Iskala razen necic-ij en vPasnlkcu y s a k «1 a rs popokfen.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podplati, tieer se jih ne pri-^bči. Rokopise se ne vrača.
bieerafi: Fnoslolpna petit-'ifctica fjO vin., pogojen prostor 1 K ; ia7.f la.si in |M)Rlano vrstica po 1 K-, večkratne objave po do-"nvovn primeren nomist
VUubUani, v torek 17. luntla .1919.
——--------’	ut*	“
Leto 111.
rmr
•,-mg
Ciiasllo lusoslov. socialno«deitiokratline stranke.
loumuna stav. ftoiti A«. 40 vinarjev. —
NaroCnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto 72 K, za pol leta 86 K, za četrt leta 18 K, za mesec 6 K. Za Nemčijo celo leto 77 K, za ostalo tujino in Ameriko 84 K. — Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.61., Učiteljska tiskarna.
Telefonska st. 312.
Kaj iščete?
. Ce smemo torej verjeti ponovnim slovesnim naznanilom meščanskih listov, se je delegacija ruskih grofov končno pripeljala tudi v Ljubljano. Cudiri!o se, da ni mesto vse v zastavah in da ne vidimo po ulicah običajnih narodnih nuš. Ali so gospodje opustili vse narodne parade zgolj Zaradi (ega, ker so polni drugih skr-H ali pa zato. ker vedo. da sodi Ja-’ies pretežna večina slovenskega •juti .siva o podrepnikih pokopane ca-fistične Rusije vse drugače., nego je sodilo v blaženi polpretekli dobi panslavističnih predpustnih harlekinad?
Bodisi tako ali tako, pravico tajamo vedeti, kai išče pravzaprav ta pisana družba poznanih caristič-nih šem v glavnem mestu Slovenije, ^do jih je posla: sem? Kdo jim je dal ttiandat? V imenu katerih plasti ruskega naroda govore? Ali niso morda zastopniki onega krvoločnega ruskega zistema, ki je upropastil te kom stoletij cvet ruskega naroda In ,ie toliko škodoval obstoju in razvoju vseh slovanskih plemen v Evropi. nam Jugoslovanom morda največ? Kdo so ti preoblečeni hlapci ruske reakcije, carističnega nasilja kdo so ti podrepniki vseh ruskih rab-llev, vseh zakletih sovražnikov nove. svobodne Rusije, novega, svobodnega slovanstva? Ali so pa morda ti gospodje navadni agenti onega Evropskega velekapitalizma, ki je zastopan v pariški četvorici in ki sc poji za svoje investicije v Rusiji in arugod in zato skuša ugonobiti rusko revolucijo, ugonobiti tudi v-flruge slovanske narode, ki koma} flelajo svoje prVe samostojne korake?
O	njih vemo bistvenega le to: Grof Bobrinski je eden največjih ruskih veleposestnikov, tako tudi njegov tovariš Urusow. oba sta obenem velika »panslavista«. Panslavista ttamreč v tem, da bi vse Slovane na tem svetu, zlasti pa neubogljive Ru 'se, najrajši spravila zopet pod oblast svojega carja. V to svrho so se ti ljudje posluževali že nekaj let sem raznih spletk in kompletov — i*» 'vaznih svojih agentov. Nekaj takih se nahaja tudi incd ostalimi čini delegacije. Tako n. pr. Vergun, kateri le svoječasno igra! na Dunaju dok?) čudno vlogo, in nazadnje postal urednik »liberalnega« »Novvojc Wremia«.
Ta Čedna družba starih intrigan-tov hoče predvsem priti do svojih prejšnjih krasnih pozicij. Oni predstavljajo nedvojbno cvet ruskega rc-akcionarsiva. O njih povemo vse. če rečemo, da so prišli k nam najbrže zato, da bi jim naSa buržoazija polagala moralno in dejansko v boju
proti nezlomljivim ruskim revoluci-onarcem.
Varate se, gospodje, če mislite, da vam bo slovensko ljudstvo služilo v vašem reakcionarnem poslu. Če iščete take pomoči pri nas, je boljše, da poberete svojega rojstva kosti, preden vas spodimo. Nočemo biti rablji evropskega velekapitalizma, ki se trese za svoje milijone v Rusiji, nočemo biti rablji hrabrega bratskega ruskega naroda, za katerega gore naša srca, vse naše nal-iskrenejše simpatije. Od revolucionarne Rusije imamo pričakovati našo svobodo kot delavstvo in kot narod, od hlapcev evropskega carizma le suženjstvo in smrt.
Ne bomo pozabili, da je Jugoslavija v prvi vrsti plod ruske revolucije, ki je proglasila nad vsem načelo samoodločevanja narodov ter prepojila v grozni dobi svetovne vojne, ko je že stalo človeštvo na robu propada, ves svet s svojimi demokratičnimi idejami. Te ideje so nas rešile smrti in ne bedasto panslavistično rovarjenje caristlčnih grofov in drugih buržoaznih politikov.
Smo odločno za to, da se navežejo najtesnejši stiki z materjo Rusijo; v tem vidimo naš spas in našo bodočnost. Toda ti stiki morajo biti navezani s pravo Rusijo, z ljudsko Rusijo, z ono Rusijo, ki krvavi še danes za osvobojen je sveta. Duh pri-proste Rusije naj pride k nam, njen jezik, veličastna filozofija njenih duševnih orjakov, njena zdrava prirod-na misel, ta naj osveži naš trudni razum!
Ti stiki so nujno potrebni, so elementarni pogdj naši silnejši bodočnosti. V to svrho naj se združijo takoj vse zdrave moči v narodu, da bomo uspešno črpali iz tega večno živega studenca duševno in fizično moč za vse nase boje.
Ti stiki pa bodo iskreni in pravi in koristni le, ako jih navežemo preko glav raznih politično bankerotira-nih carističnih grofov in njihovih po-dajačev, ako bodo neposredni stiki slovenskega zavednega ljudstva do ruskih zavednih bratov.
Naše delo ho uspešno le, ako ga razvijemo v tem pravem pravcu.
Potujoča cirkuška »trouppes« grof Bobrinski et Co. lahko zapusti takoj naše kraje.
Zakaj smo izstopili iz vlade.
Kakor naznanjeno, je tajništvo naše stranke naznanilo predsedstvu deželne vlade ter ostalim političnim strankam, da Je izvrševalrti odbor
sklenil odpoklicati' definitivno iz deželne vlade svoja zastopnika ss. Kristan in Prepeluh. S tem se je napravilo kratkomalo konec koalicijski vladi. Razlogov za ta sklep je bilo več kot preveč, in lahko rečemo, da ga je naše delavstvo pozdravilo soglasno z največjim navdušenjem.
Naš položaj v vladi je bil naravnost neznosen.
V	dobi, ko tirja delavstvo v imenu vsega neizmernega gorja, ki ga je prestalo tekom strašne vojne, in ko čuje mogočnejše in mogočnejše od vseh strani sveta slovesne zvoke nove marseljeze, v dobi, ko se vse plasti človeške družbe bolj in bolj zavedajo, da bo mogoče ozdraviti vse one neštete rane, ki jih je zadal človeštvu zločinski petletni svetovni spor, se potom zdrave socialne politike in vsesplošne svobode (»svoboda ima to veliko dobro, tla ozdravi sama vse one rane, ki jih trenotho povzroča« — le rekel nekoč veliki angleški državnik Croimvel) — v tej dobi se je našlo pri nas peščico zakrknjenih politikov, ki so zistematično delali na t-j, da se pahne narodno komai osvobojenega slovenskega naroda v nai-huišo reakcijo.
Naj omenimo samo zistematično gonjo nekaterih listov, ki so mesece in mesece klicali po vislicah in špijo-naži. Svarili smo zaman pred tem sramotnim pojavom. Brezvestni pt-sači so se valjali do ogabnosti v, svojem blatu; zastrupili so javno mnenje ter končno dosegli svol glavni namen. Neprestano denunciranje jim ni bilo zadostno jamstvo; šele z uvedbo prekega soda so se njihove reakcionarne strasti pomirile. To razdobje ostane Ycčni madež v politični zgodovini slovenskega naroda.
Od tistih dob Je začel nivft nn$e domače politike bolj in bolj padati. Nočemo navajati danes raznih momentov. Vsem so še v živem spominu. K notranjim neprilikam so se pridružile še kolobocije v Parizu, kjer zavzema napačnost kapitalistične politike že parakdosalne obsege. Svetovna kriza, ki Jo bodo razrešili le hudi neizogibni pretresi v vseh slojih človeške družbe, se kaže bolj in bolj tudi pri nas, zavzema od dne do dne hujše oblike. Temu je tudi kriv splošni zastoj v naši politiki.
Vse dosedanje parlamentarno delovanje v Belgradu, je le žalostno izpričevalo o naši politični nezrelosti in neverjetni državni nezmožnosti. In da mora imeti tako nedelovanje usodne posledice na vso notranjo politiko, bi moralo biti očitno celo tistim našim političnim krogom, za koje je vsaka kritika nad centralno vlado že začetek veleizdaje.
Povemo odkrito, da smo nad možnostjo, da bi naši politični čini—
telji našli izhod iz te zapletene situacije popolnoma obupali.
Vsa naša notranja in zunanja politika je prišla na mrtvo točko.
Nezmiselno bi bilo, da bi od naše strani že naprej žrtvovali svoje moči pri stvari, ki je obsojena klavrnemu neuspehu na celi črti.
Sedanji obupni notranji in zunanji položaj so zakrivili v glavni meri poklicani činitelji sami; zato naj si sedaj sami pomagajo iz zadrege, naj sami nosijo odgovornost za nadaljni katastrofalni potek dogodkov. Svarili smo dovolj. Odgovorilo se nam je z hujskanjem in s kolom.
Zunanji polomiji bo sledila notranja, kakor drugod, tako pri nas.
Gospodujoči razred ni v stanu rešiti notranjih problemov, še man! pomagati žrtvovanim našim bratom na lugu ln na severu. Povoljna reši-
tev vseh teh nalog je odvisna le od pozitivnega smotrenega dela našega proletarijata vsega sveta. Stiki s teni proletariatom so za nas in za ves narod vse boli važni nego stiki z bur-žoaziio.
Skrajni čas je, da pričnemo tudi doma z zavestno opozicijo.
Napake v naši politiki se bodo še bridko maščevale. Tisti, ki so v svoji politični nespametnosti vse to povzročili, bodo še polagali račune.
Naša pot je le ena: Potom organiziranega delavstva in praktičnega udejstvovanja njegovih teženj naprej do zmage vseh pravih socialnih in narodnih pravic.
Z nami je proletarijat vsega sveta, z nami ves razvoj dogodkov.
Zato smo nepremagljivi, zato is bodočnost naša!
Brzojavne vesti.
Jugoslavija.
Ministrski »vet.
LDU. Belgrad, 15. Včeraj dopoldne je zboroval ministrski svet pod predsedstvom regenta Aleksandra.
Vojaški kazenski zakon.
LDU. Belgrad, 15. Ministrski svet je sklenil, da bo vojaški kazenski zakon za Srbijo poslej veljal za vso kraljevino.
Po svetu.
Oskrba obolelih državnih uradnikov v Avstriji.
