PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTB UrfftaUkl ta aprmTBlUl prt* torti 2667 South Laerndala Ar*. Offlos of Publicotloa: 1617 South UtvndaU An. Tatephoas, Rochw«U 6604 LETO—YBAK XXXL Juun t«, tm a Mm I i i> imu tU AM mt Onkm ti Mm* I. lin. CHICAGO, ILU TOREK. 1. FEBRUARJA (FEB. 1), 1M8 Bubacrtptton |6.00 Yoarlj 8TEV.—NUMBER 22 Aoooptaaeo for malHn* at ipoetal rmU of posta«« proridod for ta toctton U0>, Aot of Oct 6. 1»1T, aithort»od on Jase II, 1611. Španske ljudske čete v of živi na teruelski fronti J Cez tisoč civilnih prebivalcev ubitih v fašističnih letalskih napadih na spanska mesta. Italija in Nemčija pošljeta novo armado v Španijo. Angleške bojne ladje odrinile n* Sredozemsko morje Nemčija poveličuje diktatorja Hitlerja , i • v . V^MMVM . V , Proslave petletnice na-i cijskef* režima Berlin, 31. jan.—V Berlinu in drugih aemških mestih se vršijo velika proslave v počast diktatorju Hitlerju, ki je prišel na vladno krmilo pred petimi leti. Včeraj se je zbrala ogromna množica na trgu pred vladno palačo, v kateri je Hitlerjev u rad. Godbe so .pričele igrati zgodaj zjutraj in prebivalci so bili pozvani, naj se udeležijo proslav. Prvič po več letih je Hitler kazal čemeren obraz. Le par-krat, ko so'klici in pozdravi zbrane množice dosegli diktatorja, se je nasmehnil. Pri eni izmed ceremonij, 10 ao ae vršile v Berlinu, je Hitler počaatil štiri može za uspehe, ki so jih dosegli v znanosti in umetnosti. Sden msd onimi, ki so dobili visoka odlikovanja, je bil dr. Alfred Rosenberger, nacijski filozof in uatahovitelj tevtonske Poveljniki napadalnih det, dr. Wilhelm t% FriqL' notranji minister, admiral Erich Kader, vrhovni poveljnik nemškega bojnega brodovja, in drugi visoki vojaški častniki in vladni uradniki ao bili v Hitlerjevi družbi, ko je diktator z balkona vladne palače opazoval ceremonije. Ne-navzočnoet Goeringa, letalskega ministra, in Heinricha Himmler- Barcekma, Španija, 31. jan.— Uradna vest španeke ljudske vlade pravi, da so fašistični letalci ubili 1080 oseb in ranili čez 2000 drugih v napadih na Barcelono, Valencijo in druga španska mesta v januarju. V včerajšnjem napadu na Barcelono so letalci ubili čez 300 oeeb, med temi 16« vojnih sirot. Bombe so porušile tudi veliko število poslopij. Tf napadi so povzročili paniko med prebivalstvom, ki zdAj zahteva uničenje letalske baze v Palmi, Malorka, od koder prihajajo letalci v Španijo lin bombardirajo mesta. Na teruelski fronti, 150 milj južnozapadno od Barcelone, eo lojalisti v ofenzivi. Zasedli so že več strategičnih postojank in zdaj ograiajo fašistične komunikacijske zveze med to fronto in Zaragozo, uporniško trdnjavo. Salamanee, 31. jan. — To mesto,, kjer je sedal uporniškega režima generala Franca, je bflo dvakrat napadeno iz zraka po španskih letalcih. Bombe so ubile dvanajst oseb in ranile 32 drugih. Porušile so tudi nekaj hiš, toda matefislna jfckoda ni velika. London, 31. jen. — Štirideset angleških bojnih Udij J« odrinilo na Sredozemsko morje. Te predstavljajo večjo pomorsko zlto wr-go je bila r| Louis Adamič, star na Kongres pozdravil špansko zbornico Španski poslanik objavil izjavo VVaahington, 0. C„ 31. jan. — Španski poslanik v Washingtomi je naznanil, da je prejel spomenico. katero je podpisalo 60 kon-Kre*nikov in v kateri pozdravljajo španski parlament, ki se jutri sestane v svojem zasedanju Barceloni. "Zasedanje španske zbornice tragičnih čaaih in okolnotftih je l>orvoven dokaz, da španski narod in njegovi reprezentantje neo-mejfsno zaupajo demokratični vladi," pravi spomenica. Hitlerje* osebne straže, je povzročila različna ugibanja. Govorice sa jirii°' da ata zaposlena s preiškavo. aktivnosti mo-narhistov in drugih protinacij-skih elementov. V preiskavi sodeluje tudi general Wemer von Blomberg, vojni minister.. Monarhisti so zlasti aktivni v Pomeraniji, stari trdnjavi nemških lunkerjev. Pravijo, da je poljedelska zakonodaja, katero je nedavno uveljavila ifacijska vlada, izzvala veliko opozicijo pri monarhistlh. To so pokazali na 27. januarja, na rojstni dan bivšega kajzerja. ki so ga praznovali na svojih sestankih. seljenec, rojen v Ponikvah pri Dobrem polju, ki je bil 40 let v Ameriki. Prej je živel v Barber-tonu in tu zapušča ženo in orno-ženo hčer. — Nadalje je umrl Geo. Povalj, stsr 33 let in rojen v Pennsylvaniji. Tu zapušča starše, brata in sestro. Druiba pbto&ena kršenja Wagner- i/tvega zakona Litchfield, III. — Litchfleld Creamery Co. je bila obtožena kršenja Wagnerjevega zakona, ki garantira delavcem pravico organiziranja in kolektivnega pogajanja. Tožbo je vložila proti kompaniji unija CIO, ko je odslovila več delavcev zaradi unlj-skih aktivnosti. PA FAŠISTIČNIH ZAROTNIKOV Vplivni prijatelji puči-•tov »i umivajo roke ODKRITJE V P RID LJUDSKI FROfcTI Pariz. — Kakor črnosrajčniki v Italiji, nactjl v Nemčiji, klero-fašisti v Španiji, tako so tudi francoski "Cagoulardi" ali oka-pucani fašisti imeli namen "rešiti" Francijo pred 4M>oljševiz-mom", zadušiti vse delavske ganizacije s demokracijo vred in uvesti svojo diktaturo. 8 tem bi bilo "konec razrednega boja", pod fašistično suknjo pa bi bilo podaljšano življenje kapitalizmu. Sreča v nesreči pa je bila, da je bivši notranji minister E-duoard Daladier kot vrhovni načelnik vae francoske policija še pravočaano odkril fašistično zaroto In z tem vsaj za enkrat zmešal načrte "kagolardov". S policijskimi preiskavami je zbral ogromno evidenco proti fašistom — velike zaloge munlclje, pušk, atrojnlc, ročnih granat, celo topov, tajne mučilnice za mučenje socialistov, komunistov in njih privržencev. Prav to odkritje fašistične zardte za oborožen puč je pri pomoglo do padca zadnje vlade ljudske fronte. Vsaj domneva je, da so soelalnl radikale! povzročili vladno krizo deloma namenom, da preprečijo, da policijska preiskava ne doseže ljudi na vi*ih Guadalupe, prejema orožje in Itrelivo iz nacijske Nemčije lillo je napovedal—na podlagi tkega poročila iz Los Angeless fašistično vstajo v Mehiki v rihodnjlh dveh msssclh. V-"inell je nsananil. ds bo pred-i«al v kongresa Ispremsmbo »vtralnoetnem zakonu v toliko, l*odo Združene države lahko |f">magaJe mehiški vladi zatreti fašistično rsvolto v Mehiki. Jugoslavija zaprla mojo na severu Dunaj, 31. jan. — Jugoslavija je zadnje dni zaprla mejo z Av strijo kot odgovor na enak korak Avstrije, ki Je bil storjen pred kratkim Iz razloga, da na jugoslovanski strani meje razsaja neka Jivinaka bolezen. Jugoslovanske oblasti prsvijo, ds ni nobene nevernosti zaradi kakšne bolezni, pač pa je Avstrija zaprla mejo od evoje strani Iz drugih razlogov. Istočaano so bili iz Jugoslavije deportirani štirje avstrijski Nemci, ki ao bili aktivni pri tajni politični agitaciji. Shod avinih delavcev v Detroitu prepovedan Detrolt, Midi., SI. Jan—Pck Ikijskl komisar Plckert je pred neksj dnevi prspevodal Jsvnl protestni shod, ki ga js aranžirala unija avtomobilskih delavcev CIO as svoje brezposelne delavce pred mestno hišo dne 4. februarja. Sodi se. da je okrog 160.000 avtnih delavcev brez dela v Detrolt«. _ __ . Waahlngton. D. C., 81. Jan.