POŠTNINA PLAČAI iA NA POŠTI 61270 LITIJA
Občina Trebnje vstopa v mrežo zdravih mest
Na pobudo in ob podpori IS in SO Trebnje smo v letu 1991 začeli pripravljati projekt za pripravo, spremljanje in izvajanje preventivnih socialnovarstvenih programov, s ciljem oživiti družinsko funkcijo. Strokovne ugotovitve jasno kažejo, da imajo številne težave, s katerimi se danes v času intenzivnih sprememb sooča posameznik in družba, svoj izvor in začetek ravno v družini. V Občini Trebnje, ki je po socilani sestavi še vedno med najbolj kmečkimi okolji v Sloveniji, je kriza ob prehodu iz tradicionalnega v predindustrijski in poin. Uit-'iški nar'in življenja in ožitja ljudi v občini, so ki, še posebej izrazita. Tudi zaradi tega se soočamo z visoko stopnjo samomoril-i ti, alkoholizma, neu-s - uosti medsebojnih od-nusuv v družini idr.
S problemi človešk-h kriz in razpadom medčloveških odnosov pa sc sooča tudi razv u svet in še posebej bivše socialistične države.
V okviru Svetovne zdravstvene organizacije že »majo izdelane modele v. tuT že potekajo podobni projekti, ki skušjo reševati probleme
razvoja, s katerimi se srečujemo tudi v občini Trebnje.
Eden takšnih projektov, ki se izvaja v okviru Regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo, je projekt ZDRAVA OBČINA.
Pri njem ne gre za to, da bi delali nove programe na posameznih področjih (zdravstvo, šolstvo, kultura, politika, urbanizem, ekologija...), saj zato pogostokrat ni niti denarja niti usteznih in zadostnih človeških potencialov. Gre predvsem za to, da se posamezna področja med seboj čim bolj povežejo in z intenzivnim sodelovanjem dosežejo uspehe pri reševanju akutnih probk mov zdravja, medčloveških odnosov, zdravega okolja, kulturne rasti, kvalitete življenja. Nespon « jr. ugotovitev, da brez vsega tega ni več mogoč sodoben gospodarski razvoj.
Tv •. bi se lahko vključili v .jcionalno mrežo Zdravih mest v Republiki Sloveniji, je IS Trebnje dne 17. 11. 1992 obravnaval in sprejel usmeritve.
Trebnje - zdrava občina
Prednostna razvojna usmeritev celotnega področja sedanje trebanjske občine bo v naslednjem desetletju skrb za človeški in medčloveški napredek prebivalstva: usmeritev v zdrav način življenja, v dobre medčloveške odnose, v usposabljanje za osebno iniciativo in osebno odgovornost ljudi za napredek v zdravem okolju.
V ta namen se bo občina zgledovala po programu Svetovne zdravstvene organizacije ZDRAVJE ZA VSE DO LETA 2000 in po evropski konkretizaciji tega v projektu ZDRAVA MESTA. Ko bo projekt TREBNJE - ZDRAVA OBČINA pokazal vidne uspehe, se bomo skušali pridružiti slovenski in evropski mreži zdravih mest in občin.
Občinska skupščina bo vodila takšno usmerjenost s sistematičnimi upravnimi in ekonomskimi mehanizmi.
Projekt TREBNJE - ZDRAVA OBČINA včlenju-je vsa strokovna področja, ki delujejo v občini, da s svojim znanjem ter organizacijo prispevajo k njegovi uresničitvi v posameznih al. ";jah; zlasti: zdravstvo, šolstvo, sociala, kultura i:	.desna kul-
tura, cerkvena pastorala, ekologija, ui haniz<. - i id
Prav tako je v ta projekt vključena tudi vsa ^»vii-na sfera društev, strokovnih združenj, organizacije in druge civilne iniciative v krajevnih skupnostih in vaseh; to področje bomo skušali v teku izvajana-ja projekta posebej razvijati.
Projekt TREBNJE - ZDRAVA OBČINA temelji zlasti na mreži nove medsebojne povezanosti in sodelovanja občinske politike, vseh zgor;v naštetih strokovnih področjih in civilne sfere ter na upoštevanju svetovnega strokovnega znanj i in iskušenj na tem področju.
V TEJ ŠTEVILKI:
Politične stranke in njihovi kandidati za volitve 1992
Z Levstikove poti od Litije do Čateža
str. 4, 5
Fizik s Kamnega potoka str. 6
Robert Šket na študiju na Gilmour Academy v Ameriki
str. 6
str. 8
Severin Šali
(1911
Oktobra, dva dri pred svojim 81. rojstnim dnem, je v Novem mestu umrl slovenski pesnik in prevajalec Severin Šali, rojen 1911 leta v vasi Podlisec pri Dobrniču.
Lanski jubilej - 80-lelnico -mu je Dolenjska založba obeležila z zdijo zbirke Pesnik na večerni poli, revija Rast mu je namenila osrednji intervju in I ga predsi •vila z lastnim izborom iz vseh šest.n objavljenih zbirk (poleg že omenjene zadnje je izdal še Slap tišine, 1940, Srečavanja s smrtjo, 1943, Spev rodni zemlji, 1944, Pesek in zelenice, 1982, in otroško Teče to in leče ono, 1983), Trebnje pa je njegov jubilej počastilo z literarnim večerom ob izidu zbirke.
Tako mu je bila morda popravljena krivica, ko ga je slovenska osrednja literarna srenja puščala ob strani, najbrž zaradi tega, ker naj bi z izdajo zbirk med vojno kršil tako imenovani kulturni molk. Sicer pa je bil njegov povojni pesniški molk (sam ga je razlagal takole: "Vabili me niso, sani pa se ne maram siliti" - kar je pesniško spoštovanja vredna držaljpre-kinjen prvič z zbirko Pesek in zelenice, ki jo je založila Kul-
1992)
turna skupnost Trebnje.
Sicer pa se je Severin Šali v slovensko kulturo zapisal tudi kot žlahten prevajalec iz hrvaščine oz. srbščine: Andrič, Nazor, Cesarec, Krklec, Lalič, Čopič, itd., iz makedonščine: Koneski, Šopov, iz ruščine: Tolstoj, Dostojevski, Šolohov, Bu-nin, pa tudi iz češčine in francoščine; in kol urednik pri Dolenjski založbi in Mladinski knjigi.
S svoje večerne poti je odšel, preden je dočakal izid zadnje zbirke, kajti za objavo je že pripravil zbirko za najmlajše; prav gotovo pa je še marsikaj objave vrednega ostalo v njegovi pesniški zapuščini.
-8-
Zaslužiti tudi s turizmom
Turizem v občini Trebnje nikoli ni predstavljal pomembnejšega ekonomskega vira, ki bi zagotavljal, da bi se del prebivalstva kolikor toliko zadovoljivo preživljal z njim. Z željo po korenitih spremembah in predvsem po interdisciplinarnem pristopu smo v občini Trebnje pripravili projekt razvoja turizma. Ta razvojni koncept temelji predvsem na bogati naravni in kulturni dediščini, okolju, rekreaciji, prometni dostopnosti, skratka na vsem tem,
kar v občini Trebnje že je, na žalost pa je v veliki meri neizkoriščeno*. Cilj h kateremu razvojni projekt turizma v občini Trebnje teži je: z minimalnimi vlaganji v turizem začeti z njim tržiti. Eden od ključnihdejavnikovzarazvojv prihodnjepaso prav gotovo tudi kadri, ki jih bo po trebnosto-kovno izobraževati. Mnenja namreč smo, daje gostoljublje in pripravljenost sprejeti goste ter jih primerno pogostiti, že nekaj, česar se Dolenjci na splošnonesram ujemo.
Da bi lahko kvalitetno izvedli
projekt,jepotrebnopredvsem:
-	vzpodbujati zavest vseh odgovornih za razvoj turizma v občini Trebnje;
-	.vzpostaviti in izboljšati standarde, ki zadevajo turistično usmerjene dejavnosti;
-	vzpostaviti posebno in specifično ponudbo na posameznih lokacijah, s katero bodo te lokacije prepoznavne in bodo zagotavljale visok standard uslug;
-	povečati investiranje v razvoj turizma v občini;
- pripraviti in izvajati marketing in promocijo.
Menimo, da je perspektiva turistične ponudbe v posameznih območjih občine Trebnje velika. V mnogočem je odvisna od samih ljudi, ki tam živijo, vendar pa tudi od vzpodbud, ki morajo predvsem kot strokovno - svetovalno pomoč priti od strokovno usposobljenih inštitucij in posameznikov.
Marko Koščak
"Ah, te orglice"
festival ustnih harmonik in trstenk
11. in 12. decembra bo v Trebnjem že drugi festival ustnih harmonik in trstenk. Festival bo potekal v dveh delih. Izobraževalni del je namenjen začetnemu seminarju za ustno harmoniko. Vodili ga bodo strokovnjaki iz Slovenije in Nemčije. V revijskem delu pa bodo nastopili orgličarji iz vse Slovenije.
Organizatorja festivla sta republiška in občinska ZKO.
Za vse, ki bi želeli sodelovati, posredujemo telefonsko številko 44-102, kjer dobite podrobne informacije.
Za ostale pa prijazno povabilo na prireditev, ki bo 12. decembra ob 19. uri v trebanjskem kulturnem domu.
VOLITVE ’92 • VOLITVE ’92 • VOLITVE ’92 • VOLITVE ’92 • VOLITVE ’92 • VOLITVE ’92 • VOLITVE ’92 • VOLITVE ’92 • VOLITVE
6. decembra 1992 bodo volitve za predsednika Republike Slovenije, za poslance v državni zbor in za člane državnega sveta - predstavnike lokalnih interesov. Območje občine Trebnje spada v 4. volilni okraj v 6. volilni enoti, kjer se volijo poslanci v državni zbor in predsednik republike. Za člane državnega sveta - predstavnike lokalnih interesov pa volivci občine Trebnje volijo v 14. volilni enoti skupaj z občino Novo mesto. Republiška volilna komisija je imenovala okrajno volilno komisijo Trebnje v sledeči sestavi:
-	Bogomir KOVIČ, dipl. pravnik - sodnik - predsednik
-	Marija GERDEN, dipl. pravnik - sodnica - nam. predsed.
-	Vida GABERC, dipl. pravnik - član (Demokratska stranka Trebnje)
-	Branka JANEŽIČ, ekonomski tehnik - nam. člana (Slovenski krščanski demokrati - 00 Trebnje)
-	Jože MARN - član (Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka, podružnica Trebnje)
-	Ivan KONESTABO, ing. kem. tehnologije - nam.
SEZNAM
kandidatov za člane DRŽAVNEGA SVETA -predstavnike lokalnih interesov na volitvah 6. decemra 1992, ki kandidirajo v 14. volilni enoti za območje občin Novo mesto in Trebnje
•	MILOŠ KOVAČIČ, roj. 1934, Otočec ob Krki, Grajska cesta 2, magister farmacije, generalni direktor tovarne zdravil Krka Novo mesto
predlagatelj: Demokratska stranka
•	JOŽE DERGANC, roj. 1958, Novo mesto, Nad mlini 41, ekonomski tehnik, član Izvršnega sveta Skupščine občine Novo mesto
predlagatelj:	Liberalno-demokratska
stranak - LDS
•	TONE HROVAT, roj. 1958, Novo mesto, Ulica Slavka Gruma 48, dipl. agronom, ravnatelj Srednje kmetijske šole Novo mesto
predlagatelj: Slovenska ljudska stranka
Volilna komisija 6. volilne enote Novo mesto predsednik Janez SMOLEJ l.r.
Svet KS Trebnje vabi
V torek, 1. decembra 1992 ob 18. uri bo v Kulturnem domu v Trebnjem zbor krajanov, na katerem se bo predstavilo vseh osem kandidatov za poslance v državni zbor iz občine Trebnje.
Na zboru pa bo predstavljen tudi program za podaljšan samoprispevek v KS Trebnje.
Vludno vabljeni!
Člana (Socialistična stranka Trebnje)
-	Nace SILA, prof. telesne vzgoje - član (SDPTrebnje)
-	Ada GOLE - GRANDOVEC, dipl. pravnica -nam.člana (Liberalno demokratska stranka - 00 Trebnje)
Komisija je na svoji 1. seji imenovala tajnika okrajne volilne komisije, določila sedež okrajne volilne komisije in določila volišča in volilna območja. Pri določitvi volišč je izhajala iz priporočila republiške volilne komisije o smiselnem zmanjšanju števila volišč glede na zadnje volitve. Pri oblikovanju seje upoštevala teritorialna pripadnost po-
sameznih krajev, izhajalo se je iz predpostavke približno 300 - 500 volivcev na volišče, za ekstremno oddaljene kraje pa ta normativ ni bil upoštevan in so volišča ostala na dosedanjih lokacijah. Območja volišč bodo glede na prehod na računalniški izpis volilnih imenikov delno spremenjena vendar bodo volivci o tem pravočasno obveščeni s posebnimi obvestili.