LDU. Dunaj, 12: (DunKU. — Zakasnelo.) ..Parlaments-Korrespon-denz“ poroča: Državni urad za socialno skrbstvo pripravlja načrt predloge za oskrbo obolelih državnih uradnikov. Oskrba se uredi tako, da bo vsem aktivnim pragmatičnim državnim uradnikom in njihovim svojcem zajamčena izdatna in stanu primerna bolniška postrežba, in sicer zdravniška pomoč, bolniško osebje, preskrba v bolnišnicah, kopališčih in zdraviliščih ter oskrba rekonvalescentov in otrok. Uradnikom bo dovoljeno izbirati si zdravnika po svoji volji ali poiskati si drugo primerno oskrbo. Ti izdatki se imajo kriti s prispevki državnih uradnikov iz države. Za celotno oskrbo, pri kateri se polaga važnost na častno Sodelovanje uradništva vseh kategorij, se ima ustanoviti poseben zaklad.
Preki 5od na Češkem.
LDU. Praga, 11. (DunKU.) Uradni list priobčuje naredbo ministra za deželno obrambo, katera uvaja prek! sod na zločine proti varnosti države. Listi so bili obveščeni, da se uvede preventivna cenzura. Dolžnostni Iz-
vodi se morajo predložiti dve uri preden list izide.
Ofenziva proti Ogrski.
LDU. Praga, 15. (OTU.) (Situacijsko poročilo.) Pričakuje se, da rumunske, srbske in francoske čete vsak trenotek napadejo. Treba ie. da napno Cehi medtem vse sile. Na vsi iionti armadne skupine Nennouue sc vrše boji predstraž. V okolišu Sabi-nova smo pridobili tal. Pri Mali Po-dini smo odbili napad sovražnega oklopnega vlaka. — Armadna skupina Mittelhauser: Pod poveljstvom polkovnika Snejdareka zbrane čete so po sedemurnem trdovratnem boju zasedle Zvolen. Doslej smo našteli 50 ujetnkov. Zaplenili smo topove, strojnice in improviziran oklopnl vlak. Zapadno Levice hudi spopad!. Naše čete so odbile sovražnika in napredovale nekoliko vzhodno Komama. Po oklopnem vlaku podpt-ran sovražen napad na naše postojanke pri Kurtu smo odbili, pri čemer je imel sovražnik velike izgube. Ves dan so čehoslovaški in francoski letalci krožili nad Prešovem ln Košicami in prenesli poveljništvu zelo važna poročila.
Plebiscit v Gorenji Šleziii.
LDU. Amsterdam, 11. (DunKU. Zakasnelo.) Kakor poroča »Algc-meen Handelsblad«, je pariški dopisnik »Dailv Telegrapha« iz Merodajne strani izvedel, da je svet če-tvcrice, ki se je bavil včeraj zopet s poljskim vprašanjem, sklenil, da sc izvisde v spornih ozemljih Gorenje Slezi je in Vzhodne Pruske ljudsko glasovanje.
Čehoslovaški proračun.
LDU. Praga, 13. (ČTU.) Proračunski odsek ie zaradi položaja na
13
LISTEK.
Avgust Strindberg:
Bedakova izpoved.
Preložil Fran Albrecht.
(Daije.)
Pri vratih ie ponudil baron sestričini foko in se obrnil k meni:
— Dajte moji ženi roko, dragi prijatelj, m se pokažite dovršenega kavalirja, kakršen ste, ie dodal z očetovskim glasom.
Bilo me je strah! Ker Je bil topel večer, je nosila svojo mantilio v roki in njena roka. koje valovite konture je bilo čutiti skozi žido, je izžarevala magnetičen tok, ki je vzbujal v meni izredno občutljivost: zdelo se mi je, da čurun v višini svoje delta-mišice mesto, kjer je nehal rokav njene srajce. Sposobnost občutja se mi je tako razvila, da bi lahko podal celo anatomijo te dražestne roke. Njen biceps, ta velika dvigalna mišica, ki igra pri objemanju glavno ulogo, se je pritiskal na moj biceps, meso proti mesu, o gibkih ritmih. Ko sva stopala drug z drugim, sem lahko razločil nje zaokrožene boke in bedra pod krili, ki so se me dotikala.
— Krasno vodite! Vi morate biti čudovit Plešalcc, je rekla, da bi me ohrabrela, naj prekinem mučno molčanje.
In čez nekoliko trenotkov, ko Je morala občutiti trepet molih preveč napetih fivesv. Je
vprašala nekam šene ženske:
porogljivo s premočjo
izku-
te?
— Kai? Vi trepe
— Da, zebe me.
— Potem si ogrnite
vsa! svoj svršnik,
dete.
In njen glas Je bil ves laskav, kakor na blazinah.
Oblekel sem svoj plašč — pravcati prfsllm jopič — in tako me je bolje ščitilo proti tej toploti, ki se je nosila z njenega telesa na moje. Kmalu nato je takt njenih malih nog, ki so stopale v koraku z mojimi nogami, zedinil najina živčna sistema tako popolnoma, da se mi ie zdelo, da kot četveronpžec korakam na štirih nogah.
Tekom tega usodepolnega izprehoda se je zvršilo neke vrste cepljenje, slično tistemu, ki Je nazivajo vrtnarji »ablakcija« in ki se zgodi potom neposredne združitve dveh vejic.
, S tega dne nisem bil Jaz več sam svoj. Ta žena je cepila svojo kri v moje žile; najina živčna toka sta se nahajala v silni napetosti; njeno žensko jajce Je hlepelo po gibajoči živ-ljenski sili, ki JI Je morala priti iz mojega mo škega semena; njena duša Je hrepenela, da se združi z mojim duhom in moj duh se je hote' po lastnem dopadajenju razliti prosto v tej nežni posodi.
Ali se le vse to v resnici pripravilo brez ggjine vednosti? To Je bilo težko odločittl
Ko sem stopal po stopnjicah v svoiosobo, sem se vpraševal, kai mi prestane storiti. Bežati, pozabiti ali pa si v daljnji deželi poiskati srečo? Na mestu sem napravil načrt potovanja v Pariz, središče civilizacije. Ko bom tam, se pokopljem v knjižnicah ali pa izgubim v muzejih. Tam bom vstvaril svoje delo.
Komaj sem bil napravil svoj načrt, sem storil potrebne korake, da ga udejstvim. Ko je minilo mesec dni, sem se pričel poslavljati.
Nepričakovan dogodek, ki mi je prišel zelo prav, mi je čisto naravno nudil izgovor, ki Je zakrivil moj beg in ki bi ga sam težko našel. Gospodična Selma — tako se je imenovala moja Finka, ki sem jo bil že davno izgnal iz svojega spomina — se je ponudila mojemu prijatelju, pevcu. Čutil sem se zategadelj kolikor-toliko prisiljenega k begu, da pozabim in po-ščem v dalji Ieka za rane mojega ubogega srca. Z eno besedo, ta Izgovor Je bil prav tako dober kot kak drug.	_	_ ,
Vendar pa sem moral še počakati par tednov, udavši se neprestanim prošnjam mojih prijateljev, ki so se strašili običajnih jesenskih viharjev; rekel sem jim bil namreč, da se nameravam vkrcal na parnik, ki Je določen za
v Havre.	.	.
Slednjič bi se tudi imela vršiti prve dni oktobra poroka moje sestre; tako je pretilo, da se moje potovanje zavleče.
Med tem časom sem bil zelo Često povabljen. Sestričina se je bila vrnila k svojim stari?
šem in mi smo prebili svoje večere večinoma v treh. Baron, izpreobrnjen po taim vojii svoji žene, me je spet jel motriti z ugodnimi pogledi. Tudi je bil vsled mojega skorajšnjega potovanja povsem pomirjen in se je spet vedel / mano prijateljsko.
Ko smo bili nekega večera zbrani v malem krogu pri baroničini materi, se je baronica zleknila udobno na zofo, položila glavo v naročje svoje matere in ji pričela glasno izpove-dovati svoje vroče nagnjenje do nekega slavnega igralca. Ali me je hotela mar deti na natezalnico in se prepričati o vtisku.Jnsa .ac-šno priznanje napravilo name? Ne vem. Stau gospa pa, ki je nežno bo/.ala lase svoje Uuu<.,
mi je dejala:	......
 Gospod, ako nameravate pisati ktf.i r>>-
man vam priporočam ta-le tip ognjevite ženske.'Zelo izreden je. Vedno mora imeti poleg svojega moža še kako drugo nagnjenje.
— Res je, kar pravi mama, je pristavila baronica. In v tem trenotku je ta X. moja strast! Oh, to je čudovit mož!
— Saj je čisto nora! je rekel baron s smehom, s Čudnim drgetom, ki ga je bno videti bolj, nego ga je namerjal pokazati.
Ognjevita ženska! Ta beseda se Je vžgala
v	mojo notranjost. Zakaj, šalo vstran, izgovorjena od te stare žene, ki Je bila matkJ£jnQra4 ta beseda vsebovati nekolike resni#* i,(Dalje prih.lf
Stranjy.
5T A "P R E JT.
r--	-	-*■
Stev. 136.
Slovaškem zvišal proračun za 600
mTjoflov.
Ameriške odškodninske zahtev©.
LDU. Amsterdam, 10. (DunKU. —* Zakasnelo.) Agentura Radio poroča
iz Wrtsiiingtonar V kongresu je izjavi! i • rr.ak Polk. da znašajo odškodninske zalvteve amerikanskih državljanov, ki so trpeli škodo vsled nemških pomorskih čolnov in raznih odredb nemške vlade, naperjenih proti ameriški lastnini, približno eno milijardo dolarjev, ki naj se iztirja' od Nemčije. Zahteve, ki temelje na podmorski vojni, dosegajo same 600 milijonov dolarjev.
Italijani agitiram za Habsburgovce.
LDU. Split, 14. (DDU.) Italijani se pripravljajo, da izvedejo po vaseh našega zasedenega Zagorja ljudsko glasovanje. It te dni so pozivali seljake, da se izjavijo za Italijo, ako hočejo pa tudi za drugo državo, materi- za Avstrijo, samo ne za-Jugoslavije. Italijani se poslovi jejo najostud-nejših sredstev, ko agitirajo proti Jtr-cjoslaviii. Nagovarjajo seliake. celo, naj se izjavijo- za Karla Habsburškega. Toda vsi ti italijanski poskusi so bob ob steno, ker se /.avedni narod ne da varati. Za v nedeljo se Italijani pripravljajo, da narod prisilijo k izja-
vi	za Italijo.
dalje delovali za pravično ureditev mednarodnih sporov. Naš narod ne bo poginil in drugih narodov s tem, da skrbi za se, ne bo oslabil, marveč še ojačil. Ne bo delal kot sluga tujih kapitalistov, temveč enak med enakimi koristil s svojim delom svetu. To je ,kar hočemo in česar nam nobena sila na svetu ne bo ubranila. Pogodba naj nudi vernost stalnega miru; kot prva odkrita mirovna pogodba v zgodovini naj skonča zadnfo vojno na svetu. Orožje stran nobene vojne več, nobenih državljanskih bojev, enake pravice narodom, enako pravico sodržavljanom, nazaj k mirnemu delu, nazaj k veselju do delal
Obsojeni Špariakovski voditelji.