— John L. LeVIs je pozval unije CIO, naj pritisnejo na kongres z mogočno kam {jan Jo za nov relif-nl program, ki naj ustvari Javna dela za tri milijone brezposelnih delavcev. Lewis je Izjavil, da je "recesija" pognala na stotisoče delavcev v silno pomanjkanje kljub predsednikovim obljubam, da vlada ne bo dopustila, da bi kdo stradal v Združenih državah. Štiri milijone članov v unijah CIO Je pozvanih, naj bombardirajo kongres z zahtevo za razširjenje rellfnega programa. Miaml, Fla., 31. dec. — Willl-am Green. predsednik Ameriške delavske federacije, Je na seji ekaekutive ADF ns|»ovsdal boj Nestranksrski delavski ligi In pozval unije svoje federacije, naj obrnejo hrb«t tej ligi Iz razloge, kur je pod kontrolo voditeljev CIO. ftanghaj, 81. jan. — Tri tisoč kitajskih vojakov je bilo ubitih . bitkah z Japonci na dveh fron* tah, zapadno od Sanghaja. Bitke so se vršile pri Sučovu in Wuhu-ju, na osemljti v dolini ob reki Jsngtae. | Maato Wuhu, kl je prišlo pod japonsko kontrolo v decembru, kar je omogočilo okupacijo Nan-kinga, glavnega mssta Kitajske, je bilo cilj kitajske proOofenzl-ve, 1(1 pa ae je Izjalovila. Kitajci niso bili kos japonski vojni mašinl. Srdite bitke med Japonci in Kitajci se nadaljujejo v bližini Lunghaja, važnega železniškega križišča v provinci Kiangsi. Vest iz kitajskih virov pravi, ds ao kitajske čete obkolile mesto Tsl-nlng in pognale Japonce Iz Meng-jina po tpopadu, v katerem je padlo 200 Japoncev. |Waahlngton, D. C., 81. Jan.— Ameriška vlada je odklonila zu-gest i j o' Anglije. Francija ln Sovjetske unije, naj sodeluje s njimi in pošUja Kltajzki orožje ln bojni material. Načrt Js bil for* mslao predložen ameriškemu dr> žavnemu departmentu po repre-* sentantlh teh treh veleall, kl ao le sestali v lmwi ns seji sveta Ugf 'narodov. ftaČelVitr kitajske detelje v Ženevi je prej apeliral na Ligo narodov, naj odredi ekonomske sankcije proti Japonski ker je njena armada invadi* rala kitajsko ozemlje. k Odklonitev načrta je bila prav tako formalna kakor augeetlja velesil, naj Amerika aodeluje s njimi In podpre Kltsjako. Tu pravijo, da je odklonitev načrta diktiral predsednik Rooaevelt na sestanku i državnim tajnikom HuJlom, podtajnikom VVelleaem In Davlsom, svojim poaebnlm re-presentantom. Na podlagi nev-tralnostnega zakona, ki ga Js kongrea sprejel v svojem aad* nJem zasedanju, ne smt Amerika pošiljati orožja državam, kl eo zavoje v a ne v vojni. Hull je po konferenci s predsednikom it* iavil, da Amerika na bo revldl-rsls Nvojevs stslliča zaradi si-tuariju na Daljnem vahodu. Univerza Harvard priznala unijo Csmbrldge, Masa., 81. Jen,— ,Slovita ameriška univerza Harvard, k I je bila ustanovljena prod tristo leti. Je prvič v svoji zgodovini priznals delavsko u-nljo. John W. Lowes, podpred-a<«dnlk univerze in član finančnega odseka, Je naznanil, da je podpisal pogodbo z unijo kuharjev In strežnic, kl ao uposle-nI v Jedilnici univerze. (Narisal Jerger.) Japonska dala zadoščenje Ameriki Tokio, 81. Jan — PredaUv-ni k japonakeg* zunanjega urada' je včeraj izjavil, da Je sporna zadeva med Japonsko In A-merlko, kl jo Je Izzval napad na Johna M. Allisona, člana ameriškega poslaništva v Nanklngu. Kitajska, poravnana Japonska vlada se Je opravičila pri ameriškem poslaniku Grewu v To-kiju In Izjavila, da bodo napadalci kaznovani. Pristaniičnikl na_ zapadni obali moh grozili s stavko Kan Kranclaco. — V vseh pri-ataniMih na zu|>adn! obali se obet s jo nove komplikacije: stavke radi akcije "Mednarodne zve-im priataniščnikov ADF, ki ss je zatekla na aodiščs, ds ssaeže premoženje krajevnih unij, kl ao se ločilo od nje In pristopile v CIO. Proti vsem unijam je vložila toftl« za "recelvershlp", Sodnik ltut>en S. Mchmldt v Los AngfleNU Je že Izdsl zsdevnl aodni odlok proti krajevnima u-nljsma .'i I in M2, kl določs ssss-ženje vaege premoženje. Sličns akcija je v teku tudi v drugih pristaniških mestih na zspadu. liarry Hridgea js brzojsvll delavski tajnici Perklnsovl In zs-grozil a stavko v vseh pristaniščih proti aodnljskemu dieor-ganizirsnju unij. Angleški jeklarski delavci »astavhali London, 31. Jan. — fttlrl tovarne jeklarske družbe Dorman lxmg Co, so ustavile obrat danes, ko Je 1M0 delavcev zastsv-ksio Stavka je bila okllcana. ko kompanije nI hotela odpustiti nekeg* neunijskega delavca. Okrog &000 delavcev js prizadetih v tej Jtsvkl. SSOflVlfl TOREK, X. FEBRUARJA PROSVETA THE KNLIGHTENMEVT •I IMI« IS LASTNIMA ILOVIMMI M, PODfOUTI JSOMOTS •mm * mi issii l to u- htnmm m ZSratoM mm d>m IIImD to «M* M Mm. IM* m p«i Mm. Ilill m Mrt M t* OtMM r il M Ml* Itto. 11.71 M UU| M Ml fkriiM UMtoi IMm <«mi ptf Iraej, CteAeeee H.M P*r fMl. Ihrig JI M * mi* Jo Mok^M 1»««. *mMm (totto* Mil. 4nw. ptMul i 14.) m >rmt* »toetotolto to » to to »rilMU »oltoiM. AtoartklM raim m MnwM>t-lliiMiil|li a* ■ m4 omUMM »rtuUi vili Mt to ntanii Ottor muk m aferi«. »Ur«, to mto mir «*toMk to m na IM m Mtert Hlapci besed! Znsni ameriški ekonom Stuart Chase je spi-sai knjigo, ki Je pravkar izšla v New Yorku z naslovom "The Tyranny of Words (Tiranstvo besed)". 4 . V tej knjigi Chase pojasnjuje^ kako je človek zamotan v velikansko Štreno besed. Nesporazumi, prepiri, konflikti, sovraštvo, predsodki, vojne in nepretrgana veriga drugih nesreč se neprenehoma ponavlja med ljudmi zaradi — praznih besed. Kaj so prazne besede ?_ To so besede abstraktnega pomena, ki ne predstavljalo ničesar Šivega, ničesar realnega, ničesar takega, kar lahko vidimo, slišimo, ovohamo, okusimo ali otipljemo, torej ničesar takega, kar obstoji. Nsvlsks teh besed se kopiči še tisočletje. Enkrat so pomenile nekaj primitivnega, danes pomenijo nekaj drugega — nobenkrat pa nič realnega, kar je in kar bi bilo vredno zagovarjati. Vzlic temu je le na milijone ljudi umrlo za — te prazne besede t Vzemimo beeede "domovina nas kliče, do-movina hoče to in to od naa." To je že stoletja •tara prevara. Kakšen stvor je domovina? Kje ima ta stvor usta, jezik in možgane, da bi lahko klical ljudi? — Ni nič takega. Nekaj drugega je. Vladarji te in one dežele, voditelji tega al{ onega ljudstva so ta "domovina", ki kličs ln zshteva t Domovina, poseljena zemlja ali kos sveta, nikdar ne kliče! Sličen prazen izraz Je "svoboda podjetja" ali "svoboda Industrij." Podjetje in industrija je res nekaj realnega, ki obstoji, ampak sama na sebi se ne briga ne sa svobodo, ne sa aušnoat Industrija ni šivo bitje in ne zna govoriti! Kadar lastniki industrij kriče o "svobodi industrij", mislijo naae — oni hočejo svobodo, proste roke, da lahko delajo v industrijah in z Industrijami kakor sami hočejo! Na stotine podobnih primerov bi še lahko našteli — na stotine in tiaoče problemov, ki polagajo na tehtnico ftlvljenja in ekeiatenco milijonov ljudi zaradi praznih beeed. Chaae je v pravem. Caa je še, da ae ljudje lotijo ČIŠČe-. nje, ki Je te davno potrebno — čiščenja evoje govorice, jezika. Potrebna je akcija, ki izklda vae nepotrebne abstraktne in sploh prazne besede iz jezikov vseh civiliziranih narodov. Zdi se, da Je "razorošenje" te vrste bolj potrebno za resnični mir med ljudmi na zemlji, kakor pa razorošenje, o kakršnem navadno govorimo. Nekaj vprašanj Biwabik, Minn. — Stvar je sicer že stara, toda naj jo zopet omenim. V mialih imam dotično brošuro ali "stra£o", katero so poslali gospodje iz Lemonta društvenim uradnikom pred 11. konvencijo SNPJ. Jaz aem bil prejel kar dve kopiji. Za to darilo sem se jim bil lepo zahvalil in jih tudi nekoliko pokritiziral, ker se ^egs niso prej posluiili. Pisal tem jim bil, da so vaaj 76 let prepozni. F Zdaj pa imam nekaj drugih vprašanj na iste