ga niso FRANC SVETELJ Na vrhpoijskem igrišču zagorel prvomajski kres! Kljub slabi vremenski napovedi je mladina iz Nevelj in Vrhpolj tudi letos na predvečer praznika dela pripravila kresovanje. Priprave na kresovanje so bile dolge in naporne, kres smo postavljali kar 10 ur. Trud je bil poplačan, saj je kres meril rekordnih 8,15 metra. Rekordna višina pa je nekaj sivih las povzročila gasilcem PGD Nevlje, ki so skrbeli za požarno varnost. Kljub velikemu ognju so imeli vse »pod kontrolo«. Veseli smo bili, da se je na vrhpoijskem igrišču ponovno zbralo veliko domačinov in drugih obiskovalcev. Zabaval je ansambel Zakrajšek iz Ribnice, za lačne želodce pa sta spet odlično poskrbela kuharja Srečo in Miha s prvomajskim golažem. Pri izvedbi kresovanja so nam pomagali tudi zvesti sponzorji. Odziv ljudi pa je potrdil, da se je mladina zopet izkazala in pripravila odlično kresovanje. Zato vabljeni naslednje leto. TINE KROPIVŠEK r~ Gremo na rokovnjaški pohod! 17. in 28. maja organizira Meddruštveni odbor Kamniško-bistriškega območja in Planinsko društvo Kamnik že 18. nočni rokovnjaški pohod. Enega zahtevnejših pohodov v Sloveniji se vsako leto udeleži veliko pohodnikov. Začetek pohoda je predviden v soboto, 17. maja, ob 20.30 s startom na Trojanah (gostinsko podjetje), zaključen pa bo v nedeljo, 18. maja, na Črnivcu pri gostišču GTC 902 med 8 in 9. uro zjutraj. Pohod bo potekal iz Trojan preko Kozjaka na Okrog pri Motniku, na Polano, Male steze do Črnivca. Dolžina več kot 10-urne poti je nekaj več kot 40 km z višinsko razliko nad 770 m. Pohod bodo vodili planinski vodniki PZS, tudi sicer je poskrbljeno za varno hojo. Pohodniki morajo imeti dobro fizično kondicijo in primerno opremo, vključno z baterijsko svetilko. Vsi udeleženci pohoda bodo deležni napitkov, prigrizkov in rokovnjaškega golaža na Črnivcu, prejeli pa bodo tudi priznanja in diplome. Pohodnike iz Kamnika (tudi iz Komende, Mengša, Trzina in Domžal, če bodo prispele prijave) bo na zbirno mesto odpeljal avtobus - z avtobusne postaje bo odpeljal v soboto ob 18. uri in bo ustavljal na vseh postajališčih. V nedeljo, 18. maja, bo prav tako posebni avtobus odpeljal s Črnivca nazaj v Kamnik oz. na Trojane ob 9. uri zjutraj. ^__________________________ STANE SIMŠIČ J KAMNIŠKI PLANINCI PO ZAČRTANI POTI Občni zbor kamniških planincev 14. marca je potekal v delovnem vzdušju. Tudi zato, ker je bil to volilni občni zbor in je obeleževal 115-letnico društvenega življenja. O tem pomenu govori tudi polna dvorana nad Kavarno ob številni udeležbi več kot 100 prisotnih. Zelo zanimiva je bila tudi pestrost posredovanih poročil. V uvod večera so več planinskih in drugih priložnostnih pesmi zapeli Janez Majcenovič, Jožica Kališnik ob zvokih harmonikarja Boža Matičiča in pevke trio Zlatke Vremšak. Otroci Planinske skupine šole Šmartno pod vodstvom mentorice Lučke Drganc pa so pripravili zanimiv program. Ivan Resnik, predsednik PD Kamnik, je izrekel toplo zahvalo za tako prijeten program in zatem pričel z rednim delom občnega zbora. Po izvolitvi delovnega predsedstva je zbranim podal poročilo o opravljenem delu, ki je bilo tudi v letu 2007 zelo obsežno in uspešno. Posredovana so bila tudi poročila o finančnem poslovanju, gospodarjenju, o delu gorske reševalne službe in poročilo nadzornega odbora in častnega razsodišča. Krajša razprava je bila namenjena nekaterim konkretnim vprašanjem in dopolnitvam poročil. Mandatna doba društvenim organom seje iztekla, zato je obč- ni zbor po sprejemu razrešnice na predlog kandidacijske komisije izvolil nove otgane: nadzorni odbor, častno razsodišče, upravni odbor društva ter predsednika društva. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Ivan Resnik, ki je že do sedaj uspešno vodil društvo. V ostale organe so bili vsi predlagani tudi soglasno sprejeti, v novi upravni odbor pa je bilo vključenih več novih mlajših članic in članov. Na občnem zboru so bili prisotni številni gostje in predstavniki novih planinskih društev, s katerimi Kamničani že leta dobro sode- lujejo. Prisoten je bil predsednik Planinske zveze Franc Ekar, podžupan kamniške občine Rudi Pfajfar in številni drugi, ki so društvu čestitali in izrekli iskrene želje za plodno sodelovanje v prihodnje. Franci Ekar, predsednik PZS, je govoril o nalogah planinstva in skupnih načrtih, podžupan Rudi Pfajfar pa o dobrem medsebojnem sodelovanju. Pred zaključkom je občni zbor soglasno sprejel vsa poročila in načrt dela za leto 2008, ko Planinsko društvo Kamnik praznuje 115-let-nico svojega učinkovitega dela. Ob priložnosti občnega zbora so bila podeljena tudi priznanja Planinske zveze Slovenile, ki sta jih podelila Franci Ekar in Ivan Resnik. Bronasti častni znak s priznanjem PZS so prejeli: Lučka Drganc, Franc Kemperle in Mira Resnik. Srebrni častni znak s priznanjem PZS so prejeli: Božo Matičič, Franc Obreza, Matjaž Ravnikar in Katja Tabernik. Odličja Planinskega društva Kamnik je podeljeval Ivan Resnik. Bronasto značko s priznanjem so prejeli: Janez Volkar, Rajko Balantič, Lado Kladnik, Ambrož Bajde, Urban Novak in Jernej Lanišek; srebrno značko s priznanjem pa Saša Lindič, Miran Jereb, Franc Dacar, Lado Zajc in Marjana Prezelj. Zlato značko s priznanjem je prejel Jernej Koritnik. Častni član društva je postal Stane Simšič. S. STANISLAV Predsednik Planinske zveze Slovenije Franci Ekar je pozdravil 115 let uspešnega dela Planinskega društva Kamnik, ki jih bodo slovesno obeležili 22. junija. Srečali so se upokojenci Motnika in Špitaliča Upokojenci onkraj Kozjaka so se srečali na letnem občnem zboru 25. marca v dvorani Kulturnega društva v Motniku. Udeležba je bila zelo dobra, saj se je zbrala več kot polovica članov, vseh je že nekaj nad sto. To vsakoletno srečanje združujejo z materinskim dnevom in je namenjeno tudi babicam in dedkom. Otroci Osnovne šole iz Motnika pod vodstvom mentoric so pred začetkom rednega dela pripravili lep in prijeten program. Čestitali so babicam in dedkom ob prazniku, se jim zahvalili za njihovo skrb in jim hkrati zaželeli lep in zdrav jutri. V rednem delu tega srečanja je predsednik društva Janez Trebušak poročal o izpolnitvi načrta za leto 2007 in hkrati predstavil naloge za leto 2008. Udeleženci so poslušali še poročilo tajnika, blagajnika in nadzornega odbora. V krajši razpravi so ugotavljali, da je društvo delovalo dobro, dali priznanja za uspešno delo društvu in vsem, ki so pri realizaciji nalog sodelovali, soglasno so se dogovorili tudi o prihodnjem delu. Prav tako so soglasno sprejeli vsa poročila in delo zaključili z družabnim srečanjem. Pri delu upokojencev tega območja Motnika in Špitaliča je potrebno še posebej izpostaviti pomemben prispevek, ki ga upokojenci dodajajo k aktivnemu življenju vseh dejavnikov v okviru Krajevne skupnosti Motnik in KS Špitalič. STANE SIMŠIČ Otroci osnovne šole iz Motnika so tudi tokrat pripravili prisrčen program. ZDRAVSTVENI DOM V KAMNIKU PRAZNUJE 70 LET 5. maja je minilo 70 let, odkar je bil leta 1938 ustanovljen prvi zdravstveni dom na Kamniškem. V knjigi Stanke Baloh z naslovom »Zdravstvena služba na Kamniškem v 20. stoletju« je obširneje dokumentirano in interpretirano dogajanje na zdravstvenem in z njim povezanim socialnim področjem v. preteklem stoletju. Po prvi svetovni vojni so bile pogoste epidemije nalezljivih bolezni, zaradi katerih so umirali predvsem otroci, pa tudi celotne družine. Epidemije otroških in drugih nalezljivih bolezni so se nadaljevale še po letu 1945, ko so bila cepljenja proti nalezljivim boleznim obvezna in brezplačna. Tedaj so imele družine veliko otrok. Vladala je revščina, le redki so bili redno zaposleni. Na podeželju je bila večina manj- ših kmetov ali dninarjev. V mestu je bilo za večino delo le občasno in priložnostno. Desetletja sta gospodarili lakota in revščina. Gmotno stanje prebivalstva ni dopuščalo zdravljenja na stroške bolnikov. Jetika je bila zelo razširjena, umiralo se je počasi, medtem ko za davico, škrlatinko, tifusom, pegavico, špansko boleznijo in črnimi kozami množično in hitro. Leta 1930 je izšel Zakon o nalezljivih boleznih. Definiral je akutne nalezljive bolezni, naložil občinam, da morajo izboljšati zdravstvene razmere na svojem območju: poskrbeti za zdravo pitno vodo prebivalstva, urediti greznice, izvesti obvezna cepljenja proti nalezljivim boleznim, poskrbeti za dispanzerje za bolnike z jetiko ter za ustrezno število bolniških postelj v zdravstvenih KUD SREDNJA VAS Z NOVO KOMEDIJO DVA PARA SE ŽENITA Kot vsako leto, smo tudi letos amaterska gledališka skupina jz Srednje vasi uprizorili komedijo, letošnja nosi naslov DVA PARA SE ŽENITA. V začetku decembra 2007 smo pod vodstvom režiserke Zdenke Klančnik začeli z vajami. Vsak teden smo ob večerih prihajali v naš kulturni dom, kjer smo veliko vadili prizore naše igre. Igra je vsebovala veliko teksta, tako da smo potrebovali veliko učenja, a z vztrajnostjo in potrpežljivostjo smo prišli do želenega cilja. Igra se v treh dejanjih odvija na kmetih v hribovski vasi. Oče in mama želita hčerko Metko dobro omožiti, zato ji najdeta vsak svojega ženina. Oče ji najde že malce ostarelega bogatega kmeta, mama pa veletrgovca iz Maribora, ki ima poleg denarja še avto. Metka pa ima rada Toneta, preprostega fanta, ki nima ne denarja in ne avta. Vendar noče razočarati svojih staršev, zato se vda v usodo in sprejme njuno odločitev. Pri vsej tej ženitveni zmedi jim v svoji naivnosti pomaga hlapec Bobek, ki ima rad deklo Marjano, ona pa njega. Na koncu se izkaže, da sta »ženina« navadna sleparja, ki jima je le za Metkino doto. Starša sprevidita svojo zmoto, zato Metko na koncu oddata Tonetu. Bobek se poroči z deklo Marjano in vsi spet zaživijo vsakdanje kmečko življenje. Igro smo najprej uprizorili februarja v domačem kraju, v Srednji vasi. Ljudje so dvorano napolnili do zadnjega kotička tako, da so morali nekateri oditi domov in si predstavo ogledati naslednji dan. Nato smo gostovali v Šmartnem, Šmarci, Motniku in na Križu. Povsod so nas toplo sprejeli in se nasmejali naši predstavi. V načrtu imamo, da bomo v naslednjih mesecih gostovali še v nekaterih krajih. Najprej v Snoviku, nato v kamnolomu Gradišče in mogoče še kje. Če bosta zdravje in čas dopuščala, pa bomo jeseni gostovali na Štajerskem. Gledalce pa že vnaprej lepo in toplo pričakujemo. IRENA KONCILIJA Dobrodelni koncert »Pomagajmo skupaj« V petek, 9. maja, je v Domu kulture Kamnik v organizaciji Lions kluba Kamnik in njegovega podmladka Leo kluba Kamnik potekal dobrodelni koncert z naslovom »Pomagajmo skupaj«, na katerem so nastopili znani kamniški glasbeni zbori in pevci: Klapa Mali grad, Prvo slovensko pevsko društvo Lira, Dekliški pevski zbor Sirene in priznani citrar Tomaž Plahutnik. Izkupiček od prodaje vstopnic je namenjen nakupu električnega vozička za gojenca Zavoda za invalidno mladino Kamnik in pomoči hudo poškodovanemu mlademu fantu iz Podgorja pri Kamniku. Program dobrodelnega koncerta sta odlično vodila Barbara Božič in Igor Jurič. Na koncu prireditve je predsednik Lions kluba Kamnik Boris Kralj podaril vsakemu od fantov, za katera so zbirali sredstva, po tisoč evrov. Za kamniške razmere je bila tokrat res lepa udeležba, še zlasti so se izkazali kamniški politiki, kar je potrdilo, da je v Kamniku dobrodelnost še navzoča. DAMJAN HANČIČ Območne združenje Rdečega križa Kamnik RAZPISUJE LETOVANJA 2008 ZA 0SN0VN0Š01SKE OTROKE OBČINE KAMNIK IN KOMENDA V letošnjem letu so pripravljeni naslednji OKVIRNI termini: 1. izmena Savudrija 27. 07. do 06. 08. 2007 - 50 mest 2. izmena Debeli Rtič 29. 07. do 08. 08. 2007 - 50 mest 3. izmena Savudrija 06. 08. do 16. 08. 2007 - 50 mest Zainteresirani starši oz. skrbniki lahko vloge za prijavo na letovanje dvignejo na Območnemu združenju Rdečega križa Kamnik, Ljubljanska 1, Kamnik ob ponedeljkih med 9. in 12. uro, sredah med 10. in 12. ter 14. in 16. uro ter petkih med 9. in 12. uro. Izpolnjeno vlogo morajo do 20.6.2008 vrniti osebno na OZ RK Kamnik, ljubljanska 1. Podrobnejše informacije dobite na telefonski številki OZ RK Kamnik 8311-697 vsak dan med 10. in 12. uro. Organizator si pridržuje pravico do spremembe terminov na zahtevo lastnikov rezerviranih kapacitet. Cena letovanj bo do odločitve Zavoda za zdravstveno zavarovanje zgolj okvirna. ustanovah za nalezljivo bolne. Določal je pristojnosti zdravnika in zdravstvenih odborov ter potrebna sredstva v državnem, banovinskem in občinskem proračunu. Zdravstveni dom v Kamniku je ob ustanovitvi leta 1938 začel poslovati s štirimi oddelki - otroškim dispanzerjem z otroško polikliniko in posvetovalnico za matere, posvetovalnico za nosečnice, šolsko polikliniko in proti tuberkuloznim dispanzerjem. Zdravljenje in cepljenje je bilo tedaj še vedno treba plačati, brezplačna pa je bila preventiva. Zdravniki so vrsto let delali v nemogočih higienskih in tehnoloških pogojih in za minimalno plačo. Gospodarstvo je postopoma postajalo uspešnejše in medicina je kot znanost napredovala. Zdravstvena služba na Kamniškem se je krepila. Krepili so se neprofitni zdravstveni domovi in bolnišnice. Slovensko zdravstvo se je lahko v devetdesetih letih prejšnjega stoletja tudi po izidih zdravljenja primerjalo z najbolj razvitimi državami na svetu. Občine imajo kot lastnice zdravstvenih domov tudi danes pomembno odgovornost za zagotavljanje zdravstvene in s tem povezane socialne varnosti občanov in občank. Po letu 1992 se je začelo zdravstvo privatizirati in komerciali-zirati. Ministrstvo za zdravje in nekateri župani se niso dovolj zavedali, da je njihova naloga varovanje javnega interesa, saj so pričeli razgrajevati javno neprofitno zdravstvo v korist zasebnikov. Zdravstvenim domovom in bolnišnicam se tako že vrsto let jemlje zdravstvene programe, kadre in finančna sredstva, ki se jih dodeljuje zasebnikom. Koncesionarji, četudi financirani z javnimi sredstvi, delujejo po podjetniški zakonodaji - tudi s ciljem maksimiranja svojega profita. Tako se doslej javno neprofitno zdravstvo pospešeno spreminja v profitno. Koncesionarstvo, ki je lahko tudi dobrodošlo v primeru reševanja problemov zdravstvenega varstva v odročnih krajih, je v Sloveniji postalo način privatizacije zdravstvenih domov in bolnišnic. Bremena zdravljenja prebivalstva pa ostajajo v pretežnem delu na zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Marsikateri zdravstveni dom v Sloveniji je postal finančno podhranjen, z nezadostnim obsegom zdravstvenih programov, zaposleno zdravstveno osebje v njih pa preobremenjeno z delom in upravičeno nezadovoljno s plačno uravnilovko. Ker privatizacija in komercializacija zahtevata nova sredstva in ker ni bilo izvedenih racionalizacij v sistemu zdravstva (npr. izboljšanje organizacije, ločitev javnega od zasebnega), postaja zdravstvo dražje in v povprečju manj kakovostno tudi za uporabnike. Na prebivalce se prenaša vse več finančnih bremen zdravljenja. Zdravstvene storitve postajajo danes ponovno težko dostopne ali nedostopne za vse več revnih in manj premožnih. Kamniški zdravnik Aleksander Doplihar z okoli petdesetimi drugimi visoko etičnimi zdravniki, medicinskimi sestrami in ostalimi prostovoljci v prostovoljni ambulanti v Ljubljani skrbi za tiste, ki jih je država, kljub temu, da se po ustavi deklarira za socialno, izločila iz potrebnega zdravstvenega varstva. Med njimi so celo nosečnice in dojenčki. Tudi iz zdravstvenega doma v Kamniku je zadnja leta med zasebnike odšlo več kot 50 odstotkov zdravnikov. S seboj so s soglasjem župana in ministra za zdravje odnesli zdravstvene programe in finančna sredstva zdravstvenega doma. V nekaterih občinah so tovrstni procesi že pripeljali do hudih težav pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe občanov in občank. So