LDU. Wuerzburg, 12. (DunKU, — Zakasnelo.) Včeraj se je končala pravda zoper špartakisiovske voditelje Sauberja. Waibla in Hagemei-stra. Sftttber je dobil 12, Waibe! 15 in Hagemeister 10 let trdnjavske ječe.
Ogrska sovjetska republik*.
LDU. Budimpešta, 15. (Brezžično.) Ogrski deželni kongres delavskih, vojaških in poljedelskih sovjetov je mi predlog” poverjenika za zunanje stvari Bele Kirna sklenil izdat! poziv na francoski proletarijat kot na svojega naravnega', zaveznica (Tfotf mednarodnemu impiefliatiztfftr.
Socialistično zborovanje v VVeimariu.
LDU. Weimar, U. (DunKU. —
Zakasnelo.) K poročiTu vodstva se je priglasi več kot MHV govornikov Popoldne je govoril državni bratnbni minister Noske in izjavil: Sadovi revolucije in> novega gospodarskega razvoja ne dozorijo v štirih tednih. Da izvedemo svoje velike, politične in- gospodarske probleme, potreba jemocasa. Nesfeča je za nas. da smo morali prevzeti vlado v času, ko milijone ljudi ne moremo nasitili. Zalo tudi ne moremo trpeti neverietaih mezdnih zahtev, ki se kopičijo od vseh strani. Nemčija je bankerotna in v nekoliko tednih bomo gospodarsko tako »vezani; da mora biti tepec ali nesramen demagog, kdor bi kljub temu sedanje zahteve nadaljeval. Qo-vornik pravi, da je žalostno, da se morajo nemški proletarci biti medse-boj, vendar pa nismo bili mi, marveč Liebkneeht, Ledebour in sodrugi tisti« ki so poslali svoje pristaše na cesto. — Minister se je pečal nato s tožbami o prostovoljskih četah, ki so od tedna do tedna boljše in bol! disciplinirane. Poleg kritike se m sme pozabiti, da so čete vzpostavile red v domovini. Kadar je govoril četam, je vselej povdarjal, da vidi v njih soctafoe demokrate, ki morajo izpolnjevati socialno - demokratske dolžnostih Nova vojska bo sodalno-demokratična,. Po miru, pTavi minister, bomo še prav posebno prisiljeni, pridržati naborni sistem- Vlada bo morala v vojaku spoštovati državljana. Pri tem povdarja, da ena stranka sama nima pravice, agitirati pri vojakih; Med tem ko strankini pristaši s posplošujočo kritiko sejejo nezaupnosft proti četam, jih skušajo neodvisni pritegniti k sebi, in sicer na najprominentnejših točkah. Jutri se hočejo zabavati o ujedinjenju a neodvisnimi. Dotedaj pa se hočejo neodvisni s pomočjo naših čet že po-vspeti na konja. S povzdingnjenim glasom nadaljuje: Po točnih informacijah, ki sem jih prejel, skušajo neodvisni v tem treriotku vodjem naših čet pojasniti, da je njihova domoljub^ na dolžnost, preiti na njihovo stran. (Nemir, klici: Imenujte imena, čujte, čujtel). To so vodje gardne kavale-rijske strelske divizije v Berlinu, inožje iz hotela Eden, ki naj jih zvabijo. Pristaše svoje stranke prosim, naj se ne dajo prekositi od neodvisnih v politični uvidnosti. Se snov uradu, težkem uradu, ne v zabavo« temveč ker upamo, Nemčijo in nemški narod potegniti iz bede. Zato — Noske udari s pestjo ob mizo — vztrajajmo 1 (Odobravanje.) Nato je bila seja zaključena.
LDU. Weimar, 12. (DunKU. — Zakasnelo.) V današnji seji socialističnega zborovanja je govoril Schel-demann o nalogah socialistične stranke v republiki in rekel med drugim: Napraviti mir v notranjosti države mora biti smoter vseh poštenih prijateljev delavstva. Ves svet, ne samo nemški narod kriči po stalnem pravičnem inirn in je edin v tem. da ga v sklepih četvorice ni najti. Nič na svetu nas kot socialistično stranko ne bo moglo ovirati, da ne bi
Prati koalicijski vladi!
Na Češkem se bije sedaj boj proti vladi. Cehoslovaška narodno demokratična stranka (prejšnja državno-pravno demokratična) napada vlado it zahteva novo. Enako zahteva to tudi socialno demokratična stranka. Vsi njeni govorniki in listi pravijo, da se s koalicijsko vlado ne pride nikamor naprej. Na velikem delavskem taboru v Rondnicah je govoril predsednik sodafno-demofcratlčnega kluba v »Narodnem predstavništvu« posl. se dr. R. BeehynČ o gospodarskem in političnem položaju na Češkem. Rekel Je med drugim tudi , to-le;
»2E našo sedanjo vlado ne bomo izhajali več dolgo. Obrabila se je že. Čudno je, d« se Je sploh tako dolgo : obdržala. Pri nas sem bil Jaz prvi, ki sem javno opozoril na nemogočo sestavo dobrega koalicijskega kabineta. Zgodite se Je to ?e začetkom marea, ht vedno boff se kaže. da senf imel tedaj prav. Vse stranke »Narodnega predstavništva« imalo svoje zastopnike v vladi; naš parlament sestoji 'm samih vladnih strank. To pa ni njegova dobra; ampak slaba stran. Manjka opozicije, ki Je vendar najbolj naravna- ftf najcenejša kontrola nad demokracijo. Preveč nasprotujočih si načel in idej Je tu v premajhnem loncu, zmešanih. Eden je na polt dragemu, eden zadeva ob drtnfega. Mr kabinet kot celota nthm nhf enotne smeri nftl enotne volte. h vsega tegst sledi, da se preveč razprav Ha in premalo napravi. Vsi «o nezadovoljni. Ta sistenr le bil v začetka koristen, sedaj le pa škoet-
Iz govora sodruga BecKvnč, vidimo torej, da je vsaka koalicijska viada v škodo državi in liudstvu ter da je v vsakem parlamentu opozicija prepotrebna. — Se-li ne skladajo ta izvajanja sodr. BechvnS popolnoma z izvajanji naših zastopnikov v Jugoslovanskem »Narodnem predstavništvu? . . .«
Poglejmo še, kaj pravijo listi. Glasilo agrareev »Veljkov« prinaša notico: »Član »N. P.« Machar zahteva, da naj odstopi minister Švehla, dalje dr. Soukup ei tudi minister Stanek. Tako bi nam kmalu neostalo od vlade ničesar«. List nadaljuje:
»Kakor izvemo od informiranih krogov, se hoče izvesti v »N. P.« nova razvrstitev strank. Poslanci izvoljeni od narodne demokracije (torej bivši mladočehl, staročehi, dr-žavnopravni demokratje in del reali-stov> hočejo izstopiti iz koalicije in stopiti v opozicijo. To pa pomenja obenem, da bodo morali tudi ministri te »zajednice* zapustiti ministrske stolčke in stopiti v vrste poslancev. To so min. predsednik dr. Kramar, dr. Rašn in dr. Stranski. Definitivnega se sicer v tem vprašanju še nt ničesar odločilo, toda posvetujejo sc pridno. Mislimo pa, da se da ta kriza še mirnim potom rešiti«.
»Pr£vo Lidu« pripominja k temu: »Naše stališče je, da se izpremembe v kabinetu morajo izvršiti, ali še le po dovršenih občinskih volitvah. Ce izstopi kaka stranka preje iz koalicije* se more tudi zgodit!, da nafcfe tako! nekaj naslednikov. Sedaj je v koaliciji preveC strank, zna se pa zgoditi, da jifr ostane premalo«.
Isto kot v Čehoslovaški republiki se mora kar najhitreje izvršit! tudi v Jugosfavift Ko se to izvrši bo Jugoslavija napredovala, mr pa — kot do-seda?, nazadovala.
Iflv. Sp stvari, ki M se morale reSltfc a Irijno temu jih vfada vsled svov* sestave ne mora rešiti, za to Ji manf-ka enotne volte in trdnega enotnega prcfcnmia«
Tako gredo vse stvari skozi »Narodno predstavništvo« in skozi vlado r rešenega ni pa nič; Vse stranke so Istočasno vladne In Istočasno opo-zicHonaine. To le vodi do državnega in narodnega razkroja. Sedal Je »N. P.« izpremenilo ustavo in dalo prtsidenfu pravico, da sestavlja vlado. A v sedanji situaciji ne more sestaviti nove vlade niti president. Mogel bi sicer zamenjati tega ah onega ministra s kakim drugim, strokovno mogoče boljšim!
Toda vir pravice ln moč! v demokraciji fe narod, ljudstvo.
Narod sicer ne bo odločeval, ali bo v vladi Peter ali Pavel, toda narod Je določil vladi smer In glavna njena načela. President more biti le izvrševalec te narodove volje ln more sestaviti vlado, ki bo dala zagotovilo, da izpolni te zahteve ljudstva. Ljudsko voljo moremo pa ugotoviti gele pri volitvah. Pri volitvah se bo pokazalo, kakšne zahteve ima in kakšno vlado hoče imeti ljudstvo. Volitve odločijo, kakšna bodi vladna politika; koga naj vlada zastopa: produceota ali konzumenta. kapitalista ali delavca, liberalca ali socialista.
Prepričan sem, da le ta stvar nujna. Sedanje stanje bi nam moglo neizmerno^ škodovat!. Kabinet bomo morali že po 15. t. m. po orvih volitvah v naši republiki lzpremenltl. Do jeseni ne moremo čakati. Nekatera vprašanja bomo morali — v zmislu ustave — rešiti preje, nego bomo dobili definitivno »Narodno predstavništvo«. (Op.: 15. t. m. se vrše na Češkem občinske volitve, v jeseni pa volitve v »Narodno predstavništvo«.) Moje mnenje je, da bo najboljše, da se tako! po občinskih volitvah izvrše v vladi izpremembe in seveda sočasno s tein. tudi v »Narodnem predstavništvu«.
Od delnvnerra lfrtdstva in njegovih volilnih uspehov ie odvisno, ali se bodo te zpremembe Izvršite v smer! (r inclaiiznnr ali ms*
In tabo naprej ...
Včeraj smo aepet doživeli posebno cenzuro v posebnih razmerah. Kadar hoče cenzor zapleniti list, mora to napraviti vsa} v eni mri po predložitvi obveznih odtiskov. Tako pravijo merodajne norme. Včeraj pa se je domislila cenzura te svoje naloge šele čez poldrugo uro, tako, da je nastala listu precejšnja škoda in vrhutega še naročnike nismo mogli postreči. V čem tiči ta nekorektnost, ae vemo, toda takih stvari vendar n« bomo- radi prenašali na z ozkotn na stroške in no z ozirom n* naročnike, ki komaj čakajo aa list in ne z ozirom na svoje pravice, ki se jih ne pustimo kratiti. V enakem primeru se tako) pritožimo na pristojnih mestih v Bel-gradu. Sploh pa, če prinašalo to dru* gi listi, ne da W bili zaplenjeni, zakaj bi kot kronisti mi ne? Cenzor naj se le potolaži: as »nerazsodno« maso smo že mi odgovorni. Če ga ta skrbi.