kroge. Vzemimo, da bi ae katoliška cerkev zo- Ct prikopala do enake moči ka-r jo je imela v srednjem veku, to je do absolutne moči v vseh posvetnih zadevah. Kaj bi se na primer zgodilo mladenki in mladeniču, ki se zaljubita in bi se hotela poročiti, toda tega bi jima ne dovolili, ako bi ne imela denarja za duhovnikov račun} 'risiljena bi bila igrati Adama in iiveti v 'VHvjem" zakonu, kar pomeni, da bi ju cerkev proglasila za izobčenca. I^ah-ko bi bila celo preganjana. In ker te govorim o Adamu in Evi, naj vprašam, kako je bilo takrat, kdo ju je poročil, kdo kr- E Nepotrebno delo Egiptovske piramide ao znane po vaem svetu. To so ogromne stavbe iz kamna, ki so široke pri tleh in koničaste ns vrtu ter visoke več sto čevljev. . Stara pa so okrog pet tisoč let Zakaj so bile zgrajene? Piramide so dali igraditl nekdanji egiptovski vladarji, ki so se imenovali faraoni, za tvoje grobnice. Vsaka teh stavb Je masiven zid, le nekje globoko pod njimi je skrita in na debelo zazidana klet, v kateri se nahaja vladarjevo truplo. Te ogromne grobnice so rezultat egiptovske vere pred pet tisoč leti. Tskrst so v Egiptu verjeli, ds vssko ohranjeno truplo človeka se vrne v novo iivljenje. ki je potem večno, je truplo uničeno, ni več iivljenjs. Iz tegs razloga ao atari Egipčani bolj akrbell za svoje mrtve kot xa šive sorodnike; truplo ao Čvrato povili, da ni več prišel zrak do njega in ga shranili na suhem prostoru. Tako so nastale mumije, ki jih še stoletja isvašajo is Egipta v museje po vaem svetu. Toda piramide so bile le ia vladarje. Neki vir pripoveduje, ds so eno semo piramido zidali 20 let in delalo js 100,000 sušnjsv. Koliko nspotrebnegs dela In trpljenja za revne sušnjet Ampak pred 6000 leti Je bilo to ailno potrebno delo ia faraone, kajti oni ao verjeli, da Jim bo v onih zidlnah zajamčeno večno iivljenje. Ves razumen svet danes lahko popriča, ds ao se grdo motili. Ali je krščanska civiliascijs. ki še dsnes šl-volar i. kaj bolja? Prav nič. Ae danes ljudje gradijo koUmalne stavbe, ki vzamejo silnega dela In nešteto ftrtev — In čemu ? Zaradi otročjega verovanja, ki nI nič bolje kot je bilo prazno verovanje Egipčsnov pr«d 6000 leti! Kakor nam kaše zgodovina, ljudje neprenehoma gradijo temple bogovom, velikaneks stavbe —. In še danes to delajo. Nekoč je tempel moral biti največja in najlepša stavba v mestu. Te stavbe bSUo stale tisočletje In nekoč se bodo ----- UMJev so važni" sli ps vsled želje po protekciji "ugleda" današnjega sistema. Žalostno sliko je prhiesel k* kalni list "E." z naslovom: "Siromašni oče je Šel ropat, da t>i nasitil svoje gladne otroke." In nadaljuje: "BrezposeJnl delavec, v čigar stanovanju ni bilo niti centa ne kaplje mleka in ne d rob ti ne kruha za njegove otroke, je aklenil z naropanim denarjem nasititi evoje otroke." Ali je uspel? Je in ni. Naropal je $11. Se predno je prišel domov, lo ga prijeli in vrgli- v za-por. Kateri bo mogoče rekel: Zakaj pa ne gredo na relif? Saj gredo. Tam pa jih odvračajo, da ni denarja in če ai zelo "siten", boš mogoče po preteku enifca meseca ali več kaj malega il. Mesto je zadolženo do vratu, ne po krivdi brezposelnih, marveč po krivdi volilcev. Ti so dolgs leta volili graftarje v mestno adminls-. tracljd! Državna postavodaja ki govemer Davey—"prijatelj Slovencev" kot ga je imenovala "A. D." pred volitvami in desna roka štrajkolomca Toma Girdler-ja — se ne brigata za brezposelne, akoravno je bil napravljen odmevi Anton Garden _'-JL. ■Ameriška bojna ladja Avgusta v šanghajskem pristanišču. Slika je bila vzeta, ko so okrog ladje padale japonske bombe. mmmmmmM^ffff^ jen je delavske stranko? ročnik na tv^j list? Ali Si podpiraš sebi in delavstvu nar sprotne liste? S tem le nakopa-vaš sebi in delavs^ mizerni položaj. Ce nimaš "Proletarca", "Cankarjevega ___,__________________________________"Prosvete" ali stil njune otrok«, o katerih pra- potom delavskih organizacij mo- glasnika", potem nimaš sloven- vijo, da jih je bilo sto? Po mo-v jem mišljenju niso imeli niti I-men, ampak samo "numare" — vsak svojo zarezo. Zdaj pride tu. di vprsšsnje glede ženltve. Ce sta bila Adam in Eva prva in edina starša vsega človeštva, po mojem mnenju tudi ni bilo druge poti, kakor da so se bratje rt sestre ženili kar med seboj/Takrat je bilo tudi vse brezplačno — poroke, krati in pogrebi — ker sploh, ni bilo dušnih pastirjev. In če je katoliška cerkev v pravem, so šli vsi ti ljudje naravnost v — pekel, ker ni bilo nikogar, ki bi skrbel za njih duše in jih/ pošiljal v — nebesa — za toliko in toliko $M od kosa. In še nekaj: Ako bi bili duhovniki v resnici le dušni paatirji, bi vse te atvari toliko ne atale, toda ker pa ao v reanici telesni pastirji, pa zahtevajo plačilo — dobro plačilo — za vsako "delo", ki ga opravijo. — Pozdrav sobretu Antonu Proaenu in njegovi boljši polovici tam nekje v Illinoisu, kakor tudi vaem Čitateljem Prosvete. Frank Kariah, 211. čan prltiaf za zakonito brezpo- skih delavskih Ustov. Olej, da sejno vinsko kapljico kakor^pa v selnoetno zavarovanje in za do ločitev neke vsote za relifno podporo. Po. dolgem oklevanju in na pritisk mestnih avtoritet, različ- Jlh naročiš, če zmoreš vse tri, ker delavska izobrazba je prvi pogoj za svobodo, sigurnost in industrijsko demokracijo. Liste, ki zar Poročilo Is metropole Clevelaad, Ohio. — Nič ne bo škodovalo, če čitatelji dobijo od čaaa do časa nekaj novic ia slovenske metropole, ker za čltanje latih je menda povsod dovolj čaaa. Vaaj pri naa v Clevelandu je tako. Delavake razmere so take, da skoro niso vredne, ds bi jih opW sov al; če bo 11* še en čas tako naprej, bo res Čudež, če se bo dobil kateri, ki bo rekel, da dela v privatni industriji. Vprašali se boste, kako ti ljudje Živijo. Napravili al boste rsalične sodbe. Ampek alika ja praoej žalostna. Caaoplsjs poroča: ta in ta je naprav H aamomor radi brezpoeel-noati in revščine. Najbrle pa mnogo aamomorov te vrate ne pride v časopisje, bodisi ker "ni- nih organizacij in posamezni* govarjajo današnji kapitalistič- kov so določili malenkostno vso to, v resoluciji pa zapiaali« da ta denar se mora rabiti za relifno podporo samo državljanom. Ce nisi državljan, po mnenju teh postavodajalcev nisi človek. K vragu s teboj! Blažena civilizacija in ljudstvo, ki jo trpi! Kdor nima popolnoma zaplan-karte oči, lahfco vidi, da pod sedanjim kapitalističnim sistemom ni pričakovati sigurnosti in boljše življenjske eksistence za delavski ali farmarski razred, kakor tudi ne za male trgovce. Ali se katerikrat vprašamo sami sebe:. Kaj mi je storiti, bom pomagal za odpravo sistema, ki ne nudi sigurnosti in življenjske eksistence in pomagal, da de čimprej zgradi sistem življenjske sigurnosti, svobode in industrialne demokracije? Ali veš, da demokratska in republlkanaka stranka sta za ohranitev tega sistema? Ce to vsš ln si izkuafl ns svoji koži, zakaj ps si pristal ene od teh dveh strank? Danes bi moralo biti jasno bolj kot kdaj prej, da edini izhod sa delavatvo je v socialistični družbi. Kdor govori ldr.ugače, laže, pot v ar ja radi osebnih interesov, ali je pa toliko neveden, da ne zna razlikovati alabo od dobrega. Ce hočemo zgraditi socialistično družbo, moramo imeti močno delavsko stranko a socialističnim programom. Alt si član te stoas-ke aH drugače deluješ zanjo? Ali se mogoče bojiš evoje lastne senoe ln čakaš, da