pa občine, v katerih je skrb občine za zdravje občanov in občank še vedno na visoki ravni. Tako npr. okoli 20 odstotkov občin (tudi občina Komenda) zagotavlja brezplačno cepljenje vseh deklic proti povzročitelju raka materničnega vratu, ki zadnja leta tudi zaradi pomanjkanja preventive hudo ogroža zdravje žensk. Prav je, da ob visokem jubileju zdravstvenega doma v Kamniku poudarimo, da je ta zdravstveni dom pomemben in kakovosten nosilec osnovnega zdravstvenega varstva v občinah Kamnik in Komenda. Zdravstvenemu osebju zdravstvenega doma v Kamniku je treba izreči priznanje za njihov dragocen prispevek k zdravju občank in občanov obeh občin. MAG. JULIJANA BIZJAK - MLAKAR mesečni koledar MAJ ro O O 00 nedelja, 18. maj ob 20:00 KVINTET AVŠIČ koncert godalnega kvinteta četrtek, 22. maj ob 20:00 Prešernovo gledališče Kranj Evald Flisar: AKVARIJ drama, režija: Dušan Mlakar torek, 27. maj ob 19:00 ZAKLJUČNI KONCERT UČENCEV ZASEBNE GLASBENE ŠOLE PARNAS koncert četrtek, 29. maj ob 20:00 - GALERIJA DOMŽALE JAZZ v galeriji - ZADNJIČ V SEZONI!!! SEDEL - večer modernih sevdalink Maša Pašovič vokal, Šemsudin Džopa akustična kitara, Tilen Stepišnik klasična kitara, gosta: Petra Onderufova violončelo, Sergej Randelovič Rando tolkala, VSTOP PROST petek, 30. maj ob 18:00 in 20:00 3. DOBRODELNI SHOW ORIENTALSKEGA PLESA 2. do 10. junij - GALERIJA DOMŽALE LETNA RAZSTAVA LIKOVNEGA DRUŠTVA PETRA LOBODE petek, 6. junij ob 20:00 ZAKLJUČNI KONCERT GLASBENE ŠOLE DOMŽALE, Oddelek Domžale INF0 in REZERVACIJE: tel. 722 50 50 © Kulturni dom Franca Bernika Domžale Spomladanski sentimenti Prazniki so za nami. Prvomajski, tisti, po katerih se vreme nepreklicno prelomi in po katerih ni nobenega dvoma več, da je zime in mrzlega (če že ne nujno slabega) vremena čisto zares konec. Kulturne organizacije se v tem času pripravljajo na finiš, stiskajo zobe, da bi do konca čim bolje speljale sezono, ki so jo zastavile tam nekje konec poletja prejšnje leto. Razen seveda tistih, ki so se odločile, da so počitnice dolgočasne in da je šele poletje čas, ko se lahko človek zares razživi in se pokaže v vsem svojem delovnem sijaju. Odkar sem pri KDPMju, tega je zdaj že več kot desetletje, se vsake toliko vprašam, kaj mi je tega sploh treba. Dobro, saj ko sem začela, sem bila še čisto sveža študentka, zaljubljena v teh kamniških koncih, pa mi ni bilo v resnici nič hudega, nasprotno: še zabavno se mi je zdelo, če sem imela poleti kaj početi s svojim časom. Po plažah se mi ni dalo poležavati, veliko bolj zabavno se mi je zdelo, če sem lahko namesto tega delala kakšno ulično predstavo ali kakšno muziko ali kakšno podobno reč. Takrat je bil KDPM še majhno ljubiteljsko društvo, za katerega ni v Kamniku vedel skoraj nihče drug kot Tone Ptičar, ki nam je kot vodja lokalne izpostave Javnega sklada za ljubiteljske dejavnosti pomagal tako, da nam je dal ključe podstrešja nad Maleševo galerijo in nam pod pogojem, da ne bomo delali preveč škode, dovolil, da smo si tam ustvarili prvo ustvarjalno gnezdo. Potem so se pa stvari razrasle, z Japljeve smo se preselili na Fužine, kjer so obnovili stari Dom kulture, in namesto, da bi skrbeli samo zase, nam je bilo zaupano, da skrbimo za kulturno ponudbo celotne občine. In se nam nekako ni več zdelo dovolj, da se poleti zabavamo s tem, da delamo ulične predstave. Nekaterim izmed nas, tistim najbolj zagretim, je lepega dne šinilo v glavo, da bi delali poletni festival. So zgrabili odre in jih začeli ročno nositi na Mali grad, da smo lahko imeli Kamfest. Verjetno ne bo nobeden od nas pozabil, koliko so se nam ljudje na ta računpresmejali. »Glej jih, idiote, kot osli vlečejo te reči gor v hrib,« ali pa, »Če bi bili pametni, bi lahko od tega zaslužili, vi pa vse zastonj,« in podobne reči. Ampak posmeh je čudna stvar; če te ne sesuje, te spodbudi, da začneš delati še več, samo da bi drugemu dokazal, da je osel on, ne pa ti. In tako je poleg Kamfesta zaživela še Ana Desetnica, festival uličnega gledališča. In na Srednjeveških dnevih, kjer smo vsako leto sodelovali s kakšno predstavo, smo lani postavili srednjeveške igre brez meja, Vitomirjev prstan, s katerim bomo letos seveda nadaljevali. Počasi sem ugotovila, da je hudič, če se kot mlad zaljubljen študent zapišeš ljubiteljskemu kulturnemu društvu; huje je, kot bi prodal dušo hudiču. Ko si enkrat noter, ne moreš več tako zlahka ven. Preveč sebe si pustil na tistem hribu in v tistem rovu in v tistih številkah, ki se nikoli niso izšle v tvoje dobro, da bi se pri tridesetih odločil, da zdaj je bilo pa dovolj in bi šel kar tako na morje. In kadar se kakšna reč zalomi, kadar se sezona ne izide tako, kot si hotel in ko je že maj, ki mu bo nepreklicno sledil junij z začetkom poletnih aktivnosti, ki ti že zdaj visijo na glavi, se spet kdaj vprašaš: »Pa kaj je meni tega treba v življenju?« Ampak potem pogrun-taš, da imaš v resnici velikansko srečo. Da delaš stvari, ki jih imaš rad in da imaš neverjetno možnost, da lahko reči, za katere veš, da so dobre in si jih želiš deliti z drugimi, tudi dejansko ponudiš drugim. Za zaključek, preden se dokončno podamo v poletje, samo še vabilo na dve majski prireditvi, ki ju v Domu kulture res ne smete zamuditi - preprosto zato ne, ker sta res fajn in ker smo ju zaradi vas pripeljali v ta naš ljubi Kamnik: 15. maj ob 19.30: SNG Maribor: Ti nori tenorji, gledališka predstava 24. maj ob 20.00: Boris Kobal: Kdo vam je pa to delu?? Ana Duša, Kulturno društvo Priden možic Glasbena šola Kamnik Kajuhova pot 11, Kamnik Razpis za šolsko leto 2008/2009 Vpis bo potekal v tajništvu Glasbene šole Kamnik od 19. maja do 22. maja 2008 od 8h do 11h in od 17h do 18h. • Sprejemni izpiti bodo: v četrtek, 22. maja 2008, od 16h do 17h in v petek, 23. maja 2008 od 17h do 18h v prostorih Glasbene šole Kamnik. Seznam sprejetih učencev bo objavljen na oglasni deski ali pa informacije o vpisu dobite na telefonu 830 34 30 vsak dan od 8h do 11h od 4. junija 2008 dalje. Ravnateljstvo Glasbene šole Kamnik INSTRUMENT Program Zgornja možna starost za vpis k instrumentu Prosta vpisna mesta KLAVIR do 9 let 0 ORGLE do 18 let 1 HARMONIKA do 9 let 6 VIOLINA do 9 let 0 VIOLA do 13 let 0 VIOLONČELO do 9 let 4 KITARA do 10 let 0 KLJUNASTA FLAVTA do 9 let 6 FLAVTA do 12 let 0 OBOA do 12 let 0 KLARINET do 12 let 6 SAKSOFON do 12 let 0 ROG do 11 let 1 TROBENTA do 11 let 4 POZAVNA do 18 let 2 TUBA do 18 let 4 TOLKALA dol 8 let 2 CITRE do 11 let 3 DIATONIČNA HARMONIKA do 11 let 4 PETJE do 24 let 8 BALET otroci stari 6-11 let 20 PRED. GLAS. VZGOJA otroci stari 5 let 20 GLAS. PRIPRAVNICA otroci stari 6 let 30 Ravnatelj šole lahko odobri vpis tudi izven obsega navedenih starosti, glede na nadarjenost in prosta vpisana mesta. UNIČEVANJE KULTU DEDIŠČINE V M Bodo kozolci padali kot domine? Ko se popotnik s Kozjaka spusti proti vzhodu navzdol v dolino Motnisnice, mimo Špitaliča in Bele, se mu kar naenkrat od- pre čudovit pogled na Motnik: v ozadju visoki Jasovnik, na hribu pod razvalinami nekdanjega gradu farna cerkev sv Jurija, zdravila skupina premišljeno postavljenih kozolcev toplarjev. ki so stali kot čuvarji vhoda v staro naselje - Motnik je z listino dokazan že v 12. stoletju, trške pravice mu je leta 1423 podelil Ernest Železni, zadnji koroški nadvojvoda, ki je bil ustoličen v slovenskem jeziku. Tako je bilo. Pa ni več. V zadnjem letu sta nasilno padla kar dva kozolca toplarja. Bodo kozolci začeli padati kot domine? Na uničevanje kulturne dediš- njen partner, saj so nanjo padali čine v Motniku sta Inšpektorat za koščki opeke in ostanki kozolca, okolje in prostor pisno opozori- »Nekako poskušam razumeti, da la Andreja Hribovšek in Mih je porušil svoj kozolec (Matijev-Lindič, ko je 3. februarja 2007 čev), nikakor pa ne morem razume-obrtnik Janez Grad porušil svoj, z ti, da se je potem spravil še nad Jer-veduto Motnika zaščiten kozolec nejkovega, ki je bil od nekdaj naš,« toplar (Matijevčev toplar), vendar pravi Andreja Hribovšek in doda-odgovora nista prejela. Ko pa je ja: »Celo uro je rušil ob prisotnosti 10. aprila 2008 Janez Grad porušil policije. Vse smo prijavili. Obstaja še Jernejkov kozolec sta sklicala ti- tako kazenska prijava kot tudi pisni skovno konferenco, da bi na ta na- in ustni pozivi inšpektorjem. Nihče čin obvestila javnost o dogodkih v ne ukrepa. Počutim se ogroženo.« Motniku. Tu ni problem, kot pravita, so- sedski odnos, pač pa odnos do zapuščine naših očetov in dedov. Še nekaj takih posegov, pa bo Motnik izgubil svoj obraz. Družina Grad, ki naj bi nasilno porušila kozolca, pojasnjuje (kot je poročal Dnevnik): »da so nesporni lastniki obeh in da sta oba kozolca stala na njihovem * zemljišču. Obe zemljišči Hribovškov, po domače Jernejkov kozolec poj^^odvetnikS pred rušenjem. ton Rus, sosedje dmgega zahtevajo ponovno ure- Povedalasta,daje 10. aprila2008 ditev meje in se bo postopek rešil Janez Grad (ki ne živi v Motniku, na sodišču.« Za isti medij so pove-tu opravlja le obrtno dejavnost) s dali, da nobeden izmed kozolcev ni svojim viličarjem začel podirati in bil zaščiten in so ju porušili zaradi uničevati okrog 140 let star Hri- dotrajanosti, bovškov, po domače Jernejkov Tiskovne konference se je kozolec toplar v odličnem stanju, udeležil tudi Miloš Ekar, vodja Rušil je navkljub temu, da se je Območne izpostave Zavoda Andreja postavila pred kozolec z za varstvo kulturne dediščine namenom, da bi mu fizično pre- Slovenije iz Kranja, ki je pove-prečila nadaljnji poseg; umaknila dal: »Trško jedro Motnik je od leta se je šele, ko jo je stran povlekel 2002 zaščiteno kot naselbinska dediščina z vpisom v register kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo RS (EŠD 12028-Evidenčna številka dediščine v Registru kulturne dediščine - http://rkd.situla. org/l To pomeni, da so zaščite-ni tudi vsi objekti, ki so znotraj meja zaščitenega območja, ki je zarisano v registru. Matijevčev kozolec, ki je bil podrt lani, pa je bil (poleg Vrbanovčevega kozolca, ki je spomenik državnega pomena) še posebej vpisan v register (EŠD 14482). Vpis v register dediščine je bil po prejšnjem zakonu o varstvu dediščine prva stopnja varovanja nepremične dediščine. Z vpisom v register so nepremičnine postale Porušena stavbna kulturna de- fjjdi del planskih dokumentov ob-diščina - 130 let star, ohranjen čine, kar pomeni, da morajo last- Jernejkov kozolec. niki zavarovanih objektov pred adaptacijo, odstranitvijo ali drugi- MESTNE LEKARNE Dežurni lekarni LEKARNA DOMŽALE: soboto, nedelja in prazniki od 17.00 do 20.00 LEKARNA KAMNIK: nedelja in prazniki od 9.00 do 12 00 www.mesfnelekarne.si mi posegi na teh objektih prositi Zavod za kulturnovarstvene pogoje in na podlagi projektov potem še za soglasje.« Povedal je še, da ima Zavod zaplete z Gradom že od vsega začetka njegove prisotnosti v Motniku, ker ni želel spoštovati kulturnovarstvene zaščite. Sledile so prijave na ustrezne inšpekcijske službe, a se na to ni oziral. Sankcije po novem Zakonu o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1) so možne - od zahteve za povrnitev v prvotno stanje do denarne globe. Kot je povedal Marjan Sem-primožnik, je bila tudi KS Motnik seznanjena s podrtjem kozolca in zasutjem potoka in je to problematiko obravnavala na svoji 9. redni seji 15. 4. 2008. »KS se v privatno lastnino ne sme vmešavati, a člani sveta KS dogodek resnično obžalujemo, saj sta porušena kozolca predstavljala in ponazarjala ostanke starega trškega naselja in sta bila ena izmed poglavitnih in zelo dragocenih ostankov takratnega življenja. Svet KS Motnik je v zvezi s tem dogodkom z željo in pričakovanjem zavzel stališče, da naj vsak posameznik pri posegu v prostor in nepremičnine zgodovinske vrednosti kot tudi ostalih, resnično upošteva vsa merila in zakonska določila vseh organov in institucij, katerih se objekti zgodovinske vrednosti (kot sta bila ta dva Matijevčevega toplarja, zaščitenega z veduto trga, od lani ni več. porušena kozolca toplarja) tičejo ter da se upoštevajo vsa zakonska določila, ki urejajo vzdrževanje in razpolaganje z objekti zgodovinske vrednosti ter posege v prostor, kajti z izvajanjem samovolje nad temi objekti posamezniki kršijo zakonske pravice in delajo nenadomestljivo škodo za sam trg Motnik, ki je z izgubo teh dveh kozolcev izgubil na sami zgodovinski vrednosti ter prepoznavnosti kraja.« KS Motnik želi, da bi se ostalim obstoječim kozolcem v prihodnosti dalo neko vsebino, funkcijo, namen. Pred dobrimi dvajsetimi leti je bilo v Motniku 14 kozolcev toplarjev Jože Semprimožnik, predsednik Turističnega društva Motnik in poznavalec njegove zgodovine, pravi, da so bili leta 1986 popisani vsi kozolci toplarji v Motniku. Takrat jih je bilo v samem Motniku 14, v vsej KS pa čez 20, vsi so še funkcionirali. Vrbanov-čev kozolec je opisan v knjigi Kozolci na Slovenskem, saj je s svojo zanimivo rozeto edinstven. TD Motnik ga je bil pripravljen vzeti v najem, a do realizacije ni prišlo. Kar pa se tiče podiranja kozolcev, pravi: »Ni kriv kraj ali občina, pač pa država, ki ni naredila nič za ohranjanje teh kozolcev.« Tudi Rudolfa Pfajfarja, podžupana občine Kamnik, omenjeni dogodki skrbijo: »Kaj narediti, da se ne bi dogajalo, kar se dogaja, da se podirajo kozolci, zaščiteni objekti? Nikakor ne smemo dovoliti, da se vasi spreminjajo v mesta, zato se bo občina zavzela za popis kulturne dediščine. Lastniki bodo tako lažje kandidirali tudi na evropskih razpisih za ohranjanje kulturne de- Resniški prvenec Anice Gladek Lepo materino besedo plete v pesmi Udeleženci tiskovne konference v Motniku: Marjan Semprimožnik, Peter Pungartnik, Miloš Ekar, Jože Semprimožnik, Rudolf Pfajfar, Mih Lindič, Andreja Hribovšek. diščine, saj vsi vemo, da je obnova spomeniško zaščitenih objektov zahtevna in draga, da posamezniki težko zberejo potrebna sredstva. Zavod in občina pa denarja v ta namen nimata prav veliko.« Peter Pungartnik, odseljeni, a z dušo še vedno pravi Motni-čan, je povedal, da je imel Motnik pred II. svetovno vojno 860 prebivalcev, sedaj jih ima le 260. V Motniku je trenutno praznih 28 hiš. Mnenja je, da bi morala država najti in nameniti sredstva za obnovo starih hiš, vanje znova pripeljati življenje. Strinja se, da je treba dati kozolcem dušo, a najprej dati dušo hišam in naselju. Udeleženci tiskovne konference so bili enotnega mnenja, da ne morejo pristati na izvršena dejstva. Krajani so nemočni, država pa tudi noče ali ne zmore ukrepati na področju zaščite in varovanja kulturne dediščine oz. zainteresiranim nuditi finančno pomoč. Zato je večkrat, kot v opisanem primeru, začutiti agresivnost in samovoljo. Vsi skupaj želijo, da se taki neljubi dogodki ne bi ponavljali. Zadnji porušeni kozolec - Jernejkov kozolec je bil vpisan v Registru kulturne dediščine Slovenije kot zaščitena naselbinska dediščina. Imel je svojo vsebino. Ekološki kmetiji Pri Jernejk je služil za spravilo kmetijskega orodja in pridelkov, kot tudi za predstavitev starega kmečkega V Matični knjižnici Kamnik je 22. aprila Kamničanka in nekdanja dolgoletna, priljubljena napovedovalka RTV Slovenija Anica Gladek predstavila svojo prvo pesniško zbirko z naslovom MISLI VASUJEJO. Pester kulturni večer je začela in zaključila direktorica Matične knjižnice Kamnik Breda Podbrežnik Vukmir z besedami: »Njen pesniški izraz je zgoščen in jedrnat, zazrt v človekovo intimo, a hkrati tudi v širše življenjsko obzorje, kar daje pesmim posebno eksistencialno širino. Lirično pesniško govorico prežarjajo optimizem in motivi iz narave, kijih pesnica prenese v svoje bogato doživljanje...» Zanimiv pogovor z avtorico je vodil pravkar upokojeni novinar in publicist RTV Slovenija Matjaž Brojan iz Domžal, dobitnik letošnjega Steletovega priznanja za dolgoletno promocijo kulturne dediščine. Svoje radijske od- je Aničina govorica. Anica zrcalo nastavlja tudi časom, ki doletijo vsakega izmed nas. Tudi jaz sem bil pred dvajsetimi leti počaščen s strokovnimi navodili pravilnega radijskega govora mentorice Anice. Hvala, ker si nas spustila v globino tvojega srca!