Na svoji 2. seji je komisija imenovala volilne odbore, pri čemer je upoštevala vse predlagane kandidate s strani političnih strank. Na poziv, da naj politične stranke predlagajo svoje kandidate v volilne odbore so se odzvale sledeče stranke: Demokratska stranka, SDP - Združena lista, Slovenska ljudska stranka in Slovenski krščanski demokrati.
Na svoji 3. seji pa je bila okrajna volilna komisija seznanjena s kandidaturami poslancev v državni zbor za celotno volilno enoto in še posebej za 4. volilni okraj, kjer volijo volivci iz občine Trebnje, poleg tega seje komisija seznanila tudi s kandidati za člane v državni svet Volivci bodo volili iz vsake liste po enega kandidata.
SEZNAM
kandidatov za volitve poslancev v DRŽAVNI ZBOR, ki bodo 6. decembra 1992 in kandidirajo v 4. volilnem okraju, ki pokriva območje občine Trebnje. Predlagatelj:
ZDRUŽENJE "SVOBODA, MIR IN EKOLOŠKI RAZVOJ"
SLOVENIJA - ZDRUŽ. SMER SLOV.
Kandidat: Sonja GOBEC, roj. 21.01.1957; občina Novo mesto
Naslov: Novo mesto, Košenice 48
poklic: tekstilni tehnik, tehnolog
ZDRUŽENA LISTA - DELAVSKA STR., DEMOK.
STR. UPOK., SOCIALDEM. UNIJA, SDP SLOV.
Kandidat: Jurij ŽLAJPAH, roj. 12. 06. 1954; občina
Trebnje
naslov: Mokronog, Stari trg 29 poklic: upravni pravnik, gostilničar SOPS - SLOVENSKA OBRTNO PODJETNIŠKA STRANKA - STRANKA CENTRA Kandidat: Stane BIZJAK, roj. 25.03. 1957; občina Trebnje
Naslov: Velika Loka, Škovec 15 poklic: kv. šofer, podjetnik
DEMOS - KRAMBERGERJEVA ZDRUŽENA LISTA -DNS,
SOPS, REP. STR. SL., STRANKA DEMOS kandidat: Milena KITIČ, roj. 23. 03. 1950; občina Grosuplje
naslov: Mali vrh, Mali vrh pri Šmarju 43 poklic: višji upravni delavec, referent SLOVENSKO EKOLOŠKO GIBANJE - SEG kandidat: Ivan HORVAT, roj. 18. 10. 1949; občina Trebnje
naslov: Mirna, Cesta 3. bataljona VDV 54 poklic: gozdarski tehnik, revirni vodja GIBANJE ZA OBČO DEMOKRACIJO - GOD kandidat: Franc JERMAN, roj. 03. 12. 1953; občina Zagorje
naslov: Zagorje, Prečna pot 23 poklic: ekonomist, ekonomist LISTA - Marko Zupančič
kandidat: Marko ZUPANČIČ, roj. 23. 03. 1949; občina Brežice
naslov: Brežice, Marof 29 poklic: dipl. pravnik, sodnik
NARODNI DEMOKRATI IN SLOVENSKA GOSPODARSKA STRANKA
kandidat: Alojz ZUPANČIČ, roj. 28. 04. 1939; občina Novo mesto
naslov: Novo mesto. Majde Šilc 19 poklic: dipl. ing. kem. tehnologije, vodja prodaje SOCIALISTIČNA STRANKA SLOVENIJE - SSS kandidat: Zvonka FALKNER, roj. 21. 06. 1947; občina Trebnje
naslov: Trebnje, Cesta Gubčeve brigade 4/a poklic: višja - pedagoška smer, učiteljica na OŠ LIBERALNA STRANKA - LS
kandidat: Anton KODERMAC, roj. 08.10.1941; občina
Ljubljana Vič-Rudnik
naslov: Ljubljana, Tržaka 51/a
poklic: elektro inženir, direktor
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS
kandidat: Alojzij METELKO, roj. 29. 08. 1940; občina
Trebnje
naslov: Trebnje, Tomšičeva 1
poklic: dipl. ing. agronomije, vodja proizvodnje SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS kandidat: Bernard BUCIK, roj. 28. 06. 1956; občina Črnomelj
naslov: Semič, Vapča vas 38/a poklic: grafični tehnik, vodja prodaje STRANKA NEODVISNIH
kandidat: Janez KOROŠEC, roj. 27. 06. 1941; občina
Ljubljana Vič-Rudnik
naslov: Ljubljana, Pod hrasti 40
poklic: novinar, namestnik direktorja
LDS - LIBERALNA DEMOKRATSKA STRANKA
kandidat: Janez DULC, roj 10. 05. 1955; občina Trebnje
naslov: Trebnje, Cankarjeve brigade 39
poklic: dipl. ing. strojništva, direktor TOM Mirna
SOCIALNODEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
-SDSS
kandidat: Jože VENCELJ, roj. 13. 06. 1949; občina Trebnje
naslov: Štefan, Štefan 28 poklic: ekonomist
LIBERALNO DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - LDSS
kandidat: Zvonko GERBEC, roj. 20. 12. 1958; občina Metlika
naslov: Metlika, Na lazah 1 poklic: tekstilni tehnik, zasebni obrtnik KRŠČANSKI SOCIALISTI - DS NAPREJ - SVOBODNA STRANKA
kandidat: Jose DULAR, roj. 09. 04.1947; občina Ljubljana Vič-Rudnik
naslov: Škofljica, Ravenska pot 60
poklic: dipl. ing. kmet., kmet. ministr. p. m.
SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD
kandidat: Alojz PETERLE, roj. 05. 07. 1948; občina
Ljubljana Bežigrad
naslov: Ljubljana, Vodovodna 3/a
poklic: profesor geografije, poslanec RS
REPUBLIKANSKA ZVEZA SLOVENIJE
kandidat: Mirko KUNŠEK, roj. 09. 04. 1956; občina
Krško
naslov: Senovo, Pot na Armes 30 poklic: ključavničar, nezaposlen ZELENI SLOVENIJE
kandidat: Alfred ŽELEZNIK, roj. 06. 01. 1945; občina Sevnica
naslov: Boštanj, Boštanj 56 poklic: novinar, obrtnik
DEMOKRATI - DEMOKRATSKA STRANKA kandidat: Ciril PUNGARTNIK, roj. 24. 06. 1936; občina Trebnje
naslov: Trebnje, Rimska ulica 18
poklic: organizator dela, predsed. SO Trebnje
Volilna komisija 6. volilne enote Novo mesto predsednik Janez Smolej l.r.
GIMMMV
IS dodelil posojila za razvoj obrtništva, podjetništva
in kmetijstva v
V	proračunu občine Trebnje za leto 1992 je bilo za pospeševanje obrtništva, podjetništva in kmetijstva zagotovljenih 10 milijonov tolarjev.
V	mesecu juniju je bil objavljen razpis za dodeljevanje posojil in imenovana posebna komisija, ki je na podlagi pravilnika o dodeljevanju posojil pregledala vloge in pripravila predlog razdelitve sredstev.
IS je na svoji seji 7. 10. 1992 potrdil predlog komisije za razdelitev sredstev.
Za področje kmetijstva je bilo dodeljenih 13 kreditov v skupni višini
občini Trebnje
3.350.000,00 tolarjev, za področje obrtništva 20 kreditov v skupni višini 4.550.000,00 tolarjev in za področje podjetništva šest kreditov v skupni višini 2.100.000,00 tolarjev. Za dodeljevanje posojil so bili upoštevani t. i. prioritetni kriteriji in sicer: za področje kmetijstva je poudarek na razvoju družinske kmetije, pri gradnjah se je kot prednostno upoštevala zaključna faza del, na področju obrti in podjetništva pa se je prioritetno upoštevalo predvsem zagotavljanje novih delovnih mest.
Doba vračanja kreditov je odvisna od višine dodeljenega kredita in znaša od treh do petih let.
Komunala dobila direktorja
Na novemberski seji je Izvršni svet SO Trebnje imenoval za dobo štirih let ing. Pavla JARCA, za direktorja javnega podjetja Komunala Trebnje.
Izšla "Srečanja"	Kapele križevega pota na Veseli Gori
Te dni bo po dolgem čakanju zaradi pomajkanja sredstev le prišla na svetlo že leto dni pripravlajena številka Srečanj. Gre za literani zbornik, ki ga že vrsto let za povrstjo pripravlaja uredniški odbor sestavljen v glavnem iz slavistov iz šol v trebanjski občini, ki so obenem v večini primerov tudi mentorji mladim literarnim ustvarjalcem, katerih dela Srečanja prinašajo. V teh letih, kolikor Srečanja izhajajo, so dosegla zavidljivo raven, tako da jih poznavalci uvrščajo v vrh tovrstnega ustva-janja na Slovenskem. To jim priznava tudi pesnik Tone Pavček, ki je letošnji bogati beri napisal uvodno spremno besedilo.
Literarni prispevki otrok tudi tokrat predstavljajo mavrično pisan mozaik doživetij, ki se gibljejo od vesele igrivosti, zgrajene na otroški domišljiji, preko zresnjenega zaznavanja in pogledov na življenje do trpkih odzivov na vojne grozote.
Količina oz. kvaliteta prispevkov kaže, da literarno ustvarjalnost otrok najbolj načrtno gojijo na mirenski in šentruperski osnovni šoli.
Razmišljanje nekaterih članov uredniškega odbora gredo v smeri, da bi bilo morda dobro, da bi revija iz občinske prerasla v regijsko -dolenjsko, podobno kot seje to zgodilo z revijo za odrasle - Samorastniško besedo, ki je prerasla v regijsko Rast.
S tem bi revija razširila tudi materialno polje, iz katerega se napaja. Tokrat je materialna podlaga za izdajo pritekla še iz Trebanjskega občinskega proračuna, iz pipe sekretariata za družbene dejavnosti.
V 18. stoletju se je po Evropi močno razširilo postavlajanje kapel križevega pota. Tako so bile že leta 1730 postavljene kapele tudi na Veseli gori. Zemljo na hribu, na katerem so stale, je podaril baron Ivan Langenman-tel, tedanji lastnik gradu Škrlje-vo.
Leta 1825 so bile kapele križevega pota popravljene prvič, vendar pa je bilo njihovo stanje že leta 1874 tako slabo, da so jih morali temeljito popraviti, skoraj na novo zidati. Tega leta je kapele poslikal Matija Bra-daška. Leta 1879 je bila razširjena kapela božjega groba in od stare kapele je ostal le božji grob.
Leta 1932 je bila obnovljena Bradaškova poslikava v kapelah in nato v 70-tih letih v celoti poslikana z oljnimi barvami. To
pa je povzročilo nepropustnost površine in s tem nabiranje vlage in gnitje temeljnika pod njo in seveda pokanje in odstopanje barvne plasti. Temu se je pridružila še vlaga zidov, slabo stanje strešic, zaraščanje okolja, neprimerna lokacija stanovanjske hiše ..., res nezavidljivo stanje izredno kvalitetnega am-bienta.
Letošnje poletje so bile obnovljene kapele križevega pota -restavrirana je bila poslikava v nišah, obnovljene stešice in kritina, sanirani temelji kapel, obnovljeno je bilo ostrešje in kritina kapele božjega groba in urejeno okolje. Delo pa še ni čisto končano - obnove čaka kapela božjega groba, pa tudi trije križi z lesenimi plastikami zahtevajo primemo zaščito.
NAŠ KLEPET
Obnovo kapel in restavriranaje kovno neoporečno izvedbo pa je poslikave je financiralo Mini- skrbel Zavod za varstvo naravne strstvo za kulturo Republike Slo- in kulturne dediščine Novo me-venije, Občina Trebnje in Žup- sto.
nijski urad Šentrupert. Za stro-	Marinka Dražunerič
Komisija za spremljanje izvajanja zakona o denacionalizaciji in ugotavljanje povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti v občini Trebnje na podlagi sklepa komisije, z dne 13/10-1992
POZIVA
občane in ostale državljane, da nam posredujejo podatke o vojnih in povojnih pobojih in žrtvah na območju občine Trebnje, o pravno dvomljivih procesih in njihovih posledicah za posameznike ali skupine kol tudi vse druge podatke o nepravilnostih, ki so se med 2. svetovno vojno in po njej dogajale na področju naše občine.
Komisija z zbiranjem podatkov ne želi iskati povzročitelje nastalih krivic, temveč s pomočjo različnih virov (matične knjige, župnijske knjige, izjave obačanov idr.) ugotoviti in dokumentirati nepravilnosti in zamolčane tragedije, ki so se na območju občine Trebnje dogajale med 2. in takoj po 2. svetovni vojni.