bodo drugi delo izvršili, ko bo delo Izviteno, t>oA pa priAel in kričal: Pa smo zmagali! Ali ve«, da edino de-lavsko časopisja, kontrolirano pa delavskih onraniaacijah. piše aa tvoje interese ln obenem sa šir* ni sistem, pa naj podpirajo in čitajo tisti, ki so s tem sistemom zadovoljni. . CleveLandska federacija SNPJ je že pred več meseci izvolila odbor za kbiranje denarja, da ae kupi ambulanco za prevažanje ranjencev jugoslovanski koloni oz. sedanji "Cankarjevi četi" na španeki lojalistični fronti. Denar prihaja prepočasi za tako vaino stvar. Priporočam različnim slovenskim organizacijam in odborom, ki se snujejo za pomoč španskim lojalistom, da bi ves ali del preostanka od svojih priredb določili za ambulanco. DajT mo to započeto delo naj prvo iz* vršiti, potem bomo pa za drugo delovali. Soc. pevski zbor "Zarja" bo Imel svoj zabavni večer s pevskim programom v soboto večer dne 6. marca v spodnji dvorani S. N. doma na St. Clair ave. Zavedni delavci iz Clevelanda in o-koliee bodo imeli zopet nekaj ur neprisiljenega užitka. V nedeljo, 20. marca, bo pa nekaj izrednega na polju delavske kulture. Ta dan uprizori Cankarjeva ustanova Kristanovo socialno dramo "Gospodar", katera bo to pot prvič igrana. Režira jo sam pisatelj Etbin Kristan, ki bo tudi igral glavno vlogo. Igra se bo vršila v avditoriju SND na St. Clair ave. Pričetek ob S. popoldne. Iz zunanjih naselbin si lahko rezervirate vstopnice, ako pišete na Cankarjevo ustanovo, 6411 St. Clair ave. Cena vstopnicam v pred prodaji 40 centov, pri blagajni na dan prireditve 60 oentov. Rezervirajte ai oba dneva: za soc. Zarjo 6. marca in Cankarjevo ustanovd 90. marca. L. Zofko. in pa Ave Maričko, katero mi je bila podarila moja stara naročnica Prosvete v Pittsbunghu: Podarila mi jo je bila med kosilom, češ, naj jo preči tam, ker me neka "Krtača" krtači, Trunk pa me bije po zobeh. Toda bil sem bolj zaljubljen v kosilo in žlaht- roroeiio I Sharon, Pa. — Dne M. januarja mi je neki pek polomil iivo mejo in tudi "fenc" pred hišo, toda se ne bova nič totarila, čeprav bom moral sam trpeti vso škodo. Pričakoval sem hude nevihte. če ne od zgoraj pe od spodaj. Ker sem pa vsled svojega potovanja za ProsVeto neviht že asvsjen, sem vasi tudi to bdbne-aje fllosofično na znanje. Sicer aem pa aadnje čase več pri materi In zakurjeni pači kakor pa na potovanju. No, nevihta pa je vseeno pri-|n sicer pršita' nAtufMj na* ta. Dne 24. januarja je vea dan po malem deževalo, zvečer pa je začelo bliekatl. grmeti in nastala je huda nevihta. Del je padal kakor bi lHo U škafa, po oknih pa Je Iveaketala toča Mislil aem. da bo nastal veeoljni potop. Tega slesr ni bilo, leda danes je vse mokro, tako da nisem šfl dračja nabirfct. da M peč zakuril. Ostal sem kar doma la prttel pobirati stare cajtenge In kaj mlalite ae mt je pripetilo? Med staro šaro sen dob.| A. 8. žabje kovače ali Trunke. V mi slih sem imel le dnevnik Prosve-to in pa dobro obloženo mizo. To me je tolažilo celih 25 dni. Vendar pa ob svojem Času pride vse na vrsto in tako sem tudi zdaj pregledal "duhovitosti" oziroma trobentanje dolgega Janeza iz krtačje vasi. Prayi, da. sem jaz dal povod njegovemu zopet-nemu trobentanju in po žabje m-gotavlja, da sam sebe bljem po zobeh. Toda krtača se zopet moti, lahko bi rekel, da se laže. Prvič se po zobeh ne morem biti, ker jih nimam. Pred več leti sem namreč dal vse populiti in sem zobozdravniku za to delo plačal tudi iz lastnega žepa. Torej tudt njegova klobasa ni dostopna mojim zobem, odklanjam pa tudi njegovo čokolado. Dotična krtača brez lipena bi tudi rada vedela, kaj bi bilo, če bi ne bik) duhovnov, oziroma kaj bi potem pisala Mofek in Zi-danšek. Pravi, da bi midva najraje videla, da bi bili duhovniki razcapani, bosi in lačni. Krtača se tudi tukaj debelo laže., Ako bi se bolj poglobila v delavske liste, bi lahko prišla do prepričanja, da Molek ln Zidanšek delujeta na to, da l>i val ljudje dobro Šiveli, da bi vsi ljudje imeli dobro obleko, živeli v dobrih stanovanjih in sploh imeli dovolj denarja, da bi ai nikomur ne b^p- treba Jemati življenja vsled pomanjkanja, bede in prezebanja. Ali je krtafa že kdaj slišala ali čitala, da je kakšen kapitalist zmrznil alt si vzel življenje vsled pomanjkanja? Brezimna krtača naj odgovori na to vprašanje! Sam se sramuje avojega imena, toda zgago bi pš rad delal med poštenim* ljudmi, predvsem v delavskih vrstah. ip netU prepire. Urednika dotičnih dveh listov, ki priobčita napade brez podpisa s pravipi in polnim imenom, se lahko sramujeta. Sploh pa sumim, da je "Krtača", Trunk fei urednik Ave Marije ena in ista oseba, kakor na primer sv. trojica en aam Bog. Ker je ta beseda znana vsakemu katoliškemu šolarčku, ni treba, da bi jo razlagal. Toda krtača ee moti, če misli, da me lahko krtači, ne da bi prejel ali prejela primernega odgovora, v Anton Zldaitek. zastopnik Prosvete. Uganke današnjih dni ' "Zakaj se 'demokratične' države ne poatJ vi jo po robu fašizmu?" Skoraj ni dneva, da bi človek ne ališal ali čital ozlovoljenih očitk. stavijo po robu fašizmu? Važno vprašanje u slehernega delavca in farmarja — uganka zi ogromno večino. Se važnejše pa je razvozijo nje te uganke. Odgovor je kratek pa fund*. mentalen: Valed tega ne, KER SO KAPITa. L1STIČNE in povrhu še nasičene s kolonijami. Zahteva elementov, ki direktno ali indirektm žele, da bi se "demokratične" države postavili po robu Hitlerju, Mussoliniju in deloma tudi Japoncem, je lahko idealiatična, toda je skrajno nerealistična in puhla. Enostavno ignoriri fundamentalne osnove današnje kapitaUstičoi družbe. Opredeljena je sicer na ideologiji litičnega boja med fašizmom in demokraciji (slednja je relativen pojm, katerega si vsak sloj po svoje tolmači: delavstvo po svoje, k*, pitalisti po svoje in malomeščanska buržvaziji po svoje), toda zanika ali enostavno ignorira razredni karakter, razredni boj in razredne io. terese družbe. Z drugo besedo: navduševanjt ali pa tudi sama želja po "demokratični vojni* proti fašizmu bazira striktno na malomešču. aki ideologiji. Ni&trohice marksizma nf v nji Resnica je, da je v interesu delavstva, k več: v tnteresv gole samoohranitve delav,skea gibanja, da se bori proti tej novi tiraniji faši. stičnega kapitalizma z vsem^sredstvi. Toda i je večje iluzije, večjega samovaranja kot pr čakovanje ali celo stremljenje, da se bo kaf talistična driava postavila na stran delavst in šla v boj proti fašizmu iz idealističnih nar nov za demokracijo. Sploh je to kontradikcija sama na sebi, liko večja kontradikcija kakor pa na prii Rooseveltovo "poboljšavanje" in "reformir nje" kapitalizma. Ta kontradikcija je v ker je kapitalizem kot tak po svojem bist protidemokratičen in povsem dostopen skladu s fašistično formo države. V državi lahko čez noč sleče svoj "demokratk plašč in ga zamenja s fašističnim, ako mu za kožo. In za .kožo mu gre lahko z dveh str ni: radi potapljanja in razkrajanja v gospodarski anarhiji — v hudi in dolgi krizi, 1 kateri ljudstvo popolnoma izgubi zaupanje i obstoječi sistem in je v svojem obupu pripr Ijeno oprije^ se tudi soclaljzma -r- ali pa revolucionarnega razpoloženja širokih de skih mas, ki nastane vsled opresije in bede^ Povprečnemu kapitalistu je državni ustroji politično demokracijo sicer ljubši kakor pa primer fašistična diktatura, ker slednja meni, da se mora tudi on v marsičem podvr svojim novim tiranskim služabnikom, fašiatična država fundamentalno podpira protektira njegove osebne in razredne int se, ni več tak8 svoboden kakor pod "demc tično" vlado, katero on kontrolira in manipu ra v svojem razrednem hi tudi osebnem resu. V totalitarni državi ni več tako »ve den, ker mora tudi on po svoje služiti vsen gočni državi oziroma režimu. Toda v primeru s socialno revolucijo talno izgubo svojega premoženja — t< rudnikov, bank, veleposestev itd. — je nj< pod vržen je fašističnemu režimu razmer majhno žrtvovanje. Se vedno je gospod vedno delajo drugi zanj in mu grmadijo stvo. In kjer je bogastvo, tam je tudi vpliv in privilegij. Kakšen Hitler ali Mi l)ni lahko uklene delavstvo v verigo suir ga biča in zastruplja z blaznim nacionalizfl toda z gospodi kapitalisti govori kot z gene mani in posluša rijihove želje In nasvete.