« Po uradnem delu so se mnogi avtorici želeli zahvaliti in ji čestitati za pogum, saj danes izdati knjigo v samozaložbi ni kar tako. So prividi, so sanje, dokler živiš, veruješ vanje. Potem na pragu črne noči živiš od svečave preteklih dni. Pridejo dnevi, ko vse vzbrsti, pridejo dnevi, ko te več ni. Vmes pa seješ, žanješ, vzcvetaš, ljubiš, obupuješ in se za svoje brste žrtvuješ. S predstavitve pesniškega prvenca MISLI VASUJEJO avtorice Anice Gladek. Z leve: Matic Smolnikar, Breda Podbrežnik-Vukmir, Anica Gladek in Matjaž Brojan. orodja. Andreja Hribovšek in Mih Lindič sta s kmetijo vključena v Motniško turistično pot, katere znamenitost je bil tudi omenjeni kozolec, ki je svojo zgodovinsko dobo končal na silo podrt in razžagan. Tekst: MARINKA MOŠNIK Foto: M.M in M.L. daje je namenil predstavitvam pomembnih kulturnikov iz preteklosti in sedanjosti Kamnika in širše Gorenjske, starim hišam in raznim domačim obrtem. Prisluhnili smo tako značilnemu, prijetnemu glasu Anice Gladek, ko je prebirala svoje pesmi, v katerih razkriva svoje plemenito srce in dušo. Z govorico glasbe pa je nastopil mojster kitare Matic Smolnikar iz Mekinj. Polna dvorana navdušenih poslušalcev se je z bučnimi aplavzi zahvaljevala vsem nastopajočim, predvsem pa Anici Gladek za tako prijeten večer, posvečen poeziji, ki je vzniknila v njenem tretjem življenjskem obdobju. Matjaž Brojan je v izbranih, toplih besedah med drugim dejal: »Anica Gladek - prijateljica, pesnica, je dobršen del svojega ustvarjalnega obdobja posvetila jeziku. Z velikim uspehom je služila jeziku. Anica svoj lep glas namenja nam, z njim je znala, zmogla in smela bogatiti in ohranjati naš lep slovenski jezik. Hvaležni smo ji. Pesniki se ne rojevajo, se naredijo. Tu so dnevi in njihove refleksije, tu Kamničanka Anica Gladek se je rodila 13- maja 1942 v Domžalah. Diplomirala je na Pedagoški akademiji v Ljubljani - smer geo-grafija-zgodovina. Do slovenščine in literature nasploh je imela prav posebno ljubeč odnos. Prve pesmi je napisala v gimnaziji. V svojem tretjem življenjskem obdobju se je vključila v literarni krožek društva Lipa Domžale. S pesnenjem se je predstavila tudi na seniorskih literarnih natečajih, na katerih je prejela prvo nagrado. Pesmi je objavila v zborniku društva Lipa in na radiu. Njena mentorica Zlatka Levstek iz Lipe Domžale je v knjigi zapisala: »Anica Gladek. Dolga leta je njen žametni glas plemenitil besede drugih pesnikov. V pokoju so se med srebrne nitke v laseh pripletle njene lastne. Spr- Lipe so rasle in se bohotile pesmi o času, minevanju, mami, ljubezni ... Tu so zdaj, pred vami, njene prve umetnine, poetične, tople, zanimive.« VERA MEJAČ Galerija Kotlovnice v znamenju kroga in vode Vode Kotlovnice se očitno še ne bodo kmalu umirile, saj jih je tokrat zdramila nova razstava s pomenljivim naslovom »Krog in voda«, skozi katero intuitivno navdahnjen avtor Brane Širca razvija koncept cikličnosti in večnega vračanja enakega. Umetnik, ki je s svojimi slikami in inštalacijami gostoval tako v številnih slovenskih galerijah kot tudi na širšem področju Balkana, je leta 2003 diplomiral na Visoki strokovni šoli za risanje in slikanje v Ljubljani. Čeprav se je v svojih zgodnjih delih spogledoval s kubizmom in pop artizmom, je v kasnejših delih razvil avtentično likovno ekspresijo, ki jo vsakič znova preoblikuje glede na prostorske zmožnosti razstavnega prostora ter aktualne družbeno-filozofske probleme. Ni naključje, da je tokratna razstava doživela otvoritev v času praznovanja svetovnega dneva Zemlje, saj je avtor z njo želel pokazati na kroženje vode v naravi in na ciklično naravo našega bivanja. Razstavni prostor je prežet z modro barvo in natisnjenimi števili, na steni pa se odvija video, ki prikazuje nenehno žuborenje vode. Ženski princip, ki ga predstavlja element vode, in ga v geometriji predstavlja lik kroga, sovpada s postavitvijo dveh objektov - kolutov, katerim dajeta protiutež dve plastiki, ki upodabljata moški lik varuha in v kvadratu zaprtih števil. Simbolika števil, ki se na bolj ali manj direkten način pojavlja v vseh avtorjevih delih, odpira številne horizonte tolmačenja stvarnosti, ki presegajo materialnost in se spuščajo v svet miselnih špekulacij, imaginacij in subtilnih interpretacij vsega obstoječega. Nadvse domiselna in strateška postavitev inštalacij v prostoru izpričuje zgodbo o nujnosti vzdrževanja ravnovesja med moškim in ženskim principom, materialno in duhovno naravo obstoja ter realno in simbolno dimenzijo stvarstva. Pričujoča razstava tako funkcionira na večih nivojih in v njej lahko najdemo tako estetske kot tudi matematično-filozofske in celo etične prvine. Zdi se neverjetno, vendar razstava dokazuje, da lahko skozi tehnike modernizma in postmodernizma znova vstopimo v »mistični« svet starih Grkov, Pitagorejcev, kabalistov in alkimistov ter na novo opredelimo pojme, kot so čas, prostor in materija. Brane Širca skozi rahločutno poetiko, ki se zrcali v obdelavi krhkega, a trpežnega materiala, spregovori o prepletenosti mikrokozmosa in makrokozmosa ter potrjuje misel, da tako kot ne moremo dvakrat stopiti v isto reko, tudi iz iste razstave prihajamo vsakič znova spremenjeni in drugačni. MIŠA GAMS V Termah Snovik zadovoljni z obiskom Če drži nepisano pravilo, da je obisk med prvomajskimi počitnicami dober pokazatelj za poletno turistično sezono, bodo v Snoviku tudi ob koncu letošnje poletne sezone zelo zadovoljni. Kapacitete apartmajskega naselja s štirimi zvezdicami so bile namreč med prvomajskimi počitnicami skorajda v celoti zasedene, gostje so uživali v klasičnih termalnih storitvah ter številnih športnih in zabavnih animacijah, še posebej pa so lahko uživali najmlajši. »Z obiskom med prvomajskimi počitnicami smo zelo zadovoljni. Od domačih gostov so prevladovali primorski in štajerski gostje, od tujcev pa italijanski. Napovedi za poletno sezono so zelo obetavne. Prepričana sem, da so k dobremu obisku pripomogle tudi številne nagrade, ki smo jih prejeli v zadnjem času. Prispevale so k pozicioniranju naših term kot eko term in prepoznavnosti blagovne znamke v strokovni in tudi splošni II. KOŠARKARSKI TURNIR ŠD TUHINJ V nedeljo, 27. aprila, je v organizaciji Športnega društva Tuhinj potekal že drugi košarkarski turnir. Če je bil lanskoletni turnir posvečen ulični košarki, se je na letošnjem turnirju igralo »klasično« košarko. Prav tako je bila letošnja udeležba rekordna. Sodelovalo je kar 54 igralcev iz devetih različnih ekip. Če je bila lansko leto razlika v kakovosti med ekipami precejšnja, je za letošnje leto značilna izredna izenačenost vseh ekip. Prav zato so bile vse tekme v obeh predtekmovalnih skupinah izredno nepredvidljive in zanimive. V skupini A so igrali domačini ŠD Tuhinj, ŠKD Mekinje, Domžale (»Tazadnja ekipa«), Komenda, Sela pri Kamniku 1 (»Keramičarstvo Berlec«), v skupini B pa je sodelovala še ena domača ekipa Cirkuše ter Nevlje-Vrhpolje, Sela pri Kamniku 2 in Srednja vas (»Pinochio bar«). Po odigranih vseh medsebojnih tekmah v predtek- movalnih skupinah sta se v zaključek turnirja uvrstili po dve najboljši ekipi iz vsake skupine. Na koncu je prvo mesto zasedla ekipa Domžal (»Tazadnja ekipa«), ki je imela neustavljiv met za tri točke, drugo mesto je osvojila domača ekipa ŠD Tuhinj, tretje mesto pa ekipa Srednje vasi (»Pinochio bar«). Četrta je bila ekipa Nevlje-Vrhpolje. Celoten turnir je minil v prijetnem vzdušju. Pomembno delo je opravil sodnik Anže, ki je vseskozi vzdrževal red in disciplino na igrišču, tako, da je turnir minil brez nepotrebnih konfliktov ali poškodb. Vsem sodelujočim se v imenu ŠD Tuhinj zahvaljujem za udeležbo, prihodnje leto pa vas znova vabim na turnir. MATEJ TONIN Foto: arhiv terme Snovik javnosti, ki je vse bolj okoljsko odgovorna in izbira turistične destinacije tudi na podlagi teh.kriterijev,« pravi Špela Svetina, vodja prodaje in marketinga v Termah Snovik. Gostje so uživali v dnevnem in nočnem kopanju ter vvellness storitvah, v soboto so se že lahko sončili in kopali tudi zunaj. Na predpraznični večer je pred termami zagorel kres, goste pa je zabaval Toni Tuhinsky. V soboto je zbrane navdušila še vedno atraktivna kamniška iclapa Mali grad. Še posebej zadovoljni so terme zapuščali otroci, ki so na bazenu vsak dan uživali v številnih animacijskih igrah. Na ustvarjalnih delavnicah, palačinka party-ju, pa v igrah brez meja, pri bitki talentov in iskanju zaklada palčka Snovička so jih vseskozi spodbujale in vodile izkušene animatorke. Člani dramskega krožka OŠ Šmartno pod mentorstvom učiteljice Sonje Dobovšek pa so na ploščadi pred termami odigrali predstavo za otroke - Pika Nogavička (na sliki). Ovce in koze so kot ustvarjene za pašnike okrog Kamnika Hribi in doline okrog Kamnika marsikateremu lastniku jemljejo voljo do kmetovanja, saj sta košnja in spravilo krme z bregov prav mukotrpna. Zato je tudi pri nas videti že kar preveč zapuščenih kmetijskih površin, ki so bile še nedolgo nazaj skrbno obdelane in so omogočale preživetje številnim generacijam. Marsikdo se je odločil za lažjo pot skozi življenje, marsikomu pa spoštovanje do domačije in prednikov ne pusti, da bi zemljo sam VARCUJEM pri samu NAKUPUJEM gradnja, obnova in nega doma Akcija velja od 12. 5. do 31. 5. 2008 ,69 EUR/kos po naročilu Plošče Country 40 x 40 x 3,8 cm, svetlo siva, rumena, terrakotta ,89 EUR/m2 v Baumit open sistem, 8cm po naročilu + Baumit NanoporPutz l,5mm K SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje Prodajna mesta: Jarše, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel.: 01/ 729 88 00 Latkova vas, Latkova vas 84, 3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00 Nazarje, Lesarska 26, 3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60 Stranje, Zg. Stranje la, 1242 Stahovica, tel: 01/ 729 62 82 Trbovlje, Nasipi 6a, 1420 Trbovlje, tel.: 03/ 56147 80 WWW.SaiD.SI okrog domačije prerasla grmovje in stara trava. In med slednjimi je veliko takšnih, ki se po temeljitem premisleku odločijo za rejo ovc ali koz. Te živali ne prinašajo samo življenja na opuščeno zemljo, ampak lastnikom pomenijo tudi način življenja. Zaradi svoje velikosti pa se priljubijo tudi otrokom, ki jih prav kmalu lahko dobro obvladajo in pomagajo staršem. Rejci drobnice iz kamniške in sosednjih občin so že pred leti spoznali, da je za večjo gospodarnost pomembna izmenjava izkušenj in skupno reševanje težav, zato so ustanovili društvo rejcev drobnice. Letos so se konec marca sestali že na sedmem rednem občnem zboru in z veseljem sprejeli v svoje vrste še tri nove člane, tako da jih je sedaj že blizu petdeset in sodijo med številčnejša društva v Zvezi društev rejcev drobnice Slovenije, kamor je društvo včlanjeno. Začetne rejske težave je večina članov že rešila, zato je dejavnost usmerjena predvsem v predstavitev pridelkov iz ovčereje in kozjereje. Ker rejci kamniškega društva redijo predvsem mesne pasme, je promocija usmerjena v predstavitev jedi iz mesa drobnice. Najprej je treba začeti pri sebi, zato smo za člane društva v Termah Snovik po občnem zboru pripravili večerjo, ki je bila od predjedi do glavne jedi sestavljena iz ovčetine in jagnjetine. Tudi med rejci je bilo kar nekaj tistih, ki so prvič jedli ovčjo juho, ovčetino v solati in paniran zrezek iz jagnjetine. Prav vsi so bili navdušeni, tudi osebje v termah, in z njimi smo se dogovorili, da bomo v prihodnjih Dekleta iz PGD Sela ciljajo na sam vrh To nedeljo, 18. maja, bo na Ravnah na Koroškem na sporedu državno gasilsko tekmovanje. V kategoriji članic A bodo tuhinjske barve med drugim zastopale gasilke PGD Sela, ki se pod vodstvom mentorja Jureta Berlesa že vneto pripravljajo na pomemben nastop. Na zadnjih treningih so pokazale odlično pripravljenost. »Spodbudni časi v vaji z motorno brizgalno nam vlivajo optimizem pred državnim prvenstvom,«pravi Petra Šuštar iz PGD Sela in hkrati optimistično dodaja, da rezultat ob kančku športne sreče vsekakor ne bo izostal. Vsi navijači ste lepo vabljeni na Koroško, da s spodbujanjem pomagate dekletom s Sel. | , ' ,|V' ■■ v F» I« ..> **' .v■■ >.j»♦- Kamniškim osnovnošolcem so člani društva predstavili rejo drobnice in jim pokazali svoje ovce. mesecih skupaj pripravili nekaj promocijskih dejavnosti, s katerimi bomo Kamničanom in okoličanom predstavili odličnost tega mesa. Res je namreč škoda, da ne izkoristijo prednosti zdrave hrane, ki jo nudi jagnjetina z zelenih pašnikov okrog Kamnika. Člani društva smo prvo med načrtovanimi dejavnostmi že izpeljali: učencem iz osnovne šole Toma Brejca smo predstavili ovce in rejo drobnice. Trije člani društva so na šolskem dvorišču pokazali svoje ovce, ki jih je Dušan Birtič, nekdanji državni prvak v striženju ovc, tudi ostrigel in učencem ob tem povedal, kar jih je zanimalo o reji drobnice. Projektni dan so namreč namenili prav spoznavanju te gospodarske dejavnosti in poleg striženja spoznavali še pasme, pse, ki pomagajo rejcem, sire in jagnjetino ter uporabo volne od pletenja do na novo odkritega polstenja. V spomladanskih in poletnih mesecih vas bomo povabili, da se nam pridružite in poskusite, kar vam priredimo na naših pašnikih. MARJANA CVIRN STOL Podjetje z več kot 100 letno tradicijo izdelovanja sedežnega pohištva vabi k sodelovanju in zaposli nove sodelavce: MIZAR m/ž Kvalificirani ali priučen mizar z ali brez izkušenj TAPETNIK m/ž Kvalificirani tapetnik z ali brez izkušenj DELAVEC V PROIZVODNJI m/ž Pomožna dela v proizvodnji ČISTILKA m/ž ELEKTRIČAR m/ž Vzdrževanje električnih instalacij Pričakujemo pozitiven odnos do dela, ročne spretnosti in natančnost. Nudimo prijetno in sproščeno delovno okolje, stimulativno plačilo. Zaposlimo tudi delavce s statusom invalida. • Prijave kandidatov pričakujemo v 8-ih dneh od objave no spodnji naslov ali na elektronski naslov: zaposlitev@stol.si Več informacij lahko dobite od ponedeljka do petka med 9. in 14. uro na telefonski številki 051 243 243. Stol-IP d.o.o., Korenova cesta 5, 1241 Kamnik 10. srečanje oktetov v Tunjicah polepšal Slovenski oktet POZDRAV MARIJI NA BINK.OŠTNO NEDEIJO S toplim soncem obsijana cerkev Sv. Ane v Tunjicah je bila v nedeljo, 11. maja, še bolj impozantna kot sicer in vanjo se je zgrinjala množica ljudi od blizu in daleč. K temu je pripomogel pomenljiv dogodek DESETO SREČANJE OKTETOV IN MALIH PEVSKIH SKUPIN z naslovom Pozdrav Mariji. Prireditev je za Tunjičane velik praznik, že vsa leta ga organizirata Pevsko društvo Tunjiški oktet in Krajevna skupnost Tunjice. Letos so se na ta, vedno dobro obiskan kulturni dogodek v župnijski cerkvi pripravljali še s posebnim zanosom, saj so sodelovanje med nastopajočimi obljubili tudi pevci Slovenskega okteta kot posebni gostje. Prečudovito prepevanje Slovenskega okteta krasi tudi glas Kamničana Andreja Ropasa, na kar smo Kamničani upravičeno ponosni. IjJjT l& . i : . 