»Naprej« je našel med ljudstvom mnogo odmeva ln le kdor ni imel prilike, da bi ga bil čital, ga danes še ne upošteva. Ne pa samo, da razširjamo list; tudi za tiskovni sklad naj se organizacije in sodrugi vrlo zganejo. V najhujšem političnem boju se že nahajamo, zato je potrebno, da nap-nemo vse sile in postanemo vredni sovrstniki proletarijata drugih dežel.
Bo} proti cenzuri In proti sistemu, ki ie zavladal pri nas. ie v trenutku na]boljšl ta, da razširjamo svoi dnevnik in ga korenito podpremo materialno z Zbirkami za tiskovni sklad. Z razširjenim dnevnikom m z marljivo agitacijo zanj ter z organizacijskim delom bomo najbolj pospešili naš smoter, ki nas vodi na pot mednarodne internacionale.
Novičice iz Celja.
Kartel celjskih slovenskih trgovcev.
Vedno bol} globoko se kaže strast za ustanovitvijo kartela. Imamo sicer v Celju gospodarski prehranjevalni urad, ki je, pošteno povedano, dokaj nepristransko razdeljeval živila trgovcem in aprovizacijam. Jako čudno pa je, da se je baje na poziv višje inštance zbralo majhno število slov. večjih trgovcev, ki bodo vbo-doče, brez kontrole višjih oblastnlj, kar na svojo roko 'diktirale oddajo sladkorja, petroleja, soli itd. Ce je to mogoče nezaupnica tukajšnjemu gospodarskemu uradu ali samo, pr vseh panogah že precej vkoremnje-na protekcija posameznikov “Kavčev. še ne vemo. Povemo pa, da bomo zasledovali ta režim in ce bo treba, bomo znali tudi preprečiti tako izsesovanje ljudskih mas. — Upamo, da oko nadziralne ljubljanske oblasti, uvidi še pravočasno pred to koritar-stvo in poveri z živili na karte na vsak način ono inštitucijo, ki le osnovana od politične oblasti ir? v živ a za upanje ljudstva.
Cinkarna in »Nova Doba«.
Sobotna štev. »Nove Dobe* se oeni ieze nad cinkarniškisu zaupniki
v zadevi zdravnika dr. Gollitscha. 'fe vemo, ali Je šlo res uredniku g. Špindlerju tako od srca, da se tako razburja in bruha ogenj ogorčenja ali pa dobiva za to kake honorarje. Vprašamo Špindlerja, kot nekdanjega medicinskega slušatelja, zakaj Je že večkrat pri bolezenskih slučajih v svoji rodbini, akoravno je imel vedno slovenske zdravnike na razpolago, vseeno klical k sebi — nemške zdravnike! Pa vendar ne zaradi noblese! No, gospod Spindfer bo rekel: „Ja, daR ist aber anders!“
Slovenske napredne dame
kaj rade nemškutarijo po mestu, posebno na trgu. Mislijo, da imajo okoliški kmetje dosti večji rešpekt pred nemško govorečo damo. Zato se prigodi semtertja kaka epizoda.
V	soboto je neko kmečko dekle opozorilo elegantno slovensko damo, češ zato vam neprodani piščeta ceneje, če nemško „glihafe“. Sicer pa je to grdo, da vi nemškutarite, vaš mož pa po kmetih oznanjuje slovenski evangelij. Jej, jej, so li tudi kmetski stan tl boljševiki izpridili! Kje je torej neinšlnitarstvo?!
Stanovanjska mizerlja v Gaberjih.
Miifjonarček Čater, lesni trgovec, ki Je še pred vojsko dovaža! deske na kolodvor v Celje, ima v resnici nad vse usmiljeno srce, kajti v svojemu gradu je odpovedal strankam stanovanja, ker hoče za svojo rodbino, obsegajočo tri osebe, imeti samo 16 sob. Ne vemo pa, ali noče okrajno glavarstvo v Celju storiti primernih korakov. Vzroka bi imelo dovolf, ker Je grad samo tri četrt ure oddaljen od mesta. — Ali igra pri tel zadevi mogoče gostoljubnost Čatarja, ki sl kot takšen dovoli kar celo uradništvo povabiti na večerje, posebno ufogo? ! Upamo, da se bodo našli vseeno še gospodje, ki nakažejo Catarjevi družinici mogoče samo 6 sob. Zganite se! Drugič več!
Kaj vse naj delavec Je!
Kupit sem pri celjski pekarni Vošnjak kruh. S slastjo sem vgriz-nif v njega, saj je za delavski lačni želodec bela štruca nekaj izvanred-nega. Da bi kdo videl moj kisel obraz; ko ugledam v odgrizku celega pečenega ščurka in več pečenih ramenih črvov! Upam vsaj, da bo tudi v sedanji državi, čeravno ima delavstvo že precej prebavljive želodce, vendar nadzorovalna oblast naučila snage tudi obrtnike. Onhn pa, ki žele s kruhom kupiti tudi meso, na} se, dokler ne ukrene oblast potrebnega, obrnejo na gori imenovano tvrdko* da Jim postreže.
Na kal pozab! urednik »Nove Dete",
ker Je preveč Jezen na cinkarniške boljše vike! Pozabil Je svoji soprogi razložiti, da je prodaja kozarca mleka svojemu hišnemu prijatelju po eno krono kot navijanje cen prepovedano. Morda si tega ne upa? No pa, ker ni boIJŠevik, ne spada pod p-' rtfsraf! —
Št. Peter v Saviniskl dolini.
Pristojnim oblastem v vednost, da je na sejmov dan 13. t. m. pričel vojni milijonar Hodnik v Žalcu točiti vino kar po 20 K liter. Pripomnit} je, da prihaja to vino iz njegove star« zaloge izza dobe, ko je bilo vino po 5 do S K. Ali ni v Jugoslaviji nobenih primernih zdravil, da se takim špekulantom pretrga nenasitne žepeS Rešili smo se iz starih jastrebov ln sedaj naj podležemo gmotno takim in enakim ljudem, kakršnih imamd v nažem trgu precejšnje število! Po* zivamo vlado ponovno, da nemudoma ukrene potrebno napram mesar** jem, gostilničarjem in trgovcem irt. prepreči z močno roko vedno hujše naraščanje in navijanje cen in nas reši propasti, v katero drvimo bre* odpomoči.
Proti pariški mirovni kotiiercnc!.
V	četrtek se je vršil v Celju, % nedeljo pa v Ribnici na Pohorju Prt strokovnih shodih sestanek, na kate« rem je poročal sodr. Petejan. Dogod« ki v Parizu so tako gorostasni in ne« sprejemljivi, da ne bo prav nič čud>< nega, če se upre ves svet krivicam« ki jih nameravajo izvesti na mirovni konferenci. Novo izkoriščanje In unf", čenje malih narodov Je očito. Poro* čevalec je v izbranih besedah po< vsem zasluženo ožigosal naklepe tefi pokazal na posledice, ki nas čakajo*
i	če se ta mir uresniči. Na obeh shodih Je bila sprejeta naslednja resolucijaJ Delavstvo zbrano na shodu izjavlja, da stoji strogo na stališču samoodločbe narodov, ter protestira proti sklepom pariške konference in iz* javlja, da sklepe te konference ne bo' priznalo in upa pravično rešitev našega narodnega in socialnega vpi;a* sanja le od mednarodnega proletarijata.
Iz Slovenije.
Maribor.
Iz železničarskih krogov se Poreča, da Je aprovizacija skrajno slaba. Tako n. pr. dobivamo sladkorja samo po pol kg na mesec, pa še to vedno le za nazaj. Naj nam merodajni faktorji pojasnijo, kaj je temu vzrok. Sladkorja je vedar dovoli. Saj Je bilo na vseh koncih in krajih zaplenjenih toliko vagonov sladkorja! Ce se ga v verižni kupčiji lahko dobi na vagone, bi se ga za nas sestradane pare tudi lahko par kilogramov dobilo, samo če bi bilo malo debre volje!
Črna pri PrevaUah.
Prejeli smo: Rudarji 1 Povodom zasedbe našega rudnika po Nemcih, ste ves čas ohranili svojo neomajno zvestobo do slovenskega naroda. Vaša stanovitnost se je izkazala nad vse pričakovanje. Vaša značajnost se je obnesla, kakor zlato v ognju. Pretila Vam je zlasti proti koncu velika nevarnost od strani sovražnih Nemcev; toda kakor stebri ste stali na braniku, narodno zavedni stebri, ki Jih germanski vihar ni mogel niti omajati. Že v mirnem času. posebno še med vojsko ste spoznali tujo pest; tembolj pa ste jo občutili od 7. do 28. maja 1.1. Vedite zato, da ie Vaš bodoči blagor edino le v Jugoslaviji 1 Rudarji in rudarice, ostanite ii vestni sinovi in hčere, posvetite vse svotc moči svoji pravi domovini, in tudi Jugoslavija Vam bo morala dati, kar Vam gre. Za Vašo nevstrašenost. Vam izrekata svojo najprisrčnejšo zahvalo: F. Kruleč, v imenu občine, Josip Dobrovc, *<H>nik. v, .imenu žuoniie.
Boj proti cenzuri*
Batinski režim, ki je popolnoma podoben staroavstrijskemu, je pričel uganjati svoje orgije tudi pri nas na Slovenskem. Vsaka stvar je kočljivi in vznemirja glave in živce cenzor* jev tako, da nihče pravzaprav ne ve* kdai bo prijela cenzorja muha svet« Jeze ali bojazen za domovino ali btv* lestni občutek ljubezni do domovina Mi že kar vemo iz kakih nagibov zapleni cenzor to ali ono številko našega lista in nam napravila oeromnf' škodo. Kadar prečrta besedilo z ze^ lenim svinčnikom je to izbruh kaprice, kadar z modrim, dela to v bojazni za domovino, kadar z rdečim, tedaj je pa že ves razvnet in misli, da nadomešča božjo jezo proti izdajalcem domovine. Seveda dela vse to cenzor v svoji najboljši službeni ali naivni veri, da koristi domovini in —< narodu. Toda mi smo drugačnega mnenja. Mi hočemo svobodo in ure« ditev domovine po ljudski volji in na podlagi najdemokratičnejših načel
Proti tej cenzorski kugi se mora upreti ljudstvo. Nasilju se sicer n« maramo upreti s silo, toda eno moč imamo, moč, da razširimo naš list »Naprej« med slovenskim ljudstvom do zadnje koče. Ljudstvo samo bo potem sodilo in obsodilo sistem, ki nas sedaj tako zatira. Proti tej diktaturi meščanske klike je boj nujen, boj poštenega časopisja ali pa smrt naroda.
Principi sovjetske ,enotne delavske šoie4.*
V	naslednjem priobčujemo uvodne določbe enotne delavske šole ru. ske socialistične federativne sovjetske republike, in sicer njihov splošni del. da informiramo čitatelje o boljševizmu tudi s pedagoškega ^tdlis^a.
Uvodne določbe zakona se glase;
Člen 1. Vse šole ruske socialistične federativne sovjetske republike, ki so pod upravo narodnega komisa-rijata za prosveto, izvzemši višje učne zavode, dobe naslov: »Enotna delavska šola«.