( me fašističnega režima nosijo mase, ne pa pRalistični razred. Angleškim, francoskim, smeriškim in drugim kapitalistom ter njih intelektual oprodam je to dobro znano. Fašizem ne ža njih razrednih in osebnih interesov niti (Dalj* ss i. strani > m Pred dvajsetimi leti Mšškerada dobro Izpadla Detralt. — Dne 22 klub SND na John R redil maškeradno veselico. Ude leiba je bila obilna in tudi veselilo se je vae. Me vaeeli, da naši Slovenci tako lepo akupaj drle: U tako naprej. Detroit! Ob priliki ao bile rasdeljefte tri ma-škeradne nagrade. Naši sodniki šo ee trudili, da zadovoljijo vae. Koliko ao to dosegli, ne vem. Zdi ss mi. ds bf morali bolj gla-i dati aa originalnost predstavljanja države. Po mojem mnenju Je bila španska si norita kot vdo va Španije najbolj reprsasntati*. na. V resnici lepo dekle. (Živijo. Pennsjrlvsnijs!) Ns svidenje v SND na John R. (Is Proavete z dne 1. februarja 1918.) Domače vesti. V Clintonu, Ind.. Je Frančiška Rupnik, članka SNPJ, ki je stila možs in štiri msjhne otroke. Delavske veatL Pritožbe organiziranih lavcev glede draginje še vedno prihajaj«1 javnost Svetovna vof*a. Italijani odbijajo a" ake napade na planoti Aaiage. Sovjetska Rusijo. Is Petrograda po' da je boljševiška vlada aprajela načrt u niziranje delavsko-kmetske rdeče srmsdaj "naj podpira proletariat v prihajajoč revoluciji v Evropi." V ta namen Je 20 milijonov rabljev. (Dalje Is prve bslsas.) ljudje čudili otročji pameti človeštvs. ki tratilo toliko energije za prazen nič — se danes čudimo egiptovskim faraonom Kdaj človeštvo doraete. da bo delalo kar mu bo narekovala rasvita la sdrs*H organizirana v TnREK. 1. FEBRUARJA rBO 8VET A Vesti $ Primorskega Tujski promet ▼ Postojni Promet tujcev v Postojni je bil lani izredno velik. Pretežna veči£> v Postojni in bližnji Kačji vasi sicer samo prešla mejo in odpotovala dalje v italijanska letovišča in kopališča, »redno mnogo ljudi pa se je ustavilo tudi v Postojni, kjer so si o«rle-dsli jamo ali pa so se peljali) kvečjemu še do Gorice in Trsta. Ti izletniki so bili ,#redveem iz slovenskih krajev. Nedvomno je k tolikemu prometu na meji pripomogel jugoelovansko-italijan-ski sporazum. Italijanske železnice in tudi gostinska podjetja in trgovina so imele od ojačenega dotoka tujcev gotovo precejšen dobiček.. Po podatkih, ki jih je zbral policijski komisarijat v Postojni, je lani prišlo v Italijo po železnici preko Postojne 547,875 ljudi, od teh 75,654 izletnikov v organiziranih skupinah s 136 posebnimi vlaki. V teh skupinah je bilo 22,-846 Jugoslovanov, ostali £a so bili v glavnem italijanski (5940), madžarski, avstrijski, bolgarski in rumimeki državljani. Pri Kačji vasi nad Planino se je z avtomobili, avtobusi in drugimi vozili pripeljalo v Italijo 89,076 ljudi, od teh v posebnih izletniških skupinah 10,190, in sicer večinoma iz Jugoslavije, Češkoslovaške in Madžarske. Iz Rusije se je vrnil te dni 48-letni Anton Bratina, ki je po rodu iz Otelce nad Ajdovščino. Za časa svetovne vojne, ko je služil v 47. avstrijskem polku, je bil v Galiciji od Rusov ujfet. Poslali so ga v Sibirijo, kjer je preživel čelih 22 let. V Tomsku ao ga namestili za učitelja nemščine na nižji gimnaziji. Tam ae je tudi oženil in v zakonu dobil dva o-troka. Nazadnje ga je premagalo domotožje. xVrnil se je v Gorico, kjer je bil pred vojno v mestni službi. Vrnil se je brez fena ift otrok, ki so jih pridržali v Rusiji. Listi obširno poročajo o tem njegovem povratku in na podlagi njegovih izpovedi opozarjajo na neugodne razmere v Sibiriji. O Brat in i pravijo, da še po 22 letih ni pozabil italijanščine in da ao ga iz Rusije prav za'prav izgnali zaradi njegovega italijanskega porekla. Bratina se je čudil pridobitvam, ki so bile dosežene v njegovih domačih krajih v zadnjih dveh desetletjih. V tržaških ladjedelnicah bodo v kratkem pričeli graditi več velikih ladij. Predvsem pride na vrsto ogromna 85,000 tonska vojna ladja "Roma", poleg te pa nameravajo v okviru programa za obnovo italijanske trgovinske mornarice zgraditi še celo vrsto novih potniških in tovornih la dij. Italijanski program določa zgraditev 44 novth velikih parni-kov in motornih ladij s skupno tonažo 250,000 ton. Stroški za te ladje so bili proračunani na poldrugo milijardo lir. Na Tržažki Lloyd bo odpadlo po tem progra mu 18 velikih l^dij s tonažo 82,-000 ton. Program bi se moral realizirati v nekaj letih. cija je ugodila tožbi jugoslovanske tvrdke. Gosdni požar. V gozdu pod Vodicami je nastal 7. jan. velik požar. Ljudje ao ga opazili še le, ko se je že dokaj razširil. Kakor vaa kaže, je nastal med grmovjem pod gozdom. Vprašanje je še, ali so ga zanetile iskre iz kakšnega železniškega stroja z bližnje proge ali je nastal kako drugače. Na pomoč so morali priti tudi gasilci iz Gorice, ki so si skupaj z vašča-ni iz Vodic mnogo prizadevali, da bi ogenj omejili. Po hudih naporih jim je to tudi uspelo, toda med tem je požar uničil že ves les ns prostoru dveh dobrih kva-drstnih km. "Clearlng" pred sodiščem Pred kasacijskim sodiščem v Rimu se je vršila zanimiva razprava glede "dearkiga". Tvrdka "Zora" iz Črnomlja je tožila tvrdko Tommasl Iz Trsta, kar ji ta ni plačala v določenem roku I>in 14.126.50 po ' "clearlngu". Jugoslovansko tvrdko je zastopal adv. Santoro la Rima. Na razpravi so ugotovili, da bi bilo bolje rabiti besedo kompenzacija, ker prav sa prav "clearing" ni v točv nem pomenu besede plačevanje, ampak nekaka kompenzacija, ki je ne vršijo privatniki med seboj, temveč le d rta ve, po posebnem dogovora. Zaradi tega mora Italijanski dolžnik plačati poleg rakuna še zamudene obresti. Kasa- Na Goriškem je še vedno polno nabiralcev starega železa Gorica, jan. 1988—V letih krize 8e je marsikateri brezposelni fant in oče oprijel nevarnega posla: pobiranja granat in drugega streliva, ki je ostalo po tolikih letih še vedno v zemlji. V poštev je v največji meri prišlo železo, ker so druge drage kovine že zdavnaj pobrali in prodali. Ko je bilo tega materijala še mnogo, so ga pobirali samo po površju. Ko pa je pričelo zmanjevati, so se lotili prekopavanja, najprej seveda-le bolj nizko, a pozneje vedno bolj globoko. V krajih, cjer je posebno divjala vojna in v starih strelskih jarkih so dobili še mnogo železa. Na nekem zem-jišču pri Gorici, ki meri približno 4,000 do 5,000 kv. metrov so zkopali za več nego 5,000 lir starega železa, t. j. za vsak k v. meter so dobili več kakor 1 liro. Druga elektrarna na Soči Kakor smo izvedeli izpouče-nih