Vljudno prosimo, da nam posredjujete željene informacije in podatke, po vaši želji pa vam zagotavljamo anonimnost. Podatke lahko pošljete pisno na komisijo za spremljanje izvajanja zakona o denacionalizaciji in ugotavljanje povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti v občini Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje, ali se osebno oglasite, kjer boste lahko tajnici komisije (stavba občine Trebnje, II. nadstropje, soba št. 20) dali svojo izjavo.
KOMISU A ZA SPREMLJANJE IZVAJANJA ZAKONA O DENACIONALIZACIJI IN UGOTAVLAJANJE POVOJNIH MNOŽIČNIH POBOJEV, PRAVNO DVOMLJIVIH PROCESOV IN DRUGIH NEPRAVILNOSTI V
OBČINI TREBNJE
Naše občane smo
PAVLINA HROVAT, predsednica občinskega odbora Rdečega križa:
"Človeška solidarnost je ena največjih vrlin in je sestavni del našega življenja. Kaže se v različnih podobah, tako kot so različne stiske in ujme, ki solidarnost sprožijo. Z veseljem ugotavljam, da je občanom Trebanjske občine ta čut, skoraj bi rekla, prirojen, kar občutimo aktivisti Rdečega križa pri organiziranju solidarnostnih akcij, pa naj se trudimo za pomoč posamezniku, ki ga je ujela nesreča, ali pa za begunce v Zbirnem centru na Čatežu.
Ljudje so ljudje, ne glede kakšen jezik govorijo."
povprašali kaj menijo o medsebojni pomoči in
solidarnosti v času vse večjih socialnih
stisk, naravnih nesreč, problematiki beguncev idr...
IVAN SMUK, upokojenec iz Trebnjega:
"Vsakemu je treba pomagati v stiski in vsak ti bo pomagal, ko boš sam potreboval pomoč. Sem invalid, vendar me ljudje jemljejo kot sebi enakega. Tudi to je oblika solidarnosti. Mislim pa, da je največji sovražnik solidarnosti nevoščljivost. Le ta deluje kot rja na železo. Človek vendar ne more živeti sam, na koncu koncev tudi ni sam sebi namen. In tudi nikoli nisi toliko bogat, da ti ne bi mogel največji revež pomagati."
PAVEL LAMPRET, Vesela
Gora pri Šentrupertu:
"Mislim, da je sosedska pomoč že kar v naših koreninah. Če ne bi bilo tako, bi težko preživeli, saj pride nesreča vedno v najbolj neprimernem času. Takrat je dobro celo na žlehtnobo pozabiti.
Seveda pa bi bilo zelo koristno, če bi kje pri občini obstojal kakšen fond, ki bi pomagal premostiti najhujše trenutke."
JOŽE ŠUŠTARŠIČ, Gorenji vrh pri Dobrniču:
"V vaseh, kot je naša, so razno razne oblike pomoči nekaj vsakdanjega in samoumevnega. V to nas sili že sam način življenja. Na vasi takorekoč nikoli nisi sam in to daje občutek varnosti. Resda se pojavijo občasno kaki egoisti in oholeži, vendar prej ko slej naletijo na težave, kijih spravijo na realna tla.
Žalostno v naši vasi je edino to, da nas je vedno manj. Kar nekaj kmetij je že praznih ali pa so tik pred tem."
ŽELJKO BORAK, Veliki Gaber:
"Slovenci smo navajeni pomagati drug drugemu. To je tudi edino prav. Opažam pa, da bolj ko rine med nas socialna ogroženost, večjo nejevoljo povzročajo razne nabiralane akcije, predsvem take, ki nabirajo za neznane ljudi. Pri tem mislim tudi na Bosno oziroma na begunska taborišča. Težko daješ, če sam nimaš."
TONE HOSTNIK, Brezovica pri Mirni:
"Pred dnevi nam je pogorel kozolec, za nameček pa sem še sam na berglah. Je kar res, da kadar ima hudič mlade, jih ima vedno devet, pravzaparav bi bolje rekel, da bi jih v mojem primeru prav gotovo imel, če bi ne bilo solidarnosti. Verjemite mi, da za to kar se te dni dogaja okrog nas in za nas, niti besed nimam. Ljudje so preprosto čudoviti. Pomoč prihaja v gradbenem materialu, v delu in denarju. Napišite, prosim, da živijo v vaseh Brezovica, Gorenja vas, Gomila, Škrjanče, Sevnica in Zabrdje najboljši ljudje in da smo jim vsi iz naše družine hvaležni."
Gimmam
VOLITVE ’92 • VOLITVE ’92 • VOLITVE ’92 • VOLITVE ’92 • VOLITVE ’92»VOLITVE ’92»VOLITVE ’92»VOLITVE ’92«VOLITVE
socialistična
stranka
Slovenije
SLOVENIJA: ODPRTA IN VARNA
Socialistična stranka Slovenije med svojimi gesli nima neznank. Človeške vrednote so se oblikovale skozi tisočletja; tisto, kar ponujamo, je nov način razmišljanja. Prepričani smo, da v časih reševanja neposrednih ekonomskih problemov ne bi smeli pozabiti na temeljne vrednote.
Vse svoje razmišljanje (in iz tega izhajajoč program) začenjamo s človekom, zavzemamo se za človeka vredno življenje danes in tu. Vmes pa so sredstva kot pravna država in tržna ekonomija itd.
Naš volilni razglas je: SLOVENIJA. ODPRTA IN VARNA.
ODPRTA nam pomeni demokratična, pri čemer gre za odgovornost vsakega posameznika v življenju in delu, gre tudi za spoštovanje razlik na področju spolov, idejnih nazorov in gre nam za spoštovanje in varstvo vseh vidikov človekovih pravic.
Pomeni nam razvoj, katerega bistvena komponenta je dvig izobrazbene ravni prebivalstva.
Nismo bogati, imamo pa pametne ljudi; te je potebno stimulirati, da bodo naredili vse za sebe in državo. Sestavni del razvoja je socialno tržna ekonomija in okolju prijazno gospodarstvo in kot sestavni del vseh elementov je tudi kultura kot temeljna razvojna komponenta. Pomeni nam seveda sodobne komunikacije, torej cestno in železniško povezavo znotraj države in povezavo države navzven s svetom in celotnim evropskim prostorom. Velja tudi za izboljšanje ostalih komunikacij, recimo telefonije, pri čemer smo na repu v Evropi.
Pomeni nam tudi decentralizacijo, torej manj neproduktivnega uradništva, predvsem pa razvito lokalno samoupravo. Zavedamo se, da je policentrizem ali enakomeren razvoj za vso Slovenijo eden izmed temeljev za preživetje.
Odprla Slovenija ni v nasprotju z njeno varnostjo. VARNA nam pa pomeni v prvi vrsti socialno varnost, torej pravno varstvo zaposlenih, da se ne bodo gospodarske težave prelomile na plečih delavcev. Varnost nam pomeni tudi odpiranje novih delovnih mest in seveda močnješo aktivnost sindikata. Pomemben element varnosti je pravno varstvo državljanov - ljudje morajo biti vami tudi pred samovoljo birokracije na vseh nivojih, za kar potrebujemo boljše in predvsem politično neodvisno sodstvo.
Seveda v varnost sodi tudi obramba in zunanja politika. Socialisti smo za oboroženo nevtralnost, proti demagogiji o demilitarizaciji. Vendar tudi proti močni vojski, ki učinkuje predvsem doma kot vzporedna policija. Zato smo za majhno, učinkovito in varčno vojsko. Naša prizadevanja so posvečena tudi majhni, sposobni in predvsem gospodarsko koristni mreži diplomatskih predstavništev, kajti diplomacija kot politika je podaljšana roka gospodarstva.
Območna organizacija Socialistične stranke Slovenije, TREBNJE
Kandidatka za Državni zbor Republike Slovenije je Zvonka FAL-KNER, roj. leta 1947, predmetna učiteljica iz Trebnjega,	Cesta
Gubčeve brigade 4/a, zaposlena v Osnovni šoli v Trebnjem
ZDRUŽENA USTA
PREDSTAVLAJAMO VAM KANDIDATA ZDRUŽENE LISTE ZA DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
Naš kandidat je domačin, občan občine Trebnje tov. Jure ŽLAJPAH. Rodil se je 12.6. 1954 v Mokronogu. Ima končano višjo upravno šolo. Po končanem študiju se je zaposlil v upravi občine Trebnje, kjer je služboval vrsto let. Nazadnje je bil sekretar sekretariata za ljudsko obrambo. Na zadnjih volitvah ni dobil ponovnega mandata, zato seje odločil, da prevzame mamino gostilno. Je poročen. Njegova žena Elizabeta, je zdravnica v zdravstvenem domu Trebnje. V zakonu sta se jima rodila dva sinova.
Naš kandidat Jure je že od rane mladosti zaprisežen športnik. Trinajst let je aktivno igral v različnih odbojkarskih ligah. S športom se ukvarja še sedaj, kolikor mu seveda dopuščajo obveznosti v gostilni. Kar dolgo je tudi predsednik TVD PARTIZAN Mokronog. Leta 1990 mu je Krajevna skupnost Mokronog podelila priznanje za izjemen prispevek k razvoju in napredku na področju telesne kulture. Čas najde tudi za zeleno bratovščino v LD Mokronog. Kot se spodobi za gostilničarja je tudi dober in uspešen vinogradnik.
Na rojstni Mokronog je zelo navezan, zato si želi, da bi ga prebudili iz mrtvila in ga razvili v kraj z veljavo, ki jo je imel pred drugo svetovno vojno. Seveda pa ne pozabi tudi na razvoj drugih območij v občini Trebnje in širši Dolenjski.
Tudi kot človek je izredno dostopen, komunikativen, spo-sben prisluhniti vsakomur, pomagati človeku v stiski. Ker je osebno pošten, terja to tudi od drugih. Zna pa biti odločen, brezkompromisen, kadar gre za širše interese.
V celoti sprejema in se zavzema za volilni program združene liste, ob tem pa poudarja naslednja vpršanja:
-	odločno se bo zavzemal za nadaljevanje gradnje avtoceste Ljubljana - Bregana, ker je življenskega pomena za razvoj občine Trebnje. Sem spada tudi rekonstrukcija nekaterih lokalnih cest, predvsem pa rekonstrukcija ceste Trebnje - Slovenska vas.
-	Na vsakem koraku bo preprečeval divjo privatizacijo z delavskimi žulji zgrajenih podjetij.
-	Zavzemal se bo za uspešen gospodarski razvoj industrije in drobnega gospodarstva v občini.
-	Odločno bo zagovarjal pravico zaposlenih pri sodelovanju upravljanja podjetij in zavodov.
-	Zagovarjal bo tudi ustrezen razvoj podeželja s poudarkom na proizvodnji hrane z ustrezno politiko cen vhodnih surovin (semena, gnojila, gorivo) in politiko cen pridelane hrane.
-	Imeti moramo brezplačno in popolno osnovno zdravstveno varstvo.
-	Tudi osnovna šola in izobraževanje na vseh srednjih šolah mora biti brezplačno.
-	Zagotoviti moramo možnosti za razvoj in dejavnost kulture in športa.
-	Zavzemal se bo tudi za turistični razvoj dolenjske regije, saj ima idealne pogoje za to s svojo slikovito pokrajino, znamenitimi dolenjskimi griči in raznovrstnimi naravnimi lepotami.
-	Zagotoviti moramo pravičen socialni položaj človeka, kar bomo dosegli z ustrezno politiko družinskih prejemkov - univerzalni otroški dodatek;
pokojnine je potrebno približati zajamčenim oziroma do ustreznega odstotka povprečnim plačam; s primerno politiko moramo zagotoviti objektivno in pravično obdavčevanaje državljank in državljanov.
O vsem tem smo že zdavnaj povedali svojo besedo in pri njej tudi ostajamo.
SLOVENIJA JE MLADA, VOLI ZANJO!
ZDRUŽENI SMO MOČNEJŠI!