Opomba 1.: Posamezne šol£ se označijo z okrajšanim imenom j sovjetska, z označbo mesta in stopnje, n. pr. 3. sovjetska šola 1. istopnje narvskega rajona mesta reti o-
g' “o P o m b a 2.: Delitev šol v Uud-ske, višje ljudske šole, trgovske sole in v vse ostale vrste nižjih in srednjih šol se odpravi.
Opomba 3.: Od 1. oktobra 1918 dalje preidejo vsi Šolski zavodi vseh ustanov pod upravo narodnega komisarijata za prosveto.
Člen 2. Enotna šola se deli v dva stopnji: 1. za otroke od S. lo. leta (petletni tečaj) in 2. od 13.—17. leta (štiriletni tečau.
• Službeno »Izvestic glavnega Iz* vrševalnega odbora v ruskih sovJe< tov« od 16, oktobra	228;
> ( 489).
> Opomba l.t Enotni šoli sezona otroških vrtec za otroke od 6. do 8. leta.
O p o m b a 2.: Organi šolske samouprave zamorejo odstopiti za eno leto pod določeno dobo otroke z odobreniem gubernijskega oddelka za narodovo izobrazbo.
Opomba 3.: Bivanje učitelja v soli preko določene norme, a ravno tako sprejemanje učencev v starosti, ki presega normalno dobo, se pusti zaklfnčkn šolskega sveta.
člen 3. Poduk v soli 1. in 2. stopnje ic brezplačen.
Clen 4. Obiskovanje šole 1. in 2. stopnje je obvezno za vse otroke v Šolskih letih.
Opomba. Radi praktične izvedbe tega načina morajo odbori narodne Izobrazbe takoi začeti 2 izdelovanjem načria šolske razpvedelbe, s popisom vseh otrok V šolski starosti od 6. do 17. leta ter s sestavo proračuna za zgradbo in opremo šol, za vzdržavanje učiteljskega zbora m proračuna za organizacijo prehrane otrok in preskrbo-vanie istih z obuvali, obleko in Šolskimi potrebščinami. Obvezni pouk se uvede takoj povsod, kjer je število šol zadostno za poučevanje vseh otrok povsod tam, kjer so dani po-Koji za splošno možnost izobraževala* Za nepismeno mladež, ki. po svoja, letih ne more biti sprejeta v Me splošnega tipa, se mora organi-*»ati posebne odseke pri enotni Šoli ali posebne izvenšoiske odseke.
Clen 5. V šolo 1. in 2. stopnje sc uvede skupno poučevanje.
Člen 6. Predavanja o kakem ve-fonauku ali izvrsavauje obredov kakega kulta so v šoli pripovedana.
Cleir 7. Delitev nastavljencev v kategorije je nedopustna. Vsi šolski delavci (člen 8.) dobe nagrado po znesku L kategorije dekreta sovjeta narodnih komisarjev o normah za Plačevanje učiteljskega dela.
Opomba f.: Delo učiteljev se n« bo plačevalo pa predavanju, am- -| Pak koncem meseca.
Opomba 2.: Posebno plačiio Osebi iz šolskih delavcev nad določeno normo se ne dovoli. . . , Člen 8. Vsi šolski delavci, t 1> nastavljene!, Šolski zdravniki in vzgojitelji fizičnega deta se izberejo po določbi o izbiranju vseh pedagoških m. administrativno pedagoških delavcev od 27. februarja 1918. leta in po navodilih narodnega komisa-riiata za prosveto.
Opomba 1.: Namestniki šolskih delavcev se puste na delo v šoli po oddelkih narodnega izobraže vanja in za časa izvrševanja svojih iblžnošti se morejo posluževati vseh Pravic šolskih delavcev.
Opomb a 2.: V slučaju nezmož nosti zadovoljiti gospodarskim po trebam šole zastran šolskih kolek tur (člen 26.) se dovoli pritegnitev najetih tehniških uslužbencev, ki ne sodelujejo v učno-vzgojevalnem dela in ne morejo prisostvovati preso-ievaniu gospodarskih vprašanj.
Opomba 3„: Sodelovanje šolskih delavcev pri drugih šolah je dopustno le po privolitvi mestnih oddelkov za narodovo izobrazbo.
Člen 9. Pri narodnem komisar! latu za prosveto ter pri oddelkih za narodovo izobraževanje se uvede služba inštruktorja. Dolžnost inštruktorja je, periodično obiskovanje šol radi vzdržavanja živahnih zvez teh z odseki za narodno izobraževale in radi tega, da se nudi pomoč nastavljencem pri njihovem pedagoškem delu.
Člen 10. Učencev vsakega poedi flega šolskega delavca ne sme nikoli biti nad petindvajset; v zmislu te norme je treba urediti splošno število šolskih delavcev na vsakem učnem zavodu.
Opomba: Odstopanje od navedenih norm se more izvršiti po adloku oddelka za narodovo izobrazbo.
Clen 11. Ta določba se razširja tudi na vse one šole, ki so nastale Po privatni iniciativi. Tem poslednjim se more nuditi državna pomoč
Pod pogojem, da krajevni oddelki za narodovo izobrazbo priznajo vrednost te šole. _____________________
Dnevne vesti.
Pogini promet po državi SHS.
Ministrstvo za pošto in brzojav Razglaša s štev. 7472 z dne 29. aprila t. 1.: Od poštnih uradov se zahteva, naj sprejemajo pisma in pakete » označeno vrednostjo ne samo za kraje v Srbiji, ampak tudi za vse dele kraljestva SHS. Ker zaradi prometnih tež koč nikakor ni mogoče uvesti za sedaj v vsem našem kraljestvu wSeh s^'°k poslovanja, m da se za-Pfanijo nesoglasja in neupravičen*, pritožbe, javljamo, da posluiejo pošte •v mejah Srbije za sledeče panoge oi-S&nske pošte: 1. Za oisemskp^Došto.
v, notranjem in mednarodnem premetu (sprejemanje pisem, dopisnic, tiskovin, poslovnih papirjev in blagovnih vzorcev). 2. Vplačevanje in izplačevanje poštnih nakaznic v notranjem prometu, in sicer v m e jati Srbije v dinarjih ali kronah do največ 2000 dinarjev ali kron na eno nakaznico, za ostale dele kraljestva (Hrvatsko, Slavonijo, Bosno. Hercegovino, Dalmacijo (neokupirand) fn Slovenijo (nezasedeno) samo v kro-
fondu. Kdaj pa ste si zložili tak fond? Poveife no! Ali že v Jugoslaviji, ali
/strm i
reite •!
no.
nah do največ 1000 kron. V Crno-goro. Banat itd. se nakaznice ne sprejemaj«. V mejah Srbije se spie-jemajo pošiljke z označeno vrednostjo samo v izjemnih slučajih. V Črnogoro so dopustne pošiijke samo z označeno vrednostjo samo za Peč.
Državni proračun SHS in socialna demokracija.
Govor sodruga Antona Kristana dne 28. maja 1919 v Narodnem predstavništvu izide še ta teden v posebni brošuri. Zanimiv Je govor, ker zavzema odločno stališče proti trimesečnemu državnemu kreditu v znesku ene milijarde ter pojasnjuje napake vladanja v državi SHS. Cena brošuri bo 1 K. Političnim organizacijam priporočamo, da Jo Čim-prej naroče ,ker Je naklada razmeroma majhna. Naroča se pri up ra vi »Napreja« v Ljubljani, ki Jo tudi.razpošlje že prihodnji teden.
Za naše volne ujefnlfte.
Z ozirom na razne prošnje, k! prihajajo od sorodnikov na vlado v svrho posredovanja za vrnitev vojnih ujetnikov v domovino, Je deželna vlada 2a Slovenijo ukrenila potrebna korake in se zaradi te zadeve obrnila na ministrstvo za zunanje stvari. Ministrstvo za zunanje stvari Je posredovalo že večkrat v Parizu in Rimu za osvoboditev vojnih ujetnikov kakor tudi Interniranih civilnih oseb, k! to* državljani kraljestva Srbov, Hrvatov fn Slovencev ter so prišli v njetniStvo kot državljani bivše av-stro-ogrske nionarhiie. Za sedaj Je posredovanje ministrstva za zunanje stvari uspelo le pri Francozih, ter Je francosko vojno ministrstvo odredilo, da se nam odstopijo vojni ujetniki Jugoslovani, ki se nahajajo na Francoskem. Ministrstva za zunanje stvari je ponovno zahtevalo, da se ta sklep razširi tudi na civilne osebe kraljestva, ki so bile internirane na Francoskem kot državljani bivše av-stro-ogrske monarhije in so Jugoslovank Vojni n jetniki se že zbirajo v Lvonu zaradi vrnitve v domovfno. Kar se tiče osvoboditve in repatrli ranja vojnih ojetnikov In Interniranih iste kategorije v Italiji, se kljub ponovnim posredovanjem ni dosegel uspeh. Z ozirom na odgovor, ki ga je poslalo naše poslaništvo v Rirnu, se puščajo domov samo vojni ujetniki, id so čisto srbske narodnosti in ki zahtevajo, da se uvrste v srbsko vol-sko. To Je vsekakor posledica mnenja italijanske vlade, da se še ne more priznati obstoja kraljestva SHS.
V tretji redni seli Višjega šolskega sveta
dne 12: Junija 1919 so se stavili predlogi poverjeništvu v osebnih srednješolskih zadevah. — Oddalo se je več stalnih učnih mest, upokojilo več učnih moči, oddalo stalno mesto šolskega slugo na moškem učiteljišču v Mariboru. — Krajna občina Hrastje.
— Mota se preSola iz šolskega okoliša kapelskega v šolski okoliš Volčja vas. — Na osemrazrednih ljudskih, s 6 razredom dalje ki na meščanskih šolah v Ljubljani se uvede srbohrvaščina kot obvezen predmet; sistemizirati se dve učni mesti na F. dekliški ljudski šoli v Ljubljani za pouk v srbohrvaščini na deških in dekliških osemrazrednih ljudskih in meščanskih šolah v Ljubljani. Poroča se o uspehu ureditve učiteljskih plač v območju deželne vlade za Slovenijo fn se onim, ki so jim bili poverjeni posli ureditve, izreče priznanje in pohvala. — V območju policijskega rajona v Ljubljani se zaključi šolsko leto za srednje, meščanske in ljudske šole istočasno. Razpravljalo se je o predlogu na poverjeništvo, naj se preosnuje državna gimnazija v Novem mestu v realno gimnazijo.
— Pretresa se predlog na poverjeništvo o enakopravnosti hospitantk na srednjih šolah z rednimi učenci. Pctrde se sklepi učiteljskih zborov o izključitvi nekaterih dijakov.
»Krivica nad krivico!«
Včeraj se je dobilo sledeči listek, ki se Je najhrže razširjal med občinstvom: »Da je ta trditev resnična tudi pri naši »slavni« vladi, to dokaže že en sam stavek: »Ljubljanski uradniki — če tudi nimajo otrok —, olačujejo belo moko po 2 K. učitelji, če tudi z veliko družino, pa po 4 K 50 vin.« Kje je torej pravica! Uradniki kvautaift o. nekem
sc v prcisnji
gospodje! O, to je le izgovor! Vas že poznamo! Hvala lepa za tako skrb!