krogov, bodo v kratkem začeli z gradbo druge elektrarne na Soči. Centrala te elektrarne bo v Plavah, jez boonovno podprte pri zaslišanju v St. Louisu, kjer kompanija tudi skuša prepre- čiti organiziranje delavcev v svvji tovarni. Slična situacija je v Kansas Cityju, Mo., kjer Fordovi poboj niki terorizirajo organizatorje jrvtne unije. Vae to potrjuje, da Ford ne reepek-tira federalnih zakonov, ller misli, da zanj ne veljajo in da jih ahko krši." Odlok delavakega razsodišča, (i je bil podan po zaslišanju, katero je bilo odrejeno na pri-i ožbo unije, pravi, da mora Ford Motor Co. ponovno uposliti 29 delavcev, katere je odslovila zaradi unijskih aktivnosti, in prenehati z vmešavanjem v organi-zatorično kampanjo, ki jo vodi avtna unija. . Bojkotna akcija proti Japonski Angleški delavski vodja predložil načrt ADF Waahlngton, D. C. — (FP) Waker Citrine, tajnik Bratskega kongresa strokovnih unij, in predsednik Mednarodna »veze strokovnih unij. je poaval Ameriško delavsko federacijo, naj podpre (vl«fov načrt , bojkotne akcije proti Japonski. Ta dolo-ča zvezo med Anglijo, Ameriko, Francijo ln Sovjetsko unijo, ki naj bi razglasila splošni bojkot proti Japonski, embargo sa izvos blaga na Japonsko in vsakega erlala, ki ga bi lahko Japonska rabila v vojnih aktivnostih. Dalje prtdviduje skupni nastop proti Japonski v slučaju, da njena oborožena sila .invadira teri torije teh držav, f Veščakl v Wa*hingtomj pravi jo, da bi sprejetje Cltrinovega načrta po tek drŽavah pomeni lo vojno z Japonsko. Njegov telegram Je povzročil senzacijo v glavnem stanu ADF. Predaed nik Green je takoj po telefonu obvestil Citrlna, da drastični značaj prjporočll ovira vsako akcijo z njegove strani, stvar pa bo predložil seji eksekutlvnega sveta. Tu prevladuje mnenje, da je Citrinf predložil svoj načrt v o-dobritev angleškemu zunanjemu uradu predno ga je poslal Amel riški delavski federaciji. V telegramu Citrine poudarja, d4 cilj njegovega načrta ni samo zaščita angleških interesov na Dftljnšm vzhodu, temveč tud vzpostavitev relpekla do medna rodnih zakonov in integralnost kitajskega ozemlja. • "Bojkotna akcija poipredlaga nlh zavezniških dršavah bi bila zaključena šele, ko bi bila Japonska agresija na Kitajskem k on čaha in bi Japonpka potegnila vse svoje čete s kitajskega osem Ija", pravJ Citrine v telegramu. Burbonci doli• , Roošmvmlta, da pri• praplja vojno Washlngton, D. Q„ 8!.. jan Republikanski kongresni k Fis ia včeraj obdolžil predsednika Hoossvslta, da tira Združene dr žave v vojno z Japonsko. Hklsp amerišjp vlade, da se pridruž imoraklm demonstsaoijam Velike Britanije v Pacifiku a trem bojnimi ladjami ja direktna pro-vokacija vojne s Japonsko. Dmlavnhi Uši m podali radia Kenoeha, Wie. — TukaJšnJ delavaki tednik Kenoeha l*bor, katerega urejuje Paul Porter bo v svojih uradih odprl studio sa oddajanje radioprogramov s postaje WRJN, Z rednimi pro-grami bo pričeli 4. februarja. Oddajal bo delavake vesti, god bo, prtje, govore In diskusije zabavnega In pod učnega značaja Programe bo vodil HaroUi Ms gin, delavaki kartunist In Časnikar. <5 ssi^M#n4nee«r Lamunt dulNint. predaednlk munkljak* druibt K. 1. duPiml d« Nemours A Co. T Pravočasno zdravljenje raka lakko zniža stavilo smrti 1 na palofloo V Združenih državah umrje vsako leto 180,000 ljudi valed raka. V^rok raka je Še neznan. Nimamo nikakega načina, da bi takoj Izvedeli, da rak obstoji, niti nimamo nikakega posebnega itt Mčma zdravljenja. Vendarle se da število smrti vsled raka skrčiti na polovico. Mogli bi rešiti življenje 60,000 do 70,00fr žrtvam raka na leto, kajti v svojem ranem razvoju se rak da uniči s radijem aH X-žaTkl oziroma se more iarezati z operacijo. Zdravniški pisatelj za Science Service, J. Straaford, je izdal vrsto člankov o raku, v katerih je podal mnenje zdravniške vede o tej bolezni. Zdravniški učenjaki Šlrom sveta delajo brez odmora v svojih laboratorijih, čepijo nad ml kroakopi, mešajo in izkušajo kemične snovi in eksperimenti rajo na živalih; da bi našli, zakaj ljudje dobivajo raka. Ziv-ljenje rakovih bolnikov pa ae da rešiti, ne da bi Čakali na uspeh vseh teh preiskovanj uče njakov. Rak nastane, ako gotove drobne stanipe telesa, ki se dosegle tak razvtaj, da njihova rast počiva, kar naenkrat zdivjajo v rasti, takp da se pomnožujsjo s največjo brzino In radi tega svojega rastočega števila iztla-kajo druge atanlce, ki jih telo potrebuje za svoje življenje. . Dvoje nesrečnih okolščin pri raku sta: 1) da v prvem razvoju bolezni ni nikaks bolečine ali občutka ln 2), da rak sicer začenja lokalno, t. j. na neki točki ali se prav kmalu razširja na večjo površino In napade tudi oddaljene dele telesa, Rak na prsih Iri rak v maternici ubije večino Up,000 do 00,-000 ženak, ki vsako leto umrjejo v Združenih državah vsled raka. Mogli bi rešiti večino teh šiv. Ijenj, kajti ti dve vrsti raka sta najlažje ozdravljivi in se javljata najhitreje s sverečimi predznaki. Rak na prsih začenja kot drobna trda kepica. Ako ae le ena prikaže na prsih vsake žen-sks preko starosti SO let, Je stvar vredna resne pažnje. Nenavadno krvavljenje Je svarilo mogočega obstoja raka v maternici. Več žeusk umrje za rakom kot mo4k*tf. Razmerje je približno 60 napram 40. Kot odškodnino radi te neenakosti Imamo okol-ščino, da večina rakov pri ženskah s« more pravočaano spoznati in Uspešno lečltl. Med moškimi je rak v želodcu vzrok večine smrti vsled raka Kkoraj v. polovici teh slučajev ni nikakega svarila, ki bi se pojavilo |adostl pravočasno sa uspešno zdravljenje, V drugI jolovicl slučajev Želodčnega raca prvotni znaki so slaba prebava. Vaak človek, moški ali Šenska, ki trpi na kronični ne-prebavnosti In ki se zdraviti ne da na običajen način, naj se podvrže preiskavi s X-žarki, da se dožene, da II ima raka. Rak kože, uat In ustnic je druga oblika raka, ki je mnogo bolj pogosta pri moških kot pri ženskah. Ta rak le da zdraviti v skoraj 90 slučajih Izmed sto, ali ako ae zanemarja pravočasno zdravljenje, utegne rasti In uničiti Življenske organe,—FL18. Francija se otepa fašističnih zarotnikov vzkedal ftpaalji. (MešaUsvaaJe s S sOraai) manj. Ae več; v primeri velike krize — politične In gospodarske ko gre kapitalistom za kolo — je fašizem njih največji prijatelj, njih rešitelj. Torej kako je mogoče pričakovati od kapltalletev In njih "demokratične" vlade, kat*r* fundamtntalna nalaga /e jrro-11* k Uran je in t trnov jtfeeda/oče- (NsdsMsvaajs a 1. orauU te", ki pa ao po njegovem mnenju postali žrtev temnih sil, In . sicer ne samo domačih, marveč tudi tujezemskih — itulijansklh in nemških fašističnih agentov. On našteva ts agente po Imenu In pravi, da so ti ljudjs Imeli glavno besedo pri* organiziranju nameravanega puča. Imenuje po imenu italijanske agente, ki ao z dinamltom (»ugnali v trak neko pošiljatev bojnih letal v Španijo, prošlo jesen umorili italijanska antifašista Car-la in Nella Rosellija in pričeli moriti tudi francosks antlfaši-ste. Po Kerillisovem mnenju so Imeli "originalni patrlotje" (fašisti) najboljše namene, toda so I kis tali Žrtve tujih agentov ln domačih skrajnih privržsncev fašizma, ki so bili pripravljeni žrtvovati tudi rejiubličanako Francijo. "Ako bi ne bilo prišlo do nesreče (»linamitiranja bojnih letal za Španijo), ki Je pripomogla do predčasnega odkritja prvega člena v verigi zarote, tedaj bi 'iskreni