1 žalostne dogodke v njihovi prijazni in lepo urejeni fari. Cerkev je zgrajena po vzoru cerkve Sv. Neže v Rimu na pobudo znanega komendskega župnika Petra Pavla Glavarja v letih 1762 in 1766. Vabilu Tunjiškega okteta na to priljubljeno srečanje se vsako leto radi odzovejo številni priznani okteti. Letošnjega, desetega po vrsti, so s čudovitim prepevanjem obogatili: Oktet Pirnat, ki je lani praznoval 50 let uspešnega dela, vodi pa ga Jože Dolinar; Oktet Zagorje je na tej prireditvi nastopil prvič in zelo navdušil zbrano množico, prepevajo pa že 30 let. Prevzele so nas tudi pesmi Šenturškega oktetaj ki ga vodi organist in pevec Brane Jagodic s Senturške gore. Pravi čudež je, da tako mala fara lahko sestavi oktet. Čeprav prepevajo šele četrto leto, so s Šenturško in ' Zgodnja danica navdušili slehernega poslušalca. Kranjski kvintet je stalni gost teh koncertov v Tunjicah in vidi se, da tudi tu radi prepevajo. Pravkar so obeležili 15-letnico uspešnega delovanja. Slovesno prireditev v akustični cerkvi, obdani s cvetjem, so s prepevanjem Marijinih pesmi: V Marijinem vrtu cveto in dobro znano Marija skoz življenje pričeli domači pevci Tunjiškega okteta pod vodstvom domačinke prof. Olge Stele. Prizadevni pevci se že 23. leto redno zbirajo na vajah in se udeležujejo raznih prireditev v Tunjicah in okolici. Od ustanovitve jih je nekaj let vodila sedanja zborovodkinja, vmes pa vrsto let prof. Ana Stele, poročena Smrtnik. Slovesnost so kot posebni gostje zaokrožili pevci Slovenskega okteta, ki so poželi -4 Oktet bratov Pirnat je lani praznoval 50 let delovanja. Od leta 2004 je njihov umetniški vodja Primož Leskovec. Vzgojili so svojo mlado generacijo pevcev Kvintet Pirnat. Povezovalka programa domačinka Cecilija Plevel je podajala lepe misli z veliko spoštljivostjo do nastopajočih, obiskovalcev, do Marijinega meseca maja in do binkoštnega praznika. Hvaležno in ponosno je govorila tudi o tunjiškem župniku Pavletu Juhantu in tunjiški cerkvi Sv. Ane, ki z razglednega hribčka daleč naokoli dominira s svojo kupolo, dvema zvonikoma, iz katerih se daleč naokoli razlega zvonjenje in oznanja ljudem vesele, pa tudi Šenturški oktet pod vodstvom organista in predanega pevca Braneta Jagodica. Njihovi interpretaciji pesmi Janeza Močnika - Senturška smo še posebej pozorno prisluhnili. Ples na konicah prstov Prijeten program plesa in baleta so na odru Doma kulture Kamnik 22. aprila izvajali učenci Glasbene šole Kamnik pod vodstvom koreografinje Ane Trojnar in Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana (na fotografiji). VERA MEJAČ Tunjiški oktet uspešno prepeva triindvajseto leto. Zadnji dve leti ga ponovno vodi prof. Olga Stele, v vmesnem obdobju gaje več let vodila prof. Ana Smrtnik Stele. največ navdušenja in hvaležnega aplavdiranja, tako da se je njihov širši program spremenil kar v mini koncert. Prošnjo njihovega prijatelja in gorečega ljubitelja njihovega prepevanja župnika Pavleta iz Tunjic so uslišali in mu za 50. rojstni dan podarili ubrano zapete Večerni zvon, Mojcej in Koroške ljudske. Pravijo, da v akustični tunjiški cerkvi zelo radi prepevajo, saj so tu posneli zadnji dve zgoščenki. SLOVENSKI OKTET je nastal na pobudo slovenskih izseljencev v ZDA, ki so želeli svojo slovensko zavest v tujem kraju utrditi in oplemenititi z domačo pesmijo iz rodnega kraja. Komisija Ministrstva za kulturo je v sodelovanju s Slovensko izseljensko matico 27.9.1951 na avdiciji po odpeti ljudski pesmi - Pri farni cerkvici - po- trdila zasedbo: Janez Lipušček in Gašper Dermota, Marij Kogoj in Božo Grošelj, Roman Petrovčič in Tone Kozlevčar ter Tone Petrovčič in Artur Šulc. Njihov prvi umetniški vodja je bil Janez Bole. V svojem več kot petdesetletnem poslanstvu je Slovenski oktet slovensko pevsko kulturo dvignil na najvišjo raven in jo z ljubeznijo in predanostjo ponesel na vseh pet celin sveta. Imel je več kot pet tisoč samostojnih koncertov, posnel zavidljivo število gramofonskih in laserskih plošč ter kar nekaj televizijskih oddaj in filmov. Leta 1957je prejel Prešernovo nagrado, leta 1964 nagrado Prešernovega sklada, leta 1966 Red zaslug za narod, leta 1996 pa Zlati častni znak svobode Republike Slovenije. Najnovejša zasedba Slovenskega okteta nadaljuje žlahtno tradicijo in si prizadeva ohraniti visoko kakovost petja in veliko priljubljenost med širokimi ljudskimi množicami. Nova pot Slovenskega okteta se je začela s pomembno prenovo ansambla leta 1996, ko seje oktet tudi pravno ustanovil kot Kulturno društvo Slovenski oktet. Čudovit koncert so zaključile čestitke pevcem in poslušalcem predsednika sveta KS Tunjice Valentina Zabavnika, ki se je še posebej zahvalil župniku Pavletu Juhantu za sodelovanje in posluh za bogata kulturna dogajanja v domači cerkvi. Kot ponavadi pa je domači župnik s svojo hudomušnostjo zaključil prijeten dogodek. Besedilo in foto: VERA MEJAČ DRUŠTVO LJUBITELJEV HARMONIKE GODIČ Ko raztegnemo meh harmonike je veselo ... Društvo ljubiteljev harmonike Godič je društvo, kjer je doma dobra volja in veselje do glasbe. Začetki društva segajo v leto 2000, ko so se fantje občasno srečevali v gostilni Rušov'c v Godiču. Ob domačem in preprostem vzdušju se je občasno oglasila tudi kakšna harmonika in to je bil navdih za ustanovitev društva. Glas o tem se je širil in pridruževali so se nam novi in novi člani z veseljem do glasbe. Danes društvo sestavlja 16 aktivnih članov, med njimi tudi tri dekleta, ki igramo harmoniko, in še nekaj takih, ki nas podpirajo ter se z veseljem družijo z nami. Zanimivost društva je, da se lahko v društvo včlani vsak, ki ga to veseli. Ni starostnih omejitev in ni omejitev, kako kdo igra harmoniko, najsi bo samouk ali šolan harmonikar. Včlanijo se lahko tudi tisti, ki imajo samo radi to glasbo (od tod ime). Harmonikarji igramo na CFB harmonike, zato je priporočljivo, da imajo tisti, ki se nam hočejo Leto 2007 je bilo za nas razgibano, saj smo imeli kar nekaj pomembnih nastopov, kjer smo se lahko predstavili: Polka majolka v Sevnici, oddaja Prvi na vasi, nastopi v Avstriji, prvo srečanje harmonikarskih društev ter harmonikarskih skupin, ki jo je organizirala TZ Dolenjske in Bele krajine. Naša največja želja je, da bi še letos pripravili prvi samostojni koncert z gosti, priprave na ta dogodek so že v teku. Veseli smo povabil na različne SALON POHIŠTV Kranjska 3a, Kamnik tel.: 01/831 04 81, Kamnik 051/399 577 dabor .s,.. : ■ ' *' Velika izbira posteljnega perila vseh dimenzij lastne proizvodnje po ugodnih cenah! - prešita odeja, dim. 135 x 195 cm, bela, za samo 13,90 EUR - vzglavniki - posteljne garniture - platno, krep in saten - jogi rjuhe - blazine za stole, ležalnike .. . v jogi’ Jogiji MEBlX) -'-JMSnje za spanje po priporočeni tovarniški ceni! Brezplačna dostava do SO km. pridružiti, takšno uglasitev harmonike. Z druženjem si pomagamo in tako izpopolnjujemo svoje znanje. Rezultat tega je viden na nastopih, že kar nekaj jih imamo za seboj. Vadimo enkrat tedensko v Homcu pri Viktorju Bregarju. Popestritev prinaša ritem kitara, ki jo igra Jože Podgornik, in bariton, ki ga igra naš novi predsednik Zdravko Umek, včasih pa poprime na bas kitari tudi strokovni vodja društva Bernarda Zalaznik. Nastopamo na dobrodelnih koncertih, na raznih prireditvah, kot so rojstni dnevi, pikniki, srečanja harmonikarjev in na porokah. prireditve in koncerte širom Slovenije in tudi zunaj. Imamo svojo spletno stran www.dlh-godic. com, kjer nas lahko poslušate, si ogledate slike in video posnetke naših nastopov ter nas tako še bolj spoznate. Dobrodošel je vpis v knjigo gostov, kjer lahko oddate pohvale, kritike, vprašanja... Na naši strani je tudi povezava na frajtonerca forum, kjer se izmenjujejo mnenja. Zahvaljujemo se Cirilu Spruku in Simonu Cerarju, ki sta nam za začetek pomagala posneti nekaj skladb, urejevalcu spletne strani Robiju Dukiču in seveda našim donatorjem. BERNARDA ZALAZNIK Moj blog: Za vse je koristno, če se delavci počutijo dobro V mesecu maju smo praznovali Praznik dela, ki ga po svetu, vključno v Sloveniji, praznujemo od leta 1890 naprej, ko so predstavniki delavskih strank na zasedanju druge internacionale 20. junija 1889 sprejeli sklep o 1. maju kot Prazniku dela. K temu, da je bil izbran 1. maj, so prispevali dogodki v Chicagu, kjer se je 1. maja 1886 začela vsesplošna stavka delavcev za osemurni delavnik. Od leta 1948 pa je ta dan tudi v Sloveniji uzakonjen tudi kot državni praznik. Po 122-ih letih imamo osemurni delavnik, porodniški in letni dopust, odmor za malico, plačano bolniško, pravice za primer brezposelnosti ipd.. Lahko bi rekel, da je delavski boj v obliki, kot smo ga poznali, končan, a začenja se novo obdobje, ki nam ga je prinesel nov politični sistem in globalizacija. Včasih dobim občutek, da je v tem potrošniškem svetu postal tudi delavec le po-trošno blago, preko katerega novodobni kapitalisti brez kapitala prevzemajo podjetja in povečujejo dobiček. Ravno ta brezbrižnost dela kapitala nas je pripeljala do tega, da obstaja tendenca po ukinitvi nekaterih že pridobljenih pravic z obrazložitvijo, da je strošek dela previsok. Ni še dolgo nazaj, ko so se pojavile zahteve po lažjem odpuščanju, ukinitvi odpravnin, regresov, plačane prehrane, potnih stroškov in dodatka na delovno dobo, znižanju nadomestil za bolniško, uvedbo enotne davčne stopnje ipd.. Se vračamo 122 let v preteklost? Reforme so potrebne, a ne na račun zmanjšanja socialne varnosti oziroma povečevanja socialnih razlik, ampak takšne, kjer bo vsakdo prispeval relativno glede na svojo ekonomsko moč, pri tem pa bo davčna reforma usmerjena v razbremenitev celotnega gospodarstva. Reforme ne morejo uspeti kot prisila parlamentarne večine nad manjšino, ampak lahko uspejo samo preko resnega in spoštljivega partnerskega dialoga, v katerem sodelujejo vsi in se točno ve za vzroke in cilje reform. V nasprotnem nas reforme samo še bolj odmikajo od solidarnosti in spodbujajo potrošniško družbo. Spomnim se intervjuja z upokojenim direktorjem podjetja, ki je letos prejelo nagrado Zlata nit kot najboljši delodajalec med velikimi podjetji po mnenju delavcev. Povedal je, da je samo zadovoljen delavec lahko uspešen delavec in zato v podjetju naredijo vse, da delavci čutijo zadovoljstvo in pripadnost podjetju. Tako se zlahka dosežejo tudi dobri rezultati, ki so jih deležni vsi zaposleni. Takih podjetij je v Sloveniji kar nekaj, so pa tudi podjetja, ki jih zadovoljstvo zaposlenih sploh ne zanima. Zadovoljstvo zaposlenih se ne odraža samo z delovnim okoljem, motivacijo, avtonomijo pri delu, spoštljivim odnosom ter možnostjo nagrajevanja za dobre rezultate, ampak tudi preko socialne zaščite, ki jo poleg dela nudi država. Mlada in srednja generacija, na kateri leži največje breme razvoja družbe, danes ne vesta kaj bo čez nekaj let, kako si bosta lahko privoščili stanovanje, prosto mesto v vrtcu, kakovostno šolanje svojih otrok, zdravstvene storitve, pokojnino... Ne čutita zagotovila, da bo država preko fiskalne in socialne politike dosegla, da brezposelni delavec ne bo ostal »zunaj« več kot 6 mesecev in se mu v tem času ne bo potrebno bati za preživetje. Vse našteto vpliva na občutek varnosti, ki jo zaposlenemu nudita delodajalec in država. Delodajalci morajo v zaposlenih prepoznati sodelavca, s katerim imajo kot skupen cilj dobro poslovanje podjetja in od katerega imajo vsi nekaj, država pa mora tak odnos spodbujati in v njem prepoznati priložnost za dvig družbene blaginje. Obenem pa vzpostaviti tak sistem, v katerem bodo javne dobrine dostopne vsem pod enakimi pogoji. Zato mora biti skupen cilj delodajalcev, sindikatov in vlade vzpostavitev takega trga dela, v katerem se bomo počutili vsi dobro. Več na www.brane-qolubovic.com Brane Golubovič Občine bodo dobile več sredstev! Bomo znali izkoristiti priložnost? Vlada Republike Slovenije je pred kratkim pripravila spremembo zakona o financiranju občin. Spremembe zakona predvidevajo: več sredstev za občine, poseben solidarnostni sklad in na novo urejen način zadolževanja občin. Nov predlog zakona, ki bo v Državnem zboru predvidoma sprejet maja 2008, bo občinam zagotovil večjo fleksibilnost pri finančnem poslovanju in olajšal pridobivanje evropskih sredstev. Bo občina Kamnik znala izkoristiti ponujeno priložnost? Ko je trenutna vlada leta 2004 prevzela svoje dolžnosti, je država občinam za delovanje odstopila 35% zbrane dohodnine, ta delež se je v treh letih zelo povečal, tako da danes za potrebe delovanja občin država namenja že 54% zbrane dohodnine. Na predlog ministrstva za finance bodo slovenske občine z novim zakonom o financiranju občin tokrat že tretjič po letu 2004 deležne povečanja sredstev, namenjenih njihovemu delovanju in izvajanju nalog. Občina Kamnik bo pri tokratnem povečanju letno dobila okrog 140.000 € več sredstev za delovanje kot jih dobi danes. Novi predlog zakona o financiranju občin ima tudi izjemno solidarnostno noto. Od 54% zbrane dohodnine je 70% sredstev namenjenih direktno občinam, 30% sredstev pa gre v poseben solidarnostni sklad, iz katerega bodo financirani manj razviti deli Slovenije. Pri dodeljevanju sredstev iz solidarnostnega sklada se upošteva stopnja razvitosti posamezne občine, tako da manj razvite občine dobijo več, bolj razvite občine pa manj. Ena izmed pomembnejših sprememb v novem predlogu je tudi način zadolževanja. Do sedaj so se občine lahko zadolževale v višini, ki ne presega 20% občinskega proračuna. Občina Kamnik je imela v letu 2008 nekaj več kot 20 milijonov € velik proračun, kar pomeni, da bi se po sedaj veljavni zakonodaji lahko zadolžila za približno 4 milijone €. Novi predlog zakona pa določa, da odplačilo občinskega dolga (glavnica + obresti) v posameznem letu ne sme presegati 6% letnega proračuna občine. Ta sistem omogoča, da se na daljše časovno obdobje občine lahko za realizacijo nujno potrebnih investicij zadolžijo tudi za precej visoke zneske, vendar 6% omejitev odplačevanje dolga na posamezno proračunsko leto zagotavlja sistem vzdržnega zadolževanja, kar pomeni, da občinski dolg v posameznem proračunskem letu ne hromi rednega delovanja občine. Za občino Kamnik je zagotovo najpomembnejša uvedba likvidnostnega kredita, s katerim lahko občine premostijo trenutne likvidnostne težave. Ta možnost je izredno pomembna pri številnih razpisih za evropska sredstva. Pri večini evropskih razpisov občina v primeru odobritve sredstev le te dobi po že končani investiciji, investicijo pa je potrebno ponavadi plačati že pred prilivom evropskih sredstev. Likvidnostni kredit rešuje finančne težave občin v vmesnem obdobju od končane investicije do priliva evropskih sredstev. Sprememba zakona o financiranju občin je še ena izmed državnih spodbud, da bo občina Kamnik bolj poskušala koristiti evropska sredstva. Prav tako pa se župan Smolnikar ne bo mogel izgovarjati na pomanjkanja denarja pri investicijah, kajti novi predlog zakona mu bo omogočil, da bo naredil dolgoročen in večleten načrt financiranja kamniških razvojnih investicij. MATEJ TONIN Proračun občine Kamnik Prepričan sem, da je tema, o kateri mislim danes razpravljati, zelo zanimiva. Gre namreč za to, kako se troši naš, davkoplačevalski denar. Mnenja sem, da se vsi Slovenci močno premalo zavedamo, da moramo za to, kar plačamo cesarju, tudi nekaj dobiti. Ali smo s tem zadovoljni je seveda vprašanje, na katerega imamo možnost odgovoriti vsake štiri leta, ko obkrožimo številko na volilnem lističu. Ko se sam še nisem aktivno udeleževal v politiki, nisem niti približno vedel, kako je občinski proračun sestavljen. Zato menim, da moram danes, ko mi je stanje občinskih financ veliko bolj poznano, zadevo razložiti na čim bolj poljuden način. Celotni občinski proračun je namreč knjiga, debela več sto strani. Začnimo najprej s prihodki. Glavni in največji vir občinskih prihodkov je denar, ki ga dobimo s strani države. To je neke vrste glavarina, ki znaša 480 evrov letno na vsakega prebivalce občine Kamnik. Naslednji velik prihodek je nadomestilo za stavbno zemljišče, ki je v celoti domena vsake občine. Omeniti moram še komunalni prispevek, ki pa sam po sebi ne prinaša nič, saj so za približno isto vrednost ponavadi pripravljeni že tudi izdatki, ki jih je občina dolžna pokriti. Obstaja še cela kopica manjših prihodkovnih postavk, ki pa so zneskovno neprimerno manjše od