Pr. Ribar v Djakovu.
»Np.rodna Politika« poroča: Na Binkošti je sklical demokratski poslanec dr. Ribar v Djakovu protestni shod proti Italijanom. Njegov go-vor je tako uplfval, da so vsi udele-žerci protestirali enodušno proti italijanskemu barbarstvu, ali tudi proti samemu sklicatelju shoda — Ur. Ribarju. Zagrnil i>a je val samih odhod-nic. Od svojih rokakov - volilcev je moral koslušati sledeče poklone: »Dol ž njim ne rabimo izgovar-jalca — nočemo takega voditelja — če nas bedo taki vodili, bomo izgubili z Reko še kaj drugega — do-igfal je...« itd. — Marsikateremu demokratu bo ljudstyo naplavilo sličen poklon.
Drobno.
— Dvomesečne vojaške vaje. Kakor poroča »Riječ SHS« bodo '/poklicani po odpustu majskih vpoklf-cancev k vojaškim vajam, drugi letniki z dnem 20. Junijem na dvomesečne vojaške vaje.
— Proslava Vidovega dne v Ljubljani. Zastopniki ljubljanskih prosvetnih društev so na svoji seji dne 14. t. m. sklenili, da se proslavi Vidov danr 28. junija 1.1. v Ljubljani in sicer na predvečer z Javnim govorom fn petjem pevskih društev pred Mestnim domom (ozir. v slučaju slabega Vremena v dvorani), na dan slavno^ s ti par s prodajanjem cvetlic v korist Vojnih invalidov in predstavo v dramskem gledališču.
— Upravn&tvo »Demokracije« je v Mahrovi hiši, Franc Jožefov trg 10,
I. nadstropje na hodniku. Uradne ure samo enkrat v tednu in sicer v četrtek od 5. do 7. popoldne,
— Begunski sosvet v Ljubljani ima sejo v sredo, dne 18. junija f. !.. ob 17. uri (5. uri popoldne) v prostorih Zadružne Zveze v Ljubljani, Dunajska cesta 38, II. nadstropje.
— Begunec s Primorskega, vešč vseh gospodarskih in kmetijskih' poslov z večletno prakso išče službo kot oskrbnik kakega večjega posestva ali kot kletar prr kaki vinski trgovini. Ponudbe naj se pošiljajo na posredovalni urad za begunce v Ljubljani.
— Amnestija. Prejeli smo: Jako dalekosežno amnestijo je naklonil vladar širokim krogom obsojencev v Sloveniji. Nele kazni za poliMčne zločine, tudi za kaznjiva delanja drugih vrst so obsežna v amnestiji — nit! privijanje cen in verižnistvo nista izvzeti. Vsakemu od srca privoščimo amnestijo. Hvaležni bodo za nakloni,eno milost. Ali svojo hvaležnost naj tudi izkažejo! To pa store naj,umestne, jše s primernim darom v dobrodelne svrhe. V ta namen se priporočajo zlasti društva »Dobrodelnost« v Ljubljani, Poljanska cesta št 3r Društvo za siročad (predsednica Franja dr. Tavčarjeva) in Slovensko društvo zaklada za vojaške vdove in sirote in za otroško varstvo in. mladin sko skrbstvo (predsednik nadsvetnfe F. Milčinski). Ta društva bodo tudi rada posredovala, da se dar po želj) darovalca porabi za posebne dobrodelne namene ali izroči drugemu društvu ali zavodu.
— Krali Peter pride v Belgrad, tako se poroča iz Beigrada. Začasno se-bo nastanil v kopališču Arangje' lovac.
— V dolenjskem vlaku, ki pride ob 9. zvečer v Ljubljano, se je pozabila v nedeljo, dne 15. t. m. temno-rujava, usnjata ročna taška, z denar nico, nekaj denarja, ključi in robci % monogramom T* P* Prosi se prijazno, da jo najditelj proti nagradi vrne oziroma sporoči na: Trgovina Bonač, Ljubljana.
— Izgubila se je črna denarnica z vsoto 30 kron. Pošten najditelj naj jo odda v upravi »Napreja«
— t Karel Kundmann, kipar, profesor ie umrl 9. junija na Dunaju
— Drugo naivečje mesto na Češkem postane Velika Ostrava. 2e sedaj je tretje največje mesto in šteje 165.000 prebivalcev. Pričakujejo pa, da se število prebivalstva v sled velikega razvoja industrije, vsled ureditve stanovanjskega vpra šanja in vsled zgraditve donavsko-oderskega prekopa nenavadno dvigne in postane tako Vehka Ostrava, drugo največje mesto za Prago.
— Napredni duh v češki republiki. Od 18. stoletja dalje so slavil po vsej Češki, posebno pa v Pragi, dne 16. maja »narodni« praznik, dan >-svetega« Ivana Nepom nekega. Ivan Nepomucki je bil proglašen za svetnika v letu 1729, kar je pomenilo za tedanje češke razmere zaroto rimskega klerikalizma, farizejskega je-znitizma in habsburškega nasilja Pioti češkemu narodnemu duhu in
proti husitski revoluciji. Ivan Nepo-mucki je nasprotje Ivanu Husu. Do letošnjega leta so Ivana Nepomuc-kega v Pragi tako slavili, da je bil vsakdo, kdor je šel 16. maja med če-ščenjem mimo kipa Ivana Nepomuc-kega na Karlovem mostu in se ni odkril, od množice mstiHiran, Letos so pa odpravili — po zaslugi češke socialno demokratične stranke — ta praznik. Bratski češki stranki so Sv pridružile vse napredne čfcške stranke iti so poslale skupno deputaciio do ministra za uk in bogočastje sodr. Habermanna, ki je tam zahtevala, da se odstrani s Karlovega mostu kip Ivana Nepomuckega. To zahtevo podpira tudi praški občinski odbor.
— Edini spomenik na Habsburžane v Pragi. Spomenik cesarja Franca I. na konju, so sedaj odstranili. Zakaj da je bil v Pragi spomenik Franca t„ zatiralca Čehov, tega nihče ni vedel in tudi ne ve.
— Viljem II. pred sodiščem. Po bruseljskih ulicah je bil nabit razglas, ki poziva bivšega dvorniškega povelji! tka generala Hopserja, bivšega kraljeviča in' bivšega nemškega cesarja, da se zglase pri prizivnem sodišču v Bruslju, da se zagovarjajo za zločine, ki so bili za časa okupacije' izvršeni v njih imenu.
— Amerikaiiska pomožna akcija z žIvHl za Evropo. Herbert M o v er se Je ob priliki nameravane likvidacije gornje akcije izjavil: Živila, ki jih Je dobavita Amerika" potrebnim državam Finski, Estonski, Lftvi, Poljski, Belgiji, Čehoslovaški, Avstriji, Ogrski, Jugoslaviji, Romuniji. Bolgariji. Turčiji, Armeniji in Nemčiji, bodo v čas« od premirja do nove Žetve dosegla vrednost 600 milijonov dolarjev. Ako bi se hotela tako obsežna akcija neomejeno nadaljevati, bi bilo to fie samo fizično in financiielno ne-mtgočr, marveč bi tudi lastno podjetnost in gospodarsko strukturo do-tičnih držav uničilo. Vse države morajo torej v primernem trenotku same prevzeti preskrbo z živili. Po mnenju Kocverjevem je glavno vprašanje po sklep« miru in po novT žetvi: nekaterim državam dovoliti kredit, drugim pa zavarovati ladijski prostor. Amerika namerava to ret povabiti različne države, da pošljejo Zastopnike v Zedinjene države, l:i nat bi posredovali privatni in vladni kredit in olajšave pri transportu. To Je po njegovem mnenju najvažnejši korak za obnovo normalnega gospodarstva in neodvisnosti. Amerikan-ska pomoč za prehrano otrok pa naj bi se nekaj časa še nadaljevala.
— Novi parnik »PiaveIz Trsta se poroča: Tukaj so spustili v morje parnik- »Piave«, ki ie dote 14 metrov in obsega 4800 ton. »
— Število avstro - ogrskih bankovcev, ki so v prometu, ie po izkazu banke doseglo štirideset mil jard kron.
— Strojepiska, vešča slovenske m nemške korespondence, in knjigovodstva, absolveutka trgovskega f :• čaja z enoletno prakso, išče primerne službe. Natančnosti se poizvedo pri posredovalnemu uradu za begunce v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 38.,___________________________
Reforma bolniškega zar
varovanja v Čehoslovaški
republiki.
Narodna skupščina v Pragi ie sprejela osnutek zakona o reformi bolniškega zavarovanja v Čehoslo> vaški republiki, izprememba zakona je zelo pomembna; na prvi pogled se spozna, da je načrt delo strokovnjaka. So v tem zakonu sicer še vedno pomanjkljivosti, a to se je vzprejelo z ozirom na strankarsko-politične razmere. Olavni cilj tega zakona je Izenačenj bolniških hla-gaien in opustitev oziroma razpustitev vseh obratnili in podobnih malih blagajen. Bolniško zavarovanje se raztegne tudi na širše kroge prebivalstva, kar moremo z vidika socialne politike le pozdravljati. V naslednjem podamo najvažnejše določbe bolniško-zavarovalnega zakona :
Od 1. julija 1919 dalje so podvržene bolniškemu zavarovanju vse osebe, katere delajo na podlagi delovnega, službenega ali učnega razmerja. V bodoče bodo torej podvr ženi bolniškemu zavarovaniu vsi poljedelski hi gozdni delavci, kakor tudi delavci domače industrije, ter
hišni po«*H.
ZavarovanJh niso podvrženi: Soproga, ki je 'zaposlena v podjetju svojega moža, osebe s »stalnim zaslužkom«, n. pr. uslužbenci države, dežele, okrožij, občin ali javnih fondov, če v slučaju bolezni dobivajo plačo nepretrgoma najmanj 39 tednov. Oprostitev bolniSkegxa zavarovanja je v bodoče nemocoča: dosedanje oprostitve se razveljavijo.
Dajatve bolniških blagajen se zvišajo v dveh slučajih; 1, Mesto.
dosedanjih 26 tednov se izplačuje v bodoče bolniščnina 39 tednov. Pogrebnina se zviša v nižjih razredih od 60 na 90 K. Namerava se tudi regulacija bolniške podpore z ozirom na dosedanjo draginjo.
Reorganizacija bolniških blaga-jen se ede sledeče: Okrajnim bolniškim blagajnam daie zakon prvenstvo. Polngoma se razpuste vse obratne, zadružne itd. bolniške blagajne ter člani ie-teh dodele okrajnim bolniškim blagajnam. Po izvedbi vseh določil bi okrajne bolniške blagajne postale enotne blagajne, v celi državi in tvorile tako temelj celotnega delavskega zavarovanja (starostnega itd.) Vse osebe, ki so po Zakonu šele i>rvič podvržene zavarovanju, smejo biti člani le okrajnih bolniških blagajen. Enako se mo raj .) člani razpuščenih zadružnih, obratnih iti pod. bolniških blagajen dodeliti le okrajnim bolniškim blagajna?«.