putrlotja' neksga dne z grozo s|K>znall, da ao j>ostall orodje temnih sil, ki so bile postavljene, dav pričnejo s civilno l vojno kakor hitro bi zunanje armade prekoračile francoske meje," pravi Kerillis, ki Je prej odprto simpatizlral s fašisti. V tsj zaroti Je sodelovalo vsč-J* število vplivnih buržujev — tovarnarji, inženirji kavčukar-ake firme Michelin In drugI veljaki. ' Na čelu vseh Js bil gene- * ral v pokoju K. A. Duseigneur, ki se nshsjs pod ključem z večjim številom drugih zarotnikov, Ksr se srmsda tiče, Js Jsvna tajnost, da Js mml oficirji pre-prežena s fsšistlčno mrežo. Prsv to odkritje fašistične zarote in sploh obstoj enakih skupin v Franciji kot'so "kagolar-dl" je odgovorno, da se ljudska fronta še nI razsula In da Js tudi sedsnjs Chautempsova vlada bila prlsiljens izvreč! zvestobo tej fronti. M«d ljudstvom js Ijudsks fronta tako močna, da bi ss danes sploh nobena francoska vlada ne mogla obdržati na krmilu niti «den dan, ako bi ae obrnila proti njej. Toda s tem še nI rsčeno. da je v Franciji minila fašistična nevnrnost. Močna sekcija bur-žvazije. ves kapitallatlčnl raz-r«1 kot tak Je fašistično orientiran. Odkritje kontrarevolucio-narri* x«rote Ji* le začaJMio po« gnala fašiste v skrivalnico. Na plan t »odo zopet sigurno stopili oziroma obnovili pučistlčno ga razreda, pov sem, a ne tat!' Ali zdaj razumet«, £li .azum«te?" "A zakaj sle se baš s noči odločili za to?" mu j« Nikolaj Psrfsnovič segel v besedo? "Zakaj? Smešno vprašanje: zato, ker sem se bil obsodil na smrt, ob p«tib zjutraj, tu, ob razsvitu: 'Saj j« vse eno,' s«m pomislil, 'ali umram podlež ali plemenit!' Pa vendar ni, izkazalo se j«, da ni vse eno! Verjameta, gospoda, ne to, da sem ubil starega slugo in da mi grozi Sibirija, to ni bilo tisto, kar me je najhuje mučilo vso noč — In še kdaj: ob času, ko j« bila moja ljubelen ovenčana in se mi je iz-nova. nebo odprlo! O, to me Je mučilo, a ne tako hudo; vendarle ne tako kakor ta prekleta zavest, da sem si naposled vendarle strgal s prs ta prekleti denar In sem ga zapravil in da sem zdaj po tem takem končnoveljavno tat! O, gospoda, s krvjo svojega srca vama ponovim: veliko sem spoznal nocojšnjo noč! Spoznal sem, da nI samo n«mogoč« živeti kot lopov, ampak da je kot lopov tudi umreti nemogoče.. • Ne, gospoda, umreti je treba častno! .. ." Mitja je bil bled. Njegov obraz je bil videti izpit In izmučen, m gled« na to, da j« bil do skrajnosti razvnot. "Zdaj vas začenjam razumevati, Dmitrij Fjodorovič," je mehko In celo nekam sočutno zategnil državni pravdnik, "a vse to, r«clte kar hočete, so po mojem mnenju samo živci... vaši bolni živci, to je tisto. In zakaj ne bi bili na primer, da ae rešite toUkih muk, ki ste jih trpeli skoro ves mesec dni, Šli in vrnili tega poldrugega tisoča osebi, ki vam je bila zaupala denar, ln ko bl se bili pomenili s njo, zakaj ne bl bili, glede na svoj takrstni položaj, ki ga alikata tolt strašnega, poizkusili ureditve, ki tako prirodno sili človeku na um, to je, zakaj nt bi bili po pl«m«n!tem priznanju svojih po-greškov baš nje poprosili za vaoto, ki ste Jo potrebovali sa svoje izdatke In ki vam j« ona v velikodušnosti svojega srca in ob pogledu na vašo potrtost gotovo ne bi bila odrekla, zlasti, če bl Ji bili dali kako listino ali, končno, vsaj takšno poroštvo, kakor st« gs ponudili kupcu Samsonovu ln gosp« Hohlakovi? Saj menda amatrat« to poroštvo tudi v tem trenutku š« za dragoceno?" Mitja j« zdajci zard«L "Ali m« imate za ras sa dotorej propalega? Saj ni mogoče, da bl bila to vaša resna misel! ..." je izpregovorll s nejevoljo, gledaje državnemu pravdniku v oči, kakor bl dvomil, ali naj verjame avojlm ušesom. "Zatrjujem vam, da Je resna . . . Zakaj mi- slite, da ne bi bila reana T se je začudil tudi državni pravdnik s svoje strani. "O, kako podlo bi bilo to! Gospoda, ali vesta, da me mučita? Izvolita, vse vama povem, naj bo, vso svojo infernalnost vama zdaj priznam, to pa zato, da vaju bo sama sram in se bosta sama čudila, do kolikšne podlosti se morejo ponižat i /loveška čuvstva. Vedita, da sem imel sam ta načrt, baš tega, ki ste pravkar govorili o njem, gospod državni pravdnik! Da, gospoda, tudi jaz sem imel v teku tega prekletega meseca takšno misel, tako da sem bil skoro že namenjen, da pojdem h Katji, tolikanj podel sem bil! Toda Hi k njej, priznati ji svojo nevero in na to izdajstvo, v dopolnitev prav tega izdajstva prositi njo, Katjo samo, za denar (prositi, slišite, prositi!) in naravnost od nje pobegniti z drugo, z njeno zopernico, z njo, ki jo mrzi in ki jo je razžallla — prosim vas, aH se vam je mar zmešalo, gospod državni pravdnik T* "Zmešalo, ali ne zmešglo, nu aeveda, v raz-vnetosti nisem pomislil. ? . baš glad« na to žensko ljubosumnost ... Če f« tu rez mogla biti kaka ljubosumnost, kakor vi zatrjujeta . .. nu, nič ne rečem, utegnilo bi biti nekaj podobnega," se je nasmehnil državni pravdnik. ' 1 "A to bi bila že taka podloat," je Mitja besno udaril a pestjo po mizi, "to bi tolikanj smrdelo, da kar ne vem, kaj bi rek«l! Ali pa veste, da bi mi utegnila dati ta denar in M mi ga tudi dala, gotovo bi mi ga dala, Iz maščevanja in zaničevanja do mene bl gs dala, zakaj tudi ona je infernahia ženska, zmožna velikega srda! In jaz bi vzel denar, o vzel bi ga, vzel, in tedaj bi VSe življenje ... o, Bole! Oprostita, gospoda, zato tako kričim, ker sem Še tako nedavno imel to misel, šele predvčerajšnjim, baš ko sem se ponoči ubijal z Ljagavlm, in na to včeraj, da, tudi včeraj, vea včerajšnji dan, spominjam se, prav do tistega pripetljaja .. ." "Do katerega pripetljaja?" je hotel radovedno vriniti Nikolaj Parfenovič, toda Mitja ga ni slišal, kaj pravi. "Nekaj strašnega sem vam priznal," Je mračno končal. "Pretehtajte moje priznanje, gospoda. A to ni dovolj, premajo je samo tehtati, ne tehtajte ampak cenite ga — če pa ne, če pojde tudi to mimo vaših duš, tedaj me vobče ne spoštujete, gospoda, tako vam pravim, in jaz bom umrl od sramu, da sem ee izpovedal takim, Jiakor ste vi! O, ustrelim se! A aaj že vidim, že vidim, da ml ne verjamete! Kaj, mar hočete tudi to zapiaati?" j« vzkriknil ves prestrašen. • "Nu. to, kar sta pravkar poradali," — Nikolaj Parfenovič ga Je začudeno pogledal. — "to je, da st« vs« do poslednjega trenutka B« nameravali Iti h gospodični Verhovcevi in jo poprositi za to vaoto ... Zatrjujem vam, Dmitrij Fjodorovič, da je ta izpovedba zalo važna za nas, za v«s ta slučaj ln zlasti šs tudi za vaa, zlasti važna tudi sa vas." "Usmilite s«, gospoda," J« Mitja plosnil s rokami, "vsaj tega ne pišite, vsaj malo se sramujte ! Ko sem si vendar tako rekoč na dvoje raztrgzl dušo pred vami, vi pa at« s« okor>tlH s tem in rijet« v oboh polovicah a prsti po rani ... O, Bofta!" V obupu si je pokril obraz z rokami. , "N« vznemirjaj t« se tako, Dmitrij Fjodorovič," j« končal državni pravdnik, "vae, kar j« zdaj zapisanega, boste sami š« enkrat slišali, in če s« s čim ne boste soglašali, bomo tisto po vaših besedah isprsmenill — a idaj vam ie v tretja ponovim majhno vprašanje: ali ni res nihč«, prav nihč« ališal od vaa kake b«s«de o tem denarju, ki at« ga bili sašUi v škapullr? Povem vam, da al j« to skoro nemogoč« predstaviti." "Nihč«. nihče, saj sem vam rekel; če tega ne verjamete, niste ničesar razumeli! Pustit« me pri miru." (Daljo prlfcodajll.) * Koli se je zgrudil Llje