zgoraj naštetih. Druga stran, ki nas seveda zelo zanima pa so izdatki. Glavni izdatek v vsaki slovenski občini so otroški vrtci. Občina Kamnik subvencionira 280 eur/mesec za vsakega otroka. To je seveda povprečje. Tu so potem še osnovne šole, za katere je občina dolžna poskrbeti v celoti, razen plač učiteljev. Vse našteto so izdatki, ki jih občina MORA plačevati. Za tem pridejo na vrsto dejavnosti, za katere ni obvezno, da jih občina plačuje, je pa povsem jasno, da bo del denarja namenila tudi športu, kulturi, pluženju cest, vzdrževanju cest,... Na koncu pa nam ostane nek manjši del, ki je v resnici namenjen za nove investicije. Tega denarja je dobre 4 milijone evrov na leto. Na Občinskem svetu se zatakne ravno pri tej postavki, saj imamo različne stranke in liste različne poglede na to, kako ta denar najbolje investirati. Moje osebno mnenje je, da imajo svetniki pozicije prevelike želje in zato je ponavadi ta denar zelo razdrobljen, ali pa je namenjen za projekte, ki v danem trenutku niso najbolj pomembni (povezovalka med Metuljčkom in obvoznico). Poseben problem je tudi vtem, da se občina občasno »pozabi« prijaviti na ustrezna ministrstva, ki bi naše projekte finančno podprla. Tak primer je gradnja vrtca na Perovem, ko občina ni dobila 250.000 eur državnih sredstev, ker se pač ni prijavila na ustrezen razpis. Poudariti velja, da je sedanja vlada dala občinam na razpolago več denarja. Tako se je priliv iz države v naši občini povečal za približno 15%. Tako povečanje ni bila doslej sposobna izpeljati še nobena dosedanja vlada, odkar je Slovenija stopila po poti samostojnosti. Ali se bo to povečanje poznalo na kakšnem projektu več, bomo še videli. Mnenja sem, da ne, saj celotna županova koalicija stalno govori samo o tem, kako bi morali dobiti več in več denarja,od države. Če sedaj seštejemo glavne predvolilne obljube g. župana, pridemo do čudnih številk: Nov štadion 4 mio. Povezovalka 5 mio. Kamniški osnovni šoli 25 mio. Ljubljanska cesta 1 mio. Cesta v Zdravilni gaj 0,5 mio. Asfaltiranje vseh lokalnih cest, razširitev vrtca v Tuhinju, izdelava novih otroških igrišč po celi občini, izgradnja telovadnice in dograditev šole v Mekinjah, rešitev problema z glasbeno šolo, izgradnja parkirne hiše, začetek del na zahodni obvoznici, obrtna cona, razširitev doma upokojencev,.... Glede na dejstvo, da je za te namene v štirih letih na voljo le kakih 18 milijonov evrov, se mi poraja vprašanje, ali so bile predvolilne županove obljube navadna demagogija, ali je mislil, da bo denar dobil od kje drugje. Sicer je g. župan član slovenske delegacije pri EU, pa s tega mesta še ni prišlo nič resnega denarja. Upam, da bomo na naslednjih volitvah znali ločiti realne in nerealne obljube in da bomo izbrali prave ljudi za vodenje tako države kot občine. Robert Kokotec, SDS Kamnik Moj pogled Dragi Kamničani! Po besedah župana, g. Smolnikarja, sem »mlada Kamničanka«, ker je te dni minilo šele eno leto, odkar sem se preselila v mesto, ki me je takoj očaralo. Mlada po »stažu«, mlada tudi po svoji neizkušenosti, saj si naivno predstavljam, da bi se problemi mesta rešili, če bi se ljudje zares srečali in se pogovorili... Poskušam živeti s srcem, zato mi ni bilo težko spoznati nekaj »starih« Kamničanov, s katerimi se rada srečam na ulici, v trgovini, v parku, rečemo dve, tri besede, zaželimo si lep dan... Žal na nekatera vprašanja dobim le vedno iste odgovore, da tako kot je, pač je, da se ne da ničesar spremeniti... in konec. Z zanimanjem preberem časopis »Kamniški občan«, da izvem, kakšni problemi tarejo mesto, predvsem pa zato, da izvem, ali se v mestu dogaja kaj takega, kar bi me zanimalo, razveselilo, obogatilo moje življenje. Tako sem v »Kamniškem občanu« prebrala, da bo organiziran županov ples, s katerim bo praznovanje občinskega praznika bogatejše za novo prireditev. Članek sem razumela kot vabilo, da lahko obogatim svoj sobotni večer. Prireditev je dobrodelna, torej bom naredila še eno dobro delo, ples ne bo elitni dogodek, torej bom v svoji omari prav gotovo našla kaj primernega za ples, spoznala še kakega »starega« Kamničana, morda celo zaplesala... Ko sem prišla k blagajni, je minilo le nekaj sekund, ki pa so se razvlekle v neskončnost, ko sem stala tam in začutila, da nekaj ni, kot bi moralo biti. Prijazno so mi razložili, da je prireditev samo za povabljene, jaz pa sem se sklicevala na informacijo, ki sem jo našla v časopisu, češ da iz prebranega nisem mogla vedeti, da so bila poslana vabila... Očitno sem bila videti razočarana, pa so mi našli prostor pri mizi, ki še ni bila polno zasedena. Ko so mi povedali, kolikšna je vstopnina, pa sem bila videti ne samo razočarana, temveč tudi obupana, saj nisem ena izmed tistih, ki bi si mirne duše lahko privoščili večerjo in kulturni program za tolikšno ceno. Malo smo zbarantali, rekla sem, da nikakor ne potrebujem večerje, vsekakor se nisem hotela odločiti, da se obrnem in grem domov... Prijazno so mi ponudili, da lahko prispevam za vstopnino po svoji presoji, tako da sem se, zadovoljna, usedla za mizo in uživala v programu. Žal sem opazila, da elegantne večerne obleke in kravate še ne zagotavljajo omikanega obnašanja. Čeprav nisem vajena, sem odkorakala k sosednji mizi in prosila nesramno glasne goste, naj se pogovarjajo tišje, da bi lahko ostali slišali nastopajoče... Sicer pa nisem poznala nikogar in tudi plesala nisem... Naslednji dan, bila je nedelja, sem odšla na Glavni trg, kjer je bila vsakoletna prireditev »Pozdrav pomladi«.Glasba, petje, recitacije in nastop folklorne skupine so nam obogatili nedeljsko popoldne, videla sem nekaj znanih obrazov, po zaključku pristopila k nastopajočim in še z njimi podelila par besed. Bilo je lepo, bilo je prijetno. Po dveh organizacijsko in vsebinsko tako različnih prireditvah si ne morem kaj, da si ne bi zasta- vila nekaj vprašanj, ki mi ne dajo miru... O prvi prireditvi berem v časopisu, kjer je lepo pisalo, kje in kdaj se bo dogajala, potem pa ugotovim, da ni bila namenjena široki množici občanov ob njihovem prazniku, o drugi pa ne duha ne sluha v časopisu, ne najdem je niti na seznamu prireditev. Na prvi prireditvi nas je slavnostno nagovoril sam župan, na drugi ni bilo nikogar, ki bi v imenu mesta pozdravil prisotne in se zahvalil nastopajočim, ki so nam le z dobro voljo pripravili lep kulturni program, v mojih očeh enako pomembno obogatitev občinskega praznika. Kako to, da na tako prireditev ni prišel kak bolj ali manj pomemben občinski mož in spregovoril par besed? Kako to, da ni bilo poskrbljeno za primerno ozvočenje? Nastopajoči so sami prinesli pijačo in jedačo za skromno pogostitev njih samih in še koga, ki se jim je pridružil v sproščenem klepetu in tako izrazil čestitke in zahvalo za nastop... Kako je mogoče, da zasledim v časopisu obvestilo o slavnostnem obrezovanju 400 let stare vinske trte, kot da je to ne vem kakšen pomemben dogodek, na katerem se je zbralo samo nekaj med seboj poznanih mož, ki so počastili dogajanje s kozarcem rdečega, nikomur pa ni prišlo na misel, da bi pozimi na račun mesta postavil ptičjo hišico, niti ne vidim nikogar, ki bi redno skrbel za čistočo parka, ki naj bi bil, po imenu sodeč, pomemben okras zelenega, prijaznega mesta? Mali ljudje živimo od malih stvari. Ko se je moja prijateljica na Švedskem preselila v neko malo mestece, je dobila pismo z občine, v katerem soji izrazili dobrodošlico in ji posredovali nekaj informacij, da bi ji bilo bivanje čimbolj prijetno. Jaz sem dobila le dve položnici za napačno parkiranje, ker je ta problem po praksi prebivalcev in mestnih redarjev urejen tako, po zakonu pa drugače... Pač. Ljudje vidimo marsikaj, kar bi se lahko spremenilo, izboljšalo. Tudi jaz sem z lahkoto stresla kar nekaj grenkih v obliki pouličnega nerganja in resigniranega ugotavljanja, da tako pač je, dokler mi niso rekli, zakaj vsega tega ne zapišem... Stlačiti zgodbo v 60 vrstic, v upanju, da bo komu v vzpodbudo, pa ni mačji kašelj... Barbara Berden Skula ALI JE AS MKK SPET NA ZAČETKU? V lanskem letu smo zapisali, da se vrnitev odvzetega premoženja agrarne skupnosti Meščanska korporacija Kamnik bliža koncu. Vendar je bil ta optimizem prezgoden. Državno pravobranilstvo in Občina Kamnik se na vso moč trudita, da se storjene krivice ne bi popravile in da se ne bi vrnilo tisto, kar je bilo odvzeto. Res je, da je bilo do sedaj premoženje z upravnimi odločbami že vsaj trikrat vrnjeno, vendar zaradi pritožb te odločbe niso postale pravnomočne in je sedaj zadeva na Upravnem sodišču. Zelo verjetno pa je, da bo šla zadeva še na Vrhovno sodišče in nato na Ustavno in, če ne bo spoštovan . osnovni duh in namen zakona, še naprej na Evropsko sodišče za človekove pravice. Več o tem bo povedano na redni letni skupščini AS MKK, ki bo v četrtek, 22. maja, v dvorani nad kavarno z začetkom ob 17.00. B. Pollak Koga motijo drevesa? Drevesa nam koristijo na več načinov. Kot vemo, so drevesa veliki »pridelovalci« kisika in neutrudni »odjemalci« toplogrednega plina ogljikovega dioksida, kar je danes še posebej pomembno, saj smo zaradi globalnega segrevanja ozračja vse bolj ogroženi. Poleg tega nam drevesa v vročih poletnih dneh dajejo prijetno senco in polepšajo okolico, predvsem v gosto naseljenih in pozidanih območjih, kakršno je na primer blokovsko naselje na Duplici. Zato je povsem nerazumljivo, zakaj se je nekdo tako temeljito »spravil« na dupliška drevesa, še posebej na tista okoli blokov na Groharjevi ulici. V zadnjem obdobju so nekoč čudoviti javorji po vsakoletnem obrezovanju postali kot nekakšni »leseni štrclji« z nekaj zveriženimi vejami. Zakaj? Očitno nekdo ne razume, da se vsakoletno obrezuje samo sadno drevje, ostalo pa samo, če se sušijo veje ali če le-te koga zares motijo. A'obstaja še druga razlaga in ta je mnogo bolj verjetna. Lahko ima nekdo pri tem ekonomsko »računico«. Recimo, ko se naroči obrezovanje dreves, obrezovalec oziroma podjetje pri tem dobro zasluži in prav mogoče je, da ima od tega kaj tudi naročnik. Račun pa na koncu itak poravnamo prebivalci blokov, ki z obupno nestrokovnim obrezovanjem večinoma sploh nismo zadovoljni - in mimogrede, se obrezuje drevje, ki že zeleni, kot se to dogaja na Groharjevi? Verjetno ne bomo nikoli vedeli, če je to res, a ta razlaga se zdi še najbolj verjetna, saj se zgodba, kljub sklepom stanovalcev in telefonskim intervencijam, vsako leto ponavlja. Če pa to ne drži, naj upravljalec, odgovoren za urejanje okolice (v tem primeru podjetje Upravnik) navede prave razloge za vsakoletno obrezovanje oziroma uničevanje dreves. Da se nekega dne drevesa preprosto ne bodo - posušila. Bomo to res dopustili, bo spet enkrat zmagala logika pohlepa in dobička? Rok Kralj, Kamnik Že to jesen brezplačen vrtec za drugega otroka Zamolčane resnice o najemu Kavarne Veronike Eden izmed poglavitnih ciljev Zakona o vrtcih je doseči 90% vključenost otrok drugega starostnega obdobja v okvir predšolske vzgoje. Iz sklepov Evropskega sveta iz marca 2002 izhaja, da naj bi članice Evropske unije do leta 2010 dosegle 33% vključenost otrok, mlajših od treh let, in 90% vključenost otrok, starih od treh let do vstopa v šolo. Podatki vključenosti otrok v naše vrtce kažejo, da je delež vključenih otrok v prvem starostnem obdobju 38,5%, kar pomeni, da smo nad navedenim ciljem Evropske unije. Delež vključenosti otrok iz drugega starostnega obdobja pa znaša dobrih 80%, kar pomeni, da za navedenim ciljem še zaostajamo. . Zakon o vrtcih za dosego tega cilja predvideva, da se poleg ponudbe s strani vrtcev vzpostavijo tudi druge oblike predšolske vzgoje, ki so že sedaj bile možne pa morda v praksi niso zaživele oziroma nekatere niso zaživele. Pri tem gre za zasebne vzgojitelje, vzgojno-varstvene družine in varuha predšolskih otrok. Predlog novele vsebuje določbe, s katerimi se želi doseči tudi stabilnejše in transparentnejše financiranje vrtcev. Ta predvideva, da občina vrtec financira v skladu s sprejeto ceno programa, ki jo pripravi ob sprejemanju finančnega načrta vrtca in ob sprejemanju občinskega proračuna. Za pokritje stroškov za otroke, ki bi bili plačila oproščeni, se bodo sredstva vrtcem zagotovila iz državnega proračuna. Iz občinskega proračuna pa se bo še naprej, kot do sedaj, zagotavljala razlika med plačilom staršev in ceno programa, v katerega je otrok vključen. Novi zakon uvaja enotni model financiranja vrtcev, s katerim se bo omogočila uravnotežena in utemeljena poraba javnih sredstev, tako iz občinskega, kot iz državnega proračuna. Iz državnega proračuna se bo zagotavljalo sofinanciranje plačil za drugega in nadaljnje otroke iz družine, ki so istočasno vključeni v vrtec. Občina bo, kot ustanoviteljica, realizacijo izdatkov vrtca nadzirala s preverjanjem rednih mesečnih poročil o realizaciji cene po posameznih elementih. Za ureditev razmerja med obči- no in vrtcem se vnaša obvezno sklenitev medsebojne pogodbe o financiranju. S tem se bo lahko v praksi zagotovilo preglednejše financiranje vrtcev, kot javnih zavodov, kjer se bodo lahko sedanje razlike med cenami programov bistveno zmanjšale in bodo plačila staršev za vrtec postala med seboj primerljiva in za starše tudi bolj sprejemljiva. Zakon vključuje tudi rešitev, katere namen je razbremenitev družin, ki imajo v vrtcu istočasno vključenega več kot enega otroka, s plačili za vrtec tako, da država prevzame del plačila staršev za vse mlajše otroke, ki so vključeni v vrtec. Postopno se uvajajo še nekatere druge novosti. S tem bo zagotovljena večja vključenost otrok drugega starostnega obdobja v vrtce oziroma predšolsko vzgojo, kar je eden izmed ciljev zakona. Z vidika socialne in družinske politike pa rešitev pomeni bistveno razbremenitev staršev, ki jim izdatek za vrtec gotovo pomeni velik izdatek v družinskem proračunu. Rudi Veršnik, poslanec SDS v DZ Zaradi neresnic oziroma zamolčanih resnic v članku Občine Kamnik »Resnice in neresnice o najemu Kavarne Veronike« podajam odgovor na omenjeni članek. Najprej o objavljenih slikah v občinskem članku, ki prikazujeta posledice zamakanja Kavarne. S slikami je želel župan že na seji Občinskega sveta prevaliti svojo krivdo za slabo gospodarjenje s Kavarno name. Župana sem sam že dalj časa opozarjal na problematiko zamakanja, vendar mi je privoščljivo dejal: »Kar naj ti inšpekcija zapre Kavarno!