V bodoče smejo obstojati poleg okrajnih bolniških blagajen :	a)
Obratne bolniške blagajne, katerih ustanovitev je bila odrejena potom vlade vsled izredne nevarnosti za zdravje v dotičnem obratu: b) obratne bolniške blagajne železnic in bro-darsfva; c) obratne bolniške blagajne državnih podjetij. — Zadružne bolniške blagajne, ki so 3L dec. 1918 imele manj kot 40t> članov, se tako] razpuste. Ravnotakb se smatrajo razpuščenim vse pomožne bolniške blagajne, ki so 31. dec. 1918 hne5e manj kot 1000 članov, člani t« omenjenih razpuščenih boHriških blagajen se dodele izključno okrajnim boh niškim blagajnam.
Nove bolniške blagajne so nt, smejo ustanavljati, razven po zakonu dovoljenih. ■— Bratovske sklafdnice (za rudarje) ostanejo; morajo se pa povsem izenačiti i okrajnbm bolniškimi blagajnami glede izplačevanju podpor, višine bolniščuiue itd.
Pomožne bolniške blagajne (Izključno privittftih uradnikov) ostanejo, če presega število članov 400,
Olgafrf Bolniških blagajen So: Zbor delegatov, načelstvo in nadzorstvo. Razmerje delojemalcev In de* todaiaieev ostane ueizoremenieito, Torai dve tretjini delojemalcev hi ena tretjina delodajalcev. (Vsekakor boli »napredno« nego v »Svobodni« Jugoslaviji, kjer hočejo dati dčloda. Jakem polovico zastopnikov, delojemalcem pa tudi polovico, a vplačevali bi delojemalci */?, prispevkov, delodajalci pa 1/.f Smo pač umkum sveta, mi v državi SHS. Op. pisca.) Volilna pravica še pridobi z izpolnjenim 20. letom. Volitev se vrši na debi prost dan. Odločuje absolutna Večina oddanih glasov. V slučaju neenakosti se iz Vrše ožje vol it ve.
Ta zakon vsebuje Velik korak naprej. Umevno je, da bodo posebno podjetniki glasno protestirali, češ, zakon je preveč okruten. A to je povsod, kjer gledajo delodajalci samo na to, da črpajo delavce, ne nudijo jim pa možnosti Socialna povz-dige. Tudi zadruge bodo s tem zakonom občutno prizadete, kajti z dohodki njihovih bolniških blagajen so pokrivale tudi druge izdatke, ki nisa bili napravljeni v korist zavarovanju podvrženih članov.
Ta izvleček nuj pokaže našim so-drngom smernice, ki naj se Jih oprimemo tudi mi glede predstoječega zakona o zavarovanju delavcev v naši državi. Osnutek zakona jc že natisnjen in se naroča pri: Zvezi bo!' niških blagajen v Ljubljani. Turjaški trg. Naj ga naroči vsak sodrug, ki se hoče seznaniti, kako »moderno-socialno« mišljenje vlada v naši državi. Sodrugi, na noge, da nas ne preva-rijo* O tem osnutku priobčimo par kritičnih člankov poznete.
Socialistično gibanje v Balgariji.
Socialistična misel se v R-ulgartji razveseljivo Širi. Bolgarija je pac morala prestati nebroj vojnih nesreč, ki so Jih zakrivili njeni nekdanji državniki v zadnjih letih. Obupne razmere ustvarjajo razpoloženje, ki zbližuje mase k socializmu, lip bolgarskega človeka gotovo ne boleha na sanjavosti. Vzgled smo doživeli že v tej vojni, ko so bulgaiske cetc prve odložile orožje. — Pred časom so bulgarske oblasti ustavile izdajo socialističnega dnevnika. Po štirinajstih, dneh odmora je list zopet pričel izhajati. Pri tem je priobčil sledeče: „Naš odgovor na ustavitev lista: Evo! Med tem časom, v teh dveh tednih, smo ustanovili 120 .ii°yih strankinih organizacij in pridobili 8000 novih članov! Naš list pa je pridobil 4000 novih naročnikov, tako da jih šteje sedaj skupno okrog 25 tisoči Sodrugi iz mest In dežele, naprej u» vedno le naprej! Zmaga Je naša. —* To so pač prepričevalni dokazi, da se na§» misel ndzadr/ljivo hitro Širi povsod po. .celem svetu.
.tian 4.
N A P R p 7.
Stev. 136.
Iz stranke.
Vsem sodrugoui naznanjamo, aa
pričnemo v petek, 20. t. m. z diskusijskimi večeri. Ta večer le na dnevnem redu diskusija o strankinem davku. Diskusije se vrše v veliki sobi društvenih prostorov v Mah rovi hiši. — Prihodnji diskusijski večeri bodo pravočasno naznanjeni. Dolžnost vseh sodrugov je, da prihajajo k tem večerom v mnogobroittem številu. Temu vzgojnemu delu se ne sme nihče odtegniti.
Kraj. pol. org. ,]SDS Ljubljana.
St rokovno giba ide.
Celje. Tu se je ustanovila dne 11. t. m. zopet nova podružnica i .srninega društva natakarjev, hotelskih, gostilniških in kavarnarskili uslužbencev za Celje in Zidanmost; ista šteje sedaj 50 članov. Vsa strokovna, izobraževalna in politična društva v Celju pozdravljamo to mlado organizacijo ter ji želimo zabeljenega uspeha, vsaj je ravno delavstvo te stroke med izkoriščanimi, ravno ti trpini morajo prenašati največ šikan na eni strani od delodajalcev, na drugi zopet od gostov; vrhu-tega so povečini odvisni od dobre volje gostov glede zaslužka, ker Jim gospodarji ne plačajo, kar res zaslužijo. Na ustanovnem shodu Je poročal sodr. Tomc iz Ljubljane, ki je prav poljudno utemeljil potrebo in koristi strokovne organizacije. Vsi navzoči člani so sledili z pozornostjo izvajanjem ter obljubili, da hočejo v naj-. krajšem času število članov podvo-liti. Ob 4. uri zjutraj je predsednik zaključil zborovanje ter pozval izvoljeni odbor na delo, ki ga je v Celju obilo, vsaj vladajo v Celju razmere kot malokje. S tem se bomo v najkrajšem času še obširnejše ba-vili. T.
Vestnik „Svobodea.
Delavsko Izobraževalno društvo »Svoboda« v Zagorju, ustanovi v kratkem pevski odsek, zaenkrat samo moški zbor. Kdor ima veselje do petja, naj se zglasi osebno najkasneje do 1. julija t.!., v pisarni »Svobode« (v konzumnem društvu).
Vabilo
na redni občni zbor občnega konzumnega društva v Zagorju (vpisana zadruga z omejenim poroštvom), ki se bo vršil dne 6. julija 1919. ob 2. uri popoldne v poslopju Občnega \cnzumnega društva. — Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občne* ga zbora; 2. Računsko poročilo za 1918; 3. Poročilo nadzorništva; 4. .Sklepanje o čistem dobičku; 5. Volitev treh nadzornikov in enega namestnika; 6. Volitev predstoiništva; 7. Interpelacije in vprašanja. — Vstop dovoljen samo članom. — Nadzorništvo.
Delavski-pokret se razširja.
Stavbarsko gibanje v Italiji.
LDU. Berlin, 16. (DunKU.) „Vos-MŠche Zeitung“ poroča iz Lugana: Stavkarsko gibanje se v vseh delih Italije vedno bolj širi. V Rimu. Bergamu, Palermu, Raveni, Verselliju in drugih krajih so stopile v stavko nove kategorije delavcev in nastav-tjencev. Učiteljska stavka se je razširila iz Milana tudi v Oenovo, Bologno in sosednje kraje ter se bo z ozirom na sklep osrednjega odbora narodne zveze učiteljev razširila v teh dneh po vsej državi. V Savoni so se stavki nastavljencev italijanske brzojavne unije pridružili tudi višji uradniki. Razburjenje ined delavstvom se tako hitro širi, da ni več daleč splošna stavka, kakor poroča „Avanti“. V mnogih krajih je prišlo tudi do spopadov, tako n. pr. v Neaplju in v Veroni. Cenzura zatre vsako vest o posameznostih. V Luc-
bi morale posredovati ženijske Čete, toda posredovanje je izostalo,
ker jc delavstvo zavzelo grozeče »tališče. 1
StaVKa v Parizu.
LDU. fcyon, 15. (Brezžično.) Ministrski predsednik Clemenceau se je V soboto zjutraj posvetoval z delovnim ministrom Colliardom in z ministrom za javna dela, Clavoilleom, o stavki transportnih delavcev. Popoldne istega dne ie sprejel v navzočnosti obeh omenjenih ministrov in vrhovnega nadzornika za vojaške transporte, generala Gassoina, delegacijo stavkajočega osobja družbe ,.Transports en commun“ in podjetja ,.Metropolitain“. Pogovor ie trajal skoro eno uro. Ob četrt na 21 je bila ista delegacija vnovič pri Clemenceauju. Pariška prometna kriza, ki je nastala vsled stavke, polagoma ponehava, ker cestne železnice in druga prometna podjetja počasi spravljajo cestni promet v normalni tir.
LDU. Lyon, 15. (Brezžično.) Stavka v pariških prometnih podjetjih je končana. Stavkajoči nastavljene! so sklenili na sestanku, ki je bil v nedeljo zjutraj, da prično v ponedeljek 16. Junija zopet delati.
LDU. Versailles, 16. (DunKU.) WU poroča: Confčddration generale du Travail in strokovne zveze rudarjev, mornarjev, železničarjev, pristaniških’, transportnih, kovinskih in stavbnih delavcev so zavzeli prin-cipijelno stališče napram stavki. Delavski kartel je izdal poročilo, v katerem izjavlja, da so rudarji in mornarji določili splošno stavko na 16. junija, ako se jim do tega roka ne izpolnijo njihove zahteve. Kartel se izjavlja solidarnega z obema strokovnima organizacijama. Stavkujoči in delavstvo ne smejo odnehati, niti se pustiti ostrašiti od vlade ali pa izzvati.
LDU. Newyork, 16. (Brezžično.) Na podlagi pariških vesti so poučene osebe mnenja, da more povzročiti sklep Labour federation, naj se stavkarsko gibanje razširi v mednarodno ter dne 16. junija proglasi splošna stavka kot znamenje nezadovoljnosti z mirovno konferenco, padec aliiranih vlad. Ekstremni elementi Angleške in Francoske hočejo počakati s splošno stavko do trenutka, ko bo demobilizacija izvedena v večjem obsegu.
Clemenceau napram delavskemu gibanlu.
LDU. Pariz, 13. (DunKU. — Brezžično.) V amerikanskih krogih se govori, da Clemenceau namerava, ako izbruhnejo nemiri, nastopati popolnoma odločno, zakaj on noče, da bi bilo stališče vlade spričo sovražnikov omajano. Ctemenceau vidi največjo nevarnost v generalni stavki, ki preti izbruhniti v Franciji, Angliji in Italiji 16. Junija. Ako se to uresniči, porabi vso vojaško silo, da stavko zatre, ker noče spravljati Francoske v nevarnost v trenotku, ko bi se je moral sovražnik bati. Delavstvo je pravzaprav že priznalo, da ima stavka pred vsem politične cilje. Ramsey Macdonald in Lon-guet zahtevata, da se sprejme v razglas stavke protest proti gospodarskim pogojem, ki so bili naloženi Nemčiji, kakor tudi proti kakršnikoli pomoči, ki jo ententa namerava poslati neboljševiški Rusiji. Oficialne osebe ententnih držav trdijo celo, da sta se Macdonald in Longue posvetovala v Švici z zastopniki Brockdorffa. Seveda gredo ti radikalni očitki predaleč. Zakoni, ki so bili izdani med vojno glede veleizdaje, še vedno veljajo in vpraša se, ali ima vlada moč in dovolj zvestih čet, da zatre morebitno ustaio. Razumljivo pa je, da čete baje groze z nepokorščino, ako bi se Nemčija branila podpisati mir in bi morali nastopiti.