Delavska stranka Demokratska stranka upokojencev Socialdemokratska unija SDP Slovenije
SLS
Slovenska ljudska stranka
STRANKA TRDNOSTI IN PRIHODNOSTI
Neizmerno hitro se približujejo nove volitve za predsednika države Slovenije in novi državni parlament, s tem pa se pričenja močan predvolilni strankarski boj. V ta boj se enakopravno vključuje tudi Slovenska ljudska stranka (SLS). Njena predhodnica je bila Slovenska kmečka zveza. Presenečenje za javnost je SLS naredila februarja letos v Mariboru, ko seje predstavila javnosti s svojim zelo dobrim programom ter oblikovala stranko. Upam si trditi, da ima stranka velike perspektive za bodočnost, saj tako do potankosti dodelanega programa nima nobena politična stranka na Slovenskem, gledano z gospodarskega, ekonomskega, socalnega ali kateregakoli drugega področja. S preimenovanjem SKZ - LS v SLS smo pridobili še določene prednosti. Pri sestavi statuta SLS so se upoštevale vse možnosti združevanja vseh slojev Slovencev, ki sprejemajo statut in program stranke, oziromaNse tiste, ki imajo svojo politicilo-misel-nost usmerjeno h krščanskemu etosu; ali politično rečeno: stranka je odprta za vse tiste, ki se opredeljujejo za desnosredinsko krilo. SLS bo delovala kot politična organizacija, združena iz stanovskih zvez. Kot nosilka SLS prav gotovo v tem trenutku ostaja SKZ, združevala pa bo še: delavsko zvezo, žensko zvezo, upokojensko zvezo, gozdarsko - obrtno zvezo, zvezo slovenske kmečke mladine, športno zvezo, zvezo razlaščencev. Delo stranke v sedanjem parlamentu je bilo dokaj realno, vsi poslanci stranke so se zavzemali za polnopravno in socialno enakopravno preživetje te gospodarske krize, v katero smo tako globoko zabredli, čeprav so nekatere stranke na neprimeren način prikazovale, da smo kmetje tisti veliki grešniki, ki povzročamo dvigovanje življenskega standarda. Vodstvo stranke je velikokrat z argumenti dokazalo, da so krivci drugje (monopoli v pre-hrambenopredelovalni industriji), kajti kmetje se vsi dobro zavedamo, da brez finančno močnega potrošnika je zaman velika proizvodnja hrane. Predvsem pa bo naša stranka budno spremljala sprejetje zakona o lastninjenju, da bo ta čim bolj pošten do delavca, zakaj delavec mora dobiti tiste lastninske pravice, ki jih jev preteklosti zaslužil. Podružnica SLS v Trebnfjein je vseskozi delovala aktivno ter dajala na posameznih področjih pripombe, se usklajevala ter iskala kompromisne rešitve, ki so bile sprejemljive za vsakogar. Tudi v bodoče bomo delovali aktivno na vseh področjih in s svojim delom pripomogli k čim boljšemu počutju in preživetju slehernega občana. Zato želimo še večje vključevanje novih članov v SLS, predvsem v posamezne stanovske zveze, katere sem že prej naštel, ob tem pa moram reči, da je stranka v povolilnem obdobju doživela precej politične škode, predvsem z
odhodomnekaterihosebnostiv druge stranke - Ivana Omana k SKD.
Z enakim problemi se srečujemo v podružnici SLS v Trebnjem: prestop župana g. CIRILA PUNGARTNIKA in člana IS občine Trebnje g. PETRA BRCARJA, ter še nekaterih, ki so prestopili v Demokratsko stranko. Ne želim nikomur kratiti osebnega razmišljanja in pravic, v tem primeru pa lahko rečem naslednje: Vsi izgovori posameznikov in navajanje vzrokov, zakaj so to storili, so zelo jalovi. SKZ še vedno deluje tako kot prej, kot strankarska organizacija, vse njene politične interese pa v parlamentu zastopa SLS. Spoštovani gospodje; vsi, ki ste prestopili v drugo stranko, ste naredili resnično politično škodo/ stranki, še večjo pa sami sebi, kajti vse vaše zavajanje volilcev, kako trdno stojite za programom SKZGeTilo samo napihovan-jefvodstvo SKZ pa ste opeharili, da so vas postavili na listi za DPZ Sob Trebnje, na tako visoka mesta. Zelo nizka je vaša moralna in politična zavest, da ste to storili tako nepremišljeno, kajti zavedati se morate, da je bila prav SKZ tista, ki vas je pripeljala na položaje. Slovenski pregovor pravi: "Osel gre samo enkrat na led". Upam, da v bodoče stranka takih napak ne bo delala več. VAS, GOSPODJE, pa bodo ocenili volilci sami.
SLS je programsko naravnana k slehernemu državljanu Slovenije in tudi v bodoče bo takšna ostala, predvsem s svojo delavnostjo in poštenostjo do vseh ljudi. Na bližnjih volitvah, spoštovani volilke in volilci, zaupajmo našim kandidatom. Kandiati SLS so: predsedniški kandidat je prof. dr. STANKO BUSER, kandidat za državni zbor je dipl. ing. agr. ALOJZ METELKO, za državni svet pa v koaliciji s SKD ravnatelj srednje kmetijske šole Novo mesto, dipl.Jng. agr. TONE HROVAT. Če želimo v Sloveniji "srečnejši jutri", POTEM VOLIMO KANDIDATE SLS.
Predsednik SLS podružnica Trebnje Anton Strah
Kandidat SLS za Državni zbor je dipl. ing. agr. Alojz Metelko
Gmosmov
VOLITVE ’92 • VOLITVE ’92 • VOLITVE ’92 • VOLITVE ’92 • VOLITVE ’92 • VOLITVE ’92 • VOLITVE ’92 • VOLITVE ’92 • VOLITVE
DEMOKRATSKA STRANKASLOVENIJE se navezuje na izročilo SLOVENSKE DEMOKRATIČNE ZVEZE, ustanovljene na predlog 1. ZBORA SLOVENSKIH KULTURNIH DELAVCEV, ki je bil 2. junija 1988.
Geslo 1. kongresa stranke, je bilo: "SREČA JE NA STRANI ODLOČNIH!" Naša odločnost se ni pokazala šele ob ustanovitvi demokratske stranke, pač pa je sestavni del politične zgodovine demokratov, ki je mnogo daljša. Naša odločnost sega nazaj do Majniške deklaracije, Odbora za varstvo človekovih pravic in vseli tistih dejanj, ki so Slovenijo popeljale na pot SAMOSTOJNE, DEMOKRATIČNE IN MEDNARODNO PRIZNANE DRŽAVE.
Širina in odprtost naše stranke se kaže že v njenem preprostem imenu, ki razkriva, da nam niso potrebni pridevniki (narodni, liberalni, krščanski itd.). Naš program, ki temeljito obravnava vsa politična, gospodarska in družbena vprašanja nam nalaga, da je Demokratska Stanka odprta do vseh tistih ljudi, ki se ob pogledu v preteklost ne spotikajo v sedanjosti in ob pogledu v prihodnost ne pozabljajo preteklosti. V tako zasnovan program in odnos do ljudi pa ne more soditi nobena ekstremna politika.
Demokrati smo za NORMALNO ŽIVLJENJE, SVOBODO IN MIR, kar potrjujemo z zavzemanjem za:
VARSTVO IN IZBOLJŠANJE OKOLJA, ki mora postati merilo možnosti ostalim dejavnostim; zato bomo budno nadzorovali vse posega v prostor in jih presojali z ekološkimi merili.
ZMANJŠANJE BREZPOSELNOSTI, z zahtevo po takojšnjem znižanju obremenitev plač tistih delavcev, ki se zaposlijo iz vrst brezposelnih. Z zahtevo po zakonodaji, ki bo poenostavila postopke in zmanjšala zahteve v zvezi z gradnjo in adaptacijo objektov, namenjenih zaposlitvi. Država mora vsem tistim, ki so pripravljeni prevzeti rizik samozaposlitve dati več kot doslej, in sicer v finančnem, organizacijskem in izobraževalanem smislu.
RAZVOJ POLICENTRIČNEGA GOSPODARSTVA, ki temelji na kmetijstvu, predelovalnih in storitvenih panogah. Za tak razvoj potrebujemo dobro INFRASTRUKTURO (ceste, železnice, telekomunikacije) in to ne le v mestih, pač pa tudi na podeželju. Vsaka vas oz. stalno naseljena hiša mora imeti kvalitetno električno energijo, dobro pitno vodo, možnost priključitve telefona in asfaltno cesto. Zahtevamo čimprejšnjo rekonstrukcijo ceste Trebnje - Mirna, kot tudi modernizacijo ostalih regionalnih cest in izgradnjo avtoceste Ljubljana - Zagreb.
Razvoj KMETIJSTVA podpiramo. Zavzemamo se za dolgoročne programe, ki bodo dali odgovor, kako premagati problem velike razdrobljenosti zemljišč in zemljiške majhnosti kmetij. Republiška vlada mora ponovno imenovati komisijo za sodelovanje s FAO in s tem omogočiti nadaljevanje izvajanja programa, ki pomeni hitrejši napredek suhokrajnskega dela naše občine. Smo za večjo pomoč čebelarjem, ker je njihovo delo velik prispevek k izboljšanju kmetijstva.
Demokrati bomo prispevali svoj delež naporov k oblikovanju konkretnih programov TURIZMA in podpirali tiste, ki bodo upoštevali naravne in kulturne danosti ter strukturo, ki že obstoja.
Jasen odnos države do DRUŽBENIH DEJAVNOSTI. Zahtevamo takojšen sprejem zakonodaje, s katero bo nedvoumno opredeljen odnos do: kulture, otroka in družine, varstva in vzgoje predšolskih otrok, šolajoče se mladine, socialno ogroženih državljanov, skrbi za starejše občane, ki so potrebni posebne nege in socializacije Romov.
Delovali bomo, da se ohranijo sedanje kulturne in športne inštitucije, ter da se njihov krog še razširi.
Zahtevamo dom starejših občanov v Trebnjem, ki bo blažil stiske tistih, kijih sedaj pošiljamo v 23 domov širom po Sloveniji.
Take LOKALNE SKUPNOSTI, ki jim bo v razmerju do države danih čim več pravic in sredstev, ker bodo le tako lahko izvajale svoje poslanstvo.
Občinski zbor naše stranke je na svoji konvenciji 3. 11. 1992 soglasno podprl predlog, da je naš kandidat za državni zbor gospod Ciril PUNGARTNIK, ki je velik del svojega življenja posvetil razvoju naše občine, še predvsem pa razvoju komunalne in cestne infrastrukture, s tem pa v precejšnji meri prispeval tudi k boljšim pogojem življenja v naši občini.
SKD KANDIDIRA LOJZETA PETERLETA
Lojze Peterle je naš rojak iz Čužnje vasi, kjer se je rodil leta 1948; tam - kot sam pravi - od koder je imel uro hoda do cerkve in uro hoda do najbližje železniške postaje. Tako je zrasel med Dolenjci in to tudi ostal. Po diplomi iz ekonomije, zgodovine in zemljepisa je delal na področju varstva okolja in uredoval Revijo 2000 ter katoliški mesečnik Tretji dan. Leta 1989 je postal prvi predsednik novo ustanovljene stranke Slovenskih krščanskih demokratov in po volitvah aprila 1990 tudi prvi demokratično izvoljeni predsednik vlade v zgodovini slovenskega naroda. Izvoljen je bil tudi za poslanca v državni parlament. Tudi politični nasprotniki so mu vseskozi priznavali njegovo pomirjujočo vlogo, pripravljenost za pogovor, strpnost, odločen značaj in pokončnost.
Vlada, ki ji je Lojze Peterle predsedoval dve leti, ni hotela veliko govoriti o svojem delu. Rezultati teh prizadevanj so danes vidni v samostojni Sloveniji, domači valuti, polni devizni blagajni države, štirikrat zmanjšani inflacijski stopnji v času njegovega mandata in v ugledu Slovenije v Evropi in svetu. Tudi privatizacijski zakon, ki ga je parlament sprejel v sredini novembra po dveh letih razprav, je zelo podoben privatizacijskemu zakonu, ki gaje predstavila že Peterletova vlada, a zarai blokade v parlamentu ni bil sprejet.
Razpoznavna politična in etična barva stranke Slovenskih krščanskih demokratov in osebnost Lojzeta Peterleta so mu odpirali vrata kabinetov evropskih politikov še preden je bila Slovenija uradno priznana.
Pred drugimi volitvami v Sloveniji Lojze Peterle spet nastopa na listi kandidatov v našem volilnem okraju. Imamo številne razloge, da na volitvah zopet obkrožimo njegovo ime. Prav navedeni razlogi nas prepričujejo, da lahko zaupamo našemu kandidatu Lojzetu Peterletu in vlolilnim obljubam, ki sojih predstavili Slovenski krščanski demokrati, te pa so:
-	poštena politika odgovornih ljudi
-	odgovornost pred volilci in narodom
-	svoboda vsakega človeka
-	čimprejšnji sprejem zakonodaje o popravi krivic iz preteklosti
-	resnična narodna sprava
-	kultura medčloveških odnosov in javnega delovanja
-	spoštovanje osnovne človekove morale v naši družbi
-	socialna pravičnost brez privilegijev
-	pravica do svobode veroizpovedi
-	dosledno spoštovanje vseh človekovih pravic
-	zdrava Slovenija za naše potomce.
ZATO VOLIMO NAŠEGA KANDIDATA! VOLIMO ČLOVEKA, KI NAS POZNA IN KI GA POZNAMO MI! VOLIMO LOJZETA PETERLETA!