«. Kot najemnik Kavarne namreč nisem mogel brez odobritve lastnika, to ie občine, posegati v reševanje problema zamakanja Kavarne. V pogodbi je bilo namreč navedeno, da brez dovoljenja lastnika ne smem sam ničesar popravljati. Tisto, na kar pa sem v Kavarni lahko vplival, prikazujeta sliki spodaj, posneti tik pred zaprtjem Kavarne. Prijetnega ambienta v Kavarni, s kotičkom za klavir, se občani in občanke gotovo še spominjajo. Kavarno sem prevzel v najem pred 20-imi leti, ko je bila v povsem razsutem stanju. Jasno mi je bilo, da bodo za njeno sanacijo po trebni veliki vložki. Prav to je bil tudi razlog, da takrat drugih, ki bi jo želeli sanirati, ni bilo. V Kavarno sem vložil veliko svojih sredstev in ni mi žal. Svojim someščanom in someščankam sem uspel 20 let nuditi dobre gostinske usluge. Pričaral sem jim okolje stare mestne Kavarne in marsikomu sem prav s Z izleta Evropskega foruma Socialnih demokratov Po poteh soške fronte Soči Krasna si, bistra hči planin, brdka vprirodni si lepoti, ko ti prozornih globočin nevihte temne srd ne moti -krasna si, hči planin! (Simon Gregorčič) Kljub slabi napovedi vremena se nas je sredi aprila zbrala lepa skupina skupaj z mag. Julijano Bizjak-Mlakar, predsednico kamniških in komendskih socialnih demokratov, ki smo želeli izvedeti več o soški fronti. Izlet je organiziral Evropski forum OO SD Kamnik - Komenda, vodil pa ga je izvrsten poznavalec bitk 1. svetovne vojne mag. Venčeslav Perko. Iz Kamnika smo se z avtobusom odpeljali najprej na ogled zapore Predel in stare Predelske trdnjave. V letih 1897/1900, koso gradili zgornjo trdnjavo na Predelu, so souporabljali »Prašnikarjev« cement iz Kamnika. Izlet smo nadaljevali do Loga pod Mangartom, kjer smo si ogledali vojaško pokopališče in rabeljski rudnik, ki so ga uporabljali za prevoz vojakov in zalog na bojišče. Ugotovili smo, da je Venčeslav Perko izredno dobro podkovan tudi z znanjem o Napoleonovih vojnah, ne le o soški fronti. Vsi smo ga z zanimanjem poslušali. V Klužah smo si ogledali trdnjavo Kluže in tunel z mi-tralješkimi gnezdi, izkopan v živo skalo, malo naprej pa obnovljene položaje, na katerih smo zaradi močnega naliva za trenutek lahko začutili, kako težko je bilo na takih položajih pred skoraj 100 leti. Pot nas je nato vodila skozi Bovec in v Kobarid, kjer smo si v muzeju ogledali razstavo dogodkov iz 1. svetovne vojne. Po dolini Soče smo se peljali skoraj vzporedno z nekdanjimi položaji in pod nekoč krvavo planino Sabotin mimo solkanskega mostu, pot nadaljevali v Doberdob in Sredipolje v Italijo, kjer smo si ogledali ohranjene bojne položaje in kostnico. Kostnica v Sredipolju (italijansko Re-dipuglia) je posvečena več kot 100.000 padlim italijanskim vojakom tretje armade, ki so padli v prvi svetovni vojni na bojiščih Soške fronte. Na soški fronti so se bojevale tudi nekatere pozne- je znane osebe, kot so Ernest He-mingway, Ervin Rommel, Mussolini. Od znanih Slovencev pa se je tam boril Prežihov Voranc, ki je v knjigi Doberdob opisal strahote na kraških bojiščih v prvi svetovni vojni. Soška fronta je izredno pomembna za obstoj slovenskega naroda, čeprav v kontekstu 1. svetovne vojne njen pomen ni strateški. Kljub temu, da je bila to največja bitka, ki se je vodila v visokogorju, je bila ob vseh ostalih frontah samo stransko bojišče. Če se leta 1915 Avstro-ogrska armada ne bi postavila po robu številčni italijanski vojski, bi sovražnik preplavil celotno slovensko ozemlje. Velik del slovenskega naroda bi tem polepšal življenje. In na to sem ponosen. Ko sem Kavarno zapustil, je bila glede na 20 let neprekinjenega delovanja (odprta je bila vsak dan v tednu, razen ponedeljkov po narodnih nošah, ko smo imeli čistilno akcijo) v odlični kondiciji. Kar je poškodovanega, je samo zaradi vlage, ki je prisotna v stavbi, na kar pa zaradi županovega nasprotovanja nisem mogel vplivati. Županova zamera, zaradi katere me je začel izrivati iz družabnega življenja in pogostitev ob družabnih občinskih dogodkih ter preganjati iz Kavarne, sega v leto 1995. Tedaj je prišel v Kamnik nastopat Alfi Nipič. Takrat sem opravljal funkcijo predsednika gostincev v Kamniku. Zupan me je dal urgentno poklicati v svojo pisarno. Misleč, da se dogaja nekaj zelo »dramatičnega«, sem pustil vse in takoj pritekel na Občino k županu. Edino, kar mi je rekel župan, je bilo: »Mlakar, za nastop Alfija Nipiča boš prispeval 40jurjev (40.000 SIT)«. Zelo sem osupnil, saj česa takega nisem bil vajen. Kot iz topa sem izstrelil: »Gospod župan, Mlakar ne bo dal nič!«. Župan je bil zelo presenečen, saj očitno ni bil vajen, da mu kdo ugovarja. Če bi župan z menoj govoril kulturno, bi mu seveda rade volje dal tistih 40.000 SIT. A zgodba še ni bila končana. Čez tri mesece sem dobil od sodišča sporočilo, da me Občina Kamnik bremeni plačila 40.000 SIT. Takoj sem poklical danes že pokojnega g. Frantarja, starejšega izkušenega pravnika, ki je napisal pritožbo na sodišče, in sodišče je pritožbi ugodilo. Nisem pa pričakoval, da bo zamera župana, ker je Občina izgubila tožbo proti meni, tako globoka. Kmalu je namreč sledila tožba s strani Občine Kamnik za izpraznitev lokala. To je bilo leta 1998. Občina je trdila, da je potekla 10 letna pogodba in da dodatna pogodba iz leta 1989 za 25 let ne velja, češ da je bila ponarejena oz. da ni pristna. Kljub predhodnemu opozorilu ob- činskega odvetnika, naj Občina zaradi tega, ker bo tožbo izgubila, ne gre v tožbo, Občina od tožbe ni odstopila Županu Smolnikarju je tako ali tako vseeno, če se Občina pravda, saj ne gre za njegov denar, pač pa za denar iz naših žepov. Občina je leta 1999 izgubila tudi to tožbo. Vendar pa mi je tožba kljub temu, da je bila rešena v mojo korist, naredila veliko poslovne škode, saj je Občina, tako kot v tem zadnjem primeru, mene v medijih neupravičeno izpostavljala kot dolžnika. Tako je Občina tudi v nedavnem članku zamolčala obe izgubljeni tožbi proti meni in tudi neupravičeno trošenje Z izleta - mag. Julijana Bizjak Mlakar s člani in simpatizerji SD bil izgnan. Verjetno bi se v tem primeru le majhen delež Slovencev vrnil v domovino. Prav zato je bila prisotnost slovenskih fantov na bojiščih tako pomembna. Naši fantje so sodili med najboljše borce na soški fronti in so bili skoraj vedno v prvi vrsti, a žalostna posledica tega je 30.000 žrtev. Katastrofa pa bi bila lahko še večja, če poveljnik soške fronte, general Svetozar Boroevič von Bojna, s svojo maloštevilno peto Soško armado ne bi uspel zadržati Italijanov na Soči. Slovenci bi postali narod izgnancev. Boji na soški fronti so potekali točno 888 dni. V dvanajstih bitkah sta obe strani utrpeli velike izgube, napori ljudi in razmere so bile nečloveške. mag. Barbara Besek predsednica Evropskega foruma SD Kamnik-Komenda Mestna Kavama - glasbeni kotiček, (foto: D. Hančič) Najnižja brezposelnost Zares -nova p°|itika Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman je ob 7. obletnici ustanovitve podmladka Nove Slovenije - Mlade Slovenije sprejela nacionalno vodstvo podmladka. Na srečanju z ministrico je bil prisoten tudi Matej Tonin. Ministrica je mladim politikom namenila več kot uro časa, v kateri so se pogovarjali zlasti o položaju mladih na trgu delovne sile. Največ pozornosti je bila deležna prva zaposlitev mladih. Kot je povedala Cotma- Ustanovljeni programski odbori Matej Tonin se je srečal z ministrico Marjeto Cotman. nova, se zaposlovanje mladih iz leta v leto izboljšuje. Delež brezposelnih mladih do 26 let se je v mandatu te vlade bistveno znižal. Leta 2004 je bilo kar 26 % mladih brezposelnih, danes se je ta delež znižal za tretjino. Ministrica Marjeta Cotman je zatrdila, da bo vlada še naprej izvajala številne ukrepe, ki bodo mladim čim bolj olajšali prehod od študija do prve zaposlitve. Ob vsem tem pa je potrebno poudariti, da se ne zmanjšuje zgolj brezposelnost mladih, ampak se je občutno zmanjšala tudi splošna brezposelnost. V tem trenutku beležimo eno najnižjih stopenj brezposelnosti v zgodovini samostojne Slovenije. Po metodologiji ILO je bila decembra lani brezposelnost v Sloveniji 4,6 %, kar je ena izmed najnižjih stopenj brezposelnosti med državami Evropske unije in tudi Evropske monetarne unije. Ob koncu srečanja sta ministrica Marjeta Cotman in Matej Tonin spregovorila tudi o pripravah na državnozborske volitve. Več na www. nsi-kamnik.net Nova Slovenija Kamnik Članice in člani Sveta občinskega odbora Zares - nova politika Kamnik smo na 2. seji sveta ustanovili naslednje programske odbore: - Odbor za gospodarstvo, podjetništvo in turizem, ki ga vodi Iztok Debevc, - Odbor za okolje, prostor in ekologijo, ki ga vodi Janez Balantič, - Odbor za družbene dejavnosti, ki ga vodi Matic Romšak. Naš namen je, da preko programskih odborov omogočimo sodelovanje v razpravah vsem občankam in občanom naše občine, zato se v delo odborov lahko vključi vsakdo, ki to želi. Za vse dodatne informacije smo Vam na voljo preko elektronske pošte: sandi.ursic@zares.si. SANDI URŠIČ Zares - nova politika Kamnik Prijeten ambient v Kavami Veronika, (foto: D. Hančič) javnega denarja v ta namen. Po najemni pogodbi se mi vlaganja v Kavarno odštejejo od najemnine. Občini je znan tudi moj vložek 31.200 €, vendar mi ga niso hoteli priznati. V zvezi s tem se je z Občino vlekel večletni spor. V sodnem postopku je bilo sicer ugotovljeno, da so bila sredstva v višini 31.200 € res vložena, vendar je sodišče nazadnje odločilo, da je »moj zahtevek za upoštevanje teh stroškov zastaral«. Neverjetno! Tako mi ni preostalo drugega, kot da sem pred kratkim podal še zahtevo za revizijo celotnega postopka na Vrhovno sodišče. Ko so na Občini izvedeli, da sem podal predlog za revizijo postopka, so mi ponudili, da mi odobrijo plačilo obresti na obroke, če odstopim od revizije. Jaz pa sem se odločil, da imam njihovega izživljanja dovolj, zato ne odstopam od revizije sodnega postopka. Kljub temu, da sem Občini že v celoti plačal toženi znesek, ga bom dobil nazaj skupaj z obrestmi in sodnimi stroški vred, če bom z revizijo uspel. V tem času pa je Občina Kamnik tudi vložila predlog za izvršbo, pri čemer je Občina zlorabila procesne postopke in namerno povzročila povečane stroške, saj je vložila kar dva predloga - enega na okrajno sodišče v Krškem in drugega v Kamniku. Sam sem vložil ugovor zoper sklepa o izvršbi. Neupravičeno blatenje po medijih pa se je nadaljevalo, med drugimi tudi govorjenje o prisilni izselitvi, čeprav ni imela Občina prav nobene pravne podlage za kaj takega. Zgovoren je primer nekorektnega članka županove cehovske kolegice A. Vošnjak v Dnevniku, v katerem sta nastopila župan Smolnikar in direktor občinske uprave Korošec. Novinarka se mi je kasneje za pisanje v Dnevniku pisno opravičila. Mojega odgovora na njen nekorektni članek pa Dnevnik ni objavil. To je primer, kaj lahko v Kamniku človek doživi, če se pokončno zoperstavi samovolji župana Smolnikarja. Vendar pa mi za to ni bilo nikoli žal, saj sem si prav s to svojo pokončnostjo pridobil zaupanje številnih občanov in občank, ki me zdaj že obiskujejo tudi na novi lokaciji v Kavarni in slaščičarni (čajnici) »Marjanci«, le 200 m oddaljeni od prejšnjega lokala. V pičlih 11 dneh sem namreč re-noviral lokal na Kolodvorski ulici nasproti Plečnikove železniške postaje Kamnik - mesto, ki je pričel obratovati 28. aprila 2008. Tudi Kavarni »Marjanci« sem dal pridih mestne kavarne. FLORJAN MLAKAR 15. maj 2008 MED MLADIMI - ŠPORT Kamniški OBČAN Naš klepet: Jan Žavbi, programski vodja Mladinskega centra Kotlovnica Od prvih korakov do široke programske ponudbe Na spletni strani Kotlovnice se je v zadnjem času pod komentarji razvila burna debata o kotlovniškem programu, simbolični vstopnini, obiskovalcih... Marsikdo se ne zaveda bistvenega namena mladinskih centrov, poleg tega je Kotlovnica v zadnjem letu uvedla nekaj sprememb in se usmerila tudi v različne tehnične in ustvarjalne delavnice. Očitno je, koga moram potipati. Jan Žavbi je programski vodja Kotlovnice od začetka njenega delovanja. Na kamniški kulturni sceni je prisoten že nekaj let. Začniva s klasičnim vprašanjem. Kje se je vse skupaj začelo? Začelo se je prav gotovo pri Rudolfih, srednješolski gledališki skupini. Pritegnila me je dobra ustvarjalna energija, ki jo je mentorica prof. Marja Kodra vedno znala pretvoriti v skupni cilj - predstavo, literarni večer... Po srednji šoli se je zdelo, da je prosti čas preveč prost, zato smo ustanovili mladinsko društvo - MD KID. Takrat nam je pomagal Goran Završnik (programski vodja Doma kulture Kamnik). Ne bom pozabil, kako mi je potem, ko sem izrazil željo po mladinskem gledališkem ustvarjanju, izročil kuverto, na kateri je pisalo: »Moje prvo društvo«. Začeli smo se redno dobivati, sprva smo lovili ideje, kmalu pa so stekle vaje. Leta 2005 smo na odru Doma kulture Kamnik uprizorili avtorsko predstavo Ob petih pri vodnjaku, ki je bila polifonično zasnovana in zato precej zahtevna: na odru združena igra, glasba, ples in multimedija. Trideset nastopajočih, od tega deset glasbenikov, velika tehnična ekipa, štiri razprodane uprizoritve ... Tako velikopotezen projekt nam ne bi uspel brez pomoči Doma kulture Kamnik in zavzetih posameznikov, ki so nam pomagali. Naj na tem mestu omenim Milana Završnika, vedno pripravljenega na akcijo, s katerim še vedno sodelujemo. Skratka, pri tako zasnovani predstavi se veliko naučiš. Najbolj pomemben pa je odnos z vsemi, ki delajo za skupen cilj. Drži pa tudi, da je tovrsten projekt odlična priložnost, da osvojiš ali nadgradiš svoje znanje. Sam sem prvič rokoval s profesionalno video in tehnično opremo. Temu področju tudi da- nes posvečam kar nekaj energije. Ostali KID-ovi projekti so bili manjše razsežnosti: predstava Sanje, literarni večeri, Besedna Kuhna, video produkcije z različnimi nastopajočimi itd. Vse to te je pripeljalo tudi v Kotlovnico ... Tako je. Sodelovanje in spoznavanje ustvarjalnih ljudi, včlanili smo se tudi v Mladinski svet Kamnik, ki je odigral ključno vlogo pri ustanovitvi Mladinskega centra Kotlovnica. Prvi dogodki v Kotlovnici so zahtevali veliko energije, ker nas je bilo v ekipi malo. Danes pa lahko rečem, da se je vložena energija obrestovala. Ekipa se širi, naloge so porazdeljene. Sam pa sem pridobil veliko izkušenj. Kaj pa so bistvene naloge programskega vodja? Težko odgovorim na tako splošno vprašanje. Lahko povem, kako delujem jaz. Uresničitev programa je namreč v veliki meri odvisna od finančnih sredstev, ta pa se pridobivajo na podlagi javnih razpisov. Moje delo je torej na začetku vedno t. i. birokratske narave. Ideja za določen projekt še ni dovolj. Z Boštjanom Koširjem, direktorjem Mladinskega centra, ponavadi razmišljava, kako z določeno idejo ustreči pogojem razpisa. Njega po takem razmišljanju čaka finančno načrtovanje, ki je zelo pomemben del razpisne dokumentacije. Končno odvijanje projektov je sad sodelovanja, dolgoročne vizije in finančne podpore. Pomembna je tudi koordinacija različnih »celic«, če samo naštejem nekaj kotlovniških: Glasba - za program skrbi Peter Cerar; likovna dejavnost, pri kateri Galerijo Kurilnica vodi Jan Outrata; program za najmlajše kroji Hele- na Sterle; Goran Završnik vodi gledališko dejavnost; Foto klub Kamnik fotografsko... Danes se zdi, da dogajanje v Kotlovnici poteka precej usklajeno in urejeno, vendar naj poudarim, da so bili začetki bolj kaotični. V triletnem obdobju se človek marsikaj nauči, predvsem pa se v ekipnem delu pokaže potreba po urejenosti. Tu mislim na učinkovito porazdelitev nalog med sodelavci na vseh področjih. Lahko bi rekel, da začetna tri leta delovanja prinašajo željo po kvaliteti dogodkov, delavnic in siceršnjega programa. Veseli me predvsem, da danes lahko med široko programsko ponudbo izbiramo in se ne bojimo več, kaj bo, če se v Kotlovnici ne bo nič dogajalo. Danes je MC Kotlovnica ugleden član na zemljevidu Mladinskih centrov. To je presežek. Verjetno, ko rečeš presežek, ne misliš samo na najbolj popularne glasbene izvajalce. Ce se dotakneva razprave na kotlovniški spletni strani: Zakaj usmeritev v delavnice in izobraževanja, zakaj vstopnina? Dejavnost mladinskih centrov ni usmerjena samo v koncerte znanih glasbenih skupin. V Mladinskem centru Kotlovnica želimo ponuditi prostor ustvarjalnosti, inovativnosti, kreativnosti. Njegovo bistvo se izraža v vzpo- Iz odbojkarskih vrst DEKLETA CALCIT KAMNIKA POTRDILA DRUGO MESTO Letošnjo sezono so zaključile vse članske ekipe OK Calcit Kamnika. Kot zadnje so s tekmovanjem zaključila dekleta v drugi ligi, ki so v gosteh brez težav premagale ekipo Murske Sobote s 3:0 in tako potrdile drugo mesto v drugi ligi in s tem možnost nastopa v prvi ligi v prihodnji sezoni. Tako moški kot ženski del pa sedaj čaka težka naloga obdržati najboljše dosedanje igralce in igralke in pridobitev novih okrepitev. Več sreče s pomlajevanjem ekipe so imeli do sedaj v moški ekipi, kjer bodo, kot kaže, v prihodnje igrali kar štirje mladinski reprezentantje (Hribar, Jošt, Ropret in Bogoža-lec), ki so se uvrstili na Evropsko prvenstvo v Brno. Pri dekletih se prav tako ozirajo po okrepitvah, prav od teh pa bo tudi odvisna usoda ženske