Pred splošno stavko ameriških železničarjev in pristaniških delavcev.
LDU. Haag, 11. (DunKU.) »Hol-landsch Niews Biiro« javlja: Z ozirom na potovanje francoskega delavskega voditelja Thomasa v Ameriko, priobčuje *Newyork Globe« nastopno vest; V Ameriki velja pri-
Pravni železničarje, rudaile in pristaniške delavce za splošno stavko. Zveze omenjenih delavcev štejejo skupaj 3 milijone duš. Ako ustavijo delo, se morajo ustaviti transporti Čet po vsi deželi. Predsednik in tajnik rudarske zveze se napotita v Newvork, kjer bosta, razpravljala z
rudarji. Tja pride tudi tajniki tveze britanskih transportnih' delavcevC Zadnji stopi v stik s pristaniškimi delavci ameriških obrežnih okrožij. Sodi se, da se izjavijo vse štiri zveze ameriških železničarjev za splošno stavko.
NaJnovefša poročila.
Ministrski spor.
LDU. Zagreb, 16. „Hrvat“ javlja iz Belgrada, da se je včeraj sestal ntinisirski svet v prvi vrsti zato, da se poravna ministrski spor, ki je nastal v zadnji seji ministrskega sveta. Spor med ministrskim predsednikom Stojanom Protičem in ministrom za notranje stvari Svetozarjem Pribičevičem je nastal zato, ker je ministrski predsednik zahteval, naj ministri ne hodijo na strankarske shode.
Komunisti na Dunaju:
LDU. Dunaj, 16. (CTU.) Včeraj nameravani komunistični puč se je izjalovil. Vojaška policija Je napravila vse potrebne korake. Vsa javna rosiopja so zastražena s strojnicami. Komunisti so vršili veliko propagando in se jim je posrečilo, da so zbobnali na Mestni trg okolo 3000 somišljenikov. Tu so zborovali od desete do enajste ure. Nastopilo je več govornikov. Nato so se napotili pred deželno sodišče in zahtevali, da se izpuste voditelji, ki so bili v soboto ponoči aretirani. V Horlgasse so hoteli komunisti prodreti policijski kordon in so kamenjali policijsko stražo, ki je oddala nato tri salve. Bilo Je 11 mrtvih in nad 80 ranjenih, večina težko. Aretirani voditelji so bili izpuščeni, v zaporu so pridržali le madžarske voditelje. Policijsko poročilo pravi, da so začeli streljati komunisti. Mrtvih je bilo 16 oseb.
Napredovanje socialistov na Češkem.
LDU. Praga, 16. (ČTU.) „Pon-de!nik“ opozarja na veliko napredovanje socialistov pri volitvah v občinske zveze. Zlasti češki socialci so dosegli lepe uspehe. Ugodno so izpadle volitve v nemških ozemljih. V Pragi so dobili od 90 mandatov češki socialci 21, socialni demokratje 20, narodni demokratje 29, ljudska stranka 5, obrtna stranka 3, nemška meščarska stranka 4.
EntentnI protipredlogl Nemčiji.
LDU. Lyon, 15. (Brezžično.) Kakor poroča »Tempš«, bodo zavezniki v svojem odgovoru na nemške protipredloge dovolili Nemčiji petdneven rok (do 21. Junija) za sprejem oziroma odklonitev izpremenje-nih mirovnih pogojev. Eventualna odpoved premirja se mora naznaniti tri dni poprej, ni pa še lasno, dali obsega gori omenjeni rok tudi te tri dni. V tem primeru bi odklonitev mirovne pogodbe po Nemčiji imela za posledico, da bi blokada in druge nameravane vojaške odredbe stopile v veljavo že 21. junija, drugače pa šele 24. junija. Glede visočine stale-žev, dovoljeni za nemško armado, so izjavili izvedenci, da mora celokupno število nemških čet za dobo prihodnjih treh mesecev znašati najmanj 300.000 mož, toda svet četvo-rice je znižal to število na 200.000. Odgovor aliiranih in asociiranih držav vsebuje odredbe, ki omogočajo Nemčiji, da predloži tekom štirih mesecev po podpisanju mirovne pogodbe ponudbo glede okrogle vsote za vojno odškodnino. Razume se samo po sebi, da bo komisija za obnovo imela popolno svobodo pri odločanju glede sprejema oziroma odklonitve te ponudbe. Člen 231. mirovne pogodbe, ki je ostal v odgovoru na nemške protipredloge popolnoma neizpremenjen, nalaga Nemčiji obveznost, da popravi vso škodo, ki jo je povroČila civilnemu prebivalstvu oziroma privatni lastnini v aliiranih in asociiranih državah, vseeno, ako je škoda nastala radi nemških napadov na suhem, na morju ali pa iz zraka, ter sploh vsako vrsto škode, ki je našteta v prilogi 1. — Gr°f BrocK-
dorff-Runtzau je dobil oficielno obvestilo, da mu bodo izročili odgovor na nemške protipredloge v ponde-ljek. Od trenutka, ko se to zgodi, prične teči znani petdnevni rok za sprejem ali odklonitev. Akt. ki vsebuje odgovor zaveznikov sestoji iz nastopnih listin: a) iz pisma, ki ga je napisal Clemenceau v imenu aliiranih in asociiranih držav - udeležnic mirovne konference. V tem pismu so razložena glavna načela, na katerih temelje mirovni pogoji; b) iz prilog, vsebujočih ekspozeje, ki se nanašalo na vprašanja, katera se stavljajo v nemških protipredlogih; c) izpre-memb k določbam, ki se nahajajo v prilogah mirovnih preliminarijev; d) iz določeb, ki jih je svet četvorice prenaredil. — Kakor hitro bodo imeli nemški delegatje odgovor zaveznikov v rokah, bodo najbrže odpoto vali v Weimar. Da grofu Brockdorff-Rantzau in njegovim sotrudnikom tubo treba prekiniti delo med vožnjo v Weimar, so namestili v posebni vlak, ki stoji na razpolago nemški delegaciji, ves potrebni pisarniški materijah
Resen položaj v ententnih državah.
LDU. Lyon, 15. (Brezžično.) Iz okolice sveta treh poročajo, da je postal političen položaj na Angleškem, Francoskem in v Italiji zaradi rovarjenja radikalnih časnikarjev zelo kritičen. Cenzura podpira nehote nemire, ker seje povsod nezaupanje, kljub temu, da ima naročilo, zatreti nezmiselne članke o mirovni konferenci in o uporih v vojski in mornarici. Angleški gospodarski krogi se strastno zavzemajo za koncesije Nemčiji, da bi rešili Evropo pred revolucijo. Od prejšnjega tedna na 12. t. m. odložene interpelacije v francoski zbornici so zbudile viharne prizore. Uspeh ni znan. Clemenceaujev o stališče se smatra kot omajano. Svet četvorice se Je 12. t. m. posvetoval o položaju na Ogrskem. Sodijo, da je Ogrska dobila od popolnoma nepričakovane strani pomoč, kar Je odnošaje v svetu štirih precej zmedlo.
Poraz Kolčaka.
LDU. Moskva, 13. (DUNKu. — Zakasnelo.) Naše rdeče čete so osvojile mesto Ufa, najvažnejšo etapo Kolčakove vojske. Vojni plen je ogromen. Poraženi ostanki Kolčakove vojske teže v smeri proti .lekate-rinoslavu.
TzdalatelJ; Josip Peteian. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh Tfsk »Učit. tiskarne« v 1 inblinni,
lupo itMpiojs in ttiojeplo
begunko išče nujno Pisarna za zasedeno ozemlje v Ljubljani, Praža-kova ulica 8.
slav. občinstvu
K iiiiaio poiujLinu«
Restavracija v Prešernovi ulici. štev. 9.
UMU mu ULICA STEV. 6
rT~~~ SiGISTMVAKS ZtOAVGI l OSEltliO ZAVEZO - =-
TISftOViNE ŠOLE, ŽUPANSTVA IN URADE, NAJMODERNEJŠE SKAKATE IN VABILA
ZA SNOBE JN VESELICE
LETNEZAKLJUČKE
NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KMJtO, BROŠUR ETO.
STgREOTIPIJA. LiTOGRAFIJA.
Kovač
dobro izvežban, se pod jako Hgod« nimi mezdnimi pogoji takoj sprejme
Kolumbov plavž v Rušah
nad Mariborom.
m , _  1 - -     -	i	-m	,	1
simm
Kje se dobi najboljši kruh in pecivo?
v Franjo Korenovi
Sr pekarni
Celje, Gosposka ulica3.
Mož srednje starosti, samec,
želi stanovanja
pri starejši ženski v Trbovljah. Po uudbe naj se naslovijo na upravni-štvo pod „Upaj fn delaj"
He-rvezn©
boli, navale krvi, slabosti, migreno, pretegnjenost, tresenje pred očmi, slabost očij, šumenje v ušesih odpravlja
Etse fiuid —i
6 dvojnih steklenic ali 2 specialni steklenici 24 kron. Staro preizkušeno odvajajoče napetost in zapeko odstranjujoče sredstvo so felltrjevs rabarbarni
Elsa feroglliee
0 škatljic K 12. - Edino prave pri lekarnarju Evgea V. fcller, Strnita, 1!« kg iletr. 252 (Hrv. Zagorje). — Ovoj in poštnina se posebej zaračunava, toda najceneje: čim več se torej obenem naroči, tem več se pri-Štedi. V11
_	•	•	 prevzamem	blago
Za uvoz m izvoz
tero imam vedno v žalogi.— Cen], tovarnam in podjetjem se priporočam kot tvrdka z !•- referencami. fmpsort ift eXPOrt
FERDO SERT, Maribor, Koroška cesta 21.
Priporočamo tvrdko JoS. PctelillC, Šivalni stroji za vsako	Ljubljana,
obrt in roc Tinskorabo Petra nasip st. 7.
:: ter posamezni deli, Igle, olje, potrebščine za Šivilje in galanterijo. ::
— Dvlnllka glavni«« — K IS,OOO.OOO.
Sprejema vloge na knjl-fcicc in tekoli račun proti ugodnemu obrestovanim
Ljubljanska kreditna banka
, , =====	—	v	L j u b I i a n I.	,
Poslovni«« razredne loterije.
i Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Goric«, Celju In Mariboru.
Podr uinlcei
Ruerml fondi okroglo K 4,000.000.
kupuje in prodam
vso vrste
vrcdnostaibpa!)inev:_JlnanciM erarične dobave in dovoljuje
— aprovliactjHke kredite -