MŠMMm
EaDS
UBERALNODEMOKRATSKA STRANKA
Smo stranka, ki je že razčistila s preteklostjo. Ne mislimo preganjati zlih duhov preteklosti, preteklost nas zanima le toliko, kolikor črpamo iz nje pozitivne izkušnje za delo v prihodnosti, v katero smo obrnjeni in jo skušamo narediti čim bolj prijazno ter civilizacijski stopnji primemo. Ne priznavamo nobene ideologije in dejanj, ki bi jih delali v imenu te ideologije.
Liberahli demokrati vidimo prihodnost' tega področja kot enotno moderno organizirano lokalno skupnost, odprto v Slovenijo in svet, brez vsakih plank in zaplanka-nosti. Ne bomo dovolili, da postane to območje pozabljeno področje Slovenije, oziroma še hujše: da postanemo "slovenski jug". Zato naša vizija razvoja tega področja pomeni naslednje:
- temelj nadaljnega razvoja so ustrezno privatizirana in dokapitalizirana industrijska podjetja, ki že danes ustvarijo večino družbenega prihodka, in manjše inovativno razvojne finne, ki so našle svoje tržne niše v svetovni trgovini;
“ država mora pomagati tem firmam z ustrezno podporo v fazi razvoja in investiranja, potem pa dosledno in z odgovornostjo dobrega državnega gospodarja pobirati, kar ji pripada;
~ socialna politika je stvar države;
~ kmetijstvo je nonnalna tržna panoga, ki jo organizirajo samostojni kmetje kot podjetniki, ki se prostovoljno organizirajo v svoje zadmge, država subvencionira le strateške kmetijske pridelke na trgu;
~ industrija in kmetijstvo morata biti ekološko čista; s tem so dani temelji za razvoj turizma, predvsem izletniškega, verskega in rekreativnega; država mora pripraviti temeljno infrastrukturo;
■ takoj je treba urediti magistralne in regionalne ceste ter telekomunikacijsko omrežje; razvojno kritično je že stanje ceste Trebnje - Mirna - Mokronog - Šmarjeta in telefonsko omrežje; telekomunikacije je potrebno ločiti od pošte in jih privatizirati;
" uslužnostne dejavnosti je potrebno stimulirati in jih prepustiti obrtno - podjetniški iniciativi;
- kulturo, šport in telesno kulturo je potrebno deloma privatizirati; država skrbi za temelje sistema in razvojne aktivnosti, večji projekti se obdelujejo marketinško s pomočjo sponzorjev in donatorjev;
" državna uprava mora biti enostavna in racionalna, ljudem prijazna in dostopna.
Za dosego teh ciljev imamo usposobljene in odgovorne ljudi, ki so o tem razmišljali in delovali že v času, kot to ni bilo zaželjeno, in niso nobeni zapečkarji, ki bi čakali, da gre piva bojna linija naprej in se potem iz druge linije kazali in tolkli po prsih kot veliki demokrati in odrešitelji, s katerimi naj bi prišla demokracija in svoboda. Vse to laliko dokažemo. Pripravljeni smo ta voz vleči še naprej v prihodnost.
Na volitvah za državni zbor in državni svet sta naša kandidata Janez Dule in Jože Derganc.
PROGRAM JANEZA DULCA
VERJAMEM v delo, poštenost, znanje.
PRIZNAVAM samo konkretne rezultate.
NE PRIZNAVAM podrejenosti gospodarstva politiki.
NE SPREJEMAM policijske ali vojaške dižave.
NE BOM politik zaradi politike.
ZASTOPAL BOM interese zdravega gospodarstva.
UVELJAVLJAL bom interese občine, njeno vklopitev in povezavo z razvitim svetom.
NE BOJIM SE pravega kapitala, četudi je tuj, BOJIM SE lažnih domačih kapitalistov.
V EM, daje naša usoda v rokah mladih, zato si bom prizadeval za njihovo učinkovito vključevanje v življenje in delo.
SPOŠTOVAL bom zdravo logiko, ne bom glasoval za neumne predloge, četudi bodo iz občine ah stranke.
BORIL SE BOM proti birokraciji, dragi dižavi, neučinkovitemu trošenju.
NE BOM sodeloval v političnih igrali.
NE OBLJUBLJAM NEMOGOČEGA, PRIZADEVAL SE BOM ZA REALNO DOSEGLJIVE CILJE:
■	za razvoj gospodarstva in vseh dejavnosti v občini, ki bodo ustvarjale in prinašale finančne in droge koristi,
~ za večjo kakovost življenja občanov:
-	vsem dostopno varstvo otrok,
■	ljudem prijazno zdravstvo,
-	cenejše in učinkovitejše izobraževanje,
-	sodobno ponudbo v trgovini in gostinstvu,
” kulturo po meri dolenjskega človeka,
■	primerne ceste in droge komunikacijske povezave.
ŽIVLJENJEPIS JANEZA DULCA Rodil sem se leta 1955 na Bistrici pri Šentrupertu. Po končani Srednji tehnični šoli strojne stroke v Ljubljani sem se vpisal na Fakulteto za strojništvo v Ljubljani. Visokošolski študij sem uspešno zaključil leta 1978.
Kot diplomiran inženir strojništva sem se zaposlil v podjetju TRIMO Trebnje. Tu sem se devet let pretežno ukvarjal z razvojno dejavnostjo. Poleg strokovne dejavnosti sem svoje znanje prenašal tudi na mlajše kot učitelj strokovnih predmetov v poklicnem izobraževanju.
Decembra 1987 sem se zaposlil v IMV Novo mesto kot direktor TOZD Tovarna opreme Mirna. Z vztrajnostjo in strokovnostjo vodilne ekipe, ki jo še danes vodim, nam je uspelo neperspektivno tovarno spremeniti v uspešno podjetje TOM d.d. Mirna.
Živim v Trebnjem, sem poročen in oče dveh otrok.
Jože DERGANC - kandidat LDS za državni svet v občini Novo mesto in Trebnje
Rojen: 1958, ekonomski tehnik
Jože DERGANC je član Izvršnega sveta občine Novo mesto, zadolžen za krajevne skupnosti. Kot zastopnik lokalnih interesov sodeluje pri razreševanju vseh velikih in majhnih problemov podeželja in mesta.
Prav zato zelo dobro pozna lokalne interese na Dolenjskem. Ne glede na pričakovano reformo državne in lokalne uprave bodo temeljni problemi komunalanega razvoja ostali na lokalni ravni.
Kot pravi, bo v primero izvolitve svoje prizadevanje zagotovo usmeril v uvedbo in uveljavitev lokalne samouprave in oblikovanje občin ter regije z avtonomnimi pristojnostmi.
Temne lise na sončnih panoramah
Popotnik se odpravi na pot, naredi program obiskov kulturnih znamenitosti. Pogleda na zemljevid: v občini Trebnje imajo lepe, manj znane kulturne spomenike, na sončnih legali zakotnih panoram, zato ohranjene v svoji deviški lepoti. Sodobni civilizaciji jih še ni uspelo omadeževati. Ogledal si bo gradič Mala Loka, znamenito božjepotno cerkev na Veseli gori in ker je že blizu, bo sestopil še do kapele Žalostne Matere Božje na križevem potu za Veselo Goro. Vsi ti kraji so zgodovinski, zaznamovani z bogato zgodovinsko preteklostjo, in kar je še važnejše: z bogato kulturno dediščino. Od tu ni daleč do gradu Škrijevo, najstarejšega ohranjenega gradu na slovenskih tleh. Popotnik si intimne lepote samotnih krajev, kjer ga ne motijo valeče množice turistov, ki se sprehajajo preko reklamiranih velikih centrov sodobnega sveta.
Mala Loka z gradom, bolje rečeno mogočno patricijsko hišo, ki ga je utemeljila v drugi pol. 15. st. plemiška družina Gali, seje zleknila na zeleno blazino holma na podnožju Čateža, za katerim zapira panoramski pogled daleč naokrog vidna božja pot Matere Božje - Zaplaz. Podoba značilnega izseka dolenjskega gričevja, pa je omadeževana z dvema prizidkoma, ki niti po razsežnosti niti po obliki nimata nič skupnega s častitljivo grajsko arhitekturo in ležita poleg nje kot dva velika neobdelana kamna, dve neustrezni stanovanjski hiši.
Popotnik si misli: "Bog jim pomagaj", in_gre naprej, v Mirensko dolino. V S pa čelnih, na kraju, kjer se cesta nekoliko dvigne, zagleda na levi obTrbinški hrib naslonjeno mogočno cerkev Janeza Krstnika, pod njo pa so se kakor želve zgostile strehe starega mirenskega vaškega naselja. V podaljšani perspektivi se mu oko ustavi na Lenassijevem spomeniku padlim borcem v NOB, kakor da bi služil za navezo na dva zvonika cerkve Sv. Frančiška Ksave-rija na Veseli Gori. Tri kipeče vertikale: zvonik cerkve Janeza Krstnika na Mimi, spomenik NOB na Rojah in zvonika cerkve Sv. Frančiška Ksa-verija na Veseli Gori so kakor roke, ki jih podajajo diamantu te doline -cerkvi Sv. Duha na Vihru. V kroni na vrhovih šentruperskih hribov se blesti in se spogleduje na skrajni desni z vijugasto črto zaokrožene gmote Lisce. Kako nenavadno lepa so vrata v Mirensko dolino, si misli popotnik.
Na magistralni cesti Trebnje - Mokronog se na podnožju hriba, kjer stoji cerkev Sv. Frančiška Ksaverija, ustavi in ugotovi, da vidi samo en zvonik in pol pročelja cerkve, tistega pročelja, za katerega pravijo strokov njakr, daje njena posebnost, ker sta oba zvonika obstopila fasado v rombastem zasuku in tako ustvarjata
vtis gibanja pročelja. O tej isti fasadi sporoča poročevalec dunajski centralni komisiji za varstvo spomenikov že v 19. stoletju kot posebno vrednost te cerkve njeno situacijo; pravi, da ima dve fasadi: eno vzhodno, da razveseli božjepotnika takoj, ko pride na Goro, in drugo na jugozahodni strani, s katero olepša vso dolino. Ko popotnik zagleda cerkev, vidi namesto razveseljive lepote le en zvonik in pol pročelja, ker je pred drugim zvonikom zraslo gospodarsko poslopje sosednje kmetije in prekrilo zvonik in več kot polovico pročelja; ko pa pride na Goro pa zagleda najprej skladovnico drv, listja in trave pod zvonikoma. Za cerkvijo za kapelo Sv. Janeza Nepontu-ka kuka sleme pred kratkim sezidane hiše.
Naravnost evropski primer neoku-sa in posameznikove samovolje pa je primer kalvarije na severni strani Vesele Gore. Na hribčku, ki se je dvignil na zahodni strani šentruperske-ga polja, znanega že iz pradavnine po lepotah ob zorenju žitaric, so predniki zgradili štirinajst kapelic križevega pota in na vrhu pozidali kapelico Žalostne Matere Božje. Pot se vijugasto in položno vzpenja proti vrhu, ob strani pa jo krasijo kapelice s prizori križevega pota. Na vrhu je znana kompozicija Kristusa, pribitega na križ, levo in desno pa visita Dva razbojnika.
Kakor koli se popotnik obrne, se mu nudi lep razgled. Na zahodni strani mu služi za panoramsko kuliso pobočje Vesele Gore, nekoliko bolj proti severa zapira pogled na dolino pogorje Oplenka, s cerkvijo Sv. Barbare na Okrogu na severni strani pa se odpre enkraten pogled na pobočje šentruperskih hribov, katerim je za podnožje veličastna cerkev Sv. Ruperta in vas Šentrupert. Če se hoče popotnik ozreti še na jugovzhod, se bo spogledoval z najvišjim vrhom tega okolja - Debencem. Res se ni mogoče znebiti vtisa o poligonu, ki ga oblikujejo te okoliške panorame za vabo življenju, ki se tu že tisočlet-
ja razvija.
Sredi te lepote, slavne preteklosti in razgibanega življenja pa se najde nekdo, ki zareže v sredino pobočja svojo hišo, kakor da bi hribčku hotel odrezati kapo s kapelo Žalostne Matere Božje. Sklicevali bi se lahko na strokovne službe, ki da so za to odgovorne. Toda tudi posamezniki so odgovorni. Strokovne službe so jim dane v pomoč, da ne bi delali zaradi svojega neznanja škode, ne pa da se prepirajo z njimi in izsiljujejo. Ozreti se je treba malo po svetu, denimo v sosednjo Italijo, ki je vse do naše meje zasedla vsako možno lokacijo z gospodarskimi in drugimi objekti, a pri vsem tem ni pokvarila niti ene najmanjše okolice, ni naredila najmanjše sile nad dediščino in zato vabi množico obiskovalcev vsako leto v svoje dežele in s tem ustvarja dohodek predvsem domačinom.