ekipe. Zaenkrat so v klub pripeljali dve izkušeni igralki - Katjo Hleb in Katjo Juhart, a s tem iskanje okrepitev še ni končano. S tekmovanjem so zaključili tudi starejši dečki in deklice. Dečki so bili vse do zadnjega turnirja v boju za finalni turnir četverice, a jim je na koncu le malo zmanjkalo do velikega mlajše kamniške odbojkarje in odbojkarice. Deklice bodo igrale v soboto od 10.00 ure dalje v OŠ Stranje. Na kamniških igriščih pa se že pošteno dela z ureditvijo tretjega večnamenskega igrišča in njegove okolice. Kljub kar velikemu zalogaju pa sezona odbojke na mivki ne bi smela biti pod vprašanjem, saj naj bi bila dela zaključena v maju. Več o letošnji sezoni na mivki in pa ostalih dogodkih v OK Kamnik pa na okkamnik®-siol.net. Cicol. stavljanju zdravih subkultur. Kotlovnica igra pomembno vlogo tudi v neformalnem izobraževanju, osveščanju in informiranju mladih. Spodbujamo prostovoljno mladinsko delo, mednarodne izmenjave, raziskovalno delo. Vstopnine za ogled glasbenih dogodkov (2 €) nismo uvedli zaradi želje po dobičku, temveč zaradi želje, da ti dogodki ne bi postali zastonjkarsko pribežališče. Vsak dogodek je namreč pripravljen za obiskovalce, drži pa tudi, da so zainteresirani obiskovalci tisti, ki dajejo dogodkom in ustvarjalcem težo. Želimo si obiskovalcev z izoblikovanim interesom, take, ki jim je mar, da večere preživljajo v Kotlovnici in ne kjer koli za kakršno koli ceno. Mislimo, da 2 evra simbolično zagotavljata prav to. Se tvoje sanje uresničujejo, ko vodiš video delavnice? Na nek način se verjetno bodo po določenem času. Trenutno smo še v fazi izobraževanja in vzpostavljanja prave ekipe ter vsebine. Teorijo smo obdelali, sedaj je na vrsti praksa. Napovedniki in glasbene oddaje, ki jih snemamo, so del sanj o spletni televiziji, mogoče celo vzpostavitvi lokalne kamniške televizije. Še za zaključek: Govori se že o zaključnem festivalu Pozdrav iz Kotla 3, ki bo tokrat presegel zidove Kotlovnice? Kaj lahko pričakujemo? Pozdrav iz Kotla je tradicionalen festival, ki bo letos obarvan s kopico novih idej in projektov. Od 28. do 31. maja bomo v kotlovniški okolici predstavili celoletno delovanje, festival pa bo potekal v sodelovanju z mnogimi kamniškimi obstoječimi skupinami: KDPM, MSKA, ŠKK, FKK, kamniškimi skejtarji, breakdancerji, plezalci, različne organizacije se bodo predstavile tudi na mladinski tržnici. Dogajanje se bo torej čez dan odvijalo na prostem, pričakujete pa lahko veliko: delavnice za najmlajše, gledališče, glasbo, stand-up komedijo in izobraževanje. Za zaključek smo pripravili tudi presenečenje, del tega presenečenja bo nastop legendarne slovenske rock zasedbe Big Foot Mama. Vabimo vse, da obiščete festival oz. se nam pridružite pri organizaciji in izpeljavi dogodkov. ALENKA ORTAR ES www.kotlovnica.si 5 - 31.5.2008 www.kotiovnica.si Pred in v Kotlovnici se bo dogajalo marsikaj zanimivega, predstavili se bodo skejtarji, športni plezalci, plesalci breakdanca, likovni umetniki, fotografi, video ustvarjalci, na Mladinski tržnici se bodo predstavili tudi člani mladinskih društev in ostalih organizacij. Poskrbljeno bo za najmlajše, vsak košček zelenice bomo izkoristili tudi za športne aktivnosti. Popoldanskemu dogajanju bo sledil pester večerni program, omenimo lahko večer Stand-up komedije (predprodaja kart www.esiti.com), elektronski večer, metal koncert in prav poseben zadnji večer. Koncert Pod streho neba bodo otvorili domačini Zooland, Krik in SunBite, zaključila pa legendarna Big Foot Mama. predprodaja kart TIC, Dom kulture Kamnik, ŠKK in www.esiti.com VERONIKIN EKO - ŠPORTNI ŽIVŽAV »Dokler bodo ljudstva Zemlje varovala naravo, njene prastare gozdove, bistre vode in živalska kraljestva, bodo živela v blaginji, njihove domove bosta napolnila sreča in obilje.« To nas uči legenda o Griču tisočerih rož. In v Zavodu MC Kotlovnica smo prepričani, da je temu res tako. V soboto, 19. aprila, smo v sodelovanju z zavzeto ekipo Doma kulture Kamnik pripravili Eko — športni Veronikin živžav. Kot smo Kamničanom obljubili, se bomo trudili na vseh ravneh. In naše delo že prinaša sadove. Veronikini Živžavi postajajo del kamniškega dogajanja, kar je bila naša želja. Narediti nekaj dobrega za Kamnik in Kamničane. Dobro sodelovanje med Kotlovnico in KD prinaša obogatitev dogajanja na vseh ravneh. V soboto se je v Kulturnem domu in Kotlovnici dogajalo veliko zanimivih dejavnosti. Vreme za nas ni predstavljalo ovire, kje pa, tipičen aprilski dan smo uspeli napolniti z zelo raznolikimi aktivnostmi. Tako smo imeli na razpolago poligon za najmlajše, ki so veselo uživali v gibalnih aktivnostih. Pripravili smo improvizirane športne rekvizite iz odpadnega materiala, ki so vnesli pestrost in dinamiko, hkrati pa smo ob tem skušali sporočiti, da lahko veliko odpadne embalaže pametno izkoristimo in uporabimo. Družine so lahko kegljale s plastenkami, lovili smo žogice iz lovilcev iz plastenk, zadevali drevo, preskakovali krtine in še kaj. Velika popestritev dogajanja je bila plezalna steza v KD, ki so nam jo na uporabo dali v Planinskem društvu Kamnik. Marsikdo se je tega dne prvič sprehodil skozi Kotlovnico, kjer so kamniški break dancerji pripravili nastop in zaplesali tudi z otroci. Na voljo je bil namizni nogomet, ki so se ga »lotili« starši. V sodelovanju s ŠD Športek smo veselo smučali v skupini in metali pikado. Esma Rakovič je pripravila odlično razstavo izdelkov iz odpadne embalaže. Predstavnica Publicusa Teja nam je na svoji stojnici predstavila podjetje in na koncu sodelovala v zadnji igri, kjer so otroci pravilno razvrščali smeti. Bilo je pestro, zabavno, poučno in ustvarjalno. Veseli smo, da so se poleg otrok, mladih družin in drugih Živžava udeležili tudi predstavniki lokalne skupnosti, podžupan Brane Golubovič ter občinska svetnika Mateja Poljanšek, Danijel Kovačič in mnogi drugi. Eko — športni živžav je lepo uspel in vnesel novo popestritev v kamniško dogajanje, hkrati pa na primeren in pozitiven način prispeval k praznovanju Dneva zemlje. Že Vincent van Gogh je nekoč izjavil, da če človek ljubi naravo, lepoto najde povsod. ALENKA JEVŠNIK HELENA STERLE VEC MLADOSTI ZA SLOVENIJO! Ekipi deklic v mini odbojki se to soboto v Stranjah poteguje za peto mesto v državi. uspeha. Tako so na koncu zasedli peto mesto. Deklice pa so v zadnjem krogu, resda brez boja, zabeležile prvo zmago in se tako povzpele na peto mesto v skupini in končno sedemnajsto mesto v državi. V boju za visoka mesta pa so še naprej dekleta v mali odbojki, ki so na turnirju na Jesenicah zasedle drugo mesto in se tako uvrstile v polfinale DP. Za finalni turnir pa so se borili tudi dečki (v Stranjah) in deklice (v Braslovčah) v mini odbojki. Na žalost pa so bili nasprotniki premočni tako za dečke kot za deklice in oboji se bodo borili za mesta od pet do osem, kar pa je še vedno velik uspeh za naj- Dandanes se soočamo z vse večjo apatijo v družbi. Brezbrižnost za dogajanje okrog nas je večinoma posledica zdajšnjega načina življenja. Dnevi, tedni in meseci so prekratki, v službah ostajamo do poznih popoldanskih ur, nenehno smo v časovni stiski. Vsa ta naglica in časovna stiska v družbi spodbuja osredotočenost zgolj nase in ustvarja vsesplošno odtujenost, kar pušča posledice na mlajši generaciji. Od mladih vse prevečkrat slišimo, da se nekaj »ne splača«. Vzdušje v družbi mlade že od malih nog spodbuja in uči, da večino stvari delajo po liniji najmanjšega odpora in da so pri delovanju osredotočeni zgolj nase. Zavedamo se, da za trenutno stanje niso krivi zgolj mladi, ampak predvsem vsesplošni odnos do omenjenih vprašanj. Prav zato seje skupina mladih najrazličnejših nazorskih opredelitev, z najrazličnejših koncev Slovenije zbrala in povezala v skupino »Več mladosti za Slovenijo!«. Cilj akcije »Več mladosti za Slovenijo!« je spodbuditi slovensko javnost, pred- vsem pa mlade, da se SPLAČA BITI AKTIVEN. Akciji so se priključili aktivni posamezniki, mlajše generacije, ki ne želijo zgolj z besedami, ampak tudi s konkretnimi dejanji in zgledom spodbujati mlade k AKTIVNEMU PREŽIVLJANJU PROSTEGA ČASA in DRUŽBENI ODGOVORNOSTI. V okviru aktivnega preživljanja prostega časa akcija spodbuja predvsem športne aktivnosti, ki povezujejo in združujejo ljudi, ob tem pa naredimo nekaj za telo in duha. Akcija »Večmladosti za Slovenijo!« želi mlade spodbuditi, da se vključijo v družbeno dogajanje - v nevladne organizacije, v interesnih skupine ali druge civilne iniciative ter nenazadnje tudi v politične stranke. Vpetost v civilno družbo in sodelovanje pri sprejemanju odločitev, zlasti sodelovanje na volitvah, pomeni aktivno sooblikovanje in odločanje o lastni prihodnosti. Akcija želi spodbuditi nekoliko več idealizma in uporništva med mladimi. Ne smemo pozabiti, da sta prav omenjena ideala v 60' letih dosegla nekatere tektonske družbene spremembe, katerih sadove uživamo še danes. Akcija »Več mladosti za Slovenijo!« in njeni prostovoljci bodo obiskali celotno Slovenijo, s konkretnimi dejanji bodo mlade spodbujali k ciljem akcije. Organizirane bodo številne športne aktivnosti, pogovori in srečanja, nekatere tudi v Kamniku. Naježeni plavalci Naši najmlajši plavalci, ki svoje znanje črpajo iz »kamniškega« bazena v ZUIM-u, so se v aprilu naježili. Pokal Ježek, ki ga že vrsto let organizira PK Ljubljana in je v prvi vrsti namenjen za popularizacijo plavalnega športa med najmlajšimi, je minil v velikih pričakovanjih, kako se bodo naši mali plavalčki prvič preizkusili na čisto zaresnem tekmovanju. 12. aprila so nastope v ljubljanskem bazenu Tivoli, uspešno zaključili štirje kamniški plavalci. Med njimi je Kristina Uršič osvojila zlato medaljo na 50 m delfin in tretje mesto na 50 m prsno. V skupnem seštevku štirih disciplin pa je osvojila odlično tretje mesto. Uspešno pa je nastopila tudi naša druga plavalka Barbara Nežmah. V nedeljo, 13. aprila, je svoj prvi nastop dočakalo osem najmlajših plavalcev iz Plavalne akademije PK Kamnik. Njihov trener Luka Godec je bil na koncu tekmovanja vidno utrujen, ko je našim malčkom pomagal, da so pravočasno prišli na start. Tekmovali so v 25-metrskih disciplinah, delfin, hrbtni, prsni in prosti tehniki. Uspešno delo našega kluba lahko spremljate na spletni strani www. plavalniklub-kamnik.si. Vučo Preko 110 tekačev na 20. mekinjskem krosu Letos so imeli prireditelji 20. mekinjskega krosa in 2. memoriala Mira Petka veliko srečo, saj je bil 27. april - Dan upora proti okupatorju, ko poteka ta prireditev, ravno na sončno nedeljo. Proga je bila dobro pripravljena, prav tako člani Športno Kulturnega društva Mekinje pod vodstvom Toma Smolnikarja. Na tekmovanje je letos prišlo preko 110 tekačev iz vse Slovenije, ki so se pomerili v 17. kategorijah. Med moškimi je bil najboljši Sebastjan Zamik (KGT Papež), pred drugo uvrščenim Petrom Kastelicem iz AK Domžale, tretje mesto pa si je letos pritekel Marko Spruk, ravno tako član kluba KGT Papež. Med ženskami je zmagala Eva Aljančič iz AK Domžale, druga je bila Meta Klobčič, tretje mesto pa si je pritekla Nataša Aljančič iz kluba tekačev AK Domžale. Poleg najboljšim sta pripadla pokala tudi najmlajšemu in najstarejšemu udeležencu. Najmlajši je bil dveinpolletni Tevž Smolnikar, najstarejši pa 70-letni Miha Horvat iz kluba Sulci Kamnik. Preko 20 organizatorjev, članov Športno kulturnega društva Mekinje, je poskrbelo, da je bil športni dogodek tudi letos na visoki ravni. Poleg tega pa se v ŠKDM zavedajo, da brez takšnih in drugačnih donatorjev tudi letos ne bi šlo, zato se vsem iskreno zahvaljujejo. Vsi tudi upajo, da bo tudi prihodnji kros v Mekinje privabil še več tekmovalcev, pa tudi gledalcev. Več o rezultatih in dogajanju si lahko preberete tudi na spletni strani www.skd-mekinje.com. PRVE TEKME »TA MALIH < V GORSKEM KOLESARSTVU Tudi pri gorskih kolesarjih se je začela tekmovalna sezona. V KD Calcit Kamnik smo v jesenskih mesecih začeli intenzivno delati z mladimi, ki jih veseli vožnja s kolesom po travnikih, makedamu, kolovozih in strmih gorskih terenih. Meseci napornih treningov v telovadnici, zimskih pohodov in obiski fitnesov so se zaključili. Nabirati smo začeli prve kilometre na kolesu in nestrpno čakali prve Najmlajši tekmovalci so pripravljeni na štart prve tekme v sezoni. tekme, da bi videli, kako smo pripravljeni. Ker je v Sloveniji letos izredno malo tekem slovenskega pokala smo se odločili in pripravili nekaj dodatnih tekem za slovenski pokal za najmlajše kategorij, obenem pa bomo tekmovali še na tekmah hrvaškega in avstrijskega pokala. Prvo tekmo smo organizirali kar sami člani KD Calcit z Mohorjem Vrhovnikom - v Tunjicah. Majhna vasica z griči in dolinami nudi izvrsten teren za tekmo. Po zelo deževnem tednu nas je pričakala še bolj deževna sobota. Kljub temu pa se je v Tunjicah zbralo rekordno število mladih tekmovalcev, ki so se zelo pogumno spopadli z mokrim, blatnim in spolzkim terenom. Prišli so iz vseh krajev Slovenije in tekmovali z neverjetno vztrajnostjo in borbenostjo. Pri najmlajših sta prvi mesti dosegel Blaž Novak pri dečkih in Vita Trebušak pri deklicah. Tudi v kategoriji Ul 1 je zmagal član KD Calcit Kamnik Nejc Kotnik, drugi je bil Uroš Boštnar. Pri deklicah U13 je prvo mesto osvojla domačinka iz Tunjic Tamara Sitar. Pri dečkih U13 je bil član KD Calcit Peter Zupančič drugi in Matej Vrankar četrti. V kategoriji Ul5 je bilo največ tekmovalcev. Tekma je bila izredno težka, borbe- pri U13 Peter Zupančič zmagal, Matej Vrankar pa je bil četrti. V najmočnejši skupini U15 je bil Matjaž Pirš šesti, Sašo Trebušak sedmi in Žiga Vrankar osmi. Pri mlajših mladincih je bil odličen drugi Nejc Bleje, Rok Vrhovnik tretji, Rok Korošec četrti in Andrej Zupančič šesti. V nedeljo pa smo bili na tekmi hrvaškega pokala v Viškovem. Vsi mlajši člani so tekmovali v kategoriji rekreativci, ker niso bile rešene formalnosti glede licenc in rezultati tako niso verodostojni. Pri starejših članih je bil Jure Kukovič prvi, prav tako prvi je bil tudi pri mladincih Blaž Žnidaršič. Jernej Muzga pa drugi ter Rajko Novak četrti. Vsi so člani našega kluba. Tudi naslednja tekma hrvaškega pokala v Buzetu je bila naklonjena tekmovalcem KD Calcit, saj so naši tekmovalci dosegli kar štiri prva mesta: Luka Kodra - U23, Milič Gregor - Masters A, Blaž Žnidaršič - mladinci in Aljoša Martinjaš - sportsmen B. Tudi ostali so se borili in vozili po svojih najboljših močeh ter osvojili še nekaj odličnih mest: Jure Kukovič 2. mesto, Muzga Jernej, Vrankar Matej in Novak Rajko so bili četrti,... Naši starejši tekmovaci tako posegajo po odličnih visokih uvrstitvah, najmlajši začetniki pa že dokazujejo, da se znajo dobro, hrabro boriti in zvoziti tekmo do konca, pa tudi če se pokvari kolo ali spusti zračnica. Mislim, da so dosedanji rezultati dober obet za naslednje tekme. Naslednja tekma bo v Avstriji, nato pa že 8. junija domača tekma v Kamniku, kjer bo letos potekala tekma za slovenski pokal in pokal Alpe adria z (vsaj upamo) močno mednarodno udeležbo. Veseli smo, da nam je uspelo v klub pripeljati toliko mladih, obetavnih tekmovalcev, pa tudi nekaj dobrih sponzorjev, s pomočjo katerih se lahko udeležujemo tekem doma in v tujini, nudimo tekmovalcem opremo in kvalitetne treninge. DRAGICA VRHOVNIK na, kjer so prva mesta osvojili že izkušeni tekmovalci pred našimi fanti, ki so se prvič spopadli na tekmi. Žiga Vrankar je bil osmi in Matjaž Pirš enajsti. Tudi pri U17 so se člani KD Calcit dobro odrezali: 3- Rok Vrhovnik, 4. Nejc Bleje, 5. Rok Korošec in 6. Andrej Zupančič. Na koncu je bila še zanimiva članska tekma na izpadanje, kjer je bil vrstni red naslednji: 1. Matej Lovše (Uni-FBI Ljubljana), 2. Luka Blaž Novak na tekmi v Tunjicah. Mezgec (BAM-BI team iz Kranja) in 3- Luka Kodra (KD