kakor la škafa. Tudi to se primeri v Pekingu. Dež tako rekoč razmoči to mesto. V nekaj minutah s« spremeni prah v bla-to in gten. Kljub slabemu vremenu ae potikajo krošnjarjl po ulicah. Sli-šim njih sategnjen«, samotno zv«*neče klice, s katerimi hvalijo svoje blago. V meni s« zbudi še-Ijs po kratkem sprehodu. < Pozvonim hotelskemu služaM niku in ga vprašam, 6» je selo brezobzirno ob takem vre m mu vpračl kulija v rikša. SlulaU.k ae nad mojim obzirnim vprašanjem «amo reži: kuli je vendar zato tu. da opravlja svoje delo podnevi in ponoči In ob vsakem vremenu, "celo Udaj, č« bi su-naj deževala bodala." Vzlk temu ml je neprijetno, da bi pustil dirkati kulija. ko vendar lahko sedim na suhem pod streho. "Pošlji mi kulija." mu naročim Služabnik maj« s glavo, toda gre. Cedeč a« od mokrot« stopi kuli s veselim obrazom prod me. Ko Je SVedel, kaj hočem od njag*. ar skoraj aramažljlvo smeji: "Ta kapi j« dežja! To ni nič!" Tega je navajen. To Je povedal s gls« som, kakor da bi aunaj sijalo najlepše aolnce. Njegov veseli obraz razprši moj zadnji dvom. "V dv«h minutah pojd«va", mu rečem, Kitajec v splošnem nI tenkočuten. Niti približno se ne more povedati, kaj vse prenese. Kitajec je neverjetno ži|av in vztrajen. V premagovanju svoj« t»-aodr so Kitajci bresprim«rni. Noben drug narod ne pozna potrpežljivosti v taki meri: Religiozno usmerjena vdanost, ki pa ni isras slabosti, torej nečesa suženjskega. temveč izraz pravega občutka dolžnosti. Vse udara« u-sode ima Kitajac sa dejstva, ki Jih ni mogoče spremeniti Zato n. pr. ubog Kitajec ne poana socialnega umovanja. Kitajoč atorf vse. kar amoro človek. Kar Je nad človeško močjo, to je Kitajcu tuj* Tu obstan« In niti de«et konj ga ne mor« premakniti. Odtod sa nas nenavadno okorelo pojmovanje časti ali "obrana"« kakor pravijo Kitajci. Pod častjo razumejo na Kitajskem bo- ianako dolžnost, ki J« neosebna in nima zato nič akupnega z o-sebnim ponosom. Vaak Kitajec mora varovati "obraz" iz spoštovanja do rodbine, sorodstva, do praprednikov, ki živ« kot ču-Joči duhovi. .Osebna žalitev so smatra kot aramotitev vseh prednikov, ki so obenem bogovi Zato Je čast prizadeta samo tedaj, če so istočaano nmžaljeni tu di predniki. C« ozmerjaš Kitajca oaebno. se navadno smejk k« n« čuti prizadetega. Treba Je najprej razžaliti njegovega očeta ali mater ali praočeta. Me potom čuti dolžnoat rešiti svoj "U'«n" (obras) Sicer ravnodušni Kitajec s« v tem slučaju sok* Jri. S takimi mislimi sedim na gu gaj očem so stolu v rikšl. "Vsng ba". kitajski bU sem od tal do vrha umazan od blata vsta-neta oba in vprašata, kaj želim. Preden spregovorim, zagrabi e-den aamokrea ter se opasa. Bržkone meni, da mu bom sporočil roparski napad. Ko je zvedel, za kaj gre, mu je kar očitno odleglo. Še med mojim pripovedovanjem odloži svojo debelo pištolo (predvojni model) na mizo ter mi ponudi stol. Nato se primakne a meni in pravi: "Moža je pač doletela njegova usoda. Kakor hitro bo prenehal dež, ga bomo odstranili. Zdaj bl bUo to delo precej neprijetna." Natoči mi čaja in mi pravi, naj oetanem tu, dokler dežuje. "Ali Je bU to vaš kulij r me vpraša.* Odkimam. "Potem," s« široko smeje, "vam pa to ni nič *aiar. Niti krste mu _ ' _ _ V« ,f . L —Tiailliil Ptcture« Največji fotografski aparat na svetu, lastnina neke firme v Clevelandu. niste dolžni kupiti. Bodite popolnoma mirni, bomo že mi vse uredili. Iz številke na rilcši bomo videli, iz katere garaže je in kdo je mrtvec. "Da," sreblje čaj, 'lastnik garaže bo moral plačati krsto in še par dolarjev za pogreb." Poslušam policaja z meni popolnoma tujo ravnodušnostjo, Čaja nisem pokusil več. Nato se poslovim. Medtem je nehalo deževati. Svojega kulija pošljem domov. Peš hočem iti naprej. Zamiiljen korakam skozi brozgo, dokler ne pridem iz ulice in »topim na trdno cesto Hatamen. Oddahnem se. Dež je razčistil zrak, ki je sicer v Pekingu poln prahu ... Občutno se je shladilo. Izza temnih krogel poslavljajoči h se oblakov v daljavi se prikaže na zapadnem nebu aolnce in ga pre-vleče z rdečkastim sijem. Kmalu bo zašlo za višnjevimi potenji-cami zapadnih hribov. * —ip. (Iz pravkar izšle knjige E. Cordesa "Peking — prazni prestol." Tu bi se raziskovalci mudili mesec dni ter opazovali. Razen tega bi letala opravila sedemdeset poletov preko vse Antarktide, da bi jo proučili popolnoma v zemljepisnem in vremenoslovskem pogledu. Na tečaju samem bi potem uredili stalno vrem^eko postajo, sestoječo iz petih\azisko-valcev, enega pilota in dveh mehanikov, ki bi' imela po načrtu Vodopjanova štirikrat na dan brezžično zvezo z Rtom Dobre nade ali s 8ydneyjem. » • Ruti pojdejo na se- f v • •-'■f- ril y 'v '1 f'- V verni tečaj Moskovska "Pravda" govori o odpravi, ki naj bi na Južnem tečaju osnovala stalno vremeno-slovno postajo. Članek je napisal sloviti letalec Vodopjanov, glavni pilot sovjetskega letalskega oddelka, ki je pristal lansko leto na Severnem tečaju. t Vodopjanov predlaga, nsj bl še letos opremili ekspedicijo z najnovejšim in obenem največjim ruskim ledolomilcem "Jožefom Stalinom". Ledolomilec naj bi bil matična ladja sa pet dvo-motomih letal in naj bi imel zaloge za triletno bivanje v Ant-arktidi, razen tega naj bi odpeljal tja celotno opremo za meteorološke taborišče, kakršno je Pa-panin uredil na Severnem tečaju. Po izkušnjah admirala Byrda bi bilo najbolje, če bi uredili oporišče v Luitpoldov! deželi na 77. južnem aporedniku. S toga oporišča bi maka letala lahko do-aegla Južni tečaj In tam bi odstavil* raziskovalce ter vso nji hovoopramo. Vodopjanov meni, da bi bilo mogoče vso odpravo spraviti na tečaj v treh poletjih. Točen opis ."Oče, kaj je šef r "Sef je človek, ki zmerom sedi na svojem prostoru, kadar jaz zamudim, in ki zmerom zamudi službo, kadar jaz pridem ob pravem Čaeu." Pred Evinim rojstvom "Mirno spi, sinko moj!" j« dejal bog Adamu, preden mu j« vzel rebro, "ker je to zadnjič, di lahko mirno spiš!" . .V Izguba "Z ženo sem izgubil najboljše, ga prijatelja." "To ti verjamem." "Da... ker je pobegnil z njo." SLOVENSKA NARODNA fOi>POl NA JEDNOTA isdajs svojo publikacije in ie po««*, ao Ust Proovota as koristi. Ur »» trofcao ozitadje ovejta druitor k Članstva la aa fhhhIi svojik i aa ao ss propo(ss4 irafft f Spirala OfgaalaacIJ. V*, ko orgaaisacila ima ofctfojao it* Torej agitatorUM fcptai k Smdk'. | dj la ajik društev aaj so m potil)* loto Pvoovota. .................. ......... .-r-rrrrrffffrftjjjjj UROČITE » MEVNIK PROSVETO 1 toSalk la..ju«,..4ŠJS S toiaika la.»....■■.■... S todalko la............. la.............LSI š •emftsv Is..........,a z« Is Bvropo Jo Ispolalto spodaj! Ordor v ploaia k. s« 1) Naalev ....... • •••....ČL SraJtra It........ ..........................................;,,,......... Uotovfto todaik la ga prlpiilto k smJI ......Cl drattva-JL....»«•* ......ČL Mtvi IL.>....•• ^.....................................ČL* TTI' RPREJBMA VSA o obrt spadajoča dela ** VttMjli<* In shod«, vizitnic«, čssnftl Si!??: i«*** M- ▼ slovenskem, hrvatska* aiovažkem, češkem, nemškem, angleškem Jeziku in drugi VODSTVO TISKARNE APELIRA NAr ČLANSTVO ^ fUU>Jn DA TISKOVINE NAROČA 116 v SVOJI TISKARNI v. ■ \ ' yi K. I>«Kid. bivši ameriški v Nemčiji, to njegova S.N.P.J. PRINTERY sa LAWNDALE AVENIJE 4 Telefon Badhr«fl 4M4 ' < CHICACO, ILL. X Vsa pojssnlla dajo vodstvo tiokarao Coao smemo, aaljsko dolo prvo vrsto