No, zdaj pa še grad Škrijevo. Popotnik je upal, da bo vsaj tej zgradbi prizanešeno. Kje pa ! Tej častitljivi zgodovinski vrednoti, pomembni za vso Evropo, saj je dinastija Brežko -Seliških na prehodu v prvo tisočletje našega štetja vladala večjemu delu današnjega slovenskega ozemlja in s tem zagotovila zgodovinski razvoj slovenskega naroda do današnje države, ker je imela izreden posluh za posebnost naroda, ki mu je gospodarila, s tem, daje z njim sodelovala v njegovem slovenskem jeziku. Tudi tu se je nekdo izmislil, da lahko počne neumnosti in si samovoljno postavlja hišo na podnožju hriba, kjer ta grad stoji. Tako se je trem največjim lisam na sončnih panoramah v Mirenski dolini pridružila še četrta. In kdaj bo konec onečaščanja takih in podobnih kulturnih spomenikov?!
Mi pa najprej nič ne razumemo, potem izsiljujemo, nakar zaradi nekaterih v ogledalu Evrope kažemo svoj spakedrani obraz.
Marko Marin
V Mali vasi bi radi opremili Baragovo spominsko sobo
Za Baragovo spominsko sobo v Mali vasi pri Dobrniču iščemo otroško zibelko, kakršno so uporabljale naše babice in prababice. Kdor ima takšno zibelko in bi jo želel podariti ali prodati, naj to sporoči ga. Mariji CUCELJ na tel. 44-442 ali piše na naslov:	Odrga 5,
Trebnje.
Naš fizik iz Kamnega Potoka
V današnji lepo obnovljeni Pod-padčevi hiši na Kamnem Potoku se je leta 1853 rodil fizik Nace Klemenčič. Njegov oče je bil poslanec v prvem deželnem zboru in trden posestnik. O tem pričata velikost in arhitektura Nacetove rojstne hiše.
Nace Klemenčič je leta 1871 z odliko končal gimnazijo v Novem mestu. V Gradcu se je na filozovski fakulteti vpisal na študij matematike in fizike. Dosegel je akademsko kariero in postal izredni univerzitetni profesor na graški filozofski fakulteti.
Imel je vse strokovne in osebnostne pogoje, da bi postal redni profesor na graški univerzi. To mu je priznal fizik svetovnega imena Boltzmann. Ker je bil Nace po rodu in mišljenju Slovenec, so mu bila višja delovna mesta nedosegljiva.
Doktoriral je iz mehanične histereze stekla. Raziskoval je na področju elektrike in magnetizma in si v znanstvenih krogih Avstro - Ogrske pridobil velik ugled. Prejel je nagrado dunajske Akademije znanosti. Tik pred smrtjo so ga izvolili za dopinega člana te najvišje znanstvene institucije.
Znanstveno delo fizika Naceta Klemenčiča je orisal dr. Lavo Čermelj v Zborniku za zgodovino, naravoslovje in tehniko (Lj. 1971). Nje-
gov sodobnik Fran Šuklje, slovenski politik in zgodovinar, pa se ga spominja v svoji knjigi Sodobniki, veliki in mali (1933). O Nacetu kot prijatelju med drugim pravi, daje bil velik in močan, zdravega lica, neusahljivega humorja, govoreč v melodičnem dolenjskem narečju, obenem pa globok in visoko intelegenten človek.
Umrl je 5. 9. 1905 v Trebnjem v mali hiši naspoti cerkve, kjer je bil z družino na počitnicah. Leta 1977 se mu je občina Trebnje oddolžila s spominsko ploščo na njegovi rojstni
hiši na Kamnem Potoku.
Te besede sem o našem rojaku napisal zato, da ne bi izginil iz našega spomina. Spominska plošča na njegovi rojstni hiši ni menda na nobenem seznamu spomenikov preteklosti. Sedanji lastniki njegove rojstne hiše morajo brez družbene ali kake druge pomoči obnavljati tudi s stališča spomeniškega varstva pomembno staro kmečko hišo. Menim, da bi bilo prav in lepo, če bi se našel kak tolar za Podpačeve, ki so tako skrbno obnovili rojstno hišo našega fizika.
Štefan Kamin
Rojstna hiša Naceta Klemenčiča
Gilmour Academy -uspeh tistim, ki vztrajajo
Nekoč sem sanjal, da bi šel v svet, spoznal ljudi in dežele, kulture in narode. Danes te sanje uresničujem. Najprej sem obiskoval gimnazijo v Ivančni Gorici, po končanem tretjem letniku pa sem dobil priložnost za dokončanje srednje šole v Ameriki, v Clevelandu.
Obiskujem Gilmour Acade-my, ki je neodvisna katoliška privatna šola. Njen namen je pripraviti dijake za nadaljnje izobraževanje in življenje. Gilmour Academy jev predmestju Clevelanda in ima ogromno posestvo. Tukaj so šole državne in tudi privatne. Med njimi obstajajo velike razlike.
Življenje v šoli in izven nje je zelo zanimivo in pestro. Ko sem prišel, sem si najprej izbral predmete, ki sem jih želel imeti. Izbral sem si francoski jezik, fiziko, ameriško zgodovino s sociologijo, matematiko, poleg tega pa imam še tri ure angleščine. Urnik je enak vsak dan in obsega sedem ur pouka. Imamo možnost, da nekoliko tudi spremenimo urnik, tako da bom verjetno vzel še kakšen drug predmet. Pouk je precej naporen. V primerjavi s šolo v Sloveniji imamo tukaj veliko več naloge, tudi kriteriji so izredno visoki in strogi. Vendar pa to ni pouk samo s svinčnikom in zvezkom, pač pa pri pouku uporabljamo vso mogočo tehniko. Računalnike, video tehniko in drugo opremo uporabljamo na vsakem koraku.
Pouk imamo od osmih zjutraj do treh popoldne, vmes pa uro časa za kosilo. Po tretji uri sledijo različne dejavnosti, v glavnem pa je popoldne namenjeno športu. Treniramo lahko celo vrsto športov. Treniranje ni obvezno, vendar se velika večina dijakov udejstvuje v različnih športih. Jaz treniram tek. Treninge imamo vsak dan od pol štirih do šestih. Veliko dijakov pride v šolo ob osmih, domov jja odide ob šestih popoldne. Čeprav je Gelmour Academy izredno majhna šola (300 - 400 dijakov), pa je ena najboljša v državi Ohio tako v znanju kot tudi v športu.
Šola ima tudi posebna pravila oblačenja. Jeans ni dovoljen, nositi moramo kravate in suknjiče, prav tako so posebna pravila za dekleta.
Stanujem v dijaškem domu, ob koncu tedna pa pri sorodnikih. V dijaškem domuje 15 študentov z vsega sveta, z vseh kontinentov razen Avstralije, poleg tega pa tudi veliko Američanov, tako da smo pisana druščina. Imam priložnost spoznati različne kulture, predvsem pa ameriško politiko, ekonomijo in življenje na sploh.
Slovenija je neodvisna, samostojna država, vendar pa je potrebno storiti še zelo veliko,
da jobosvet bolj podrobno.spoznal. Ko sem prišel, so vsi spraševali, kjeje Slovenija, čeje tam še vedno vojna, kakšna je. Kmalu po prihodu sem imel tudi intervju za lokalni časopis, tako da danes za Slovenijo ve veliko več ljudi kot pa pred dvema mesecema, zlasti seveda dijaki in profesorji.
Izredno sem hvaležen vsem, ki so mi omogočili študij v Ameriki, še posebno pa Jožetu in Marinki Lah, kajti brez njiju moje sanje ne bi postale resničnost.
ROBERTŠKET GILMOUR ACADEMV DORM 34001 CEDAR ROAD GATESMILLS, OHIO 44040USA
Živahen utrip glasbene šole
Letos je v glasbeno šolo Trebnje vpisanih 215 učencev, ki so vključeni v naslednje oddelke: klavir, harmonika, kitara, pihala in trobila, pripravnica (za 7- in 8-letne) ter mala glasbena šola (za 5- in 6-letne otroke). Poleg tega delujeta na šoli dva pevska zbora - otroški in mladinski, ki vključujeta tudi učence, ki niso redno vpisani v glasbeno šolo. Učenci pihalnega in trobilnega oddelka pa se vključujejo v Občinski pihalni orkester, ki je svoje vrste temeljito pomladil.
Šola je letos pridobila nekaj novih, strokovno usposobljenih delavcev (dva profesorja - za flavto in klavir, učitelja klarineta), kar bo gotovo izboljšalo kvaliteto dela šole.
Tudi v letošnjem šolskem letu šola organizira nastope za učence in njihove starše. Nastopi potekajo vsakih 14 dni. Staršem omogočajo spremljanje dela svojih otrok.
Glasbena šola bo organizirala tudi strokovna predavanja za starše in glasbene večere za krajane (ki bodo v stari osnovni šoli), na katerih se bodo poleg učencev glasbene šole predstavili tudi dijaki Srednje glasbene šole iz Ljubljane, študenti Akademije za glasbo ter prpfesionalni glasbeniki. Slednje bomo imeli že v decembru možnost slišati na dveh koncertih: v ponedeljek, 7. decembra, bosta koncertirala klarinetist TOMAŽ ZLOBKO (sicer tudi učitelj v GŠ Trebnje) in pianist BLAŽ JURJEVČIČ.
V	četrtek, 17. decembra, pa se bosta predstavili ravno tako mladi umetnici: flavtistka SONJA LAVRINŠEK - ČAMPA, (prof. flavte v GŠ Trebnje) in pianistka URŠKA MEGLIČ (prof. klavirja v GŠ Trbovlje).
V	ponedeljek, 21.decembra, pa se bodo s svojim večerom poslovili od koledarskega leta učenci šole.
TM
rnmcm
Trebanjci, gremo naprej!
Se bomo krajani KS Trebnje odločili za podaljšanje samoprispevka? Izteče se 31. 1. 1993. Brez samoprispevka grozi krajevni skupnosti razpad sistema dela in funkcioniranja na vseh področjih.
Organi krajevne skupnosti in večine strank, ki delajo v KS Trebnje so ugotovili, da so dosedanji samoprispevki v KS Trebnje razvili krajevno skupnost do te mere, da je primemo urejena praktično vsa infrastruktura. Trebnje pa je postalo tudi najmlajše slovensko mesto. Veliko je bilo narejenega tudi na samem funkcioniranju mesta in veliko je stvari, kijih je potrebno v mestu in na periferiji vzdrževati. Zlasti mislimo s tem na cestno omrežje, ki je vitalnega pomena za razvoj vsakega območja.
Mlada država še ni ponudila nikakršnega financiranja krajevnih skupnosti, zato slej ko prej ostaja na ljudeh s amili ali se odločijo za stagnacijo ali nazadovanje kraja in KS, ah pa se zavestno odločijo, da bodo s samoprispevkom reševali nastale probleme in uresničili svoje želje.
Tudi Trebanska krajevna skupnost je pred tem pomembnim vprašanjem. Prav gotovo je, da brez samoprispevka krajani ne bodo mogli narediti praktično ničesar, samo mesto bo ostalo brez strokovnega kadra, dejavnost bo lahko le volonterskega značaja. To seveda za trebnjc pomeni nazadovanje in prav gotovo ne čudi pobuda organov KS in posameznih strank, da se na zboru krajanov, ki bo v torek, 1.
decembra 1992, ob 19. uri v kulturnem domu v Trebnjem odločil ali bodo šli na referendum za podaljšanje krajevnega samoprispevka. Glede programa samoprislevka je najpomembnejši tisti del, ki namenja eno tretjino sredstev za vzdrževanje obstoječega, saj brez vzdrževalnih del, vse kar je bilo v KS narejenega, lahko kaj hitro propade. Ostali predlogi so še: etapna izgradnja kanalizacijskega omrešja v KS, primerna ureditev centra mesta z vidika funkcionalane rabe in urejenosti javnih površin, objektov in naprav ter pospešen razvoj periferije (okoliških vasi in zaselkov) v povezavi s funkcijo mesta. Seveda je lista predlogov odprta o njej bo govora tudi na zboru krajanov. Za tre-banjce je ta zbor krajanov prav gotovo zbor upanja, zbor prihodnosti, zaradi tega pričakujejo organi KS dobro udeležbo.
Predsednik sveta krajevne skupnosti Alojz PODBOJ
Akcijska prodaja stanovanj "Pavlinov hrib - Trebnje"
Na Pavlihovem hribu v Trebnjem prodajamo stanovanja po izredno nizkih cenah.
Cena kvadratnega metra stanovanjske površine znaša 980 DEM. Stanovanja so razporejena v dveh objektih, na izjemno lepi legi v Trebnjem.