Calcit). Tekma je kljub zelo slabemu vremenu dobro uspela in pokazala, kako se da z zelo malo sredstvi, ampak ob veliko dobre volje in pomoči staršev ter pristašev gorskega kolesarjenja organizirati dobro tekmo. Že naslednji teden pa jih je čakala v Završnici čakala druga tekma za slovenski pokal za najmlajše. Pričakalo jih je lepo sončno vreme, ko so lahko pokazali več znanja in spretnosti pri vožnji. Zopet so dosegli dobre rezultate in upamo, da jim bo to motivacija za dobre in kvalitetne treninge. Pri najmlajših deklicah je zmagala Anja Kotnik. Pri deklicah U13 je bila prva Zala Novak pred Tamaro Sitar. Pri najmlajših dečkih je slavil Blaž Novak. Pri Ul 1 je bil prvi Uroš Boštnar pred Nejcem Kotnikom. Več tekmovacev in bolj ostri boji pa so se odvijali med naslednjimi kategorijami, kjer je -IT Bf7-.nl H §L- ■ m J C Oh, to aprilsko vreme! Še največkrat ga zagode športnikom, ki se ukvarjajo s športi na prostem. Tudi kamniški lokostrelci včasih nemočno pogledujemo v mekinjsko nebo. Odkar pa imamo notranje strelišče, se lahko ob hudih nalivih preselimo v notranje prostore. Za nami sta dve pomembni tekmi v zadnjem mesecu in sicer Državno prvenstvo 18 m FITA dvoranski krog, ki je potekalo 15. in 16. marca v Ilirski Bistrici, in prva zunanja tekma FITA 70 m + OK , ki je potekala 6. aprila v Ankaranu in je štela za FITA pokal, slovenski pokal in študentsko državno prvenstvo. Kamniški lokostrelci so se udeležili obeh tekem, na katerih so zopet uspešno zastopali barve svojega kluba. Dvodnevnega državnega prvenstva v Ilirski Bistrici se je udeležilo kar 238 slovenskih lokostrelcev, ki so tekmovali v vseh štirih lokostrelskih disciplinah. Prvi dan so se tekmovalci borili za naslove po kategorijah. Dva kamniška lokostrelca sta se povzpela na najvišjo stopničko in postala državna prvaka. To sta bila Mateja Andrejka med članicami z ukrivljenim lokom in Klemen Štrajhar med dečki prav tako z ukrivljenim lokom. Klemen Štrajhar je s svojim rezultatom (556 krogov) tudi izenačil državni rekord. Ostale uvrstitve: Člani ukrivljeni lok: 3. mesto Rok Verbič, 5. mesto Mihael Kosec, 6. mesto Matej Fideršek, 16. mesto Boris Andrejka. Kadeti ukrivljeni lok: 6. mesto Gregor Rajh, 7. mesto Jaka Komočar, 11. mesto Klemen Cezar, 17. mesto Den Habjan. Člani goli lok: 2. mesto Mihael Kosec, 8. mesto Dušan Fideršek, 9. mesto Gašper Galin. Veterani goli lok: 3. mesto Dušan Močnik. Kadetska ekipa v postavi Klemen Štrajhar, Gregor Rajh in Jaka Komočarje z 1572 krogi dosegla nov državni rekord. Drugi dan je potekalo absolutno državno prvenstvo posameznikov med člani in članicami ter ekipami. Tokrat se je med člani najbolje uvrstil Verbič Rok, ki je zasedel 3. mesto, med ekipami a je ekipa Kamnik 1. v postavi Mateja Andrej-a, Matej Fideršek in Mihael Kosec premagala vso konkurenco in z novim državnim rekordom osvojila naslov ekipnega državnega prvaka. Uspeh je zaokrožila tudi članska ekipa v disciplini goli lok v postavi Dušan Fideršek, Dušan Močnik in Gašper Galin, ki je po napetem dvoboju zasedla 3. mesto. Prva zunanja tekma, ki vsako leto poteka v Ankaranu, je precej ozebla prste našim lokostrelcem. Tokrat je Matej Fideršek z drugim mestom dokazal, da sodi med najboljše slovenske lokostrelce. Prav tako je z zmago prijetno presenetil Klemen Štrajhar, ki je prvič nastopal v kadetski konkurenci. Ostale uvrstitve: 4. mesto članice Mateja An-drejka, 13.mesto člani Kosec Mihael, 20. mesto Boris Andrejka, 4. mesto kadeti Gregor Rajh, 11. mesto kadeti Klemen Cezar. V finalne boje za medalje v olimpijskem krogu pa sta se uvrstila le Klemen Štrajhar (2. mesto) in Gregor Rajh (3. mesto). LK Kamnik Uspešna sezona za naše kegljače PLANINSKI KOTIČEK TEČAJ VARNEJŠE HOJE V PLANINE V KOPNEM Nekoč, ko smo nekdaj bolj živeli z naravo, smo tudi bolje znali hoditi po gorah in planinah. Z odtujevanjem od narave se to znanje vedno bolj izgublja. Podobno kotpri ostalih športih se moramo tudi pri planinstvu naučiti pravilne hoje in uporabe opreme. V ta namen vodniški odsek Planinskega društva Kamnik prireja kratek tečaj za varnejšo hojo v hribe in uporabo samovaroval-nega sestava. V sredo, 21. maja, bosta predavanji o opremi in nevarnostih ter pripra va na turo. V nedeljo, 25. maja, bodo praktične vaje med turo, ki bo predvidoma potekala skozi Kamniško Belo na Presedljaj in čez Konja na Rzenik, nato pa navzdol na Kopišča. Druga možnost je po Furlanovi poti na Gradiško Turo nad Vipavo ali pa po eni odferat v Glinščici, kar bo dogovorjeno na tečaju. Kogar to zanima, naj do 18. maja pokliče 041 826-375 ali 8391-747, kjer dobi dodatne informacije in se na tečaj lahko tudi prijavi. USPEŠNO V FRANCIJI Letošnji tabor za mlade alpiniste in pripravnike, ki ga je organizirala KA PZS, je bil od 7. do 15. marca v Chamonixu, Vodila sta ga Boris Lorenčič in Miha Valič, udeležilo se ga je 12 perspektivnih alpinistov in pripravnikov, med katerimi sta bila tudi Tadej Krišelj in Urban Novak iz AO Kamnik. Kljub temu, da vreme ves čas tabora ni bilo ravno najbolje, vmes je zapadlo skoraj meter snega, je tabor uspel, saj so opravili skupaj 30 vzponov. Kamničana sta opravila enega od najtežjih - smer Ginat (TV, 5, 1000 m) v Les Droites. Zadnji dan, ko sta šla še po smuči, ki sta jih prej pustila pod steno, pa sta v Aiguille Carree splezala še smer Frendo-Ravanel (II, 5,500 m). Bojc Končana je tekmovalna sezona za vse kegljaške sekcije, v kateri smo prvič nastopali na evropskih tekmovanjih. Igralke Eta so nas dostojno zastopale v NBC pokalu in v Evro ligi, tekmovanje v 1.a državni ligi pa so končale na 4. mestu. Vse ostale ekipe so bili prvaki v nižjih ligah. V 2. ligi sta bili prvak ekipi Calcit in Eta II, ki sta se uvrstili v 1.b državno ligo. Druga in tretja moška ekipa, ki sta nastopili v dveh ljubljanskih ligah, sta se med seboj pomerili za prvaka. S tem so dobili tudi pravico za nastop na kvalifikacijah za 3. državno ligo, ki so potekale na kegljišču v Medvodah in Zagorju, kjer se je druga ekipa suvereno uvrstila v 3. državno ligo. Za konec uspešne sezone pa so poskrbeli tudi člani in članice v kategoriji posameznik/ca in kombinaciji. V kombinaciji, to je seštevek treh tekem na različnih kegljiščih, je bronasto kolajno osvojil Franci Grubar. Na koncu pa nas je z naslovom državnega prvaka razveselil še naš Marko Oman. Zelo uspešna je bila tudi Boža Habat z 9. mestom v kombinaciji. Med ženskami je zmagala Celjanka Barbara Fidel, podrla je več kegljev od moških finalistov. Vsem ljubiteljem kegljanja sporočamo, da smo odprli tudi internetno stran našega kluba www.kk-kamnik.si, kjer so vsi rezultati. Rezultati državnega prvenstva: Posamezniki 1. Marko Oman - Calcit 2. Franc Kirbiš - Konstruktor 3. Matjaž Hočevar - Novolit in Milan Kovačič - Radenska Kombinacija 1. Franc Kirbiš - Konstruktor 2. Milan Kovačič - Radenska 3. Franci Grubar - Calcit Vendar na kegljišču še ni zatišja. Trenutno poteka klubsko prvenstvo, mlade v najmlajših selekcijah pod vodstvom Aleša Prosena pa čakajo še tekmovanja za državno prvenstvo. Gregor Poljanšek je bil v sezoni 2007/08 prvak v 1. kategoriji dečki. Letos pa je trenutno na 5. mestu med starejšimi v 2. kategoriji. Leon Pirman %LS9d v trgovskem centru Maki grad (nadŠparom, 3. nadstropje) ____________ Usnjarska 8, ‘Kamniti Sl3Z0TlCjer, ‘Tek: 831-94-17, faks: 831 -94-18 maiC: petra.majdic@lsm.si TENIS. BADMINTON, g§P SOUASH OPREME, TEKSTILA IN OBUTVE 15. maj 2008 KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na telefonsko številko 01/56-55-120. ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINA CIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale tel.: 7212-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18h torek, petek 9h-12h uimuMjmmopomiMJcimv. JAKNE ŠPORTNE IN TEHNIČNA TRGOVINA genmSe BI TPf&OW>ME, Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 UGODNA PONUDBA V MAJU! DELOVNE mrnmmmmsD ms% NATIKAČI PVC RAZNE BARVE '6,20 € SKUTER LITTLE FISH + DARILO 699 € (ni potrebna registracija) MODNE CENE BEISEiFEHNIKE AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO 00 PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI • BREZPLAČNA DOSTAVA • BANKKREDIT 1+3 DO 1+24! INŠTRUIRAM matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57, 041/322-571. NARODNO NOŠO za fanta od 14 let dalje, prodam. Tel.: 839-13-87,041/862-333. Zaposlimo monterja KNAUF sistemov iz Kamnika ali okolice. Inf. po telefonu: 041/689-761 KRAMATd.o.o., Kamnik, Trg talcev 5, Kamnik. STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17, 01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih, sanjah in besedah naših, le korak tvoj se ne sliši več. ZAHVALA V 73. letu se je od nas poslovil dragi mož, oče, tast, stari ata, brat in stric FRANC PETERLIN iz Spodnjih Stranj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku Matiju Selanu za lepo opravljen obred in pevcem za zapete pesmi. Žena Slavka, sinova Franci in Marko z družinama, brat Tone z družino Sp. Stranje, Podgorje, maj 2008 ZAHVALA V 76. letu se je po hudi bolezni od nas poslovil dragi mož, oče, dedek, brat in stric BRANKO PAHOR iz Kamnika Vsem, ki ste mu v času njegove bolezni pomagali in ga bodrili, prisrčna hvala. Posebno se zahvaljujemo zdravnicama dr. Damjani Plešnar Cvirn in dr. Anamariji Ziherl ter medicinski sestri Heleni Matoh. Hvala tudi sorodnikom, dobrim sosedom, nekdanjim sodelavcem in prijateljem za tolažilne pisne in ustne besede, za darovane sv. maše, cvetje in sveče. Hvala župniku g. Dularju za lepo opravljen obred, pevcem, trobentaču in vsem, ki ste našega očeta 'pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Kamnik, Podgorje, Ljubljana, maj 2008 Odšla si od tod - v nas bolečina. Tam, kjer si hodila vlada praznina. Tvoje besede obliva tišina. Trenutki s teboj so vredni spomina. ZAHVALA V 84. letu nas je zapustila naša draga mami, mama in prababica IVICA BURJA aktivistka NOB in upokojena delavka ČGP Delo Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in mašne namene v čast njenemu spominu. Hvala vsem za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja vsemu zdravstvenemu osebju za pomoč v njenih zadnjih dneh življenja. Iskrena hvala za pomoč gospodični Ani Kladnik v UKC Ljubljana. Hvala gospodu župniku za tolažilne besede slovesa in pevcem kvarteta Krt za poslovilne pesmi, zapete v župnijski cerkvi in na pokopališču. Za zadnje spremstvo lepa hvala tudi Zvezi združenj borcev NOB, Društvu upokojencev Kamnik in članom PGD Nevlje. Sin Marjan z družino Nevlje, april 2008 ZAHVALA Svojo življenjsko pot je pred dnevi sklenila 81-letna MILENA ZAVOLOVŠEK roj. Orešnik iz Volčjega Potoka Zahvaljujemo se osebju Doma starejših občanov v Mekinjah za devetletno oskrbo; kamniškemu župniku, kvartetu Krt in Komunalnemu podjetju Kamnik za lepo in profesionalno izpeljano slovo. Nenazadnje se zahvaljujemo tudi vsem sorodnikom in znancem, ki ste jo spoštovali, jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti. Njeni domači April 2008 Ni več hrepenenja, ni več bolečin, veter me pomirja, sanjam, da živim. ZAHVALA V 80. letu se je od nas poslovil FILIP ROSULNIK iz Nožič Iskrena hvala vsem, ki ste mu s svojimi darovi, cvetjem, svečami in svetimi mašami polepšali zadnjo pot v tako velikem številu. Hvala praporščakom ZB, DVI in DU Kamnik. Posebna zahvala za vso pomoč v času njegove bolezni dr. Pogačarjevi, patronažnim sestram ZD Domžale in družini Jovič. Hvala tudi homškemu župniku g. Dobrovoljcu za lepe besede doma in na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Nožiče, april 2008 TAKOJ ZAPOSLIMO KUHARSKEGA POMOČNIKA v redno delovno razmerje, delovno mesto je v KAMNIKU. Pisne prošnje sprejemamo na naslov: REINA, d.d., Savska loka 1,4000 Kranj. Dodatne informacije po tel: 031/631-989. REDNO ZAPOSLIMO ZA DELO: - v računovodstvu (želene delavne izkušnje) - na montaži stavbnega pohištva (dobra fizična kondicija) Pisne ponudbe pošljite na naslov: Nada portal d.o.o., Novi trg 32 a, 1241 Kamnik Rok ponudbe do 1.6. 2008 NIZKOGRADNJE, asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov in pranih plošč, izdelovanje betonskih in kamnitih opornih zidov - »škarp« Adrovič & Co., d.n.o., Kamnik, Jerovškova 10 Tel.: 01/83 94 614, 041/680-751. Spoštovani! Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! IV- Nudimo vam kompletne pogrebne storitve hitro, kvalitetno, s posluhom POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. t ■.-p-' tič:. DVORJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 Tako tiho, skromno si trpel, takšno tudi si življenje imel, zdaj rešen vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin. ZAHVALA V 54. letu se je od nas poslovil oče, sin, brat in stric IVAN PAVLIČ Svetelov Janez iz Podgorja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja, za darovano cvetje, sveče, denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete pesmi. Vsi njegovi Maj 2008 ZAHVALA V 87. letu starosti je za vedno zaspal naš dragi mož, oče in stari oče IVAN SLABE iz Kamnika, Bakovniška ul. 20 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter sosedom za tolažbo, pozornost in pomoč, ki ste nam jo nudili. Iskreno se zahvaljujemo tudi vsem, ki ste izrazili ustno in pisno sožalje, darovali cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku Tonetu Dularju za podporo in opravljen pogrebni obred, kvartetu Krt za njihovo lepo petje in glasbeno spremljavo pri sveti maši. Iskrena hvala tudi gospe profesorici in sošolcem angleškega jezika društva Lipa Domžale za njihovo pozornost in poslovilni govor. Posebno zahvalo izrekamo dr. Dolenčevi in sestri Jani iz ZD Kamnik. Vsi njegovi Kamnik, maj 2008 ATAAM,^ ¥ GALANTERIJI E MAN S Veliko izbira otroške, ženske, moške obutve KOPITARNA SEVNICA in BenefH na Glavnem trgu 12 v Kamniku UGODNE CENE določenih artiklov AKCUA V MAJU: ženske usnjene denarnice - 30% Spomladansko-poletna kolekcija usnjene galanterije: torbice, denarnice, pasovi, modni dodatki POTOVALNEGA PROGRAMA NOVO: Converse Čase Loaic Toyota Corolla Verso Family. Kdo pravi, da ne morete imeti vsega? Spoznajte idealno družinsko sopotnico, ki vam blazinami, avtomatsko klimatsko napravo, s tokrat poleg izrednega dizelskega motorja sistemi ABS, BBD in VSC, z električnim paketom, 2.2 D-4D, 100 kW (136 KM) in edinstvene s parkirnimi senzorji, z aluminijastimi platišči, notranjosti s sedežnim sistemom Easy Fiat nudi radijem CD/MP3 in zatemnjenimi zadnjimi tudi razkošno serijsko opremo Family. Vaše poti stekli. Razveselite družino in se oglasite v bodo prijetnejše in varnejše z devetimi zračnimi najbližjem salonu Toyota. TO DAV TOMORROVV TOYOTA Jarška cesta 11,1230 Domžale, Tel.: 01 /729-9000 j Cesta Staneta Žagarja 65b, 4000 Kranj, Tel.: 04/280-9000 IkSS&Etaoss P.E. ČRNA PRI KAMNIKU 13a Smer iz Kamnika proti Gornjemu Gradu, Del. Čas: od ponedeljka do petka, od 8.00 do 16.00 ure. TEL.: 01/839 40 60, MOB.: 041-611-399 -RHODODENDRONI - AZE L E J E Leucothoe vvalteri “Carinella”, višina 20-25 cm 7,99 € Rhododendron keleticum, višina 25-30 cm 9,99 € Rhododendron impeditum "Blumiria”, višina 20-25 cm 7,99 € Rhododendron ludlovvii “Wren", višina 15-20 cm 7,99 € Pieris japonica “Sarabande”, višina 20-25 cm 7,99 € Rhod. Impeditum “Blue Tit Magor”, višina 20-25 cm 9,99 € Cene vsebujejo DDV, veljajo do 30.05.2008 ali do razprodaje zalog. Ponujamo več kot 40 razi. vrst Rhododendronov in Azelej. Za naročila v vrednosti nad 50,00 €, je dostava na dom na območju Ljubljanske regije brezplačna. LANEN CVET tekstilna trgovina Moste pri Komendi 74, tel.: 01/8341-660 * BLUZE * HLAČE 40* # ^ PIŽAME HLAČE NOGAVICE * GALANTERIJA * M. SRAJCE 'A? W >> Pribor in dodatki za šiviue in krojače ' ---------—^ o\o Obiščite nas in našlo se BO KAJ ZA VAS! v