Stanovanja se nahajajo v pritličju. L, 2., 3. in 4. nadstropju. Prosta so stanovanja:
36.35	m2 - 1 sobna
49.35	m2 - 1 1/2 sobna 51,50 m2 - 2 sobna 52,30 m2 - 2 sobna 56,80 m2 - 2 1/2 sobna 68,95 m2 - 2 1/2 sobna
Način plačila:
-	plačilo celotne kupnine v roku 8 dni po podpisu pogodbe
-	kupcem nudimo možnost obročnega odplačevanja Vse informacije v zvezi z nakupom daje:
SKB Podjetje za promet z nepremičninami d.o.o.,
Slovenska 56, 61000 Ljubljana
osebno ali po telefonu 061/301-632, 313-468.
Akcijska prodaja velja do 15.12.1992
Šola za bodoče mamice
V dispanzerju za žene v ZD Trebnje začenjamo z materinsko šolo. Šola bo trajala štiri četrtke od 15. do 16.30 ure. Program obsega teoretični del, v katerem se bodoče mamice seznanile s predporodno dobo, samim porodom, nego porodnice in novorojenčka, z dojenjem in hranjenjem ter s celotno prehrano do starosti enega leta.
Drugi del bo potekal v fizioterapiji pod vodstvom fizioterapevtke. Zajemal bo razgibalne vaje, rekreacijske vaje in vaje za način dihanja med porodom, za hitrejši in lažji porod.
Materinska šola bo koristila bodočim mamicam pred, med in po porodu. Zato razmislite o udeležbi.
Vse informacije dobite osebno v dispanzerju ali po telefonu, št. 44-070.
Vod. mat. šole: v. m. s. Marija Vraničar
Podjetje SMER-KO se predstavlja!
Podjetje SMER-KO d.o.o. je bilo registrirano in je začelo z delovanjem februarja letošnjega leta. Solastnika sta Robert Bartolj iz Novega mesta in Anton Kotar z Mirne.
Podjetje ima sedež v Novem mestu, na Cesti herojev 48; telefon 28-195 in 25-825 ter telefax 28-196. Glavnina dejavnosti podjetja pa se odvija v Ljubljani, kjer imamo pisarno na Litijski 51, telefon 061/101-301 in telefax 061/101-335.
Naše glavne dejavnosti so:
-	razvoj sodelovanja med Slovenijo in ČSFR,
-	sodelovanje pri iskanju trga za programe podjetij,
-	sodelovanje pri razvoju programov skupaj z nekaterimi podjetji za domači in tuji trg.
V okviru sodelovanja s ČSFR organiziramo proizvodnjo določenih proizvodov v ČSFR za naš trg. Praviloma so to samo proizvodi, ki jih trenutno v Sloveniji ne proizvajamo. Kot prvi proizvod iz tega naslova imamo na trgu že nekaj mesecev krompirjev čips CEKINČEK; naslednji mesec se pridruži naslednji proizvod: vžigalice. Ostali proizvodi so tudi v pripravi in bodo sledili. Istočasno pa na Češkem pripravlajamo trg za proizvode nekaterih naših proizvajalcev, trenutno za DANO z Mirne. Upamo, da bo do realizacije prišlo že v naslednjih tednih.
Za nekaj domačih podjetij smo organizirali povezavo s kupci za njihove proizvode; nekateri posli iz teh povezav že tečejo. Večina teh poslov je dolgoročnih in so pred realizacijo (SILEX Sevnica, EMI Poljčane).
Pri nekaterih podjetjih smo se vključili v sodelovanje pri razvoju programov, predvsem v sodelovanju z ustreznimi tujimi partnerji. Dva projekta, ki imata po našem mnenju tudi lepo prihodnost že potekata:
-	med UTENSILIJO iz Ljubljane in Wn-Rahmen iz Em-pfingena v Nemčiji. Predmet sodelovanja so specialni polizdelki za pohištveno industrijo Nemčije, Avstrije in Švice.
-	arugi projekt pa je sodelovanje med LIWEFO iz Nor-thoma v Nemčiji ter KOPS-om iz Grosuplja pri izdelovanju svetlobnih reklamnih napisov.
Pri teh povezavah vedno upoštevamo že obstoječe proizvodno - tehnološke možnosti v podjetjih v Sloveniji.
Prepričani smo, daje eden od bistvenih pogojev sanacije slovenskega gospodarstva, dobiti iz obstoječih linij čim več tržno zanimivih proizvodov. Take dejavnosti bi morale imeti prednosti, ker te začnejo brez dodatnih investicij najprej nekaj tudi prinašali.
Z veseljem smo na razpolago za nasvet ali sodelovanje vsem, ki mislijo, da bi jim to koristilo.
SMER-KO d.o.o.
Anton Kotar
Zdravje in ljudje
Večina ljudi v svetu in pri nas umre zaradi srčnih in žilnih obolenj. Slednja predstavljajo osrednji zdravstveni problem družbe, ki mu je treba posvetiti ustrezen del naše skupne pozornosti.
Ena izmed možnosti za izboljšanje stanja je odkrivanje vzrokov za nastanek teh bolezni, ugotavljanje pogostosti dejavnikov tveganja in njihovo zgodnje odkrivanje ter pravilno in pravočasno ukrepanje.
Zdravstveni dom bo tako že v decembru letos pričel z raziskavo prisotnosti dejavnikov tveganja in z odkrivanjem posledičnih okvar na arterijskem ožilju spodnjih okončin pri vseh občanih naše občine v strosti 41-45 let.
Raziskava je pripravljena na Ministrstvu za zdravstvo Republike Slovenije in ima soglasje Komisije za etična vprašanja tega ministrstva. Občani bojo dobili pismeno vabilo za preventivni pregled z
glavnimi pojasnili o vsebini in načinu pregleda, ob odzivu na vabilo pa še podrobno pismeno informacijo, po potrbi pa tudi dodatna ustna pojasnila.
Udeležba bo za vse občane te starosti koristna, saj bo ugotovljena prisotnost dejavnikov tveganja na eni strani, na drugi strani pa bo morda pri kom odkrita bolezen ožilja spodnjih okončin (nog), za katero ne ve in bo možno uspešnejše zdravljenje.
Pregled bo brezplačen, čakalne dobe pa ne bo, ker bojo občani povabljeni ob naprej določeni uri.
Raziskavo bo vodil Žnidaršič Franc, spec. splošne medicine. Ugoden odziv vabljenih občanov bo v korist njim samim, vsekakor pa tudi prispevek k jasnejši sliki o zdravstvenem stanju tega dela populacije v občini.
Dr. Franc Žnidaršič
GlMmm
Športna zveza Trebnje -Center za šport občine Trebnje
objavlja
RAZPIS
za sofinanciranje programov športa občine Trebnje iz javnih financ za leto 1993
1. Občina Trebnje bo sofinancirala naslednje programe:
a)	program športne vzgoje:
-	program redne vadbe predšolskili in osnovnošolskih otrok,
-	temeljni in usmerjevalni program,
-	športna značka !., 11. in III. stopnje,
-	Naučino se plavati,
-	Naučimo se smučati,
-	večstopenjska šolska tekmovanja,
-	planinska šola,
-	Ciciban planinec,
-	animacijski inženiring - vzpostavljanje in razvijanje novih športnih programov - eksperimentalni programi;
b)	program športa za (vrhunski) dosežek:
-	program klubov prioritetnih športnih panog (rokomet, nogomet, odbojka, atletika),
-	program perspektivnih in vrhunskih športnikov,
-	mednarodno sodelovanje,
-	občinska in republiška prvenstva;
c)	program športne rekreacije:
-	program redne športnorekreativne vadbe,
-	večje športne prireditve;
d)	interdisciplinarni projekti -
skupni projekti športa in mejnih dejavnosti športa: izobraževanja, otroškega varstva, zdravstvenega varstva, socialnega varstva, kulture, ekologije in turizma
e)	projetk športnega gibanja:
-	Fit Slovenec,
-	Teden športa,
-	dan odprtih vrat športnih društev,
-	Teden otroka;
f)	razvojna in strokovna dejavnost:
-	šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov,
-	raziskovalna dejavnost,
-	založniška dejavnost,
-	propagandna dejavnost,
-	načrtovanje in spremljanje razvoja športa,
-	zdravstveni karton,
-	športna infrastruktura;
g)	strokovno - organizacijska in tehnično - administrativno dejavnost:
-	poslovanje športnih društev,
-	infonnacijsko - dokumentacijski sistem,
-	delovanje strokovnih asociacij.
2.	Predlog za sofinanciranaje programov športa občine Trebnje za leto 1993 lahko posredujejo športna društva, organizacije mejnih področij športa in podjetja, ki imajo sedež in delujejo na območju občine Trebnje.
Izvajalci, ki kandidirajo za sofonanciranje svojih programov, morajo predstaviti predlog celotnega programa s predvidenimi finančnimi viri in sredstvi.
Na podlagi prispelih predlogov se bo v skladu s kriteriji oblikoval predlog občinskega programa športa občine Trebnje, to je letni načrt sofinanciranja programov športa iz sredstev proračuna Občine Trebnje.
3.	Predloge morajo predlagatelji posredovati najkasneje do 3. januarja 1993 na naslov: Športna zveza Trebnje - center za šport občine Trebnje, 68210 Trebnje, Kidričeva 2, kjer l.altko dobijo tudi obrazce in podrobnejše infomiacije.
Predlogi, ki ne bodo prispeli v predpisanem roku, ne bodo obravnavani.
Na Vihru - cerkvici z gotskimi freskami
Posvečena nova zvonova
Stari ljudje pripovedujejo, da je bila davna želja, da bi v zvoniku na Vihru bili spet trije zvonovi kot pred prvo svetovno vojno. Zvonove so namreč med 1. svetovno vojno sneli in jih prelili v topove. Ostal je le mali, nekaj deset kg težak zvonček z začetka 17. stoletja, sicer muzejske vrednosti. Soseska - domači in tisti, ki so šli po svetu, so zbrali 10.000 DEM in kupili poleg železnega iz 20-tih let tega stoletja še dva bronasta: ton "C", težak 264 kg (posvečen je Mariji Pomočnici, okrašen z lipovimi listi) in ton "E" (136 kg, posvečen je Sv. Duhu kakor tudi sama cerkev).
Kljub slabemu vremenu (celo-popoldncvna nevihta z bliskanjem in gromom, dežjem in snegom) se je na posvečenju zbralo okrog 400 ljudi, ki so s tem pokazali svojo trdoživost, s katero ostajajo v teh hribih. Škof Kvas, ki je zvonove posvečeval, je vernike povabil k zvestobi veri, izročilu prednikov in zemlji.
Tako seje uresničila dolgoletna želja ljudi po novih zvonovih. Ti zvonovi bodo: vivos vocant, mor-tuos plangint fulgura frangint -žive klicali, mrtve objokovali, nevihtne oblake razprševali.
Janez Vidic
Pohod kulture in športa
Pohoda seje udeležilo okrog 10 tisoč pohodnikov, ki so videli Dolenjsko v najlepši luči jesenskega sonca
Od Litije, mimo Šmartnega na Li- Bojčevi zidanici, mnogi pohodniki pa bergo in Gnnado, pa navzdol proti Mo- so na svojo škodo drveli mimo nje. ravčam in zopet navkreber na Čatež. Ivan Bajc (Levstik se je zmotil, ko je Martinova sobota je že šest let p raz- napisal Bojc) je točil vino, sinova pa sta nik za trebanjsko in litijsko občino. Te pohodnikom delila domači kruh. Ven-sobote se namreč na tisoče pohodnikov	dar pot je priganjala. V množici pohod-
odpravijro poti Frana Levstika od Li- nikov smo opazili drvečega predsedni-tije do Čateža. Levstik je hodil kar cel	ka države Milana Kučana, Miha Jaz-
teden, današnji pohodniki pa to pot	binška z ženo, pa tudi Jelka Kacina, ki
opravijo v nekaj urah, najhitrejši (tisti, je na p^d pripeljal cvetove demo-ki tečejo) pa za pot potrebujejo dobri kratk
dve uri.	. . v .	In potem Moravče, pa dolina, ne
Letošnji pohod je bil po številu ude-	prav dolgo potem seje pot zopet obmi-
ležencev rekorden, saj je pot prehodilo la k rebri cja,ež! Konec 25 kiiometrov okrog 10 tisoč ljudi, iz trebanjske	ti Kučan je hodii tri ure in
občine pa sta peljala dva nab.to polna	{ min dmgi pa malo dlje, ker
avtobusa. Pm pohodnik, so kremi, na ^ bdj okoli ledali in se ustavljali
pot ze kmalu po sesti un. Prvih nekaj	...
f..	.	...	„	, , po zidanicah.
kilometrov je b, o presneto dol- ^čatežje bil živ. Ljudi se je trlo kot
sočasnih, saj je bilo potrebno iti po	.	, . KT v. v • ,	.
6 . ,	. -V _ xm ^	■	i	vsako leto. Naj večja gneča je bila ob
asfaltu prot, Šmartnem. Megla se je le	m	Mijan Kučan udeležencem
počasi dvigovala in pot skozi gozd pro-	. ,	v.,
ti Libergi je drsela, rako da je do p,ve	P°hoda debi avtograme pndmzrl pa se
kontrolne točke na Libergi prišel mar-	muJe tudl Jelko Kacn. Jazbmšek pa n,
sikateri pohodnik z blatnimi koleni.	m0Sel 1Z sv0Je koze “ »J® Pndnjzi1
Prvi čaj, kmalu za njim pa sonce!	trebanjski "pleh bandi . Udeleženci so
Grmada je bila obsijana; videlo se je	met* obiskovalci prireditve lahko opa-
vse, od Kamniških alp do Gorjancev.	lU(^* Viktorja Žaklja, Jožeta S mole-
Pri Medvedovi sušilnici sadja so pro- ta ‘n druge pohodnike, dajali krlilje, 84 letna mati Pavla pa je Pohod je praznik in tak mora ostati, pohodnikom razlagala, kako se suši Je praznik ljudi, ki se odpravijo na pot, sadje. Mnogi domačini so postavili mi- ljudi ob poti. Ali kot je rekel dr. ze ob pot in prodajali domače žganje, Rajko Šugman, slavnostni govornik: vino. Goste je potrebno pozdraviti, pa To je velika manifestacija kulture in tudi nekaj zaslužiti.	športa.
Levstik je na svoji poti zavil k	TOMAŽ BUKOVEC
Seveda bom šla volit...
Pri Bajčevi zidanici (v ozadju) se morate ustaviti.
JESEN. Otožna in dolgočasna. Tereza plete, posluša radio. Modruje... Volitve. Volitve. Besede. Obljube. Veliko obljub. Hudo razmet ujejo z njimi. Pa saj je bilo vse čase tako. Potlej pa vse vrag pocitra. Bo zdaj kaj drugače? Spet imajo polna usta obljub. Vmes pa so zdrahe; ostro in grdo se tolčejo z besedami. Se iz tega lahko rodi kaj dobrega? Kar naprej nekaj pogrevajo. Pogreta jed ni dobra. Stara resnica je, če hočeš graditi in se veseliti, moraš začeti pozabljali.
... V MISLIH zajadra nazaj. Volitve po drugi vojni. Pred voliščem mlaj, rože, poskočne viže... Z vseh strani obljube. Pa kakšne ! Bogastvo in blagostanaje. Takrat jih je imela nekaj čez dvajset. Z Lojzom sla se komaj vzela. Vsaka njuna misel je šla v prihodnost. Svetla, lepa, polna pričakovanja... Njun dom na pobočju bo toplo gnezdo, nabito z otroškim smehom, njiva ena sama rodovitnost, hlev poln repov. Velike besede. Velike obljube. Začarana je bila od njih. Gnalo jo je naprej. Veliko pričakovanje.
... LETA so se zasukala. Spet volitve. Z mlajem, z rožami, z veselimi vižami. Kol pred leti. Pa vendar zanjo čisto drugače. Skoraj brez svetlih misli, prežeta le s skrbmi. Lojz v bolnišnici, otroci razkropljeni po svetu, hiša čudno prazna in postarana, v hlevu le zanikrno živinče, kozolec leze vase... Obljube so pustile brazde v dušo. A kaj, ko so imeli pripravljene že nove. Velike in medene. V Terezi je bilo manj pričakovanja. Veliko manj. Ostajalo pa je upanje, drobceno in rahlo, vendar upanje porojeno iz obljub.
Milan Kučan daje avtograme udeležencem pohoda.
Zveza kulturnih organizacij Trebnje
objavlja
RAZPIS
za financiranaje in sofinanciranje programov kulture občine Trebnje iz javnih financ za leto 1993
1.	Občina Trebnje bo financirala ali sofinancirala osnovno dejavnost zavodov in ustanov, ki so bili že doslej financirani ali sofinacirani iz proračuna Občine Trebnje.
2.	Občina Trebnje bo sofinancirala tudi:
a)	programe, posamezne projekte in prireditve z naslednjih področij:
-	glasba,
-	literatura,
-	gledališče,
-	folklora in ples,
-	likovna dejavnost,
-film;
-	galerijska in muzejska dejavnost,
-	naravna in kulturna dediščina;
-	slovenski kulturni praznik,
-	Teden otroka,
-	Novoletne prireditve,
-	občinski praznik,
-	Revija otroških in mladinskih pevskih zborov,
-	Revija odraslih pevskih zborov,
-	Mali tabor,
-	interdisciplinarni projekti -
skupni projekti kulture in mejnih dejavnosti kulture;
b)	razvojna in strokovna dejavnost:
-	kulturna vzgoja in izobraževanje,
-	štipendiranje,
-	raziskovalna dejavnost,
-	založniška dejavnost,
-	propagandna dejavnost,
-	načrtovanje in spremljanje kulture,
-	kulturna infrastruktura;
c)	strokovno - organizacijska in tehnično - administrativna dejavnost:
-	poslovanje društev,
-	infonnacijsko-dokumentacijski sistem,
-	delovanje strokovnih asociacij.
3.	Predlog za financiranje in sofinaciranaje kulturnih programov lahko prijavijo ustanove s področja kulture, kulturna društva, ki imajo sedež in delujejo na območju občine Trebnje in druge pravne osebe, ki se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo, ter samostojni kulturni delavci.
Vsi, ki kandidirajo za financiranaje in sofinanciranaje svojih programov, morajo predstaviti predlog celotnega programa s predvidenimi finančnimi viri in sredstvi.
4.	Predloge morajo predlagatelji posredovati najkasneje do 3. januarja 1993 na naslov: Zveza kulturnih organizacij Trebnje, 68210 Trebnje, Kidričeva 2, kjer laliko dobijo tudi podrobnejše informacije.
Klub zdravljenih alkoholikov v 20. leto dela
Sistem zdravljenja odvisnih od alkohola ali droge je pred dvajsetimi leti deloval tako, da se je vsakdo po začetnem eno do trimesečnem bolnišničnem zdravljenju vključil v klub zdravljenih alkoholikov v svoji občini.
Leta 1973 je bil po občnem zbom ustanovljen klub zdravljenih alkoholikov tudi v Trebnjem. Nekaj let je deloval kot društvo, s spremenjeno zakonodajo pa je bil vključen v osnovno zdravstveno dejavnost, v zdravstveni dom. Klub sta vodili usposobljeni terapevtki Jana Potočnik, socialna delavka in Milka Lenič, medicinska sestra. Po prezgodnji smrti Jane Potočnik ga je nakaj mesecev Leničeva*vodila sama, 1978. leta pa sem bila določena, da se vključim v terapevtsko delo kluba kot predstavnica tedanje socialne službe. Od tedaj redno
delam v klubu. Od leta 1987 pa dela kot koterapevtka tudi medicinska sestra Marta Grmovšek.
Mnogo zakrnelih odnosov v zakonskih skupnostih smo uspeli rehabilitirati, s posebnimi terapevtskimi sredstvi smo obudili ljubezen v družinah ter jim dali novo vsebino in srečo. Tako so lahko otroci po mnogih letih trpljenja zaživeli pravo družinsko življenje.
Pri svojem vsakdanjem delu pa še vedno srečujem veliko ljudi, ki o zasvojenostih malo ah nič ne vedo in po nepotrebnem predolgo trpijo.
Za naslednje številke bom zato pripravila kratke informativne članke o tej pereči problematiki našega časa.
Terapevtka v klubu pri zdravstvenem domu Trebnje,
Sila Marinka
... ČAS se je potegnil naprej. Tereza spet premišljuje in zmajuje z glavo. Otepa se brezbrižnosti; okornost je v njej. Nekam ravnodušna je do vsega. Ves čas je živela v upanju, od obljub. Pa je vse podiral vrag. Vse propada v njej in okoli nje: Lojz je pod rušo, otroci le redko zaidejo v njeno samoto, živinče je poginilo, hlev se je sesul vase. V Terezi je jesen.
Posluša radio, brska po časopisu. Modruje... Spel volitve. Obljube dežujejo z vseh strani. Kolikor strank, toliko obljub. Nanje pa se je obesil napuh. Močno se je napihnil. Trkajo se po prsih. Pa kakšne zasluge vlačijo na dan. Rinejo v najbolj zakolne kraje. Kaj bo po volitvah? Tako nas je malo pa se grizejo med seboj, zakaj ne najdejo skupne govorice? Zakaj si ne sežejo v roke?
Seveda bom šla volit. Pa mi je čudno pri srcu, skoraj tesno. Ampak tako je na lem ljubem svetu. Vedno čakaš na nekaj. Čakaš, da se bodo velike obljube izpolnile. Čakaš in delaš. Mali človek je vedno nekje pri tleh, naslavlja svoj hrbet, sprejema udarce... Ohranja pa upanje, trhlo upanje.
Seveda bom šla volil. Tako dolgo se že hranim z obljubami, da bi bila brez njih lačna. Navadila sem se nanje. Kar naprej čakam nekaj lepega, presenetljivega... Ne vem, če bom dočakala; ob čakanju sem se postarala. Star človek pa je kot kaplja na veji, kar osuje se.
Seveda bom šla volit...
Anica Zidar
Dedek Mraz v Trebnjem letos nekoliko drugače
Za primeren program poskrbljeno, ali ga bodo sponzorji še obogatili?
Seveda se še spi smo se jih Trebanjc mestu, ob tem pa ugo ničesar, da bi v kraj ij prireditev, ki bi je bili
e-
V,„
oletnih prireditev, ki .jubljani ali Novem i ne znamo storiti postavili prednovoletno tako otroci kot tudi njihovi
starši. Letos bo ta črna tradicija, vse kaže, za nekaj časa pokopana. Zveza kulturnih organizacij in VITA center iz Trebnjega, ki je tudi nosilec projekta, bosta 29. in 30. decembra 1992 organizirala gala sprejem Dedka Mraza na VITA centru zraven teniških igrišč. Za najmlajše in malo starejše otroke bo izdatno poskrbljeno s športnimi tekmovanji, družabnimi igricami, lutkovno predstavo, z Dedkom Mrazom pa bodo prišli tudi čarovnik, plesalke, gozdne živalice in še in še. Za posebno glasbeno razpoloženje bosta skrbela ansambel Peter Pan in domači Coli Boysi.
Sam program in njegova pestrost je seveda močno odvisen od sponzorskih prispevkov, zato že sedaj prosimo vse, ki lahko ta projekt podprejo, da se tej prošnji odzovejo.
Pretakanje vina
Akoholno vrenje mošta je v večini primerov zaključeno. Kvasovke so spremenile sladkor v alkohol in se zato z beljakovinami in drugimi delci usedejo na dno posode. Droži je običajno 6% od mladega vina; te vsebujejo tudi veliko bakterij in vinskega kamna.
Mlado vino večkrat pokušamo, če ima neoporečen vonj in okus. Pogosta napaka je vonj po žveplovodiku, ki spominja na gnila jajca. Tako vino takoj zračno pretočimo.
Vino preiskušamo tudi na obstojnost na zraku. Nalijemo ga v kozarec in počakamo 24 ur. Če vino v tem času ne porjavi, je odporno proti oksidaciji. Če vino spremeni barvo od zgoraj navzdol, ga moramo takoj pretočiti in žveplati z najmanj eno žveplenico na hektoliter vina.
Ko je vrenje končano, izmerimo kislino. Če vino vsebuje 10 g na liter kisline ali več, se nam ne mudi s pretokom. Letos so vsebnosti kisline manjše, moramo vino pretočiti čim prej, da ga ločimo od droži. Droži vsebujejo veliko mlečnokislinskih bakterij, ki razgrajujejo kislino. Posebno nezaželjene so v toplih kleteh, kjer začno beljakovine v njih razpadati.
Mlado vino čimprej pretočimo, če je le mogoče na brezzračen način. Žveplamo z eno žveplenico na hektoliter vina. Z žveplanjem ob prvem pretoku preprečimo mikrobiološko delovanje in obvarujemo vino pred oksidacijo.
Ludvik JERMAN
Ustanovitelj: Skupščina Občine Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje. Izdajatelj PRELEST, d.o.o„ Dunajska 7, Ljubljana. Uredniški odbor: Milan Rman, Marko Kapus, Stane Peček in Ivan Gregorčič (lektor). Koordinator: Anka Ostanek Tehnično urejanje: Drago Pečenik. Na osnovi zakona o prometnem davku (Ur. 1. RS št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (Št. 23/88-92 z dne 18. 2. 1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Naklada: 5000 izvodov, ki se razdeljuje brezplačno. Grafična priprava: MULTIGRAF, d.o.o. Tisk: Aleksander Jovanovič, Litija.